Izhaja nak četrtek • Posamezna itevilka stane Din 1*50 Celoletna naročnina Din 40*— • Čekovni račun: „Straža v viharju**. Ljubljana, it. 16.790
Ljubljana, 6. marca 1941	^	Leto	VII	—	Številka	22
t
Izdaja: Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: A. Lipovšek Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Semeniška 2/11. • Tisk Jugoslov. tiskarne (J. Kramarič)
Bog le narodom naložil post
Finska, Litva, Letonska, Estonska, Poljska, Češkoslovaška, Rusija, Nemčija, Norveška, Danska, Holandija, Belgija, Francija, Italija, Grčija, Albanija, Romunija, Bolgarija, Anglija, severna in vzhodna Airika, Kitajska, Japonska, Indokina, Siam ... vse te države so v vojni, ali so vsaj bile, ali so zasedene od tujih vojsk ■.. Povsod so karte na kruh, meso itd. in marsikje huda draginja.
Novi rsd
Državniki, sociologi, novinarji, politiki, generali, študentje, delavci, kmetje govorijo o »novem redu«, ki prihaja. Ta novi red je kakor »idol«, ki ga bo nekdo od nekje prinesel. Vsi levičarji, od sinov univerz, profesorjev in veleindustrijcev (kakor jih imamo na medicinski fakulteti) pa do brezposelnega reveža, ves prikrito ali odkrito levičarsko usmerjeni tisk (razni dnevniki, revije) pričakujejo ta novi red od Moskve. Usoda slovanskih držav: Poljske, Češke, Bolgarije, ki jih je Moskva pustila na cedilu, jih pušča popolnoma hladne. Marksistični materializem jim je vse bolj pri srcu kot slovanstvo.
Novi red bo prišel, a ta novi red bo moral priti od Boga. Evropa ne bo več to, kar je bila: nekaj novega, boljšega, naprednega, organsko bolj zdravega, močnega mora stopiti na mesto starega; to vsi čutijo. Trpljenje, beda, nemir povojne Evrope so vsem s polno jasnostjo dokazali pomanjkljivost sedanjega evropskega reda.
Papež Pij XII. je o božiču zaklical narodom, da se morajo posamezniki kakor celi narodi ravnati po božjem zakonu in po razodetih resnicah krščanstva, če naj bo družbeno sožitje dostojno človeka.
Brez Boga ali proti Bogu ne bo novega reda, beremo v postnem pismu ljubljanskega škofa.
Odpad Evrope od Kristusa
Evropski narodi so si nakopali jezo Odrešenika sveta, ker so izbrisali ime Kristusovo iz svojih zakonov, ker so poteptali naravni zakon in božje zapovedi in s tem odprli pot poplavi krivic in grehov.
Papež Pij XII. našteva v svoji prvi okrožnici katalog vseh grehov »krščanske« Evrope:
Grehi Evrope:
1.	Zatajili so naravni zakon, ki je od Boga, zato ni več občeveljavnega moralnega zakona.
Z noše univerze
Na rektoratu univerze smo dobili sledeče informacije o tekočih in perečih vprašanjih naše univerze:
Akademska menza
Stavbišče je po nakupu sestavljeno iz dveh delov. En del je univerza kupila od Higijenskega zavoda v Ljubljani. Ta pogodba je zaključena in od pristojnih instanc dokončno odobrena. Paralelno tečejo prizadevanja Higijenskega zavoda, ki mora tudi dobiti odobritev od pristojnih činiteljev. V rednih okoliščinah je pričakovati rešitev v najkrajšem času.
Drugi del zemljišča je univerza kupila od Križevniškega reda. Pogodba je že podpisana in se nahaja na banski upravi zaradi komisijske ocenitve zemljišča. Rešitev je obljubljena v drugi polovici tega tedna. Nato bo pogodba predložena še ministrstvu za prosveto in glavni kontroli v odobritev, nakar bo stvar zaključena.
Načrti za poslopje so že gotovi, statične račune pa je iz prijaznosti izdelal g. univ. prof. Kral.
Univerza si prizadeva, da se dela pričnejo že to pomlad.
Na razpolago je 1,600.000 din in je to posojilo, ki je dano univerzi z zakonom za zgraditev Akademske menze in se sme uporabiti samo za to svrho.
Za dokončno dograditev menze smo
zahtevali še 2,600.000 din, ki jih upamo dobiti z novim proračunom.
Medicinska fakulteta
Naša medicinska fakulteta je formalno popolna, za odpiranje posameznih semestrov pa se mora univerza sproti boriti za potrebne kredite. Peti semester se je v redu končal, univerza se pa s pomočjo merodajnih krogov trudi, da dobi potrebna materialna sredstva za redno delo v na-daljnih semestrih. Razjasnjena bo stvar z novim proračunom.
Slušateljstvo bo pa ta prizadevanja najlepše podprlo na ta način, da tudi nadalje ohrani red in mir na univerzi in se popolnoma posveti resnemu študijskemu delu.
Univerzitetna knjižnica
Že prihodnji teden se bo pričela univerzitetna knjižnica seliti iz dosedanjih prostorov v poljanski gimnaziji v novo poslopje. Dne 1. marca t. 1. smo dobili obvestila od tvrdke, da so potrebne specialne jeklene knjižne štelaže najmodernejše konstrukcije že pripravljene za odpremo ih jih pričakujemo že ta mesec. Tako bo kmalu prišel dan, ko se bodo odprla vrata nove knjižnice slušateljem naše univerze.
2. Kristusa so izključili iz javnega življenja, zato se je omajala vera v Boga in pojavilo se je poganstvo.
3. Narodi so pozabili na solidarnost vse človeške družbe in na ljubezen.
4. Pozabili so, da je človeški rod kljub narodnim razlikam enoten in istega izvora.
5. Pretirani nacionalizem je zamoril krščansko ljubezen.
6. Država se je postavila mesto Boga in božjega zakona, iz česar se poraja absolutizem in ruši prava avtoriteta.
7. Družino so postavili v izključno službo države in rase.
8. Država si prisvaja izključno vzgojo in trga otroke od staršev, Kristusa in božjega zakona.
9. Totalitarno pojmovanje naroda in rase izpodkopava mednarodno pravo in povzroča nered v svetu.
Papež ugotavlja, da meč ne bo ustvaril miru, ampak spoštovanje božjega razodetja in prava.
»Služili boste tujcem"
V zgodovini starih narodov imamo primere, ki so predpodoba našega časa.
V nevenljivih in veličastnih besedah so preroki slikali zgodovino svojih časov.
Asirija in Babilon sta bili totalitarni državi, ki sta strahovali vse sosednje narode. Bog se jih je poslužil, da je kaznoval pregrehe narodov in posebno nezvestobo in odpad judovskega ljudstva od Boga Jahve. Jeruzalem bo požgan, tempelj bo podrt, ljudstvo bo odpeljano v sužnost, to vse za kazen verskega odpada.
