MtnJss plačana v gotovim« v Leto XVin., št. S3 Ljubljana, četrtek j. marca 1937 Cena 2 Din u pravuatvo* ojuogaoa, tui&f ijcva ilUca ft — reiefon št. 8122, 8123, 312«, 3125, 3126. inaeratm Dddelelt: Ljubljana, Selen« ourgova Ol 8 - Tel S392, 3492, Poaružnica Maribor: Gosposka ulica it. U — reieton at 2455. fodružnlca Celje: Koceuova ui.3t.li Telefon St 190. Kačuiu pri poŠt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga čislo 78.180, Wien 8t 105.241. Uhaja vsak dan -azen pouedeljKa. Naročnina znate mesečno Din 25.— 'Za inozemstvo Din 40^— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon 8122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Štev, 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. SB Govor dr. Krof te Češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta je podal na skupni seji zunanjepolitičnih odborov poslanske zbornice in senata velik ekspoze o zunanji politiki republike. Brez pretiravanja moremo trditi, da je malo držav v Evropi, ki bi bile v zadnji dobi tako pogosto, imenovane kakor Češkoslovaška. Prav za prav pa ne po lastni zaslugi ali krivdi, marveč spričo prav posebne situacije, v kakršni se je znašla republika pa zaslugi drugih faktorjev, stoječih izven nje. Češkoslovaška je postala predmet najsrditejše propagande hitlerjevskega tiska in sploh vsega hitlerjevskega aparata. Kar naenkrat se je znašla v situaciji, da je morala Evropi dokazovati, kaj je njena politika in kaj ni. Protičeška propaganda je delala s tako debelimi vestmi, s tako grobimi izmišljotinami, da je na prvi pogled od daleč stoječemu bilo težko napraviti si količkaj pravilno sliko o resničnem stanju. Kljub temu je morala Češkoslovaška dokazovati Evropi, da ni postala torišče, odkoder bi boljševiški sistem pripravljal svoj pohod po srednji in za-padni Evropi. Ona ista Češkoslovaška, o kateri je znano količkaj poučenemu iz kateregakoli dela Evrope, da je de-mokratizem. pravi pristni, po sodobnih političnih zmedah prav nič inficirani demokratizem prav tu ohranil svoje pozicije kakor malokje tako trdno. Prišla je kampanja s sovjetskimi letališči, ki jo je bila treba odbijati z energično akcijo, prišla je »afera« s knjigo poslanika Sebe in še to in ono. Nad Dunajem se je pojavil oni dan nekak avion. ki se je igral s tem, da je risal po nebu z umetnim dimom znake sovjetskega kladiva in srpa. Seveda so zopet in sicer takoj na prvi mah preplavili Evropo glasovi, da je to sovjetski avion. ki ie dospel iz Češkoslovaške pa vsekakor špijoniral za vojno. Atmosfera je postala neprijetna, v Londonu so prav resno postavljali vprašanje na ministre, ako je Anglija vezana na intervencijo v primeru, če se izcimi kaka avantura v srednji Evropi. V taki situaciji je razumljivo, da no-rabi Češkoslovaška sleherno priliko, kako prispevati k prizadevanju, da se izpodmaknejo tla tako očitno zlonamerni propagandi s tem, da se Evropa pouči pravilno o osnovnih dejstvih iz češkoslovaške no+ranje in zunanje politike, pa se s tem obvaruje pred prevarami. Takemu namenu je bil posvečen tudi dobršen del ekspozeja zunanjega ministra Krofte. Vsekakor je za zunanji svet jedro Kroftovih izvajanj v tolmačenju o osnovni vsebini in o značaju zavezniške pogodbe z Rusijo. V tem pogledu je prav gotovo težko najti človeka, ki ne bi resnično računal z dejstvom, da je pakt sklenila Češkoslovaška izključno samo iz defenzivnih nagibov. Saj sta lega in sestava Češkoslovaške taki, da sploh ni in ne more biti nikake stvarne utemeljitve za domnevo, da bi mogla iz Prage izhaiati kakršnakoli ofenzivna namera, makar v najraMej-ši obliki. In zoper domneve, da bi Prago navajali k kakim ofenzivnim nag-nenjem morebitni notranjepolitični, torej komunistični nagibi, tudi v tako izrazito demokratični republiki ni težko najti prepričujočih dokazov. Drugo področje, v katerem se uveljavlja ofenzivni duh neprijateljev ČSR in sploh obstoječega stanja, predstavlja Mala antanta, o ko j za tem Balkanska zveza. Tu je posebno interesantno, kako se hoče tu sistematično eksploati-rati ona čuvstvena sfera, ki pomeni slovanski svet, zavest slovanske skupnosti, da se s tem vzbudi nezaupanje pri neslovanskih prijateljih in zaveznikih slovanskih narodov. S tega vidika se je izrabljala ona stilizacija v Šebovi knjigi glede razmerja do Rusije ter njenih zapadnih meja. S tega vidika se je vzbujalo posebno nezaupanje v Bukarešti, ki naj bi se potisnila v stališče soseda, ki mu sredi slovanskega sveta pretijo silne nevarnosti, seveda v prvi vrsti od Češkoslovaške. Končno se je skušala prikazovati novejša faza iz stanja odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo na ta način, kakor da gre tu za kardinalno potezo slovanske ofenzivne politike, ki da je na delu, da oškoduje neslovanske sosede in zaveznike. Ako je dr. Krofta upravičeno z vso energijo zavračal take interpretacije, je mogel s tem braniti tako Malo antanto kakor Balkansko zvezo. Razlogi, ki jih je navajal v ta namen, so nam znani niso pa znani marsikje, zato je propagand istom tako lahko, delati zmedo. Prepričani ,smo, da bodo tudi izvajanja Krofte doprinesla k pravilnejšemu pre-motrivanju dejanskega stanja. Da se je češkoslovaški zunanji minister izrekel z vsem poudarkom za Društvo narodov, ne more biti drugega ko samo ob sebi umljivo in se sklada z vso politiko sistema malih in srednjih držav v sodobni Evropi. Enako je izzvenela jasno deklaracija za prijateljstvo in zavezništvo s Francijo in sploh z za-padno demokracijo. Tudi v tem pogledu za načelno in dosledno zunanjo politi-^a, teslcor je češkoslovaška, sploh ne VAŽNE EDEN 0VE IZJAVE Angleški zunanji minister o perečih evropskih mednarodnih problemih — Zaupnica vladi JI London, 3. marca, b. Zunanji minister sir Anthony Eden je podal včeraj v spodnji zbornici nekaj važnih zunanjepolitičnih izjav, im sicer na zahtevo laburistov, ki so predlagali nezaupnico vladi zaradi nezadostne javnosti angleške zunanje politike v zvezi z novimi predlogi o najetju posojila za oboroževanje. Poslanec Gren-fell je izjavil med drugim, da je prisiljen predlagati nezaupnico, ker bi sicer delavska stranka ne mogla izsiliti povsem določnih zunanjepolitičnih izjav. Posebno je kritiziral zadržanje vlade v španskem konfliktu in v politiki nasproti Društvu narodov ter je ob zaključku svojega govora priporočil, naj bi se angleška vlada zavzela za čim prejšnje sklicanje svetovne gospodarske konference. Zunanji minister Eden se je v svojem odgovoru na Grenfellova izvajanja dotaknil vseh perečih mednarodnih problemov v zvezi s politiko Velike Britanije. Med drugim je izjavil: Delo za likvidacijo vojne v Španiji Kar se tiče španske državljanske vojne, opozarjam na lansko izjavo francoske ga ministrskega predsednika Leona Blu-ma, da stoji svet ob robu vojne. Samo politika nevmešavanja je rešila svet pred veliko katastrofo, še vedno obtoječe nevarnosti bo mogoče odstraniti z novim kntrolnim sistemom, čim se začne praktično izvrševati, čim bodo stopili v veljavo vsi ukrepi londonskega kontrolnega odbora, se bo londonski odbor posvetil tudi proučevanju vprašanja prostovoljcev ki se že bore na španskih tleh, in bo v tej zvezi st°ril nove korake za definitiv-no likvidacijo španske državljanske vojne. Anglija zvesta DN Vlada Velike Britanije se bo tudi v bodoče naslanjala v svoji zunanji politiki na ženevski statut Društva narodov. Društvo narodov sicer še vedno ni to, kar bi želeli in kar smo od njega pričakovali, vendar je treba priznati, da je še vedno živo. Prav na zadnjem zasedanju je bil spet sporazumno rešen velik mednarodni konflikt, ki bi utegnil imeti zelo hude posledice, ako bd se ne našla pot sporazuma. Tudi ne smemo prezreti, da je ženevska ustanova v zadnjih letih rešila še 10 drugih velikih mednarodnih sporov. Zavračam očitke, da se angleška vlada ne bi dovolj zavzela za razširjenje poobla stil in moči Društva narodov, ker smatram, da je kritika opozicija glede na isto časno njeno zahtevo po splošni in popolni razorožitvi nelogična. Društvo narodov se nahaja sedaj v Stadiju postopnega ozdravljenja im bilo bi napačno, vsiljevati mu nove naloge, ženevska ustanova je tram' da je kritika opozicije gledana istočasno kar dve nevarni operaciji. Bolj pametno je, da se mu dajo možnosti za čim prejšnjo popolno utrditev. Ureditev odnošajev v zapadni Evropi Za ureditev odnošajev v zapadni Evropi v zvezi s prizadevanji za čim prejšnjo sklenitev zapadnega pakta, ki naj nadomesti lokarnsko pogodbo, bo Anglija v kratkem podvzela nove korake. Anglija bo v primeru neizzvanega napada v sporazumu s svojimi pog°dbenimi obveznostmi nudila Franciji in Belgiji vojaško pomoč. Za medsebojna jamstva Ako bo prišlo do sklenitve nove po* godbe, smo pripravljeni svoja Jamstva dati tudi Nemčiji. Velika Britanija se je od vsega početka močno zavzemala za medsebojnost jamstev, kakor so bila dana v lokarnski pogodbi. Ako sem v svojem govoru v Leamingtonu razlikoval HIsti: Osem milijonov vojakov pripravljenih Italija trdno odločena, da si zgradi svoj »oboroženi , mir" — Boj s komunizmom do skrajnosti Rim, 3. marca. b. Italijansko časopisje posveča dolge komentarje sklepom velikega fašističnega sveta, ki po splošnem mnenju ne pomenijo ničesar novega temveč samo potrjujejo odločno voljo Italije, da si zgradi svoj »oboroženi mir« in s tem obdrži svojo svobodo akcij tudi nasproti večjim evropskim silam. Dasi se Italija ne more spustiti v oboroževalno konkurenco z milijardami v žepu, ima vendar dovolj sposobnih ljudi, dovolj poguma in odpora, da vzdrži tudi ta boj. Italija bo v kratkem izvežbala osem milijonov vojakov in jih s stalnimi vojaškimi vajami držala v neprestani pripravljenosti. Sedaj, ko je Italija komunizem na znotraj že str I a. je pripravljena, da mu zdrobi glavo tudi na zunaj. »Giornale d' Italia« piše: Problemi vojaške pripravljenosti in zunanje politike so zelo tesno povezani. Obramba nacionalnih pravic je brez krepke podpore nemogoča. Italija se oborožuje, ker hoče razviti jasno zunanjo politiko. Samo države, ki so razbile pakt štirih, so krive, ako mora Italija za svojo oborožitev do. pricašati ogromne žrtve in pri tem delno zanemarjati tudi druga dela civilizacije. Pakt štirih bi nedvomno dovedel tudi do sporazuma z Nemčijo glede oboroževanja. Italija je zaradi velikih inozemskih obo rožitvenih programov sicer popolnoma mirna, nikakor pa ne indiferentna. Ukrepi, ki jih je sprejel veliki fašistični svet, so tako dalekosežna. da more narod zasledovati in kontrolirati razvoj evropskega in svetovnega položaja popolnoma mirno in hladnokrvno. svet Energični ukrepi za preprečestje padanja Števila porodov v Italiji Rim, 3. marca. o. Dočim je bila prva seja velikega fašističnega sveta v zaiaku oboroževanja, so bila na dnevnem redu nocojšnje seje vprašanja ki so v tesni zvezi z vojaškim položajem Italije. Najprej je tajnik fašistične stranke Starace poročal o predvojaški izobrazbi mladine ter organizaciji tkzv. civilne obrambe, ki se nanaša v prvi vrsti na obrambo proti letalskim napadom, na kontrolo vojne maustrije. kontrolo cen, pospeševanje redukcije itd. Veliko važnost pripisujejo tudi poročilu ministra za narodno vzgojo Bottaija o uspehih obljudovalne politike fašističnega režima. Napovedujejo zelo energične ukrepe za pospeševanje pera- more biti drugačne poti in ne drugačne taktike. Dr. Krofta je izrazil prepričanje, da so najhujši časi že za nami, dasi je pričakovati, da bo treba prebroditi še marsikatere težave. Nedvomno je res, da se doba, ko je evropska demokracija delala vtis, kakor da je v razsulu in oslabljena ter tako rekoč izročena na milost ofenzivnemu duhu »dinamičnih« sil, že minila. Toda sile, ki se mobilizirajo, da izvedejo diplomatsko propagandno ali drugačno ofenzivo zoper sistem miru in reda ter obstoječega stanja, bodo nedvomno nadaljevale svoje poskuse, da bi oslabile fronto mirovno razpoloženih. Nemara se ne motimo, ako pričakujemo, da se bodo nadaljevali ofenzivni poskusi v smernicah, ki so se porabljale že dosedaj. Ravno zato je koristno in potrebno, da se domači zlasti oddaljeni zunanji svet pouči o resničnem stanju stvari. Nadejati se je, da bo tudi dr. Kroftov ekspoze mnogo pripomogel v tej smeri. sta italijanskega prebivalstva Končno je bilo na dnevnem redu nocojšnje seje tudi poročilo finančnega ministra Thaona de Revela o gospodarskem in finančnem položaju Italije. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo na nocojšnji seji Mussolini predlagaj celo vrsto ul'. '-epov, s katerim: naj bi se zmanjšala umrljivost in povečalo število porodov. Postavljeno bo načelo, ki bo proglašeno za nekak fašistični zakon, da mora imeti vsaka italijanska mati čiim več otrok, če starši ne morejo skrbeti za svoje otroke, bo njihovo vzgojo prevzel fašistični režim pod okriljem mladinske organizacije balil. Po statističnih podatkih je število porodov v Italiji v zadnjem desetletju kljub vsem naporom režima silno nazadovalo. Dočim je bilo 1. 1922 na tisoč piebivalcev še 3® porodov, jih je bik> 1. 1936 samo še 22. Po računih statističnega urada je Italija na ta način izgubila v tem razdobju nič manj kakor 15 divizij bodočih vojakov. Zato napovedujejo, da bo Mussolini predlagal zelo drastične ukrepe, da bi prisilil italijanski narod k množitvi, v bodoče bo moral vsak delodajalec skrbeti za to. da se bodo njegovi delavci in njegovi nameščenci ženili. Ože-njenim delavcem bodo priznane razne ugodnosti na račun neoženjenih. Samci bodo tako obdavčeni, da se bodo mogli rešiti le z ženitvijo. Nad polovico svojih dohodkov bodo morali v obliki davka oddati za preskrbo družin s številnimi otroci. Ti ukrepi so v tesni zvezi s kolo-nizacijsko politiko Italije v vzhodni Afriki, kjer bo Italiji še dolgo dobo let potrebno veliko število vojaštva. da bo mogla prekositi številno domače prebivalstvo, ki se mmoži neprimerno bolj kakor pa italijanski narod Po računih rimskih vladnih krogov mora Italija spraviti v Abesinijo najmanj 3 do 4 milijone Italijanov, preden bo zagotovljena popolna in neomejena posest abesinake dežele. med našimi obveznostmi napram Franciji, Belgiji ki Nemčiji ter našimi splošnimi obveznostmi iz ženevskega pakta, nisem tega storil zato, ker bi morda angleška vlada nameravala utajiti svoje ženevske obveznosti, temveč samo zato, ker se mi zdi, da. v primeru morebitnih vojaških akcij obveznosti ženevskega statuta niso tako daljnosežne, niti ne tako specificirare in vsekakor manj precizne kakor naše lokarnske obveznosti. Ako se izjavlja, da bi se morale vse države že v naprej zavezati, da bodo izvedle vse vojaške sankcije, bi taka obveza daleč prekoračila ne samo ženevski pakt, temveč tudi sam ženevski protokol iz leta 1924. In to v času, ko je Društvo narodov sorazmerno precej oslabljeno in okrnjeno. Nobena vlada bi ne mogla prevzeti naše tako daljnosežne obveze, ako ne bi bila že v naprej absolutno prepričana, da jo bo lahko tudi izvedla, lik® politike splošnih vojaških obvezn°sti xrd ne podpišemo, dasi srno sicer na pakt Društva nar°dov vezani in bo vsa naša zunanja politika tudi v bodoče slonela samo na statutu Društva narodov. Niti koščka angleške zemlje drugim Glede kolonialnega problema mi ni potrebno k nedavnim izjavam lorda Cram-boma še kaj posebnega pristaviti. Znova pa z vso odločnostjo odbijam vsako misel na odstop najmanjšega koščka angleške zemlje. Angleška vlada se s proble mom povrnitve ali prenosa kol°nialnih ozemelj sploh ne bo pečala, ČSR potrebna angleške podpore Po govoru zunanjega ministra Edena je prosil za besedo poslanec Mander, ki je porabil to priliko za daljše izjave o angleških interesih ▼ srednji in vzhodni Evropi. Posebej se je dotaknil položaja češkoslovaške, o kateri je dejal, da je še posebej potrebna angleške podpore, in to v interesu vsega sveta, kajti nihče danes ne ve, kaj namerava v srednji Evropi Nemčija. Z