INCIDENT^ V ZVEZI S STAVKO KOVINARJEV V MILANU ^ ^ ^ ------------------------------- Policija aretirala odvetnika Domini ja ',ker je streljal na stavkajoče delavce igrotts 3VOV P zanilt ktično ; Mori RlM> J2. Domini je zet lastnika tovarne «Geloso» - Danes stavkajo kmetje, spolovinarji, koloni in kmetijski delavci v Puglii - Seja vodstva PRI - Vodilni kadri KPI iz Srednje Italije razpravljajo o deželni ureditvi fonih’ Medtem ko se nadaljuje stavka kovinarjev v za- n podjetjih, stavka nameščencev pokrajinskih kmečkih i: »ajemnfv, ui ■ , ““'ucaceui-ev pokrajinskih kmečkih eležem jjj1 I“n* blagajn in stavka pomožnih zdravnikov v bolnišni- Iri) * 5e DO llltn etovlro InvmAl.tV, J.i_ » ■ ale) (preV sen,ftnrPofr^-a’ n^, kjte-v bocln govorili: tajnik CGIL i )v jn , ,®ereni’ predsednik vsedržavnega združenja kme-tajnik zveze kmetijskih f avcev. Te organizacije name- ai° s stavko opozoriti vlado lh nu^nost ugodnejših delov-e) lr^pog0jev in prepotrebnih re . ... kmetijstvu. 4ekl) izhnlČ0 dejstva ,da hiio— ^jobva ,ua so se ponovno 1Ja Pogajanja za novo kolek- ‘O detovno pogodbo, bodo 17. t. iJSTOlt,'tv pVkali delavci v tovarnah o-„ hdiVoi avko so Proglasile vse tri IllflltK !5e organizacije. Ulilll, .jd stavko kovinarjev, ki se bo 'JJtila jutri je v Milanu prišlo ncidenta. ki hi ntpcmil irnptl «Geloso», nekdo pa je zalučal nekaj kmanov proti oknu urada, v katerem je bila hčerka lastnika tovarne in njen mož, odv. Domini. Razbita šipa je Dominija tako raz- fani sprejel danes francoskega zunanjega ministra Couve de Mur-villa, pred njim pa predsednika irske vlade Seana Lemassa. V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za delo in socialno skrbstvo. V razpravi se je demokrist-janski sindikalist Scalia zadržal na uveljavljenju 3» člena ustave in zatrjeval, da je ta člen posledica o-koliščine, da so takrat pripisovali sindikatu «pretiran pravni značaj«, medtem ko se, po njegovem mnenju, sindikatu ne more priznavati f-1 ri “« Je zgrabil za pištolo in javnopravna osebnost; za dosego ustrelil skozi dva strela proti skupini stavkajočih. Policiji je sicer izjavil, da je streljal v zrak, vendar pa so kmalu ugotovili, da Je krogla prebila streho avtomobila Fiat 600, kjer je bila skupina stavkajočih. Policija je Dominija aretirala in ga prijavila sodišču pod obtožbo poskusa umora. Ih P1?1slednje Skupina stavkajo-1 V prisotnosti zunanjega ministra inL J ustavila pred tovarno I Piccionija je predsednik vlade Fan-111C ""......umu obvezne učinkovitosti delovnih po godb pa je predlagal, naj bi na osnovi zakona št. 741 izdali zakon o minimalnih mezdah, ki bi bil le ((preprosto dejanje politične volje«. Pod predsedstvom tajnika stranke Realeja Js bila danes seja vodstva PRI. V svojem poročilu o političnem položaju je Reale omenil dosedanje ukrepe vlade levega centra in poudaril, da kljub objektiv- renti e na i dva j ca k' ijela ‘ metni """"""'""""""""""""""""t1."mm."im,iimiiiiniiiiMHiiiiminiiiiiimuuiuiiiin,mu,umunimimmmmmmmi,urnim,mm. ZASEDANJE skupščine in ODBOROV OZN Poziv Angliji, naj posreduje proti zatiranju v Južni Rodeziji redite' Zadrefca v Lo,ldoilu zaradi ostavkc fo°ta - izvenblokovsfce države |oi naPovedujejo resolucijo z zahtevo po takojšnji ukinitvi jedrskih poskusov st — še s^Ew YORK 12 nen >, s katero ’ 1 ’ Glavna skupščina OZN je sprejela resolu-“bi‘Siv’ljenh?tero P°ziva Veliko Britanijo, naj skuša doseči razve-!iskv8»ranki Bf^ejitev’ ki jih je vsilila južnorodezijska vlada ogoje"koma p Ske ljudske zveze, ter izpustitev voditelja te stranke M rortueaišl801’1^ Je bila sPrejeta s 84 glasovi proti dvema daUio Sc,iska in južna Afrika), enajst delegatov pa se je vzdr S|fnrn0S#horrEi!°'Uc 1 i0 ie še PreJ odobril 'Bbo lra š a n i r® zp ra v) ja o kolonialnih "k ."h*1 in o ozemljih pod za- tnora upravo. i I6 3e izzval mučen vtis kar t ■ °P britans ega predstavnika v tudij'" odboru Hugha Foota. Ta je V feeraj sporočil svojo ostavko, ke* 9e ^trinja s kolonialno politiko je vlade zlasti glede Južne Ro-. «e- V Londonu ugotavljajo, da ARSlE Foot že dolgo časa nerad pod-•al stališče vlade o tem vpraša-J: Zlasti se ne strinja z vlado lde politike v Južni Rodeziji, • je tamkajšnja avtonomna ‘da uvedla ostre protiljudske 'one. Britanska vlada na noče ■ - „ de. Britanska vlada pa noče tO zi^vati, češ da ima južnoro- poizkusov. 2e včeraj je indijski delegat opozoril na razpoloženje nevezanih držav, ki zahtevajo takojšnjo prepoved teh poizkusov. Razprava o tem se je začela v času, ko izvenblokovsike države razvijajo v OZN močno diplomatsko dejavnost ter se pripravljajo, da na podlagi spomenice osmih držav predložijo resolucijo, s katero bodo zahtevale, nai se konča tekmovanje z jedrskimi poizku-si. akcijo proti ladjam, ki trgujejo Kubo. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da do sedaj nima nobene potrditve o akciji, kakor so jo javili kubanski begunci. Zato je treba najprej ugotoviti, «ali je zadeva res tako potekala«, preden bi prišli do zaključka, da je' -bil kršen ameriški zakon- a vlada široko avtonomijo, is je iljUve ^ h°tel spre3eti te.ute- rezelfrn^r ’e znano’> bH Foot gu-noaolfo-sv na Cipru in je brat levi-riede* laburističnega poslanca reze« naela Foota. Te dni se bo vr-e 16 London, da obrazloži svoje rja nr,(^.e vladi- Ni še znano, ali bo ivinjH lnorna zapustil diplomacijo, -i pc- pa .mu bo poverjena kaka dru-ftknvltem al0£a. V britanskem zuna-jLu„m,nis’trstv'u za kolonije je a°’.slldreoa ostavka povzročila veliko mar ntaiS- ker Je bil F001 stalni ’N SKl Predstavnik v odboru avo ZS °zemlJa pod zaupno u- O .spl°šno razpravo v skupšči- i m; -nes govoril alžirski zuna-, a!,ni®ter Hemisti, ki je pono-Aitik °° alžirska vlada vodila ’ odločnega antikoloniali- vanJj»rQ(j-n ]^solidarn°sti z afriškimi se %..ji ' ki so še podjarmljeni. Po-< i 6 tudL da bo Alžirija vo-, izf?v.®n’hlokovsko politiko, ter Wne az'l željo po ustanovitvi e-V o-f.^ornoafriške države. 1 raMi-1^11®111 odboru se nadalju-^Prava o prepovedi jedrskih odj je 11 danes m bila -----— Berlina, pristopa ___itanije k EST, dogod- jaH1 Etrai a *fubi in v Jemenu se je lež»l >bDariifndruži,a vest ° krvavih r ktd,fl.na kitajsko-indijski me- »cSi. Je ba nbS< l kie na aitajsko-inuijskl me- pi*««i.\bt,rSdVkVvor r— »0\r k,': *•* liiuijsmiu *uj«- ierh ajjn|jehru jt izjavil, da se po-tla Ja ,s Kitajsko «ne bodo za-6vem„okler bo trajal napad na )liiJiBkrat(0vz?0dnjh mejah Indije.« kod«‘Jske Pa' kot Poročajo iz Ki-nllfcora*’ Je prišlo do obmejnega *’ a«)ogai„ *.udi s Pakistanom, toda taI,K i8"« » telDfL8? «e že začela. iv V t°V farnosi’ za njegovo mirno rtii- n«*ne,,u se vedno obstaja ne- »t ;I?. J tem10 govorilo včeraj v bon-“A Jkuer Pa,rlanientu, kjer je Ade-rJeP& vnrii?,)tožil socialdemokratske-i ih. redn,, telAa Ollenhauerja, da po-jboU Unauii Podpira teze Hruščova. ejal .! oaimster Schroeder je še r?Je' resi.6 ,treba berlinsko vpra- r- ie tjs C je. glede Kube dejal, da, ;e t( v0jR . "Amerika skrbno igrala S0 a način1’4®”’, bo Castrov režim ze-iog8 rC(ln(. i.,Vaap'’ brez vsake nepo-1 hiH V R.J^ervencije ZDA. 1 D nez koncil, in papež v d^redstavnii11’ J® sprejel včeraj I Je Ske vlad 85 drSav. Hkra- 4 veTsi^j^j^0 ®Pora med ruski* O sp< ŽIVKOV PRI TITU Mali obmejni promet med FLRJ in Bolgarijo? BEOGRAD, 12 — Razgovori med jugoslovansko in bolgarsko gospodarsko delegacijo pod vodstvom Mijalka Todoroviča in Živka Živkova so se končali danes s podpisom protokola, ki predvideva sodelovanje na področjih industrije, elektrogospodarstva, prometa, turizma, napredek znanstveno-tehnič-nega sodelovanja, razširitev blagovne izmenjave in sodelovanja med bankami obeh držav. Za napredek medsebojnega gospodarskega sodelovanja bo ustanovljena posebna mešana jugoslovansko - bolgarska komisija. Na podlagi tega protokola so bili podpisani tudi ustrezni sporazumi, med katerimi tudi sporazum o gospodarskem sodelovanju, o dolgoročni trgovinski izmenjavi, industrijskem sodelovanju in o sodelovanju na področju turizma. Med razgovori so proučili tudi vprašanje vzpostavitve malega obmejnega prometa in sklenili, da se proučijo možnosti blagovne izmenjave na mejnih področjih. Po podpisu protokola je vodja bolgarske delegacije Živkov izjavil, da so razgovori potekali v duhu tesnega sodelovanja in prijateljstva in da so ti sporazumi velikega pomena za obe državi. Vodjo bolgarske delegacije je pred odhodom iz Beograda v domovino sprejel danes dopoldne predsednik republike maršal Tito, ki se je zadržav v daljšem razgovoru. Predstavnik drZavnega departmaja je dalje omenil, da je veliko število Kubancev raztresenih na karibskem področju in da morajo zaradi tega ZDA «odikloniti sleher-no odgovornost« za akcije Kubancev ki so na akcijo odšli z Baui-7r-.Akl ®pada pod jurisdikcijo ZDA Dodal je; »ZDA ne vodijo preiskave o vseh primerih akcij, o katerih poročajo.« White je_ dodal, da obalna služba in služba za priseljevanje že več mesecev vodita akcijo, da se preprečijo incidenti zaradi akcij, ki imajo svoj izvor na ameriškem ozemlju. Kljub vsemu temu pa ni moč izključiti nekaterih incidentov. Zato ne morejo ZDA nuditi absolutnih jamstev glede tega. nim težkočam in odporu ter nasprotovanju opozicije, bo vladna večina izpolnila obveze. Tudi kar zadeva predčasno razpustitev parlamenta je Reale dejal, da je tudi to vprašanje že za nami. Glede domneve povezanosti med uveljavljenjem deželne ureditve in zadržanjem socialistov, pa je zatrjeval, da je ta povezanost bolj v logičnem razvoju stvari kot pa v izjavah strank, četudi more ((politični dialog med strankami utrditi obveznosti in odgovornosti in s tem olajšati razvoj politike levega centra«. V diskusiji o poročilu tajnika je La Malfa poročal o delu vladne komisije za gospodarsko načrtovanje in pripomnil, da je njena naloga nakazati ustrezne prijeme, da bi v doglednem času premostili neuravnovešenosti v gospodarskem razvoju dežele. V primeru pa, da bi se predstavniki delodajalcev in sindikatov v tej komisiji ne mogli zediniti glede teh ukrepov, bo vlada sama storila svoje, kajti politiko gospodarskega načrtovanja je odobril parlament, ko je odobril finančne proračune. Na koncu so izdali sporočilo v katerem se poudarja med drugim, da je PRI bil in ostaja pobomik politike levega centra; da smo se že močno približali uresničenju vladnega programa kar zadeva nacionalizacijo električne industrije in obvezne srednje šole; z imenovanjem komisij: za gospodarsko načrtovanje, za davčno reformo, za anketo o stanju šolstva, za reformo birokracije, pa tudi s pripravo ukrepov glede kmetijstva in deželne ureditve. Vodstvo PRI je hkrati izreklo svojo «živo solidarnost španskim študentom in delavcem, ki so bili obsojeni zaradi svoje borbe proti frankistični diktaturi«. V Firencah se je začelo danes zborovanje vodilnih kadrov KP iz Toskane, Emilije-Romanije, Umbrije in March, na katerem bodo razpravljali o usmeritvah in nalogah za uveljavljonje deželne ureditve. Uvodno poročilo je imel Ingrao, ki ni neobhoden element za demokratizacijo države in vsedržavno gospodarsko načrtovanje. Ingrao Je hkrati napadel demokristjansko ((izsiljevanje« PSI in zatrjeval, da «zahtevati, da se deželne vlade vskladijo s formulo centralne vlade pomeni prizadeti bistvo avtonomij in preprečiti stvarno demokratično dialektike v življenju dežele. 