88. številka.
Ljubljana, neđeljo 16. aprila.
IX.  leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzciuAi ponedeljke in dnove po praznicih, ter volja po pošti prejuinan za a vstro-ug era ke deiele zu edo l<st<» 1<> g-kl., za pol leta 8 glđ., za četrt leta 4 f*ld. — Za Lj ubijano brez poSiljanja na dom zn ćelo leto 13 #I<1., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dorn se nuima 10 kr. za meacc, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d eiele toliko već, kolikor poStnina iznaša. — Za goapode učitelje na ljudskih šolah in za dijake veJja znižana cena in sicer: Za Ljubljanu za »etrt leta "J ^ld. f)0 kr., po pošti prejeman za četrt leta .'i gld. — Za oiuunila su plaćuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., ie se oznanilo eiikrnt tiaka, 5 kr., če se dvakrat hi 4 kr. še se tri- ali većkrat tiska.
Dopisi niij se izvole traukirati. — Rukopisi fle ne vračajo. —  Ur cd nifi t vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši flt. 2f)—26 pole^ gledaliSča v „zvozdi".
Opra vni 5 tvo, na katern naj se blflgovulfjo potiiljati nuročniue,  reklamacije, oziunila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiakarni"  v Koluianuvej hiSL
Zaradi  velikonočnih   praznikov   iziđe prihodnji list v sređo.
Velika noč.
Sveto pismo nam pripovedujo, kako da je sin božji hil dejan na križ, kako da je s krvyo in potom si rosil smrtno svojo pot, kako da je v neskončnih mukah in bridkostih klical na pomoč nebeškega oeeta in kako da je — gospodar neizmernih naravnili ntočij — s pekočo žejo glavo nagnil in umri. Ali tretji dan potem, pa je prenmgal groba oklepe in v Castitljivosti svoji vstal v življenje. Dokončan je bil trpljenja pot, utolažon neskončni bog s krvijo svojega sina, zatrt srd prvega greha, prve nehvaležnosti in zopet je vezala neskaljena harmonija solzno zemljo z večnim nebom.
In zatorej je denašnji praznik v pravem 4>omenu dan harmonije in miru. Po vsej daljnej zemlji bijejo srca v radosti, mir vlada v du-šah, mir se razprostira črez uboge in visoke, mir obd«ja najslabejšo kočo in veje skozi krasne palače, mir je krog zibeli, kakor tuđi krog postelje onemoglega bolnika. Naj se tuga nad tugo navali nad si pomaka — denes se mu razjasni nebo in z velikonočnim vstajenjem vtrne se mu iskra veselja v tužno bodočnost.
V človeškem srcu pa se vzbuja želja, da bi takih dnevov bilo mnogo v letu, da bi nastala vedna velika noč, ter se pričelo idealno stoletje vekovečnega miru.
Pozabljena je diplomatična sedanjost, po-zabljeni velikanski krupovi topovi in nebrojna morilna orožja, za katera izdaje omikani naš čas največ svojega kapitala; pozabljena je krvava preteklost zgorlovine, pozabljeno, kako, da se je človeštvo uže od nekedaj mej soboj s slastjo morilo, pozabljena tista strašna proza življenja in   ideali   napolnjujejo dušo.    Ideali,
nedosegljivi ideali! In srce je mehko, sovra-štva denes ne pozna in voljno je v rahlih občutkih se udati najhujšeiuu nasprotuikn.
In: kdo bi se pri tem ne spominjal svojega rodu V Od nekedaj uže mora hoditi po tm-jevih stuzah in marsikodaj su mu je dejalo na ramena breme teškega križa. Marsikodaj so inu v sredi njegovi pluskali togotni valovi srtl-nega boja, in pobegnil je mir, pobegnila harmonija. Ali denes paS lohko izrečemo upanjo, da utilmejo viharji, in se ogladijo poti, ter pridejo slovenskomu rodu dnovi, v katerih zro s srcem vzvišanim nazaj na težave proteklo, ter slavi z vsako veliko nočjo tuđi svoje duševno vstajenjo. Ali tedaj živeli bodo uže naših vnukov vnuci in uživali sadove našega časa, ter slavili prednike, ki so so trudili za nje.
Disharmonija in nehvaležnost bi torej bila, se denes ne spominjati tistih, nad katerimi so so zaprli grobovi, katerim pa je uže tedaj živelo v prsih gorko srce, kateri so pričeli prVo delo podavši kakor Veronika nekodaj božjemu sinu, svojemu rodu prt, da si jo obrisal snoj in kri s trpečega obraza. Pred vsem pa bi bilo ne-hvaležno, ako bi se ne spominjali pesnika, ki je mnogo pred nami uže pel o slovi nskej lepsej prihodnjosti. Ulagoslovljen naj mu je spomin! Truplo vzele so vse zemeljske moči — ali iz gomile đoni krasna aleluja njegovih pesnij in vstaja idealna podoba njegova.
Hoteli smo deues ostati pri svojem rodu. Manj nas skrbi politika po starej Evropi, ki tako rada zbira crne oblake na obnebji d^i-plomatičnem. Ali pogled nam hiti nehote proti jugu, kjer se bije in preliva kri rod za prvotne pravice svoje bodoenosti, rod, kateri je stoletja umiral na križu osmanske krutosti. KonČno izrečemo še ponizno svojo željo, da bi prišel pač kmalu dan, kateri prinese tuđi tem sto-letnim trpinom \eselo velikonočno vstajenje. Ta želja pa nam  hiti   kakor   niolitev   k božji
oaodi, molitov,^ ki je denašnji dan, s katerim, se je nekedaj zopet mir na grešno zemljo po-vrnil, gotovo opravičena. —                * J. T.