Pri preroku Izaiji (Iz. 24.) beremo:
Stegnil bom svojo roko nad Juda in vse prebivalce v Izraelu in iztrebil bom iz tega
Nedeljske misli
To je volja božja, da se posvetite! — V prvih postnih dneh smo morda rezko občutili resnobo pokore. Sv. cerkev nam dobrotno nudi duhovne tolažbe, ko nam predstavlja smoter pokore: svetost, božje in naše poveličanje in slava. Vse to je volja božja. Svctd ne vodi moč mišic, vojaška moč, ampak moč duha. Duh je, ki oživlja. Često ena sama misel spočne nove iznajdbe, velikanske izume. Velike misli vodijo ljudstva skozi stoletja, odločujejo o miru in vojni, o sreči množic in posameznika. Človek sam podleže duhovni sili svojih misli. Ali imamo premalo misli? Ne, preveč, površnih, razdvojenih. Od vseh zunanjosti svoje vere pričakujemo odrešenja. Pojdimo v globino, k osrednji misli: »Samo eno je potrebno« (Lk 10, 41). To eno potrebno je volja božja, izvrševanje volje božje. To je začetek in konec, edino in vse. »Kdo, kakor Bog?«
Zavestno izpolnjevanje božje volje, dosledno načrtno, temeljito, veselo, kakor se izpolnjuje v nebesih, to je naša velika življenjska misel, naloga, cilj; v tem je vsa svetost. Nekaj odločnih, kremenitih ljudi več pomeni, ko stotine polovičarjev. Malo kvasu prekvasi vse testo. Sv. Pavel je sam rešil propasti dvesto šest in sedemdeset ljudi (Apd 27, 37). V prav zaradi značajnosti, načelnosti, odločnosti pri delu za lastno svetost, je nešteto zaprek in ovir, da premnogokrat iz globine duše prosimo s psalmistom: »Bridkosti mojega srca so se namnožile, iz mojih stisk me iztrgaj, Gospod!« (Ps 24, 17). Začetek, rast, merilo, dopolnitev lastne posvetitve pa je v ljubezni, ki je vez in višek popolnosti. Samoljubje uničuje in ovira pravo ljubezen, da se ne more dvigniti visoko k cilju. Zato naša prošnja: »0 Bog, ki vidiš, da smo brez moči, čuvaj našo notranjost in varuj nas na zunaj, da se obvarujemo vseh nezgod na telesu in očistimo slabih misli v duši!«
kraja ostanke Baalove. Postavo so prelomili, pravico preobračali, večno zavezo raztrgali.«
Še bolj značilno pravi Jeremija:
»Kakor ste me zapustili in tujim bogovom služili v svoji deželi, tako boste služili tujcem v deželi, ki ni vaša.«
Vojne in pohodi sovražnikov so torej šiba v božjih rokah, da narode pokori. To elementarno zgodovinsko pravilo svetovnega dogajanja razlaga tudi Cerkev za sedanjo svetovno vojno.
Narodom je Bog naložil strog in dolg post vojne in lakote kot kazen za odpad od Njega.
O bajtarjih in nemaničih
Že zopet boliševiška propaganda!
Film Stjenka Razin ,,pride*1
Reklamni oglasnik »Naš kino«, nam v svoji 5. številki zgovorno napoveduje nov sovjetski iilm »Stjenka Razin«, ki baje »daleč prekaša vse, kar je bilo dosedaj ustvarjenega na podlagi stare ruske pesmi o Volgi, rodni materi, s katero smo v svoji mladosti navezovali vse, kar smo vedeli o daljni Rusiji«.
Že dejstvo, da ta oglasnik prinaša vsebino tega iilma še preden je določen datum njegovega predvajanja v Ljubljani, potrjuje naše vtise v tem oglasniku, kot smo jih zapisali v prejšnji številki našega lista. Tudi gornje sentimentalne Iraze dajo slutiti na zelo topla »ruska« čustva pisca omenjenih vrstic.
Nadalje tudi pravi, da je to prvi film, ki »poleg zvesto podanega zgodovinskega ozadja (najbrž po praksi dosedanjih sovjetskih »zgodovinskih« filmov) prinaša še vso pestrost legende, ki joj je ljudstvo spletlo okrog tega junaka.«
Med tem smo pa o tem filmu dobili vero-dostojnejše informacije o tej »pestri legendi«, ki je pa ni »spletlo ljudstvo« okoli tega junaka, ampak sovjetski mednarodni filmski propagandisti. »Naš p ut«, list hrvatskih katoliških (lijakov pravi o tem filmu, ki so ga v Zagrebu že predvajali:
»Stjenka Razin. Rden izmed filmov, ki ne propagira samo marksizma, ampak vsebuje tudi mečno brezbožno tendenco. Legendarno osebnost Stjenke Razina, ki se je kot Matija Gubec dvignil proti krivicam ruskih bojarjev in za pravico in lepše dneve revnega ljudstva, so izkoristili komunisti za svojo propagando. Bojarji, ki so slabi in krivični — in naravno tudi trebušasti — se pogosto sklicujejo na Boga, križajo se pa tako pogosto, da to učinkuje naravnost neokusno. Pri »rdečem občinstvu« to seveda povzroča smeh — porogljiv smeh svetemu dejanju križanja in vere v Boga. Na nekem mestu poziva Stjenka Razin tiste, ki so z njim, da se postavijo na — levo stran. To njegovo izjavo spremljajo »rdeči« redno s frenetičnim ploskom. Ker smo že pri ploskanju, lahko pristavimo, da to ploskanje bliskovito hitro preneha, čim se dvorana razsvetli.
Da ta film res služi propagandi, dokazuje tudi to, da dobivajo »levo orientirani« dijaki in mladeniči, od neke »neznane« strani brezplačne karte«.
Kdor hoče razumeti, bo razumel. Upamo, da bo vsaj to predčasno opozorilo zaleglo pri tistih, ki jim je namenjeno.
Število katoličanov v Zedinjenih državah
stalno raste. V Zedinjenih državah žive pripadniki vseh veroizpovedi in sekt, in zato je zanimivo številčno razmerje med njim in katoličani, Ce izvzamemo katolike in Žide se je število pripadnikov raznih ver in sekt v desetletju 1926—36 zmanjšalo. Število katoličanov je naraslo od 18,605.003 na 19,914.937, torej se je povečalo za 1,309.934. Število Židov se je povečalo za 559.942. Število protestantov se je zmanjšalo za pol milijona. Nešteto je protestantskih sekt, ki se zopet dele na razne grupe. Baptisti se dele na 21 grup z 8,262.820 člani, metodisti ravno' tako na 21 grup z 701.637 člani. Prezbiiterijani imajo 10 grup z 2,513.563 člani, luteranci 10 grup z 4,245.160 člani, Krščanski scientisti imajo pa 265.915 vernikov, kvakerji 93,697, članov vojske rešitve je 103.038, mormonov 741.169. Vzhodna pravoslavna cerkev se deli na 11 grup s 356.638 verniki, itd.