2e sama pogodbena moč PSI bi bila močno oslabljena z opustitvijo oblastnih pozicij, ki so si jih priborili skupaj komunisti in socialisti. Komunisti smatrajo, da se ne sme odstopati od pozicij, ki so si Jih delavci pridobili, pač pa mo-raJ° biti podlaga za širšo demokratično fronto, da bi dosegli nove enotne večine, ki naj izhajajo iz borbe za skupne programe ,ki naj Jih izdelajo Komunisti, socialisti, katoličani, republikanci in enotne organizacije delavcev«. Četrti seznam ukrepov proti potvarjalccm živil RIM, 12. — Ministrstvo za zdrav, stvo je objavilo danes četrti seznam ukrepov v zvezi z nadzorstvom nad potvarjanjem živil. Seznam se nanaša na dejavnost zdravstvenih oblasti v prvem tednu oktobra. Seznam omenja prijavo sodniji številnih trgovcev, pri katerih so našli mleko s preveliko količino vode, ali s premajhno količino maščobe, pokvarjeno maslo ali sir, vino z nezadostno količino alkohola, pokvarjene testenine, potvorjeno olje, svežilne pijače s saharinom, pokvarjeno polenovko itd. V Ascoli Pičeno so prijavili sodniji nekega trgovca, ki je izdeloval mlečne izdelke iz umazanega mleka. V Catanii so prijavili dva trgovca z vinom, ker so pri njih našli cinkov sulfat in kalijev železocianid. V seznamu je tudi ukrep proti podjetju «Alto Isonzo« v Gorici zaradi potvarjanja masla. V Adenu pripravljajo nove napade na Jemensko arabsko republiko * Ljudstvo pozdravlja predsednika republikanske vlade Salala na glavnem trgu v Sani .............muuuuuuu..i.............................................. KAIRO, 12. — Agencija «Srednji DEBATA O ZUNANJI POLITIKI V BUNDESTACU Schroeder potuje danes v Washington da zahteva «pojasnila» o načrtih ZDA Skušal bo vplivati na ameriškega predsednika glede Berlina v predvidevanju obiska Hruščova v ZDA BONN, 12. — Tudi danes je med razpravo o zunanji politiki bonske vlade prišlo v Bundestagu do vzklikov članov opozicije proti Adenauerju in proti njegovi politiki. Adenauer je danes ponovno govoril in dejal, da pomeni kritika socialdemokratskega voditelja Ollenhauerja ^posredno podporo tezi Hm ščova«. Zunanji minister Schroeder pa je skušal pomiriti duhove v zvezi vidika ((odločilna važnost', ki jo Papež bo danes sprejel skupino časnikarjev Včeraj je sprejel voditelje delegacij odposlanstva 80 držav Predstavnika ruske pravoslavne cerkve sta včeraj prispela v Rim Angleški protest ameriški vladi T* Pivih* zaradi udeiež- e uli * VW na koncilu. LONDON, 12. — Predstavnik Fo-reign Officea je izjavil, da je Velika Britanija sklenila posredovati Pri ameriški vladi zaradi groženj kubanskih beguncev proti angleškim ladjam, ki trgujejo s Kubo. Dodal je, da je vlada že stopila v stik z ameriškim državnim departmajem takoj po napadu na angleško ladjo «Newlane» ki so jo kubanski begunci obstreljevali v bližini kubanske obale. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja potrdil, da Je Anglija sprožila to vprašanje in da so britanski vladi sporočili, da »ameriška vlada ne odobrava teh napadov«. Predstavnik državnega departmaja White se je še posebej skliceval na napad na angleško lidjo ((Newlane». Organizacija kubanskih beguncev, ki je obstreljevala to ladjo, je te dni zatrjevala, da je izvedla akcijo proti nekemu »sovjetskemu oporišču na Kubi in ubila 20 komunističnih tehnikov«, ter je zagrozila, da bo zaostrila RIM, 12. — Papež Janez XXIII. je sprejel danes v Vatikanu predstavnike osemdesetih vlad, ki prisostvujejo cerkvenemu vesoljnemu zboru, in zatem tudi člane diplomatskega zbora vseh držav, ki so akreditirane v Vatikanu. Ju. tri zjutraj bo sprejel časnikarje, ki so akreditirani v tiskovnem uradu cerkvenega zbora. Cerkveni zbor bo imel jutri zjutraj svojo prvo delovno sejo. Danes sta prispela v Rim predstavnika ruske pravoslavne cerkve Vitalij Borovoj in Vladimir Kot-ljarov. Na letališču nista hotela dati nobene izjave, razen tega, da sta prišla v Rim, da prisostvujeta delu cerkvenega zbora. Na letališču v Parizu, kjer sta se bila ustavila za kratek čas, sta izjavila, da bosta ostala v Rimu, dokler jima ne bodo predstojniki ukazali, naj se vrneta. Nocoj sta že stopila v stik s tajništvom koncila. Borovoj je predstavnik ruske pravoslavne cerkve v svetovnem svetu cerkva in kot tak se je udeležil tudi nedavnega svetovnega zborovanja v Navem Delhiju. Kakor že včeraj javljeno, je grška pravoslavna cerkev izrekla obžalovanje, ker je ruska pravoslavna cerkev poslala svoje predstavnike v Rim. Primas Grčije nadškof Krizostomos je včeraj izjavil, da je to ((obžalovanja vredno«, posebno potem, ko je moskovski patriarhat sprejel sklep, »da ne bo noben predstavnik pravoslavnih cerkva prisostvoval kot opazovalec koncilu«, V krogih grške cerkve pravijo, da je sklep ruskega patriarhata «hud udarec enotnosti pravoslavne cerkve«. Grški sinod je sklenil, da bodo zadevo postavili pred najvišji cerkveni organizem pravoslavne cerkve, ki se bo sestal prve dni novembra. Kakor poroča ANSA, izražajo v Beogradu v krogih srbske pravoslavne cerkve presenečenje nad odločitvijo ruske pravoslavne cerkve, Agencija dodaja, da je patriarh Gtrman p rad nekaj dnevi zahteval sklicanje najvišjih predstavnikov pravoslavnih cerkva, da bi zavzeli skupno stališče glede cerkvenega zbora v Vatikanu, toda ni dobil pozitivnega odgovora. NEW YORK, 12. - Ameriška plačilna bilanca se bo letos verjetno zaključila z večjim primanjkljajem, aakor so predvidevali pred nekaj z Berlinom, s skupnim tržiščem' ter z odnosi med Vzhodom in Zahodom. Ponovil je, da je Zahodni Nemčiji na tem, da se pozitivno reši vprašanje pristopa Velike Britanije k skupnemu tržišču. Omenil je sedanje težave, dodal pa je, da je prepričan, da je logični zaključek sedanjega procesa vključitev Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Zatem je Schroeder izjavil, da je za sedaj neizvedljiv načrt socialdemokratov o ustanovitvi delovne skupine, v kateri bi bili predstavniki vlade, zahodnober-linskega senata in treh glavnih strank in ki naj bi pripravila nove predloge glede Berlina in mirovne pogodbe. Pripomnil je, da je treba o nekaterih Idejah in argumentih tajno razpravljati, medtem ko bi v okviru take skupine težko ohranili tajnost. Zatem je minister omenil, da bo jutri odpotoval v £DA in da zaradi tega ne želi prejudicirati svojih razgovorov s Kennedyjem s kakršnimi koli izjavami ali z neumestno polemiko. Dejal je, da je včasih potrebno ((izogniti se veliki publiciteti«. »Ustvarjamo Evropo, ki bo močnejša od Sovjetske zveze in tudi od Amerike,« je dejal Schioeder in pripomnil: «Ne pravim tega z namenom, da bi mislil na ustanovitev tretje sile, temveč da poudarim obsežnost nalog, ki so nam poverjene.« Glede vstopa Velike Britanije v skupno tržišče je Schroeder izjavil, da gre za težaven proces, toda Zahodna Nemčija upa, da bo Prišlo do »ugodne rešitve«. Po veli?ar, pa z manjšim od. njegovem mnenju velika pozor-k?Ba- Taksnega mnenja so v nost. ki se Dosveča Angliji, ne hi finan7£ih mn^a, S° V| nos4> ki se P°sveča Angliji, ne bi nenih krog n v New Yorku. i smela povzročiti, da se zgubi .......................................milil.................................... Indijska vlada dala ukaz za izgon kitajskih čet z indijskega ozemlja 1 dELHI, 12. — Predsednik i j,e bilo ranjenih, sedem pa jih po-mdijske vlade Nehru je davi u-lgrešajo. pa jin po javil, da so indijske čete dobile okaz, naj izženejo kitajske čete s severnovzhodnega obmejnega pod- ročja Indije. Dodal je," da” so’ Kitajske čete med spopadi, ki so bili v sredo, zgubile okoli sto mož. Nehru je pred svojim odhodom v Cejlon, kjer bo ostal tri dni, izjavil časnikarjem, da so nedavni spopadi na kitajski meji «hud incident*. Spopadi na tem področju so izbruhnili nenadoma, toda niso trajali preko 10. oktobra. Dodal je: »Našim četam je bil dan ukaz, da osvobodijo naše o-zemlje na severnovzhodnem obmejnem področju. Ne morem določiti datumov, to morajo odločati vojaki«. Glede pogajanj a Kitajsko je Nehru izjavil: »Dokler traja napad na severnovzhodnih mejah, je malo verjetnosti, da bi se začela pogajanja s Kitajsko* Danes so uradno javili, da le med spopadi 12. oktobra Patil° šest indijskih vojakov, enajat j>b' Agencija »Nova Kitajska* poro-Ca, da so izročili včeraj indijskemu poslaništvu v Pekingu dve noti kitajske vlade. Prva protestira »proti napadu indijskih sil na severnovzhodni meji, druga pa Proti »kršitvi kitajskega zračnega Prostora s strani nekega indijskega letala*. Politični opazovalci v Novem Delhiju so mnenja, da je prišlo do zaskrbljujoče napetosti, zlasti zaradi ostrih napadov pekinškega radia na Indijo. V Novem Delhiju pravijo, da pošiljajo Kitajci na tamkajšnje področje ojačenja. Kitajci pa obtožujejo Indijo, da po-šjlja tjakaj svoja ojačenja. Indij-afto letalstvo je v stalni pripravljenosti, da nastopi v primeru večjega napada. Kitajska je ustvarila obmejni spor tudi s Pakistanom, in prav danes poročajo iz Pekinn«, da so začeli razgovori med predsfav-rj,k> obeh držav, d« bi spor rešili. i ima za bonsko vlado prijateljstvo do Francije, Italije in Beneluxa». »Mi Nemci,« je dodal Schroeder, »moramo skrbeti, da ohranimo tesne prijateljske vezi, ki smo jih uspeli navezati s temi državami.« Glede Berlina je rekel, da je treba to vprašanje načeti brez strasti. «Naš smoter je, da se A-meričani, kakor mi sami, do kraja zavzemamo v tem mestu. Berlin je in ostane naš.