Kriza?
Članek „N. ir. l'r." o Turčiji, še bolj pa. razkritja, na katera se opira, namreč da je grof Andrassy uže leta 1870. turskemu poslaniku Khalil-begu svoje sovraštvo do Rusije razkrival in plan delal, kako bi Avstrija z 800.000 in Turčija s 500.000 možmi Rusijo napala, — naredilo je veliko vzbujenje po novinah, da si prav za prav nijsino nie no-vega zvedeli. To je bilo uže dolgo znano, da Magjar Andrassv ne bode nikdar pozabil, da; je Rus vrgel magjarski upor leta 1840. Ali prodno bode Magjar avstrijsko vojsko, v ka-terej je večina Slovanov, gnal na slovan-sko Ilusijo, bode dobro storil, preudariti, alf bi se res avstrijski Slovan proti Rusom za> magjarsko puntarsko maščevanje b tisto Hra-brostjo bil, kakor če bi šio, na priliko, proti Turkom ali Neincem. V teh stvareh so ga najbrž višji krogi podučili in bil je navidezo/ prijate^ Gorčakovjjev, moral biti! Vsakako je> pa to važno, da so baš sedaj ona ođkritja v^ franeoskem ,,Memorial diplomatique" javyajo^ Utegnejo namreč Andrassva vreči. Avstr^a. vendar ne more z Rusijo v prijateljstvu živeti, (kar na naše veselje „Pol. Corr." uradno včeraj trdi), pa ime ti inioistra, čegar sovraštvo do Rusije je zdaj z javnimi akti pred svetom dokazano.
Sicer se pa menda čudeži gode. „N. Fr. Presseu prih aja k izpoz nanj u, da dua-lizem nij korišten za državo. Zopet 14. aprila, prinaša velevažen uvođen članek v katerem — čudimo se! — obsoja dualizem, Andrassva in. vso državopravno uravnavo monarhije! Depeše' Khalil-Bega ua turskoga vezirja, iz katerih je jasno, da sta bila v Avstro-Ogerskej leta 1870
tifeitekr
Trcbentice.
In zopet so cvetele! Gorki jug, ki je bil otajal ledeno polje, in odgrnil polagoma odejo z bolo odujo z brdov in goni, probudil jih je doli pod klancem na solčni brezini, in sedaj so molele ljubo svoje rumene mlade glavice kvišku s tal, iz listja, in iz mrtve, suhe k zemlji pritisnene trave, ter gledujo gon ])roti sinjemu nebu, kjer pomiče gorku pomladanska sapa tropo malih meglic naprej — in le na-prej, dokler ne izginejo tani za soverno planino. Da — zopet si tukaj,
Kožu pomladila. Priiuula veria!
Vai^i otroci si režejo iz bližnjega vrbovja šibine za drobno piščalke in mimo tebe gredoč u trga te ta in oni, in zupiska s toboj. Ko pa
ima utešeno vrbovo pišćal, vrže te preč nazaj v listje, in tvojega glasu nij več čuti — pri-inula veris !
Ondan po polu <lne je bilo, ko sem šol mimo vas, vi rumeni cveti, doli pod solnčnim klancem — in ko sem vas ugledal, postal sem in v spomin so ae ini usililo bosede, ki sem jih bil govoril nekudaj v Cudnej uri, — čudne
besede:
Ko su utrok ectu Itil
Cvotico st«)ii natural Im mSel trubuntice,
Vijolo  p;t jili  litul ral.
Si-duj  post.il *ein inod'T mož In ženski cvet probiiMin
In zopet «o troin-ntiee, Ki jilj vijol« tim iiaiu.
Tako se človek zmoti! Uodi si nalašč, bodi si po neuinnosti, bodi si po nesreći — zmoti se pa vendar vsak!
lu tuđi letos, sedaj ko je pri čela na novo
vstajati pomlad in sejati svoje cveti, tuđi sedaj je obvarovala zmota svojo moč, svojo golo prozaično moć, tako, da se je marsikomu tisto pripetilo, kakor meni, ko'sem nabiral troben-tice. In skoro je smešno to pripovedovati, ali* trditi, da je pomladna poezija tako vplivna, da človeka zmote varuje, vsaj nihče v celej belej Ljubljani nij mislil, da bode gospod doktor Dolti Se hal'f er, govoreč ali „beroč" o Anastaziju Zdencu, kaj — novoga povedal; in vendar, kako so se ljudjo zmotili! Kaj ti nova, tako nova, kakor je stara prislovica : „pesek v ori!" — bila ju poslušalceiu gospod Dolh"-jeva trdi tov, da Zelenec visoko presega Sčhillerja Ko bi o nežnem spolu, ki se je zbral po lepih zastopnic.ah okolo novega estetikarja, ne ve-ljalo stare Ovidijeve besede : „Spectatum ve-niunt, veniunt speetentur ut ipsae" — bi bil' vsled te grozne zmotc, katero je jirouzročila duhovim   tnlitev,   prejel  mali   gospod   doktor
dva ministra vnanjih zadev, Beust resnično, Andrassjr pa kot ministerski predsednik oger-ski, ter sta vlekla vsak na svojo stran, jeden v mir, drugi v boj z Itusjjo, — to je žalosten pogled! Kakšen vpliv more država imeti na zmaj, ako se take reći gode! Na Nemškem je bil Arnim obsojan, ker je kot poslanik včasi na svojo pest politikovnl. Tukaj pri nas pa jeden minister ravno nasprotuo ml druzega dela, in sicer pri zastopniku tuje vlade! „Kakšno polje za intrige je odprto" (pravi „N. Fr. Pr."). Država ali poslanik, ki z oficijalno politiko naše države nij zadovoljen, obrne se lehko samo na druzega ministra in mu izpodbudi protivje, pa ■vspeh doseže. In kako lehko se najde minister, ki rad čuje, da je on temeljit in drugi nrini-8ter „površen." Objavljene depeše, tikajoče fie dejansko orijentalne politike, so tuđi — ža-libog — drasticnega pomena za uredbo (or ganizacijo) države. One odpirajo razgled, po katerem pogledati je grozno; kajti ali se ne bode boječ sum v srce in na jezik priplazil, da li more država, V katerej dva ministra som pa tja politiko vlečeta, z vspehom delatiV Tako vpraša „N. Fr. Pr," čudna spokornica. Kaj vse to po-meniV Kaj bo iz tega? Kam to meri? Hitro se bode moralo videt.i.