vprašanji srednje in vzhodne Evrope se Eden m podrobno bavil, temveč je glede angleških obveznosti v drugih predelih podal samo splošno izjavo o angleških obveznostih po ženevskem statutu. Zaupnica Parlament je odobril zunanjo politiko vlade z 243 glasovi pr<>ti 134. V svojih poročilih o Edejnovem govora poudarjajo listi posebno njegovo kratko izjavo o kolonijskem vprašanju, kakor tudi da se Anglija še ni odpovedala upanju v sklenitev zahodnega pakta. »Daily Telegraph« poudarja Edenovo izjavo, da je Anglija pripravljena razširiti obveznost, da bo branila Francijo in Belgijo, tudi na Nemčijo. »Times« pravijo, da je bil Edenov govor zelo jasen, zlasti glede angleškega stališča do Društva narodov, m naglaša posebno odstavek, v katerem je izrazil upanje, da bo program angleškega oboroževanja dal nove možnosti za sporazum o omejitvi oboroževanja. Berlin ni zadovoljen Berlin, 3. marca. AA. Nemški politični krogi poudarjajo, da Edenov govor ne pomeni nikake izpremembe stališča Velike Britanije glede važnih problemov sedanjosti. Eden ni maral dati svojim besedam potrebne jasnosti, ko se je dotaknil važnih vprašanj, temveč se je spuščal v risanje nejasnih slik bodočnosti. Na drugi strani se zdi. da je hotel negirati razna dejsrtva in neizpodbitne resnice- Vse to seveda ne olajšuje splošnega pdložaja in ne prinaša potrebnega pojasnila o raznih vprašan jih-Nemčija je izrazila svojo pripravljenost, da ee pridruži zahodnemu paktu, vendar zainte resi rane države niso pokazale zadosti razumevanja za nemška stremljenja- NemčLja in Italija sta bili prvi, kj sta poudarjali potrebo odpoklica tujih prostovoljcev iz Španije. V Nemčiji upajo, da ee glede nevmešavanja v španske dogodke ne bodo ponovile prejšnje pogreške. Zavlačevanje kontrole Razne države skušajo onemogočiti uspeli kontrole španskih mej, da bi pripomogle generalu Francu do zmage Anglija za odpoklic prostovoljcev London, 3. marca. o. Izvajanje kontrole ob španskih mejah in vzdolž španske obaie je naletelo na mnogo večje težkoče, kakor 60 sprva računali- Nekatere države skušajo z raznimi manevri zavlačevati izvajanje kontrole in njen uspeh popolnoma anemo--gočjiti, da bi mogle še nadalje podpirati generala Franca in mu pripomoči do zmage-Po prvotnem načrtu bi morala splošna kontrola stopiti v veljavo 6. marca, sedaj pa se že govori, da jo bo mogoče uveljaviti Že le proti koncu meseca- Mnoge nevtralne države nočejo imemovati svojih zastopnikov v kontrolne komisije, ker se ne žele vmešavati v to stvar, da se ne bi zamerile ne eni ne drugi strani. Na drugi etrani dela največje preglavice finančno vprašanje mednarodne kontrole. Poseben pododbor je razdelil stroške na poedine države. Dočim so vse diržave prvotno izjavile, da bodo prevzele odpadajoči del stroškov, se sedaj izmotava jo in z raznimi izgovori zavlačujejo sporazum. Tako je na primer Nemčija, na katero bi po številu sodelujočih vojnih iadij odpadlo 160.000 fu-ntov, ponudila sedaj samo 2 000 funtov- Prav tako je tudi Poljska odMoniiia na njo odpadajoči prispevek v višini dveh odstotkov celotne vsote. Da bi •preprečila nadaljnje izigravanje in omogočila čim prejšnje uveljavljenje m edina rodne kontrole, je angleška vlada sklenila, da bo začasno sama prevzela vse stroške m se bodo neovirano od uveljavijenja kontrole nadaljevala pogajanja za razdelitev stroškov na posamezne države. Uvedba kontrole šele čez tri tedne London, 3- mamca. g. Po zanesljivih informacijah bo konftrola na kopnem in na morju ob Španijo najbrže stopila v veljavo šele po treh tednih. Ta zakasnitev ima svoj vzrok v tem. ker mora Anglija najprej organizirati kontrolo na kopnem na Portugalskem, preden bodo nastopile svojo službo oetaiLe kontroln« delegacije. To pa se bo težko dzvedlo pred 20. marcem. London, 3. marca, g- Angleška vlada namerava za okrepitev politike nevmešavanja v španske zadeve predlagati že na prihodnji seji londonskega odbora takojšnje ukrepe za repatriacijo prostovoljcev, ki so še v Španiji. Po podatkih, ki jih je zbrala angleška vlada, je sedaj v Španiji 100.000 Nemcev in Italijanov. Kljub sedanjim uspehom bi ostala politika nevmešavanja brez praktične vrednosti, če bi ti tujci še nadalje sodelovali v španski državljanski vojni. Angleška vlada se bo v svojem predlogu 6klicevala na pobude, ki sta jih že svoječasoo v tem pogledu dali Italija jn Nemčija. Angleška vlada pričakuje, da bosta Italija in Nemčija rade volje sprejeli ta sklep in nemudoma odpoklicali svoje vojake, ki sta jih poslali iin jih se pošiljata v Španijo. Republikanci prekoračili reko Ta jo Madrid, 3. marca. b. Po poročilih madriti. skega obrambnega odbora so republikanci prekoračili v bližini Talavare reko Tajo in so začeli v severovzhodni smeri napa^tt železniško progo Madrid-Talavera pri kraju Torrijos. Pri svojem prodiranju niso naleteli na ni kak resen odpor. Očividno so nacionalisti hoteli s to potezo prisiliti republikanske vojake k večji koncentracij! vojaštva v bližini Torrijosa, da bi se med tem sami lahko koncentrirali na jaramskl fronti, kjer je nacionalistično glavno po« veljstvo zbralo glavni del svojih siL V Oviedu boji hišo za hišo Gijon, 3. marca. AA. Uradno poročilo poveljstva severne armade pravi med drugim, da rdadne čete Se nadalje prodirajo v Ovie-do in zavzemajo hišo za hišo. Sovražnik jo imei velike izgube- Vladne čete so zasedle postojanko San Glaudjja, e čimer je defini-tirao presekana vsaka zveza med Oviedom in drugimi nacionalističnimi sfedisfi- Huda železniška nesreča v Italiji Električna lokomotiva zavozila z brzino 120 km v tovorni vlak Videm, 3. marca. g. Davi ob 7. se je na progi Pontabelj—Videm dogodila strašna železniška nesreča. Električna lokomotiva je zapustila kolodvor v Pontablju, da bi pomagala pri vožnji živilskega vlaka, ki odhaja vsak dan v Avstrijo. Uslužbenca na lokomotivi pri odhodu nista ugotovila nobene poškodbe, ko pa je stroj vozil preko male postaje Dogna, sta z velikim strahom ugotovila, da zavore ne funkcionirajo. Hitrost lokomotive je postajala vedno večja ter je stroj vozil skozi kolodvor Chiusaforte že s hitrostjo 120 km na uro. Načelnik postaje je imel Se toliko časa, da je svojega tovariša na kolodvoru na Re& opoaocil na tesročo. ko ff je ie tik pred kolodvorom prisodila nesreča, živilski vlak je pravkar zapustil postajo ter je bil že v bližini mosta preko reke Bele, ko se je električna lokomotiva kakor strela zaletela vanj. Učinek je bil strašen. 15 vagonov Je bilo popolnoma uničenih, dočim sta se obe lokomotivi zarili druga v drugo. Dva železničarja, ki sta bila v poštnem vagona, sta bila takoj ubita Strojevodja in kurja« stroja tovornega vlaka sta dobila smrtne poškodbe, dočim sta oba vozača električne lokomotive de pod razvalinami. Dvomijo, da bi bila še živa Promet na progi je bU ves dan prekinjen. Naša notranja politika Ekspoze ministra dr. KoroSca v narodni skupščini — Po* licija in žandarmerija — Pobijanje špijonaže in komunizma — Občinske volitve — Zakaj še nismo dobili političnih zakonov Beograd, 3. marca. p. Na današnji seji narodne skupščine je uvedel razpravo o proračunu notranjega ministrstva minister dr. Anton Korošec z daljšim ekspozejem. Med drugim je izvajal: Proračunski predlog notranjega ministrstva za leto 1937/38 izkazuje izdatke v znesku 538,277.603 din. Od tega zneska gre za ministrstvo ter splošne upravne in policijske oblasti 222,036.572 din, za orožni-štvo pa 316.541.031 din. Napram sedanjemu proračunu notranjega ministrstva izkazuje predlog povečanje izdatkov za 20,993.086 din, kar je v zvezi z nujnim povečanjem osebnih in materialnih izdatkov ministrstva samega, splošnih upravnih oblastev in krajevnih policijskih oblastev. Povečanje osebnih izdatkov znaša 12,573.007 din in je v zvezi v glavnem z večjim številom uslužbencev / tem resoru in sicer za 574 oseb. število uradnikov je naraslo za 232 oseb. Semkaj spadajo tudi uradniški pripravniki in nižji uradniki državne policijske straže, število zva-ničnikov policijskih straž je naraslo za 272 oseb, število dnevničarjev pa za 32. Materialni izdatki so v proračunskem predlogu povečani za 8,420.079 din. Največji od teh zneskov (4,850.000 din) je namenjen prometnemu ministrstvu za plačilo potovanj osobja med izvrševanjem službe javne varnosti. Ta kredit prihaja to pot prvič v proračunski predlog (na zahtevo prometnega ministrstva). Ker se število nameščencev pri državni policijski straži zviša, so predvidene zanje nabave oblačila, obutve, posteljnine, orožja in mu-nicije. Semkaj spada tudi kredit za vzdrževanje motornih vozil, ki so bila nabavljena med proračunskim letom za policijsko stražo pri upravi mesta Beograda, pri policijskih upravah v Zagrebu in Ljubljani ter za centralno policijsko šolo v Ze-munu. Pri orožništvu je stanje malone neiz-premenjeno. število oficirjev in uradnikov znaša 487. število orožnikov je pa 17.493. Krediti za orožništvo znašajo po tem proračunskem predlogu 316,241.031 din. Nižji so od kreditov sedanjega proračuna za 332.802 din. Znižani so materialni izdatki. Sedanji proračunski predlog je kljub povečanju za 21 milijonov še vedno za 134 milijonov dinarjev manjši od proračuna notranjega ministrstva za leto 1930/31 Delo notranjega ministrstva v lanskem koledarskem letu je bilo posvečeno skrbi za javno in državno varnost, sestavi in uvedbi novih predpisov o organizaciji notranje uprave in izpopolnitvi upravne službe. dalje nadzorstvu nad upravnimi obla-stvi in samoupravami ter vsem ostalim poslom, ki spadajo v delokrog notranjega ministrstva. Notranje ministrstvo skrbi, da dobe njegovi izvršni organi (orožniki, policijski stražniki in poiicijSKi agenti > potrebno strokovno izobrazbo. V ta namen je zanje uvedlo potrebno šolanje Za orcžniške oficirske pripravnike se je vTSit tečaj za 32 oficirjev od 20 januarja do 20. aprila 1936 v Sremskj Kamenici. Modentizadja policije in žandarmerije Pri poiicijskin upravaii opravljajo Izvršno službo državni policijski izvršni organi in sicer poucijski stražmKi in policijski agenti, ki se plačujejo iz državnega proračuna. V mestih s policijskimi preastojništvi opravljajo to službo policijski stražniki, ki obremenjujejo deloma do-tične občine. V vsej državi je 32 predstoj-ništev mestne policije. Nekatere od tsh podpira država iz svojih sredstev. V vseh teh mestih nameravamo uvesti državne policijske izvršne organe, ker bi kot bolje izvežbani opravljali to službo bolje in ekspeditivneje kakor dosedanji organi, ki deloma nimajo zadostne strokovne izobrazbe. Državni izvršni policijski organi se izobrazuiejo v osrednji policijski šoli v Zernur.u. Poleg strokovne izobrazbe državnih policijskih izvršnih uslužbencev je osrednja šola za policijske izvršne uslužbence tekom leta 1936 nadaljevala z izgo-tavljanjem policijskih radiobrzojavnih postaj. Zgradila je 4 policijske radiobrzoiav-ne postaje in jih montirala pri policijskih upravah v Banjaluki, Sarajevu, Novem Sadu in Nišu. Z izgotovitvijo teh zadnjih policijskih radiobrzojavnih postaj je zdaj pri državnih policijskih oblastvih in pri osrednji šoli za policijske izvršne uslužbence 10 postaj. S tem je uvedena samostojna policijska radijska služba. Obenem delajo v tej šoli eksperimente z radiotele-fonijo da bi mogli v zvezi z bližnjo moto-rizacijc sestaviti potujočo radiotelefonijo, ki bo policijskim oblastvom omogočala dostavljanje potrebnih nalogov policijskim organom na terenu, tem pa poročanje policijskim oblastvom o stanju na terenu. Tekom leta 1936 so nekatere krajevne policijske oblasti kakor uprava mesta Beograda, osrednja policijska šola v Zemu-nu. policijske uprave v Zagrebu in Ljubljani prejele motorna vozila. Nabava za druge uprave je v izvedbi. Za orožništvo se leta 1936 niso nabavila motorna vozila, dovoljen pa je že izreden kredit v,znesku 4 milijonov dinarjev za nakup potrebnega števila motornih Vozil. Ta nakup je že v izvedbi. Motorizacija bo omogočila hitrejšo razvrstitev orožnikov in hitrejši nastop na kraj dogodkai. Borba proti špijonaži, terorizmu ln komunizmu Splošna neurejenost po svetu je ustvarila posebno stanje, ki zahteva veliko aktivnost obveščevalne službe. Povsod proučujejo. izprašujejo in zbirajo potrebna obvestila, še nikoli po vojni ni bilo delovanje tujih obveščevalcev tako aktivno, kakor tekom 1936 leta,, ko so dogodki povzročili nekakšno nervozo in psihozo kakor tik pred vojno. Zato je moralo ministrstvo posvetiti posebno pozornost temu vprašanju, da bi moglo z vsemi zakonitimi sredstvi pobijati to škodljivo akcijo. V ta namen je dajalo podrejenim oblastvom tudi vsa potrebna navodila. Uspehi so bili precejšnji. Prijeli so mnoge tuje vohune in odkrili tuje vohunske organizacije in jih izročali pristojnim sodiščem v zakoniti postopek. Tudi vprašanjem državne zaščite je ministrstvo posvetilo živo pozornost. Tako n. pr. gibanju terori-ristične skupine v tujini, dalje propagandni akciji iz tujine, ki naj bi med manj- j "•mskJm življem ustvarili od zunaj urav nano gibanje po drugi strani pa nezadovoljstvo proti naši državi. Za pobijanje te akcije smo izdali z velikim uspehom primerne ukrepe v skladu in v soglasju B drugimi pristojnimi resorL Posebno skrb je ministrstvo posvetilo komunistični akciji, ki smo jo lani v izdatni meri čutili ne le pri nas, temveč po vsem svetu. Proti koncu leta 1936 smo zasledili novo komunistično formacijo (pokrajinskih odborov). Oblastvenim organom se je z energično akcijo v kratkem času posrečilo odkriti in prijeti funkcionarje »pokrajinskih odborov za Hrvatsko in Slavonijo«, »ekspoziture slovenske komunistične omladine«, »pokrajinskega odbora za Vojvodino« in »predsedstva odbora za Beograd«. Pri ti priliki so našli obilno ilegalno in propagandno gradivo z raznimi tehničnimi pripomočki. Malone v vseh primerih so našli tudi člane zarotniškega tehničnega aparata. Na ji očnejši tehnični aparat so odkrili v Zagrebu, ki je veljal obenem kot »veja centralne tehnike« na Dunaju z nalogo, da dobavlja propagandno gradivo na področju Hrvatske, Slavonije in Slovenije. Manjše komunistične skupine £• tekom lanskega leta odkrili v Delnicah. Lokvah, Bosanski Kostajnici in na Sušaku. Občinske in mestne volitve Lani so bile po vsej državi občinske volitve. Začele so se v moravski banovini 25. septembra in končale v dunavski in vardar-ski 6 decembra Bile so v skupščini že predmet zelo ostre kritike Treba je vedeti, da so se »ršile volitve v približno 3800 občinah in da ie pri njih nastopilo okrog 10000 kandidatov za župane in okrog 200 000 za občinske odbornike Volitev se je udeležilo 2.200 000 volilcev Politične oblasti so dobile navodila, naj postopajo strogo po zakonu Tako se je tudi zgodilo. Ako je kak organ postopal v nasprotju z zakonom se je uvedla preiskava in bo imel dotičnik priliko zagovarjat- svoje postopanje Vlada se nadeja da bc mogla že letos razpisati tudi volitve za mestne občine. Palitični zakoni Opozicijski krogi vlaai mnogo očitajo, da še zmerom ni izdala tako zvanih političnih zakonov, zakonov o tisku o shodih, sestariKih m dogovorih ter o volitvah narodnih posianoev Gospodom posiancem je dobro znano, da vlada dr. Stojadinoviča lani. Ko je bil čas za izdajo teh zakonov, v senatu ni imela večine in da se zaradi tega ti zakoni niso mogli pripraviti v soglasju s posebnima odboroma senata in narodne skupščine Sedaj se je situacija v senatu spremenila m zato nam lahko na-roona skupščina ponovno da sliOna p o: lastila za prihodnje leto, in to s popoln m zaupanjem, da bomo ta pooblastila izkoristili v soglasju z narodno skupščino n senatom. Drugi razlog, da nismo izdali teh zakonov je bil ta. da je po našem mnenju treba izdati take zakone po možnosti tuai v soglasju z najjačjimi skupinami izvenpar-lamentarne opozicije. Kar se tiče novega zakona o tisku je viada že poudarila, da tuai ona smatra sedanji zakon za zelo strog in