TELEFON PI8ABKB: 4687 COETLANDT. Entered ss Second-Clsss Msiter, September 21, 1903, s* the Port Offioe at Mew York, K. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT. NO. 19. — STEV. 19. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 23. 1917. — TOREK, 23. JANUARJA. 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. PREDSEDNIK WILSON JE ZA SVETOVNO ZVEZO. Carjeva poslanica. Kabinetna kriza. Vojni minister, finančni minister in vrhovni poveljnik so odstopili. Btvti min. pred. Stuenner. GENERAL GURKOV. Carjeva paslanica je naperavda na vse telo ugoden utis. — Mnenje ru skega časopisje. Petrofrad. Rotila, 22. januarja. Poslanica, ki jo j* i>oslal ruski car miimtrvkerau nr*Ms«»dniku Go-litzinu. v kateri ga pro«i. naj skrbi /.a pn^skrbovanj*1 ruskih čet, je napravila na vse zelo clobok utk. Veri noma vsi se strinjajo s stali-n.Vid, ki era je zavezi ruski ear. Ku^ko časopisje je priobčilo o t«*m obzirna porodila. *'Norv*oje Vreraja" pise : TV besede so zbudile v Krčih ee-l»*ua ljudstva veliko upanja. V srcih onesra ljudstva, ki je že tako nestrpno pričakovalo skupnega d^ lovanja vlade in ljudskega zastopstva. Sedanja vlada, ki ji načel ju je knez Ciolitzin se bo uiorala boriti z velikimi teikočami. Njegovi predniki niso imeli veliko uspeha. Vseeno je. če bo imel sedan ii ministrski predsednik uspeh ali ne. Nu&a ualotra je jasno definirana. Zdaj ne preostaja drugega kot dobiti najpripravnejšo pot, da bo mogoče nalogo rešiti v sploino zadovoljstvo. Berlin. Nemčija, 22. januarja. — Ofenzivno prodiranje nemške armade. Nemci so si priborili v Karpatih več lepih uspehov. — Rusi so se u-maknili severno od Foscani. RUSKO POROČILO. Vroči boji v dolini reke Oituz. — Obstreljevanje železniške postaje v Okni. — Mesto Nanesti. Petrograd. Rusija, 22. januarja. Angleška admiraliteta je dobila iz Petrograda sledeče poročilo: V dolini reke Oituz smo odbili več sovražniki napadov. Na ostali fronti se razen manjših spopadov ni ničesar posebnega pripetilo. Berlin, Nemčija. 22. januarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša: Annadna skupma nadvojvode .Tožefa: — V vzhodnih Karpatih se za nas boji prav dobro razvi-jajo. Severno od doline reke Oituz je razvila sovražna artilerija svoje obširno delovanje, ki nam pa ni povzročilo nikake posebne škode. Armadna skupina generala Mae-ken-»ena: — Pri Paneiu, severoza pad no od Foscani smo pognali v beg nek sovražnižki oddelek. Rusi so se z velikimi izjrubami umaknili. Berlin. Nemčija. 22. januarja. — Vojaški strokovnjak "Prekmorske brzojavne agenture poroča: Vse prizadevanje Rusov in Ru-munov, da bi zavstavili zmago- -O- Druga Wilsonova mirovna nota. VČERAJ JE PREBRAL PREDSEDNIK WILSON V SENATU SVOJO DRUGC NOTO Z OZIROM NA EVROPSKO VOJNO. — KO JE BRAL NOTO, JE BILA ZNANA NJENA VSEBINA VSEM BOJTJJOČIM SE IN NEVTRALNIM DR ŽAVAM. — ZAVEZNIKOM KAKOR TUDI NEMCEM JE POVEDAL, DA SE TA VOJNA NE BO KONČALA Z ZMAGO NE TEGA IN NE ONEGA. — WIL SON SE ZAVZEMA ZA VSTANOVITEV SVETOVNE ZVEZE, KI BI ONEMOGOČILA NADALJNE VOJNE. — AGITACIJA ZA P0SPL03ENJE MONROE DOKTRINE. Washington, D- C., 22. januarja. — Danes je stopil predsednik Wilson pred senat in je pojasnil, zakaj Združene države ne sklepajo nikakih zvez z drugimi državami in da hočejo delovati na to, da se vstanovi svetovna zveza držav- za ohranitev stalnega mini. Ko%je danes predsednik bral svojo poslanieo pred zbornico, so jo že imele vse tuje države v rokah. na eelem svetu. Ta razrešitev se ne more več dalje odlašati. Zato je potrebno, da predno pride ta čas, da stavi vlada pogoje. poO. katerimi bi se čutila opravičena, prositi narod, da odobri formel-ni in svečani pristop k mirovni zvezi. Tukaj sein, da poskusim imenovati te pogoja. Garancija in prihodnji mir. Sedanja vojna mora biti najprej končana, toda dolžni smo, o-ziraje se na splošno mnenje narodov, povedati, da je velika vazlika, na kak naf-in bi se končala vojna. "Vossisehe Zeitung" je priobčila sledeče poročilo: Neka brzojavka, ki je dospela iz IVirograda preko Kristjani je, naznanja, da so odstopili vojni minister Suvajev, finančni minister Bark in vrhovni poveljnik Eleoe-irern. Bivši ministrski predsednik Stuermer j** postal svetovalce zunanjega ministra. Cient-ral (jurkov je imenovan vrhovnim poveljnikom roške armade. — Ruska vlada je prepovedala izvoz časnikov in knjig. V IVtrogradu vlada veliko razburjanje. Ljudje, ki hočejo odpotovati iz Rusije, se morajo boriti z velikimi težkočami. Iz Rusije skoraj ni mogoč« po-nlati kake brzojavke. Zapadna fronta, Kemiki napadi pred Verdunom. — Francoske bojne črte so oetale ne poškodovane^ Angleško poro&lo. Paris, Franei v 22. januarja. — Berlin, Nemčija. 22. januarja. — Razna društva Poljske legije so poslala novemu poljskemu provi-lz poročila vrhovnega poveljstva (zoričnemu državnemu svetu brzo-franeoske armade je posneti sle j javne čestitke. V brzojavkah je bi-de^e: I lo nadalje omenjeno, da bo stala Na desnem bregu reke Maas so Poljske legija vedno na strani dr- Poslaniea se glasi: Gospodje v senatu: — 18. decembra sem poslal enak/s glasečo se poslanico vladam držav, ki se nahajajo v vojni in sem jih prosil, da bolj natančno kot do sedaj povedo pogoje, katere smatrajo za možne da bi se sklenil mir. Govoril sem v imenu človeštva in pravih nevtralnih dežel. kqkor tudi v našem lastnem imenu, ker škoduje ta vojna našim življenskim interesom. Centralne države so podale skupen odgovor, ki samo pove. da so pripravljene stopiti s svojimi nasprotniki k konferenci, kjer bi se razpravljalo o mirovnih pogojih. Ententue države so dale jasnejši odgovor, sicer tudi v bolj občnih izrazih, toda z zadostno jasnostjo. da se je moglo iz njega sklepati na posameznosti in pojasnile so garancije in vojno odškodnino, kar smatrajo za neobhodno potrebne pogoje, pod katerimi se more rešiti sedanji položaj. V toliko smo se približali mirovni razpravi, ki bi mogla kon-čati sedanjo vojno. V toliko smo se približali mednarodni zvezi, ki bo v prihodnje varovala svetovni mir. __Pri vsaki mirovni razpravi, ki .Wova*. obletnic«. _ Poli*i miru slediti gotova in odločna zveza narodov, da bo potem skoro nemogočo, da bi se mogla v prihodnje še ponovita taka katastrofa. — Vsak prijatelj človeštva, vsak slavno prodiranje armade nadvojvode »ložefa, je ostalo brezuspešno. Ko so Rusi slednjič izprevideli, da jim ničesar drugega ne preostaja, so se umaknili za reko Seret. Klednjič so začeli upati, da bod*? zamogli stopiti v goratem ozemlju v ofenzivo, toda tudi to upanje se jim je izjalovilo. Nemci imajo v rokah par zelo važnih pozicij, s katerih zamorejo obstreljevati važno železniško križišča Okna. Postaja v Okni je skoraj že čisto razdejana. Zavzetje mesta Nanesti s strani nemških čet je zelo velikt-ga pomena. Mesto ie izvanredno strategič-ne važnosti. Zavzetje predmostja pri Nanesti je zahtevalo silnih žrtev. Slavnosti na Poljskem. legtonarji so obljubili zvestobo novemu poljskemu državnemu svetu. vprizorili Nemci dva vroča napada. katera smo pa odbili. — Naia bojna črta je ostala nepoškodovana. — Večerno poročilo se glasi: Podnevi se ni zgodilo ničesar poM'bnega. Pri I let Sas sta naia in sovraž- žavnega sveta in da bo napela vse sile, samo da bo Poljska popolnoma svobodna in popolnoma oproščena ruskega jarma. Včeraj ie bila obletnica januarske revolucije, ki se je vršila 21. januarja leta 1863. Pri tej priliki so se vršile velike demonstracije ua artilerija neprestano v akciji, j in dmge velike slavnosn. London, Anglije. 22. januarja, i Najprej so nastopali razni go-S^verno od Arrasa ie poskušal na-, vorniki, zatem se je pa vršila slav-IMisti sovražnik naše pozicije. —j n ost na parada. Poljske ženske bo Poifekus se mu je temeljito izjalo- nosile v paradi zastave z napisom vil. Mi smo pognali Nemce z velikimi izgubami v beg. Ob So m m i se ni zgodilo nW*esai posebnega. Pri Arra.su smo eksplodirali mino, ki je povzročila sovražniku veliko škodo. Odlikovani«. London, Anglija. 22. januarja. Iz Amsterdama poročajo, da je podelil nemški cesar maršalu Hin-denburru in državnemu kanclerju nek nori red. ki je bil vstanovi jen pred enim mescem za civiliste. — Novi rod je podoben redu železne- Mi se hočemo boriti proti Rusiji ! — Mi se popolonma strinjamo z ukrepi poljskega državnega sveta! — Slavnostni sprevod se je vil skoraj po vseh varšavskih ulicah pred Kronen be rško palačo. Spa lir je tvorilo na tisoče in tisoča radovednega občinstva. Zrakoplovi nad Bagdadom. London, Anglija. 22. januaraj. Uradno se poroča, da so napadli angleški zrakoplovi turške zaloge munieije v Bagdadu. Kak je bil uspeh, poročilo n«T pove. razumen in misleč človek mora to smatrati za potrebno. Dolžnosti Združenih držav. Iskal sem to priložnost, da se obrnem na vas. ker sem mislil, da je potrebno, da vam brez pri krivanja povem svoje mišljenje, ki je v mojem duhu z ozirom na dolžnosti naše vlade prihodnjih dni postalo dejstvo, ko bo potreba postaviti podlago za mir po novem načrtu. Ne more se misliti, da ljudstvo Zdr. držav ne bi bilo vdeleženo v tem velikem podjetju. Ta vdelež-ba vam bo dala priliko, da poka-žete. da si je naša vlada od tistega dne, ko ste postavili v poštenem upanju nov narod, v vsem, kar je in kar je storila, prizadevala pokazati svetu pot k svobodi. Nikakor ne moremo odkloniti s častjo službe, h kateri smo poklicani. Dolžni smo samim sebi, kakor tudi drugim narodom na svetu povedati pogoje, pod katerimi smo pripravljeni dati svojo službo. Nič druzega kot to, da združimo naš ugled in našo moč z ugle dom in mačjo drugih narodov, da mi —>il imo mir ia pravieo Pogodbe, ki bodo končale to vojno, morajo vsebovati pogoje, ki bodo vstvarili mir, ki bo vreden, da se garantira in vzdrži, — mir, katerega odobri ^človeštvo, ne pa mir, ki bi služil različnim interesom in neposrednim načrtom bojujočih se držav. Ne bomo sicer imeli sedeža, ne besede pri sestavi teh pogojev, toda gotovo bomo smeli govoriti besedo, kadar se bo šlo za to. ako se naj ti pogoji napravijo stalni ali ne. Naša sodba z ozirom na dejanske pogoje za stalen mir mora biti pojasnjena že sedaj in ne Se-le. ko bo prepozno- Nikaka pogodba, ki ne zavzema tudi narodov novega sveta, ne zadostuje, da bi mogla v prihodnje jamčiti svetovni mir in vendar je samo en načrt miru, h kateremu bi pristopil ameriški narod. Glavni pogoji takega miru morajo vsebovati stvari, katerim da ameriški narod svoje zaupanje in ki zadovolijo naše principe. Pogoji morajo biti v soglasju s politično vero in praktičnim prepričanjem, katerega se je ameriško ljudstvo navzelo enkrat 7.a vselej in katerega hoče ščititi. Vojna mora prinesti mir. Ne želim, da bi me kdo hotel razumeti, kakor da hoče kaka a-meriška država staviti na pot kake težkoče onim mirovnim pogojem. pod katerimi bi se hotele zeditiniti bojujoče se države, ali pa, da bi jih poskušali ovreči, ako so že enkrat sprejeti. Nadalje izvaja predsednik, da se mora vstvariti moč, ki bo močnejša kot katerakoli sedaj obstoječa država in močnejša kot vsaka zveza držav. Zdaj se mora pokazati. ako se vodi sedanja vojna za stalen mir, ali za novo razdelitev posameznih držav. Ob«* stranki ste se izrazili, da ne misli uničiti ena drugo. Dobesedno pa je nadaljeval: — Razmere kažejo, da mora biti mir bras zmage. Ni prijetno to povedati. Prosim, da mi se dovoli. da stvar pojasnim in naj se razume, da mi niso prišle na misel druge sfrorL Poskušam samo predočiti dejstva, kakor so brez prikrivanja- Zmaga bi pomenila, da se je mir premagancu vsilil hi da bi zmagovalec premaganemu vsilil mirovne pogoje. Tak mir hi bil sprejet iz ponižanja in pod pritiskom ter v zvezi z velikimi žrtvami; tak mir bi pustil za seboj želo, jezo in grenak spomin. — Mir, ki bi bil sklenjen na taki podlagi, ne bi bil stalen, temveč postavljen, na pesek- Le mir, ki je «■!