Jugoslovansko bojtšče.
Vstaja v Bosni vedno večja postaje in ny dvombe, da dobiva iz Srbije redno pod-poro. Ćela Bosna bode kmalu v vojni in požaru. Dosedaj je 10.000 oboroženih vstaisev na nogah, ki se baje hočejo zjediniti in na glavno mesto Bosne, Sarajevo, udariti. Porta ne more do vol j vojakov v Bosno poslati, ker jih nema; za to je ukazala naj se vsi Muzelmani od 18 do 60. leta oborože v crno vojsko. — „N. Fr. Pr." ima v Bihaču dopisnika, ki ugovarja in oprovrgava vest, da bi se kateri Muselman bil udeležil vstaje, ali da bi se bilo klicalo „živio car avstrijski," — pač pa je res, pravi, da je v Bihačkem okraji spomladi vstaja pok-nila. Ta dopisnik ve povedati, da ao turski bašibozuki pobili v jednej bitvi 1100 vsta-fiev, katere so bili zajeli.
Velevažno bi bilo, če se obistini vest, da je tuđi v Albaniji uže vse za vstajo pripravljeno. Miriditi so nabrusili orožje in iz-brali za vojvodo nečega kapitana Jakoba.
V Belgradu vlada, vojevit duh. Pišejo, da tode zo'pet Ilistid prvzel ministerstvo. — Ljudstvo je tako razkačeno na avstrijskega konzula, ki k miru prigovarja, da mu je nu-pravilo „mačjo ^odbo." Vlada ne more več nazaj iti, mora vojno začeti, kakor brž je vse pripravljeno, Možno je pa, da bodo Turki, ki jih je uže precej na meji, sami začeli.
O gnjilobi turškega carstva pi.-e uže turski prijatelj „P. L." tako-le: „Oh'cijozna olepšavanja o politićnem položaji v Turčji so izgubila vso vero; ves svet ve, da je vsta-nek uže vso Bosno objel in da je turska vojska (če še to ime zasluži) prenezmožna, da bi to od uro do ure rastoče velikansko gibanje potlacila. Resnica je, da so turski vojaki vsled prehudih maršev, od lakote, bo-sote in mraza večjidel spačeni in se vstašem ne morejo dovolj upirati". — Tako piše uže Magjar.
Deželni zbori.
Kranjski deželni zbor. (XII. seja. Konec.)
Dr. Bleivveis: Čuditi se je res čudnej maniri v katerej g. „vitez" Vesteneck tukaj govori in ki bi bila pripravna jedino le za. go-stilnico. Napadal je narodno večino in pove-ličaval svojo stranko. Navdajal ga je oni ju-naški duh, kateri ga je vodil pri zloglasnih volitvah za kupćijsko zbornico. Ali če Vesteneck misli, da bode tukaj tuđi vse s svojimi brici dosegel, to se jako moti. VaSej stranki, ki ima „gebun-dene Marschroute" na Prusko, je vse kar je narodno slovensko, „firlefanc". Nam pa, ki smo zastopniki slovenskoga naroda, je nalog zagovarjati pravice našega naroda, prava, ki mu pred bogom in svetom gredo. Za izdane šolske knjige je dalo ministerstvo pisatelju remuneracijo, potrdilo pa do zdaj knjig /a vpeljavo v sole Še nij, tako dolgo se tuđi izdatno prodaj ati ne morejo.
Če „vitez" Vesteneck toži, kako strašni so stroški za upravo, moram mu povedati, da je na tem kriva zopet jedino le sedanja vladna sistema. Dokler b ode ta sistema vladala, ne bo zadovoljstva v Avstrij i. Zdaj imamo dve vladi in dvojne uradnike, plaćamo to se ve da vse dvojno. Ko bi se dala občinam prava avtonomija, potem bi se opravljali posli denašnjih c. kr. okrajnih glavarjev, ki tuđi mnogo lenijo, vse boljši kup in ne  c. k. gla-
varja Vestenecka ne druzih tacih  bi ne bilo treba.    Če g.  „vitez" hoPe,  da  bode   boj • še hujšl mej strankami, potem je ratumljiv,   si-cot ga opomoim, naj se vede   V zbornici   dostojno, a ne kakor v krčmi.
Vesteneck pravi, da se ne bode od dr. Blehveisa ufil, kako se i ina v zbornici vladati in da njeprovej stranki bode vsaj še svobodno, da bode izmej nje govoril katerega bode ona želela,
Poroćevalec Murnik: Glavno načelo g. Vesteneckovega govora je bil napadati narodno stranko. To nam je uže baron Abfaltrorn pretečena leta vsaj dostojnejše podobe narisal. Da so stroški za upravo večji, to je razumljivo, ker so tuđi agende v teku let večje postale. Ti stroški bi se bili pomnožili pod vsako stranko. V obee pa so se novo siste- « mizirani prostori za uradniki sklepali v celej zbornici, nepav deželnem odboru. Ko bi kaj bilo nepravilno, ima deželni glavar pravico, tak sklep Lakoj suspendirati. Deželni glavar je tuđi ud nasprotne stranke. Oe bode hođila njegova stranka po tem poti, pafc v našej deželi ne borno prišli do miru!
