elou d
Kmetijske in rokodélske novic
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
Tečaj III.
Vsrédo 12. Susca. 1845.
List 11.
britanski zemlji nekdaj duhoven bil je svet,
Za podučenje vere neprejenlivo vnet,
Iz mesta v mesto hodil na vsaki shod in zbor,
Vse snide obiskavši ni spal, ne jedel skor.
Od teže let slaboten in slep od starosti,
Ga clo očes temnota v dolžnosti ne mudi;
Mladenča v službo vzame, hitivši z njim okrog,
On misli zadovoljen: Nar bolji luč je Bog.
Prijaznost govorenja njegoviga je znam,
Beseda pa je vžgala ko strele živi plam,
„Gospod se bliža, kliče, ogladite mu pot,
Iz rodovitne brazde poplite ljulko zmot!“
Enkrat ob letni uri se v daljni kraj podá
Po goli tje planavi ga vodja mlad peljá,
Vročina zlo pritiska, mladenča zvije trud,
Duhoven le priganja, boječi se zamud.
Do dola tak prispeta, ki s kamni nasejan
Je krog in krog s pečovjem in skalami obdan,
Pri potu pa hladiven, samoten dob stojí,
Njegova senca vodju se prav pripravna zdi.
„Veliko ljudstva čaka besede vaše tod,
Veliko terdovratnih — učite kaj gospod!“
To reče in raztegne se v senco fant nezvest,
Vesel zvijače take se tiho smeja v pest.
Pripravljen urno sivček — sumlivosti je čist
Pozdravi: Hvaljen bodi med nami Jezu Krist!
Prekriža se pobožno, izvolji živ predmet,
Postavi podučenja razdela dva v izgled.
Legenda je beseda iz Latinskiga in sploh pemeni berilo
ali povest od svetnikov ali druzih pobožnih kristja-
nov. Legenda je bila vpervič pri stari rimsko — katolški
cerkvi nadpis bukev, ki so vsakdanje berila zapopadle,
ktere so bile pri Božji službi brane. Potem so legende tudi
popisovanje življenja svetnikov, marternikov i. t. d. obsegovale.
ki so bile v samostanih (kloštrih) pri svitnicah in pred jedjo
vsakdan na glas brane. Začetek legend pade v 12. in 13.
vek po Kristusovim rojstvu. V vsih jezikih so ime „legen-
da" obderžali, zatorej ga tudi naš slavni pevec ni hotel za-
Vredništvo.
vreči in ga je v slovenšini ohranil.
Govor mu gladko teče, resnice je izvir,
Beseda res de rani, pa v rane lije mir,
Skrivnosti zakramenta, molitve moč učí,
Svariti neprejenja, zanikernim grozí.
Pobožno in prijazno, tak serčno vse je to,
De s curkam solze v sivo mu brado dol tekó,
In kar iz serca pride, prigovor star pové,
Predrè kamnito steno, iz serca v serce gré.
Končaje roke dvigne in stisne dlan na dlan,
Pokliče milost božjo resnici vere v bran,
Ter sklene: „Mir na zemlji človeku bodi zdaj,
V nebesih slava Bogu in čast na vekomaj!"
In čuj — kér to izusti, se strese zemlje drob,
Kot svit večerne žarje nad njim zabliska dob,
Skalovje, pesk in kamen stoglasno se zbudi,
In — Amen! Amen! Amen! — iz dola zagromi.
Mladenča groza prime, lasé mu dvigne strah,
On trepetaje pade pred učenika v prah,
Britkost in živo ksanje sta zdih njegovih ust,
On greha se obtoži in prosi za odpust.
Svetnik mu rahlo reče: „To bodi ti spomin,
Besede Božje nikdar ne zasramuj, moj sin!
Al nisi bral, de kamen, de zid Bogá častí,
Če tega terda dusa človeška ne storí.“
J. Koseski.
Osnanilo
novih poſtav na Krajnſkim sa letno delitvo daril
(premij) sa bike.
(Konez.)