■ inftrama Nemška kfižarka ob južnoameriški obali. Poročilo, da ie angleška križarka "Glasgow" potopila nemško pomožno križarko, še ni potrjeno. V PACIFIKU. V južno ameriškem vodovju kar mrgoli raznih zavezniških križank in torpednih rušilcev. stalen; le tak mir je stanoviten, ako je sklenjen na podlagi enakosti in na enaki udeležbi na skupni dobroti. Pravi razum in pravi čut med narodi je za trajen mir tako potreben, kakor pravična razrešitev težkih vprašanj o posestvu in narodnostih in o narodni pristojnosti. Enakost mora biti med vsemi narodi, med velikimi in majhnimi. — Noben mir ne more biti trajen, ako nima za podlago principa. da ima vsaka vlada svoje pravice od vladanih in da ni nikjer pravice, da bi mogel vlada-dar prhati narode drugemu via darju kot bi bili negova lastnina. Smatram na pr- kot gotovo stvar, ako smem navesti en primer, da morajo biti vsi državniki mnenja, da mora biti neodvisna, svobodna in autonomna Poljska in da mora biti zajamčena varnost življenja in vere in jamčiti se mora industrijski in. družabni j razvoj vseh narodov, ki* so dosf- j daj živeli pod silo takih vlad, ka- j tere navdaja vera in načrti, ki so 1 podložnim sovražni. Mir, ki ne bo imel teh princi-; po v za podlago, ne bo slonel na ; ljubezni m^d narodi. Proti dru-! gaenemu miru bi vrelo med naro- i di in mi bi z njimi simpatizirali.; Svet mora imeti Ie mir, ki je' stalen in trajen, toda stalnosti ni 1 nikjer, kjer je narodova volja u-poraa, kjer ni miru in kjer manjka duh pravičnosti, prostosti in pravice. Kolikor je mogoče, naj bo vsakemu narodu, ki se bori za razvoj svoje moči, dovoljena prosta pot na trgovska pota na morju. Ako se to ne more doseči brez odstopa zemlje drugi državi, potem se to doseže potom nevtralizaeije takega ozemlja. Ako se bo to tako storilo, potem ne bo nobenega naroda, ki bi bil odrezan od svetovne trgovine. Ta trgovska pota morajo postavno. kakor tudi v resnici biti prosta. Brez svobodne trgovine na morju ni miru. Izvršiti se bodo morale velike in radikalne iz-premembe. predno bodo morja v resnici občna last vseh narodov. Toda vzrok za take izpremembe je jasen in potreben. Brez tega ne more vladati med narodi ni-kako zaupanje in nikako intimno prijateljstro- Svobodno, trajno in neovirano občevanje med narodi je del miru. napredka 5n razvoja. To vprašanje pa je v ozki zvezi z razoroženjem na suhem in na morju. Vprašanje razor oženj a na morju odpre še težje vprašanje razoroženja na suhem in raznih načrtov vojne pripravljenosti. Kakor so težavna in kočljiva ta vprašanja, vendar jih moramo z vso odkritostjo gledati v obličje in navdahnjeni moramo biti duha za poravnanje med narodi,, a-ko hočemo, da prinese mir v resnici odrešenje in da bo trajen. — Mir se ne more skleniti, ako se ne prinesejo nekatere žrtve. O varnost in enakosti med narodi pa ne more biti govora, ako se bodo še nadalje obdržavale velikanske armade. (Nadaljevanje na 2. stem). .. Buenos Aires, Argentina. 22. januarja. — Zadnje dni ni bilo skoraj nobenega poročila o nemški pomožni križarki, ki je potopila ob južno-ameriški obali prej nego tekom enega mesca skoraj trideset zavezniških trgovskih ladij. Vojaški strokovnjaki so prepričani, da je odplula križarka v Pacifiški ocean. Ob južno-ameriški obali kar mrgoli zavezniških križark, podmorskih čolnov in torpednih rušilcev. ki imajo nalogo križarko izslediti ter jo vjeti oziroma potopiti. Do-zdaj je bilo vse prizadevanje brezuspešno. ; Včeraj se je razširila vest, da je potopila nemško križarko angleška križarka "Glasgow". To poročilo dozdaj še ni potrjeno in je le malo vrjetno. Republika Chile je mobilizirala svoje brodovje tPr ga razpostavila ob obali Jetniki, ki se nahajajo v Per-nambuco, nikakor ne morejo povedati. kakšne je bila križarka. ki jih je vjela. Njihove izjave si precej naprotujejo. Bi-aziljsko obal stražijo brazilj-ske bojne ladj^. ki imajo nalogo čuvati, da ne bo kdo kršil brazilj-ske nevtralnosti. Buenos Aires, Argentina. 22. januarja. — "Le Presa" je priobčila neko brzojavko iz Rio de Janeiro, ki pravi, da je dospelo v Pernam-bucoNjoročilo, da je angleška križarka ^lasgow* potopila 130 milj vzhodno od Para nemško pomožno križarko. — Podrobnosti še niso znane. Bnenos Aires. Argentina. 22. januarja. — Kapitani- raznih ladij, ki so danes dospele sem, so izja vili. da so videli v bližini Bahie Blance. Argentina, nemško križarko "Vineto*\ Koliko je resnice na tem. se dozdaj še ni dalo dognati. Rio de Janeiro, Brazilija, 22. januarja. — Danes ie dospel sem angleški pamik "Ortega", ki je last Pacific parobrodne družbe. — Družba je bila zanj že v velikih skrbeh. Angleško časopisje o Wilsonovi noti. Za svobodo na morju, toda samo v mirnem času. — Združene države naj pomagajo zaveznikom. MIROVNI POGOJ. Predno ne bo Nemčija premagana* se ne mort govorita o miru. — Pravica mora na vsak način zmagati. London. Anglija. 23. januarja. "Daily Mail" piše o zadnji noti predsednika Wilsona seldeče: Predsednik Wilson svetuje, da naj bi pn-n^hali z bojevanjem. — Ali nas bo v tem slučaju odškodo-valo varstvo, ki so ga nam obljubile Združene države? — V tej zvezi se ne bo noben Ang?ez zadovoljil s frazo o prostosti na morju. Ako to pomeni, da bo svonoda na morju v mirnem času. smo s t<>m popolnoma zadovoljni. Mi smo prepričani, da želi predsednik Wilson konec vojne, ne da bi se izpolnilo težavnih mirovnih predlogov. — Mi se bomo toliko časa bojevali, dokler ne bomo v resnici zmagali. "Times" misli, da je pnedsednik Wilson prvi mož mogočne države, kateri predlaga prektično politiko. Dvomljivo je seveda, če se no tu njegov predlog uresničil. Mi se nikakor ne bomo zanovo ljili 7. neodločilno vojno. Neodločilna vojna med pruskim militarizmom in hrepenenjem po pravem trajnem miru .>e nemo^n ča. Če bi pa bila mogoča, bi bila nevarnost za vse. '""Morning Post" piše: Po logiki predsednika Wikona bi bil tore.i Lincoln veliko boljše storil, če bi srečal voditelje Juga ua bojišču, jim podal roko t^r sklenil žnjimi mir. Ali bi bili Amerikauci pr« d koncem španske vojne zadovoljni. če bi jim rekle evropske oblasti: -Amerikaiifi, sklenite mir brez zmage ! — V nobenem slučaju bi Ameri-kanci ne bili zadovoljni, ampak bi vstrajali na stališču, da se mori nadaljevati vojno in Sicer do kontne zmage. Da sc mora vojna toliko časa nadaljevati. dokler ne sprejme premagana pogojev zma-gab-a. Trajen mir je mogoče dn»*oei tno s popolnim porazom Nemčije in njenih zaveznic. Pošiljateljem denarja. Se redno se lahko deaar poSlje t staro domovino pm brestltaeai br<«J»> WW lit potom puSte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled v.»Jn« mogoče Izplača z zamudo. Denar ne be v nrtien« atočajn izgubljen, ampak nastati eamorpjo le samnde. Pe fcmiifBtn bnajavn ae zamore pos'.atl le okrogle tmeAm po »in, na primer 100, 300, 900, 400. 500. 600 ln t&ko dalje do deset tisoč kron. /.a br-sojame stroške je najboljSe. da se nam pošlje $4 za vsak naslov: ako bode kaj preveč all premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak .<¥>....................2ft.va» K: 35.00....................4.70 | K: 170.00....................Sfi.10 K: 40.00 ....................5.05 j K: lSo.oo....................-jn.4« K: 45.00....................6.00 j K: 190.r«i....................lM.7o K: 50.00....................6.83 | K: 200.n0....................26. | J P Vetf a za vse leto... $3.00 | | Za pol leta......$1.50 jjj GTiAS NARODA, 23. JAN. 1917. "GLAS NARODA" (Slovenian Dally.) Owned mad poUlabad bj tbm I L O V I I I 0 PUBLISHING COMPANY (• corpora tla«.) nUNI WAKSm. _LOUTS BENBDIK, Twuowf Piac* of Boalneas of thm corporation tnd addrewea of dbore officers: t2 Cordaadt air—t, jturough of Manhattan, K«w Yoafc City, M. X. S« erto t«t j r«i> Uat aa Ajwerlko la Za |»1 leu u metco Nm lotk.. 2jO0 Caaado .................... |30u Za Evropo za vac leto....................ISO Ca pul k-ca.................... LflO Za Evropo u pol leta..«......* SLSO h ei>lo Ho g awto Kcw lortt.. AM Za Evropo za »trt leta....................1.70 "i i Las NAHODA" Uhaja raak aodai) la praaaiBbr. j "GLAS NARODA" li"Voice of the People") lamed ererr day exoept Sunday« aad HoOdaja. Sabucrtpttaai yearly f3.00. AdvertlaeaMMt ea ajrr want. Doptal brr* podpisa In oeebnoatl ae ne priobčojejo. Drear naj ae blajroroll pofiiljatl po — Money Order. Prt >|u i iiailil kraja naročnikov prosimo, da ae nam tndl prfjinja MnlBh t aaananl. da Mtrrje najdemo nartomlka. | Doptaooi In poAljatram naredite ta naslor: "GLAS N A K O D A* K Onrfki^t Ht. War Yort Otty. ; __TfWrm 4«87 Cortlandt.__j """"■ ..... - ----------. — ________a——r-*j ■___ Daj in daj! , -o— NaMiii zakoucxLajefin Imi težko dobiti deiiar z:i dovo-j litvo, kaU»r<» zahtevajo v tako ogronnii meri za ^množenje mornaric« in vojaštva. V komisiji za pota in sredstva sledi predlog predlo-, nu. Ta o vseh mogočih davkih so pretresa vali, a so vse zopet opustili. Glavni predlogi so bili: zvišanje dohodninskega davka in sicer od dveli na tri odstotke, od katerih se pričakuje približno sto iniljo-nov dolarjev dobička; - znižanje prostega zemljiškega posestva od 1,000 Eg do 1,500 dolarjev dohodka; — prikodninski davek petnajstih centov na galono viskija, kar bi prineslo 20 miljonov dolarjev; priklopni davek 2"» centov na sod piva, kar bi prineslo nadaljnih 25 miljonov; — priklopni davek 10 centov na funt čaja in treh cen-! tov na funt kave, kar bi prineslo 40 miljonov. Nadalje naj bi se uveljavilo davek na tobak, o katerem pir niso hoteli razpravljati. Končno so razmišljali o obda »V n ju vseli trgovskih do) bičkov preko gotove meje. Iz med vseh teli predlogov so slednjič obdržali le ene- namreč zadnjega, kako se bi se obdačilo trgovske do-j bičke ter s tem pokrilo visoke izdatke državnih obligacij. Pri tein gre za velikansko svoto — 525 miljonov do-J larjev, katero je treba na vsak način pokriti, da se spra\i državni proračun v ravnovesje. Razen stroškov za pomnožene izdatke za mornarico i?i armado je treba ]h»kriti stroške za ekspedicijo v Mehi-; ko, ki znaša 1<>2 miljonov dolarjev. Enajst miljonov se mora dati za proizvajanje držav-i nili (»klopnih plošč, 25 miljonov za nakup otokov v Vzhod-j ni Indiji, 50 miljonov za trgovsko mornarico in končno še vse manjše stroške v vojne s vrhe. Davki, od katerih si obeta zvezna vlada najmanj 250 miljonov dolarjev, naj bi se tikali vseh čistih dohodkov od 5,000 dolarjev naprej. Nadalje bi bili obdačeni vsi dohodki preko osmih procentov; ti procenti naj bi bili pa še naprej obdačeni. Pričakovanja, katera stavijo na to pa bodo najbrž precej razočarana, kajti stvar kot taka se pričenja v Združenih državah, v Franciji in Angliji, od katerih je našai Unija predvsem odvisna. . Državniki naše Unije ne računajo vnaprej z možnost-' jo prikrivanja davkov od strani onih, ki vlečejo iz indu-l strije največje dobičke. V tem oziru je buržoazija vseh dežel dosegla do danes višek, in najbolj premetena vseh bur-žoazij je bila do danes amerikanska. Za to naj služi le en primer: Od liierodajne strani se je cenilo čiste dobičke Baldwin Locomotive Works za 1916 na štirideset odstotkov prvotne vrednosti. Isto se poroča o drugih podjetih, in kot vzrok te ta-j kozvane prosperitete se navaja, da ni treba izogniti se priliki, ampak jo izrabiti, dokler je mogoče. Ali se bo potem takozvana zvezna davčna industrija izpodtaknila ob to? — Sedan j a Mavčna predloga, ki pa nima sploh nikakega upanja, da jo bo senat sprejel, je le pomoč v sili. Obligacije, ki se bodo stavile v tem smislu, katere bodo morali unovčiti, ne bodo služile zvezni vladi kot nika-ka varna podloga unovčenja. Razočaranje bo takoj sledilo. Vse predmete, katere so v davčnem oziru dozdaj pustili na stran, se bo zopet moralo vzeti v roke, kakorhitro bodo spoznali, da ne prinašajo novi davčni predlogi onega dobička, katerega se je obetalo od njih. K temu pridejo še pomnoženi izdatki za vojno in mornarico, ki S3 bodo za bodočnost še izdatno zvišali. 