V specijalnoj debati se oglasi zopet „vitez" briskih volitev Vesteneck in se pritožuje, da se premnogo izda za remuneracije.
Dr. Zar ni k odgovarja.
Drugi se oglasi v specijalnoj debati Dež-man: On pravi, da se da tako malo za izo-br,aževalne nainene in Ao kolikor se da, to se slabo obrne. Kazati začne tri zvezke „slovenske Talije" in pripoveduje, da stanejo nas 800 gold. Ne dajte, pravi, da bo slovenski prestavh'alci predobro platani. Jaz sem v slo-vanskej literaturi tako vežč, kakor nobeden v tej zbornici. Ali te tri zvezke bi bil rad prestavil in bil dobro plaćati s (10 gld.
Dr. Poklukar ugovarja, da se knjige ne tiskajo iz subvencije deželnega zbora, nego iz prineskov udov dramatičnega društva, in to je jedino kar udje od društva imajo.
Dr. Zaruik pravi, da o briljantnih ho-norarih pri knjigah dramatičnega društva nij govoriti, če se ve, da prestavljUvec dobi za prestavo jednega akta 5 gld. Ako bi g. Dež-man, ki je ob svojem času veliko lepega v slovenskem spisal, kakor na priiner „Slava Slavjanom", in ki je v Vodnikovej biografiji rekel, da borno zmirom stali za vero, domovino in cesarja, hotel zopet sodelovati na slovenskem literarnempolji, nas bode to j%ko veselilo.    Tako bi   mu  jaz   dal   predmet   za
morda vendar ono veliko nezaupnico, o katerej se je uže govorilo. In ko bi bil ta svet t istini tako nehvaležen, tolažili bi gospoda doktorja, — in posebno njega zopet se slavno besedo: „Sic vos non vobis fertis aratra boves! —
Da, človek se zmoti! In ne le človek po-sameznik, — tuđi ćela tropa, ali tropica ljudy se lehko zmoti. Ves svet, kakor pravdo, je Cul, kaj je porodilo „naše veliko posestvo," ka-tero v zadnjih casih, kakor zopet pravijo^ mnogo eksekucijskih stroškov plačuje, pri volitvi dveh novih deželnih poslancev.
Rodila sta se dva uže „rojena", in veliko veselje je bilo nad tem rojstvom v našem nemškutarskem Izraelu. Kajti obetali so si privrženci novega Talmuda v crnobelem za-vitku, da jim je v jednem teh novorojenih dvojčkov — o baronu Taufrerju še govoriti iuj, — vscvetela prelepa, zdrava vijolica, ki bode se" svojim novim, krepkim duhom oča-
rala ves drobni Kranjski svet, ter odstranila vso kužnost, in puhlo našopirjenost nasprot-niško. Pa kako so se Ijudje zmotili!
To nij bila vijolica, namenjena nasprot-nika tako lehko in nevidljivo izpodriniti, — bog varuj 1 Vsaj po prvej priložnosti, pri katerej je poskusil razviti se ta novorojeni cvet sprevidel je stari, izkušeni pa najbolj trdovratni botanikar Dežman, in kakor pravijo ćelo baron Apfaltrern, kateri se neki ne peča s takimi neumnostmi, kakor je natoroznanstvo, da „vitez" Frilnzl, ali kakor re rajši imenuje Ve-stenek nij ravno vijolica, nego isto taka tro-bentica brez  duha, kakor dr. Sehrev.
Pa kaj hoćemo!
For Briitus is an honnurable man, So Are tlioy ali, ali honmirablo men!
In sedeli so potem skupaj, s prvega pri cvičku, potem pa pri štajerskem šampanjcu, ter gostili se s posavskimi klini, ter tolažili se rekoč:   to je brancin. Jednega pa, ki je vpra-
šal, kaj je „brancin", podučil je deželne sod-nije svetovalec Leitmeier, ki je bil jedenkrat kot „Vergntlgungsztlgler" šest ur v Trstu, da je to riba, ki je v Trstu mnogo bolj po ceni nego tukaj. In pri tej priliki sta si privoščila oba, učenec in učitelj, vsak še jeden kos. Sedeli so pa vsi prav Ijubeznjivo skupaj, oni iz velikega posestva, ki plačujejo davke, zraven pa še eksekucijske stroške, in oni, ki so pla-čani iz teh davkov, ter pobirajo one eksekucijske groše. In ko so bili uže izpraznili ne-kaj litrov, jeli so vstajati in govoriti. — Be-sedovali so na čast in slavo onoga inoža, ki je pel nekedaj za svobodo in ki je dandenes: ekseelenca. Zraven pa so udrihali po našem narodu, kakor je udrihal vedno oni, dokler je mogel.
Gospod svetovalec Leitmeier je bil sicer uže navdušen „vom Hauch der unbewehrten Jugend", kojega je nosil v žepu, pa ustrašilo gaje „das VVe ltal 1 griimlich imd friiBtelnd"
Igro, naj spi Se burico, kakSen je ČIovek, ki je začel v moževskih letih svoj rod insvoj jezik aaničevati, tej komediji naj da naslov n Proklete grabbje" pa ga borno, to mu zagotovim, izredno res dobro honorirali, s še več nego <J0 gld.