Že pred časom smo v našem listu omenili vprašanje bajtarjev in nemaničev našega podeželja. V to kategorijo prebivalstva pa ne smemo šteti le tistih, ki so to kot glavarji družine, temveč tudi odrasle sinove in hčere malih kmetov, vinogradnikov in podobnih ljudi, pa tudi delavcev in malih obrtnikov. Ne bomo se mnogo zmotili, če zapišemo, da je v Sloveniji takih ljudi, ki bi bili sicer fizično sposobni, da si sami z lastnim delom služijo svoj kruh, med 15 in 20 odst. vseh za delo sposobnih prebivalcev.
Ljudje, ki so prepuščeni stradanju
Mnogi od teh ljudi tudi sami najdejo primerno in donosno zaposlitev, bodisi s specializacijo v tem ali onem poslu (gozdnem delu!), bodisi z zbiranjem različnih gozdnih sadežev, zelišč in podobnega za prodajo primernega blaga. Drugi postanejo priložnostni delavci, zdaj tu, zdaj tam. Tretji žive, pa nihče ne Ve od česa. Četrti se zapirajo v svoje skromne bajte in si ne vedo v svoji revščini nikamor pomagati. So pa še drugi, ki se jim nudi sicer često prilika za razmeroma ugoden zaslužek, pa svoje delo tako visoko cenijo, da tak zaslužek prezirajo in rajše stradajo sami in njihovi otroci. Tudi tihotapci in podobni pridobitni poklici so med temi ljudmi številni. Vendar se na splošno lahko trdi, da je vsaj 10 odst. našega prebivalstva treba prištevati oni skupini, katere dohodki so ne samo daleč pod življenjskim minimom, temveč so kar naravnost navezani na podporo drugih ljudi ali pa prepuščeni stradanju.
Dokler je bila preskrba z življenjskimi potrebščinami še kolikor toliko zadovoljiva ter cena razmeroma nizka, je bilo breme vzdrževanja teh ljudi za ostali del prebivalstva manj občutno. Z rastočo draginjo ter pomanjkanjem pa bo preskrba življenjskih sredstev za take ljudi vedno težavnejša, s poslabšanim materialnim položajem pa bodo taki ljudje postali še večje gospodarsko in tudi socialno-politič-no breme v našem javnem življenju.
Trajnejša rešitev tega vprašanja
Zaradi tega bo treba zajeti vprašanje v vsej njegovi globini in teži in najti stalnejšo in urejeno rešitev.
Javna dela
Treba bo misliti na smotrno in učinkovito usmerjanje teh ljudi v določene nove poklice. Javna dela, ki so bila do sedaj pri nas tako skromna, morajo zavzeti mnogo večji obseg ter dati zaslužek velikemu številu teh ljudi. Saj je vendar račun tako jasen: če se danes dobe sredstva za vzdrževanje teh ljudi, ko njihovo delo prinaša narodnemu gospodarstvu bolj malo koristi, potem se bodo ista sredstva oz. nekaj večja tem preje dobila, če bodo isti ljudje opravljali dela, ki se bodo — čeprav počasi, vendar nekoč obrestovala. Mnogo lažje bo zbral ves narod sredstva za plačilo delavcem, kakor pa sedaj plačuje podpore tako rekoč brezposelnim.
izgraditev predelovalnih industrij
Vendar z javnimi deli, čeprav so zelo potrebna, problem polne zaposlitve tega dela prebivalstva še vedno ne bo rešen. Intenziviranje naše kmetijske produkcije prav tako ne bo prineslo v tem oziru izboljšanja, temveč kvečjemu navidezno poslabšanje. Pri strojni obdelavi zemlje bo zopet odpadlo nekaj ljudi, ki so bili doslej tam. Zaradi tega mora iti tako intenziviranje vzporedno z zgraditvijo domače predelovalne industrije kmetijskih produktov, oziroma industrije izdelave pomož-
nih sredstev za kmetijstvo (umetna gnojila, modra galica).
Neodvisno od tega pa je treba misliti tudi sicer na izpopolnitev in razširitev naše industrije še na nove stroke, kjer bi edino mogel presežek prebivalstva najti trajno in stalno zaposlitev. Isto velja seveda za obrt, kjer so morda naše možnosti še večje. Mimo že gradeče se tovarne za predelavo mleka, bi bile zlasti potrebne in umestne nove industrije v lesni stroki, predvsem za izdelavo tekstilnih surovin. Z lesom, ki ga izvažamo v nepredelanem stanju, izvažamo obenem možnosti našega zaslužka.
Obrt
Nič manjše niso možnosti zaslužka v obrti. Zlasti obrti, ki so tipično narodne (suha roba, čipke, lončarstvo, mizarstvo itd.), bi se s smotrno organizacijo dalo izpopolniti tako, da bi v njih našel zaposlitev velik del dosedaj nepopolno ali sploh nezaposlenih moči. Če računamo, da predstavlja vsaka izgubljena delavna ura vrednost vsaj dva dinarja, potem znaša letno le pri 10.000 ljudeh izgubljeni delavni čas 2.400 krat 10.000 to je 24 milijonov din. Ta kapital sedaj letno plačujemo za samo golo življenje teh ljudi, ne pomislimo pa; da je to znesek, ki bi bil zadosten za amortizacijo 300 milijonskih investicij.
Seveda že pričakujemo odgovora, odkod vzeti kapital za take investicije. Toda pred seboj imamo zgled. Če smo mogli dobiti kapital za tako nerentabilne posle kot jč preskrba prebivalstva s kruhom (Prevod), potem bomo lahko dobili tudi zneske, pri katerih bomo imeli najboljše izglede na zaslužek, če bomo vse svoje napore usmerili v to stran, bomo lahko tudi vse naše proračune za socialno skrbstvo v veliki meri razbremenili poleg tega pa zagotovili najširšim plastem ljudstva varno eksistenco za dolgo dobo.
O filmih-
Vsakdanja duševna hrana mnogih mladih ljudi je poleg časopisa samo še film. Iz kinodvoran se vsipajo' množice fantov in deklet, večina v starosti 16—48 let. Res da je kino najcenejša, skoraj ljudska zabava, vendar pa prav zaradi tega toliko nevarnejša, kadar prikazuje neresnično in materialistično življenje.
Na platnu prikazano občudujemo krasoto sončnega zahoda, silne planine v viharju in snegu, a vse 'to šele zaživi, ko se prikaže človek. Človek je, ki z mislijo, z idejo svojih dejanj poveže posamezne prizore in slike v neko dogajanje, v življenje. Nespametno bi bilo odklanjati splošno kulturno pomembnost filma, še večja nespamet pa bi bila, že vse, kar teče na platnu, imeti za dobro, lepo in koristno. Filmi, ki rušijo moralo, vero, narodnost, in ki slepijo vest, filmi, ki človeka ne dvigajo, gotovo niso dobri, zdravi in vredni in jih zato z načelnega stališča odklanjamo. Na svetu se prepletata sonce in sence, dobro in zlo; in tudi film, ki hoče v dveh urah pokazati »resnično« življenje, črpa iz večnega boja med dobrim in slabim, med duhom in telesom. Lahko pa je ta borba prikazana tako, da se nam slabo zdi dobro, črno vidimo belo in začnemo tudi v svojem vsakdanjem življenju tako gledati.