10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika ſam
sredil, ali ne, ſe ne bo veliko gledalo.
Darilo ſe namrezh shivinzhetovimu redniku ali
ſedajnimu laſtniku nakloni, de le bik ukasane laſt-
noſti ima. Vſe eno je tedej tudi, ali je bik enimu
in ravno tiſtimu laſten, ali je is laſti ali poſeſtva
eniga v poſéſtvo drusiga ali vezh drusih preſhel. Spo-
snano darilo prejme vſelej ſam sadnji laſtnik.
I1) Ko pa nobeno poſébno lepo shivinzhe ne
bo perpeljano, ſe darilo ne bo podelilo, kér bi ſe
s delitvijo daril sa ſrédnje ali ſlabe bike dobrotljivi
namén ne doſégel. Takó saſtale darila ſe bodo v
kakim posnejim létu podelile.
LEGENDA.*
Si hi tacuerint, lapides clamabunt.
Luc. XIX. 40.
12) Plazhilo sa puſhanje tiſtiga bika,
ki je premijo dobil, ſe ne ſmé vezhi, ko navad-
no, in ſizer k vezhimu po 6 krajzarjev jemati.
Vezhi plazhilo térjati je shivinzhetovimu laſtniku
pod sgubo ſposnaniga darila, in ſhe drugo kasen
(ſhtrafingo) prepovédano.
13) Ko bi bik, ktéri je darila vréden ſposnan.
od laſtnika pred prodan bil, préden je veſ ukasan
namen dopolnil, nima ne prejſhnji laſtnik, ne ku-
pez pravize do darila, ako ni tudi novi laftnik
bika neprenéhama sa brejatel prepuftilin
ſizer v ravno tiſti ſoſéſki.
Ko bi bik po ſprizhani neſrézhi prevréd ali
pred zhaſam poginil, bo po ſposnanji ſodnjih to-
varſhev kmetijſke drushbe in ſoſéſkinih mosh, ktéro
ſposnanje pa tudi mora od kantonſke goſpoſke po-
terjeno biti, sa zhaſ dopolnjene brejatve
darilno plazhilo prerajtano, in laſtniku
plazhano.
Tém poſtavam, je ſhe perdjano, de morajo
per biku, sa kteriga kdo hozhe premijo dobiti, te
laſtnoſti biti:
Velikoſt bika mora ſoſébno po méri shivinſke
poſtave tiſtiga kraja biti, v kterim je sa rabo na-
ménjen. Kjér je shivina vézhi dél le majhne poſta-
ve, ne ſmé bik zhesnemozh velik, pa tudi ne pre-
majhen biti; po tém takim bi ſe shivinſka reja ne
sboljſhala.
Bo naj dvaléten ali k vezhimu triléten,
in ima naj k manjſhimu ſhtiri ali v vézhimu ſheſt
práv pravnih sob. Shivòta naj bo dolsiga,
koſtnatiga in kratkih meſnatih nóg. Glave
ne bodi velike, ampak lahke in kratke: zhela
ſhirokiga in kodljátiga; rogov ne predolsih,
ampak saſtavnih in pràv obernjenih, to je,
ne nasaj obernjenih, ampak s konzama na ſtran
saſukanih; tudi mora bik velizih biſtrih ozhí,
ſhirokih noſniz, in ne preſhirokiga gobza biti.
Vratú bodi terdniga in meſnatiga, pa
vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga.
Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko pobé-
ſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhi-
rokiga meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta.
terdnih ledij, in ravniga ploſhatiga krisha,
dolsih in terdnih béder, majhnih lákotniz, pol-
niga bòka, in ne pregloboko pobéſheniga trebuha,
to je, ne viſézhiga vampa biti.
Mòſhnja mora biti terdna in gerbaſta, v
ktéri ſta dva ſtroka slo proti shivotu natégnjena
viditi.