potreben spremembe. Spričo sedanjega tiskovnega zakona se je v zadnjih letih razširil ilegalni tisk v obliki letakov, brošur in knjižic. Ta pojav ni zdrav in tu bo pomagala samo premišljena svoboda, ki jo je treba dati tisku. Zato je vlada sklenila, da napravi konec temu nemogočemu in škodljivemu stanju našega tiska z zakonom, ki bo omogočal popolno tiskovno svobodo, a hkratu zaščitil bistvene državne in nacionalne interese, ki bo zagotovil svobodo javnemu mišljenju, a hkratu določal potrebne sankcije za zaščito države in opravičenih privatnih interesov. Zakon o društvih, zborovanjih in sestankih je sedaj poln nejasnosti, ki bi jih bilo treba odpraviti. Pomanjkljive so zlasti določbe, ki se nanašajo na ustanavljanje političnih strank. Prav pri spremembi tega zakona pa bo treba budno paziti, da bodo državni interesi v vsakem pogledu zaščiteni. Glede na volilni zakon se je pojavilo mnogo vprašanj, ki se sedaj obravnavajo v naši javnosti z različnih stališč. Za najvažnejše vprašanje lahko smatramo problem, ali naj se opredelimo za državne kandidatske liste, ali za banovinske, ali za okrožne, ali za angleški sistem relativne večine, dosežene v posameznih volilnih okr&jih. Nadalje se bo treba odločiti za javno ali tajno glasovanje, za število narodnih poslancev itd. Mi bi želeli, da se glede odredb novega zakona o volitvah narodnih poslancev sporazumemo z vsemi našimi političnimi skupinami, da bi se tako zadovoljile najširše mase ljudstva, hkratu pa ustvarilo nekaj trajnega in stalnega. Hrvatsko vprašanje , Glede na opozicijske skupine na Hrvatskem lahko ugotovim, da se odnošaji vsaj niso poostrili in se kr. vlada nadeja ne glede na vse brezpomembne peripetije, da bo. s svojo taktiko omogočila trajno sodelovanje s Hrvati. Mislim, da sem tako odgovoril na vsa vprašanja in zadostil vsem zahtevam, ki padajo v resor notranjega ministrstva. Zaradi tega prosim, da narodna skupščina proračun resora za notranje zadeve sprejme. Velikanski krediti za oborožitev Amerike VVashington, 3. marca. b. Vrhovni poveljnik ameriške mornarice admiral Leahy je v finančnem odboru zbornice zahteval odobritev kredita 584 milijonov dolarjev za izvedbo velikega ameriškega pomorskega programa. V utemeljevanju svoje zahteve je izjavil med drugim, da zadostuje, ako opozori na sedanji položaj v Evropi in na Daljnem vzhodu. Ameriška mornarica mora biti na vse pripravljena in pri tem skrbno paziti, da bo tudi v bodoče, kakor je že sedaj, močnejša od japonske. Beležke O dravobancih Med izmišljenimi demagoškimi očitki, s katerimi se »Slovenec« m drugi listi njegovega tabora borijo proti nacionalnim ljudem v Sloveniji je zlasti priljubljen očitek zatajitve slovenskega imena v nazivu naše banovine. Da se banovina imenuje »dravska«, radi slikajo kot narodno izdajstvo. Izumili so celo naziv dravobancev, * katerim bi radi smešili in obrekovali ju-goslovensko orientirane Slovence. Ker ljudje v današnjih razrvanih in nemirnih časih tako hitro in tako radi pozabljajo, ne bo odveč, ako zabeležimo nekatere ugotovitve: Označbe banovin, za Slovenijo označba »dravska«, so bile uvedene z zakonom o razdelitvi države na banovine z dne 2. oktobra 1929. Takrat napredni in jugoslo-vensko orientirani Slovenci Se niso imeli prav nobenega vpliva na vodstvo države. Par dni kasneje je bil kot prv »dravski« ban imenovan g. inž. Dušan Sernec. ki ni bil takrat in ni danes somišljenik onih Slovencev, ki jih časopisje iz Jugoslovanske tiskarne dan za dnem obsiplje z očitki narodnega izdajstva. Tudi septemberska ustava iz leta 1931, ki je dala razdelitvi države na banovine moč ustave, je bila priprav lena od vlade, v kateri naprednih Slovencev še n? bilo Ako jt. torej označevanje Slovenije z dravsko banovino kakršenkoli greh nad slovenstvom. tega greha niso zakrivili napredni in jugoslovensko orientirani Slovenci, marveč oni tabor, ki ga je »Slovenec« ves čas in ga še danes proglaša za edinega za-ščitrita slovenstva Prav isto velja glede drugega tudi zelo priljubljenega očitka da so bili časi, ko cenzura ni dopuščala v listih izraza »slovenski narod«. Da. res «o bili taki časi. toda tudi takrat niti dr. Kramer niti kak drug slovenski naprednjak še ni sodeloval v vladi Kdo je bil takrat med Slovenci odgo-verer za državno politiko, vedo prav dobre gosnodic pri »Slovencu«, ve pa tudi ona naša javnost, ki ni nad mero pozab-ljiva. ir k nc naseda »Sloveučevim« obrekovanjem. S^smembe v zagrebškem vodstvu JRZ »Jutarnji list« poroča, da je dosedanji predsednik zagrebškega cenJralnega mestnega odbora JRZ Anton Mthalovič. v katerega gradu se je pred letom dni odigrala ža'ostna keres-tin&ka tragedija odloži! svoje mesto in da se namerava umakniti rz politike Za novega predsednika je bil izvoljen bivši minister pravde nar. posl. dr. Mile Miškulin. Agltasifa prsti konkordatu Pod tem naslovom poroča zagrebški »Ob-zor« da gladilo JRZ v Kragujevcu »Narodna samouprava« ostro obsoia agitacijo, ki se vod: v Kragujevcu in o!:oTici proti ratifikaciji ko A ordata. »V a redna samouprava« pravi, da so nosilci te akc;je pravo-s'avm duhovniki ki neumorno sejejo med liudstvo svoje parole proti ko. kord-Tu i i porivajo ljudi, naj dajo du^Va svojemu nezadovoljstvu s koikordatom Vse to de'a: jo brez uspeha, ker liudstvo mirno gleda na konkorda , kakor tudi na mnoga druga vprašanja, ki Hh ne razume popolnoma. Duhovniki pa so zarad. tega še bolj ogorčeni. Iz njihove agitacije se jasno vidi. da ne razpolagajo niti z osnovnim znanjem o državni ureditvi in o odnosih verskih za-jednic do države. Po mnenju kragujevske-ga glasila 1RZ je bistvo te propagande naslikati ljudstvu, da se je sedanja vlada s konkordatom odrekla državni suverenosti na korist katoliške vere. Zmanjšan kredit za slovensko sodstvo Zagrebški listi poročajo, da je finančni minister predložil narodni skupščini amand-man, s katerim naj se povečajo krediti za beograjsko apelacijsko sodišče za 400.000 Din. Obenem naj se krediti za zagrebško apelacijsko sodišče znižajo za 226.000, za ljubljansko pa za 254.000 Din. Povišanje kreditov za beograjsko apelacijo se utemeljuje z uvajanjem sreskih sodišč na teritoriju te apclacije. Dnevnice za poslance združene opozicije V Beogradu živahno razpravljajo, ali bosta poslanca združene opozicije Jovan Zdravkovid in Radivoj Nikolič, ki sta se odrekla politiki abstincnce m prišla v narodno skupščino, dobila dnevnice izplačane tudi za nazaj in za kakšno dobo. Navajajo se precedenčni primeri, ko so dobili poslanci, ki so se odrekli abstinenci in prišli v skupščino, dnevnice za ves čas po volitvah. Najbolj znan je primer, ko se je Stje-pan Radič s svojimi poslanci odrekel abstinenci ter se odločil za aktivno sodelovanje v parlamentu. Takrat so vsi radičevski poslanci dobili dnevnice izplačane za nazaj za vso dobo po volitvah, seveda pa so morali precejšen del odrajtati v razne blagajne svoje stranke. Iz tega in drugih sličnih zgledov sklepajo, da bodo tudi sedaj dobili na listi dr. Mačka izvoljeni poslanci, ako se vrnejo v narodno skupščino, izplačane dnevnice za ves čas po volitvah. Zagrebške »Novosti« poročajo, da bosta poslanca Zdravkovič in Nikolič na ta način prejela vsak po okoli 200.000 Din. Proračun savske banovine V ponedeljek se sestane k proračunskemu zasedanju banski svet savske banovine. Predloženi proračun znaša 228 milijonov dinarjev in je za 46 milijonov višji od sedanjega. Od poviška odpade 30 milijonov na nove izdatke za vzdrževanje osnovnih šol. Za kritje teh izdatkov bo uvedena posebna šolska doklada. Med dohodki tvorijo največjo postavko banovinske doklade, ki znašajo 67.5 milijona dinarjev. Dohodki za trošarine so preračunani na 45. od banovinskih podjetij pa na 50 milijonov dinarjev. Trgovinska pogajanja z Nizozemsko Beograd, 3. marca. p. Danes dopoldne so bila v trgovinskem ministrstvu končana trgovinska pogajanja z Nizozemsko. Popol dne so zastopniki obeh držav podpisali protokol o doseženem sporazumu, ki naj olaj ša medsebojni blagovni promet in ki obenem ureja tudi način plačevanja Seja narodne skupščine Živahna razprava o prosvetni in notranji politiki Govor posl. Pleskoviča — Učiteljstvo v Sloveniji Beograd, 8. marca p. Narodna akopščina je sinoči zasedala do 2. z»jutraj. a kljub temu ni končala debate o proračunu prosvetnega ministrstva. Na sinočnji s a ji je zlasti nar. posl. Rudolf Pleskovič izzval veliko pozornost 6 svojm govorom o šolski' politiki v dravski banovini- Razprava o prosvetnem proračunu je zaključila šele danes dopoldne. nakar je notranji minister dr. Korošec podal dalj® ekspoze o proračunu svojega resora. Ekspoze vsebuje tudi pomembne izjav« o mestnih volitvah in o nameni vlade da končno izda politične zakone. Govor posl. Pleskoviča Sinočnra debata o prosvetnem proračunu je bfla zelo živahna ,m zanim'va. Po M lova-rvu Grbi je prišel na vrsto poslanec Voja Lazič, za njim Momoilo Sokič in nato Rudolf Pl-eskovič. Narodni poslanec Rudolf Pleskovič je v do'igem in temperamentnem govoru po-ial jasno sliko prosvetnih razmer v dravskr banovin; in se j® zlasti bav$ tudi r. nastopanjem referenta Erjavca. Večii del slovenskih narodnih pcslanoev. je med drugim izjavi] posrt. Pleskovič ip bil sipočetka pripravljen poripretj vlado dr Stojadijnoviči ki jih je posebno razveselila s svojo deklaracijo, v kateri je napovedala poetiko pomiirienja strasti. To iskreno pripravljenost za sodelovanje pa ie kvjitšrala vlada tako. da ie v prosvetnem ministrstvu postavila za referenta za dravsko banovino Erjavca, najhujšega preganjalca vsega naprednega in nacionalnega slovenskega učtfeljstva. Erjavec je b;l po pokLieu učitelj. Opustil pa je uč;tei!|j-sko službo in nekaj časa je deloval v Ljubljani kot liberalni. nato kot socialistični in končna kot klerikalni publicist. Bit1 je nekaj časa mestni samoupraA-n uradnik. Ko so se ga oa tudi tam naveličali 60 s? ga otresii Ln tako se je vrnil v učiteljsko službo. Pri sva em delu je priš-l navzkriž s svojo stanovsko organizacijo ki ga ie oos*avtla pred častno soleče in nazadnje izključila iz svo-j'h vrst. Te"aj je zagrozil, da bo rezal še je;'n>?nn s lotVov iičitieV«»v r»~ K -□svetil njegov značaj je poslanec 1'lesko-v.č prečtal nexaj ousuitav* >».---vi- dnih b očur, ki jih je Erjavec izdajal leta 1920 Neka^ri teh oiti-tov su vzbudil, pravo senzacijo. V nadaljnj m govoru ie Ple&boviič govoril o p;s'ip"!-rn,u s slovenskim učite! jstvom. Opozoril ie, da je o tej stvari že vložil celo vrsto inte; ne'a.Mj. V enr:V>h o uradništvu sedanji mariborsk pod-žup: n Fra r-'vnn.nj^ ban^vinsikega So'skega nai- ika Strok!ji. govoril o odstavitve stari i š i'sk,ih iiprav'«feliev in nito obšSj>" od-2X>v ',r na sobotna izvnj ni' nos!, dr. Vgb- o t.'n«r> čni usodi Marte Makove Dr Kofte m»! r> n/>v n vpada] v l>es dk?-nja. Končno se ie p^sl Pleskovič zopet vrnil ;a postopanj, mins^skera referenta Eriav-k.- sv* mu nj«arv: lastni somi&li niki dali priimek da ie »lali minaeteT«. Očital mu je, da je v prosvetni politiki v dravski ba-novii/ni povzročil pravat kaos. Mnoiro šol in razredov je brez učiteljev na drugiih jih je prev-eč. V Sloven.'j» je še okroc 800 mlakah učiteLjev in uč^eljic brez službe, čemrav čakajo nekateri že do 5 let na namestitev Zagovor posl. Koceta in posl. šemrova Na današnja izvajanja ncsl. Pleskoviča in na izvajanja posl Prekoršika v preteklem tednu je odgovarjal posl. dr. Koce. Rekel je, da ni res. da bi se učitelji' v Sloveniji pneconjali. Karkoli se je zgodilo, nr ni?kaka nova krivica marveč ie samo popravilo krivic, ki j:ih je napravil bivši režim. (Pleskovič; »To i>e laž! Jaz nikoli nisem nikoear rrreineR',"!!«) Ni točno kar 'e nop] P'eskov:č govoril! o tragediji Mrakove Kar se v tej zvezi njemu očita je vse grdo obrekovanje-(Dr. Dor-en: »Pojdit? vendar prei sodišče, saj za kV.veto ne ve'ja imun^eta.«) Za dr. Koeetom je STOvoril posl. dr. Fran Semrov, ki j« menil, da bi s? moral; taki prepiri meri Slovene«! uredit,- doma. Pohvalil je prosvetno politiko v dravsik- banovini in poudaril da v vsakem pogledu prednijači oetailiim banovinam. Res pa je. da je sedaj 251 razredov brez učitelja. Zaključek torkove seje Naslednji slovenski erovornk je b;,l nosi. Albin Koman. kj ie tu d ostro kritiziral prosvetno ooliDko, kakršno vodi referent Brivec. Obravnaval je tudi finančno stran te politike. Tudi on se je dotaknil trarr:čne smrt/ Marte Mrakove in nato razpravljal o razmerah v Sofco'stvu v Sloven ii. Sinoči so dalji govmriV 5e p-slanci Ra«ko Petrovič, Pe'er Galogača in dr. Ivan Lovrerč-'č do-č*m 7 prijavljenih govornikov ni bilo v ffcnnSčini. ko so nri šil- na vrsto, oa so zato izgubili besedo. Pcr\ dr. Lovrenčič i,p. enako kakor drugi slovenski giovora-iki razorav-li'>l o nrosvetn- nnilitrk; v dravgV' banovini. Z govorim posl. Lazarevjča je bila si-nočna saja cih 2. zrutraj zaključena. Včerajšnja prosvetna razprava Današnja seja narodne skupščine 8e ie začela kmalu po 8. Po kratki po,ee potreben moderniziranja. Dalje je primerjal proračunske kredite za posamezne naše univerze. Posl. Nikola Kabalin ie tudi govoril o neenakomernih razdelitev kreditov med naše univerze in zahteval nov načrt za prosvetno politiko posl. Milenko Petikovič pa ie razpravljal o prosvetnih razmerah v drinskj banovini Zadnir govornik in bil vseuč prof dr. Mirko KosiČ Govocfl Je o kultnrn'"ih nalogah prosvetnega ministrstva fn obžaloval, da ie za našo prosvetno upravo vedno premalo kreditov na razpolago. Za vsako ceno moramo dobiti toliko oenovnCh šol. da ty"io popolnoma odpravili nepismenost. t&zem pri nas prepočasi nazaduje. Današnje crjtmnazrije so po svojem rivotju daleč pod predvojnimi. Tudi znanstveni nivo na univerzah je treba Se dvigniti. Vseučilišča danes po svoji organizaciji ne odgovarjajo ne . svojij znanstveni misiji, ne potrebam države. Malo pred poldmevom je bila razprava o proračunu prosvetnega ministrstva zaključena in proračun x glasov, večine sprejet Proračun notranjega ministrstva Na vrsto >e prišel proračun notranjega mi-nisfmstva. Razpravo je uvedel notranji minister dr. Korošec z daljšim ekspozejem. ki ga objavljamo posebej. Po ekspozeju je predsednik Čirič sporočil da »e ie k razpravi prijavilo 11 govornikov Nar. posl. Života Milanovič ie ostro napadal Dimitrija Ljot:ča in njegov zbora Ski po-kret. Obširno je razpravljal o zagrebški Tehnični un-'iji. Posl. dr. Kosta Popovfč (JNS) je dokazoval potrebo čim prenšnie in čim širše decentralizacije Centralizem se je pri nas izkazal za nepriipraven in škodlji-v sistem Omejiti iie treba somovolio birokrati! zma. Istočasno z demokracijo je treba omogočit; banovin-sikim samoupravam resnično samostoiino življenje. V banovinskih svetiti naj pridejo do besede tudi gospodarske ustanove, ker se bo s tem dvigni] nivo barskih svetov m se bo zagotovila kontinuiteta. V drugem delu svojega govora h POsJ-dr Popovič obravnavaj politične razmere v Vojv^d-ni in obširno govoril o zadnjih občinskih volitvah Nofranijo politiko sedanje vlade 'e k rit'-žira! tudi naslednic govornik dr. Miilovan Markovjč. ki je podrobno raz-prav'jal zfost- o razmerah na Hrvatskem. V notranji po-1'tiki je treba jasne linije in večje kontinuitete. O tisku in novinarjih Ob 14. je bila dopoldan&ka soja končana popoldanska pa s© je začela kmalu po 16.. Prvi govornik je bil staroradjikaini poslanec dr. Voj siav Došen ki je podrobno govor,j o občinskih volitvah v Vojvodini, v svojem srezu. Posl. Dušan Ivančevič (JNS) je zahteval večjo svobodo trska, in večjo jasnost v političnih smemirah. Svoboda tiska bi prines-la tako jasnost. Obširno je raz pravim.] o nalogah tiska k: mora objektivno obvestiti či-tatelje o vseh dogodkih javnega življenja ter pozitivno vplivat; na razvoj nacionalnega, po.itičuega in socialnega življenja. Nevaren je tisk. ki dobiva tajne podpore, ker potem ne more biti več objektiven, marveč mora p sat v interesu svojih krušnih očetov, ki pa javnoste po večin- niso znani. Tople besede ie govornik posvet-iJ novinarjem in nj hov mm težkemu delu Ravno zaradi važne naloge k; jo vrše novinarji, ie. potrebna nji-bova preski ba. za starost in onemoglost. V€s ua.rod bo imel koristi- če s« povoiino reši novinarsko pokojninsko zavarovanje ki je v drugiih državah že davno urejeno Govornik ie apeliral na vlado, naj ured; to docela neT>o!?t;čno a vendar tako izredno važno vprašanje V nadaljnjih izvajanjih je pesi Ivančevič obravnaval cenzurno prakso in navajal številne primere. T;sk mora biti svoboden a obenem tuEtna« je bila, kakor znano, nato-vorjena z 800 tonami moke in se je, ko je voda vdrla v notranjost ladje, skoraj polovica tovora pokvarila- Nepokvarjeno moko so iz nasedlega broda odnesli, v Zadar pa so odpremili tudi s ponesrečene ladje vse vredne in uporabljive predmete. Ladja je bila stara in njena poškodba je tako huda, da je bil onemogočen transport do najbližje ladjedelnice. Ladjo so nameravali razdeja-ti. Strokovnjaki so o tem poročali lastni- j kom, ki pa so o usodi svojega broda ves čas razmišljali. Nasedlo ladjo so obiskavali ribiči iz okolice ter odnašali iz nje preos>!a- , lo pokvarjeno moko. Prj nedavni nevihti ; se je ob »Etni« pripetila nesreča, ki je i zahtevala eno človeško žrtev. Druga nevihta pa je bila tako močna, da je nasedlo ladjo dvignila iz skalnih klešč, jo- prevrnila i« potopila. »Etne« ni več, v morski globini leži, zdaj pa bodo morali spet stopiti v akcijo veščaki, da ugofove. če njeni ostanki ne bodo ovirali prometa. Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi česta naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! ___Osrl reg. S. br. »5.485/35. * Od 11. do 15. t. m- z avtobusom na dunajski vel esejem, cena vožnji 360 Din- Za Veliko noč v Rim, Napo'i in Firenze (8dni) ter v Benetke in Padovo (4dni). Informacije in prijave v izletni pisarni Okorn, »Slon«, Ljubljana, telefon 26—45- * Vozne olajšave. Prometni minister je dovolili četrtinsko voznino delegatom Kola srbskih sester, Kola jugosilovemskih sester, dobrodelnih zadrug Srbkinj in narodnih ženskih zadrug iz vse države, ki se udeleže vseslovanske zabave 13. t. m. v Beogradu. Popust velja od 8. do 20- t- m- * Hajduški proces. Pred okrožnim sodiščem v Požarevcu ee bo pričela 22- t. m- razprava proti hajduku Marinku Radiču, katerega so orožniki ujeli pred tremi meseca. S hajdukom vred pride pred sodišče 59 njegovih zaupnikov in pomočnikov iz raznih krajev- Med bajdukovo pajdašijo so premožni ljudje, ki so v svojih občinah zavzemali važna mesta. Hajduk Radič je večino svojih pajdašev sam izdal. Razprava, za katero vlada veliko zanimanje, bo trajala najmanj 10. dni. Iz Ljubljane Slovenski novinarji imajo danes popoldne ob 14. v kavarni Emona, I- nadtrt. redni letni občni zbor zadruge »Novinarski dom«. Cianj naj pridejo vsi, ali pa naj pošljejo pooblastijo. Takoj po občnem zboru zadruge, približno pol ure kasneje, pa bo članski sesrtanek članov ljubljanske sekcije JNU, zaradi poročila o izrednem občnem zboru JNU v Beogradu dne 28- februarja (penzijsko zavarovanje in železniške kar te). Danes! KINO IDEAL Hansi Knoteck, Fridrich Ulmer, v velefilmu lz planinskega sveta GRAD HUBERTUS (ORLOVO GNEZDO) Po romanu: Ludvika Ganghoferja. Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. u— českoslovanska, obec v Lubla.nl upozornuje svč členstvo na slavnostni predstaven! Gotovacovy opery: »Ero z onega sveta«, v nedčli, dne 7. brezna 1937 o 20. hodinč v »Opere«, ku oslavč narozenin presidenta Osvoboditele Dr. T. G. Masaryka. — Predstaveni se konA pod protektoržitem Jihoslovan&fco-čefckosloven-skč Ligy v Lublani, driguje osebnš Jakov Gotovac. Doporučujeme vsemu člen-stvu co nejvfeleji iičast. — Vlastni spol-kovš oslava tohoto dne spojenš s oslavou českoslov. doplnovacl školy bude se ko-nati v nedčli, dine 14. brezna t. r. — Bližši v pozv&nkžch, jež budou dodatečnč ro-zesilAny. o— Občni____ _ __ I 8l°vanskega planinskega društva bo v petek 5. t. m. ob I7. na univerzi. u— Pevski zbor Glasbene Matice ima prihodnjo pevsko vajo vsega zbora izje. moma v petek 5. t. m. ob 20. Važno! o— Občni zbor Aerokluba bo v soboto 6*. t. m- ob 18. v prostorih ljubljanskega Avto kluba. u— Valčkov! večeri na Taboru so bili še vselej res zanimiva plesna prireditev. Vrsta starih in lepih plesov najde mesta vprav na valčkovem večeru na Taboru s kraljem valčkom na čelu seveda. Da pa pride tudi mladina o svojimi modernimi plesi „ na račun, je vselej poskrbljeno tudi zanjo. Tako bo tudi na letošnjem valčkovem večeru v soboto 6. t. m. ob 21. u— Prvič v Jugoslaviji se bo vršil mednarodni plesni turnir za oflcielno prvenstvo Jugoslavije v Ljubljani v soboto IS. t. m. v Kazini. Ker bo prired tev združena z velikim družabnim plesom, pri katerem nastopijo tudi inozemski pari iz Avstrije, češkoslovaške in Nemčije lahko imenujemo ta zanimivi ples kot mednarodni plesni večer , na katerega že danes opozarjamo vse ljubitelje družabnega plesa. u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, piisira in lika tovarna Jos. Reich. u— Namočena polenovka F. Kharn. Miklošičeva * KIN□ * MATICA Triumf humorja LUMPACI VAGABUNDUS Paul Horbiger, Heinz Riihmann, Fritz Imhoff, Hilde Krahl fTr A Najlepši varietejski film Kralj artistov T R U X A La Jana m UNION TRAUDL STARK, čudovito dunajsko dete v svoji prvi filmski veseloigri NJEGOVA HČERKICA JE PETER Paul Horbiger Carl Ludvig Diehl Iz Celja Slovo ravnatelja g. Kneila. 0 zaslugah in vrlinah ravnatelja g. Kneifa smo že dvakrat pisali, opozarjajo pa nas zdaj, da je bila v zadnji vesti o njegovem odhodu iz Ljubljane pomota, ko je b ] označen kot ravnatelj Vzajemnih zavarovalnic, a je bil ravnatelj Združenih zavarovalnic ki 60 bile. kakor smo že omenili, zdi~užene, po veliki njegovi zaslugi. G- ravnatelj je v nedeljo zapustM Ljubljano jn mu iepo 6lovo jamči da bo ostal tu v najboljšem spominu. n— H komemoraciji, kj jo pršrede maturanta gimnazije 1 1800. po pok. sošolcu dr. Janku Kersniku 6- t- m- točno ob 16. v stekleni dvorani hotela »Uniona« se vabijo sorodniki, vsi sošolci in prijatelji dragega pokojnika. VALČKOV VEČER bo v soboto 6. marca v vseh prostorih sokolskega doma na Tabora. u— Društvo Tabor. Drevi Ob 20.30 bo redni članski sestanek v kemični predavalnici realke v Vegovi ulici. Na dnevnem redu je predavanje Ln društvene zadeve. Predava g. inž. Janko Mačkovšek o temi: Slovenija osobito Podravje v sodobnih nemških teorijah. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Prijatelji vljudno vabljeni. »Vzgoja matere.« Drevi predava na šentjakobski šol. 'točno ob 20. ga- prof. Olga Grahor o aktualni snovii: Spolma svoboda in splona vzdržnost. Dobrodošel vsakdo. u— Bolničarki tečaj za prostovoljne bolničarje (samarjane) bo priredili pododbor | društva Rdečega križa v Ljubljani. Vse dame in gospodje, ki imajo veselje in smisel posvetiti se teanu človekoljubnemu poklicu, naj se prijavijo čimpreje v pisarni Rdečega križa. Gosposvetska cesta 2/II- Tečaj se bo pričel v prihodnjih dneh, prijavljeni udeleženci bodo natančneje pismeno o tem obveščeni. n— Samarjan] in samarjanke, udeležite se rednega letnega občnega zboira pododbora društva Rdečega križa v Ljubljani, ki bo v petek 5. t. m. ob 18- v dvoranj okrožnega urada. Načelnik u— J.n.a.k. EdJnstvo. Drevi ob 20. bo sestanek plenuma izvršnih članov. Udeležba je obvezna tudi za poizkusne člane. Odbor. e— Literarni večer v gledališču. Kakor lank bo priredilo Jugosl. akademsko društvo v Celju tudi letos »Večer slovenske besede«, na katerem bodo sodelovali najvidnejši predstavniki sodobne slovenske proze. Prireditev bo v soboto 3. aprila ob 20. v Mestnem gledališču. Vsa ostala celjska društva naj blagovolijo upoštevati ta datum. e— Podpore mestne občine, V proračunu mestne občne celjske za 1. 1937-38 so predvidene sledeče podpore raznim organizacijam, zavodom in ustanovam: Rdečemu križu 2.000 Din, protituberkulozni ligi 5.000 Din. krajevnemu odboru Udruž^nja vojnih invaldov 1.500 Din, Dijaški kuhinji 2.500 Din. Društvu za revne učence na realni gimnaziji 2.500 Din, krajevni zaščiti dece in mladine 3.000 Din, Kolu jugosl. sester 1.000 Din, dnevnemu zave tišču 28.000 DLn, šolski kuhinji kraljice Marije 1.000 Din, Društvu za revne otroke v Gaberju 6.000 Din. Vifccencijevi konferenci 8.C00 Din, javni bolnžmici za božič 500 Din, Poselski zvezi 1.000 Din, dijaški kuhinji meščanske šole 1.500 Din, dijaški kuhinji šolskih sesiter 1.500 Din, Gospejnemu društvu 1.000 Din, zavodu za slepce v Ljubljani 500 Din. zavodu za slep ce v Kočevju 500 Din, Podpornemu društvu slepih v Ljubljani 500 Din, polikliniki za šole bivše okoliške občne 5.000 Din, CMD 1.000 Din, Ljudskemu vseučilišču 1.000 DLn, Celjskemu pevskemu društvu »Celjski zvon« 1.000 Din, Sokolskemu društvu 7.000 Din tod tega 5.000 Din za amortizacijo dolga). Prosvetnemu društvu 3.000 Din, ljudski knjižnici Prosvetnega društva 4.000 Din; Mestni ljudski knjižnici 10.000 Din (od tega 6.000 Din za najemnino prostorov), Muzejskemu društvu štvu 5.000 D a, Glasbeni Matici 5.000 Din (od tega 3.300 za najemnino in drva), Jadranski straži 1.000 Din. SK Celju 5.000 dinarjev (ves znesek za amortizacijo dolga za ograjo na Glaziji), SK Jugoslaviji 5.000 Din, SK Olimpu 2.500 Din, SK Atle-tik 1.500 Din, Olepševalnemu društvu 7O tisoč Din (od tega 13.000 Din za najemnino za cvetličnjak, za kurjavo in razsvetljavo), za fresko sliko v Marijini cerkvi odn. grobnico celjskih grofov 10.000 Din, kapucinskemu samostanu 1.000 Din, kura-toriju Vajenskega doma 5.000 Din, pevskemu društvu »Oljki« 1.000 Din, Slov. obrtnemu društvu za izobrazbo vajencev 1.500 Dn, raznim kulturnim društvom in za do brodelne namene 17.000 Din .obrtni strokovni nadaljevalni šoli 40.000 Din, trgovski nadaljevalni šoli 20 000 Din. Savinjski podružnici SPD 1.000 Din, tujsko^promet-nemu društvu 4.400 Din (od tega 2.400 dinarjev za najemnino) in gostilničarskl sttrokovni nadaljevalni šoli 2.000 Din. e— Kino Union. Danes ob 16.15 m 20.30 opereta »Kadar srce spregovori...« z Git-to Alpar in zvočni tednik, ob 18.30 matineja. e— Maistrovi borci iz Celja in okolice ter njih prijatelji se bodo zbrali danes ob 20. »Pri mostu« na Bregu, kjer bo ;vedavai g. dr. Ervin Mejak o »Celju in Mariboru v borbi za severno mejo 1918—1920«. Na dnevnem redu je tudi razgovor o ustanovitvi celjske Legije koroških borcev. e— Študijske podpore. Jugoslovensko akademsko društvo v Celju je v smislu objavljenega razpisa razdelilo med akademike študijske podpore iz dohodkov II. reprezentančnega plesa. Odbor je ugodil 20 prošnjam izmed 23. e— Zanimiv s-pot tvrdke Bata s ceijsko policijo. Tvrdka Bata je izdala,afiširala in delila v torek in včeraj v Celju veliko število letakov, v katerih kritizira občinsko uvoznino na čevlje in dejstvo, da so luksuzni čevlji obdavčeni z enako uvoznino kakor ceneni poletni čevlji zaradi česar je ta davščina za manj premožnega odjemalca mnogo večja kakor pa za bogatejšega konzumenta, ker plača uvoznino odjemalec. Letaki navajajo tudi, da predpisuje občina neupravičeno uvoznino na čevlje, ki so naša vsakdanja potreba, dočim luksuzni predmeti, kakor dragocene tkanine svileno perilo, modni predmeti, južno sadje, banane, dateljni, puder, parfum in podobno, niso obdavčeni z uvoznino ter poziva odjemalce, da protestirajo proti podražitvi vsakdanjih potrebščin in proti občinski uvoznini. Predstojništvo mestne policije v Celju pa je včeraj zaplenilo te letake, češ da je njih vsebina hujskajoča. Pri vsem tem gre nam zgolj za princip Ali je zaplemba stvarnih protestov davkoplačevalcev proti ob cinskim davščinam dopustna in zakonita? Nastal je torej spor. ki ga bo treba iz principielnih razlogov čimprej rešiti na podlagi zakonitih predpisov. e— Z drogom mu je preklal lobanjo. Ko je 33-letni posestnik Franc Dušic iz Veter-nika pri Kozjem pomagal v torek popoldne pri delu v vinogradu posestnika Jurija Zorca pri Sv. Petru pod Sv. gorami, mu je Anzelm Koren iz Polja pri Sedlarjevem zagnal pri delu lesen drog v glavo in mu preklal lobanjo. Težko poškodovanega Dušiča so prepeljali v celjsko bolnišnico. KINO METROPOL. — Danes ob 14. matineja ».JAZ IN TI«. Ob 16.15, 18.15 in 20.30 »PREGNANCI OTOKA SMRTI«. SMRT PLEŠAVOSTI! Žrebanje razr. loterije dne 1. marca 1937. Din 2.000.— št.: 89.894, Din 1.000.— št.: 5.804, 15.727, 15.760, 17.412, 17.415, 33.065, 33.076, 33.093, 62.057, 62.071, 75.651, 75.670, 89.867, 95.720. ZADRU2NA HRANILNICA, Ljubljana, Dalmatinova 6. »Morasta« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišče. Takoj ustavi izpadanje las, lasje pora-stejo tudi na plešastem mestu. — Cena steklenici po povzetju Din 40.— poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split »MORANA«. Diplomirana v Londona s OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO. Bilanca sodnega aparata Nadloga neosnovanih ovadb — Tatvine prednjačijo Ljubljana, 3. marca Na prvi pogled suhoparne številke poslovnega izkaza državnega tožilstva v Ljubljani za leto 1S36 kažejo, da je bilo vrvenje na ljubljanskem okrožnem sodišču zelo razgibano, da pa tudi ni primanjkovalo dela ne temu ne onemu činitelju vse od preiskovalnih organov, preko državnih tožilcev, sodnikov poedincev in senatnih članov, pa do apelacijskih sodnikov, da ne pozabimo omeniti drobnega in zamotanega dela vsega uradniškega aparata, ki preživlja svoje skromno življenje v zatrpanih uradnih prostorih za zaprašenimi akti. Ovadb 4241 Vseh teh delavcev bi se morali domisliti vsi tisti, ki so jim v preteklem letu s svojimi ovadbami nalagali nepretrgano verigo dela, ki se je baš po njih krivdi, kakor neizpodbitno dokazujejo številke, izkazalo pogosto za nepotrebno, gotovo največkrat zaradi preuranjenosti v sklepanju na storilce kaznivih dejanj. Na državno tožilstvo je prispelo nič manj kot 4.241 ovadb proti različnim osebam, od teh pa je že državno tožilstvo zavrnilo ovadbe proti 1.259 osebam (29.69%), ker so se izkazale kot neosnovane in so bile podane iz nezadostnih razlogov. Nadaljnjih 99 ovadb je poromah v koš pri preiskovalnem sodniku, ker se je že med preiskavo izkazalo, da ni osnove za nadaljnji pregon proti ovadenim osebam. Zasledovanje proti 804 neznanim osebam je moralo biti ukinjeno, ker ni bilo mogoče izslediti storilca kaznivega dejanja, le 3 osebe pa so se izognile za večno kazenskemu pregonu, ker so prej legle v grob, predno so dočakale svoje zemske sodbe. V nadaljnjem pa je bilo proti 831 osebam rešeno postopanje z izločitvijo, spojitvijo in odstopom. Obtožb 1245 Od tolikega števila oseb, ki so bile ova-jene, da so zagrešile kazniva dejanja, se le 1.245 oseb (29.36%) ni moglo izogniti obtožbi, a le 84 jih je ugovarjalo proti njej pri apelaciji, ki pa je ugodila le 4 osebam. 472 oseb izmed teh je moralo zaradi večje sigurnosti za potek preiskave in zaradi zavarovanja pred eventualnim pobegom čakati na razpravo v priporu in preiskovalnem zaporu, 85 nad 2 meseca. V teku tega pripravljalnega postopanja pa so odpadle še nadaljne obtožhe proti 87 osebam z ustavitvijo postopanja, z nadomeščenjem z novo obtožnico itd. Obsodb 665 Tako prerešetana v vseh predhodnih Instancah je priromala končno 884 članska družba obtožencev pred sodnike do glavne razprave. 270-im je sodil sodnik poedinec, 614-tim pa zborna sodišča-senati. 