Tudi pri filmu ločimo idejo, vsebino in obliko. Kadar je harmonija med vsemi tremi, moremo reči, da je film umetnina. Lahko je tehnična stran filma kar najlepša, a če ni v skladu z idejo in vsebino, ni umetniški. Dostikrat pa je film le tendenčno propagandno sredstvo v službi določene ideje (vojni žur-nali! sovjetski filmi!) Večino obiskovalcev filma, posebno mladino, ta popolnoma prevzame. Mladi ljudje filma ne analizirajo, ga ne umejo.
J-frua/ža- ofcuzuje* svat
Teden od 23. febr. do 2. marca.
Ta teden bo šel v zgodovino kot tisti, v katerem se je (dne 1. marca) Bolgarija odločila, da slovesno vstopi v tabor Nemčije. Pristop je izvedel predsednik vlade Filov na Dunaju v palači Belvedere, kjer se je v zadnjih dveh letih tudi že odločevala usoda Če-ško-Slovaške, potem Slovaške same, za tem usoda Romunije. Od nemške strani je slovesnemu dejanju prisostvoval nemški zunanji minister Ribbentrop, od italijanske pa zunanji minister grof Ciano. Voditelj Nemčije Hitler je osebno prišel na Dunaj, da pozdravi Bolgare kot najnovejše zaveznike Nemčije. Bolgarija je torej po preteku 25 let ponovila isto, kar je storila v zadnji svetovni vojni. Istega dne so tudi že nemške čete, po številu baje močne 300.000 do 400.000 mož, vkorakale v Bolgarijo in jo v 24 urah zasedle. Sovjetska zveza, ki jo komunistična propaganda tako rada predstavlja kot »zaščitnico slovanskih narodov«, se je zadovoljila z izjavo, da se ne strinja z bolgarsko politiko — toda šele dva dni potem, ko so nemške čete že zasedle vso državo. Anglija je najavila prelom med njo in Bolgarijo, Napovedovali so tudi vojno napoved, vendar ta v sedanjih okoliščinah ni verjetna. Turčija se je zabarikadirala za obrambnimi črtami bosporskih in dardanelskih ožin. Pričakujejo tudi hujšega pritiska na Grčijo, naj sklene mir z Italijo, češ, nemške čete so od Soluna samo dobrih 200 km.
Na Daljnem vzhodu je skoraj prišlo do vojnih zapletljajev v Indokini, ker francoska vlada ni hotela sprejeti japonskih posredovalnih predlogov v speru med francosko lndo-kino in Tajsko. Anglija je ukrenila vse potrebno za obrambo proti japonskemu udaru. Končno je laponska pojihstiLi in se bo stvar mirno uredila.
V Ameriki se priprave za izdatno pomoč mrzlično nadaljujejo. V trenutku, ko bo izglasovan zakon o pomoči Angliji, bo pripravljeno tudi že vojno gradivo za prevoz v Evropo.
Na bojiščih je bila albanska fronta takorekoč popolnoma mirna. Na zahodu so se nadaljevala obojestranska bombardiranja angleških, odnosno nemških mest, vendar še ne v takšnem obsegu, da bi smeli govoriti o začetku spomladanske ofenzive. Hujši so bili le nemški napadi na angleške trgovske prevpze. V Afriki so Angleži hitro napredovali v italijanski Somaliji, kjer so zasedli prestolnico Mogadiscio in s tem 'tudi glavni obljudeni del dežele. V Libiji so francoske čete zasedle zelenico Kufra. V Eritreji je ostal položaj nespremenjen. Na splošno bomo o tem tednu rekli, da so politične predpriprave za spomladanske vojaške operacije končane in da se zna vojaški stroj vsak trenutek sprožiti.
Ker navadno kažejo filmi življenje, ki ga v resnici ni, zatemnjujejo i.vetle vzore, rušijo ljubezen in zdravi čut za družino. Četudi vsebina filma še ni nemoralna, vendar ni majhna nevarnost, da gledalec dobi zmotne pojme o življenju, ki se po navadi kaže na najbolj plehki in lahkomiselni način.
Film največkrat predstavlja ljudi s posebnimi fizičnimi in duševnimi lastnostmi, ki jih ljudje v navadnem žvljenju nimajo. S tem pa ustvarja mladim nepotrebne utvare in more postati vzrok zapeljevanja na stranpota. Ne moremo razumeti, kje so videli ljudje umetnine v sovjetskih filmih, ki so jih morali vrteti vsi trije ljubljanski kinomatografi. Ne samo, da tudi tehnično niso bili nič »nekaj novega«, vsebinsko pa popačene zgodovinske epizode, nasilno povezane z idejo materializma, tisto pričakovano »novo« pa je vbila samo spretno preračunana propaganda, za katero so se navduševali naši buržujsko-meščanski komunisti-Da so se tega predvsem zavedali, je dokaz
(
6, marca 1941
87
»STRAŽA V VIHARJU
Zn lilasilni ali cealnl
tip noše sudnie šole
Iz poročil gospoda bana in načelnika prosvetnega oddelka posnemamo nekaj podatkov o naših srednjih in učiteljskih šolah.
Moške srednje šole
Na celjski I. drž. realni gimnaziji in na ljubljanski poljanski realni gimnaziji je uspelo ustvariti paralelke klasičnega tipa, ki naj bi se — vsaj želja je taka — sčasoma razvile v samostojni klasični gimnaziji.
To iso početki povratka h klasični gimnaziji. Ali naj se ta razvoj še dalje forsira in do katerega obsega? Kaj je pričakovati od njega, oziroma kaj izgubimo s sedanjim mešanim tipom gimnazije? Ali je splošni klic: »Nazaj h klasični« gimnaziji upravičen v vsem obsegu ali samo deloma?
Po svetovni vojni smo dobili v naši državi nov tip srednje šole, ki se je po mnenju uglednih poznavalcev šole popolnoma odmaknil od bistva prejšnjih klasičnih gimnazij. Ta novi tip je popolnoma odpravil grščino, latinščino pa ije z znižanim številom tedenskih ur pomaknil v peti razred. S tem je bila mladini odvzeta možnost, priti v stik s staro kulturo in umetnostjo, ki je latinščina sama ne more dati, tudi če bi jo poučevali v večjem obsegu, kakor jo sedaj. Novemu tipu manjka tudi ona . temeljitost, globina in širina duševne vzgoje, ki ga ima pouk na klasičnih gimnazijah, Ob študiju starih klasikov, katerih dela so z nezmanjšanim sijajem preživela menjavo verstev, razpad držav, razne narode in jezike, se v mladini bude želje po višji popolnosti, iz njih se uči točnega in urejenega mišljenja in kratkega ter jasnega izražanja; njihova umetnost je bila vir, iz katerega so črpali veliki umetniki vseh vekov; stari filozofi so učitelji filozofov našega časa.