6e sedanje dovolitve za ]>omnoženo mornarico se tičejo novega grajenja ladij za celo \Tsto let. Nameravajo zgraditi še par mogočnih prekodread-notov, in to razen onih, ki so še zdaj dovoljeni.. Vsak tak dreadnot bo stal najmanj 20 miljonov dolarjev. — Nadalje nameravajo uvesti splošno vojaško dolžnost za vse moške prebivalce v starosti od 18 do 23 let. Služili naj bi najmanj tri mesce vsako leto. Kaj bo vse to stalo, to se umika vsakemu razmišljevanju in vsakemu Narod Združenih držav mora pričakovati nadaljno zvišanje davkov kot jih ni dozdaj lie nikdar doživel. Pri tem bodo igmlL glavno ulogo indirektni davki in vsled tega- bo- v prviorsti-prizadet delavski razred. - ■ Sfe. 'j.'" • . _ ■■ •• r«: 1 Papist. CfJiff Mine, Pa. — Ker so dopisi ' »z tukajšnje naselbino zelo redki. zato sem se namenil jaz. da opišem tukajšnje razmere. Dela se s k or o vsaki dan po par ur. zaslužek pa je majhen, da se Movek i komaj preiivi. Za jevrnenovee nam nič ne ostane, zato ne svetu-*jein rojakom s^in hodili. Na d.'u-fttvenem polju dobro napreduje »no; imamo tri po* ■ Krava" šte^. Pečlarjem želim mnog« zabavo in veselja. - Isrua.-ij Stermoc. • New Duluth, Minn. — Nikdo , se tu- oglasi i/, te naselbine; mi-| slim pa. da je tvne^tno. da se tudi i od iu kaj sliši, t/ato vam hočem nekoliko povedati o tukajšnjih ' ray.mrrali. Z oljše ne moreš dobiti nikjer. Velikih hribov ni; sAOt je bolj valovit. Ako koga veseli kupiti farmo, jo lahko kupi -zraven moje farme na drugi struni eee»te. Poleg mojt farme pa se j moreta kupiti še dva prav lepa ' kosa zomlje prav poleg šole. Ro-Ijakorn po Ameriki bi svetoval, da ne kupujete zemlje od agentov, kajti ti pri nakupil obljubi I vse, toda kasneje je komaj deseti knpee zadovoljen z zemljo. Pri kupčiji mora biti človek previden, drugače je opeharjen. Kdor hoče i kupiti kako farmo, je najboljše. ; da .-o posvetuje z bližnjim farm? i nom. Rojaki. pu«li1o jame in kn ; pite si farme, kjer j- čist in zdrav j /rak in človek je sam svoj srospo-!«dar. — Jakob (Uerm. j La Salle, 111. — Stavka v tukajšnji tovarni za eement so Še vedno nadaljuje, dasiravno jo /.o prete-, kel deveti mw. odkar se je pri-; Čelo stavkati. Žal. da se je vrnil; ! marsikateri starih d^laveev na! delo. Kaj je temu \zrok* Gotovo! nevednost delavoev. aU pa neza-i dostna podpora štrajkarjem. Ker' ! nisem štrajkar, mi ni mogoče v<»-i deti zato ne bodem ob«ojal. Še I bolj "žalostno pa je, da je mora! vsled lega štrajka tq>eti že večkrat kdo po nedolžnem. Tako jo I bil na primer ol>streljen naš ro-' jak. Ari in nailebiwbii mladenič Jakob Štrukelj v nedeljo 7. januarja. ko je bil namenjen na i/prehod v mnslo. Omenjen: ni bil ! štrajkar in je še kot elan Šlo v. kat. pev. in dram. društva '"Slovenije"' pred tednom- dni, ko je omenjeno društvo priredilo igro **V Ljubljano jo dajmo'5, igral ulogo lilapea Pavleta ter. jo imenitno pogodil iu -povzročil mnogo i smeha, ko je nastoj)al. Dasiravno nevarno obstreljen jo sedaj za* p« polnoma Le nevarnosti ter upamo, da bode kmalu okreval, kar bode v največje veselje vseh. posebno pa v veselje društvu 'Slovenija*. Pozdravljeni! — Naročnik. _______________ i Žel—idra netta na Stajwakem. Amsterdam, Nizozemsko, 22. januarja..— Nemško časopisje poroča o veliki želesiISki nesreči pri Trbovljah na Štajerskem. —- Na mimovozeoi vlak se je posula velika plast zemlje ter vrgla vlak s tira. Mrtvili je bilo nad štirideset oseb. veliko večje število jih ie bilo pa ranjenih. Ko je.priSel pone-| sreeeneem nek vlak na pomoč, je za vozil v razvaline ter se prevrnil. Na ta naein se je nesreča torej Se povečala. (Ta vest je bila že pred par dnevi priobeena v našem listu. Op. uredniitva). Društvene vesti. GREATER NT.W YORK. V soboto 27. januarja :»o glavna le.tna seja newyorskega Samostojnega društva, pri kateri bode ■»d-bor poročni o dedovanju v zadnjem letu. predloženi bodo računi in pa popoln pregled petletnega lelovar.ja. to je od ustanovitve rtruštva pa do danes. Kakor se •uje. je Samostojno tudi letos ka-!'or vs^i druga ieia jako Upo na-predovalo. pridobilo iepo število novih članov in članic iu tudi blagajna je postala 7n lepo svoto močnejša. Vse to dokazuj«.', da j«1 l»ilo društveno vodstvo ve«lno v pravih rokah ter da je vladal pravi red iu sloga meti člani in člani-t-ami. Pri tej priložnosti bo tudi nov odbor, ki je bil izvoljen pri j dec-ombersii s»*ji. prevzel svoja uradna meMta ter \od:l društvo dalje po začrtani poti. V odbor so hili izvoljeni sledeči bratje: Alojzij Skrabar, predsednik; Ait'red ■Fud«ž. po«lpredsednik ; Jo.-."p Pogačnik. tajnik: Anton Kompare,; zapisnikar: Ludvik lienedik. Anton Cvetkovič in Vinko Zevnik, nadzorniki. Seja vrši \ navadnih društvenih prostorih v Beethoven llaili. r». eesta. me«! 2. in A\ «*., No\v York. Ž« leti jo. da se te glavne soje udeleže vsi člani in "•laniee brez izjeme. • * • Društvo ''Slovenija"' obhaja 10. februarja desetletnico svojega obstanka i i* v la namen pri-tvdi ves-lieo v (>«!«! Fellow Ilalli, St. Mark s Place, nasproti slovenske eeirkve v New Yorku. Vese-lični odbor že marljivo pripravlja. «la gostom ne bo manjkalo vsakovrstnega razvedrila * • t Slovensko pevsko in dramatič-, no društvo "Domovina" je imelo v nedeljo dne 14. januarja občni j zbor in volitev uradnikov za tekoče leto. Izvoljeni so bili sledeči .-Anton Burgar, predsednik; John t Maček, predsednik dramatičnega odseka; ji s«* je sklenilo, da pri-redi "Damovina*' na pustno no-i de«!jo dno iS. februarja ]>opoldiK v slovenski cerkveni dvorani igro. in dramatičen odsek je odločil da se vprizori Šaljiva igra "Zamena"'. Kakor vsa k i krat, tako so tudi pri tej igri ulogr* v »lobrih ro-l kah. l*ri tej prir«tlitvi sodeluje tudi tamkuraški klub " Slovenka" in prvič nastopajo tudi slovenski otroci s krasnimi dekiama-e i jami ter deset malih deklic vprizori e vet lični ples (Ros-- DrilD. Nadalje se je sklenilo, da priredi "Domovina" tudi letos letni spomladanski izlet, in sicer v nedeljo «lne junija na Istem j.rostorn kakor lansko !eto. Društvo "Do-, moviua" je pret»*eeno leto sode-; lovalo pri raznih izvun rednih slavnostih v naši naselbini ter, povsod pripomoglo do boljšega, Uspeba. Dnišlvo • Domovina" se eenjonim rojakom zahvaljuje za vso dosedanjo naklonjenost in se priporoča, še v nadalje v obilen c bis k pri svojih prireditvah. Dru-i št v« bode delovalo po začrtani m>ti kakoi doslej in IkmIo niulilo vedno k«»z novega /»a glas'bcjiem polju. f>s«ibito ker imamo vrlega slovenskega pevovodjo i t i organi--^ta g. Ignacija Hitde-ta. ki je znan po svoji pevski nadarjeno-1 ?li. Kot pevovodja "m člun "Domovine" se jo zavzel z vso navdu-£r*no«1 jo zanjo in tako nam je na-! preilok dr»ištva zagotovljen. —r. # • # Iz urada društva sv. Jožefa v j P.rookl>-nu se nam naznanja, da | priredi svojo letno veselieo drugo; soboto po Veliki noči, dne 21. apr. v veliki in krasni dvorani Broadway Casino, 700 Broadway, bHzc j Snmner Ave v BrookJvnu. — Let-' ni piknik tega društva vrši v j nedeljo dne 12. avgipcla v znanem Emerald Ftarku v Glendale, I. Dva trgovika podmorska čolna. 1 Berlin, Nemčija, 22. januarja.! Proti konen lega mesct*a bosta od-' plula iz Bremen ha fen a v New Txmdon. Conn., d^ po-Vmorska čolna, ki nosita ime "K«nigs-berg" m "Hamburg ". Zgrajena sta popoinoma tako! kakor "Deu tac Wand" in sta že dobro prestala poiskušno vožnjo.! Po načrtu bo prvi odplu! iz Bre menltafena 24. januarja. Predsednik Wilson za svetovno zvezo. (Nadaljevanje s 1. strani). Državniki celega sveta morajo napraviti načrt za prihodnji mir in narodi morajo v teja smislu uravnati svojo politiko, ravno tako kot so napravili načrt za vojno in kakor so se pripravili na ta nesrečni boj. Vprašanje oboro-ženja na suhem in na morju je najvažnejše in je v ozki zvozi prihodnje usode narodov in človeštva- O teh velikih vprašanjih sem govoril brez prikrivanja in z naj večjo.natančnostjo, kajti smatral sem za potrebno, da se na kak način izrazi vroča želja celega sveta po miru. Morebiti sem edina oseba na višjem mestu mod vsemi narodi sveta, ki more svobodno govoriti, ne da bi kaj prikrival. Govorim kot posameznik, razumljivo p>i tudi kot odgovorna oseba velikega naroda, in upam. da sem po-i ved al to, kar je ljudstvo Z«lr. «lr-žav od mene pričakovalo. Ali ne morem reči. da unani in verujem, da govorim v resnici za liberalne |prijatelje človeštva in vsakega naroda in za prijatelje svobodnega programa? Ra«l bi verjel, da povsod govorim za tiho množico ljudstva ki še ni imelo prilike izraziti svojih srčnih želj z ozirom na smrt in razdejanje, kar so dosedaj vi«h li na osebah in domovih, ki so jim bili najdražji. In ako trdim, da pričakujem, da bo narod in vlada Združenih držav v zvezi z drugimi eivilizi ranimi svetovnimi državami pre-i vzela jamstvo za trajen mir, po-|tem pravim še z večjo smelostjo in s prepričanjem, da se s jo ob-j ljubo in jamstvom ne krši stara naša tradicija in narodna politika, temveč r«\s mojster-skih. Vi za morete imeti vsako iz-med teh zdravil po parcel pošti Mi vam jih pošljemo p«) C. O. D. «la jih plakate na svoji pošti- Ka dar naročit«*, prosimo, naznanite vedno številko zdravila, ki ga hočete imeti. Mi jih pošiljamo le po pošti in ne morete kupiti v lekarni ter Father Alollingerjevih zdravil. Ako ste bolni, čitajte ta seznamek natančno iti potem naročite š«» danes. ŠTEV. 1. REVMATIZEM. Troje različnih z.lravil. < Popolim zdravljenje) in zbadanja. \'»tfiik : JAKOB ImU.KNC. ho* 181, Brought««, P«. Tajnik: FKANK PiVlXJV^lC, ijos 64", Forest City. Pa. P.Hu.tfni tajnik: AVUl sT ali ham'nih denarnih nakaznic, nikakor |.[i n«- r*Mom privatnih jo, da je mnogo zaostalega dela. katerega bom skušal v najkrajšem ča-ui rešiti; zatoraj prosim, da se mi /a sedaj oprosti, «V s« Iw>m z odjrovori malo zakasnil. N»* ho m tudi pozabil, da je zadnja konvencija odobrila zoruž*-n,)<• - kako obstoječo organizacijo. Ker je to želja splošnega član stva in nn>ia. jo boin skušal prejkomogoče uresničiti z Vašo po-niočjo. Pokažimo drugim, da je združenje mogoče. V združenju je moč ter /asi»uran obstanek {»odpornih organizacij. Nadalje bi prosil vse postajno tajnike, da se strogo drže pra-vil .»iti od moje strani bom gledal, da se pravila ne bodo kršila. K , t upoštevajo pr: \ila. tam ni pritožb. Vsak član je dolžan poznati pravila. N-/nanje pravil se ne ho upoštevalo, kot kaif morebitni vzrok. Neupoštevanje pravil je navadni vzrok večnih naklad. Postajni tajniki so naprošeni. da vse uradne listine natanko izpol-t > jo ter v pravem časti pošljejo v jjlavni urad. To je pojroj pravil-neera poslavanja. Članstvo naj parno zasleduje vsa poročila in dopise v uradnwu plačilu Ravno tako je članstvo prošeno, da me na vsako pomanjkljivost ozirotna napako opozori. T<» >»«> zasedaj moja navodila in verujte mi. če s** bodo upoštevala, bo organizaciji napredek zasiguran. y.a Vašo naklonjenost in požrtvovalnost se Vam v naprej zahvaljujem. Frank Pavlovčič, ^ tajnik S. P. Dr. Sv. Barbare. f OPOMBA Postajam, katera so naročila pisalni papir in ko-v • i te, poročam, ga pobijem kakor hitro ga dobim; zatoraj prosim, n alo potrpljenja. Sirom Amerike. Duluth, Mino. — Letna *eja hranilne in |>osojilrie družbe »Northern Seru ritie* and Loan A wtciateion , kt šteje jako mnogo] •'•lan«v po Miniie^oti. kc je vršilai 13. januarja. Izvoljeni *o bili sle-' dečt uradniki: Alex Savolainen, Duluth; Karli Resetter, Proctor; C. A. Knippeu-bertr. Duluth; (ieorge L. Brozich. Kly ; II. Fee, C. II. Yonngquist. W. S Jacobs. Duluth. Tajnik ie v svopem poročilu po-vedal. da *e je promet Jako povišal v minulem letu. Po ruznih kra-j jih po Range ustanovile so w agenture. Določila se je na tej seji tudi tf-odstotna dividenda. — Zastopnik družbe za Eveleth je Max Volcanšek. Ely, Minn. — Matevž Skraha *>e je močno poškodoval na nogi;; zmečkalo mu je peto. Grand Rapida, Minn. — Ker je padlo jako malo snega meseca de-i eeiuhra in vsled poslednje stavke j gozdnih delavcev, je že sedaj opa j žati pomanjkanje 4'lesen«e kaše'\| ki se jiotrebuje za izdelovanje papirja in je tej tvarini cena že sedaj poskočila. Velja sedaj $£.00 do $9.0Q. tona. pričakovati je pa, da zleze kmalu na $ 10.00, pred letom dnij j«» bila pa cena samo $4.00 do $5.00. Minnesota & Ontario Power Co. zgradi novo papirnico pri International Falls, Northwest Paper Co., pa pri Brainerd. Potrebovalo ae bo »cveda ie več materijala. ee- 1 posledica bo. da bo papir se ara- j iji. - Nash walk, Minn. — Vsi delavci j La Rue Mining Co.. ki se niso udeležili minule stavke, dobili so se-j daj od družbe naknadno plačilo kot "priznanje" in sicer 10 odstotkov I plače tekom trimesečne stavke. Rochester. Minn. — Pred kratkim pričelo je goreti v Tolofono-voj trgovini za hišno opravo; o-genj se je tako hitro širil, da niso mosrli gasilci, d as i so takoj prihiteli na lice mesta, ničesar rešiti. Videti je bilo prieetkoma, da zgo-j ri vse mesto. Telefonirali so rudi ' po gasilce v Winona, a prišli so . prenozno. Zgorela so sledeča poslopja: — ; Prva Narodna banka. Too Good i urad za zemljišča, poslopja odvetnika Callahan, č^ehmidtova tiskarna in več drugih poslopij. Sreča je bila. da je padal sneg. ki je obvaroval vsaj okoli stoječa poslopja. Koliko je škode, se še ni dogna-' lo; dosegla bo pa več milijonov. Detroit, Mich. — Guverner Fer-t ris pomilostil je 36 kaznjencev, j med temi jih je bilo več. ki so bili [ obsojeni v dosmrtno ječo. Štirinajstim kaznjencem pa je vsled dobrega vedenja skrajšal zapor. Okrajni šerif imenoval je mno gokratnega miljonarja in tovarnarja avtomobilov. Horace Dodge, pomožnim šerifom. Dodge bo imel $1000 letne plače, 'zvezda" pa, ki si jo je kot pomožni šerif kupil, velja $1800. Strnble, Iowa. — Tu okoli je hodil slepar in nabiral naročila za žganje po $3 ia galono« _ -v I Vsakemu je dal poskusiti drrf-eoeeno kapljico, vzel naplačilo v znesku frf) odstotkov, in Sel; sedaj pa ni duha ne sluha o agentu in, ne o žganju! 0 Huculih in Horalih. V davnih časih so na Karpatih .bivali praočetje današnjih Cehov, kasneje p« jih je množina zapustila to gorovje Ln se razselila po i Češkem in Morav&kem. Duuianes j Se po Karpatih nahajamo manjše iMovanske rodove, ki imajo še [mnogo nekdanjih slovanskih obi-|čajev in kreposti. Njih običaji so |-e ohranili lažje zato, ker je gor-I ski svet bra n i i tujim sosednim' narodom, da niso lahko moeli zahajati in predirati do teh Slovanov. Na južrn strani tega gorovja j bivajo Xlo\ eni ali Slovaki: »jim so se petnajstega in sedemnajste-' Gti stoletja pridružili i'ehl. kateri s^i bili zapustili domovino zaradi verskih bojev. Proti vzhodu so naselvšča Rusinov, ki so razseljeni f>o velikem prostoru Galicije. Vo-1 in i je in 1* k vajine. Na severni strani pa so Hueuli in proti zahodu H oral i. Ifucnli imajo sveta blizu dvanajst milj na dolgost, tri milje pa na široko in ta njih svet seza iho-( tri v Ikikovino. O mongolskem jilivjanju je baje- za Dnjestrom bi-vajoče ljudstvo pribežalo s svoji-ii>i čredami vred v zavetje na bližnje Karp^t*. Mnogo bi se jih bi-,lo naselilo stano^-ito. Živeli so ob; • pastirstvil, s poljem so se gxvali' le malo. Novo življenje je prejelo nove običaje. Ljudje, ki so im^li skupno našel išče in ki so bili ti-, stega značaja, dali so si posebrui imena, ali pa so jih dobili od svojih sosedov. Tako hi brli tudi o-stali Huculi. katetim narečje je različno od msintčine. a vendar nji najsorodnejše. Mogo<"»e pa je tudi. da bi Ifiuuli bili zarod kakega že ved »ga bog oe pa na štorijal«. koceh in na slami, na posteljah le^e samo pozakonjeni. Njih sela so bila od davnovekoati last kraljem. včasih tudi. pa redko kdaj ali malokatera. plemcnitašem ali duhovnim. Moški so skoro vsi čil„ vi-oki. lepi, ženska pa je redkokatera le-|ki.. Moški nosijo črne klobuke, o krog klobukov imajo rdeče trake ra klobuki pa ]>avja i>erf^a. Las si ne strižejo nikoli, brke imajo dolge, a brado in zaiisce si skrbno prirezujejo. I^-la košulja — srajca — jim navadno s<>za podi koleni in rokava sta prošita z rde-; čimi. črnimi ali pa s sviti o modri-; mi trakovi. Vrhu te košulja imajo obleko, ki ji reka jo "hunda"; bunda je siiknjena. iii taka. kakor-1 šno barvo ima kava. To oblačilo-visi nunskemu na ramah. ,ia zatil-| niku pa je privezano s pisanim' trakom. .Mladeniči si zatilnike krasijo tudi z brojanieami, s svit-lim kosit ar jem in z drugimi lepoti jami. Pasove imajo usujate, speti >.o z jeklenimi spornimi; dičijo jih z nožem, z netilo m in lulo.O-btitalo jim "kupce"' (onankeKI v roki imajo ^*sak svojo sekirico (topurek) na hrambo, pa zato, da si pomagajo z njimi, ko komarijo l>o skalovju in hajajo po gorah. To sekii*ict» upotre.bljajo čudovito spretno. O svatovanjr. so še vedno verni' običajem svojih praočetov. Pre-' cej po poroki v cerkvi se začne veselje in ples; ob tej slovesnosti odsekajo mladi zakonski zai'fH'ni-ei deviško lepoto: šop spletenih; las (vrkoč). na znamenje, da je, spremenila stan. Ženin mora naj pričo f>voj.* rt»čnosti in moči plešoč s prvo družico na prvi mah s! svojo se :irieo odsekati ta ~šopl spletenih las. Stoprv po tem de-1 janju ga sprejmejo v svatovsko druščino. IV pa se mu to ne po-areči, ženske prerokujejo nevest:j vsakojako nesrečo v novem stanu. Koncem ženitovanja poli jo svat je I ženina z v»>do, zato. da ga o,'itijo vsakorŠne:»a čaralst^i. Nevesti ni treba, da hi imela kaj vena (dote), do tega žoi$imil ni prav nič. Bogastvo, trdijo mladeniči. da so pridne roke in božji blagoslov. Pozakonjene ženske imajo na glavah zavoje iz tankoga, belega platna; nekatere krasijo ta zavoj kdo kaj pregreši na tem potu. pa da ga naznanijo načelniku, mora plačati k\ar. pa še ozmerja ga vodnik tako. da ima dosti. Res pa je i udi to. da je to ljudstvo tudi greliot-no. Pieradi pijejo, tudi zinikajo i-adi. Kadar peljejo Kakega hudodelca. na moiišče. prigodi se vča-sili. da mu oč«tajo: "Kako srcč<'xi je vendar ta človek! Peljejo ga na smrt išče kakor kakega gospoda' Vendar pa povišujejo poštenost. BogO''*astne.ga. |*ošieue2a človeka posebno častijo. Na pon lad Huculi vs.iko let«» ženejo svoje t rede na \isoke gore. kjer jih pasejo do septembra ali oktobra meseca. Pa-stirjcm. varii hoit' ki pasejo ove.\ rekajo. kakor na Slovaškem: baČa. Ti hači delajo surovo maslo ui sir: znan je slovaški sir "briiuLza ". ki je zdravilo bolehavim ljudem kateri ibo«r zdravja prihajajo na gore: tudi delajo siratko V/ sladkeg; mleka in skuto iz ovčjega mleka. Septembra ali oktobra meseca vozijo domov pokošeno seuo in *ir. Ženske so vse .poletje sa;ue doma no vaseh; de-lajo obleko, sadijo korun. koruzo in s«-jejo oves. peko kruh itd. .leseni Huculi pridejo z gor nižine; kadar jii sneg zgoden in visok, privezujejo si n:» podplate tanke deščice, la lažjo hodijo in vozijo na pokritih vo-zeli. po njihovem jeziku: na "ma-žah' . sol v bližnje semnje. Mesta, v katera zahajajo in vozijo robo v semenj, so ta le: Kirtv, Kolo-myg. Bogorodežanv. Tvs/menica, Jaroslawow. Lysec. Štrvj in Ka-lusz. Na hnculskem svetu sta največji reki Beli in Črni Czeremo*=7 Ceremoš). katerih vodopadi s<' enačijo slapom vek^ Rena v Švici. Po teh rekah plove desske in drug les v reki Prut in I>njester. Če morajo sami čez rekp iti ob kaki priliki primejo drug drugega za roko ter kakor kaka veriga pridejo čez vodo na drugo stran. Gozde imajo lepe. bogate > lesom. s ptiči in vsakovrstno divjačino. voda pa bogate z ribami, zlasti s postrva-mi. TIneiilski konji so posebnega plemena: po gorah, po skalah se plazijo kakor mački in izvrstno znajo plavati čez prodke vode. ITucuJi imajo lesene hr^e. krite s skodlami; veža. izba in spalnica. to je vsa hiša. Vsaka vas ima svojega gospodarja, ki ga imenujejo "vat jaška" ali *" vat ahar V Njihov .jezik je slovanski Pojo radi; iz njih pesiui diše neka posebna živost. nekaka pri prostost, pa tudi bistroumnost, zlasti iz tistih. v katerih opevajo nesrečno ljuba v. | IToral je krepkega života, čvrstega duha in lep. velik; dosti jih je po sed-m in pol čevljev visokih. Tina je bistrega, življenja čilega in delavnih rok. Horalu se jKisreči skoro sleherno pod vzet je. zato, ker se vsakega dela rad loti nenavadno ognjeno Lu srčno. Za vlabo vreme, za neugodna težavna pota se ne zmeni. Čuditi se res mora človek temu ljudstvu, kako so jim znane vse propasti, strmine in votline. Hora! pleza in ko-mara na najstrmejše čeri. na njih robi drevje, spuŠaa v globok penast hudournik, z drevjem vred pa saan po bliskov o drsuje v glo-l>očino. A kakor hitro prkhvi v vznožje, brž priredi les. zvr/.e debla v plav in na plavu se drzo-vito ]>elje po produ proti svojemu domu ali tja. kamor je namenjen. IToral je vedno neumorno delaven. aatn ga ne zalezujejo tako verno raizne strasti. Če hoče obdelati kako celino ali grapo, mora poru vati strašno .veliko kamenja in skalin iz divjih tal, rodovito zemljo pri vazal i odkod drugod, a po vsem trudu mu zemlja jedva rodi korun in oves. Rad pa mu sneg žamete • še to betvo. da je večkrat ne more oteti in shraniti pod streho. Pa če prav se niu slabo plačuje trud in pridnost, vendarle je ve* zaljubljen v svojo domovino, v dedščino svojih očetov; kamenene . strme, gole gore ga bolj veselijo, bolj mičejo, nego najplodovitejši ravni. Zadovoljen je, da ima le kosec ovsenjaka* če prav suhega, kakor je kamen trd: a tudi tegi» bi (Mrada.l, da «e zna draftee služiti vsakdanjega žive* ža. To ljudstvo preskrblja svoje obližje z deskami in s skodlami: tudi izdelujejo razno orodje in mizarijo kaj izvrstno. V Krakovu imajo ohi-štva. Nekateri na jxoula 1 kakor hitro izgine ifuieg }>y gorah, odidejo na vLšine. kjer stavijo ovc-:m prostorne staje, v katere priženo iz v*.e okolice drobnico in prepuce jim jo. da jo pasejo. Ti varu hi o |>aši delajo »'. mleka sir. ko se napove jesen, pa drobnico pri ženo z goj-ovja in jo izreče lastnikom. n z njo vred po pohoti tudi nekoliko sira. Nekateri se brž. ko se začne poietje.-poslovijo o«l čvr-stozračnega. zdravega srorovj;i in prihite \ vznožne krajine, da -košnjo in žetvijo kaj zaslužijo za zimo ki je rada lačna, a jeseni se vračajo n ed -voje skalovje, kjer s svojimi družinami vred uživajo bridki zaslužek. A nekateri s.- Iz ročujejo milosrčnemu in neusmiljenemu svetu, dostikrat se zate kajo «-e!o v ( arigrad. koder povsod ali lonec vežejo, ali pa koša-tijo, da si kaj prislužijo. Ali vsem zdravo \ srcu ži\ i očina. krepko diš«* sveta domovina. Mf»ski se ogrinjajo z nekakimi rujavimi k«M-i. I;i pokrivajo !,• pleča. pa jic zapenjajo se: kosuljo. (srajcei imajo brez vsakojakega ovratnika, spenjajo jih z. medenimi sponami: u-njati pasje probit z medenimi žebljiči; l lačo imajo liele, o|H-sne. ki segajt» pod irlež-nji,"spenjajo ju: jih z dedei in babami: pokrili so z jagnjetjimi kučmami, ali pa z nizkimi, okmg-limi klobuki; krpee (obutalo1 imajo iz neosi rojenih kož: če/, pleča visi \sakei\u usnjata torba, tudi okrašena z medenimi žeidji či. Iloral ji- poleti in pozimi vodno enako oblečen, gosli pa kaže <-elo najhujšem mrazu, ko \>e škriplje pod nogami in koceni. (Konec prihodnjič^. IŠČE SE šivalke slamnikov z:i Milan lleniji in China Piping na Box in malih strojih; najboljša plača, dolga se zija. Teiteibaum S: De Marinis. 205 Lafayette St.. New York, (18-31—1) FLORIDA — FARME! Nova naselbina. Florida Beach Co. Maji.ne 5 a krov farme £2i>0 na obroke po -^lo na meser na leti. Bogata rodovitna zemlja, trikrat rodi. nobenkrat zim.^, tl.-ika-ne «-esle. zdravo podnebje, dobra voda. Pridelki enega akra -^M) na leto. Pridelki za zimske zelenjave zn severne dežele: paradižniki (tomatoes*, krompir, solati z^lj"11- jagmle, pomaranče, banani, trs je za sladkor itd., vse obrodi v sredi zime. Farmarji zapuščajo severne farme ter se selijo na jug. kjer je ugodno življenje, za siromaka paradiž. Posebni vlak iz lu-dianapolisa v Florido Iga in l5ga vsak mesCw«. vožnja jako nizka. The Beach Farms »'o.. 204 Castle Hall Building. Indianapolis. Ind. Prav rad bi iz^«slol za naslov svojega strica FRANKA BOHTK. Doma je iz Dolnje Težke vode. podomasV Brsanov, fara Stopi-če na Dolenjskem. On biva v Združenih državah že približno 2.