665 obtoženih ni padlo skozi zadnje sito: 54 jih je bilo obsojenih zaradi zločinstev, 611 pa zaradi prestopkov po kazenskem zakoniku, nadaljnjih 185 obtožencev je bilo obsojenih le pogojno, 219 obtožencev — torej v celoti 15.76% od celokupnega števila obtoženih — pa se jih je oddahnilo, bili so popolnoma oproščeni. Ce sedaj v kratkem še enkrat ponovimo glavne številke: ovadenih oseb 4.241, obtoženih 1.245, obsojenih 665, bo vsakdo sprevidel, da je vsekakor na mestu, naše uvodno opozorilo, naj bodo vsi prizadeti, tudi po službeni dolžnosti, previdni z ovadbami — saj koncem vseh koncev ima le država novo breme s financiranjem sodnega aparata. In da pride pri tem financiranju tudi do deficitov v sodnih blagajnah, ki ne morejo živeti same iz sebe, se tudi dogaja. Pa o tem kasneje! Pravni leki Pravni leki: revizije in prizivi, to so tista sredstva, ki se jih poslužujejo državni tožilci ln pa prizadete stranke, če niso zadovoljne z razsodbo sodnikov. Da se to nezadovoljstvo po kratkem roku za premislek, ki ga dovoljuje zakon, kmalu poleže spričo dejstva, da so marsikateri po padli sodbi z njo nezadovoljni, pričajo naslednje številke: Revizij so prijavili državni tožilci 21, obtoženci 32 (skupno 53), prizivov državni tožilci 57, obtoženci 91 (skupno 148). Tem 201 revizijam in prizivom je bilo ugodeno v 34 primerih, zavrnjeni pa so bili v 43 primerih. Umaknjenih in nerešenih je ostalo 74 primerov. V svojem poročilu tudi navaja državno tožilstvo, da so se sodniki zelo pogosto posluževali pravice, ki jim jo daje kazenski zakonik glede omiljevanja kazni, če so za to dani olajšujoči razlogi, da pa so pravni leki za odmero kazni dostikrat ostali brezuspešni. 14 družbi nevarnih Kazenski zakonik predvideva tudi oddajo v prisilno delavnico, v očuvalne, poboljševalne zavode in zavode za zdravljenje, deloma iz razloga, da očuva družbo pred nevarnimi osebami. deloma pa v interesu teh družbi nevarnih oseb samih. Toda ti zavodi s področja ljubljanskega okrožnega sodi- šča niso pridobili kdo ve kaj velikega števila novih članov. Kot nevarni za javno varnost sta bili po prestani kazni oddani v delavnico le dve osebi, ki sta zagrešili kazniva dejanja ob potepanju ir. beračenju. Dve osebi sta bili v interesu javne varnosti in v interesu njih zdravja zaradi nevi ačunljivosti in zmanjšane vračunljivo-sti oddani v zavod za zdravljenje in oču-vanje, ena pa zaradi notornega pijanstva v zavod za zdravljenje pijancev. Nadaljnjim trem osebam je bilo prepovedano zahajanje v krčmo, ker so zagrešile kazniva dejanja v pijanosti ln so v vinjenem stanju nagnjene k izgredom, nad dvema osebama pa je bil odrejen po odpustu iz kazenskega zavoda zaščitni nadzor, ker je obstajala nevarnost, da bosta zagrešili nova kazniva dejanja, pa tudi iz razloga, da bi se privadili poštenega življenja. Poleg obsodbe je bil proti štirim osebam odrejen tudi Izgon iz kraja, ker se je glede na način izvršitve in na nagib kaznivega dejanja smatralo, da bi njih nadaljnje bivanje v kraju pomenilo nevarnost -za. pravni red. To so bile očuvalne odredbe, najmilejše, kar jih predvideva zakon- Najtežjih sodiščem ni bilo potreba odrejati, n. pr. če bi bil kdo že trikrat zaradi naklepnega zlo-činstva obsojen na robijo in bi bil pred potekom 5 let po zadnji prestani kazni zagrešil novo naklepno zločinstvo ter bi se po njegovih dejanjih ln njegovem življenju dalo sklepati, da je nevaren javni varnosti. Ali pa če bi bil kdo nameroma in grobo v izvrševanju poklica tega izrabil za kazniva dejanja ln bi moralo sodišče odrediti prepoved nadaljnjega izvrševanja, ker bi obstojala nevarnost ponovitve zlorabe. Tudi ni sodišče v nobenem primeru zaplenilo predmetov, ki bi bili uporabljeni ali so bili namenjeni za Izvršitev kaznivega dejanja. Taki predmeti se odvzamejo v korist fonda za zidanje In popravljanje kazenskih in njim sorodnih zavodov in se torej niso obogatili iz tega vira. Tudi zavodi, ki so namenjeni za vzgajanje in poboljševanje mladoletnih delinkven-tov, preteklo leto niso imeli naraščaja ki bi nas mogel po številnosti vznemirjati. Trije so bili oddani v zavod za vzgajanje, dva v zavod za poboljšanje, trinajst pa Jih je bilo odpuščenih na preizkušnjo. Tatvina nosi rekord V splošnem razmotrivanju o vzrokih visokega števila zapornikov (472) izraža poročilo državnega tožilstva svoje mnenje, da je to število zato še vedno tako veliko, ker so se pomnožili zlasti delikti zoper imovino, posebno pogoste so bile tatvine. Samo zaradi prestopkov in zločinstev tatvine sta bili vloženi 302 cbtožnici proti 420 osebam. 25 obsojenih (3.76%) je prestalo odmerjeno jim kazen že s priporom in preiskovalnim zaporom, 15 je bila kazen milostnim potom ali z amnestijo spregledana, 259 (38.80%) jih je kazen nastopilo ali pa so plačali denarno globo, 154 (32.16%) jih Se ni nastopilo kazni. Le prav malo je tistih, proti katerim se v tem oziru ni dalo nič ukreniti: eden je umrl, še predno se je pokoril, trije pa so jo raje neznano kam popihali. Ta letna bilanca sodnega aparata je menda za oblastva ena Izmed najmanj razveseljivih. Osebam, proti katerim je uvedeno kazensko postopanje in pa izvr-«t~v kazni, je večkrat v razsodbi nalože-t« c-tr^s^p s?me kriti, ali pa bo zaradi njih siromaštva nosila aa.iiia. V preteklem letu je pretežno breme padlo na državo: za izterljive so izrekli sodniki stroške v skupnem znesku din 20.988.05, kot neizterljiv pa Je sodišče odpisalo skupni znesek din 22.604.50, kar pomeni, da je morala sodna blagajna za znesek din 1.616.40 pose© v svojo rezervo. Iz Maribora a— Glavno premijo 2,008.000 Din v državni razredni loteriji je zadela včeraj pn bančni poslovalnici Bezjak v Mariboru kupljena srečka št. 68.326. a— Eliskases Je zmagal. Ob ogromnem zanimanju mariborskih aahistov ter naklonjenega občinstva je bil v torek zvečer v kavarni Jadran brzoturnir. pri katerem sta sodelovala velemojstra Eliskases z Dunaja ter Vasja Pire. Zanumanje za to elitno šahovsko »prireditev je privabilo v prostore kavarne toLiko radov©unih gledalcev in kiibteev da »o mnogi morali oditi Pred tekmovanjem je spregovorili prisrčne pozdravne besede zasl uižn predsednik mariborskega šahovskega kluba. Rudolf Godouh. Pozdravil je predvsem dragega groeta g. Eliskasesa ki predstavlja skupno z V. Pircem mlajšo generacijo vodilnih šabistov. Na brzoturniaju je po-lqg obeh velemojstrov sodelovalo 12 najboljših šabistov iz mariborskega področja. Borba j>e tra jala od pol 9. pa do pod 2. ure zjutraj. Odigranih je bilo 91 partij in sicer je igral vsakdo od tekmovalcev z vsakim ter je bila za vsako potezo razpoložljiv čas 10 sekund. Ob pol 2. je klubov tajnik prof. Sida razglasil izid borbe* 1. Eriik Eliskases 12 točk, 2 Vasja Pire 11 ki pol, 3. prof. Ga-brovšek (Ptuj) 10 4. dT Gabrovšek CPtuj) 9, Stoinšek 8 in poL Ostanek 7 in ool prof. Stupan in Mešiček po 7, Kukovec in Čošta-rič po 5, dr. Lippai 3 'n pol. Allbaneže 2 in pol. Lukeš 1 in pol Ostapovič 1 točko. Mariborski ša/hov&ki klub >e pokazal z organizacijo prireditve obilo smisla za pospešeno propagando kraljevske igre. ki dobiva v Mariboru vse več pristašev. V kratkem bo v Marjboru simultanka velemojstra g. Pir-ea za katero je izredno živahno zanimanje. a— šahovske novice. Te dni je gostovala skupina šahovskega kluba »Slavija« iz Pobrežja v Ptuju in odigrala prijateljski mateh s tamkajšnjim šahovskim klubom. Igra je bila na osmih deskah in je mateh končal po štiriurni borbi neodločeno s 4:4. a— Akcija za samostojno tezensko občino. Po TeOee< 235 — 245 »2c 215 — 225; >5< 195 _ 225: »6« 175 -185; >7« 147.50 157-50; »8< 105 _ 110- Otrobi; baški. banatski 85 — 88. Fjiol; baški beli brez vreče 250 — 255. •f Budimpeštanska terminska borza (2. 1. m.). Tendenca prijazna. Koruza: za maj 12.37 — 12.38. za julij 12.80 — 12.83. + Budimpeštanska terminska borza (3. t. m-). Tendenca čvrsta. Koruza: za maj 12.60 _ 12-62. za julij 13.12 — 13.13. BOMBAŽ + Liverpool, 2. marca Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marcf 7.20 (prejšnji dan 7-19), za julij 7.17 (7.18). za dec. 6-75 (78). + Newyork. 2. marca- Tendenca dobro vztrajajoča- Zaključni tečaji- za marc 13.40 (13.24), za julij 12.74 (12-66). Postani in ostani Slan Vodnikove drn2be! (fivM podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka raziskavanja — srbez, prhljaj in izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Tnly-Snu, KER GRE TRILVSIN VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina, ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin je zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jači in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las. SOKOL Kamniško Sokolsko prosvetno V nedeljo 7. t. m. bo ob 9.30 dop. v sejni sobi sokolskega doma v Domžalah okrožna prosvetna konferenca s sledečim dnevnim redom: Pozdrav in poročilo okrožnega prosvetarja, čitanje zapisnika, prosvetni tečaj, prosvetni dan, okrožni pešizlet, župni zbor dr. prosvetarjev in župna skupščina, ostalo prosvetno delo in slučajnosti. Ker ie konferenca zelo važna z ozirom na glavno skupščino, ki se vrši 4. aprila in na kateri bomo tudi mi iznesli svoje poglede naj nihče ne manjka. Le v skrajnem primeru pošljite svojega namestnika. Apel brezposelne intelektualne mladine Ljubljana, 3. marca. Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov dravske banovine je na svojem rednem občnem zboru dne 25. februarja 1937 sprejelo naslednjo resolucijo: Število brezposelnih profesorskih kandidatov stalno narašča. Vzrok temu dejstvu pa ne moremo iskati le v morebitnem večjem številu dijakov, ki obiskujejo filozofsko fakulteto, ampak tudi v tem, da prosvetna oblast ne nastavlja na srednjih šolah toliko suplentov, kolikor bi bilo potrebno. da bi se pouk mogel vršiti neovi-rano. Splošno je že znano, da je moral biti in da je še zaradi tega pouk na nakaterih srednjih šolah reduciran na najnižjo stopnjo in da ni v tem pogledu prizaneseno niti tako imenovanim nacionalnim predmetom, kakor sta slovenski jezik im narodna zgodovina, ki naj bi tvorili nekak temelj vzgoji srednješolca. Tudi se dogaja, da morajo nekateri profesorji poučevati več ur na teden, kakor pa jim to zakon predpisuje m da morajo največkrat poučevati celo predmete, za katere niso bili popolnoma usposobljeni, jasno pa je, da mora zavoljo tega celokupni pouk na srednji šoli zelo trpeti Ako bi se vse to odpravilo, bi bilo mogoče zaposliti čakajoče brezposelne profesorske kandidate in na ta način dvigniti nivo šolske izobrazbe, na drugi strani pa dati dela mladim, delaželjnim ljudem. Zato želimo in apeliramo na vse odločujoče činitelje v naši prosvetni in socialni politiki naj bi z vsemi silami delali za tem, da se odpravi zlo, ki tlači našega brezposelnega intelektuaca, s tem: da se krediti za srednješolski pouk po^čajo, da se skrajša kakor v drugih državah službena doba profesorjev na 30 let, ker že 30 let naporne službe v šoli človeka popolnoma izčrpa in da se upokoje vsi oni, Id so to že zaslužili da se nastavljajo novi suplentje po vrstnem redu, kakor so diplomirali, brez ozira na spol in naj bi veljale izjeme le pri tistih s težkimi socialnimi prilikami, ki naj bi imeli prednost pri nastavitvi da se zaposle brezposelni diplomirani filozofi na meščanskih šolah, ako primanjkuje izprašanih meščansko šolskrh učiteljev in to z vsakočasno možnostjo nastavitve na srednji šoli da se s studijskimi podporami omogoči brezposelnim profesorskim kandidatom nadaljnjo studijsko in znanstveno delo v okviru njihovih otrok. V zavesti, da so naše želje kar najbolj osnovane v naših slabih gmotnih prilikah, naprošamo naše oblasti, predvsem pa prosvetno ministrstvo in ministrstvo za socialno politiko, da se za naš položaj zavzamejo in vpoštevajo vse naštete možnosti, da se doba čakanja skrajlša, ali vsaj izrabi na najkoristnejši način, kar bo pač važnega pomena za našo narodno državno kulturo. Državna investicija pri Novem Sadn Beograd, 3. marca. AA. V zvezi a pra ureditvijo dela državne ceste za mednarodni avtomobilski promet med Beogradom in Subotico je 12. odsek za vzdrževanje proge v Zemunu pripravil načrt za vzdig nivelete dela železniške proge pri Novem Sadu, s čimer bi se prehod te mednarodne ceste čez železniške tračnice pri Petrovaradinu nadomestil s podvo. zom. Gradnja podvoza je velikega pomena glede na bližajoče se povečanje avto. mobilskega prometa na delu te nove med narodne ceste. Izdatke za gradnjo podvoza v višini 861.000 Din bosta skupaj nosili po določenem dogovoru gradbeno in prometno ministrstvo. Prometni minister je že odobril pripravljene načrte in kredite. potrebne za gradnjo tega podvoza v kolikor pridejo na prometno ministrstvo Zaradi komunizma obsojeni Banjalučani Beograd, 3 marca. AA. Državno sodišče za zaščito države je 3. marea t. 1- obsodilo spodaj navedene osebe zaradi članstva in propagande komunizma: Masloviča Adama, peka iz Banjaluke, na poldrugo leto robije in dve leti izgube častnih pravic, Pavlica Nikolo, študenta filozofije iz Kiseljaka. stanu jočega v Banjalluki, na leto dni strogega zapora; Meljka Djordjevdča, absolventa prava iz Banjaluke na 10 mesecev strogega zapora, Jakoba Šmita. mizarja iz Banjaluke na 8 mesecev strogega zapora in Filipoviča Safeta Sulejmanova, novinarskega dopisnika v Banjalukd. na leto dni strogega zapora. Iz diplomatske službe Beograd, 3. marca. AA. Tajnik zunanjega ministra dr. Rybar Vladimir je imenovan za svetnika v 4. skupini 2- stopnje- — Premeščena sta v zunanje ministrstvo dr. To-mič Zoran, tajnik poslaništva v Sofijo in iHol&fi Voiinjir. lainik oosImuSU« v Vode v Franciji naraščajo Železniška proga pri Meauxu bo kmalu v ravni črti z valovi Marne Ali je vesoljstvo neskončno ? Uganka o velikosti fizičnega vesoljstva še ni rešena Einsteinova teorija o vesoljstvu ni isto, kar njegova relativnostna teorija Relativnostna teorija je bila le pogoj, preko katerega je slavni učenjak prešel na proučevanje problemov vesoljnega prostora. Einsteinova relativnostna teorija je torej le nadaljevanje, novo poglavje relativnostne teorije, ki je zanimivo zato, ker skuša odgovoriti na vprašanje, da-li je vesoljnost neskončna. Starodavnim naziranjem o končnosti pro štora so sledile novodobne teorije o neskončni vesoljnosti. Toda že nekateri učenjaki prejšnjih stoletij so dvomili o tem, da bi moglo biti v neskončnem prostoru neskončno število svetovij. Riemann je že v 19. stoletju matematično utemeljil nauk o prostorih, ki so sami v sebi zaključeni, ki torej nimajo nobenih meja. a vendar imajo končno, določljivo prostornino. Relativnostna teorija se je naslonila na njegova naziranja in je ugotovila, da je mogoče in celo verjetno, da je svetovna prostornina končna, a vendar brezmejna. Pozneje je bilo videti, da potrjujejo opazovanja daljnih spiralnih meglenic, ki se -z veliko brzino oddaljujejo od nas, da se vesoljstvo širi. To je trdil n. pr. belgijski fizik Abbe Lemaitre na podlagi Hubbleo-vih opazovanj teh meglenic na Mountu Wilsonu. Toda najnovejša Hubbleova dela (iz decembra lanskega leta) so tem naziranjem spet nasprotna. Uganka o velikosti fizičnega vesoljstva je danes torej spet nerešena. Človek se mora spomniti Ha Newtonove besede: »Veliko morje resnice se je razprostiralo neraziskano pred menoj«. Mož iz kavčuka 191etni krojaški pomočnik Mihael Tutic-ka se je v Budimpešti vrgel skozi okno tretjega nadstropja. Treščil je z vso silo na asfalt, trenutek nato pa se je dvignil sam od sebe pred očmi prestrašenih mimoidočih in se je odpravil sam v bolnišnico, ker je čutil, kakor je sam povedal, malo bolečin v obrazu in rokah. V resnici se ni pri tem padcu nič težje poškodoval nego malo na nosu in levi roki. Tuticka je tudi izjavil, da ga je ta doživljaj ozdravil samomorilne misli. Lansko leto je v ostalem z neke stavbe, kjer je v sili pomagal kot zidar, padel na še hujši način, pa se prav tako malo poškodoval. Smrt zgraditelja „Mauretanije" V Londonu je umrl zgraditelj »Maure-lanije«, sir George Hunter, v starosti 91 let. >Mauretanija« je dolgo veljala za najhitrejšo ladjo sveta in si je tudi priborila sinji trak Oceana. Kraljica in mati im Belgijska poštna uprava je izdala nove poštne znamke v spomin pred leti tragično preminule kraljice Astride Zadeve vojvode Windsorskega čas poroke, vprašanje apanaže in udeležba pri kronanju Jurija VI. Angleški uradni krogi