« V zvezi s Sehroederjevim potovanjem v ZDA napovedujejo v vladnih krogih, da se bo moral Schroeder «omejiti na to, da bo zvedel za ameriške poglede«, in ugotoviti, kaj v Washingtonu razumejo pod pojmom «realnosti v Berlinu«. Ker je Brandt po vsakem povratku iz Washingtona o-pozoril, da je »prišel čas, da spoznamo nekatere realnosti«, je v Bonnu prevladal vtis, da se Wa-shington pripravlja na »koncesije«. V zvezi s potovanjem Schroeder j a v Washington v Bonnu poudarjajo dvoje vprašanj, ob katerih bo zahodnonemški minister zahteval pojasnila. Prva zahteva se nanaša na ponovno oživelo idejo o organiziranju mednarodnega nadzornega organa za prometne zveze med zahodnim Berlinom in Zvezno republiko, v katerem bi bili poleg štirih velikih sil zastopani tudi obe nemški državi, kakor tudi dve vzhodnoevropski, dve zahodnoevropski in tri nevtralne, Drugo vprašanje se nanaša na to, kako bi ZDA reagirale v Primeru, fe bi Vzhodna Nemčija vpeljala režim vizumov za Pra“Cci preko njenega ozemlja od zahodnonemške meje do zahodnega Berlina. Po informacijah v Bonnu Vzhodna Nemčija že resno proučuje to možnost. Potovanje ministra za zunanje zadeve povezujejo prav tako tudi s pričakovanji, da bo Hruščov verjetno novembra obiskal OZN in se bo ob tej priložnosti sestal z ameriškim predsednikom V tej luči ocenjujejo razgovore Schroe-der-Kennedy kot poskus Bonna, da bi pred morebitnim sestankom 5 Hrusčovom vphval na predsednika Kennedyja. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v Washingto-nu izjavil da bi vsaka kriza o Berlinu, sedaj ali v katerem koli drugem renutku, lahko obstajala samo »v krizi, ki bi jo izzval Hru ščov m za katero bi imel on vso odgovornost«. ,iaalka> i« zatem trditve tiska, d? j ° ZE?A vztrajale pri bon-ski vladi, naj pošlje nemške čete v zahodni Berlin, ki naj bi sode- !n francosS1Škimi' anfileiklmi do izvajali strogo nadzorstvo. Pogajanja so se prekinila danes popoldne, ko se je že zdelo, da bo dosežen kompromis. Konvencija med Francijo in Monacom, ki je bila sklenjena leta 1951 in ki jo je Francija spomladi odpovedala, je bila včeraj podaljšana za štiriindvajset ur v upanju, da bodo dosegli kompromis. Toda to se ni zgodilo. Predstavniki Mona-ca poudarjajo, da »prekinitev pogajanj še ne pomeni njih razbitje*. Pripomnili so, da se bodo pogajanja lahko kmalu nadaljevala. Kakor je znano, gre za spor zaradi davkov. Prebivalci kneževine in družbe, ki imajo sedeže v tej kneževini, so oproščeni davkov, zlasti davkov na dohodek. V zadnjih letih je mnogo trgovskih in industrijskih podjetij določilo svoj sedež v Monacu, da bi uživala te ugodnosti. Francija pravi, da zaradi popolne svobode trgovine med obema deželama delajo ta podjetja nelojalno konkurenco francoskim trgovcem in industrij-cem. Francija dopušča, naj tri tisoč državljanov Monaca še dalje uživa to »svobodo*, toda zahteva, ukinitev teh privilegijev za približno sedem tisoč Francozov, ki živijo v tej kneževini, in za podjetja Monaca, ki vršijo svojo dejavnost v Franciji. KAIRO, 12. ............... vzhod« javlja, da so poslali petsto vojakov po rodu iz emirata El A-valik (protektorat Aden) in ki so se izvežbali v uporabljanju najmodernejšega orožja, na obmejno področje z Jemenom; tu so se vojaki pridružili drugim petsto vojakom z namenom, da vderejo na jemensko ozemlje. Ista agencija poroča, da so britanske oblasti v Adenu določile tri milijone rialov za svoje agente, ki delujejo na vzhodni jemenski meji. Kairski časopis «A1 Ahram« pite da so ameriški piloti prepeljali z letalom deset milijonov zlatih rialov, ki jih je kralj Saud poslal svojemu sinu Halidu, da jih uporabi za podkupovanje jemenskih plemen ob meji. Kakor poročajo iz Adena, sta se dva ministra vlade ((Federacije južne Arabije« (ki je bila ustanovljena nedavno) izriskla za politiko nevtralnosti do Jemen* in do nje-režim«- To sta sultan Al Abduli (ki ie obrambni in zunanji minister) ir, sultan Al Audahli (minister za varnost). Oba sta izjavila, da vse, kar se dogaja v Jemenu, je notranja zadeva te države. Ameriški diplomat izgnan iz SZ iiiiiiii ■ ihm i im u u m mini iiiiiiHiH umi n, ioiiii MOSKVA, 12. — Sovjetska vlada je sklenila izgnati prvega tajnika ameriškega poslaništva v Moskvi Kermita Midthuna. Označila ga je za ((nezaželeno osebo« in ga obtožila, da je skušal doseči rezervirane informacije. V noti, ki sc jo izročili danes svn°yal?u ameriškega poslaništva, obtožuje, da je skušal iČatl nekeR« sovjetskega dr- formacfj’e.naJ bi mU dal tajne in' štvare?PSt?Vnik, ameriškega poslaništva je izjavil, da gre tudi to pot za povračilni ukrep zaradi izgona dveh sovjetskih diplomatov iz ZDA. .......................... S KUNČEVE TISKOVNE KONFERENCE 0 odnosih FLRJ z ZDA Jemenom; Francijo in Grčijo Datumi obiskov Fanfanija, Naserja in Rapackega niso še določeni Francija začela carinsko blokado proti Monacu ..PA.EIZ, 12. — Kriza med Fran-£‘JO in Monacom je prišla v ostro polnoči dalje bo začeia veljati carinska blokada proti Mo-acu. Veliko število francoskih n»4in .v se Pripravlja, da ob zapadlosti ultimata, ki ga je Franci-J« dala princu Ranieriju, zasedejo »trateške točke na meji. kjer bo- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje za-deve. Drago Kunc je izjavil na današnji tiskovni konferenci, da bo uzakonitev diskriminacijske določbe o ukinitvi največjih ugodnosti s strani ZDA v odnosu do Jugoslavije imela poleg gospodarske škode Jugoslaviji tudi negativne posledice na jugoslovansko-amenške odnose sploh. »Nova u-smeritev v ZDA, je poudaril Kunc, je v nasprotju z dosedanjim duhom in osnovo odnosov ni v nasprotju z zadevnimi izjavami ameriških odgovornih krogov. . Jugoslovanska vlada pričakuje, da bo vlada ZDA sprejela ustrezne korake v skladu s takimi izjavami o sodelovanju z neodvisno Jugoslavijo in na ta način popravila škodo, ki jo je že prizadejala dosedanjim odnosom*. Kunc je nato v imenu jugoslovanske vlade pozdravil proglasi-*ev neodvisnosti Ugande kot na-daljnji prispevek h končni likvidaciji kolonializma ter utrditvi miru m varnosti na svetu. V zvezi z dogodki v Jemenu if . zastopnik državnega tajništva d® ut v 3« jugoslovanska vlada 2 oktobra priznala vlado m revolucionarni Svet jemenske republike, m je dodal, da bi poskus zunanje intervencije v Jemenu ogro-žal le neodvisnost jemenske republike, temveč tudi ohranitev miru na svetu. InHVlZ-i,.Lp,S.a"jem francoskega dejal* Kunc > gospodarskega tiska, da bo Francija kupiia v Jugoslaviji blaga vrpHnncli c _________ .. ® vrednosti 5 milijonov novih frankov, je Kunc ugotovil, da je bi-la dosedanja trgovinska izmenjava med Francijo in Jugoslavijo iz-pod dejanskih možnosti, na kar so vplivali tudi negospodarski či- nitelji, dejal Kunc, je pričakovati, "da bodo prihodnja pogajanja omogoči* la večji izvoz v Francijo in pov«. canje blagovne izmenjave, za kar obstajajo realne možnosti*. Dosedanji razgovori jugoslovanskega veleposlanika v Atenah Dapceviča s predsednikom Kara-manlisom spadajo v vrsto razgovorov in stikov, do katerih je v zadnjem času prišlo med zastopniki obeh vlad na liniji skupnih naporov, da se pospeši razvoj od-nosov med obema sosednima državama. Kunc je izrazil prepričanje, da bodo ti napori v obojestranskem interesu uspešni, in j* dodal, da se popolnoma strinja s tem, kar je grški zunanji minister Averof izjavil 0 grško-jugoslovan-skih odnosih po vrnitvi iz New Yorka. Glede omejitve svobodne plov-be s strani ameriških oblasti je Kunc dejal, da je mednarodnopravno nedopustno, da katera koli država v mirnem času navaja sankcije proti drugim državam na osnovi svojega stališča glede lastnih odnosov s tretjo državo. Za-stopnik državnega tajništva ni izključil možnosti, da bo Jugoslavija to vprašanje postavila pred pristojni mednarodni organ, če bodo ZDA nadaljevale tako prakso. Kunc je nadalje obvestil novinarje, da bosta v tem mesecu obiskala Jugoslavijo minister za visoke šole in finančni minister ZAR. Na vprašanje novinarjev, kdaj bo prišlo do obiska predsednika ZAR, poljskega zunanjega mini-stra Rapackega in predsednika ita-lijanske vlade Fanfanija v Jugo- slaviji, je dejal, da datumi obiskov še niso' določeni. B. B. V je sestavil prof. Don ger, je objavljen v št za ogrsko r. *«***»■* Brezuspešna konferenca o kavi Cisto statistično vsoto, no n«j-damo na svetovnem trgu slabšega stanja oziroma večje diskre-pance med ponudbo in povpraševanjem kot pri kavi. Naj to podpremo tudi z nekaj številkami. Od 1. 1965 do 1980 je proizvodnja kave v svetu narasla od 2.9 milijona na 3.9 milijona ton; izvoz kave (ki jo pridelujejo skoraj izključno za izvoz) pa se je v omenjenem razdobju povečal le od 2 milijona na 2.5 milijona ton. Celotne zaloge kave oziroma njeni presežki, ki ob koncu sezone za kavo še niso bili izvoženi, zadostujejo, da krijejo vse potrebe po kavi na svetu kar za poldrugo leto. Cene neke vodilne vrste kave v Santosu so v zadnjih petih letih padle za približno 55 odst. Pred takim položajem so se znašli tako zastopniki držav, ki pridelujejo kavo, kot tudi zastopniki najpomembnejših potrošniških držav, ki so se od 21. do 29. marca letos posvetovali o tem, ali naj se in v kateri obliki še nadalje uporablja mednarodni sporazum o kavi (International Coffee Agreement), torej z drugimi besedami, ali bi se mednarodna kriza kave dala ublažiti oziroma odstraniti s kakšno bolj učinkovito politiko glede kave. Kajti sporazum o kavi ima, kot tudi vsi drugi mednarodni dogovori o blagu, le to nalogo, da zagotovi ustalitev cen na neki za pridelovalca ugodni osnovi. Doslei na mednarodni sporazum o kavi te naloge seveda ni izpolnil, temveč se je še slabše obnesel kot vsi drugi blagovni sporazumi. Tega so bile končno krive tudi same proizvajalne države, ki se večkrat tudi same niso držale določil omenjenega sporazuma, ki pa so se dejansko nanašala tako le na urejanje izvoznih kontingentov. Zlasti so bile nekatere južnoameriške vlade posebno iznajdljive, če je Slo za to, da se najdejo vrzeli v mednarodnem sporazumu o kavi. Nekatere države so ustanovile tovarne za kavo v prahu, kajti zmleta kava ni zajeta v omenjenim sporazumom. Druge so pa spet čisto malo opražile kavo, da ni med prevozom izgubila svoje arome, v uvozni državi pa je bila naknadno in dokončno pravilno spraže-na. To so te države delale namenoma samo iz razloga, da se izognejo določbam mednarodnega snorazuma o kavi, ker tudi pražena kava ni bila zajeta z določbami tega sporazuma. Danes pa si je vsekakor treba glede tega biti na jasnem, da države pridelovalke, ki tvorijo nekak mednarodni izvozni kartel, s samim kontingentiranjem ne morejo rešiti svetovnega problema kave, in sicer tudi takrat ne, če te države ne bi zaradi pomanjkanj solidarnosti na razne načine izigravale določb mednarodnega snorazuma o kavi. Pri urejanju problema kave pa bi brezdvomno morale sodelovati tudi najvažnej- šo potrošniške države, kajti brez njihovega sodelovanja sploh ni možna čvrsta ureditev svetovnega problema kave. Za to se zavzemajo predvsem Združene države Amerike ki imajo za mednarodno trgovino s kavo prav tolikšen pomen, kot ga ima Velika Britanija za mednarodno trgovino s čajem. Združene države Amerike so seveda predvsem zainteresirane na srednjeameriških in južnoameriških pridelovalcih kave, ki najbolj trpijo zaradi krize, ker si npr. kenijska kava zaradi