Tuđi poroćevalec Murnik (pređsednik dra-matičnega društva) objasujuje, da se tiskajo itnjige iz prineskov drustvenikov. Honorari so pa tako mali, da ko bi moral kdo od njih živeti. ne bi mogel na dan već kojeden-krat gorko jesti. Tu pri nas sodeluje domo-\jubje, drugače bi ne bilo niogoče delati.
Končno se sprejme brez daljše debate ves proračun kranjskega deželnega zaklada, po predlogu finančnega odseka.
Politični  razgled.
V Ljubljani  15. aprila.
Cesftr je denes sprejel Andrassya, Tis/.o in Auersperga, da mu naznanijo kaj so dosegli z dogovarjanji. Gotovo da bode on potoni po-sredoval, — če se stvari drugaćo ne odločijo. Neko rešenje se mora došeči.
©//*•»•*/*•» glasilo „l\ L.u konstatira, da so stvari glede dogovorov tako daleč prišle, da ne more ogirsko ministerstvo nić več na bolje okreniti jih. Ogerski ministri so storili vse kar so mogli. Oni so menj zahtevuli nego bi konservativna stranka zahtevati mogla. Njj nemogoče, da bodo dogovori popol-nem brezvspešni. Obrat na bolje je zdaj •V dvanajstej uri saino od uvstrijske vlade od-visen. »Honu pa pravi, da bode ministerstvo ogersko prej odstopilo nego s pretirano po-pustljivostjo deželi škodovalo. Kaj Magjari imenujejo popustljivot, to je znano.
Ruski* „St. Peterburgske Vedomosti" so Poljake pozivale, naj pomnijo svojega slo-vanskoga pokoljenja in naj se za vse do-godke zvežejo z Rusi. Ali krakovski „Czas" odgovarja: Mi Poljaki borno mirno gledali vojno Rusov z Nemci, ker oba naroda sta nam sovražna in želita Poljsko uničiti. Žalostili Ijudje ti Poljaki.
H4*vt*»-*ki liberalci, ali bolje prusijanje, terjajo razpuščenje zbornice, ne toliko iz upanja, da bi večino dobili, ker protivje proti pruskeinu centralizmu v samoj Nemčyi raste, nego ker 80 mej soboj nejedini in čutijo, da tako z njihovim gospodarstvom manjšine ne more dalje iti. —
Nemške Bismarkovo novine „Nordd. Allg." se podvizajo zatrjevati, da mej Peter-burgom in Ijerlinom nij nobenega razpora, da ruskega carja v Berlinu z veseljem čakajo.
Prusi so jako razdraženi, da je saski mi-nister Friesen priobčil v „Dresdener Journal" oster Članek proti temu, da bi vsenemSka država vse železnice v  svojo  oskrb   prevzela.
in za to je govoril — samo trikrat od „Krains geisfgem Siegfried" v krasnoj jam-bičnqj meri. Čestitamo mu, da ima tako dobro urejene ustno sklepe, kor mu prvi grozoviti jambus nij Čeljusti razkrhnil.
Sedaj pa, „revenons a ces moutons! Gospod Vestenek nij govoril, ker se po polu dne nij domislil naučiti se kaj dotičnega. Po-gregal sem ga, saj kdo mi bode to za-meril, ker sem uže vzgoraj dejal, kako je prijazna
Roža pomladna Primula voris!
In glejte, sneg jih je zopet zapadel doli pod klancem, — iu vaški fantiči ne piskajo več na-nje; umolknile pa so tuđi drugod, kjer so še pred kratkim trobentale — tako nežno tako otročje, — te malo sirote trobentice, o katerih so dejali, da so — vgole!
J. Z.
Domače  stvari.
—  (.lutrije   benefica   gosp.   Koćo 1 ja.) Pri tej priliki  tuđi obfinstvo   opozo-rujemo, da bode pri tej predstavi prvikrat svirala izrstna vojaška godba hrvatskega   polka. Igro pak je prestavil   gosp. beneficijant   sam.
—  („GJ as bena Matica) ima 18. t. m. obfni zbor v  ljubljan. ČitalniČnej   dvorani   ob osinih zvečer.
—  (Ivatoliška d ružba v Lj ub ljani) ima 23. t. m. občni zbor.
—  (Pevccin in  čitalnicam.)   Ravno-kar je na svitlo prišla v Trstu zbirka moskih zborov in čveterospevov   uglasbil   A. Hajdrih. Dobivajo se j>ri \*. pevovodji    A.   ITajdrihu   v čitalniri v Trstu. Zbirka jo prav lična in ima lop kamnotisk   in naslov „Jadranski glasovi". Priporoćaino   to   lcpo   »lolo  vsem slovenskim pevcem in društvom.
—  (Iz Maribora)   poroča   „(».":   Tu-kajsuji Slovenci snujejo posojilnico z omejeniin poroštvom. Odsek 3 mož dela priprave in na-merava   brž   po  praznikih   sklicati večji zbor
—  rcč jo v zancsljivih,  delavnih rokah.    Po-trobc takega zavoda nij treba mnogo dokazo-vati  —  denarna stiska pri slovonskih kmetih in nesranmost mariborskih oderuhov jo dovolj znana in č u t e n a.
—  (Lovski bataljon š t. 7,) pri  ka-turiin so sami Slovenci, dobil  je naglonia po-vol e izmasirati prihodnji velikonočni ponedeljek iz Novega mesta na tursko mejo in sicer: štab z dvema  kompanijama   v   Sinj   ostali  pak   v Imosk.    Na kratki   odpust sem prišli lovci so dobili telegrafični ukaz takoj nazaj priti.   Vse to kaže, da so bo   kaj   posebnoga v kratkom zgodilo, in pomenljivo  pa  ne   slabo je to, da ravno Slovane na tursko mejo pošiljajo.