Študij klasičnih jezikov in stare klasične književnosti navaja mladino k samostojnemu delu in ustvarjanju, ob njih se lika in utrjuje značaj in veča duhovnost. Ta je pa potrebna posebno malim narodom, kajti Slovenci smo se pred sovražnimi napadi in pritiskom tujih narodnosti skozi stoletja vzdrževali po svoji duhovnosti, ne pa po številčnosti in fizični moči. Poleg tega smo sosedje klasičnih narodov in deloma njih epigoni na klasičnih tleh, kjer sta se v preteklih stoletjih borila zahod in vzhod, pa je tudi že zaradi tega potrebno, da se vrnemo nazaj h klasičnim gimnazijam in da damo mladini temeljito vzgojo humanističnega tipa, namesto plitve vzgoje realnega. Poleg Celja in Ljubljane naj bi se postopoma razvila klasična gimnazija tudi še v Ptuju, kjer vsak kamen govori o klasični kulturi, in v starodavnem Novem mestu.
Če pa bi se vprašanje strokovnih in meščanskih šol rešilo tako, da bodo srednje šole bistveno razbremenjene, potem bi bilo najbolje vrniti se h klasični gimnaziji na celi
njihova nadzorovalna služba pri blagajnah posameznih kinomatografov — seveda v sporazumu s kinopodjetniki — da »klerikalci« niso dobivali zahtevanih vstopnic.
Kadar je film take vrste, ki ima po židovskih nazorih ta namen, da čimbolj »nese«, zgubi popolnoma svojo vrednost in upravičenost. Taki so tudi ljubljanski premierni kino-matografi, ki menijo, da morajo sovjetske filme vrteti, ker »dobro nesejo«. Vprašamo javnost, mar zato, da se polnijo blagajne kino-podjetij lahko požiramo protinarodno, proti-državno, nekulturno in veri sovražno propagando v zavetju raznih prijateljev SSSR? Vsi kinopodjetniki brez izjem, naj vedo, da smo Slovenci še tolikd zdravi, da bomo strup izpljunili iz narodnega telesa, pa čeprav ta zadeva marsikomu »ne bo nesla«!
črti, v središčih, kakor v Ljubljani, Mariboru in morebiti še v Celju pa naj bi se ustanovile vzporednice realnega tipa s temeljito pre-osnovanim učnim načrtom. Sedanja realna gimnazija naj ne bo vzgled temu novemu tipu.
Novi tip ženske srednje šole
Po vojni stopa problem ženske srednješolske izobrazbe čedalje bolj v ospredje. Leto za letom vidimo, kako se nevzdržno veča število dijakinj v srednjih šolah. Pritok deklet v državne in druge službe ter na visoke šole je vedno večji.
Vzgoja v sedanjih šolah je sedaj za moško in žensko mladino popolnoma enaka. Učni načrt za realne gimnazije v naši državi se nič ne ozira na naravne razlike v organizmu, v nagnjenju in sposobnosti obeh spolov, kar otežuje pouk in neprimerno vpliva na mladino.
Zenski mladini morda gre ali se vsaj zahteva pravica za isti pouk kot moški, a za vso množico učenk to ni najbolj primerno in ne bi smelo biti edino možno. Danes je namreč stvar taka, da se uče dekleta docela istih predmetov kot dečki ne samo v mešanih zavodih, temveč tudi v docela ženskih. Pravih ženskih srednjih šol danes prav za prav nimamo.
Čustvovanje, umevanje in hotenje moške in ženske mladine se še časovno razvija precej različno. Zato deklice v nižjih razredih povprečno ne zaostajajo za dečki, ampak jih celo prekašajo, a v višjih razredih često pešajo. Prav tako deklice po svoji naravi ne kažejo istega zanimanja za poedine predmete kakor dečki. Abstraktne znanosti jim ne teknejo, pač pa imajo mnogo spretnosti za jezikovne, umetniške, vzgojstvene in slične predmete. Nič manj važen ni socialni moment. Današnji odgoj srednješolk se nič ne ozira na vlogo, ki jo bodo imele vendarle po večini v bodočem življenju kot žene, matere in gospodinje. Sploh ibi bilo potrebno, da se dotok žensk v akademske poklice omeji na najsposobnejše. Saj je gotovo precej staršev, ki si žele za svoje hčere le primerno spldšno višjo žensko izobrazbo in vzgojo, ne da bi jih hoteli poslati še naprej na visbke šole.
Tehtnih razlogov za poseben tip ženske srednje šole je tedaj dovolj. Omogočen naj bi bil vsaj v mestih, kjer so posebni ženski zavodi poleg moških ali mešanih.
Po načrtu načelnika prosvetnega oddelka, naj bi tak imel 8 razredov; na nižji stopnji naj bi napram nižjim realnim gimnazijam prevladovalo poučevanje jezikov, ročnih del in gospodinjskih predmetov, na višji pa naj bi prešlo težišče na psihologijo, pedagogiko, zdravstvo, na umetniške in socialne predmete. Ta dekliški tip gimnazije naj bi pomenil zaključno šolanje za življenje in naj bi gojenke usposabljal razen na samostojne praktične poklice tudi za življenje v družini.
Predlog je poslan v Belgrad in upajmo, da se bo zamisel v kratkem vsaj praktično preskusila.
Novi stroini institut naše univerze
Obisk pri predstojniku g. prof. Lob&u
Staro tehniško poslopje je za sedanje številne slušatelje postalo res pretesno in posamezni oddelki se bodo začeli — upajmo, da kmalu — seliti v svoje zgradbe. Najbližjd temu cilju je sedaj nedvomno strojni oddelek.
Obiskal sem predstojnika strojnega oddelka g. prof. inž. L obet a v novi stavbi strojnega oddelka. Našel sem ga ravno pri delu, ko so montirali neke stroje. Dela je vodil g. profesor osebno, saj je znano, da itudi sam prime orodje v roke. Kljub veliki zaposlenosti mi je rad dal nekatera pojasnila.
Ko	mi je	razkazoval stroje in	razlagal dela, ki	so že	dovršena in ki jih	bo še	treba
dogotoviti, sem videl na lastne oči to, kar ve že vsa slovenska javnost, da je namreč g. profesor tisti, ki se mu moramo predvsem zahvaliti za to, da je institut tik pred dovršitvi-jo. Treba je bilo mnogo truda, da je samo z dvema pomočnikoma montiral vse te stroje: ni lahko delati načrte, sam voditi montažna dela in poleg vsega še skrbeti za denarne vire. Sam je moral večkrat v Belgrad in se leta in	leta boril za prepotrebni	denar.	Kljub
temu,	da so	ga podpirali naši ministri	in se-
natorji dr. Korošec, dr. Kulovec, dr. Krek, dr. Smodej, zlasti pa g. Snoj, je bilo treba še mnogo storiti, da je dobil denar, ki so ga v parlamentu že odobrili. Hidrodinamični, še bolj pa aerodinamični institut sta vzbudila zanimanje pri naši vojski. Podprl ga je general Rupnik, potem je našel zaslombo pri g. ministru Nediču in pri zrakoplovnem štabu. In komaj so bili stroji montirani, je začel izdelovati nekatere precizne predmete, ki jih drugje ne morejo izdelovati.