*> let. zato .prosim cenjene rojake. če kdo ve za njeurov naslov. da ga mi naznani, za kar bom zelo hvaležen, ali pa naj s«* sam oglasi. — John Bohte. Box •W. Roc k wood. (*olo. (2:i-25—1 ^ NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas zastopnik Hr Hn j^M jš^l ha Mr. Janko Pležko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu b6do ali rojaki v vadi osi-rih na roko. Uredništvo. ROJAKI NAROČAJTE SE HA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI mlovmmm dnevjur v. spb. dratax. V A B 1 LO na PLESNO VESELICO, katero priredi slov. kalni, podporno društvo SY.'baRBARK ŠT. ti". v .Joiictu. 111.. v soboto dne 27. januarja v Stcrnovi dvorani. Pričetck tm'no ob T. uri z.vi*.V'\ \'stopnina za moške 2't dame ->o vstopnine proste. Začno bo tudi žrebanje za cekin $.'».00. Tcmpoloni vljudro val inio v-; slovenska društva iz -bilici t in Roekdt»le. da do :{o ik. Jaz loc-cn. imeti le dobro »ova« -Lc<> in na rlrugo se u<* oziram. Ce katero veseli, naj mi piše in priden«' svoj«, sliko. Max Lavrenči«'. Ii2l* Taylor ^t.. St. John. On-iron, -t 23-24- 1 Iščem svojega jirijatflja JOŽK-FA CZOPOCT. D« ana je '/. Srednje Bistrice,- pošta Cser-told. Zala megvt' komitat na Ogi-skem. Pred tremi leti sva bila skupaj na Acosti. S'a.. in takrat ne vein ve«"* za njego\ nr-slov. Ce kdo ijsined rojakov v<*. naj ga mi naznani, /.ji kar bom z«'lo. l-vakv.cn. ali naj ><• pa -am javi. l*;uil Zemlirs !i«ix o. Acosla. Somerset Co.. Pa. (2:1-25— 1 i ___ STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Po jaanila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite I Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building._ ——Klcnterje* I . PAIN-EXPELLER SUN u Mf«lifti Ulcti- j^K ■«, •karaU^t in acgik- \a\ v zavoju, kot je naslikan tukaj, j ME Odklonite vb« za- ^ varstveno toiai jI RICHER K 74-NVuki|MS< -- P N«w T«A. M- T. REŠIMO SLOVENSKI NAROD _LAKOTE!_ i t Kaj je vojna? * Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni- f ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v [ resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne E so njene grozote. i Največja zlocinstva r kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev- i I I ropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj i čakajo rešitve. "Boj proti boju" r i i to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajse-; E tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be- i [ sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo f in ukrepe j o, kar je I I i slabo za narod. L Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti i enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice \ Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem!" ! [ Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo E vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane L 60 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Iščem svojejra lama liliiiA Lt>K-\AR. domnn / va«si Okrivje ko-ijir t"ahai-. Sti^il ^i-n:. da -«• na l aja nekje v Jolietu. 111. Pro viui cen jene rojake hi brate lir vate. rc kd<» ve njegov na-da mi naznani, al*, ako s.tie «-iti«. naj »e mi javi. - Vide LiivOts>. R. K. 1». ± A d ger. Ala. Kr la hi izvedela /a naslov moje ^-tre JOllANK OSTANEK. Nahajala .se -vojt-ča^no v .MilvauUee. Wis. Pr«wim jo. da »c mi javi. ali pc «"*c k \e / i nj<- i-.i^lov. «la ira tni naznani.— Frances Os; mek. B'.x !-»• Mohrlsiiid. I tal«. 2:? 25-1 . Dr. KOLER 638 Peno Ave., Pittsburgh, Pa SLOVI: NSKJZDRAVNIK ft>r. Koltr J« aaj-»tiureJSl alov«n«kl ■dravnilc, Apedja-llat v PlttBburana. ki Ima 13letno prti ■o v zdravljenjr tajnih m o* kili hm pljuje" krvi xlr«>l m (laaovUira SO«. Id i ga Je Uurael Ar. prof Erlifh. c« I-m&te mozolj« aH mehurtk« po t*l*-ra, * (riu, izpadanje laa. boleiln« v kos.«h, pridite ln izciatli vam bo kri N« čakajte, ker ta bolezen a« nal«M. Izgubo semen« nenaravnim potom, zdravim v par dneh. kapavec ali trl-' per In tudi vse druge posledice, kt nastanejo radi izrahljivanja samega a«-be. Kakor bltro opazile, da vam po-D^tauje motka zmutnoet. n« Cakajt«, temveč pridite In )as vam Jo bos sope t povrnil. BuAenJe cevi. ki *odl 1« meharls i ozdravim v krata^m <%asu. Hydrocele ali kito »zdravim v >0 urah ln «lca' brea operacije. Boleanl meburja. povzročijo bole- • i int v krilu ln hrbtu ln v^aalh tudi pri spu«fanju vode. ozdravim s gotovostjo. Raumattzam, trganje, boletlne. ote Mire, srbeCco. *krofie In drug« koine t>"ieznl. ki nastanejo vaied nerlilr krvi ozdravim ▼ kratkem času ln nI potrebno letati. Uradna ure: V ponedeljklb. sredah In bet ki b od S. zjutraj do i. popoldne. V torkih, četvrtklh ln sobotah od t. uro zjutraj do 8. ure zvečer. — Oh nedeljah pa do dveb popoldne. 8 -oSto ne delam. — Pridite oaabao — Nt poaablte Ime ln atevllkol OGLAS. Cenjenim Rojakom priporočam , svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Ries-linpr 10 jral ^G.50. 127 do 28 gal. $l.r».'»U. ."jO jral. ifl'7.r»0. Staro rdeče vino Zinfnndel 27 do galon $14-, 50 palon fl'o. Lansko belo vino 1?7 do 2S galon $14, f»0 galon "r^o. rdeče vino 27 do 28 galon $12.f>0, .">0 galon .^22.50. — 100 proof močan tropinjevec pral. ^'12, 10 gal. pa Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel. S spoštovanjem S. JACKŠE. Box 161 St. Helena, Cal. ____GLAS NARODA, 23. JAN. 1917. --- —- - - —— Jugoslovanska M. Meta Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELY, AUNN. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIIIAEL ROVANŠEK, R. F. D- No. 1, Conemaugh. Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA XT. Box 10G, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. * Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK. 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. I NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn. s ANTHONY MOTZ, 9G41 Avenue ' M", So. Chicago, IU. JOHN VAROGA, f.126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODN1K, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmout. Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAIJTZ, Jr., 482 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGORELC, 7 W Madison St., Room C0.r», Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St, Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. , FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebua ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo. ' Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote sprejemamo le URADNIM POTOM. To se pravi: — Nobon «*]an nam no more poslati pristojbine za Glasilo sam, niti potom našega zastopnika, niti potom odbornika tega ali onega društva J. S. K. J. Vsak prispevek za Glasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega odbora Jugoslovanske Kat. Jednote. To naj vpoštevajo tudi oni, ki so naročniki Glas N^t-jvxla in ki hopka največja nezgoda.| i. razgledali ae tupatam. pasje Lajanje mi udari na uše>* iu hdn» mi pride na pamet, da sem pozabiL doma svojo gorjaeo. — ■ "Hala. Kubic«>k pomislim vami pH sebi. "t« ni nič! Urez palice mogli bi se ti zagnati do suk-j' nje, a to je kaj neprijetna in ne-i varna reč. Vrnem se torej v hnoj< po svojo veliko gorjačo. Žena iiw.< je vsled ie»a natVbrnjala polna ! ušesa. da to nekaj pomeni da bodlem imal »evečo itd. Nikdar ni- , acoi laogot pocMati babjih kvant, J satorej, spodobno zavrnili svojo < Kataruto. spustim sc vdrugie iz < Mir in eisto polabkoina dospcnilj do kone« vasi. Pred To mano v j \ ogrado *em se natavil za hip. Me- I »••e je svetil kakor ribje oko, a'; njegova |*4na svetloba j« padala' i i*n košato hruško, obteženo z le ' i pim. rumenkastim *a skrbi i «a Varnost tvojih sosedov. To je ' fqtovo fre.ika žrtva, a nikdo ne bi' j ti msmH aaweriii. č* bi ai okusil'* nekoliko t oh medovih hrušk. Saj I tega ne bo t;»ko nikdo zapazil, a če hi morda slučajno to kdo videl, i. no — kaj si hode mislil drugega. n-go da je ponoč ni čuvaj vsikdar vreden nekoliko hrušk. cscsle so bile izgovorjene i. žalostnim, da. «koro jo-j 'sajočini glasom, a Kubieek pri pregrešiti proti sebi in prrrti svoji časti, rajši T>o.|onf*«"i!" — Jurko je bil tu v tem ; hipu, a jaz čakani. kakor omam-J I jena ovca, kaj se bode nodilo z , ineuoj. No. iti kaj se je zgodilo? ;Mnogo. soseeoni tožili, do globe' pritirali, da bi morda posletliijo' »*ozo moral zaradi tega prodati, si iz tega ni«* storil ne bi; ali tako1 sramoto — ne. to se ni še prigo-' dilo nobenemu čuvaju na celem svetu in se mu nikdar ne pri ! godi." | "A kaj so vam storili T* vprašali m* radovedno sosedje. "I. no. tole!" reče Kubieek,' znova na noči vsi si jezik. "Roke so mi preguidi na hrbet, a k njim mi privezali s po vre sloni kol naj-1 manj petkrat tako debel kot ta moja debela gorjača. Trobento so mi vtaknili v usta, kapo mi po-, tesnili na oči, odprli vrtna vrata iu pri peklenskem krohotu me sunili iz vrta ven za plot. Kakor to-j lova j proti veŠalom sem se opotekal proti svoji koči, glava mi je; od samih misli hotela razpočiti. "O, Kubieek, Kubiček", sem zdi-hoval iz globoeine svojega siva,' "kaj ti poreče žena. ko prit a vaš v taki pozituri domov? A kaj, ko bi te po naključju videl kak sosed T Tvoj rešpekt bo šel na veke!" — Nesrečni kol ny je čim dalje tem bolj težil, a iz ust mi vi-seča trobenta me je nadlegovala v hoji tako strahovito. Kapa mi je bila zlezla popolnoma eez oči; kakor slep sem se doplazil do svoje barake. Ali kako notri priti ? , Vse e bilo žaprto in zabito in meni ni ostalo ^drugega, nego da bi zbral vse svoje moči in kar sem I imel v sebi diha, »pustil v trobento. Zgodilo se je tako, adi nesrečni inštrument mi pade pri tem pihanju i/, ust in vse je bHo brez uspeha. Moja Katarina je spala, kot da je očarana, a mene so zunaj obhajale slabosti. Kličem in kličem, kar se da, a vse aastonj. V koči vse mrtvou Kpneno krenem od vrat k oknu, a ker sem nnel " kapo potegnjeaio čez oči, moglo se je lahko zgostiti, kar se je zgo-jdilo, d»a sam namreč butnil z glavo do stekla iu razbil nekoliko šip. Cinkot padajočega stekla je seveda predramil mojo staro, 'ali ; to veste, sosedje, ženska je žen-1 ska. in če je le kaj malega prestraši, dela precej ropot,-kot da j bi gorelo. Prav tako je delala tudi moja Katarina in ni nehala se: dreti, na pomoč vpiti, dokler me ni spoznala po glasu. Tako me je spustila v izbo, čudo, da ni strahu omedlela, videča me v takem sta-• nju. Ko vidi kaj in kako, mi hi-j tro prereže z nožem po v resi o «i i tako olajša mojemu hrbtu. "Kaj, za lioga svetega, se ti je zgodilo?" nie nato pra.