boljše k ko»'osti še vedno najde možnosti plasmaja. Glavno žarišče krize za kavo je še ve^no Brazilij. Od celotnega svetovnega pridelka kave odpade skoraj polovica na Brazilijo. In kava je za Brazilijo še vedno najvažnejši in gospodarsko najbolj donosen pridelek, čeprav ta velika država s svojimi 60 milijoni prebivalcev nikakor ni več neka monokulturna dežela. Vendar pa še danes odpadeta skoraj dve tretjini brazilskih izvoznih ■ dohodkom na izvoz kave. In Kolumbija, ki je s svojo 13 odst. u-deležbo pri svetovni proizvodnji kave druga naj večja pridelovalka kave na svetu, dobi celo 70% od vseh svojih izvoznih iztržkov n1 kave. Prav tako visok je delež kave pri izvozu Gvatemale, El Salvadorja, Etiopije, in, čeprav v nekoliko manjšem obsegu, tudi Kenije, Ugande, Tanganjike in Angole. Podobno kot je pridelovanje kave skoncentrirano v razmeroma maloštevilnih državah, je tudi potrošnja kave zgoščena le v nekoliko potrošniških območji, ki praktično še dandanes absorbirajo celotni pridelek kave. Združene države Amerike same prevzamejo okoli 60% celotnega pridelka kave, ki pride na svetovni trg, zahodnoevropske države pa dobrih 35%. Potemtakem so še jejo carine in davki. Država z največ takih ozkih grl pa je Zvezna republika Nemčija »Glede obremenitev kave drži Bonn rekord*, je pred nedavnim pisal gospodarski urednik dnevnika «Die Welt». To je žalosten rekord ! Ce je zahodnonemško prebivalstvo, ki finančno ni v slabem položaju, porabilo ob carinski in davčni oprostitvi kave toliko denarja za kavo, kot ga porabi prebivalstvo Švedske (kar bi bil seveda zelo neugoden rezultat), potem bi mogla zvišana potrošnja samo v Zahodni Nemčiji letno znižati nakopičene svetovne zaloge kave za kakih 10%. V tem bi dejansko bila najboljša pomoč, ki hi jo mogla Zahodna Nemčija nuditi državam, pridelovalkam kave. Za zahodnonemški fiskus bi bila ta pomoč za razvoj zelo poceni. Ko je bil 1. 1953 davek znižan od 10 DM na 3 DM, se je potrošnja takoj toliko dvignila, da so davčni dohodki iz povečane potrošnje krili nastali davčni izpad. Mednarodna študijska skupina za kavo, ki je v marcu zasedala v VVashingtonu, je sklicala za 9. julija plenarno konferenco vseh držav, ki so udeležene pri trgovini s kavo, seveda v upanju, da bodo tudi potrošniki kave, kot npr. Zvezna republika Nemčija, dali svoj konkretni doprinos v zaželenem smislu. Omenjena mednarodna študijska skupina je zasedala do 25. avgusta. Dokončno besedilo novega sporazuma je bilo sestavljeno 28. septembra, tako da bo sporazum podpisan 30. novembra letos. Zadržanje Zvezne republike Nemčije se spričo njenega polnega cinizma in spričo stiske v razvojnih deželah ne more bolje označiti, kot ga označuje dobesedno' izvleček iz sklepa bonnske vlade, ki se glasi: • Zvezna republika Nemčija ni prevzela pri pogajanjih v New Yorku nase nobenih obveznosti za znižanje zadevnega davka. Glede na stanje državnega proračuna meni zvezna vlada, kljub nasprotnemu naziranju, ki sta ga v preteklosti zastopala zvezna ministra Erhard in Scheel (minister za gospodarstvo oziroma minister za pomoč v razvoju), da se za sedaj ns more odreči dohodkov iz potrošnje kave. V sorazmerju z gibanjem potrošnnje kave pritekajo letno v zvezni proračun v obliki davkov in carin dohodki v višini 800 milijonov DM. Kot druge potrošniške države se je Zvezna republika Nemčija v okviru sporazuma zavezala, da bo po preteku 18 mesecev po uveljavitvi sporazuma predložila poročilo o tem, kakšne so ovire za povečanje potrošnje kave. Mi smo mnenja, da davek za kavo ne šteje med zadevne ovire...*. Cena kave pa je medtem v New Yorku padla za nadaljnje 3%. Kmalu bomo spet morali preiti k temu, da »valoriziramo* presežene količine kave, kar, pomeni, z drugimi besedami izraženo, uničenje pridelka kave. V Bonnu pa so na najbolj nedvoumen način dokazali, da niso voljni dati razvojno pomcač, kjer se mora ta dati brez pogojev h. p. r; PO ZRUŠITVI SREDNJEVEŠKE MONARHISTIČNE VLADAVINE V JEMENU Sami mladi ljudje v vodstvu naj mlaj še arabske republike Jedro gibanja tvorijo mladi olicirji aramade, ki so prevzeli oblast ob podpori jemenske emigracija v Kairu ter v sodelovanju s poštenimi lunkcionarji bivšega režima KAIRO, 12. — Z zrušitvijo sred- z idejami, ki jih je predsednik njeveške monarhistične vladavine v Jemenu se je pojavila na mednarodnem odru še ena skupina hrabrih, povečini zelo mladih o-ficirjev in nekoliko politikov in funkcionarjev prejšnjega režima, ki so simpatizirali z naprednimi vojaškimi člnitelji, a so morali čuvati svoje poglede in cilje v globoki tajnosti. Današnje voditelje najmlajše a-rabske republike lahko uvrsti/no glede na izobrazbo in življenjepise v tri skupine. Jedro gibanja tvorijo mladi napredni oficirji jemenske armade pod vodstvom generala Abdulaha El Salala in njegovega sodelavca Hamuda El Gai» fija. Jemenska emigracija v Kairu je bila zelo verjetno zunanji zaveznik in sodelavec ter opora v tujini. Najpomembnejši med njimi so voditelji in aktivni sodelavci prejšnjih neuspelih uporov proti tiraniji v Jemenu; taki so bili na primer upori pod vodstvom Abdulaha El Vazira in Jehije El Salaja. Ohrabreni s socialnimi gibanji v ZAR, navdahnjeni iiiiHiiittiiiiinnimiiiiiifiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiuiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifini HUDA LETALSKA NESREČA PRI SEVILJI Špansko letalo treščilo v grič: 13 potnikov in 5 mož posadke mrtvih Nekaj minut pred nesrečo je pilot prosil za dovoljenje, če se lahko zaradi slabe vidljivosti spusti nekoliko niže MADRID, 12. — Danes se je kakih 30 km od Seville zgodila letalska nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 18 oseb. Letalo, ki je bilo last neke španske letalske družbe, se je dvignilo z letališča v Valenciji in je bilo namenjeno v Sevillo. Nekaj deset kilometrov pred Sevillo ie pilot prosil kontrolni stolp na se-vilskem letališču dovoljenje, da bi se nekoliko spustil, kajti vidljivost je bila izredno slaba. Toda še preden je prispel odgovor, je bila radijska zveza prekinjena, kajti letalo je že treščilo v grič riad krajem Carmona. V letalu je bilo trinajst potnikov in pet članov posadke, od katerih se ni nihče regil. Vlom v blagajno ministra za gradnjo vedno obsežna območja, ki so še do danes popolnoma nerazkrita oziroma nedotaknjena glede potrošnje kave. Morda je prav v teh območjih upanje za boljši plasma kave v prihodnosti, toda to ostane le upanje na dolgi rok, kajti v največ drugih deželah se pije čaj in se obetajo kavi v teh deželah le zelo slabe možnosti za uveljavitev. Druge »brezkavne* dežele pa imajo še tako nizko življenjsko raven, da se pri njih kava šteje za luksuz, tako da ni upanja na neki pomembnejši od-jem kave v teh deželah. In kaj torej še ostane? Z ene strani potreba po čim-večjem povečanju potrošnje kave v tradicionalnih potrošniških deželah kave, z druge strani pa potreba po čimvečji omejitvi pridelovanja kave. S temi omejitvami so že poskušali, čeprav še z nezadostnimi sredstvi. S prizadevanji za povečanje potrošnje kave v njenih tradicionalnih potrošniških deželah pa so začeli praktično šele 1. 1960, ko je 48 držav, pridelovalk kave ustanovilo tako imenovani «World Coffee Promotion Committee* (svetovni komite za napredek kave). Naloga teta komiteja je, da stopnjuje in koordinira potrošnjo kave, v najpomembnejših potrošniških deželah. Ta komite za propagando odjema in potrošnje kave, ki ima svoje zastopnike v raznih evropskih deželah ter svojo centralo in uvozno pristanišče v Hamburgu, pa ima še nadaljnjo nalogo, ki je videti še veliko važnejša! Komite naj bi namreč . *___1--1 mnpmp V DO- PARIZ, 12. — Pariški list «Pa-ris Jour» objavlja vest, da so neznanci vlomili v osebno blagajno ministra za gradnje Jacquesa Marziola, in sicer v noči od srede na četrtek. List dodaja, da so neznanci vlomili v blagajno na sedežu ministrstva in da vodijo pristojne oblasti strogo preiskavo, o kateri pa še niso ničesar sporočili. so ga nemški policisti ulovili v Frankfurtu ob Meni. Nemška in avstrijska policija skušata sedaj odkriti še ostale pripadnike tatinske organizacije. Garaža v Parizu za 2.000 avtov PARIZ, 12. — Predsednik pariške občinske uprave Pierre Christian Taittinger je pozval trgovce in in-dustrijce, ki stanujejo na področju Elizejskih poljan, da prispevajo denar za gradnjo velike podzemeljske garaže. Po načrtih pariške občine naj bi globoko pod zemljo zgradili garažo, ki bi lahko v treh nadstropjih st rejela dva tisoč avtomobilov. Po načrtih naj bi podobne garaže zgradili na raznih najbolj prometnih točkan Pariza, s čimer bi odpravili proulem parkiranja, ki vse bolj narašča Znano je, da velika večina Parižanov parkira svoje avtomobile kar na cesti, ker pač nimajo drugje prostora. mer pa je zmagala Nemka, ki je Francozinjo hudo ranila, tako da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Nemko so seveda aretirali, prav tako tudi mladeniča, ki Je bil v njeni družbi. HOLLYWOOD, 12. — Filmska igralka Jayne Mansfield je danes v razgovoru z novinarji izjavila, da se je zaljubila v italijanskega producenta Enrica Borna, katerega bi rada poročila. 