—  (Polk Hartung)*v katerem so bili naši vrli   slovenski mladenci iz spodnjega Šta-jerja, in ki so je po posebnoj uljudnosti oficir-jev, po poštonem obnašanju in lepem   vedcnji vojakov in po dobrej polkovej-godbi celovškim bivalcem kaj  prikupil   je  12. t. ni. odpotoval v novo gariiizijo v Trient in IJozen.   Voščimo jim mnogo sreče  v južnej   Tirolski in kmalu zopet snidenje!    Magjarski polk Este, ki ima mesto njega sem priti, baje   nekoliko mescev še v Dalmaciji ostane in tako  smo brez peš-polka — ražen  rezerve   MaroiČiČevega  polka
—  in brez godbe.    Žalostno za sedaj bližajoči se  lep  čas   in   šo   bolj   žalostno   za trgovce obrtnike, mesarje, krćinarje i. t. d., ki jim uide lep zaslužek.
—   (0 ljudskem giban ji v Celovcu leta 1875.) Piše se nam: Po zadnjoj žtetvi leta 1870   ima  Ljubljana  23.032  in   Celovec 15.200 prebivalcev; ovo žtevilo se jo v prvem mestu za mnogo pomnožilo in v slednjem pre-cej jednako ostalo. Oglejmo si v primeri z Ljub-ljano   ljudsko gibanje v   glavnom   mestu  Ko-roške leta 1875.    Pretočeno leto je bilo skle-neno   samo   87   zakonov   (Ljublj.   231);   naj-mlajši  ženin je bil   star  23  let,  najstarejši 71 let; najmlajša nevesta   17  let   in  najsta-rejša je uže preživela 57 spomladi.    Otrok se je porodilo C31 (Ljubi. 7'J2) in sicer moškega spola 315 (Ljublj. 407) in ženskega 31G (Ljublj. 385) torej ima vsak decek   uže svojo nevesto in le jedna sama bi obsedola. Mej rojeniiui je bilo zakonskih   232,   in  sicer   112  dečkov   iu 120 deklic in nczano n skih   399 (tri   sto devet  in dev etde se t) in sicer 203 dečkov in li)G deklic; torej zadnje Stevilo daloč prvo prescga, kar je baš v Ljubljani nekoliko dru-
gače, Umrlo je 733 osob; najstarejši je do-segel 04. leto starosti. Prostovoljno so se podali v orkus 3 moski, ki so s spomočjo konopca potovali onkraj sveta.
—  (Od sv. Kri/a   pri   Ljutomeru) se piše „Gosp.":   V nedoljo2. t m. ob  7a 10. uri zvečer začelo je strašno grmeti in bliskati se; malo da nijso sipe pokale. Strela udari v hlevo,   s slamo pokrito poscstnika M. Rtrakla in ogenj mu uniči lrišno poslopje, kleti in hleve. Strelovod   na  ccrkvenoni zvoniku nij črez 50 mctrov   od   Straklnove^ra   hrama pa nij imel zadosti moči, da bi nesrečo odvrnil.
—  (Uboj.)   Poscstnik France Mlakar iz Ponkve   pri  Celji   se je sprl z viničarjem Si-inonom Pintarjem iz Loč pri krčmarju Pančiču v Zečini.    Od   besed   je   prišlo do pretepa in uboja. Mlakar je nirtev   obležal.   Ubijalca   so uže prijcli in zaprli.
—  (Tat ustreljen.)   Posestnik Emer-šic v velikom Okiču je bil '2. aprila   po  noči od tatov napaden.    Hoteli so v hram ulomiti. Emeršič se vzbudi, vzaiue samokres in   streli skozi   okno,   zadene   jednega   izmej   tatov v prsa, da se jo ta mrtov na zemljo zgrudil.
—  (Streha) je  i>. t. m.   udarila  v hišo Jurja Emica v Žmarji in ubila l.Oletnega dečka, ki je pri peči na klopi spal. Ili.ša je pojjorela.
—  (V Ptuju) je železniiski delavec  Anton Kocijan prišel pod mašino  in je   ostal k priči mrtev.
Začetek ob Va8. uri zvečer. Deželtto gledališče v Ljubljani.
V  ponedeljek {Volikonočni praznik) 17. aprila 1876, Na korist regiisearja In igralo a „Sram. društva",
Josipa Kocelja.
Prvikrat:
Vrli Oerkvenodolski župnik.
Ljudska igra   s petjem   v  4 dejanjih,   po L. Gruber-jevt\j  „Our Pfarrer von Kirchf.-ld",   predulal   za  slovenski oder Josip Gćcelj. Godbo zhtžil A. StockI.
V  zatctkn: Slavnostna ouvortnra, svira voj. godba.
Osob e:
Grof Pottsr ČVnodolski — — — g. Jeločnik. Volk, njegov l-»voc — — — — g. Blodkov. Svitol, Corkvcn-Klolski župnik— g. Sclimidt.
UČitolj iz Pudjjoro-------— — g. Kajzel.
Krčiunr v Radovljici    — — — g- Jokovec. Nj.'gova 8ot>roga     — — —  — gdč. Namretova. Juncz, nju sin   — — — — — g. BoDač. Brigita, Svitlova kuharica — — gdč^ Podkrajškova. Iiojao. mlinarjov sin iz Dolino — g. Štunn.
Miiia Krajcc-------------------------g. Juvančič.
Jožo, v občo Koroninčar  — — g. Josip Kocelj. Anka Bruzarjeva, dokle iz Pođ-
brozja  —-------------------------g. OdijrtTa.
Mircn, žut.nik v Podhrozji —  — g. Kus. Franja, Loj zetova novesta— — gdž, Tekalčcva.