Rép bodi tenek, slo dlakaſt, in viſoko naſa-
jen. Bik mora biti nesmédene, to je, edine ſarbe.
in ſmé k vezhimu po herbtu risho iméti: ſizer mora
kosha tenjka in mehka biti, in ſvetle pa enako po shi-
votu rasdeljene dlake iméti. Sadnjizh mora bik po-
polnama sdrav, mozhan, drashljiv in ſerzhan biti.
Per ſizer enakih laſtnoſtih naj ſe poſébno sa
tiſtiga bika darilo nakloni, od kteriga je snano, de
ga je mlézhnata krava povergla, kér ta koriſtna
laſtnoſt po ſkuſhnji vſih rednikov shivine je ſoſébno
plemeniva ali po plemenu sadobljiva.
V Ljubljani 29. Malitravna 1844.
Joshef baron Weingarten,
deshélin poglavar.
Karl grof v Welſpergu, Rajtenavu in Primeru,
z. k. poglavarjev naméſtnik.
Dominik Brandstetter,
z. k. poglavarſki ſvétovavz.
3
Ignazi Kiseveter, mojſter zheſkiga pre-
denja, per Materi fari v Loki.
Vezh tkavzov in bljavzov ſtaroloſhke fare ſo
hvaleshni sa saſlushik, ki ga dobivajo od goſpoda
Benjamina Pihlerja, poſeſtnika v Ljubljani in
kupza s platnam, sa ktero dobroto daj Bog ſrezho
goſpodu, de bi jim ſhlo platno in dvojſhert (zvi-
lih), kteriga jim loſhki tkavzi tkó in bljavzi belijo,
dobro ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo goſpod Pihler
tudi naſhim predizam saſlushik nakloniti. Prete-
zheno ſaboto, to je bilo pervi dan Şuſhza, ſo
poſlali k fari prediſhkiga mojſtra, Ignaza Kise-
vetra, zheſkiga rojaka, s ſheſterimi zheſkimi ko-
lovrati, pokasati naſhim predizam, kakó de ſe na
zheſke kolovrate prede. Komej ſe je to v nede-
ljo po fari rasglaſilo, je v pondeljk ſko-
rej is vſih vaſí te fare ſkupej pervrelo
prediz, de je bil drenj. Mojſter je previdil,
de v tolikim drenji s ſvojim podukam nizh opravil
ne bo, in ni bilo drugazhi, kakor predizam rezhi,
de naj le ene oſtanejo, druge pa naj druge dni v
tednu pridejo; ſej bo ta poduk do ſabote terpel.
Naſhe predize takih kolovratov ſhe nikoli vi-
dile niſo, pa ko ſo k njim perſedle, je komej dobro
dve uri preteklo, she ſo jih vertile, de je bilo le
veſelje jih gledati. Molzhé ſim poſluſhal, kakó de
bodo kaj naſhe predize zheſke kolovrate obſodile;
takó le ſo med ſeboj govorile:
1) „Ti kolovraſhzhiki kaj radi tekó, pa ſo
ovraſ
vender predragí, zhe eden rumen zekim velja,
kakor mojſter pové."
2) „Kdor bi hotel imeti, de bi mu na take
kolovraſhzhike predle, bi nam mogel dati sraven
previdniga plazhila, tudi kolovraſhzhike: kér pre-
diza bi mógla predolgo preſti, preden bi ſi sa tak
kolovraſhzhik perpredla."
3) „Na te kolovraſhzhike ſe da prashnje pràv
tanjko in terdno preſti." — „Tanjko tudi na doma-
zhe" — ſe je druga per tem oglaſila — „le puſtí naj
mi kdo, de ſi bom jeſt predivo po ſvojim omikala
in perpravila".
4) Ti kolovraſhzhiki bolj ſuzhejo, kakor do-
mazhi, sato ſe da v krajſhim zhaſu dalji nit na-
praviti, in reſ je, kakor pravijo, de ſe na-nje vezh
na ſeshnje naprede; vlezhejo pa domazhi ravno
takó, kakor ti."