ša polna sočutja moja stara; toda jaz nisem imel za pripovedovanje čisto nič veselja, marveč sem poslal ženo pred hišo no trobento, a sam, truden do s^fti.» ■» P»«tajo. y hrbtu me je bodlo, Kot da bi imel vse kosti razmečkane, roke so mi .bile zdrvenele kakor kaki parob-jki. a v glavi mi je šumelo in brenčalo, kot da je v nji sto in sto brenceljev. —.Da, sosedje, takšni so bili nasledki malega prestopka v službi, a še hujši so imeli nasJe-dovati." Oddahnivši se žalostno, okrepča se Kubiček zopet nekoliko s pivom in potem nadaljuje spet tako-le: "Ležim tako vznak, a zdvojiir skoro od žalosti zaradi tolike sramote. Katarina je bila še vedno pred hišo. Iskajoč trobento, a v i'bi ie bila razen mene le moja ediua lastna hči. mala Rozalka. To dekletce, napoteno od moje stare, kar nisem celo nič slutil, je med Je m nalilo poln lonček mrzle vode, a meni nič tebi nič — vlije mi jo na glavo. — *'Kaj to?" za-I kričim in skočim prestrašen po-Ikonci, nakar mi dekletce odgovori: "Ko ste razbili okno, atek. za-povedala mi je mamka, da bi na vas vlila t rob o vode, da bi se iz-trezikili. ker bi sic:>r vse razmla-: lili." No. bila je to lepa kopel, primaruha! Se tega se mi je manjkalo; imeti me za pijanega, ko ga nisem bil celi dan ni za pol solda okusil! To mi je povsem «mrtno rano zadalo in bil sem vam že voč mrtev nego živ. Slečem se torej in se sliulim pod pernico, da bi vsaj s spanjem spet k muči prišel. Tu — nesr«x-:i ne spi — zapiska vam na vasi orožnik, da, bi se oglasil, če ponočujem. — Koliko let pred tem sem opravljal svojo službo zvesto, a nikdar mu celi ta čas ni kaj takega prišlo na misel, samo zdaj ga je moral sam vrag navdihniti, da je mene preganjal. Ko me 'ni mogul doklicati, krenil je k moji baraki. "Žena", pravim Katarini, "orožnik sem ide. Jaz zlezem za pee, a ti mu reci, da nisem doma, tla ponočujem." Prišel je. Praša, kje je čuvaj. Žena izgubi J glavo* in prestrašena izblekne: ,"Za pečjo ponočuje." "Za pečjo? Aj, aj!" se je smejal gospod orožnik in pristopil k mestu, kjer sem se prikuljcn skrival. "No, 'Kubiček, ali pri ležete doli!" A jaz senu zlezel. Prosim, izgovar-'jam se, povem to in ono. ali vse J zastonj. Moral sem prižgati luč orožnik me je zapisal v svoj protokol, a drugi dan sem se znašel v uradu. Gospodje so me obsodili na tri dni v luknjo in dva goldinarja globe za mojo nemarnost. A odkod je vse to izviralo? prašam jaz. Iz dosti malega prestopka v službi — kradeža ene edine hruške magdalenke! Ali od te dobe sem se varo\ai in nisem zapravil od svoje važnosti :n dostojnosti niti toliko, kar bi za aohet vlezlo. da mi ne bi trebalo reči: "Pono-čenska služba — lahko noč! — A zdaj na ta nekdanji prestani strah — še en vrček!" Tako je pripovedoval grabovski čuvaj Kubiček o zlati uri v gostil-niei svojim sosedom, »zaupajoč jim na tak način pri dobri kapljici skrivnosti, katere je dozdaj tajil pred vsemi. i Balada o dveh. J. R. Glaser. Razžalil jo je prvokrat. in bridko je ihtela; — J a saj je mlada in on je mlad ] in vse sta prebolela. j In žalil jo je mnogokrat in mnogo je trpela, — a saj jo vendar imel je rad, * ga rada ona imela____ Nekoč pa V£Č jokala ni, I brez čustva nanj je zrla: ! takrat iztekla iz ran je kri, | takrat je duša umrla. — ———— i Češka. _ j Kadar greš od tukaj < ljubČek v boj mi. pusti v vojno iti ah, s teboj mi! ( "Kaj bi tam počela deva zala, ker bi mene v vojski ne poznala?" V malo plico bi se 1 spremenila, " nad blobučkom tebi bi krožila. jI Spremenil^ bi ae v lastavico, letela nad svojom bj glavico. _ J BLAGOSLOV BOŽJI ŽELI H. H. VON SCHLICKU. 'H. H. von Schlick, slavnoznani! naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri je s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvezi in dobiva od onih, katerim je Bolgarski Krvni Caj vrnil zdrav-, je, cele kupe zahvalnih pisem, je naša rojakinja, Marija Pott, 326 Crest Ave., Hellertowu, Pa. pisala sledeče pismo: "Pošljite mi še eno škatljo Bol-garskega Krvnega čaja. Za Rogom se moram mu zahvaliti, da' sem, ko sem porabila prvo škatljo povsem ozdravela- Bog naj Vas blagoslovi za ta blažen izum." j Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado za $1.12. Marvel Products Co. 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Pripomba: Ako hočete posilja-tev osigurati, pošljite 10c. vež. ALI SE UČITE ANGLEŠČINO ? t Ali vam ni znano, ako ne znate angleško govoriti, da ste vedni tujee v tej deželi? Nam je znano, da človek, ki govori deželni jezik, si lažje pomaga do boljše službe. Pišite za pojasnila na ; Slovensko Korespondenčno Šolo, 6204 St. Clair Ave., Cleveland, O. _(15-1 2x v O_ Življensko moč in rdeča lica se dobi edinole z u-poraba zdravega in naravnega vina, katerega čitatelji "Glas Na. roda lahko kupijo pri- svojih rojakih. Sod 52 galon garantirane-ga in čistega ter naravnega vina se dobi za 26 dolarjev. Pišite na: Dalmatinsko - Kalifornijska Vinarska Zadruga. 140 Liberty St., New York, N. Y. Pozor čitatelji! Naročite še danes! U - - I V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti 30c. Pegam in Lambergar 35c. Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad kupce valca s su- i žnji 15c. Lepa bolničarka 15c. Ena sama kapija črnila 15c. Grob v svetilniku 15c. Gospa a VanarKlriTn bri- ljantom 15c. Londonski ponarejalci de-.. narja 15c. | Kako so vjeli Jacka ras parada 15c. ; Sloivnost mlade vdove 15c Plemič I5c. SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 Cortlandt St j Hew York. H.Y. ] NAŠI ZASTOPNIKI, ] kateri so pooblaMsol pariti aaroS-nlno aa MCMaa Naroda" trn knjiee. ka j kar tudi m vn dnss v hH iroke Twlalfrift posla Obar. Bm fi—Jau. CM.: Jak«* LovSa. Dw«r. Gola.: Frank RSrafcor | faiWlk Cola.: Jom Jamnlk. , Ms: Peter 0011» Fraak , i«M0h In John Germ. Salida, Colo, ia okolica: Looia CaateUoL OMm. bi: Laskert Bolokar. MnoaK^ ML: Alois Sadaaa mSmT4* : ] l—a HL: Jernej B. VarkH. j CMiHb DL: Frank JarJovoa BmmK DL: Dan. BadorlnaA. M«. Bk: Frank Laurlcb. John Zaletel in Frank n*™**^ ta Snllo. HL: Mat. Korno. Nokootis, HL ni okolico: Milk. ' Galabok. ■ MiMi BL: ICoIlja Bukdl ChMr. BL: Matt. Hrlberalk. Wankgan, DL fai okoUcn: Frank P^orfel^ ltetK Ogrin. j F0UČNE KNJIGI: Ahnov nemakoanglefld tolmač, vezan ,-.50 Cerkvena zgodovina t-.70 Poljedelstvo »—.90 Popolni nauk o iebelar- ■tvn, Tesan $1.09 Postrežba bolnikom t—.20 Sadjereja v pogovorik »—.M Slov.-angleaki in anffL- aloT. alovaa r—M Slov.-angL in angL-alov. slo- 1.50 Trtna ni in trtoreja *r-.4Q Umna živinoreja »—.50 Umni kmetovalec _.M Veliki slovenako-angleAd tolmM HM ŽABAVMK IB RAZNB DBUGB KNJIGI: Doli s orožjem 1 «—.50 Hnbad, pripovedke, 1. in S. ■ svezek po .SO Leban, 100 berD ^-.20 Na različnih potih Trojka, povest ,—.50 7ojna na Balkana, IS. zves. $1.85 Zgodovina e. in k. peipolka it 17 s slikami Zgodovina slov. naroda i. fevljenja trnjeva po« _Jf Življenje na avstr. dvora ali OPOMBA: Naročilom jo prflo urrial potal aakasntoi, ali pote Smrt cesarjeviča Budolfa (Tragedija v Meyerlingu) r—.71 SAZGUSDNIOB: Newyorfte s ovetlioaml, - humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po t—.08 dncat po ,_ Album mesta New Yorka s krasnimi oliWmt mali t-j| ZKMLJBVIDI; Združenih držav F"*^ >—,19 veliki Astrijsko-Italijanska vojna « —wl| Balkanskih držfti t— Jvropo Europe, vesan ^ gg Vojna stenska mapa 01.00 Vojni atlas Zemljevidi: New York, Oo. lorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wis-oonsin, Wyoming in West Virginia in voeh drugih držav po —JO Avstro-Ogrske hisH J.0 veliki veaan Celi svet Velika at enaka mapa O. B. no dragi ptrani pa o ob HM žiti denarno vrednost, Kodlai v go. ih sasmkah Poštnina U so« «sU ^ . _ _ . - • ' ^ ^ 'n CENIK'KNJIG katere ima t zalogi SLOVENIC PUBLISHING (XL 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. Bamw City, Kana.: met UctmeUes Mineral, Kana: John Stale. Unč«. Kana.: Mike Pencil. KitzatiUer, Hi In okolica: Frank Todoptree. Calnuek, Mick. In eketlea: Para S halts, M F. Kobe in Martin Bade. Manistiane, Mich, in okolica: Frank Kotalan. So. Bans«. Mich. In W^Bea: M O Llkovlch. CUshotan, Minn.: K. Zcon«. fi 7;Zot Patrick. Dolotk, Minn.: Joeeph Sharabon. By, Minn, in okolica: Ivan Ooola Joo. J. Peshel In Loola M Perniek. Breleth, Minn.: JnrlJ Kotae. Gilbert. Minn, in ekoUen: L. VceeL Hibbing, Minn.: Ivan Poo&e. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Adamlch. Naahwaok. Mina.: Goo. Manrln. -New Duluth, Minn.: John Jerlna. Virginia. Minn.: Frank Hro»deh. BL Loots, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Moot.: Math. Urlca. Roundup, Mont.: Tomaž Paulln. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.: Karl SternlJa. little Falls. N. ¥.: Frank Gregorka Barbertou, O. in okolica: Math Kramar in Louis Balant. Bridgeport, O.: Frank Hojeru. Coliinwood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. J I Marine if, Chas. KarlinRer, Jakob Besnik, John Prostor in Frank Meh. Lorain, O. in okolica: J. Kumše a Nileo, Ohio: Frank Kogoviek. Toungstown, O. : Ant. KikelJ. Oregon City, Oreg.: M Justin. Allegheny. Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Bridgeville, Pa.: Bndolf Pleteriek Biaddoek. Pa.: Ivan (krm. Burdine, Pa. in okolica: Joho Demfiar. Canonsburg. Pa.: John Kokllcn. Cecil. Pa. in okolica: Mike KoCotax. Conenangh, Pa.: Ivan Pajk In Vld Bovanfiek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Darragh. Pa.: Drsgutln 81avia. DnnM, Pa. in ekoUca: Joseph Schor, Export, Pa.: Frank Trebeta Forest City. Pa.: BL Zalar In Frank Leben In Math. FareO, Pa.: Anton ValentlnCiA Greensbors. Pa. hi skottca: Fraaft Novak. Irvin, Pa. in ekoHea: Fr. Demlar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerne. Pa. in okoUca: Anton Osolnik. Meadow Lands, Pa.: Oeorg Scnulta Moon Bun, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. hi okolica: Z. Jakakc, I. Podvasnik, L Magister In D. R. Jakoblcb. South Bethlehem, Penna.: Jernej KoprivSek. St eel ton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph fikerlj. Verona, Pa. in oko lica: J. Brosirh. West Newton, Pa.: Joslp Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme In J. Peternel. Tooele, Utah: Anton PalO*. Wintcmuarters, Utah: L. Blailch. Black Diamond, Wash.: G. J. Porenta. Thoiaas. W. Va In okollca: A. Korencliar. Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr, Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetila In Martin Kos In John Stampfel. West AUis, Wis.: Frank Skok In Anton Demšar. Boek Springs, Wye.: A. Justin. Val, Wf Hob in Valentin Maretna PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO za protin. bolečine v hrbtu, straneh, oliromele kosti je edino vspešno zdravilo za vse znane bolezni, ki nastanejo radi prehlada, ker protin ni kožna bolezen in mazila ne narede nie dobrega zanj. To je bolezen no-trajnega sistema. Ena steklenica stane en dolar ($1.00), Iri steklenice $2.50 (po pošti $2.80), šest steklenic, dovolj celo za zanemarjene slučaje, po pošti, $T>f00. Kupi se le pri teui naslovu: CROWN PHARMACY OF CLEVELAND 2812 East 79th Street, CLEVELAND. OHIO. NAROČILO. Tem potom naročam......steklenic REMO PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO in priložim $----in .... centov. Jaz se hočem rešiti j protina. Ime ............................. i Naslov ..................................... GLAS NARODA, 23. JAN. 3317. . V smrtni seoci. __Baltiška ^por«*. d I * 11 Spiaal Bogdan VentA. (Nadaljevanj«). XXIV. Tisti čas se je zgodilo, da je umrl saksonski vojvoda Billuug! Ordulf. Saiiet ga je vzela 28. dan suš*-a v Govpodnjem letu 1071. po dvanajst letnem.' bolj nečastnem kot častnem vojvodovanju. Sin, Magnus, ki mu je šio vo j vodstvo J po zakonitem nasledku, je dal otca slovesno, z v«e-mi vojvodski-rni častmi pokopati v GILnu, kmalu po njega pokopu je pa praznoval *vojo poroko z le«po knežnjo Zolijo. y*< kako malo čudno, nenavadno dejstvo: kar zaporedno praznovanje dveh tako nasprotnih si slovesnosti, kakor ^a si živ-Ijeiije in sinrt! A pomagati ni mogel: dun poroke je bil določen /.e «lavno pred oe«-tovo smrtjo. In od-1 goditi poroko mu tudi zato ni ka-| *alo, ker se mu je mudilo v boj, kij ga je bil š.e prejšnje leto v zvezi t. barvarskim vojvodom Otonom Nordheieiskim započel proti nem-Šk#->nii kralju Henriku IV. Kljub rani izgubi očeta Ordul-, fa je bil novi vojvoda na žeti i to- ^ vanju jako dobre, razigrane volje; vesel p«č lepe in blage neveste. j j Tudi bodriaki knezov ič Budivoj i ^ je bil gostovat. Magnus ga jej skoraj moral povabiti, ker se je «hI smrti Ordul fore mudil na nje- j govem dvom v Oliou. Povabil je bil tudi Slavieo, pa se je izgovu- j rila. |, Z več e i po poroki je prikipelo, žcnitovanjsko veselje do vrlnuiea. V-w se jc smejalo, \nc je veselo kramljalo in eebrljalo, vse je bilo razigrano, vina i« veselja pijano, , samo bodrU'vi knezovi«* Budivoj ^ ne. V svoje misli vtopljen je ka-,| kor nemee brez zanimanja sedel pri vrču. ^ i, ' Kaj ti je. p<«biatiine? t'eain^ tako žalosten! ' ga je i/i'-a hrbta nagovoril ženin Magnu«, ko j? od svata do »»vata s ča.šo idoč prišel ^ do njega. |( •"Kako naj h«»de vesel ubežen knezovi«**?" je zvenel odgovor. ' Ne, tudi ti tuoras bili noeoj vesel! Moraš'" , ■ ' Moram? Veselje ui smeh se ne more primorati." ' Jaz ti ga hodem. Kaj ti povem: tu imaš mojo roko in častno • l»esedo mojo. da ti v kratkem po-i magant z \ so svojo vojno sibi na b' diiški prost »d." '' Mož-beseda f* '' Mo£-iMW«la !'" In knezoviču se j.