34 let zapora zaradi umora poveljnika NEAPELJ, 12. — Prizivno porotno sodišče je danes obsodilo mornarja Giovannija Spaziana na Naser spremenil v Listino nacionalne akcije ZAR, so imeli ti politični emigranti v Kairu razumevajoče okolje podporo in priložnost za splošno in politično izobrazbo. Tretji del osebnosti jemenskega republikanskega režima tvorijo nekateri ministri in visoki funkcionarji bivšega režima, ki niso neposredno sodelovali v pripravi prevrata in niso bili v politični emigraciji, so pa pod avtokratsko vladavino ohranili patriotizem, o-sebno . poštenje in prepričanje o nujnosti medarabskega sodelovanja, ki ne bo slonelo na neokolo-nialističniih kombinacijah, temveč na čimbolj popolni osamosvojitvi vseh arabskih narodov. Približno polovico oficirskega republikanskega jedra tvorijo zelo mladi ljudje, ki so pred tremi, štirimi ali petimi leti končali vojaško akademijo v Kairu in imajo danes čine podoficirjev ali oficirjev. Najstarejši med republikanskimi oficirji, četudi je sam relativno mlad, je general Salal. Ni se šolal v kairski temveč v bagdadski akademiji, ki jo je končal pred 16 leti. Na jemenskem dvoru je veljal za odličnega vojaka in dobrega starešino, doživel pa je zelo kritične trenutke, ko so včasih odkrili njegove zveze in sodelovanje s svobodomiselnimi elementi. Zaprli so ga že po prvem uporu leta 1948, ki je povzročil množične eksekucije nad sodelavci neuspele akcije. Po nekaj letih v zaporu mu je s pomočjo svojih prijateljev in lažaiih zdravniških spričeval, ki so govorili o neozdravljivi bolezni, uspelo priti iz zapora in je postal poveljnik osebne garde prestolonaslednika El Badra. Ko je pred dvema letoma prišlo do neuspelega poskusa atentata na imama Ahmeda, so Abdulaha Salala ponovno osumili in zaprli. Po preiskavi, v kateri je odigral vlogo tudi njegov močan vpliv na vojaške in nekatere dvorske kroge, so ga ponovno izpustili in vrnili na prejšnjo dolžnost. Minister za notranje zadeve Abdulah Ibn Barakat je končal šolo za policijske oficirje v Kairu leta 1948. Tako sodi tudi on v »starejšo* generacijo vojaških osebnosti mlade republike. Tudi on je bil v jemenskih zaporih, V množičnih aretacijah po neuspelem uporu pred 14 leti so ga zaprli skupno s Salalom, kasneje so ga izpustili in postavili za poveljnika prve policijske šole v Jemenu. Ko je emigracijo, je končal pravno fakulteto šele pred letom dni v Kairu. Abdalah El Karšami je leta 1959 diplomiral na kairski politični šoli. Danes je minister za javna dela Jemenske arabske republike. V Egiptu odkrita vohunska organizacija KAIRO, 12. — Današnji časopisi poročajo, da je bila odkrita Vohunska organizacija, ki so jo sestavljali egiptovski državljani. Po podatkih kairskih listov naj bi člani te organizacije dobavljali vojaške podatke Izraelu, v zameno pa naj bi dobivali mamila. Vest še ni bila uradno potrjena, čeprav so listi obveščeni tudi o podrobnostih. Tako naj bi vohunska organizacija delovala pod pokroviteljstvom neke oborožene skupine v vasi Aim Om Ahmad in naj bi se poleg z vohunstvom ukvarjala tudi s tihotapstvom valute in mamil. Itiifigp vv tjlpilnli&ce rjlnhbu ^ bliltnViivc* Prva številka revije Problemi Izšla je prva številka revije «Problemi», ki jo izdaja CK LMS v Ljubljani. «Problemi», revija za kulturo in družbena vprašanja, so nekako nadaljevanje bivših •Mladih potov» in jih ureja uredniški odbor: Adolf Bibič. Božidar Debenjak (odgovorni urednik), Janez Dokler, Vladimir Kavčič (glavni uriti-nik), Matjaž Kmecl, Viktor Konjar, Miroslav Košuta, dr. Boris Paternu, Janez Pirnat, Andrej Rijavec, Ivan Rudolf, France Zupan, Prva številka ima sledečo vsebino. Vladimir Kavčič: Stolp v Babilonu; Bojan Pisk: Pesmi; Boris Paternu: Lirika Jožeta Udoviča; Janez Dokler: O vrednosti teme; Miloš Mikeln: Administrativna balada; France Pibernik: Pemi; Breda Smolnikar: Sedemindvajseta dimenzija z nefretete klobučkom na plavi; Jack Kerouac — Mirko Jurak: Na poti; E. Petrič: Vznemirljiva prizadevnost; Niko Toš: Metodološke rešitve: Ocene in poročila: Pesmi 1961 Marijana Krambergerja (Matjaž Kmecl); Razmišljanje o so dob- iiiiiiiiiiiiinrniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii POROČNA CEREMONIJA V ZAPORIH RAGUSE Po poroki se je nevesta vrnila v svojo celico Izstrelitev «Ti(ana-II» cape CANAVERAL, 12. - Ameriško letalstvo je danes izstrelilo raketo «Titan-II», ki spada v vrsto . . . , . , , „ii„s najmočnejših raket ZDA. Raketa L,st izraža mnenje, da vlomilci | pre,etJe]a gM0 km dolgo pQt niso iskali denarja temveč doku- Atlantskega oceana v pri- mente, kajti vse kaže, da je na 1 r vidiku nov škandal v zvezi s špe- kulacijami na gradbenem področju. List pri tem navaja znani primer gradbenika Puoillona, ki je ogoljufal množico ljudi za več milijard frankov in ki je pred dnevi zbežal iz nekega pariškega sanatorija ter dodaja, da je na obzorju nov škandal, ki bo pretresel Pariz. Končno list zaključuje, da so bili dokumenti, ki so jih vlomilci iskali, spravljeni drugje in da zato namen vlomilcev ni bil dosežen. bližno 30 minutah in je padla v predvideni prostor v morju ob zahodni ooali Afrike. To je četrti uspeli poskus s tovrstnimi raketami, medtem ko se dva nista posrečila. Dvoboj z nožema: zmagala je Nemka Predsednik Kcnnedy italijanskega porekla NEW YORK, 12. — Predsednik Kennedy je danes kot prvi ameriški predsednik prisostoval ameri-Sko-italijanskim manifestacijam ob dnevu Kolumba, in sicer najprej v Newarku in nato v New Vorku. Pri manifestaciji v Newarku (New Jersey), kamor je prišel danes zjutraj, Je predsednik Kenne-dy izjavil, da Je po materini strani italijanskega porekla. To naj bi mu večkrat povedal njegov stari oče John Fitzgerald, bostonski župan in poslanec, ki mu Je dejal, da Izhaja njegova družina iz Benetk in da so Je prvotno imenovala Geraldint. Predsednikovo izjava Je med Ita-lijani, ki živijo v Ameriki, izzvala veliko veselje in je pripomogla k večjemu uspehu manifestacij. PARIZ, 12. — Številni turisti, ki prihajajo na Montmartre, da bi tam videli kaj posebnega, so sinoči lahko prisostvovali na Plače du Tertre res izrednemu dogodku, ko sta se dve dekleti dvobojevall z nožema. Do dvoboja je prišlo v dvorani neke kavarne, kjer sta se dekleti — Parižanka Agnes Rafed in Nemka Karine Sclialk — sporekli. Beseda Je dala Dfisedo in dekleti sta zagrabili vsaka svoj nož, pri če- 34 let zapora, ker je 29. februarja 1958 iz roparskih namenov umoril poveljnika korvete »Pomona* Bel-tina Negrotta. Sodišče je mornarja obsodilo na 24 let zapora zaradi umora in na 10 let zapora zaradi ropa, toda po normah kazenskega zakonika bo Spaziano odsedel 30 let. Novembra razprava proti ugrabiteljem španskega diplomata MILAN, 12. — Razprava proti ugrabiteljem španskega diplomata Isuja Eliasa bc po vsej verjetnosti 10. novembra letos, in sicer pred porotnim sodiščem v Va-rese. Vse kaže, da bo sodna preiskava končana najkasneje do konca tega meseca. Zagovorniki obtožencev — prof. Alberto Dal-l’Ora ter odvetnika d’Aiello in Boneschi — so imeli včeraj prve stike s svojimi varovanci. Odv. d'Atello je včeraj položil na sodišču tudi pismo, ki ga je Luigi Gerli poslal domačim še v času, ko ga je iskala policija, in v katerem je obrazložil razloge, zaradi katerih je sodeloval pri ugrabitvi. V pismu je Garii med drugim tudi navedel, da je sodeloval pri ugrabitvi španskega diplomata za. to, ker je v Barceloni spoznal obsojenega študenta Jorga Conila Wallsa, s katerim je sklenil trdno prijateljstvo. imam Ahmed šolo ukinil, ga je tedanji prestolonaslednik El Badr postavil za direktorja javne varnosti. Ta skupina vojaških osebnosti Je nekaj časa zaupala princu El Bedru in je menila, da bo postni nosilec bolj napredne usmeritve v Jemenu. V politični biografiji tega arabskega aristokrata je bilo obdobje, v katerem Je nastopni kot predstavnik bolj naprednih ukrepov. V zadnjih letih je El Bader v spopadu z reakcionarnimi silami dvora vedno bolj popuščal in se z njimi postopoma identificiral. Tedaj je pri zarotnikih dozorela koncepcija o republikanskem prevratu in ne samo v dvorski izmenjavi. Med političnimi emigranti, ki ri»nem ročja nuklearne fizike, elekt' eč pred5 nike, kemije, geofizike, astro4111 ene za tike, matematičnih in biolog mlad znanosti, energetike itd. im kora “■miški t Obisk italijanskega > je v n umetnostnega zgodovinarja olitike j V okviru študijskega pot0* vigniia , nja po Jugoslaviji se je m#4 mo poa(j t> Ljubljani znani italijanski ' tih prjd metnostni zgodovinar, prof s1' 0. bolonjske univerze Rodolfo f1 Kaj je luchini. Gost, ki je bil dolga 1 Btdesetih ta generalni tajnik benešM Ue p0tre bienala in ki je danes eden lopj do pomembnejših umetnostnim Ml in mi tikov v Italiji, je poseben st' 4ma je kovnjak za razdobje XVI. p8to n XVII. stoletja v beneškem Olj j]0Vt bolonjskem slikarstvu. V tri 4 Dgajai0 men je proučeval tvdi nekat1' a je ^ spomenike italijrr -ga slik* 'irnim ' stva v Dalmaciji, .stri in 5* a bi se veniji. lv0rtl »m Knjiga slik osebnosti ade$ s tridentinskega koncila aH Svo Tridentinska pokrajina je 1 lr*k bile dala zajeten almanah «/! co"4 Bji0 . lio di Trento. Personaggi’ 'sljivet’. kratkem uvodu je povedano, 1 ek, p je delo izšlo za štiristote te'1 >dne ai; tretjega dela tridentinskega k4 de, * čila (1562—63). V knjigi velft za ga formata so objavljeni potil ‘kaj s ti raznih osebnosti, ki so 1,1 ;držljjVg v zvezi s tem koncilom: psf * in Vet ži, kardinali, škofi, teologi, 1‘! >ril0 dar ji pa tudi heretiki. Tekst,1 enu j id v- ’ zikih: italijanščini, tietnš^ ovanja francoščini in angleščini. Slike oz[ ieja dela znanih (n. pr. Tiziana) etri odr neznanih mojstrov. Objavljene Vorniki tudi slika škofa Juraja Droik ;ah n;S( viča. Na sliki iz XVII. stol, ter n njegov priimek napisan Drask šini vith, prireditelji fcnjipe pa so llV hoteli približati hrvaško P'1 e\ ?ot in emu priimku s tem, da >a°fu , aa pj , porabili strešice, vendar je Dol,.' lo Drašcovič. Priimek v tej o6 > ^ ino ki se nahaja kot naslov nad ^ a v< v štirih jezikih; ime Pa C mor v nemščini in angleščini pon4, Ijeno tudi med tekstom, toda 1 pkimi h daj v obliki Drascovic. V ,, jonskem jeziku je napisano 4 ^ scovo di Cerique Chiese (Pel ^ e ’n in to se ponavlja tudi v nenil *l' |'a ni in francoščini; šele v anl i\s 8,1 ščini se ta rebus razjasni z ' 0pt.,sv°i shof of Cinque Chiese (P«4 jeVltl’ Navedeno je, da je bil v Trii> tu 1562—63 kot predstavnik f10v«u*m' wm.:.......... st i za podeljevanje obhajila P1 Ilc. 2C.35 obema podobama in za omilj«* svoTh celibata za duhovnike na p’i’°t U j™ itantskih področjih. Pozneje je kot zagrebšk, škof (najt1 o -J*Va je bil škof v Pečuju) odliko< r J Vf pri uveljavljanju tridentins* icj; rnc dekretov in je v Zagrebu ul' iJt0 Vet novil semenišče. Bit je tudi 11 V 8 ni ■ekel žrt’ Hrvatske in Dalmacije in v vojnah proti Turkom si je « " It ta' služil pridevek .Pater Pat0* (Na mednarodnem . gorskega in raziskovalnega e> ki ma v Tridentu, *mestu konc'8 am0 pJ* so gostom podarili omenif *■ ^ 5* knjigo, ki predstavlja lep in " i mi... počen dar.) k Z*'1 ^ ^ pomar zainteresiral javno mnenje v potrošniških deželah za trgovinsko politična ozka grla, ki zavirajo plasma kave in z vsemi močmi podpirajo boj za njihovo odstranitev. Ta »zaviralna grla* se tmenu- Ukradcne avtomobile * • A 1 M. so m DUNAJ, 12. — Policija je ugotovila, da kroži po Dunaju nad 100 avtomobilov najnovejših znamk, ki so bili ukradeni v Nemčiji ter ilegalno pripeljani v Avstrijo s ponarejenimi evidenčnimi tablicami ter s ponarejenimi številkami motorjev in prometnih knjižic. Policija je sedaj aretirala načelnika organizacije, ki je v Avstriji organizirala prodajo ukradenih avtomobilov. Gre za dunajskega inženirja Jochana Walla, ki Pozi, Pogled v baziliko sv. Tetra v Rimu, kjer se Je ob prisotnosti kakih 2.700 »koncilskih očetov* začelo delo ekumenskega sveta »Vatikan II*. V ozadju pod baldahinom Je papežev prestol 13. oktobra 1962 Plemenito vzdušje v OZN IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Angleško vozilo na «zracno blazino Guglielmo Stracca v «Rossoni jevi» l80"° ^er iskreno priznanje Alžiriji in njenemu voditelju n Bela: Želimo mirno sodelovati z vsemi narodi sveta> ^orda bo v palači Združenih ,J™Y glede na važnost in ‘matičnost, v kakršnih se boliš p.