20 let je bilo treba čakati na odobritev kapitala, da so mogli začeti z gradnjo novega strojnega instituta, ki je že začel z eno svojih velikih nalog, t. j. da podpira narodno obramb-
no delo in s tem pokazal, kakšno vrzel so zravnali s tem institutom. Prepričani smo, da bo tudi v ositalem zvesto podpiral tradicijo slovenske univerze, da bo vzgajal vsestransko usposobljen kader tehnikov slovenskemu narodu in jugoslovanski državi.
G. prof. Lobe je vložil ogromno naporov v naš strojni oddelek. Bistro je predvideval težave, ki bi utegnile priti in zato je sam šel v Nemčijo, še preden je dobil denar, in naročil stroje, ki so sedaj, hvala Bogu — tu. Kako dobra je bila ta poteza, vidimo sedaj, ko bi za ta denar nihče ne dobil teh strojev niti te kvalitete, povrh tega, da sedaj nekaterih sploh ni mogoče več dobiti. Sam je napravil načrte za vzidavo teh strojev in videl sem tudi, kako vsa dela vodi sam osebno, pa ne samo strojna, temveč tudi zidarska in mizarska. V naprej je skrbno in natančno preračunal, da dela gladko napredujejo, da in-stitiit ni sredi dela obtičal in Čakal boljših časov.
Risalnice in predavalnice so lepe, svetle in nudijo lep razgled na bližnjo okolico in Grad. Tu se ne bo zgodilo, da bi predavatelj prišel v skoraj prazno predavalnico, kar se je večkrat zgodilo v stari stavbi. Koga neki zanimajo samo načrti in fotografije strojev, ko pa jih ne vidi in jih ne imore praktično spoznati. Zato fantje beže od predavanj, ki bi bila sicer zelo privlačna, ki pa zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov postanejo pusta. Hodniki so lepi, sobe prostorne in higienične, tako da 'ima človek užitek že, ko to ogleduje. Mnogo lažje bodo dijaki sledili v teh prostorih predavanjem o: pogonskih strojih, tehnologiji, strojnem risanju ali predavanjem iz hidrodinamike, termodinamike in aerodinamike, ko bodo takoj dobili tudi potrebno praktično znanje.
Treba bo še dobiti zadostni kapital, da se dokupijo še nekateri stroji in da se stavba
Akademiki za misijonstvo
V mesecu marcu smo sklenili moliti po naročilu sv. očeta za spreobrnenje Hindijcev. Zato smo imeli dne 2. marca misijonsko mašo v Cirilovem domu in po maši misijonski sestanek za akademike v domu duhovnih vaj. Na sestanku je govoril g. šiferer, stud. teh., o misijonskem šolstvu v Indiji. Pol milijona indijskih otrok zahaja v osnovne Misijonske šole, 28.000 dijakov srednješolcev obiskuje srednje šole, in 6600 dijakov pa 20 vseuči-liških zavodov.
Katoliki so v Indiji neznatna manjšina, saj pride na 100 Indijcev le en katolik.
G. Lado Lenček je govoril o Indiji sploh: Kristus in Indija. Pred našimi očmi se je polagoma razvil velik problem spreobrnenja indijskih mas. 350 milijonov Indijcev čaka na nove množice misijonarjev. Odkod naj pridejo? Kaj smo mi storili za Indijo?
Poseben izrez Indije je nam prikazal naš duhovnik, ko je govoril o Bengaliji.
Ob izlivu velike reke Ganges, jugovzhodno od svetovnega mesta Kalkuta, se širi velika ravnina, prepletena s stoterimi jarki, prekopi in rokavi reke Ganges. Podnebje je silno neugodno za Evropejce. Od maja do septembra je topla deževna doba. Po tej dobi je vlažno vroče in misijonar se poti ponoči in podnevi. Bengalci sadijo v tej dobi svoj riž, ki je edini pridelek. Edino prijetna doba je hladna doba od novembra do januarja. Sončni žarki so v Bengaliji zelo nevarni in brez tropske čelade ČloVek ne snie na prositi.
Naša misijonska pokrajina meri okrog 13.000 km* in šteje skopaj 3 milijone ljudi. Do prihoda naših misijonarjev je bila ta pokrajina 'več ali manj zapuščena, zdaj pa je vzcvetela ih ima že okrog 10.000 katolikov. Naši misijonarji imajo sedaj tam sledeče misijonske postaje: Bošonti (O. Jože Vizjak), Morapai (o. Viktor Sedej), Ragapur (o. Stanko Podržaj), Satkira (o. Pavel Mesarič).
Nadškof iz Kalkute Ferdinand Perier pravi: »Nikoli bi ne bil verjel, da se bo Vaš misijon v Bengaliji tako hitro razvil.« Naši misijonarji gradijo z neko sveto drznostjo misijonske hiše, cerkve, šole in zalivajo svojo setev s svojimi žrtvami in molitvami.
Katoliški akademiki naj čitajo misijonski list »Bengalski misijonar«, da se bodo vsaj poučili o delu naših misijonarjev.
opremi: parket, v predavalnicah klopi in mize v risalnicah. Treba bo še premostiti marsikatero oviro in intervenirati na mnogih mestih, da se bo vse to uredilo in da bo nastavljenih dovolj profesorjev, da se predavanja lahko začno v popolnem razmahu.
XV i. tedni sestanek Ali Sttriže
Sestanek smo pričeli z molitvijo, na kar je nastopil tov. Trdan, ki je vzorno predna-šal Aratonijev govor iz Shakespearejevega »Julija Cezarja«. Društveni duhovnik nam je spregovoril o važnosti misijonstva, o nalogah, ki čakajo vse katoličane na tem področju, nato pa nas je povabil na misijonsko prireditev, ki bo prihodnjo rifedeljo. Sklenili smo, da se te prireditve v čim večjem številu udeležimo.
Glavni govornik je bil g. pater Ramšak D. J., ki nam je v lepem govoru pokazal lik sv. očeta Pija XII., ki obhaja v tem času prvo obletnico svojega vladdnja.
Po govoru je sledila debata o zadnjih dogodkih na univerzi. Kritično smo premotrili položaj, kakor tudi naše zadržanje in sprejeli sklepe za bodočnost.