- razvedrilo liee in postal je v«*>el. ^ Ko ve j.' vojvoda kmalu pO po - \ roki »Klpravljal z v«o svojo vojsko na vojno proti kralju Henriku, je stopil Budivoj pred njega in ga opomnil na dain» l»ese*l<». Opomnil »?a je zopet tudi na zasluge otca (iotšalka za Billmige, na lastno vdaiiotst. na nevarnosti, ki ' se jim je že izp«»*tavH. da bi pridobil nebi urno ime, pravi d»»biče k na vaksonskemu vojvodu. na plačilo, ki ga j*- dobil ore m sedaj | on za vie t«^ usluge, ter ga opominjal, naj — v lastno korist —^ vsaj nekaj orožja pošlje tudi proti severnemu sovražniku: Ki*wt hode zatrdno izrabil priliko ter/ vdrl v severno Pola b je. Magnus je obljubil, da bode takoj pozval jMid oro/je P.ardengavee, Stoima- HoLiitanjee in Dtfm*rze; z nji- ' tni l»oo v va-grsko dnželo. Tudi Slaviea je šla|! v njim; tajnika in Oodiimra pa' ni bilo zraven. Slaviea ju je bila ravno prej odpadala na Dansko' pon*č»t in — pa njegov voj. In Dit marži «o mu verjeli, se obotavljali in niso šli naprej. Obleganei so se pa začeli {»o^a^tti s Krutom, ko so videli, da s<- ne smejo zanašati n-i nikako pomoč. Krut ni hotel nič slišati o odkupnini; orožje je zahteval : kdor ga izroči, svobodno r»o zlorabili. oneča-tilL Maščujte naše ftsramoeenje!" Vzklfki ogorčenja m» zašuriell nalik si in i nevihti iz K ruto ve ga »iiližja : "Strah in groza!" " Nezaslišano!" "Taka hudobija, taka grtlo-»ija!" ' In to m» naredili kristjani, ki >e tjiko hahajo s svojo p«»štenost- io!"' "(JosjKHiai*. potolči skrunilce!" "Z glavo naj plačajo zločin!" Taki glasovi m» šumeli iz Kru-tovili vrst in rastli kakor morski ralo v i ob silnem viiiarju. "Ni re>. česar nas /en i h Budivojcih in v mali* hipih vse poklali. 'A vidnim zadovoljstvom je «^le-Jal Krut krvavi prizor, ki so ga prirejali njegovi vojnik i. Kar je tasiLš.U tih, šejietajoč glas. tako mil m tako mu poznat : "Krut! Krut! Ali čuješ. Krut? Miadi vojnik, ki ga je bil sam prvega pobil na tla. ga je klical tako milo. Sklonil se je. a toliko, la je vojnika pozomejše pogledal, se je zdrznit, iz ust mu je pa pri\ rel bolesten jek : "Stavica!" "Da, jaz sem. Slaviea, Pluzouo-va Ini, nekdanja tvoja prijateljica", je šepetal umirajoči vojnik. "Krut, ubil si me, a ja:* ti odpuščam. Samo to sem ti hotela po-: vedati: jaz in našinci smo r»ad1i' nedolžni. Lagal je oni sel. po kri-v#-ni nas je »»bdolžila ona ženska, ki ga je jnislala k tebi. Bog ti odpusti ta greh, kakor nji in vsem iz srca odpušča Plnzonova Slaviea.** Nadfciww je pokleknil k -nji. ji r»dprl na pesnik, vzel šlein z glave, jo močil z vodo, a rešiti več ni mogel svoje žrtve: izdihnila je. Krut je zatulil kot bivol. "Kje je sel iz mesta f Sen. /t njim!" Njegovi vojnik i so kot strela zdrčali z» njim, ki jo je bil ubrali proti mestu, kakor hitro je videl kako je učinkovalo njegovo porodilo. Kmalu so bili z njim nazaj. * C lovek, zakaj si lagalTr' je tagrmel rad njim in dvignil kij. Sel je prebledei in začel jeeljaii nekaj nerazumljivega. . "Umri, pogini, pasja duša!" je ,[ zašlertal Krut in zamahnil s ki-; jem. ► j l edaj je pa sel padel na kolena in zastokal: -i Gottpodar. milost, jaz sem ae-, j dolžen! Hlajiec mora storiti, kar » ukaže gospod. In meni je to uka-i'zala moja gospodarica.*' "In kdo je tvoja gospodarica? L;Govori resnico, če ne... " i "Vanda." ''Katera Van^a?'* '"Hči velegrajskega posadnika i Gneva.*' I "Človek, ali ne lažeš zopet?" r. "Ne. gospodar! Oisto resnico r govorim. Saj se lahko prepričaš", i Puzovi jo predse!" "Kje je Vanda? V mestu?*' '' Na severnem mestnem obrež-l ju me bodo čakali, je rekla, ona -in d ni ga dva hla-pca, ki sta tudi i prišla z njo." "Zato se ji tako mudi? Ne bode i mi ušla! Stojmar, vzemi deset . vojnikov, -pa hitro po njo! Ti, sel, i jim pa kaži pot! Gorje ti. če bi jih . hotel slepiti! Na drobne kosce te i sesek a m in vržem psom v jed, rod i tvoj pa izkoreninim do zadnje koreninice, do zadnjega vlakenca!" "Tega ti ne bode treba naredi" fi. gospodar!" ) Na severnem obrežju je isti čas ■ pa res stala Gnevova hči z dvema . hlapcema Ln nestrjvno. z vidno i nevoljo jiričakovala še nekoga. Nazaj proti mestu gledajoč je pa kar naenkrat prebledei a in obup-: no zaklicala: "Ilitro v čoln in proč od kraja!'* Iu je jadrno skočila v eofn, ki ga je imela že pripravljenega, za njo sta skočila vanj tudi hlapca, i ga odvezala z obali in zaveslada. 7-h žive in mrtve, z vsemi močmi sta veslala, a Krutovi vojniki. katerim so hoteli uiti, so hitrejše rezali valove kakor vesla. Čim so namreč Krutovei obrežju se- bližajoč zapazili, da je Vandashlap-, cema urn»j odrinila od kraja, pač da bi nšla. set p«*sk.ili v jeatem in . p I a val i za begunei. "(Jospica Vanda, nadknez te želi k sebi!" je ne ravno vabljivo zaklical Stojmar. Krutov poboč-, nik. ko je s svojci dosegel čohi. **Tako? Torej nazaj!" je vele ! la Vanda, rvidevši, d.a je najpametnejše, da se hladnokrvno vila, tembolj, ker bi bilo vsako vstavljanje proti premoči naravnost gin j »o. Iu ponosno je molčala, ko so jo Krutovei tirali s seboj pred nad-kneza. V lepa ust ca se je pa h1 neprestano grizla in klela to uro t a dan. Hm, kako lepo je bila vse zamislila ru deloma tudi že izvedla' < K vet o je bila zaprisegla Pluzono-vi hčeri, ki ji je izpodnesla bodri-škj prestol, pri vseh bogovih in bosreih. ln kuhala je iu kuhala osvetoželjne nakane, a nič pravega ni lmtela skuhati. Ko je pa v prvih poletnih dneh Gospodu joga leta 1071. poeil gla*. «la je Budivoj p rog azil I*a:>o z • Magnusovimi podaniki in prodira v Vagrijo, je vzkliknila Vanda veselo: "Tu bode pa tudi zam.-nekaj! Slaviea je zatrdno pri Bu-divoju. Krut b«Hle kajpada pa tu- ' di motal iti v Vagrijo in bode tr , čil. ze kje, z njo vkup. Hm, to bode lepo srečanje, le^po svidenje! Rada bi bila zraven! Pa kaj hoče . to? Krut bede najbrže v»e odpustil SI a vie i in jo zasnubil ali [ui , šiloma »nlvedel v svoj stan. Kaj , imam jaz o«l tega ' Slaviea mora s poti, mora telebniti še globlje, kakor sem jaz, kar v črno grudo! Ha, ko «»i se tlalo kako tako narc-! diti. ost hode potem pa on za-stražil, n. kvurtje.............. 10.00 Roek A Rye.................. 7.00 , Monogram whiskies, kvartje .. !>.00 Neuropil! Stomach Bitters____ S.OO Slov. Kntna Bitter Wine .. .. I».~»0« I\»rt Wine.................... 3.75 Sherry Wine ................. :t.Tj California Iti»>siinj:............ :{.."i0 I'laret. nl«V vino............. y,~t0 b) Nm smlone: Tropinovec ........ «m1 $*J.7r» do Slivoree ..........

oji whisky.... od 2.H0 do . rt.'JTJ I'al. Brandy....... ml do 3.73 Pri večjih naročilih i»opiist. Posula do 25 gal. $1.00 za 25 gal. $1.50, nad 25 sal. prosta. Pogoji: manj kot en zal»oj ali manj kot t» galonov ne pošiljam. Narof-ilti t [»rilužite denar. Jameini pošteno postr«*žl»o in dohro 1'laso ter se kot rojak priporoeani rojakom. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. | Najstirijsaslovensk^hrvatskatrgovina z likeryv AmerUcT J I Ml vam nudimo naSo zalogo najboljših likerjev po sledečih cenah: i Brinjevec, zahoj (6 steklenic)................................ $ 7.00 V ■ Brinjevec, zaboj (12 steklenici............................ 13.00 § ft Tropinjevec, galona........................$250, $2.75 in 3.00 I j Tropinjevec, zaboj (6 steklenic)............................ 5.50 I K Tropinjevec. zaboj (12 steklenic).............................. lO.OO f I Slivovka, galon........................$2.75 in.............. 3.00 ■ ■ Brinevee, (posamezna steklenica) ............................ 135 ■ I Naš slavni "GC" Pure Rye Whiskey, 7 let star I zaboj (6 steklenic).................................... « 00 T f zaboj (12 steklenic).................................. 1100 f ft Concord v'mA, rdeče, berel.................................... $32.00 g ft Concord vino. nleče, ix»l berela................................ 10 00 ] f Pri odjemu 5 in 10 ga ion. stane galuna................"....*..... 99 w P Pri od jenm ene sam" ga Ione pa......................................1 00 W I Belo vino, berel...........................1. .. . . . . . . . 'tS 00 I K Belo vino, i»t»l lierela...................*.*.".*.*.".".* ..*.*..".*.".".lftOO X a Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galuna.................. . .. . . . 1 00 ! 1 Pri odjemu ene same galone i»a..................!.!!!!!!!!]!!! 125 * ■ Za posodo računamo sledeče cene: za 3. 4 In 4«4 galone S4vlčke 50 š ft centov, za 5. C in 10 galon sodčke $1.00 in za 25 galon < pol berela i SI 50 K Berele pa damo zastonj. ■ i Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order all pa bančni ček ■ Za vse blago janiCi i I THE OHIO BRANDY IDISTILLING COMPANY j I 1 ST. C'LAIR AVE. CLEVKI.AND, OHO. i ^BEtok Frank Petkovsek Javni notar (Notary Public) \ 718-720 MARKET STREET VAOKieAM. ILL, PHODAJA fina vina, 1* vratu© amotk«, ^^^^^ patentirana adravila. PHONS I4| PRODAJA vozne liatke v arih prekomov-akih črt. litipBlk POŠILJA denar ▼ etari kraj Banedjivo la "GLAS NARODA polteno. - 82 Cortland t Street. UPRAVLJA vae ▼ nota raki poael apada-New York. T. *. jo<5a dela. HARMONIKE j kodi.si kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a de- | lo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V (»opravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva, brez nadaljnlh vprašanj. JOHN WENZEL* 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio. Rail !»i izvedel za naslov svojih •1 veli bratov .JOSIPA iu AX TO I NA ZKVXIK. Doma sta iz Velike vasi. t'ara Leskovec pri Kr-škem na Dolenjskem. Anton mi je ])Lsal še leta 101 o za litje pismo iz 'Miicaira. lil., in zdaj nc vem. !;je se naluija. Prosim ce njene rojake, če kdo ve za katerega i/.p-ed mojih lirdtov. da mi naz!)aiii njegov naslov, ali r ij se ;»a sama javita svojemu isratn. — Frank Zevnik, Rox AVvano, Pa. (22-24—1) CT.AS NTAftOT)A. 23. .TA\. 1917. ~ ~ ——-— g—....... . ED« STILGEBAUER PEKLO. Roman Iz sedanje vojne« + ^ Za G. N. pridedil J. T. 5 (Nadaljevanje). ' 8. Zastav, >..» vihrale. rM» vseh cerkvah je zvonilo kot bi bilo k prazniku. Toda to je hil aele začetek. šele začetek. Melanija ni eelo n«v ^pala in je težavno čakala jutra. In slednjič je napo«'il dan. Na doni strani Rena se je dvignila žaTeea solnčna obla Lz morja merle in >opar< Svoje žarke je pošiljalo *olnee v vse prostore kot tla hi hotelo opomniti vsakega, da je napočila ura slovesa. Major je hil odoet. je bi!i» kratko in redkobesedno. — Nič drugače se ni pr» - ..vil kot t. .Uij k.i j.* odhajal na vojaške vaje. — Seboj je vzel konja s<»iidouiira ki je črn. črn kot njegova duša. — Tako si je mislila včasih Melanija. Pridna bodi — jt je rekel |»ri slovesu. In nje.i >e jo rdelo. da >e pogreza tlo |»od njo ter da vstaja iz' toya prepada nova bodočnost. Iz daljave se začiijejo bobni. V> • služabnice sosednje vile so pri oknih. — Vsaka drži v rokah j šopek evetlie. Polk prihaja. — Ali mu četitajo k zrnati? — Alij J«' že zni.iyra. ali je le po-jled v daljno nejasno bodočnost? Melanija j«* zmedena, preplašena in ne mori* misliti. Hohtiunje s.' vedno bolj bliža. Po eestah zaore klici. — Me lanija stopi k oknu. Pn i si hoj /.ugleda eesto, črno samih ljuili. mož. žena, otrok.' starcev in deklet l//a ovinka s»> prikažejo vojaki. — Stopajo možko in odločno: k«»t ua vežbališ« u. Bobni potihnejo Nekaj časa vlada mir. zatem pa zaigra god-ha Kavuo j n »d »kiioiu majorjeve hiše. — Polkovnik Trautmenn je vse to uredil. Polkovnik jaha na tesneje zavila v svoj plašč in gledala. Spod«j j« korakala Taka množica, da je bobnela zemlja. — Voj za vojcin. st.»tniju za stotnijo. bataljon za bataljonom. V tej uri je i»ila moč ncizerpljiva. Nepremagljive kolone so bile kot vlite .iz' jekla iu železa. In k., j.- vid»la Vse to. so ji jo zdelo, da vsi vojaki šepetajo sami, pri sebi - Pozdravljen vladar, umirajoči te i>ozdravljajo! 'Mhiiela j, v sobo ter vzela iz čaše eno onih krvavordeeih rož, katere ji j.