Staieaina-----------------------------g. Gorenec.
Teta-----------------------------— gd6. Vrtni kova.
Kmetjo iz Kadovljice  in Carkvenega dola, družice, ffodci.
Pri predstavi   svira c. kr. vojaška  godba 53. pilka
peficuv nadvojvodo Loopold po] vodstvom kapo ni ka
gospoda Czanskva.'
Jako ugodno se kupi
]pOS©St"VO-
Vslod prošnje posestnika prodajale so bodo sledeča ttolfja t>r*>stt* poseatva po v licitacijnih pogojih navedenih jako ugodnih plaeilnih moaali-tetah največ ponujučuinu kupcu
a) V zeuiljiSčnili knjigah mesta Visnjogore sub Tom. II. Fol. 180 v mestu ložečega ter iz zidane v jedno nadstropje obstojcčo, za vsako kupčijo jako pripravnu hišo aub consc. St. 4, v katoroj jo bila veo let atacima 7. mosanim blagom, kder soje jako dobro kupčeva^o, z vrtom vred za izklicano ceno yoO gld.;
b) in poscstvo v istih zemljišSnih knjigah sub Fol. 1H9 obstoječo iz dveh »jiv, travnikov in pašno parcolo v površnoj meri 2 oralov poleg mosta Visnje-goru ležeCega, tako imenovanoga „Keržigčevega" posestva za izklicano cono 350 gld. pri o. kr. okrajni sodniji v Zatičini v uradnej pisarni
zjutraj ob 9. uri pri samo jednom naroku samo za ali viaji od izklicanih cen.                          (94)
Jeđnega ućenca
x dobrimi  izpričevali,   ki je   par   reilk   »ili   vsaj   4 normalni rnzrod  z dobrimi  vspdii   dovršil   sprejema podpisani   v   svojo suknjarako   kureutno   in   manufakturnu štncuno.
Anton Verhunc,
(92—3j                                      -l;ivni trg št. 23H.
Slovenske knjige.
V „naroclnej tiskarni" se dobe, in morejo tuđi po poštnom povzetji narobiti najnovejše slovenske knjige:
1. „.Doktor Zober", originalen elo-vensk roman od J. Jureiča.    Cena 60 kr.
2. „Kalifor-nske povesti" od Bret Harte-a.    Cena 50 kr.
:i. „Tnf/omer", tragedija v 5. dejanjih. Spisat J. Jurćić.    Cena <>0 kr.
Franjo Prockl,
krznar,  izdeljevalec  kap in zaloga klobukov,
v Ljubljani, v judovskaj ulici 1232,
priporoča avojo,   za    pomladno saisijo  na novo bogato  pripravljeno
Zalogo klobukov in kap
za mnogobrojno ubiskovanje. P. n. kupci, civilni uradniki in vojaški stanovi zamorejo dobiti tu pri-merno meče, sablje, kaplje, portfelje, uniforniske kape, ter se zagotovljajo, da bodo postrojeni z dobrim blagom in po coni. Tuđi se sprojemajo kožulii črez poletje z garancijo.                  (95—1)
Samoklistirni aparat
(Clvsopumpe,  Irrigaterje), Inhalacijne aparate,
klisttrne, uretralne in maternične briz-
galnice, mlečne pumpe,   sesalne stekle-
niče, vezi za počene
!>«_>  iVit>i'i»šlt<»tj   ooiti.
Jedino Ie pri                                (53—6)
Ctalirlcl l*l< eoll.
Ipkarjtt, Mft "ihtnujskej rcsti r   IJtihfja>ii,
'—■-------------------------—
^MF" 8 c. kr. av. privilegijem in kralj, prnskim ministerskim potrdilom. TK£
Dr. Borchardt-ovo aromatično   Mišeče)   milo
(.žajfa^ z zelišč,  za olepšanje in popr;ivo koža in skušeno ioper vsakake nesnage na koži; v zupečater ih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Sain de Bontemard-oro dišeča pasta za
zube, najsploš:jejsi in naj anesljivejši pripomo-
cek  za ohranjenje in čistenje zob in zobnega
me5a; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr.
Dr. Hartnng-ovo olje s kitajske skorje zavaro-
vanje iu ulepšanje las; v zapećatenih in v stekla stempljanih steklenicati po 35 kr. Dr. Beringnierjev dišeei kronini dah, krasna voda za dutiauje in umivanje, ki krepća in bndi živelj; v izvirnih steklenieah po 1 gld. 25 kr. in 1) kr.
Prof. dr. Linde-va rastlinska pomada v fitanj-scah, poviša svit m voljnost las inje pripravna posebno za to, da obdrži pro^e las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr.
Balzamičuo milo h oljke se odlikuje po oživ-
Ijevajoči in ohranujoči moči za voljnost in meh-kost kož?; v zavitkih po 35 kr.
Dr. BeriDgaier-jev  rastlinski pripomoček za
barvanje las,   barva prav crno,   rnjavo in rn-menkasto; a krtačaini in iončki vred po 5 gld. Dr. Hartnng-ova zeljiščua pomada za oživljenje in zbujeuje rasti las; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po 85 kr. Dr. Bćringiiier-jevo olje iz zemljišenih korenin za okrepčanje in ohranjenje las in brade;   ste-klenlca 1 glđ.
Dr. Koch-ovi bonboni iz zeljišč, znan in sku-sen demač pripomoček za prehlad, hripavoat, zabas.'.n(.st, hripavo grlo itd.; v izvirnh škat-ljicah po 70 in iii kr.