5) „Preja, ki ſe mora per teh kolovraſhzhi-
kih slo ſliniti, bo terji, taka sa oſnovo; sraven pa
is domazhih kolovratov sa otek: to bi bilo tkav-
zam vſtresheno, platno goſto, tanjko in kakor uſnje
mozhno.“
6) „Vretenza ſo, zhe ne premajhne, ſaj pre-
kratke, kér verſtiza je prez polna in nit je treba
smerej preſtavljati."
7) „Per perutnizah bi ne bilo treba sarés, kér
hitreji bi bila nit premaknjena, ako bi perutniza
palzhnik s kljukizo imela."
8) „Is grebena ſe reſ hôdno takó tanjko pre-
de, ko naſhe debelji prashnje; pa preden ſi kdo
omovskov napravi, to je samudno.“
9) „Vſe to bi ſe ſtorilo sa previdno plazhilo,
zhe nozhe kdo na naſhe, pa na zheſke kolovrate,
ktere sdej she posnamo in na-nje preſti upamo, pa
J. D.
le raji prashnje, ne pa hodnika.“*)
*) Perſtavik in rasjaſnenje teh vgovorov Loſhkih
prediz. Ljube dekleta in shene! pràv slo naſ je rasveſelilo,
kar ſo nam zhaſtitljivi goſp. J. D. v prizhijozhim piſmu osnanili;
tudi vaſhi rasſodki od zheſkih kolovratov ſo nam sató pràv
4
43
Pogovor, v kterim so trije nauki za tri te, in nikar za zlo ne vzemite, de vam kaj več
povem. Tissot, Paulitzky sta vsak za svoje
rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo
stani, kakó naj za občinski prid skerbé.
gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja ta-
Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod!
cih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri zdravilski
Šolskiga učenika tudi tù najdem.
postavi, po homeopatii ali alopatii naj bi zdravniki
Duhovni. Dober dan, gospod dohtar! — Naš
nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav
učitelj je prišel, de mu bom dal „Novice" brati.
zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravna-
Doſti koriſtniga se v njih bere, to more vsak spo-
nje pri boleznih zatèrlo. Prebivavci na Kolpi zo-
per bodljaje eden druziga na nevarno vižo gazijo,
znati; le škoda, de ne more v njih vse prostora
najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga.
drugot zoper zlatenco na sodil (ne na pare) uší
Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim po-
jedo; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga
sébno, de bi komu kake nauke dajal, če bi mojih
mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj po-
manjkanja denarjev zdravnika in njegovih zdra-
naukov poslušali, bi bile „Novice" kmalo skozi.
Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi se
vil brani; včasi je kaka bolezen, de si bolnik misli
zato ni treba okoli dohtarja hoditi: per hudih in
posebno s kmetovanjem pečali: tode kar po svojím
stanu znate, bi bilo marsikaj tudi za vsaciga člo-
naglih boleznih včasih ni mogoče zdravnika kmalo
dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z na-
veka permerjeno, in tudi potrebno vediti. Poterpí-
pačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda,
kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati, bi
pa vsak v svoji soseski kmalo dobil. — Poglejte
koliko dobriga bi vi zamògli povedati!
Zdravnik. Ne morem reči, de ste napak go-
vorili, pa ne zamerite, de vam za vaše nauke tudi
jez ktere vašimu stanu permerjene dam. Res je,
de ste duhovni gospodje dosti lepiga za ljudstvo
spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj po-
manjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih
bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga slovenskiga
manjka. Vi imate nemški nedeljski list. Filotejo:
en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim go-
spodu najdel, kér ste mu jo bili posodili, ko ni
iz hiše mogel zavolj bolezni: tudi gospa je rekla,
de ji je všeč. Izsluženimu soldatu Andrejčetu.
ki je večkrat bolan, ste bili tudi enkrat en zvezik
posodili. Unikrat, ko vas ni bilo domá, sim vas
čakal, tam na mostovži, na mizi so neki listi Siona
ležali, in sim jih za kratek čas bral. Dosti lepiga
sim notri najdel. Prav je, de unajne liste in dnev-
nike berete, ali bi vas pa ne mikalo brati, če bi slo-
venski gospodje, eden drugimu h pomoči, in k
omikanju slovenskiga naroda kaj druziga permer-
jeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam le
to rečem, de bi bili Nemci in Francozje, tudi
kake take zgovore najdli, pa niso na nje porajtali.