ŽiiMe na naši unlveczl
Letošnje leto bo za našo univerzo velikega pomena. Medicinska fakulteta mora dobiti za svoje višje semetre kinike in potrebne prostore in opremo. Trudijo se v tem prav-cu z vso vnemo merodajni faktorji. Gospod rektor in slovenski ministri so neprestano na delu, da bi bile uvrščene potrebne vsote v državni proračun. G. dekan medicinske fakultete dr. Hribar je z dušo in telesom na delu za oživotvorjenje višjih semestrov. Glavni problem je v tem, da prepričamo tudi finančnega ministra o neizbežni nujnosti izgraditve naše medicinske fakultete.
Če pogledamo nekoliko nazaj v preteklost, moramo reči, da smo Slovenci vodili borbo za svojo univerzo z veliko žilavostjo in treznostjo. Univerza nam je simbol naše samobitnosti in avtonomije in zdi se nam, da smemo brez ošabnosti zapisati, da se naša univerza častno uvršča v veliko število evropskih univerz, kajti nihče nam ne bo zanikal, da so naši profesorji-strokovnjaki gradili solidno stavbo slovenske znanosti.
Razvoj naše univerze je doslej ovirala ena stvar: manjkajo nam še večinoma potrebne zgradbe za nadaljnji razvoj našega znanstvenega dela. Tako nam je letos neobhodno potrebna zgradba klinik za nadaljnje medicinske semestre, prav tako že težko čakamo na dokončno zgraditev raznih tehniških institutov.
Razumljivo je, da se za te življenjske probleme univerze zanimajo tudi akademiki in večkrat svoje težnje manifestirajo.
Dne 3. marca je bil na naši fakulteti članski sestanek, ki je bil posvečen vprašanju, kako zasigurati 7. in 8. semester. V debati naj bi posamezniki liznesli predloge, kako si oni to predstavljajo.
V uvodu je predsednik dejal, da je od vseh zahtev, ki jih je postavilo »Društvo medicin-cev« v svoji spomenici, izpolnjena le ena in to prva, s katero je zbrisan § 51. Gotovo pa je pozabil povedati, da je bil § 51 črtan, preden je spomenica zagledala beli dan.
Nato so pa pričele delovati fantazije posameznikov. Eden bi rad izvedel nekak plebiscit in v 14 dneh nabral 300.000 podpisov za izpopolnitev naše fakultete. Drugi bi izdal letak, ki naj bi ga delili po vseh mestih.
Belgrajski in zagrebški levičarji nam ne bodo pomagali do fakultete. So kvečjemu ovira na poti do nje. Od pisem in brzojavk v komunističnem stilu še nihče ni nič dobil.
Zato je naravnost smešen predlog nadebudnega tovarišča, naj pošljemo 'Zagrebu in Belgradu brzojavko: »Da nas podpro v enotni fronti v boju za študentovske pravice!« Kaj si je tisti predstavljal pod načelno izjasnitvijo
Akademska zveza priredi v petek, dne 7. t. m., na god sv. Tomaža v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5, tradicionalni študijski dan za svoje člane in ostale katoliške akademike kot duhovni uvod v letni semester.
Spored tečaja bo sledeč:
Ob 7. sv. maša v Slomškovem zavodu, Poljanska 6, (oo. Cistercijani).
Ob 9. (brez akademske četrti) v dvorani Akademskega doma: Prevzvišeni g. škof dr. Rožman: Naloge katoliškega akademika;
g. Dolinar Franc: Tomažev nauk o korporacijskem pojmovanju družbe. Tov. akademik: Sv. Tomaž in naš čas. Tov. bogoslovec: Neotizem pri Slovencih.
Tako je medstrokovni odbor formuliral težnje raznih fakultet in jih objavil v dnevnem časopisju. Ne moremo pa odobravati, da levičarski del akademikov živi stalno v bolestni psihozi »širopoteznih akcij«, mitingov, demonstrativnih zborovanj, resolucij in »zahtev«, klevetanja merodajnih činiteljev, češ da ničesar ne narede (letak Društva medicin-cev itd.) Tem akcijam manjka tista resnobna dostojanstvenost in možata preudarnost, ki sicer diči zdravi slovenski narod. »Debatni sestanki«, neokusni izpadi proti g. rektorju, g. dekanu, našim predstavnikom v Belgradu kažejo na neko temno, skrito orodje, iz katerega je vse to z nekimi drugimi nameni vodeno.
Vse te potrebe in zahteve glede taks, laboratorijev in prostorov sploh se dajo v drugačni, konstruktivni obliki bolj uspešno uveljaviti in sicer na ta način, da se razredna separatistična tendenca levičarjev popolnoma umakne enodušni, elementarni solidarnosti vseh slovenskih faktorjev v iskrenem in pravem delu za našo univerzo.
Naša univerza se mora izpopolniti, toda ne v znamenju hrupnih mitingov in levičarske hipnoze, kar ustvarja samo sovražno razpoloženje v Belgradu in vsej Sloveniij proti univerzi, posebno v sedanjem položaju, ampak z umerjeno enotno slovensko fronto, ki druži univerzitetne oblasti in vso iskreno akademsko mladino in ves slovenski narod v nezlomljivo falango.
vseh skupin v tem pogledu, res ne moremo vedeti.
Ves sestanek bi bil prazno šarjenje po zraku, če se ga ne bi udeležil tudi naš dekan g. dr. Hribar, ki nas je seznanil z borbo, ki jo požrtvovalno vodi za našo slovensko medicinsko fakulteto. Podal nam je prave in realne smernice, s pomočjo katerih bomo najprej dobili našo fakulteto. Ne s pobiranjem podpisov in letaki, ne z nerganjem, ampak s konstruktivnim delom, ki naj gre za tem, da vplivamo na finančnega ministra, da bo sprejel predloge prosvetnega ministra. Nikogar drugega ni treba prepričevati, da imamo pravico do fakultete. To že vsi vedo in tudi delajo na to, da jo dobimo. Te moramo po svojih skromnih močeh podpreti! Mislim, da lahko napišem tudi to, da se vrše pogajanja s Pokojninskim zavodom za zidavo potrebnih stavb, ki bi jih dobili mi v najem. Zato najiskreneje prosimo s tega mesta g. predsednika Pokoj, zavoda in ves upravni odbor, naj sprejme soglasno ta predlog in tako pomaga zgraditi našo slovensko medic, fakulteto. To bo gotovo zelo lepa narodna
Popoldne ob 3. v Akademskem domu (brez akademske četrti):
G. univ. prof. dr. Lambert Ehrlich: Vera in znanost.
Tov. akademiki: Medicinski študij in vera; Filozofski študij in vera; Sholastika in umetnost.
G. urednik dr. Poštovan: Kulturni boljševizem.
Prosimo vse katoliške akademike, da se tega aktualnega študijskega dneva gotovo udeleže in s tem počastijo spomin velikega pokrovitelja katoliške znanosti sv. Tomaža Akvin-skega.
Na predvečer bo molitvena ura za akademike od 10—11 zvečer v stolnici.
poteza. Denar pa je gotovo zelo varno in tu-d’ plodonosno naložen. Zavod bi s tem pokazal visoko razumevanje do slovenske študirajoče mladine, ki mu bo znala biti tudi hvaležna.