niso objavili še nič določenega o uspehih pogajanj, ki so se vršila v zadnjem času med britsko krono in vojvodom V/indsorskim. Kakor znano sta vojvodo v zadnjem času zavoljo ureditve teh vprašanj obiskala med drugimi tudi princesa Mary in vojvoda Kent-ski. Navzlic temu, da uradni krogi še molče, pa je videti, da je prišlo do sporazuma. Pogajanja so se vodila pred vsem glede treh stvari: šlo je za poročne namene vojvode Windsorskega, za vprašanje njegove apanaže in za vprašanje njegove udeležbe ob svečanostih kronanja novega kralja, njegovega brata in naslednika. Glede poroke so se baje sporazumeli tako, da se je preložila na še nedoločen čas po kronanju. Krona je s svoje strani jamčila, da dobi ga. Simpsonova potem položaj, ki gre ženi člana kraljevske rodbine. Večje težave so bile z vprašanjem apanaže. Zaiano je, da je ministrski predsednik Dvoboj De Bono—Lessona ? Baldwin kratko po odstopu Edvarda VUL odklonil misel, da bi zanj v parlamentu predlagal posebno dotacijo, in tudi kraljeva družina je kasala glede tega spočetka le malo volje. Kralj Jurij VL je svojemu bratu dovolil samo letno apanažo 15 tisoč funtov, dočim je ta izjavil, da z manj nego 25.000 fumtov na leto ne more izhajati Razgovori, ki so jih vodili v tej zadevi, so bili tako mučni, da so trije indijski knezi, ki so se baš mudili v Evropi, maharadže patialski, gvaliorski in alvar-ski, izjavili, da so pripravljeni iz lastnih sredstev dopolniti znesek, samo da se ta spor spravi s sveta. Ta nepričakovana izjava je krono pripravila potem baje do tega, da se je hitro vdala. Sporno je samo še vprašanje udeležbe vojvode Windsorskega na svečanosti kronanja. Uradni program, ki vsebuje slike vseh članov kraljeve rodbine, ga enostavno niti ne omenja. Gotovo ne bo lahko spraviti s sveta nezadovoljnost, ki je nastala zavoljo tega v okolici bivšega kralja in tudi v delu angleške javnosti. človek Štiridesetih let Y mladosti leži neka čarobna moč, katero bi lahko imenovali pogonsko silo. Moč Štiridesetletnega človeka pa je v izkustvu. Ko človek doseže Štirideset let, ima za seboj več nego eno rano in se zaveda, da je samo trpljenje tisti činitelj, ki napravi človeka značajnega. Razumeti se pravi: trpeti. Mladost je nestrpna; odtod njeni konflikti ▼ življenju Samo odpuščajoča ženska je prava to-varišica svojemu možu. Čimbolj se ženska bliža Štiridesetemu letu, tembolj razume skrivnost darežljivosti. ženska Štiridesetih let nima nobenih občutkov manjvrednosti več. Napram mladim dekletom se čuti približno tako, kakor učitelj proti učencem. S kakšno strastjo so ljubile ženske med vojno! Občutek strahu, nesigurnosti, bojazni za ljubljeno osebo je poglobil njih ljubezen. Moški, Id si ga izbere ženska t Štiridesetih letih, ostane njen ljubimec za vse življenje. Zato zanj žrtvuje toliko, kolikor ni žrtvovala za nikogar pred njim- Boji se, da ga ne bi izgubila. Melodija takšne ljubezni se stopnjuje od crescenda do for-tissima. Ženske osvojitve v štiridesetem letu so običajno najlepše osvojitve v življenju. Mladini leži vse pri nogah, pri Štiridesetem letu pa pride pri ljudeh v poštev samo resnična kakovost. Japonska se ozira po koloni ja& Govorica poljuba »Pariš Soir« obravnava v nekean članku pomen poijuba. Po njegovem pomeni poljub na lase čutnost, na čelo pokroviteljstvo, na oči nežnost, na nos globoko ljubezen, na ušesa izdajstvo, na lice strast, ki je* prešla, na usta ljubezen poželenje, na vrat strast, na roko spoštovanje. List poziva vse svoje bralce, naj se izjavijo, da-li se jim zdijo te delno presenetljive razlage pravilne. Ogenj uničil celo vas Vasica Albertvjlle pri Lyonu je postala te dni žrtev požara. GasiiVe je zadrževalo slabo vreme, da nrfso mogli priti o pravem Času na pomoč ki tako je zgorelo vse. Preiskava je dognala, da srta zažgali vas dve slaboumni ženski, ki so ju nedavno odpustili iz Uimobolmice. Zakurili Pta ogenj pod nekim kozolcem. Eno izmed njiih so našli mrtvo pod razvalrinami. Najmlajši sin neguša v angleški šoli Od 18. t. m. je najmlajši sin abesinskega cesarja Haileja Selasija gojenec Kings Col-legea v Teuntonu. Neguš je nedavno osebno obiskal zavod, da se prepriča o njegovem ustroju in je bil z informacijami, ki jih je dobil ob tisti priložnosti, povsem zadovjo-ljen. Vsekako pa bo imel negušev sin v zavodu precej truda z učenjem, kajti doslej govori samo amharski jezik, angleščine pa ne zna nič. V tokijskem parlamentu je japonski min. predsednik Hajaši izjavil, da bo japonska vlada vzeti Nizozemsko Novo Gvinejo v »večen zakup«. Na tem ozemlju živijo Se plemena glavorezov. Tri odrasle člane takšnega plemena kaže ta slika Nova Gvineja: Koliba na kokosovi plantaži Križi z velikimi topovi Učinek artilerije ni nič večji, če ne prekorači 40 cm kalibra Velike pomorske sile so sklenile pogodbo, po kateri bi tudi največjih bojnih ladij ne smele oboroževati s topovi večjega kalibra nego 35 cm. Japonci so nato izjavili, da jih nobena takšna pogodba ne veže. Zgraditi hočejo bojne ladje s topovi 45 cm. Ameriški admiral Standley je potem menil: tče se Japonci nočejo držati nobenih meja. tedaj tudi za nas ni mej.« Toda stvar ni tako preprosta. Za topove do 35 cm lahko namreč še uporabiš ladje do 25.000 ton, 45-centimetrski topovi pa Dalekovidni Lindberghov oče Mož, ki je napovedal, da svetovna vojna ne bo utrdila demokracije O polkovniku Lindberghu in njegovem smelem poletu čez ocean govorimo .nnogo, toda mnogi ljudje v Ameriki menijo, da je Izven nevarnosti ? Agencija Štefani poroča iz Rima« da je maršal Graziani izven nevarnosti. Profesor Frugoni, ki zdravi podkralja, je izjavil, da se nI bati nobenih komplikacij v njegovi bolezni Mož ni vedel za ženino ljubezen Lili Goldreichova je hotela priznati advokatu razmerje s Perottijem, toda smrt ji je prekrižala načrte Pariški listi poročajo, da je pozval maršal De Bono državnega podtajnika za kolonije Lessono ,na dvoboj, baje zaradi Lessonovih očitkov, da se je De Bono v Afriki izkazal nevrednega nalog, ki so mu bile poverjene), -4kradi česar je bilo mnogo zlorab. Na sliki Fgoraj: De Bono, spodaj: JLessona - . Senzacionalen umor na Dunaju, katerega žrtev je postala žena odvetnika Gold-reicha v nedeljo zvečer, je zdaj skoro do zadnje podrobnosti pojasnjen. Policija je zaslišala tudi moža umorjenke, ki je izjavil: »Devetnajst let sem živel s svojo ženo v srečnem zakonu, ki bi bil ostal najsrečnejša zveza, da se ni med naju vrinil italijanski trgovec Perotti. Niti enkrat si nisva resno nasprotovala z Lih. Skrbel sem zanjo, kolikor je bilo v mojih močeh, ona pa ni več zahtevala. Približno pred tremi leti, ko sva bila na smučarskem oddihu v Seefeldu, sem imel priliko spoznati Perottiia, ki je prinesel nesrečo v mojo družino. Lili je tedaj napravila nekaj večjih smučarskih izletov, toda vedno sama. Perotti in jaz sva vedno ostala v penziji, kjer smo imeli hrano. Nikoli nisem opazil, da bi bil kazal Italijan kakšno globlje čuvstvo do moje žene. Govorila sva s Perottijem pač o vsakdanjih stvareh, večinoma o politiki in gospodarstvu. Toda sporazumevanje med nama ni bilo lahko, kajti Perotti je govoril samo svoj materin jezik in francoski, iaz pa le za silo tolčem malo po francosko. Ce je bila moja žena z nama pri mizi, mi je ona tolmačila Perottijeve izjave, šele po dolgem česu sem spoznal, da se Eerotti male preveč posveča Lili. Tedaj sem ji dejal, naj se nekoliko oddalji od njega. Niti slutil pa nisem, da je bilo med njima ljubavno razmerje in da sta si celo dopisovala. Presenetilo pa me je, da je bil Perotti nekoč, ko sva z Lilli prispela v neko italijansko mesto z morja, na molu, kjer naju je pozdravil. Lili mi je pojasnila, kako je prišlo do tega. Pisala mu je razglednico s potovanja. Potem mi je Italijan ta-korekoč izginil izpred oči in nisem ga videl vse do dneva tragedije.« Po izjavah sestre in matere umorjene Lili je hotela pokojnica svojemu možu priznati svoje razmerje s Perottijem, da bi se ga lažje iznebila. Nepričakovana smrt pa je prekrižala njeno namero. Doslej še ni mogoče napraviti končne sodbe, kdaj je storil Perotti sklep, da bo svojo nezvesto ljubico umonl. V preiskavi so ugotovili, da je nosil s seboj nabit revolver že precel časa, vsekako od dneva, ko mu je Lili zagrozila z ovadbo na polici-ii. Mož, ki se nahaja zdaj v bolnišnici, pa trdi, da temu ni tako. Pravi, da je izvršil čin v afektu in pristavlja, da se ne spominja več. kako se je odigrala krvava dra. ma Kupujte domače blago! njegov oče, o katerem v Evropi le malo vemo, pokazal še dosti več poguma in junaštva. Charles Lindbergh starejši jc bil politik, ki je svoj poslanski mandat v parlamentu Zedinjenih držav odložil, ko je Amerika stopila v vojno. Začel je napadati \Vall-Street in očitati ameriškim milijonarjem, da so iz sebičnih razlogov pognali svojo deželo v klanje. Nasproti splošnemu na-ziranju je trdil, da vojna ne bo utrdila demokracije na svetu. Seveda so ga zavoljo tega sovražili in zasledovali. Nekoč so ga morali spraviti v zapor, da so ga rešili pred pobesnelo množico. Drugič so njegovo letalo namenoma poškodovali in samo po čudežu ni treščil iz višine na zemljo. Enega izmed njegovih pomočnikov so namazali s smolo in ga z udarci na pol vbili. Se 1. 1924., tri leta prej, preden je postal njegov sin svetovno slaven, so ga napadali. Danes pa ga smatrajo za več nego samo za očeta velikega letalca. Smatrajo ga za moža, ki je Ameriki pravilno povedal, da vojna ne bo odpravila vojne. Drzen napad na banko Prosto soboto so razbojniki napelli podružnico Bance Popolare v Pionu. Blagajnika so pretepli, nato pa ukradli 60 tiieoc liT v gotovini in jo odkurili- Okrog polnoči so karabinerjii prijeli dva pivca v nekj točilnici. Delila srta ei ravno plen. Po hudem odporu 60 ju ukrotili. Zaplenili so jrima -pa samo 43 tisoč Jir, ostanek s*ta ie spravila na varno- zahtevajo že tonažo najmanj 35.000 to« — in potem takšne ladje ne gredo več zlahka skozi Panamski prekop. To pa morajo, kajti drugače bi bila U. S. A. prisiljena graditi res dve posebni brodovji, eno za Atlantik in eno za Pacifik. Ali pa bi morala razširiti Panamski prekop, kar bi trajalo kopico let. Okrog 1. 1900. so gradili 15.000 tonske bojne ladje s 30 centimetrskimi topovi, ki so vsak tehtali po 50 ton. Okrog L 1925. so gradili 40-centimetrske ladijske topove, ki so tehtali vsak po 104 tone. Potem pa so strokovnjaki izračunali, da se da stvar napraviti tudi drugače, že pomorska bitka pri Skagerraku v svetovni vojni je dokazala, da zmaga nikakor ni odvisna samo od velikosti topov, če bi bilo tako, bi ne imelo nemško brodovje nobenega uspeha. Tako pa se je n. pr. nemška oklopna križar-ka »Kaiser Wilhelm der Grosse« z 10 centimetrskimi topovi prav uspešno rvala z angleško oklopno križarko »Highflver«, čeprav je imela ta 15-centimetrske topove. V ostalem pa je tudi sloviti daleko-nosni top debela Berta, s katerim so Nemci med svetovno vojno obstreljevali Pariz, s svojim 20-centimetrskim žrelom daleč zaostajal za ogromnimi možnarji. Strokovnjaki so namreč izračunali, da po današnjem stanju težke artilerije učinek ni nič večji, če se prekorači kaliber 40 centimetrov. Strelna brzina manjših topov je vsekako večja in čeprav so njihove granate znatno lažje, dobi sovražnik že po triminutnem streljanju isto tolikšno množino uničujočega materiala kakor iz večjih topov, če računa britska admirali-teta z bodočo vojno in z eventualnimi pomorskimi b'tkarrri v Sredozemskem morju, kjer je boljši razgled nego v severnih morjih tedaj si mora biti v svest.1, da se bodo te bitke lahko otvorile na veliko večjo razdaljo. Takrat pa bodo dalekonosni topovi večjega pomena nego takšni z velikim kalibrom. Najnovejši in najmodernejši bojni ladji, ki ju gradijo ta čas na Angleškem, »King George V.« in »Prince of Wales«, bosta imeli 35-centimetrske topove. Tiger smrtno ranil otroka V kraju Taraadrs na Madžarskem so v nekem potovalnem cirkusu predvajali dva tigra. Eden izmed tigrov se je med predvajanjem približal gledalcem. Neki llletni deček je stegnil roko, da bi žival pobožal. Tiger je planil nanj in ga je tako težko {poškodoval, da je deček kmalu potem umrl. Ruski general padel na španskem bojišču Iz Avile poročajo, da so nacionalistične čete našle o-b vznožju griča Pingarron, kjer so se vrSili srditi boji, truplo nekega vodje republikanskih čet v uniformi generala. Izkaznice niso našli nobene, menijo pa, da gre za ruskega generala Listerja, poveljnika brigade z istim imenom. Turški državni uradniki in poker Turško notranje minlstaatvo je izdalo odredbo, ki državnim uradnikom strogo prepoveduje, da bi v klubfli in kavarnah igrali poker. Kdor se tej odredbi m bol pokoril, izgubi stužbot ANEKDOTA Skladatelj Scarlatti je nekega večera komponiral fugo. Poleg njega je sedela na stolu mačka in predla. Scarlatti ni mogel naprej, pa je zamišljeno gledal svoje glasbilo. Nenadno se je mačka dvignila, skočila je na klavir in šla počasi preko tipk. Pri tem so se oglasili zvoki g—b—es—fis —b—cis. Scarlatti je hitro pritaknil d in je tako našel temo za svojo znamenito mačjo fugo. VSAK DAN ENA >Wi M prarii koliko tehtam?« faGaBagi Humor«j H nI tur nI pregled Koncert APZ V ponedeljek je bil v nabito palmi uni-©nski dvorani koncert akademskega pevskega zbora ljubljanskega, ki ga vodi g. France Maroit že lepo vrsto let in ki je bil, kakor je bilo črtati v napovedih, renoviran >m membris« zaradi čim natančnejše izpopolnitve. Redkokdaj je bila unionska dvorana v zadnjih letih tako napolnjena in zanimanje poslušalcev tako vediko kol za io prireditev- Sloves APZ je danes j ako velik in ga utemeljuje poleg spretne in poudarjene propagande v časopisju in med občinstvom tudi kvaliteta ter še posebno re«no stremljenje, ki odlikuje to, med na širni pevskimi društvi gotovo svojstveno m edinstveno organizacijo- Program večera je kazal stilno enoto — *a efekt gotovo preenotno _ lice, saj je navajal izključno skladbe 16. stoletja, torej dbitno dognanje, medtem pa ee veselimi prečistega, v skromnosti nedosegljivega du ha tega velikega komponista, ki je kot ma lokaterj poznal slog in izraz svojedobn-kompozicijske tehnike in ki jo je neustra seno obogatil z mnogimi, takrat že občudo vammi. pa tudi osporavanimi drznostm predvsem v hromatiki. katere eo 6e njego vj sodobniki kaj vestno izogibali. Druga polovica sporeda je obsegala našo duhovno pesem 16. stoletja iz Trubarjev^ pe&marice. Ne da bi se spuščal v meritorni presojo, v koliko smemo te pesm; šteti tnect svoje, saj je o tem napisal prepričevalna besedo dr. J Čerin na tem mestu moran priznati, da iz programske knjižice (mimo grede: bila je zelo lepo izdana in bi bila odličen dokument dela. če je ne bi kazila serija neumestnih reklamnih notic, ki Gotovče v tfEro z onega sveta" Skladate«; -JaKov UoLovac je bu rojen 11 oktobra 1895 leta v Splitu Že v mladih le tih je kazal izredno zanimanje za glasbo Po dovršeni srednji šoli in že med študi jem samim se ie učil glasbe pr Hrazdiru Hatzeju in Dobromču, nakar ?e odšel na zagrebško glasbeno akademijo kjer se je z vso ljubeznijo oprjje kontrapunkta pr prof Ružiču Nato se je izpopolnjeval šr na dunajski glasbeni visoki šoli- Po vrmtv v Dalmacijo je ustanovi! v Sibeniku »Fil harmonično društvo* Kmalu je bil pova bljen v Zagreb kjer je spreiei mesto taj cika in dmsenta tamkajšnjega narodnega gledališča kasneje pa je bil tud' pevovo dja akademskega pevskega društva »Mla d ost .i Gotovac je ustvaril mnoge pesmi, meo drugmu »Momente erotiques« >Tr dekln £ke pesmi«., »Skozj mestecem »Primorska suitar »Koledac Devoika in mesec« in še mnoge druge kompozicije za zbor in > spremljevanjem orkestra Pred leti je nap,-sa; opero »Morano«, ki so jo s prav lepim uspehom izvajali tudi v ljubljanski operi O njegovem najnovejšem opernem delu 'Ero z onega sveta«., kj |e kakor vsaka njegova kompozicija, prežeto z iskrenim