Slovencov nas je veliko: kaj taciga bi šlo spod
rok. — Na vprašanja: Kdo, kaj, kje in kakó?
bote bolj vedili odgovoriti, kot jez. —
Duhovni. Dobre svete nam znate dajati. Kaj
ne, gospod učitelj, kakó gladko dohtarju beseda od
ust gré? Za Slovence ste grozno vneti.
Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar
so polni podukov.
Zdravnik. Lepó je za domovino umreti.
če je treba; še lepši pa za nje korist živeti. Tudi
vi učitelji ji zamorete práv veliko dobriga storiti.
Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku
pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po
dokončanju nemških šol domá ostane; nemšina je
za take na ptuji svet sejana, zató se rada posuši.
En čas vedo, kakó se der Engel sklanja, in kaj
se pravi po nemško: jez sim, ti si, on je. Po
nemško ne morejo nič pisati, zato ki nemšine ne
znajo; slovenšina pa, v kteri bi se tudi sami kaj
zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z
nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice
vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kme-
tih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna
zamašene pustiti in dan v hišo nositi. Od tod pride,
de se večkrat sliši: Ta in uni sta v šolo hodila, pa
dopadli, kér ſo nam pokasali, de ne predete bres premiſlika,
ampak de ſie pomenljivoſt vſakiga dela zheſkih kolovratov
dobro prevdarle. Tode kar zhlovek pervikrat vidi, ſe mu
vezhkrat zhudno sdí, satorej boſte tudi vé od zheſkih kolov-
ratov drugazhi ſodile, ko jih boſte bolj ſposnale. V naſlednjim
perſtavku hozhem vaſhe vgovore rasjaſniti:
Kar v pervim in drugim vgovoru pravite od pre-
drage zene zheſkih kolovratov, je gola reſniza. — Kakó
je to , de domazhi kolovratarji nemorejo zenejſhih kolov-
ratov delati? Zhehi jih po goldinarju in 45 krajzarjev isde-
lujejo , Krajnzi pa po 4 goldinarje!! Reſ je, de mora vſak
zheſki kolovrat umetno in pridno isdelan biti ; ko ne, ni
sa nizh. Per vſim tem je pa vunder njih zena predraga.
Upamo in shelimo, de jih bomo prihodnjizh bolj po zeni do-
—
bivali.
Tretjimu vgovoru to le naſproti povémo: Reſ je, de
ſe tudi na krajnſkim kolovratu samore prav lepo in tanjko
preſti, tode na zheſkim ſe v enakim zhaſu ſkoraj dva-
krat vezh lizhne preje naprede. Kaj pa k temu pra-
vite, drage predize? —
Kratko nikdar ni reſ, kar ſte v zhetertim vgovoru
rekle, de domazhi kolovratí ravno takó hitro vle-
zhejo, kakor zheſki; — ko bi to reſ bilo, bi ſe sa-
moglo na domazhim ravno toliko napreſti, ko na
zheſkim, kar pa nikoli mogozhe ni. —
Preja ſe mora pri teh kolovraſhzhikih slo
ſliniti; reſ je to, tode ravno v tem obſtoji vsrok, de je
zheſko platno takó mozhno in lizhno; vé pa ne ſlinite
nizh, ali pa zlo malo, sató je vaſhe platno ſlabeji in
koſmato; ravno sató je tudi platno, ki je is s rokami na ko-
lovratih napredene preje narejeno, veliko bolji, kakor to,
ki je na maſhinah bres ſlinjenja isdelano.
Vretenza na Pihlerjevih kolovratih, kakor v ſhe-
ſtim vgovoru pravite, ſo reſ enmalo premajhne, tode take
niſo pri vſih drusih zheſkih kolovratih.