Naš g. dekan je posvetil svojo skrb tudi načrtom za klinične zgradbe. Od postavitve kraljevega spomenika je ostal še čeden znesek, ki bi zadostoval za izvršitev načrtov. Odbor
Hrvatska eciklopedija. Po sklenitvi sporazuma je na Hrvatskem tudi kulturno življenje močno zažarelo. Velik vzpon hrvatske kulturne dejavnosti je nova »Hrvatska enciklopedija«, v kateri bo zbrano vse, kar so Hrvati tekom zgodovine ustvarili v kulturi, znanosti in umetnosti. Prvi zvezek »Enciklopedije« je že izšel.
Dr. Gjuro Arnold. V Zagrebu je umrl hr-vatski književnik, filozof in rodoljub dr. Gjuro Arnold, star 87 let. Vse njegovo filozofsko delo je bilo prežeto s krščansko miselnostjo. Večkrat je poudarjal, da ni ne znanosti, ne umetnosti, ki bi mogla nadomestiti vero. Vse njegovo književno in filozofsko delo je temeljilo na katoliškem svetovnem delu. Izdal je več pesniških zbirk, napisal je mnogo filozofskih in vzgojnih razprav.
»Nauk o nastanku človeka«. »Hrvatska Naklada« v Zagrebu je izdala knjigo dr. Lju-bomira Zivkoviča z naslovom: »Nauk d nastanku človeka«. Kritik te knjige prof. p. Marijan Blažič pravi, da je ta knjiga »ne samo po platnicah, temveč tudi po vsebini rdeča«. Avtor sam odkrito pravi, »da se vrhunec človeškega razvoja in sreče nahaja v komunističnem kolektivu«. Zivkovič je materialist in hegelovec. Vse težave, ki jih njegove vrtoglave teorije vzbujajo, preskakuje s filmsko lahkoto in nezinanstvenostjo. Zelo se huduje na velikega ameriškega zoologa Osborna, ki je pod težo znanstvenih dokazov zavrgel nauk, da je japonski pitecantrop prehodna stopnja med opico in človekom. Pravi, da je Osborn to storil »Iz strahu pred ameriškimi sodišči in reakcionarno propagando«. Zivkovič hoče v svoji knjigi dokazati, da je delo naredilo iz opice človeka. Opici so se namreč pri delu
|_____+	Jože	Nachtigal	|
Kranj. — Realna gimnazija Dne 24. februarja nas je za vedno zapustil osmošolec 'tov. Nachtigal Jožef. Po dolgi in mučni bolezni ga je Vsemogočni poklical k sebi. Toda kljub temu, da je moral vedno prekinjati študij, je bil vesten dijak. Mnogo je sodeloval v katoliških društvih in bil zaveden član krožka SDZ na naši gimnaziji. Vdano in z zaupanjem v Večnega je prenašal bolečine. Umrl je daleč proč od svojih dragih, ki žive v daljni Ameriki.
V sredo, 26. februarja, smo ga gg. profesorji, sošolci in prijatelji spremili k zadnjemu počitku na mengeško božjo njivo.
Dragi Jože, počivaj v miru v ljubi slovenski zemlji I
je pokazal za to razumevanje in ga zato prosimo, da ta znesek tudi nakloni naši fakulteti. S tem svojim činom bo lepo počastil spomin našega pokojnega kralja.
Prepričani smo, da bodo g. rektor, naš g. dekan in vsi naši profesorji storili vse, da nam bo omogočen študij v Ljubljani. V njihovem požrtvovalnem delu pa jim hočemo stati ob strani.
povečali možgani in postala je človek. Ta fantastični »pesnik« je res dobrih 50 let za moderno znanostjo! Dober mu tek pri prebavljanju opic!
Družinske večernice na Koroškem. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu je izdala v uredništvu Vinka Zwitterja lično, 136 strani obsegajočo knjižico »Družinske večernice«. Kot nekaka narodna ljudska čitanka je namenjena utrditvi narodne zavesti. Razdeljena je v štiri dele: prvi del nosi naslov »Družina«, se pričenja s Pregljevo hvalnico matere »Naše najvišje«, nato je več sestavkov o materi, družini, otroku, Gregorčičeva pesem »Kmečki hiši« in Finžgarjeva črtica »Na pragu«. Drugi del z naslovom »Kmet in zemlja« se pričenja s Prešernovim sonetom »Vrbi«, ima več poučnih člankov, na koncu pa je Cankarjeva »Nedelja«. Tretji del »Narod« ima bodrilne in navduševalne članke, Zupančičevo »Našo besedo«, Aškerčevega »Janičarja«, odlomke iz »Miklove Zale« ter zadnjo črtico iz Cankarjevih »Podob iz sanj«. Zadnji del knjige z naslovom »Bog« prinaša izbrane lepe verske motive s pesmimi Sardenka, Franceta in Toneta Vodnika itd. — Knjigi želimo obilo uspehov!
Letos je poteklo šestdeset let, odkar je umrl veliki ruski pisatelj Fjodor Dostojevski.
LISTNICA UREDNIŠTVA
G. Ludovik P. Članek »Ali smo še kmečki narod«, bomo objavili v prihodnji številki.
Podpira/Že poKrel katolišfoet mla&inel
Slovenska dijaška zveza
ZTO. Na podlagi točke 16. izpitnega reda funkcionarjev SDZ z dne 4. aprila 1940 je izdalo zvezno vodstvo SDZ odredbo za polaganje izpitov v šolskem letu 1940/ 1941. Izpiti bodo v mesecu aprilu. Kandidati od 6. razr. navzgor se morajo priglasiti k izpitu iz skupine A, od 4. razr. in navzgor k izpitu iz skupine B, od 2. razr. navzgor k izpitu iz skupine C. V vsaki izmed teh skupin bo kandidat ocenjen iz načelne izobrazbe, iz organizacijske izobrazbe, poleg tega pa se oceni, kako se je praktično izkazal, ali ima smisel za globlje versko življenje, ali ima lep zunanji nastop in ni sektarskega duha, ter končno po šolskih uspehih. — Odredbi so priložena vprašanja iz načelne izobrazbe. Odredba je razmnožena in jo prejmejo krožki SDZ na srednjih šolah v 5 izvodih te dni.
ZTO. V soboto, 8. marca, bo ob pol 5 popoldne na drž. učiteljišču, Resljeva cesta 10/1. sestanek vseh zavodnih vodstev ljubljanskih srednjih šol in učiteljišč. — Okrožno vodstvo.
Obletnica kronanja papeža Pij a XII.
Škofijsko vodstvo Kat. akcije priredi v nedeljo, dne 9. marca v veliki dvorani hotela »Union« papeško proslavo (ob 11. uri).
Vsi katoliški akademiki naj se udeležijo proslave.
Članski sestanek mediiintcv
Študijski dan Akademske Zveze
Isz Knjig in listov