°',av^ala in razvijala naj-^enejša vprašanja, še mnogo nem-bnejših dni in dogodkov a tako svečanega, kot je bil ktober, bržkone ne bo več. , an je namreč povezan z °Janstvenim zmagoslavjem pokončno uveljavitvijo neke i iCf: k‘ Je prišla šele po sed-letih tmljenja do veljave. ’ evilnl predstavniki domala dežel sveta, so tega dne Usedanju generalne skupščina pravi svetovnega parla-ntai doživeli nekaj, kar jim Sotovo ostalo za vselej v ne-••'em spominu. Ko je nam-, Predsedujoči poklical, se je ne zadnjih klopi dvignil vi-n'lad človek ter se z umirje-1 korakom napotil proti go-lll®ki tribuni. In vsa dvorana, v njej zbran svet svetovne 'ke in diplomacije, se je laila na noge ter ga navdu-1 Pozdravljala, brez dtplomat- Kot vsake jeseni, tako tudi te jeseni Guglielmo Stracca razstavlja v galeriji Rossoni svoje idealizirano naturalistično naslikane izreze senčnatih gajev, samotnih gozdnih poti in cvetočih travnikov ob gladkih jezercih. Toda poslednje čase so med temi vedno številnejše slike morja in gor, kar se prej ni tako pogostokrat dogajalo pri tem mnogo obravnavanem slikarju, ki ima res svoje ljubitelje, a tudi nasprotnike. Če imajo poslednji v določenih pogledih prav, pa ne pomislijo, da je veliki svet umetnosti zelo pester, da ima tudi romantično razpoloženi ljubitelj slik pravico do sebi primernega likovnega uživanja. To dejstvo pa naš slikar včasih po svoje izkorišča, tako da ponavlja občinstvu priljubljene motive. Ampak to opažamo tudi pri velikih sodobnih mojstrih. Končno pa, saj je slikarstvo tudi poklic in odjemalcem je treba vedno ugoditi, četudi ima kdo izmed njih skromnejše umetniške zahteve. Oboga- ......................................"»minul...■■■■lin................ teni s takimi ugotovitvami, borna nato pravilneje ocenjevali seda* njo Straccovo razstavo. Stracca nam prikazuje skupno dvainštirideset slik, med katerimi pa je tudi precej takih miniaturnega videza, ki so bila vedno močni steber njegovih razstav. Sta pa tu dve veliki olji, slika nočnega morja in ona vršacev Cimon della Palla nad je bilo, zahvalil vsem »arabskim bratom«, narodom Afrike in Azije ter socialističnim deželam za pomoč, ki so jo bili nesebično dajali, da bi alžirsko ljudstvo moglo uresničiti svojo naj večjo željo. Ob tej priliki je tudi v kratke pol ure čisto in jasno — kar je prisotnim prav tako imponi-ralo, kot to, kar je bil povedal — očrtal program Alžirske republike. Odprava kolonializma je na prvem mestu tega programa, je prva naloga alžirske politike in diplomacije, je izjavil Ben Bela. pri čemer je posebej imenoval Angolo, Rodezijo, Južno in Jugovzhodno Afri- svetim Martinom pri Castrozzi. V tej sliki, ki ima vse prednosti Straccove natančnosti opazovanja, pa povzroča neobičajno velik« platno rahel občutek prenatrpanosti detajlov. Oko pri treh odličnih četvornih slikah z malimi podobami letnih časov zajema v celoti podrobnosti njih lepote, tu se pa neodločeno sprehaja. Zato pa morda ta podoba za-dobiva svojo polno vrednost v očeh umerjenih planincev. Vendar pa bo pravi ljubitelj izbiral raje med slikami živali in bolj redko razstavljenimi cvetlicami ter mnogimi pokrajinicami iz o-kolice Sv. Petra Slove nov in Brd. So tu slike, ki nas vračajo v brezskrbna otroška leta, k« smo v poletni vročini bredli po hladnih potočkih, obrobljenih z živobarvnimi čipkami cvetlic in se s preprostim srcem divili zeleni žabici in pikapolonici, zibajoči se na dolgi dolgi bilki. Med tem je iskati pravi obraz tega nenavadnega slikarja, ki v bistvu ostaja mlad kljub svojim belim lasem. MILKO BAMBIC Nadalje bo Alžirija zvesta, je nadaljeval, politiki neangažira-nja, toda ne v pasivni obliki in pomenu, marveč tako, da bo z vsemi svojimi močmi in sredstvi, stališči in ukrepi podpirala proces osvobajanja lastne dežele in sveta nasploh od krivic, nasilja in neenakopravnosti. Sleherni u-krep glede vprašanj mednarodnega značaja bo odmerjen na o-snovi »polne svobode vesti«. Pri tem je Ben Bela iznesel tudi svoje poglede na sodobni svet. »Potrebno bo združiti,« Je rekel, »vse sile, da bi se odpravil jez, ki loči nerazvite dežele od onih, ki jih danes označujejo tudi z nazivom .tretji svet'... Vtem pa morajo nerazvite dežele predsem računati na lastne moči, da bi dvignile svojo življenjsko raven... Nova znanstvena odkritja bodo hkrati v veliki meri pripomogla, da se zaostala gospodarstva e mv> !no ansfci 1 tih prof*1' o. 'l/o f1 Pridržkov in povsem isKre- in»iiiu»»»iuui»iiiiiiti»iiiii»iii»»i»»i»»»iii»i»iiiit......milili.... KO SMO SE SPREHODILI PO AVTOMOBILSKEM SALONU V PARIZU j. 1 le ta mladi človek v tistih esetih sekundah, ki so mu Potrebne za pot od njegove P1 do govorniške tribune, ču-nln mislil, je malokomu, ozi-3 je znano samo njemu. To-‘*to najpretresljivejše in naj-, elovešno, kar se je v njem Jalo v tem času, je odkril, r . na govorniškem odru z , l0!. vendar . od zadrževanja, se ne prepustil svojim ču-t)n*> nenavadno napetim gla-rejtel: »Naša prva misel gre ii s žrtvam, vsem, ki so daro-^ svoja življenja, da bi Al-bila svobodna«. j,.0 Je, kot rečeno, nekaj pre-a lv®ga, ko je Ahmed Ben n’ Prvi vladni predsednik svo-e Alžirije, spregovoril te be-’ ob prihiti sprejetja Alžiri-a? člana OZN. Bilo jt rži" s, ' -agačnega kova. človek, ki je OP1 Dni °‘c° v sebi vedel,"'da še ej 1 .aeno besedo ne da povedati, lad aa ve4 ponazoriti tega, kar , pa v sedmih letih njegovo ljud- 0l,c 0 moralo pretrpeti, pa tudi 'oda C.tda se z nobenimi očitki in V tiC . ‘ besedami tega ne da od-ino (l?viti- Vedel je, da se storjene (Pel«, e in zločini do tistih, ki šo ne«J| '' kakor tudi do onih, ki anpfvijStali živi in danes delajo za ,j z »S,sv°j® dežele, ne dajo več (peC% Zato je ta človek, ki Tri<)4%, pred nekaj meseci bil za ik in zaradi te8a imel lje5((>2Dn/ razlogov za osebna trpita ja, ^tutka°*erUa> že od prvega tre-ila P'llc ? nastopal kot izdelan držav-ritlje* jv-*!'3!' brž potem, ko je bil prol y J'b uvodnih besedah poča-reje »iai!'iPomin na padle žrtve, je najt’ io ,Va*: »Mi v sebi ne goji-it tn°Vraštva in želimo živeti itins* Jt| lrno sodelovati z vsemi na- ' T 1 " * n ?"- na, s katero je pred tem skozi dva dni vrsta govornikov hitela izražati svoje pozdravne beše-de na ralun najnovejše članice OZN, je predstavljala pravzaprav edinstven primer, ko je na tem mestu prenehal sleherni sar- nekoliko večji, prav tako tudi prtljažnik. Na 100 km porabi enako količino goriva, maksimalna brzina je ista kot pri "Ka-dettu*. Podobno kor, prejšnje vozilo odlično drži cesto. Skratka gre za vozili, ki sta primerni za kolikor toliko premožno družino, kajti gre za vozili, ki še nista utilitarni, prav tako ne še bogati. Prednost imata pred nekaterimi podobnimi in enako močnimi vozili zaradi nizke PO* trošnje in izredne trdnosti. Toda čemu smo se ustavili ..............................II...................................................................................umi..........................»mu lucija za ves ta kontinent, Toda aplavz je prišel takisto iz klopi, ki so bile zasedene od ameriških in sovjetskih predstavnikov, in tako je človek resnično imel občutek, da se je v veliki dvorani vendar enkrat u-veljavil, kot že poudarjeno, smisel za nekaj, kar je res trajno in vredno, smisel za pravico in resnico. ‘fl lito aveta -.» Zatem se je, ko je 1,1 kratkem preletel to, kar PRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE Amcriško-nemski «Kadett», ki skupno z »bratom« «Cardinalom» grozi drugim popolnoma evropskim vozi- lnm rin ks sit. .... _ i*mna vrednost raznega zrnja lom, da bi jih izpodrinil na tržišču primerjavi s senom precej slad- Imajo tako visoke hranilne vred-korjem podobnih snovi, pred- n°sti, kakor beljakovine drugih vsem škroba. Naši kmetje ta *“ “ škrob poznajo pod imenom moka. Iz tabele je razvidno, da i-majo bob, fižol, soja in laneno seme v odstotkih precej več prebavljivih beljakovin kakor oves, ječmen in koruza. Med žiti je za krmo najbolj cenjen oves, katerega najraje po-kladamo doraščajoči plemenski se v*zPrav,em Prejšnjem članku smo druff*t«ij, Jali o krmni vrednosti n o .Ze'®nih in suhih trav ter *rediio nes pa s* °Sleimo krmno ■stihih nSV raznega zrnja in stran-ga ei kj '°*zvodov živilske industri-jnciJ* att,0 J'h zelo pogosto uporab-krmljenju domače živi-in <™i ftiu'p'ienje z raznim celim h zrnjem v obliki krm- ___/ j**5 pa 130 Prišlo v poštev H p0 et°s pozimi zaradi velike-lwa'nj*tanJa sena. Take krm-!?!§■*'!) , j Pa nudi sedaj živinorej-rlava P° znatno znižanih ifjh prav zaradi tega bo na. kr9te sta^° manj nakupova-|^8Pore)1j?lne moke, kot bi jih stal IJU* PoiB,n' nakup sena, katerega fSf.V p * VseSa tudi težko dobiti. liafJu p0lfPeru, da sena na sked- B! h* ali v zS°dn’i P°m'a-VhkQ bo več, bomo pokladali HjjJt ^jbašemu govedu razno zr-1 ,°trobe ter poleg tega sa MWu ^ katera bo dala živalske-h j8ani'Zmu potreben balast. Mi. naši živinorejci vede- Vhja je treha dati živini W>lla(j a,l otrobov, priobčujemo , J° tabelo, kjer je nave-I anilna vrednost. V 1 kg zrnja je prebavljive be-ijako- škrobna sušina vin« vrednost iŽ3a$W dkg dkg dkg jutri prišlo na drugo večje ali manjše tovrstno podjetje? Amerika ima o-gromno kapitala in ker je evropska delovna sila cenejša od ameriške, se ji izplača investirati svoj kapital v Evropi, ker ji tu več nese. Da evropski gospodarstveniki s področja avtomobilske industrije to nevarnost slutijo,, celo že čutijo, nam dokazujeta dve dejstvi. Nobeno pomembnejše podjetje se ni na pariškem salonu predstavilo s kako večjo novostjo, kar dokazuje da njih vodstva — čakajo. Bolj izrazit m določen pa je bil francoski minister za industrijo Bpkanovski, ki je vprav v zvezi s tem že govoril o «nujnosti združevanja*. Francija ima v glavnem tri velika avtomobilska podjetja. Toda vsa tri, vzeta vsako zase, niso dovolj močna, da bi se ■mogla upreti afneriški invaziji. Edino strnjen kapital bi mogel udarec odbiti. Prav tako ga bo, sicer s težavo, mogla odbiti ita- ..........>»»»»■»».....................»»•■.».»»»»„,»,„„„■„ ....................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes se boste morali zadovoljiti z drugorazredno vlogo. Ne sanjajte z odprtimi očmi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prejeli boste nekatere zelo ugodne ponudbe. Prijeten večer v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Od. lična zamisel Vam bo omogočila Izredno ugoden napredek vašega poslovanja. Pazite, da nezapravite’ni-kega prijateljstva. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nahaiate se v idealnem položaju ter lahko premagate vse svoje nasprotnike. Ne nasedajte muhavosti najmla'ših, LEV (od 23.7. do 22,8.) Pri uresničevanju svojih načrtov, bodite pred vsem praktični. Ne dovolite, da bi gimi hranili, kakor so ječmen, fižol, posneto mleko in podobno. SOBOTA, 13. OKTOBRA 1962 Ce jo pa pokladamo samo, daj-mo jo raje odraslim živalim, ki glede na kakovost niso tako zah-htevne kakor mlade. Živali, pitane s koruzo, nam bodo dale zelo mehko maščobo. Zaradi tega je koruza odlična za pitanje goveda, a ne prašičev, ker bi na ta način imeli premehko maščobo. Ce hočemo dobiti dobro prašičje meso in pa odlično slanino, koruzo proti koncu pitanja nadomestimo z drugimi hranili, na primer z ječmenom. Koruzo lahko krmimo tudi mlečnim kravam, pa ne več kot polovico mešanice z drugimi močnimi hranili. Zlasti moramo previdno krmiti s koruzo krave mlekarice kadar mleko predelujemo v maslo. Znano je nam-reč, da se maslo ne strdi, če krave krmimo z večjimi količinami koruze. V zvezi s koruzo omeni. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 1145-Vrtiljak; 12.00: Zgodovinske zanimivosti; 12.30: Za vsakogar nekaj-13.30: Lahka glasba; 14.40: Jug rit-popevke; 15.00: Ansambli nes; 13.30: Sodobni motivi; 14 55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Upodabljajoča umetnost; 15.30: Ital. pesmi In plesi; 15.45: Jutrišnje športne prireditve; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: Lahka glasba; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Simfonični koncert; 20.25: Enodejanka A. Fogazzara: «11 rltratto maschera-lo»• 21-05: Ital. pesmi; 22.00: Dvaj. set let po vojni v Afriki; 22.25: Plesna glasba. //. program 8.00: Jutranja glasba: 8.35: Poje Giacomo Rondinella; 9.35: Revijski program; 10.35: Otvoritev XV. razstave v Turinu; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Pevci; 15.00: Filmska glasba; 15.35: Popoldanski spored; 16,50: Plesna glasba; 17,35: Izžrebanje loterije; i8.35: Ital. prvenstvo v lahki atletiki; 19.50; »Cappello a cilindro«; 20.35: Mesto ob luninem svitu; 21.35: lz Verdi- ne; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15; Obvestila; 13.30: Grieg; 14.05: Glasbeni omnibus; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.20: Glasbena medigra; 15 25: De-bussy in Ravel; 15.40: Portret Frana Gerbiča; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Tisoč piščali hammond orgel; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; is]l0: AUegro za godala In simfonietta Stanka Premrla; 18.45: Naši popotniki; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Ža konec tedna; 22.15: Oddaja za Izseljence; 23.05: Za ples. Ital. televizija 8.30: Sola; 15.00: Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30: Program za najmlajše; 18 30: TV dnevnik; 18.50: Nikoli nl prepoz-no; 19.20: Oddaja za delavce; 19.50: Prirodoslovna oddaja; 20.00: Se- dem dni v parlamentu; 20 20: Šport; 20.30: Dnevnik; 2105: »Jaguarjev prijatelj«; 22.15: Churchillovi spomini: Bliža »e nevihta; 23.00: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Šport in športniki; 2155: Dnevnik: 22.50: Komik Max Lin-der; 22.50: Praški kvartet. Jug. televizija Zagreb 18.00: Dobra družina — TV igra za mladino. Beograd 19.00: —Slike in skulpture; 19,15: Rezer. vlran čas. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Beograd 19.30: TV pošta. Zagreb 19.45: Zgodba o Tllku. JTV 20.00: TV dnevnik. Beograd 20,30: Mojstri humorja: ArkadiJ Aver- čenko; 22.00: Po Jugoslaviji. Ljubljana 22.00: Tri plešoče želve; 22.30: mične _______ Mac Strlttmater, Los Chakachaš Itd.; 15,30: Mali koncert; 16 00-Junaki športa; 16.15: Operne uver. ture; 16.40: Hammond orgle; 17 00-Gojenci Glasbene Matice v Trstu; 17.20: Lahka glasba; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19 00- Tržaški obiski: Sv. Križ; 20.00:' Športna tribuna; 20.40: Slovenski oktef 21.00: «Kratka zgodba«, radijska i’ gra; 21.40: V ritmu in melodiji. Trst 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Opereta, kolikšna strast: 1J.35: V diskoteki; 14.30: Furlanski glasbeniki; 14.45: Dantejev «Pekel». Koper 6.15: Jutranja [.lasoa; 7.00: Pre. nos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba po željah; 12 45-Lahka glasba; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40: Popevke horoskop men nekaj več prebavljivih be-ljakovih kakor jari. Hranilna vrednost in prebavljivost koruze je zelo velika, vendar pa koruzne beljakovine ni- Tretji človek. Vreme včeraj; najvišja temperatura 20 2, najnižja 13.1. ob 19 uri 17.2; zračni tlak 1017.1 narašča, veter 3 km Jugovzhodnih, vlage 80 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 19.7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOEOTA, 13. oktobra Edvard Sonce vzide ob 6.18 ln zatone 17.24 Dolžna dneva 11 06. vzide ob 17.52 in zatone ob Jutri, NEDELJA, 14. oktobri Nedeljko d P VČERAJ PRED VOLILNO KOMISIJO Protiustavna zavrnitev znaka SSL zaradi napisa v slovenščini in strešic Protest Sveta Skupne slovenske liste ■ Protestni brzojavki predsedniku republike in predsedniku vlade ■ Jalov izgovor neuradni jezik: zakaj pa «Libertas» v znaku Krščanske demokracije? Včeraj je predsednik tržaškega »odišča dr. Renzi sporočil predstavnikom «Skupne slovenske liste«, da niso sprejeli njih volilnega znaka, ker je na njem slovenski napis, kar naj ne bi bilo v skladu z obstoječimi zakoni. Istočasno je predsednik tržaškega sodišča tudi omenil vprašanje strešic pri slovenskih imenih in priimkih predlagateljev in kandidatov omenjene liste V vseh dokumentih, potrebnih za predložitev liste, so namreč nuznačili imena in priimke, kot so napisani v osebnih izkaznicah prizadetih in torej v številnih primerih v slovenski obliki. Mehanografski urad tržaške občine, ki izdaja volilna potrdila, pa ne navaja pri imenih in priimkih strešic. V' bistvu gre torej za grob diskriminacijski postopek, ki ga utemeljujejo s prozorno neresnimi razlogi, češ da slovenščina ni uradni jezik in torej ne more biti slovenskega napisa na neki kandidatni listi. Tudi latinščina ni uradni jezik italijanske države, vendar pa A11» i Z J »llOl.V, UldtVL, V U1JUU4 JJU je že dolgo vrsto let latinski napis »Libertas« na volilnem znaku največje italijanske vladne stranke. Avstrijska manjšina v Južni Tirolski svobodno uporablja na vseh volitvah naziv svoje stranke «Volk-spartei« in francoska manjšina «Union Valdfistain«. Zakaj torej slovenska manjšina na Tržaškem ne bi smela uporabljati slovenskega napisa? Predlagatelji te liste so do včeraj prejeli samo telefonsko obvestilo in poziv, da se danes dopoldne zglase na sodišču. Zato tudi pravni položaj liste ni povsem jasen. Ni namreč znano, če je sodišče z znakom zavrnilo listo v celoti in če bo predsednik tržaškega sodišča zahteval, da morajo vso dokumentacijo vložiti vnovič, ali bodo zahtevah samo, da spremene znak in odstranijo iz njega slovenski napis. Svet Skupne slovenske liste, v katerem sodelujejo politične skupine SKS, SDZ, SKSZ in SNS je včeraj v tej zvezi izdal naslednjo resolucijo: »Volilna komisija, ki ji predseduje predsednik tržaškega sodišča, je danes popoldne sporočila predlagateljem Skupne slovenske liste, da je zavrnila znak naše volilne liste »lipova vejica s helebardo#, ker vsebuje napis «Skupna slovenska lista» v slovenščini. Svet Skupne slovenske liste o-gorčeno protestira proti temu krivičnemu ukrepu, ker očitno nasprotuje duhu čl. 6 ustave ter krši Spomenico o soglasju. Svet Skupne slovenske liste dalje ugotavlja, da omenjeni ukrep tepta osnovno človeško pravico, ki jo imajo vsi italijanski državljani do javne uporabe materine, ga jezika ter grobo žali narodnostna čustva tukajšnjega slovenskega prebivalstva. Zato zahteva svet Skupne slovenske liste na podlagi navedenih razlogov takojšnji preklic krivičnega ukrepa ter vključitev napisa «Skupna slovenska lista» v slovenščini v znak svoje volilne liste. Svet poziva vse demokratične stranke, da solidarno podprejo zahtevo po preklicu ukrepa in vključitev slovenskega napisa.« Svet Skupne slovenske liste je istočasno poslal protestne brzojavke predsedniku republike in predsedniku vlade ter zahteval sprejem pri vladnem generalnem komisarju dr. Mazzi. Občina sporoča, da je v četrtek 35 občinskih uslužbencev pričelo raznašati volilna potrdila in da so včeraj njih število še povečali. Ta- ko sedaj dele potrdila na področju 94 volilnih sekcij, kjer bodo v celoti razdelili 54.936 potrdil. To področje so razširili in so pričeli raznašati potrdila tudi pri Sv. Jakobu, Sv. Vidu, v Skednju in v starem mestu. Občinski uslužbenci bodo posamezna področja obiskali dvakrat, tako da bodo lahko oddali potrdila tudi tistim volivcem, ki jih prvikrat niso našli doma. Zato pa občinski urad poziva vse volivce, ki so redko doma ob normalnih delovnih urah, da to sporoče po so- sedih občinskemu uradniku, ali pa ilil- da telefonirajo na občino na volilno sekcijo (interni telefon št. 494). Občina istočasno tudi opozarja volivce, da morajo pri volitvah predložiti veljaven osebni dokument: osebno izkaznico, potni list, šofersko knjižico ali podobno. Veljavne so osebne izkaznice, ki so izdane po 10. novembru 1956. Oni, ki jim je izkaznica zapadla, ali imajo raztrgano odnosno umazano izkaznico, naj jo pravočasno obnove na oddelku za izkaznice na Lar-gu Granatieri. Včeraj so vložili svojo kandidatno listo neofašisti, ki bodo torej na devetem mestu. Do sedaj so bile vložene naslednje kandidatne liste: KPI, KD, PSDI, FRN, FI, PSI, PLI, Skupna slovenska lista in MSI. List niso še vložili: PRI, monarhisti in Tržaška unija. Na včerajšnji seji odbora za volilno premirje so bila na dnevnem redu izključno vprašanja tehničnega značaja in so predstavniki raznih strank razdelili trge ter dolo- čili ure za salicanje volilnih zborovanj za prihodnji teden. Na prihodnjem sestanku bodo razprav- ljali o tem če bodo priredili volilna zborovanja tudi na državni praznik 4. novembra. Tržaška federacija PSI bo danes otvorila svojo volilno kampanjo z zborovanjem, ki ga bodo ob 18. uri priredili na Tigu pri Sv. Jakobu. Najprej bo v slovenščini spregovoril kandidat Dušan Hreščak, nato pa bo govoril o programu stranke tajnik federacije Amaldo Pittoni. Tržaška federacija KPI sporoča, da bodo danes priredili naslednja zborovanja: ob 12. uri na vogalu Ul. Timeus in Drevoreda XX. septembra Arturo Calabria, ob 16. uri na vogalu mer Ul. F. Severo in Ul. Scoglio E. Radich, ob 17.30 v Ul. S. Cilino blizu gostilne Capuzzera Arturo Calabria, ob 18. uri Ul. Carducci vogul XXX Ottobre Muslin, ob 19. uri Ul. Revoltella - sca-la Bonghi C. Tonel in ob 20. uri na Lonjerski cesti poleg krožka «Stella» G. Pogassi in M. Bernetič. pod vodstvom dirigenta podipolk. Antonia Fusellija bo priredila jutri ob 17. promenadni koncert na Trgu Umita. Izvajala bo skladbe Verdija, Giordana, Čajkovskega im Mascagnija. «Saturnia»in«VuIcania» bosta vozili do 1. 