nacionalnim čustvom, mi je dal direktor opere g. M.rko Polič, muzikalm vodja nove Gotovčeve mojstrovine tale pojasnila; Srbi jn Hrvatj so lahko srečni, da so bili v pretekosti mani pod udari zapadne kulture. kakor Slovenci Prav zaradi tega eo labko boli ohranili svoj melodijski narodni zaklad- Prepričan sem, da je bila v davnini folklora Srbov Hrvatov in Slovencev ista, počasi pa se je pod raznimi vplivi diferencirala. Tako so Srbi in delno Hrvati, ki so živeli v predelih Bosne in Hercegovine. povzeli nekaj turških elementov, ven dar pa ne v taki meri, da bi vsebino in ritmiko pokvarili. Prj nas Slovencih je žal alpski vpliv (nemški in italijanski) močno zabrisal elemente narodne melodike in ritmike, kj se je rudimentarno ohranila le še v oekaterih napevih v Beli Krajini. Prav zaradi teb dejstev je hrvatskim in erbskim komponistom kaj lahko črpati iz živega in zdravega izvora narodnega glasbenega blaga tn tako ustvarjati nacionalno polnovredna umetniška dela v neprimerno težjih okoliščinah pa živijo slovenski glasbeni ustvarjalci, ki ne najdejo prave podlage v narodu in zato skoraj brezupno kolebajo med raznimi tujimi vplivi. iPoleg pri nas že znanih in priznanih opernih del, posebno zagrebških skladate Ijev (Baranovič, Konjovjč. Gotovac, Šafra-nek itd), prihaja na naše operne deske še nova Gotovčeva operna mojstrovina >Ero z onega sveta«. Prepričan sem, da ima prav to glasbeno delo vse pogoje za trajen mednarodni uspeh- Pri vsem svojem dosedanjem uspešnem udejs?tvovanju se je Gotovac marsikaj naučil. Pridobil ei je veliko smisla za odrske situacije in spretnost za njihova muzikalna izpeljavanja, ki so postala fina in ostra tako da je s svojo opero »Ero z onega sveta« ustvaril partjtu ro, katere melos teče neprisiljeno ter nas vsak hip privede do učinkovitih glasbenih viškov. Pri tem pa je njegova melodika sočna, pevske partije eo pisane efektno in v resnici za pevce, instrumentacija . pa ie polna, in blesteča. Tudi njegovi zbori so zvočni in efektni, kakršnih sj pač od avtorja »Jadovanke za teletom« skoroda ne moremo drugače misliti- Pestro in živahno delo zaključuje vžigajoče kolo. ki tvori eamo za sebe naravnost koncertno točko. Podlago za svojo'opero'je dobil Gotovac od Milana Begovjča, uspešnega in že slav *"vta dramatika, ki je dobro poznan tudi spadajo v resnejšo publikacijo) ni moči posneti, da bi bil APZ, odnosno njegov pe-vovodja zagovarjal izvirnost teh napevov. Zdi se, da je bila le reklama za koncert tako pretirano stilizirana, da je zamogla vzbu diti nevoljo po pravici strogega opazovalca, saj ni prav nobenega povoda, da bi pripisovali Trubarju in Bohoriču kompozicijske darove, dasi je prvi izdal pesmarico leta 1584- Seveda je pa potem tudi vprašanje. ali ima za naše glasbeno občinstvo pravi pomen, da čuje luteranske duhovne pesmi iz 16. 6toletja, ki so tudj Trubarju služile zgolj v protiverske, to je protikato Ijške svrhe in pri katerih ni drugega slovenskega kot podloženo besedilo? Kako ne ki pa naj bj tudi kaj drugega slovenskega bilo v njih najti, ko ni bilo najti Slovencev niti v narodnostnem, niti v kulturnem pogledu in ki jim ie Trubar prvi — z dale-kovidnostjo in bistrostjo, ki je v demago-škem smislu odlikovala tudi njegovega uči telja Luthra _ da! književnost v zarod ku? Nedvomno je pojav prve slovenske knjige _ Abecednika in Katekizma za nas spoštovanja vreden datum, ne smemo se pa vdajati prevari, da je nastala iz rodoljubja ali sentimentalnosti, temveč iz praktične potrebe za uspešno propagando reformacije. saj se je ravno ta pokret odlikoval po ostrovidnosti in spretnosti v uporabi starih in novih sredstev. Kar ee koncerta samega tiče. kj ee Je začel po prihodu zastopnika visoke pokro viteljice APZ, Nj. Vel- kraljice Marije jn ki je bil deležen od vseh navzočih velikega zanimanja, ie treba reči. da je bil naštudi-ran z vso vnemo in vestnostjo katerima je odgovarjala tudi izvedba Ne posebno številni moški zbor je izdelan do podrobnosti, ako rekoč individuelno ter je zmožen pred rajanja tudi naibolj kompliciranih del. Da na more spored, ki se omejuje izključno na iela davne dobe. zavzeti le podrobnega po ?navalca takratnega sloga in izražanja v glasbi, torej znanstvenika al vsaj glasbenika najširšega obzorja ne more biti presenetljivo, saj so stilni koncerti celo v lah EraPuškin«. dr. Vladimir Rozov članek »Puškin i njegov utie-čai u književnosti i umietnositi«. N. Fedorov o gledališkem delu Pušk,;na. Stj. Ivš;č piše o »Pravljic; o ribiču in ribi« v gradiščanski kniig; in Vj Majer je prispeval še prozni 6e stavek o P »Bilješke uz Puškinovu proslavil« prinašajo gradivo o puškinskih odmevih pri nas, med dirug.im tudi pregled le tosnjih jubilejnih člankov v našem tisku. V feljtonskem delu lista so izšla številna književna poročila. Razstava češkoslovaške likovne umetnosti v Beogradu- Službeni krogi pripravljajo za prihodnjo jesen v muzeju princa Pavla veliko razstavo, češkoslovaške -umetuosii. Po vsej verjetnosti bo -prihodnje leto prire-jena v Pragi razstava jugoslov. likovne umetnosti. T Razpis prvenstva jugosio venskih univerz v alpski kombinaciji Akademski športni klub na univerzi kra Ua Aleksandra v Ljubljani priredi pod častnim pokroviteljstvom dr Josipa Rogiča, ministra za telesno vzgojo, dr. Maksa Samca, -ektorja univerze v Ljubljani, dr- Dragomi-ra Jovanoviča- rektorja univerze v Beogra iu in dr Stanka Hondla, rektorja univerze v Zagrebu v četrtek dne 11. in v petek Ine 12. t. m- na Rožcj' nad Jesenicami tekme za prvenstvo jugoslovanskih univerz v alpski kombinaciji (smuk, slalom). Tekme v smuku bodo v četrtek 11. marca s startom točno ob 11- tekme v slalomu pa v petek 12 marca ob pol 10; Pravico nastopa imajo redna slušatelji univerz v Ljubljani, Zagrebu im Beogradu, Razen teh pa imajo pravico nastopa tudi absolvirani slušatelji jugoslovanskih univerz, ki jim na dan tekem še nista potekli dve leti po absolutori-ju. Pred tekmami bo moral vsak tekmovalec predložiti svojo akademsko legitimacijo oziroma potrdilo univerzitetnih oblasti o času absolutorija. Tekme v alpski kombinaciji veljajo za poedince in moštva univerz ter moštva akademskih klubov. Moštvo univerze tvori najboljša šestorica tekmovalcev dotične uni verze ne glede na pripadnost kluba. Če za katero univerzo tekmuje oz. se plasira manj kakor šest (6) tekmovalcev, štejejo tudi ti za moštvo. Moštva posameznih aka demskih klubov oz- organizacij pa so sestav Ijena iz poljubnega števila tekmovalcev, od katerih se kvalificira le najboljša šestorica; Tudj manjše število tekmovalcev šteje za moštvo. Tekmi v smuku jn slalomu veljata tudi kot specielni panogi, toda le za poedince K tekmam v slalomu bodo pripu-ščeni le dve tretjini tekmovalcev po rezultatih tekem v smuku toda v vsakem primeru najmanj 25 tekmovalcev. Žrebanje startnega vrstnega reda za tekme v smuku bo v sredo 10. marca ob 20. v »Skalaškem domu« na Rožci. Startni vrstni red v smuku se bo določili po razrednem sistemu. V 1-razred spadajo tekmovalci 1. razreda po tabeli JZSS, poleg teh pa še oni tekmovalci, ki eo se na prejšnjih prvenstvih jugoslovanskih univerz plasirali na prvih pet mest. Vsi ostali tekmovalci pridejo v II. razred-Startni vrstni red v slalomu se bo ravnal po rezultatih v smuku. Tekme se vrše po pravilih in pravilnikih JZSS. Prijave z na tančno navedbo moštva Oz- poedincev je treba poslati najkasneje do 8. marca na naslov Akademski 6portni kltub, Ljubljana, Univerza. Poznejših prijav v nobenem primeru ne bomo sprejemali Prijavnine ni. Prvo-plasirani poedinec, prvoplaeirano univerzitetno moštvo, in prvoplasirano klubsko moštvo dob; naslov »Prvak jugoslovanskih univerz v alpski kombinaciji (oz- v smuku in slalomu) za leto 1937.« Darila bodo razpisana naknadno. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo v petek 12- marca zvečer na Jesenicah Točen kra- ;n ffae bo objavljen naknadno. Akademski športni klub si pridržuje pravico za morebitne potrebne izpremembe tega razpisa. Za državno akademsko prvenstvo v alpski kombinaciji je odobrena za aktivne ude- j ležence (tekmovalce in funkcionarje) četr-tinska vožnja, za vse ostale, ki bodo tekme obiskali, pa polovična- Izkaznice za zni žano vožnjo se naročajo na naslov: Akademski sportipj klub, Ljubljana Univerza-Za vse prijavljene tekmovalce se izdajajo brezplačno, vsi ostali jo dobe proti plačilu 3 Din. Razpis cross-country prvenstva zveze slov. Iahkoatletskih klubov in Maribora Zveza slovenskih lahkoatletskil* klubov za dravsko banovino priredi v nedeljo dne 14- t. m. v izvedbi SK Železničarja v Mariboru ob 10. dopoldne cross-country prvenstvo zveze za moštva in poedince, juniorje in 6eniorje. Pravico nastopa imajo moštva po najmanj 8 tekačev, od katerih je šest najboljših odločilnih za plasman moštva, in poed nei, m sicer največ 8 d vsakega kluba. Tekmovalci morajo biti verificirani pri JLAS. Tekmovanje bo na igrišču SK Železničarja v Mariboru ob Tržaški cesti, in sicer na odprtem terenu, 6tart tn cilj bo ietotam. Krog znaša 550 m. Dolžina proge je za seniorje 5 km, za juniorje pa 2-5 km. t . Klasifikacija moštva se določi taka da dobi prvi na cilju 1 točko, drugi 2 itd-, moštvo, ki je dobilo najmanjše število točk, postane zmagovalec in dobi naslov prvaka zveze v cross-oountrvju moštev za leto 1937. Enak naslov prvaka zveze v croes-countryu poedincev za leto 1937 dobi najboljši poe dinec, posebej za juniorje in za seniorje. Nagrade; diplome dobijo tri najboljša moštva. šest najboljših članov prvih treh moštev in trije najboljši poedinci posebej ju-niorji in seniorji- Prijave: original s priloženo prijavnino 1U Din za moštvo in 5 Din za poedinca, ki ni član moštva je poslati najpozneje do 7- i v.71' ?? nasloTv: Zveza slovenskih Iahkoatletskih klubov, Ljubljana, Savo San-cin, Tavčarjeva ul- l/III, prepis prijav pa v istem roku na naslov: SK Železničar, Maribor, delavnica držav- železnic. Prijavnino plačajo samo mariborski klubi, medlem ko khibj oproščeni prijavnine po K obSne2a zbora zveze. Uvaževale se bodo samo pravočasne pismene prijave. Brzojavne ali naknadne priave ne bodo veljavne Tekmovanje se vrši po pravidih in pravilnikih JLAS. " Športni klub Železničar priredi v okviru cross-country prvenstva zveze dne 14 t m ob^ ia na svojem igrišču v Mariboru' na 1 rzašltr -.cesrti cross-country prvenstvo Maribora za moštva in poedince, ločeno za ee-morje, juniorje razreda C in B- Proga za seniorje je dolga 5 km, za juniorje C 2500 m. za juniorje razreda B pa 2000 m. Tekmovanje se vrSi na odprtem terenu kro° znaša okoli 550 m. start in cilj ištotarn Pravico nastopa imajo verificirani in neve rifioirani atleti mariborskih klubov. Tekmo vanje ee vrši po pravilih in pravilnikih JLAS Nagrade 1 moštvo jumiorjev in ee-niorjev si pribori diplomo, poedinci; seniorji; prvi kip tekača. 2 .in 3. kolajno ali plaketo: juniorji; 1.. 2- in 3. plaketo- Število tekačev vsakega kluba pri seni-orjiih in juniorjih ni določeno, za plasman moštev pridejo v poftev samo oni teka®, ki bodo prišla na cilj v času zmagovalca ali v času* ne slabšem več kot 20 odstotkov cd časa zmagovalca. Vrstni red moštev se -določi tako, da zmagovalec dobi točke, ki so enake številu vseh tekačev, ki so prišli na cilj v predpisanem času, vsak naslednji pa po eno točko manj. Ustrezajoče točke tekmovalcev istega moštva 6e seštejejo in si moštvo, ki je doseglo najvišje število, pribori naslov cross-country prvaka Maribora za razred ... v letu 1937. — Naraščaj razreda B nastopa v skupinah po tri ter ee vsaka 6kupina emaitra kot poedinec. ki mora prispeti ekupno na cilj. Pri tej skupini ne bo naslova poedjnega zmagovalca- Vrstni red klubskega prvenstva se določi tako, da se seštejejo točke kluba, ki jih je dosegel v vseh treh razredih ter je zmagovalni klub oni,; ki bo dosegel največ točk. Vsak klub pa mora pr; klubskem prvenstvu nastopiti v vseh treh razredih z moštvi. Zmagovalni klub dobi naslov; >Cross-country prvak Maribora za leto 1937«- Če bo. tekmovanje samo v enem razredu, bo zmagovalec tega razreda klubski prvak. — Poedinec zmagovalec v vsakem razredu si pridobi naplov »Prvak poedinec v cross-countryu teka mesta Maribor za razred-... v letu 1937. Prijave z priloženo prijavnino 10 Din za moštvo je treba poslati na naslov; SK Železničar, Maribor, delavnica držav, železnic, najkasneje do 7- t. m. ob 12. Prijave brez prijavnine kakor tudi naknadne prijave se r.e bodo uvaževale. V nekaj vrstah Nedeljsko ligaško tekmo med Jugoslavijo in Ljubljano v Beogradu bo sodil sodnik Vasa Stefanovič. Prve dni tega tedna so v Londonu absol-vjTaJi še tekme za svetovno prvenftvo v umetnem drsaraju parov in dam. Med pari jo spet zmagala nemška dvojica Herber — Bajer pred avstrijskim parom Pausiinovjh. med damami pa bo bržkone dobila naslov svetovno prvakinje Angležinja Colledge. JZSS — Zbor smufikih učiteljev. Redna seja in sestanek zbora bo drevi ob 20.30 v savezni pisarni. Gg. člane prosimo, da se seje udeleže sigurno in točno. ŽSK Hermes: Prva seja novoizvoljenega odbora bo drevi ob 19. v prostorih »Oblastnega odbora UJN2B — palača Grafika I. nadstropje .Prosim vse tov. odbornike, da se te seje udeleže sigurno in točno. Tajnik. ŽSK Hermes (nog. sekcija). Drevi ob 20. prva seja novoizvoljenega odbora v pisarni g. blagajnika. Radi važnosti se naprašajo vsi gg. odborniki, da se seje zanesljivo udeleže. Smučarski klub Ljubljana. Drevi ob 19. v damski sobi kavarne Emone važen sestanek vseh tekmovalcev. Vsi in točno! Kolesarska podzveza• Redna odborova seja bo 7. t. m. točno ob pol 11. v gostilni pri »Keršičuff, Celovška cesta. Pozivajo se klubi, da zadoste okrožnici z dne 1. t. m. in vpošljejo pooblastila za izredno skupščino saveza najkasneje do 10. t m. tajniku pod zveze {J. Gregorcu, Kurilnica gl. kol. Ljubljana. Koroška kolesarska župa naj poveri glasovanje predsedniku g. Cajnku Vinku, Slovenjgradec, klubi z mariborskega okrožja pa gg. Fischerju ali Steinbucherju Izredni občni zbor saveza bo točno ob 8. v gostilni »Zvonfmir«, Zagreb, Petrinjska štev. 2/1, samo z dnevnim redom sprememba pravil § 1, volitve novega odbora in slučajnosti. Naprošajo se vsi delegati, ki so se udeležili rednega občnega zbora 14 febr., da se ponovno udeleže tudi izrednega. iz živlfenja na deželi LAŠKO. 20. t. m. je priredilo pevsko društvo »HUM« v svečano razsvetljeni dvorani Sokolsikega doma v Laškem spominski koncert Emila Adamiča. Dobro izbrani spored Adamičevih pesmi je privabil na žalno prireditev vse sloje iz mesta, kakor iz okolice. Zastopani so bili poleg pokojnikovega brata vsi vidni in ugledni javni funkcionarji in meščani* uradništvo in učiteljstvo, kakor mnogo drugih slovensko pesem ljubečih. Celo iz oddaljenega Jurkloštra so prišli, da so se oddolžili spominu velikega slovenskega skladatelja, V polno zasedeni dvorani je občinstvo v žalnem razpoloženju dočakalo nastop moškega zbora, ki šteje 25 moči. Pod strogim in spretnim vodstvom g. Radka Gobca učitelja in skladatelja v Laškem, je moški zbor zanosno odpel Adamičevo »Molitev«. Pri klavirju sta to veličastno pesem spremljala dr. Delak in Obal. FrednaŠanje je takoj osvojilo vse navzoče in z veliko pieteto so nato sledili spominskemu govoru, ki ga je podal v Širokem obrisu jčitelj iz Hrastnika g. K. Mahkota, slaveč dela enega naših največjih zborovih skladateljev. žalnemu slavnostnemu govoru je sledil nastop mešanega zbora, ki je odpel prekrasno pesem, katero si je bil pokojni Adamič talko želel za poslednji pevski pozdrav; »V snegu«. Vsem navzočim so se omehčala srca, v tihem pa so misli pohitele na njegov prerani, s prvimi snežinkami odeti poslednji kotiček ... Sledilo je še trinajst pesmi za soli, ženski, moški in mešani zbor. Solistka ga. Berta Ferčnikova je s svojim zavidljivim sopranom odpela dve pesmi ljubko in prisrčno, vendar pa ji je bilo čuti še nekoliko prehlajenja. Tako moškemu kakor ženskemu zboru gre vse priznanje za brezhiben nastop in izvajanje težkega sporeda, ki ga je pevovodja v tako kratkem času zmogel nuditi temu večeru. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. četrtek 4. februarja: Simfonija 1937. Red Premiera Fraserjeve igre v treh dejanjih »Zadnji signal« bo ob koncu tekočega tedna. Dejanje se godi leta 1902 za časa angleško-burskih konfliktov. Kot pove naslov igre se suka dejanje okrog priprav Burov, ki si prizadevajo otresti se angleškega jarma ter pripravljajo vstajo, ki naj bi izbruhnila z domenjenim signalom. OPERA Začetek ob 20. uri. četrtek 4. marca: Ero z onega sveta. Fre- mierski abonma. Petek 5. marca: zaprto. Sobota 6. marca: La Boheme. Gostovanje tenorista Antona Dermote. Izven MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 4.: Dežela smehljaja. C. Petek 5.: Zaprto. Sobota, 6.: čevljar Anton Hit. A. Nedelja, 7. ob 15.: Visokost pleše. Glo-boko znižane cene. — Ob 20.; DR, , „ • t i . . in zato vsako jutro uporabljam svoj Lotion Silvikrin. On vzdržuje kožo na glavi zdravo, čisti lase prhljaja in prepreči izpadanje las. Edina voda za lase s Neo-Silvikrinom, naravno hrano za lase Steklenica . « . . Din 27.— Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Silvikrin Lasje rastejo od Silvikrina. Vremenska poročila Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujsko-prometne zveze v Mariboru, Jugoslov. zimsko-sportnega saveza. Slovenskega planinskega društva in Meteorološkega instituta ljubljanske univerze po stanju z dne 3. III. 1937, ob 7. zjutraj. Rateče: —2, oblačno, mimo, 40 snega, sren. Planica: —3, oblačno, mirno, 50 snega, sren, mala in srednja skakalnica uporabni. Kranjska gora: —2, barometer se dviga, oblačno- mirno, 20 snega, sren, sankališče uporabljivo. Vršič, Krnica: 160 snega, pršič. Bled: —2, oblačno. Pokljuka: —5, oblačno, na 80 podlage 5 pršiča, mala in srednja skakalnica uporabljivi. Bistrica Boh. jez.: +1, oblačno, 5 snega, sren. Dom na Komni: —8, jasno, 120 snega, pršič. Dom na Krvavcu: —3, jasno, 40 snega. Velika Planina: —3, jasno, 80 snega, po robovih spihan. Mozirska koča: jasno, 5 pršiča na 100 podlage. Logarska dolina: 100 snega. Senjorjev dom: jasno, 70 snega, sren. po stanju z dne 2. III. 1937 ob 7. zjutraj: Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 3. marca Ljubljana 7- 752.9, 1.8, 85, NE!, 9. —; Maribor 7. 752.2, 1.0, 80, SW2, 10, — —; Zagreb 7. 753-0, 4.0, 90, Ni, 10. dež, 0.1; Beograd 7. 7531, 2.0, 80, 0. 7, dež, 9-0; Sarajevo 7. 753.1. 1.0, 95, O, 10, —, —; Skopi je 7- 750.3, 5-0. 80, NW1, 8, dež, 4.0; Kumbor 7- 752.1, 5.0, 90, NNE3, 4 dež, 2.0; Split 7. 752.2, 6-0, 60, NE3, 4, — —; Rab 7. 7524, 9.0, 95, S2, 10. dež,'2.0. Temperature; Ljubiiama 10-6, 1-0; Maribor 8.0, 1.0; Zagreb 8.0, 3.0; Beograd 5.0. 10; Sarajevo 4.0, 1-0; Skoplje 7-0, 3.0; Kumbor —, 4.0; Split 15.0, 5.0; Radio Petek, 5. marca. L]nbljana 11: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz St. Vida (višja narodna šola). — 12; Odmeva iz- naših krajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, red, obvestila. — 13.15: Oj>erna glasba (radijski orkester). — 14; Vreme, borza. _ 18; ženska ura; Kaj usposablja ženo za karitativno delo (gdčna Anica Lebarjeva). _ 18!20; Harmonisti (plošče). — 18.40; Francoščina (dr. S. Leben)- — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19-30: Prenos iz Olomuca; Mandičeva Opera »Mir-janac. — 20.35: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar). — 21-45: Čas. vreme, po-ročilla, spored. _ 22.30: Angleške plošče- Beograd 17-20; Saksofon. _ 17.40: Slovenske pesmi. — 18.30; Narodna glasba. — 19-50; Pesmi. _ 21: Prenos iz Zagreba — 22.20; Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Orkester. — 19-30: Prenos Mandičeve opere »Mirjana« iz OHomuca. _ Praga 19.40: Lahka glasba. — 20.30: Zvočna igra. — 21-30; Klavirski dueti. — 22-25; Plošče. — Varšava 19-50; Pester program s plošč. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.30: Zvočne slikq in plošče. _ Dunaj 12; Lahka glasba s piosč- — 15.15: Mladinski koncert. — 16.05: Klasična glasba. — 17.25: Odmevi s Koroškega. _ 19.25: Operetna ura. — 20.40; Koncert Schubertove glasbe- — 22.20; Lahka godba orkestra. _ Berlin 18; Koncertna ura. — 1920- Kavalerij-eke koračnice. _ 20.10; Klavirske skladbe. — 20.30: Brucknerieva glasba- — 22 30: Nočni koncert. _ Mttnehen 18: Orkester' — 20.10: »Varjete za orkester«. _ 22.30-Koncert vojaške godbe. _ Stuttgart 18-10: Kakor Berlin- — 19; Plošče. — 20-10-Zvočna igra. — 20.50; Pester glasbeni ve^ čer. __ 22.30; Kakor Berlin. — 24: Brahni-sova glasba. a. o«H-tev dnevno 2—3 trne. Plačam na uro Din 10.— Potrebno za ajparat (za svetlobno reklamo) Din 1000 kaucije. Naslov v vseh posl. Jutra. 4254-1 Natakarico pridno m poe-teno sprejmem takoj. Naslov v vseh poel. Jutra. 431S4 Fanta ki bi potoval g kolesom išče Opana Grosuplje. Kolo na razpolago. «75-1 Trgovski sotrudnik modne str. prednost vojaščin prost in perfekten v nem ččini dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jntr* pod »Trgovski sotradnikc. 40354 Vrtnarskega pomočnika onrpjmflno. Javornik, Ljub ljana, \VoIfova ul. 12. 4285-1 Frizerko dobro delavko sprejmem takoj ali po dogovoru. Jurij Simunac, brivec in dam-ski frizer Kranj. 4357-1 Pridno dekle sprejim-mo kot pcmoino moč sobarice takoj. Hotel Stru-kel. 4Ž9&-1 Mlinarski pomočnik samsk; dobi službo takoj za valjčni mlin. Franjo Turk. Mamijagradec št. 2. Laško. 43OT-1 Službe išče Mladenka pridna, poltena čista tn zelo marljiva želi stalno in pošteno službo k manjši družini za takoj. Naslov v vsoh posl. Jutra 4277-2 2 gospodični želita zaposlitev, ena kot irg. pomočnic«, druga kot natakarica. Najrajši na deželo, obe v eno bi£o. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Delavoljne«. 4063-2 Trgovska pomočnica z večletno prakso, vešča v vseh panogah trgovine, posebno v m&nufaktiui, tmož na sairo^V1'"«-?* vodstva išče m-psto. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zmožna pomočnica« 4r256-2 Manufakturist agileo prodajalec pošten z IS letno pomočniško prakso star 2B let neporočen ve5S slov. Sn nemškega jeznka i prtma referencami žela premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjen manufakturist« 4063-2 Knjigovodja (biJanoist) nem. slov. kore-spondent ižče stolnega ali jačasnega nameščenja Naslov v vseb posl. Jutra in ia usluge v gostilni Favai Ljubljana, Celovška 44. 4383-3 Kuharica išče mesto v boljSi restavraciji. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »IfiOtk. 4304-2 Potniki Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro «11 dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potnika za prodajo moke 3+—SO letno ag^lno moč sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fiksum-prov;/sija* 4303-5 Instruiram nižješol&e in pripravljam na privatne izpite. Naslov v vseh posl. Jutra. 4STJ2-4 Gospodična akadeimičarka filozofske fa kultete bi šla na dom in-sfcnrrrat sredmjoeolko (ca) v kakršnemkole predmetu za hrano ali ev. dogovorjen honorar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra peki »Intelektualka«. 3282-4 Diplomirana filozofka Lnstrafoa vs« predmete. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje matematiko, nemščino, francoščino« 4095-4 Prodam Be»eda 1 Din. tovek 8 Din. za Šifro «11 dajanje naslova S Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Kozolec dvojnik na štiri okna, v dobrem stanju prodani. Keršmanc Domžale. 428B-6 Knjige Kupim knjige is druge roke za knjižnico. Boriie Možina. Medvode. 4SOO-« Avto, moto Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Dvosedežni avto rabljen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Au-t»«. 4£»3-l/0 Oblačila Angleški kostum in modri komplet ,na4>roda.j ugodno. Salon Rebek. dam 3ka krojačica, Gajeva ud. št. 10. 4d98-16 športni damski kostum ugodno prodam. Na ogled v trafiki Sv. Petra c. 7. 4264-13 Pohištvo Zajamčeno suh les solidna izdelava po lastnih in predloženih načrtih. Fino pleskane spalnice in kuhinje na ogled pri Janežič pleskar, Tyrševa c. 28. Ljub ljana. 4)350-12 Za nabavo boljšega špenanega pohištva furniranega al; fino pleska-nega v najnovejši imitaciji se priporoča Krže Franc, pohištveno mizarstvo Vrhnika. -1258-12 Semenski krompir različne vrste iz peščene zemlje razpošilja ugodno J. Jeglotseb, Pragersko. 4183-33 G. Th. Rotman: Pral es0r Mzgec g te na potovsnfs ©koli sveta Kolesa Kolesa skoraj nova prvovrstna moška in damska po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »(Promet«, (Nasproti Križank). 4r3S4-"lil Kolesa dobro ohranjena naiproda.j pri ABC Ljubljana, Medvedova c. 8. Te'efon 24—Ul (poleg Gorenjskega kolodvora). 4602-111 /J Elektro motor 5—6 K V. kupim. Ponudbe poslat: na Zorman Skamč-na pri Ljubljani. 4000-SB Beseda 1 Din, 3-ivek a Din, za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio. Pes, rujav brak z znamko Ljubljana 827 se je izgubil. Oddati prnti nagradi v gostilni Košak, Moste . 4391-27 Glasbila Beseda 1 Din. davek 8 Dii. za šifro ali dajanje naslova € Din. Najmanjši znesek 17 Din. Violino dobro ohranjeno kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »202« -4t2»--3G Harmoniko dobro ohranjeno prodam. Pori&ve se: Rianaka otsta. illl v lokalu Družina. 4317-36 Beseda l Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokomobilo in polnojarmenik kupim. Po nudite lahko tudi samo lokomobilo ali seimo polnojar menik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Žagri«. 48111-7 ragocenosti Vsakovrstno zlato snpuje p« najvišja eenati CERNE - juvelir LJubljana, VVotfov« nllea L iS« 38 »Nu, tej nevarnosti smo hvala Bogu ušli!« je nazadnje rekel profesor Bizgec. Kaj bo z ubogim Indom, za to se v svoji sebičnosti ni menil. Naši trije pustolovci so vstali in so si hoteli pravkar oprhati prah s kolen, ko se je za njimi mahoma oglasil silen krik in trušč. Velika truma Indov, oboroženih s puškami in sabljami, je pridrevila za levom. Profesorja, Pikca in Mikca, ki se niso utegnili dovolj hitro umakniti, so kar podrli, in ves divji lov je šel preko njih. Drug je padal čez drugega; mnogo Indov je bilo ranjenih, in nekatera puška se je pri padcu sprožila — pokalo je kakor v Abesiniji, kadar je najlepši »mir in red«! Beseda l Dia, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice kupite ali prodaste potom moje pisarne RUDOLF ZORE LJubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10. 4057-16 Hranilne knjižice Ljubljanske Kedatne banke Zadružne gospodarske banke, CeljskSi »n vseh podeželskih zavodov Vam vnov-čim takoj po naj v is jii ceni. ALOJZIJ PLANINSEK Ljubljana, Beethovnova ni. M.fL Telefon So—10. 4030-16 Pristopim kot družabnik z gotovioo dio Dim 500.000. v večjo industrijo ali vele trgovino. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«. 43116-26 Posojila ,1a]em« privatnim oam» ščencetn in državnim urad nikom r gotovini »j. bi« gov niti bonih. »Hermee«. Zagreb Masarykova al. Ul. 87-16 Hranilne knjižice Naknp !d prodaj« vseb denarnih zavodov 1» posl ju jem do oajrii)! e*-ni takoi v gotovini. Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovnora aL Telefon 35—10. 89-16 16.000 Din posojila tečem proti dobrim obrestim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjetnost«. 401)4-16 Kupim knjižice Jadransko podunavuke ban ke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plati!©«. 4B78-16 m Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 1' Dia. Gumbi—plise entei ažur predtisk mono-grame, hiti > ia vrši M a tek & Mikeš Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Lokali BeseOa i Din i«vek S Din. za šifro »li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Mlekarno oddam na prometni točki brei konkurence na novo vpeljano. Naslov v vseh posl. Jutra. 4274ri!9 S 9HHH Beseda 1 Din. davek 8 Din. M šifro ali lajanj« naalora 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Dio Enosob. stanovanje manzairdno. oddam maja na Bleriweieovi cesti št. 9. Vprašati II. nad. levo. 4£»S-ai Dvosob. stanovanje s pritiklroajmi, velikim balkonom, topla m mrzla voda, parket, elektrika^ oddam 1. aprila ali maja pri etairi šišenski cerkvi, Vodnikova štv. fie. Vimašati tam I. nad. Christof ali Do mobranaka 16. 42T76-S1 Dvosob. stanovanje v suterenu t v>elikiim kosom vrta, za Dim 303. mesečno oddam s 1. aipriloim v Hotimirovi 14. Sp. Siiška. 4EB1-31 Trisob. stanovanje z koipalnico oddam v D«J-m«.trnovi uL z 1. majem. Trisobno Ftsvnovanje s kopalnico na Opekarski oesti takoj oddam. Poizvedbe: Gradbena pisarna Riiimska cesto S/I. 4E87-01 Trgovino mešanega blaga, žele™, špe cerija, manufaktuira, prodam na najproroetnejši točki me sta Virja (Podravina) 8 kresnimi magazini in sto-no-vanjem, vrtom itd. Stari dobro uveden obrat. Bodoč nost 7asigurana. Potrebno okoli Din 50.000.— gotovine, ostali |«igoji povoljni. Ivan Matom *čkin, Vir je. «301-118 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova » Din. Najmanjši tneeek 17 Din. Kupim v Ljubljani hišo v prometnem kraja x trgovino eveut. gostilno do zneska Dim 800.000. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilo v gotovini« 4016-30 Stanovanje lepo, solnfno, 2 eob, kaM-ne. 4-71-33 Dvosob. stanovanje s koroireiro oddam Zadružna 17. Kodeljeva. Enosob. stanovanje soinčno oddsis na Cesti 30 akt. (Tameki cesti) št. 23. 4094-3! Sti~AOi>anja Enosob. stanovanje sončno, eventuelno tudi c majhnim kabinetom, i? čem v centru ali v bližini za H. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesec maja«. 4BJ6-3;a Zoper prhljaj In izpadanje las pomaga z uspehom znana voda za lase Q U I N A R (QUININE z ARNIKO) Quinar mastni za suhe lase, Quinar suhi za mastne lase. Dobiva se v vseh stroko\Tiih trgovinah za ceno din 27.—, 38.— in 60.—. ČEBELARJI! Košnice, okvire, umetno satje, sita za med in vse ostalo čebelarsko orodje izdelujemo. Ilustriran cenik pošiljamo brezplačno. L. RIZMANN, Novi—^Vrbas, (Bačka). -HOHNER" najpopolnejše harmonike sveta GENERALNO ZASTOPSTVO otnifiair se vrši v Hraetju it v. 7. v ponedeljek 6. mtiroa 10.77 ob 0 uri Oddaja njuv v enkup pa je r torek 0. marca 1007 ob 149. 4£X&38 rotbart Glavno skladiife za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, parf. oddelek, Zagreb. Razno Besed« 1 Dia. davek 8 Din za šifro ali dajanje o^alova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din. »Slava Gril« nočna krema se še dobi sedaj pn) njej saimi. Zagreb Juri&čeva 01./L 43B0-S7 Suha drva koks in najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi L Pogačnik, BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 KNJIŽNA ZALOŽBA HRAM izda v svojem letošnjem programu 1937/38 šest obSrnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Zupančiča, Vladimirja Levstika in drugih, izbranih tz svetovne literature," trajne umetniške vrednosti. Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33.— mesečno, celo platno vezane knjige din 25.— mesečno. Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program, dobi kot nagrado še eno v ček) platno vezano knjižico, izdane pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu. Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačno! Založba Hram, Ljubljana, Florjanska ulica 14» t KLIŠEJE F N0 IN VFCBARVNE hrf1! SV.PETRA NASIP ST. 23 Potrt! ▼ globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog in oče, gospod JOSIP VARGA POSESTNIK IN PEKOVSKI MOJSTER previden z zakramenti za umirajoče* tmirf v bolnišnici milosrdnih sester v Zagrebu. Truplo blagega pokojnika bo pripeljano t Trbovlje in se vrši pogreb iz hiše žalosti danes 4. t. m. ob 16. url na farno pokopališče. TRBOVLJE, 3. marca 1937. Žalujoča Sena in otroci Urejuje Davorin Ravljen* Izdaja aa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakarnarja Fran Jeran, — Za kmmtnl del Ji o4bvmmi Uoii M ftd x MnWJ»A