Kar pa v fedmim vgovoru saresam perutniz na-
ſprotvate, ni reſ, de bi ſe nit s ſhpiklami hitreji pre-
makniti samogla; kar vaſ bo vezhkratno predenje na zhe-
ſkim kolovratu ſamo preprizhalo.
Omovske napravljati, je samuda, pravite dalje;
rozhna zheſka prediza fi v eni uri napravi 39 do 36 parov
tazih omoskov, in ti ſo dovelj, en zel dan preſti. Ena
ura samude, sató pa deſet drusih dobizhkov! Miſlim,
de taka samuda ni nobena samuda.
V poſlednjim vgovoru pravite, de vam bolj kashe
prashnje preſii, ne pa hodnika. Ko ſte to beſedo isre-
kle, ljube predize, gotovo niſte prevdarile, kaj de ſte rekle.
To je ravno nar vezhi dobizhek, ki ga nam zheſki
kolovrat da, de samoremo na njem s pomozhjo grebenzov
hodnik takó kakor prashnje preſti!! Ravno savo-
ljo tega saſlushi zheſki kolovrat veliko hvalo, ki mu v reſnizi
gre, de ſe samore is hodnika prashnje preſti. Kar pa sad
grebana oſtane, ſe da ſhe na krajnſkim kolovratu v debelo
nit preſti in v debelo platno sa shaklje, kuhinjſke perte i. t. d.
podelati. — Vſiga tega ſe boſte ſame kmalo preprizhale in
tudi na zheſkim kolovratu vaſhe ſlavno ime v predenju po-
Loſhke predize
terdile :
Pridne predize.
Krajnz.
Pustimo, naj se še ti gospodje vikajo, kér je vikanje
per vsih z nemšino nepopačenih Slovencih v navadi.
AA
znata toliko kot jez, ki se nisim nič učil. Z nem-
šino učeniki na kmetih sebe ob dobro ime perprav-
ljate, de ne znate nič učiti, kér vas nemških otroci
ne umeje, ali pa tudi šolarje po nedolžnim v ime
perpravljate, de so bedasti, kér se res niso v stanu
dosti naučiti. Spišite torej za take šolarje, kakó se
more kako pismo, ali kaj druziga po slovensko pi-
sati, de, kér nemšine ne znajo, jim tudi slovenšina
ne bo zastonj. Kakó je v ti reči ravnati, so Vam
gosp. Slomšek naj lepši izgled dali.
Duhovni. Saj res kmetiški šolarji ne znajo
ne nemško, ne slovensko pisati; pa temu se ni ču-
diti. Ko bi mi vsi Slovenci jabelka, hruške in drugo
domače sadje v nemar pušali in ſige pa mandeljne
sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. —
Pa zadoſti imamo vsak en nauk; poglejmo, kaj nam
kaj „Novice" še druziga povedó.
učenikov, nas ne bodo strašili preveliki potroški,
kteri so za napravo ljudskih šol po deželi potrebni.
Razun tega bi si napravo šol po izglédu ne-
kih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri
nas lahko prav zlo polajšali. V teh krajih učí en
učenik skozi leto ne samó v eni soseski, ampak v
dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni,
de otroci ene soseske le samo po zimi, druge
soseske pa samo po leti v šolo hodijo. Po tem
izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši sose-
ske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa
bi boljši zaslužke imel.
(Dalje sledí.)
Svetovanje, po kterim bi se zamoolo več
ljudskih ali malih šol po deželi napraviti — z posebnim
oziram na krajnsko in bližno primorsko deželo.
(Na dalje.)
Imamo popolnama zaupanje, de bodo ča-
stitljive kresijske gosposke za šole namenjene da-
rove radovoljno prejemale, in de se bodo prizade-
vale, tudi stanovitno kresijsko zalogo za
šole napraviti iz letnih doneskov cesarskiga šol-
skiga zaklada, kteri, ako ravno bi le po 10 goldi-
narjev na 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več
znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada.
Po tem takim bi kresija v stanu bila, nar bolj po-
trebnim soseskam pomagati, kterim tudi kantonska
zaloga le malo kaj pripomoči zamore.
Marsikdo se bo morebiti čudil, de donesik iz
kantonske zaloge ne znese več, ko 50 goldinarjev.
Na to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj
bodo še takó revne, se vunder najdejo dobrotljivi
ljudje, ki so saj v stanu toliko vkupej spraviti, de
se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učil-
nica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Pov-
sod se bo pa tudi dobil navadni ukazan groš
saj od šolarjev bolj premožnih staršev, z kterim
bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo, de pa-
metni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska
ne bodo davk imenovali, in de niso enaki tistim, kteri
vsak krajcar davkimenujejo, ki jim trebuha ne
nasiti, ali paki skozi gerlo ne teče.
Če se zraven teh perhodkov še 50 gol-
dinarjev učitelju zagotovi, mislimo de se jih bo
dovelj za tako službo oglasilo. Saj imamo izgled
nad drugimi deželami: v neki deželi našiga cesar-
stva, ktera si je prav dobro imé v šolstvu prido-
bila in ktera je zraven tega tudi prav obilno z
šolskimi dohodki oskerbljena, dobi učenik sploh le
70 goldinarjev za letno plačilo, desiravno v več
druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo osem-
krat več učenikam plačujejo. Vsak vé, de se da
na deželi veliko bolj po ceni živeti, kakor v me-
stih; zatorej so potroški in potrebe življenja učite-
ljev na deželi veliko manji od potreb in potroškov
mestnih učenikov, zatorej pa tudi po teh ne gré-
meriti plačila za učenike po kmetih, ako ravno bi
mi prav serčno želéli, de bi učiteljski stan, kjer
koli bodi, po vrednoſti plačan bil. Če tedaj plačila
za deželske učitelje ne merimo po plačilu mestnih
Urno, kaj je noviga?
(Sneženi plazovi) zopet letas na Ti-
rolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in ži-
vine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana
je okoli 2000 smrek z koreninami vred izderl.
(Tudi pri nas na Krajnskim) je silo ve-
liko snegá; prerok v 51. listu lanskih Novic jo je
dozdaj šembrano dobro zadél.
(Blizo Brežec na Štajerskim) sta 18. dan
Svečana mati in sin zmerznila, ktere bi bili lahko
smerti otéli, ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list
lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu pe-
ljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gor-
kimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še
živéla, po tem je pa tudi ona očí zatisnila. — Glej-
te, kakó potrebno je, de človek kaj bere in se kaj
učí, z komur bi zamogel sebi in svojimu bližnimu
v nesreči pomagati! To je naša dolžnost in gotovo
Bogu bolj prijetno, kakor marsikaka druga reč!
Zatorej, ljubi moji kmetje, beríte, beríte!
(Goveja kuga na Českim) se je zopet v
nekih vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do
dobriga nehala. Do 16. Svečana je skupej 1167
goved pocerkalo, 980 hudo bolnih ali pa oku-
ženih so pobili; le 135 se jih je pa ozdravilo.
(Iz Begenj nam pišejo) „Pri M. Kopaču
je dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16
pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je
Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupili; jih
že verté Gorenke Pemce, de je veselje
gledati." — To je prav!
Danaſhnjimu liſtu je dva in dvajſeti dél
vinoréje perloshen.
V Ljubljani
V Krajnju
Shitni kup.
8. Şuſhza.
3. Şuſhza.
gold. kr.
gold. kr.
1 mernik Pſhenize domazhe.
»
banaſhke.
»
Turſhize...
Sorſhize .... ..
Rěshi ..........
Jezhmena .. . . . ..
Proſa . . . . . . . .
20
21
57
59
1
30
5
6
1
42
57
»
Ajde .. . .
Ovſa . . . . . . . .
44
33
Prihodni list bo zavoljo praznika sv. Jožefa, že v torek na svitlo dan.
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. —
Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.