Bratov Ledarjevo balsamiin« milo iz olja ze-meljskih oretiov, prijeten pripomoček pri umi-vanji neiue in občutljlve kože, posebno damam in otrokooi; po 2b kr., paket {4 kosovi 80 kr. Pravi ti popripoznani solidnosti in pripravnosti tuđi v naših krajih uže priljubljeni pri-pomočki se dobivaj0:
v Ljubljani pri Franc Terčefca in lekarju Hiršiču in Anton Krišperju; v Zagreba pri le-karjih: .T. J. (Jvjbek in 7,«. Alitthach in Flor. Ki-ralovicu: v C'elji pri Kr. Krišperju; v Reki pri ilroirlijeru Nikolu Povačiču: vCiorici pri lekarju A. Franzoniju; v Celovcu pri lekarjih; Aut. Bei-nitzu, Karingerju in Kellnerju; v Kranji pri liajmund Krišperju; v Mariboru pri Mariji Zankl; v Trstu pri k-karjih: J. Scravallo, K. Zavetiju, P. Predini, Fr. Vedovattu in Pavlu Roeci; v Be-Ijaku pri Matevžn Fiirstu: v Varaždina pri Iekarji: A. llochaingerjii in A. Halterju: v Zadru pri parfutn. X. Audroviću; v Karlovcu pri N. Slavincu
Fredpačeniem in ponarejanjem svarimo oštro
Raymond & Co.,
r.k.prir. last.foraru hi/r/ealinfičulh amn. stranj
v Berlinu.            (97-i)
PođtrebuSne in kilove bolezni
zdravi popolneiu neškodljiva uinst za kilove uli prctrtfiinu od Ilokom, fttnr-■eneKKer-Jift v llerlts»n (Svica). Mnoga ispričcvala in zabvulna pisma se prilagujo navodu, kako se ima onu ni:i»t rabiti. KiiKpoSilja »e v piskerćkib po 3 gld. 20 kr, a. v. po II. SturseneitKcr-Ju siimemu, ali pa po Jom. Wels-u, lekarna pri Zamorci, AVien, Tuehlaubon Nr. "21 in Mlginundu Nittlbucliu, lokarju v Zagrebu.                                                                                (.'i.r>9—9)
Svetinjo napreilka /tri J)ttiHtjsh-ej razstavi 1877/. r      Srebrno sretinjo Littcerske razutavc 1M75.
Visoko čLsIaneiuu duhovenstvu.
Stef. Berlyak,
meščan in cerkvenih paramentov fabrikant
priporoča se za izdelavanje vsake vrsto
cerkvenih del,
kakor tuđi talare,   duhovenske   suknje itd.
in to po najnižji c«ni.
Drag. Berlyak,
zlatovezka,
priporoča se za izdelavanje
baldaliinov, zastav, stavnic za pevska, strelna, veteranska in požarna društva.
Ornati za aplicirati
se sprejemajo.
Vezeni no (čtikerije), za kat ero jo tuđi snov pridejan, sprojemajo se za montiranje in sa izdeljujejo najskrbnejše, odgovarja ao tuđi na vsa narodila s poštuim   povratkom.                                                                            (76—2)
Tovania na Dunaji VIII., Piaristongasse št.  7. Zaloga     „        „      I.,       Grttnangergasse št. 6.
Solidne osobe,
katare bg zavožojo prodajuti loze In druge državne vreduostnv paplrje
na obrokno placila, sprejuinajo se v vseh krajib Avstro-Ugerske monarhije s-prav ugodniini pogoji.
Oni, kateri so hočojo tega posla poprijeti, tor vspešno đelovati, se-bodo šo poNebno odškodovali.
Dotično pormdbe sp ruj oma pod naslovom P. Y. 375 MMaaaemmtetm ČT  troffter t> i'š'affi.                                                                   (89—2)
Vrt in krčma
l?avlie*©¥©   pl¥ffixmie
\  MfiotliiJeJ NI«kl
se bode odprla zopet na velikonočno nedeljo.
Za dobro pijaco, dobre gorke in mrzle jedila, kakor tuđi za izvrstno kavo skrbel bode najbolje najemnik pivarne, ki hoće tud* krčmo sam na svojo režijo imeti.
Jbsef Deisinger,
(91—4)                                                                  pivovar.
Nova  slika.
IzSla je v Beču velika in umetniiki izdolana s ika
Vodje i junaci iz ustanka u Bosni i Hercegovini:
,    Luko Petković — Mićo Iijubibratić — llogdan Zinionić — Milovan lSosković — Peko Pavlović — Lazar Sočica i                                        Mclentije Porović — Petar (l'ecija) Potrović — Stojan Kovačević.
\                     Sliko je litografiral A. Šibe rt. — Slika je at>, slovannkim podpisom. — Slika jo fO contiiuotrov dolga a 63 contiui. široka.
i                                       K^fli Cena je slioi 1 for. 2O l^r. ^mm
i                       Naročbino se pošiljajo na ovo adreso:
i                                                             1>. JTaiiković, llien 111.  1 H«ai-Ka*»**«' Xr. 9.
\                           Novi-i se poailjajo v plačenim pismu ili po poštnej nakaznici, kakor je komu ljubo, tuđi na listuici se lehko  javi,   pu   ae   uju   po
poštnem povxfltku posije.
Preprodavci, koji za gotovi donar naroča najuionj  10  »lik, dobivajo  komad po 1   for.   in  franco  pošiljanje. i                           Cena jo tuko nizka, da je vsak nabaviti moru.
'                           Broz ove velike in umotniški izdelane slike nebi trebala, da   bi   bila   ni  jodna   družina,   koja   se   interosuje   za   vatanek   v   Bosni
in Ilercegovini.                                                                                                                                                                                                       (93—1)
Izđatelj in urednik Josip Jurčit.
JLastnina in tisk „Narodue tiskarne".