- bil poslr.! jšnji dan Adolf. — Zopet je šla k oknu int čakala. Kajti v najkrajšem »'asu je imel prijezditi on. poveljnik osme stoto i je. Ona dobro po/na njegovega snežnohelega konja. Pogled ji blodi po eosti in išče med pestro množico. — Na čelu bataljona prijaha major in pozdravi. — Sama ne ve, če se mu je nasmehulia ali ue. Najprej prva. druga, tretja, četrta stotnijn. in, potem druge zii njo do osme. Naenkrat opazi pod oknom Adolfa na belem konju. — Zdi se ji kot nebeška podoba v zarju jutranjega solnoa. Stotnija se je vstavila ravno prod njeno hišo. Adolf povesi sabljo in pogleda žensko v oknu. Melanija «,e je priklonila in vrgla rožo v velikem loku skozi okno. — Roža je pa.Ila v blato ravno pred konja, ki se je preplašil in sc vzpel. Toda močna Adolfovr, roka ga je kmalo pomirila. — Adolf sc je sklonil in zapičil sabljo v rožo in jo dvignil. — Med sivo bar-i \o uniform m- je z.ah)esk< tala roža kot velika rdeča pe«a — Mara! To j. bila zadnja beseda, ki jo je slišala iz njegovih ust. — Kolona se je začela zopet premikati. Po preteku desetih minut je bila Renska aleja prazna. Melanija je ostala sama. | 9. Vožnje od Rena v Berlin noče biti ne kraja ne konca. Melanija je bila že štiriindvajset ur na poti pa še ni dospela doj svojega cilja. Poleg: nje sta se vozila v kupeju dva mlada poročni-! ka. — *la sla k svojemu polku v Berlin. — Mladeniča sta se nepre-j Mano smehljala. Zmagoslavje ju jo bilo npijanilo, zaupanje v, bo ; točnost jima je spravilo nasmeh na ustuiee. Melanija je bila zamišljena. — Zrla je v daljavo in ni ničesar! niti videla niti slišala. Se sama ni vedela, kako se je pripeljala v Berlin. Sla je po velikih kolodvorskih stopnicah in srečevala same vo-i jake. — Na Pottsdan.skem trgu je bila zbrana velikanska množica ljudi. — Vse je vihtelo klobuke in pozdravljalo z robci. Po trgu je drl odprt avtomobil. — Tesar! Melanija je videla razločno njegov obraz. Bi! je pepHnato siv kot iz jekla vlit. — Nobena mišica se ni ganila v teh mramornatih potezah. Obraz cesarjev je bil nepojmljiv, strašen, pošasten____ kakor bodečnnst. Avtomobil je izginil. Melanija je dospela na I.ipsko cesto. — Sklenila je iti peš na drugo postajo, kjer bi nastopila potovanje na rusko mejo. v 10. Pred i .ost a jo v Wirballen je čakal voz iz Fallkensteina. — Melanija je bila telegrafično naznanila svoj prihod. —Toda le približ- j no, zakaj vlaki so imeli strahovite zamude. — Voz je čakal že pet j ur.-- Kristijan, stari baronov kočijaž, ki je Melanijo še ip est oval, jej w»del v gostilni in čakal. Kristjan je udaril s pestjo po mizi, nakar mu je prinesel krč-mar merico žeranja. , Kmetje iz okolice. ki so politizirali, so ga spoštljivo pogledali.! V kotu je sedel osemdeaetletni brezzobi Ktaree Peter in modro-! val. — — Moj oče mi je pravil — je rekel, — da je z Rusijo čudna j I stvar. — On je ae vide! tiste ljudje, katere je Napoleon vlekel v Ru- j sajo. — Pravil mi je, da so zgoreli pri živem telesu. — < «*a ne nove«. Peter ! i j — Da^tye res, to je čista resnica. — Occ mi je pravil, in moj j j * * — * #<*rmt vežja kot Je Pmaija. — j Velika zaloga vina in žganja. ^^fcs Itdeče viuo v sodih................75c. galon tfl^HKjfjMr, v gslouah [>a |h>........$1.00 ^^^H^A^^KSu Belo vino v sodih................$1.00 v >:alouab pa po..........$1.25 Sod Mt 50 galun je zastonj; sod za 28 galun se mora plačati. 1>rožni k 4 galune Za....................$11.00 T* Brlnjevec 12 steklenic za.............. $12.00 Brinjevee 4 galooe (sodček) sa..........$10.00 MARIJA GRILL, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland. Ohio. POPOTNIKI. Vsein onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imata d nižino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočeta nastaniti v naSl naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni Imate vedao pošteno ln zanesljivo blago. 4 Ako dospete v Cleveland na postajo ln se ne veste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Bosedale 1881 in jas bom poslal en avtoBobll po vs«. Ako pa vzamete fiocestno karo se peljtte s St. Clair karo do 02. ceste in as vogalu St. Clair Ava. ie naslov : A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pri aeni ae vedno doM letni koledar sa 20c. poStnlb žgan7A%^w pošiljam na vse kraje naravno is tovarne po sledečih cenah: Bdeča žganja po $3.00 ga Ion, 10 salonov ca $19.00. Bdeča žganja po $4.00 galon, 10 salonov za $27.50. Tropinjevec in Sllvovlea po ravno istih cenah. Kdor Sell vlao ali piva naj piSe po cenik. Express all freight plačam Jas na vseh pijačah, rasen piva Oposorjam posebno prebivalce v Coloradl, da si naročijo pijače aa naprej. Deželni odbor se pripravlja, da priredi postave proti poHlJat- i SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR J za navadno leto 1917 j* & obsega razen koledarskega dela tudi sledeče: J Pesmi: \ l Padlim. — Vojakov grob. \ Članki in povesti: I | Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa- \ rica. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o } razmerah v Mehiki. — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Voj- i & na tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japouske ženske. — Mož za pečjo, i | —Kdo je predsednik republike Švice? — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri- i | najstmesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. — \ | Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici. — Ganljiva povest. — Za- ' j kaj ? — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowboyi. — j ^ Z brzovlakom. — Bitka ob Sommi. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. — j ^ Kap. — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — CaSa kave. \ — Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji. \ k — Francoska legija tujcev. — Temna iu zapletena zgodba. — Iz zgodovine i I umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti. — Izgube i | v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne. { | Slike. \ K Avstrijski yojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska ba- , K terija na pohodu. — Prizor iz lazstreljene Gorice. — Avstrijski alpinci v pre- i S doru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervi- i | sti.— Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvo- $ | jene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska * l bolniška strežnica. — Operacija na nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. — \ | Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Pri- ! | zor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pri 1 I Podgori. — Avstrijska kavalerija na južni fronti. — Italijanska gorska arti- 1 | lerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve f | v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo municijo na laški \ I fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. Š. K. J. — Desetletni i I srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija na 3 J soški fronti. —: Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. _ 3 J Avstrijski municijski transport. — \vstrijski vojaki plezajo v gorsko pošto- ^ l jan^o. — Roveret. 3 » i i tala. — Zanimivosti. — Oglasi. , 3 • ~ ' j | ' Koledar stane 35 centov. ' 7 f J J Naročajte ga pri: " • ~ | j Slovenic Publishing Cos, | 82 CORTLAHDT 8TRBST, NEW YORK CITY, H. Y. i VABILO na vse slovenske bartsnderje \ mestu Cleveland. Xew burgh. Col 1 mwocwl in okolici, da kc vsi vde ležijo važne s*»je. katera se vrš v nedeljo 28. januarja ot> 1. v.r popoldne v Rirkovi dvorani. KOTMi "^t. rioir Ave. v prid našega do lovanja. Vljudno val>i odbor. ^ ietor Viderger, E. St. Cleveland. Ohio _(22-23—1)_ Kje je ANTON HEX IKS .M AN Pred par leri je hil s svojo dni žino v Wenatehee, Wash. Pro sini cenjene rojake. «"e kdo ve za njegov naslov, da ga ini naznani, ali naj se pa sam ogla.si ker poročati mu imam neka.; važnega. — Math. Sternad, Hojj 1309, Kenton, Wash. (20-2:1—i) _ belini izved«-ti za nasi o v svojega h rata JOSIPA .MIKLlš. Prcfl S. meseei se je nahajal v Claren-donu. Pa., kjer je delal v šumi in od takrat nisem ni«" ver eula o njem. Prosim, <"*e kdo ve, kj< je. da mi naznani, za kar mn bom zelo hvaležna. — Catherine ' ilikluš. 170 Ten Ey< k Stieet. Brooklyn, X. V. (20-2^—1) Rad hi izvedel za naslov svojega prijatelja JAKOBA POKLAC. Pr»*d enim h'tom sva delala skupaj v D^le.gua. Colo.. >u pozneje no veni v3. Valdez, Colo. (22-24—1j Rad hi i/vedtl za naslov svojega prijatelja ANTONA ŠAJN. doma iz Knežrika na Notranjskem. Prosim eenjone l-ojako. če kd<> vo za njegov naslov, da sra mi naznani, ali naj so pa sam javi. Math'. Kaleie. P»ox Morlev, Colo. (22-24—1) I Dr. LORENZ, i Jaz sem edini hrvaško govore- 9 či Specialist moških bolezni v i Plttsburgbu, Pa ^ Uradne ure: duevuo od O. do- 1 poldDe do 8. ure zvečer. V pet- v kih od 0. do] void ne do 2. popoldne, f Nedeljo od 10. dop. do 2. poitol. f ipecialist molkih bolezni. g DB. LORENZ, ' 644 Peno Ave. II. nadst. na ulic«. * li ■■■ ■ : - ■, • . -'i Same evrojiske Rusije je toliko. — Koliko je azijske, ne ve nikdo. In mesca decembra je Rusija sam led in sneg. — In pozimi je Rudija polna vojakov. — To je kočljiva stvar, Rusija. Kristjan se je popraskal za ušesi. Zatem je položil prst na nos in važno odvrnil: — Poslušaj. Peter, jaz nisem imel očeta, ki hi se spominja! leta dvanajst, toda danes je drugače kot je bilo takrat. — Ne. Rusija jo kočljiva zadeva. — To jo drugače kot pravijo politiki in učenjaki — Dovoli, da ti povem — je rekel Kristjan jezno. IVter je umolknil. — Torej, zdaj ne pišomo več lota 1812, ampak 1014. — To se pravi, da >mo v sto lelih veliko napredovali. Da imamo vse drugačno orožje kot ga j«- imel Napoleon. • _(Dalje prihonjič). Rad bi izvedel za naslov svojega brata -IOŽKKA CVKLBAU. Prod osmimi loti sva bila aku-paj v Clevelandu. Ohio. Prosim ga. da sc mi javi. ker poročati ; iiiu imam nekaj važnega. «V pa j kdo druiri ve za njegov naslov, prosim, da ga mi naznani. — George Cvelbar, Box Arma, Kansas. (22-24—1 > OPOMIN. Tem potom opominjam vse r-hi-ne društva "Tiaron Vega", tla se v polnem številu vdeleže mesečne seje dne 28. januarja, ker na j dnevu«m redu imamo zelo važne točke in potrebno je. da se vsak ; vdeieži te važne seje. j Nov odbor za let-o 1017 je slc-deči: Josip Brezar. pred"«odnik; ; Louis Plibernik. tajnik; Andrej , Možina. blagajnik; Rudolf Koželj, zapisnikar, i V. bratskim pozdravom Louis Plibernik, tajnik. 1 ~»l<>r, Ilale Ave., i ollttnvoofl. | (22-25—1) Cleveland. Ohio. POZOR! POZOR! Slovenska mizarska tovarna v La Salle, 111. Priporočanio rojakom širom A-nierike. da |»ri nas naroče vsak skn-pa j. dam enega zastonj. Zdaj jey < šo čas. leto je dolgo in koledarji 1 ^o lepi in veliki, pravi kras za j vsako sobo, vredni toga denarja \ le takoj sezite po njih. Jaz sem ^ že naročil koiedarje za leto 1918. ( in sicer posebne vrste, ter jih do- 1 him že 1. novembra t. 1. Kjer so < slovenske dvorane in kjer zboru- ! jejo slovenska društva, tam po- \ šljem en koledar za&ionj. ako mi ; pošljete <> centov za poštnino. Za 1 obilo naročil se priporočam. Anton Grdina, < 6127 St. Clair Ave., Cleveland. O. 1 _(20-23—1) ' DOMAČA NARAVNA OH1JSKA VINA prodaja JOSIP SVETE 17SO-82 E. 2Sth St., Lormln. OKI®. RUDEČE VINO..............po $30.00 berel. Pri DAnjih naročilih cena po dogovora. Vino je popolnoma naravno, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. ...... Stara navada pri Slovencih je, da si za praznike Božič in Novo leto privoščijo nekaj boljšega, kakor na pr. dobrega ruma, fine slivovice, ia-vrstnega tropin j evca, kranjskega brinjevea ali razne druge fine likere. Z vsem t^m jim pa najlažje postreže Ignatz Podvasnik, 632»—27 STATION ST., E. E. PITTSBUBOH, PA. (Nasproti East Liberty postaje.) Izvršujem poštna naročila. SVOJI K SVOJIM. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER NEW TORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebna nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glade datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženi.