Kaj storiti, če se živina po porodu
ne iztrebi, kakor bi moralo biti.
Iz Dolenskega je »Novicam" došlo vprašanje: kaj početi, če se krava po teletu ne iztrebi v pravem času r
Stvar je res važna zato, ker sila veliko napak se godi po nevednosti gospodarjev, še več pa po neumnosti mojstrov skazov. Naj tedaj to razložimo in razjasnimo.
Najraji se pri kravah primeri, da se ne iztrebijo o pravem času, in če se je to enkrat primerilo, se primeri rado večkrat. Pa pri kravah je ta zadržek tudi najmanj nevaren, da se iztreba le čez 10—14 dni ne zadrži, — Če pa izostane 5 ali 6 tednov ali cel6 3 do 4 mesece, pa začne potem živina očitno hirati, pride ob mleko, jesti se jej ne poljubi, mrzlica jo včasih strese in vročina skuha. Pri vsaki drugi živini je zadržanje iztrebe veliko poprej nevarno, ker gnjijenje iztrebe spridi kri, v ktero so srkalne žilice gnjilad pripeljale ; začne se potem brž gnjilobna vročinska bolezen, živina hira in medli; večkrat jo začne po zdraženih čutnicah tudi hud krč lomiti, ki pahne maternico ven in trut napravi.
Kako neki se odpravi zaostala iztreba?
Odpravlja se po različnosti vzrokov, ki jo zadržujejo. Vzroki zadržanja pa utegnejo biti: ali
1)  če je p oviti ca z maternico preveč zaraščena, kar se posebno pri gobah kravje povitice zgodi, ktere se rade premočno sprimejo z gobami telečnika;
2)  če je krč zaprl maternično ustje, da iztreba, čeravno ločena, ne more ven;
3)  če so zavolj slabosti živine popolnoma prenehali tisti porodni popadki, ki spravljajo iz-trebo ven.
Kako tedaj pomagati?
Ce se je zdravnik za gotovo prepričal, da druzega vzroka ni, kakor ta, da je povitica pri kobili ali da so gobe pri kravi in ovci preveč zaraščene z gobami maternice, se pomaga tako, da se z roko loči, kar je preveč skup zraščenega. V ta namen seže pomočnik s pooljeno roko in porezanimi nohtovi v maternico,   in   skuša   priraščene  povitične  dela (gobe)
__  115    ---
rahlo in počasi ločiti, ne pa jih s silo trgati, da se ne poškoduje maternica. Ko zdravnik v maternici z eno roko ravna, vleče z drugo roko za popkovino, da se tako spravi iz starke. Pri kobili je treba povitico krog in krog ločiti od maternice; pri kravi in ovci se pa ločijo le povitične gobe od gob materničnih.
Je to opravljeno, naj se z maternično klištiro brizglja nekoliko mlačne vode v maternico, da se poplabne vse iz nje, kar je krvi ali morebiti tudi gnjile sodrge v njej zaostalo.
Je iztreba ven, se bo maternica kmalu spet v svoj zdravi stan skrčila, živina se bo okrepčala, vesela postala in rada po piči segla.
Svariti pa moramo tu prav na ves glas, da tisto silovito in surovo trganje gob, kakor je navadno pri mojstrih-skazih, je večidel nepotrebno in vselej nevarno, ker se potem živina za vselej poškoduje. Taki neumneži pravijo: „živina je gobova", misle, da gobe so bolezen, zato se morajo potrgati. Al to ni res; gobe morajo biti na povitici vsake krave in ovce, ker ravno te gobice so, po kterih se tele ali jagnje v maternem telesu maternice drži; če bi teh gob ne bilo, bi starka mladiča v sebi obdržati ne mogla. Vsaka krava ali ovca mora tedaj gobova biti, natora jo je tako vstvarila, — in le samo to je včasih napčno, da se povitnične in maternične gobe premočno sprimejo in se tedaj ločiti morajo. Nikdar pa se ne smejo gobe maternice trgati, zakaj te mora maternica imeti, da se ž njimi sprimejo povitnične gobe, kedar krava ali ovca breja postane. *)
Ce pa prehud krč zapira maternično ustje, da iztreba ne more ven, ali če so zavolj slabosti popadki jenjali, je po mnozih skušnjah najbolje potrjena peteršiljeva voda, ki se tako-le napravi: V 3 mas-licih naj se da kuhati za dobro pest p e t e r š i 1 j e v i h korenin z zeliščem vred; kuha naj se peteršilj pa tako dolgo, da so korenine tako mehke, da se zmečkati dajo; zmečkane korenine z vodo vred se zmešajo potem s 3 inaslici tople ječmenove vode — in to se A& kravi na trikrat popiti. Dopoldne in popoldne napravljaj živini tako pijačo tako dolgo, dokler iztreba od živine ne gre, kar se pa večidel v 3 ali 5 dneh zgodi. — To naj se vselej poskusi, ker je tolikrat dobro potrjeno bilo in cel6 brez vse nevarnosti.
Ce bi se popadki pa celo ne dali iz novega obuditi, da bi pahnili iztrebo ven, ker je živina popolnoma oslabela, naj se jej da včasih vina ali žganja z vodo pomešanega piti. V tacih okoliščinah sme zdravnik, pa le zdravnik, tudi štupo rženihrožičkov (Mutterkorn), poskusiti, kterih se pol lota z vrelo vodo popari, in ta poparina dvakrat na dan kravi ali kobili vžiti da, dokler se ne obudijo popadki. Z rže-nimi rožički je pa treba varno ravnati zato, ker so strupeni.
*) Zapomnite si gospodarji to, in iz hleva zapodite  vsa-cega, ki hoče gobe trgati.