1964 Minister za državne udeležbe Giorgio Bo je v odgovoru predsedniku tržaške pokrajine dr. De-liseju poudaril, da so brez podlage vesti o bližnji umaknitvi ladij ((Saturnia« in »Vulcania« iz pomorskega prometa in o premestitvi odhodne postaje za progo v A-meriko v Genovo. Obe ladji bosta vozili na progi Trst-Amerika do leta 1964. Takrat bodo proučili položaj im upoštevali razne potrebe. NA PRAZNOVANJE 110-LETNICE ZBORA JAVNE VARNOSTI Predsednik republike Segni prispe nocoj v naše mesto Razglas župana na meščanstvo - Razstava na Trgu Unita Potek predsednikovega sprevoda skozi mesto Drevi ob 20. uri bo prispel z letališča v Ronkah v Trst predsednik republike Antonio Segni. Ob 20.30 bo Segni sprejel rektorja in akademski zbor tržaške univerze. Predsednik republike Segni prihaja v naše mesto prvič in se bo udeležil jutrišnjega praznovanja 110-letnice ustanovitve zbora agentov javne varnosti. Ob prihodu predsednika republike je tržaški župan dr. Franzil izdal na prebivalstvo proglas, v katerem pozdravlja prihod prvega italijanskega državljana v naše mesto. Včeraj zjutraj so v okviru proslav 110-letnice ustanovitve zbora agentov javne varnosti odprli na Trgu Unitš razstavo o življenju in delu tega policijskega zbora. Razstavo je otvoril nadzornik zbo. ra general-polkovnik Galli. 2e včeraj si je razstavo ogledalo precej Tržačanov. Kot poroča tržaško županstvo, bo sprevod predsednika republike v nedeljo s Trga Unita do hipo- droma na Montebellu in nazaj bo šel po naslednjih ulicah in trgih: Ob 10.15: Trg Unitš, Passo di Piazza, Ulica del Teatro, Borzni trg, Korzo Italija, Trg Goldoni, Korzo Garibaldi, Trg Stare mitnice, Trg Garibaldi, Drevored D’Annunzio, Hipodromski drevored, hipodrom na Montebellu. Ob 12. uri: Hipodrom na Montebellu, Hipodromski drevored, Drevored D’Annunzio, Trg Garibaldi, Trg Stare mitnice, Korzo Garibaldi, Trg Goldoni, Korzo I-talija, Borzni trg, Capo di Piazza, Trg Unitš. Roditeljski sestanek v dijaškem domu * Godba korpusa javne varnosti liHHiiHlluiillHHHliHtMHIHHHIHHHiHliHIlmiHMHHllllHHHiHHHIIHllHHHliHtHIHHlliHHHimiHHHiHmnHHHHiHIIHllHHHHHiMHimiHiltMiinHHHIHHHiHHmiHHIHlIlimillllllIMMHmHHiMHnHHiHllHHHllHllIlHHmHHHHnHtmillllHHHIIllllllllUHIHIIHIIIHHIIHiHI V slovenskem dijaškem domu bo jutri, v nedelj"., oh 15. uri prvi roditeljski sestanek staršev rednih ln zunanjih dijakov. Vljudno vabljeni. Ujjrava slovenskega dijaškega doma KONCERT V AVDITORIJU Odličen uspeh dirigenta Faidija Pri sinočnjem koncertu tržaškega filharmoničnega orkestra je bila dvorana Avditorija popolnoma razprodana; na dirigentskem pultu je bil Aldo Faldi iz Firenc, mladi dirigent, ki je dosegel v Trstu že znani izreden uspeh. Po odličnem drugem delu sporeda je občinstvo izreklo dirigentu enako močno priznanje kot lani in ga je pozdravljalo z izredno toplim aplavzom. S Franckovo simfonijo in Dukasovim «Crnošolcemx je Faldi pokazal v polni meri svojo visoko storilnost : obe partituri je oblikoval s tenko občutljivostjo za zvočne, ritmične in agogič-ne probleme, tako da sta obe skladbi pod njegovo taktirko zaživeli v vsej lepoti in blesku. Koncert se je začel z izvedbo simfonične pesnitve sLe Villiv skladatelja Scarlina: to je skrbno izdelana, vendar malopovedna in brezosebna partitura, ki učinkuje predvsem z ritmičnimi kontrasti. Devetnajstletna Mariangela Granata iz Milana je zaigrala Schumannov klavirski koncert: pianistka razpolaga s čisto tehniko in lepo oblikuje zvok. Muzikalno ni še dosegla tiste visoke zrelosti, ki je potrebna za dognano interpretacijo te lepe in zahtevne skladbe, pa tudi njena energija ne zmore sile, ki jo ta koncert za- hteva. Občinstvo ji je ploskalo s simpatijo in jo je priklicalo večkrat na oder. NEZASLIŠANA ZAHTEVA DEMOKRISTJANŠKEGA SENATORJA MED RAZPRAVO V SENATU Tessitori (KD) zahteval izločitev člena ki govori o pravicah slovenske manjšine Senator za Dolino Aosto zaželel avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini mnogo uspehov V senatu se je včeraj nadalje- j popravkov, kar je dalo povod za obtožbe proti KPI, če bi bile do- vala razprava o ustavnem zakon' skem osnutku avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija— Julijska krajina. Prvi govornik včerajšnje jutranje seje je bil furlanski demc-kristjanski senator Tessitori, ki je na četrtkovi razpravi predložil osem popravkov k zakonskemu osnutku. Senator Tessitori je najprej polemiziral z misovci in izjavil, da je absurdno misliti, da bi ustanovitev avtonomne dežele postavila v nevarnost nacionalno enotnost dežele. Poudaril je, da večina prebivalstva v Furlaniji zagovarja ustanovitev dežele. Nato je furlanski senator zahteval, naj senat zavrne člen 3 zakonskega osnutka, ki govori o manjšini, češ da za reševanje tega vprašanja deželna oblast ni pristojna. Ta zahteva predstavlja še eno presenečanje 1 tega demokristjan-skega senatorja, ki je proti vsem pričakovanjem, kot smo že omenili, na četrtkovi seji predložil 8 ■uiHitHiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiotiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniimrfimiitinmmniiiMmiiiiHitiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiii NADALJEVANJI STAVKE KOVINARJEV Bedni poskusi tržaških industrilcev da bi razbili strnjenost kovinarjev Pritisk na svojce delavcev s pošiljanjem letakov na dom Delavci ne nasedajo medenim besedam Včeraj so zopet stavkali kovinarji v zasebnih podjetjih. Stavke se je udeležila ogromna večina delavcev ter tako še enkrat pokazala industrijcem, da ne naseda njihovim vabam. Stavka se tiče okrog 2300 delavcev, ker so za 700 delavcev 6 podjetij že sklenili sporazum in ti delavci ne stavkajo več. Gre torej za skoraj četrtino delavcev zasebnih kovinarskih podjetij, ki so si že izbojevali zmago, kar je velikega pomena za bodočo borbo ostalih kovinarjev. Strnjena stavka je seveda omajala temelje delodajalske trdovratnosti in tržaški industrijci so zato prešli v protinapad z letaki. Kot smo že pisali, so najprej do; bili po pošti takšne letake delavci podjetja Orion; sedaj pa jih pošiljajo na dom tudi delavcem drugih podjetij, da bi vplivali na njihove svojce zaradi gmotnih težav, ki jih stavkanje prinaša s seboj. V svojem letaku namreč indu-•trijci poudarjajo, da delavci stavkajo že tri mesece ter da njihova borba nima smisla, , češ da so industrijci že od vsega začetka pripravljeni izboljšati mezdne in normativne pogoje delavcev s sklenitvijo nove vsedržavne delovne pogodbe. Toda za to borbo so krivi edino sindikati, ki hočejo 'zmagati v svojem egoističnem boju», da bi dosegli navzočnost sindikata v podjetju. Sindikat v podjetju pi bi pomenil stalno gibanje, tako da ne bi mogli delodajalci delati predračune, dobiti novih naročil in sploh voditi podjetij samih, tako da bi nastal popoln kaos. Glede razčlenjenih pogajanj in sklepanja sporazumov pravijo delodajalci, da bi to pomenilo diskriminacijo delavcev istega sektorja, saj bi dobivali v različnih podjetjih različne plače. Delodajalci dodajajo, da se ta borba ne more vleči v nedogled in da morajo delavci uvideti, da jim hočejo le dobro. Pravi strup letaka pa je na koncu. Tu namreč piše, da Trst komaj pobira prve drobtinice gospodarskega čudeža ter da se tržaška industrija šele sedaj razvija in krepi. Zato se ne sme v kratkem času uničiti, kar je bilo ustvarjenega v dolgih letih. To bi pomenilo nepopravljivo škodo za vse. • Posvetujte se v svojih družinan, poslušajte mnenje svojcev, kajti s svojo zdravo pametjo vam bodo lahko svetovali le to, da se vrnete V normalno stanje*, zaključje letak. Iz tega bi morali torej sklepati, da so postali industrijci prave krotke ovce in resnični človekoljubi in si samo žele izboljšati položaj delavcev, to je, da so sploh pozabili, da so delodajalci. Toda delavci imajo preveč izkušenj, da bi nasedali tem medenim obljubam. Iz vsebine letaka je namreč jasno, da se delodajalci ne marajo odreči svojemu paternali-zmu, da bi jim lahko rezali kruh po avoje in jih vedno imeli v ob- lasti. Delavci dobro vedo, da ni zahteva sindikatov po navzočnosti v tovarnah nobena njihova muha, marveč načelno vprašanje, od kateiega je odvisen bodoči položaj delavcev v tovarnah. Priznanje sindikatom vloge pogodbene stranke v tovarnah ne bi povzročilo nobenega «kaosa*; nasprotno, proizvodnja bi bolj urejeno tekla, kajti o vsem bi se lahko v podrobnostih domenili in pogodili. To pa industrijcem ne diši. Kar pa se tiče »gospodarskega čudeža*, je končno prišel čas, da dobe od njega svoj delež tudi delavci, ki so ga s svojim delom ustvarili. Da povzroča stavka škodo tržaškemu gospodarstvu, to je res, a tega so krivi samo delodajalci, ki nočejo popustiti. Ce je bil namreč mogoč sporazum v Felszegyju in celo v zelo malih podjetjih, tedaj je možen v vseh. Ravno ti sporazumi so delavcem najboljši dokaz, da leži krivda na strani združenja industrijcev. Včeraj se je seveda nadaljevala stavka tudi v podjetju Orion irin F', K? «hn\ ■fon*1' fevbo Nazlonale 16.00 «Hollywoodski T'i: tert - .........- " *f*tor i dor» (II mattatore di HoUy" Jerry Levvis. Fenice 15.30 «Sodoma in Gomobl^rožu" dravije namarla Pierangeli, Rossana ^'loroč stš. Drugi teden. a °rtor Excelsior 15.30 »Mr Hobbs Z'1 dravi]n počitnice« (Mr. Hobbs va Ir 3 v bi canza). Barve De Luxe. Jame* bslco wart, Maureen 0’Hara. ' Grattaclelo 16.00 «LJubimct se 11 f°izvo<; Jo učiti« (Gl'i amanti devon®! ----- ------ ----- -*aSa k parare). Teehnicolor. Angie D1 'aJ?a p son son. Arcobaleno 16.00 «Sladke noči* 'vnimi le dolci noUt). Teehnicolor. proP Iki ^ damo mladini izpod 18. leta. Supercinema 16.00 ((Silvester » vsem« (Silvestro contro tutti) Barvne slikanice. Alabarda 16.00 «Laži v moji P°stl (Le bugie nel mio letto). M*1 Vlady Filodrammatico 16.00 «Slssi In v‘ da« (Siissi e 11 granduca) T*5 color. Sabina Slnjen, C. Wo1'1 Froebe. Aurora 16.30 «Stirje menihi« (I 0 tro monacl).' Garibaldi 16.30 21.45 »Zgodba r" niče« (Storla di mna-monac^l. drey Hepburn, Peter Finch T' nicolor. ' Cristallo 16.00 ((Gospodovalec morij« (lil domimatore det 7 & Teehnicolor Rod Taylor Capltol 16.00 »Komisar« (II c< rio). Alberto Sordi. Impero 16.Oo «TrlJe mušketirji’ tre moschettieri). Masslmo 16.00 «Trlje sovražnik^1 tre nernici). Zabavni film. 1 Bramieri. Moderno 16.30 »Most proti s® (Ponte verso 11 sole) Carroll ker, James Sigeta. V torek >’ v sredo 17. t.m pričetek revi' predstav z revijo: »A nudo sde...nze». Astoria 16.45 »Vroč; veter« bi jim prodal ročni rad'0. spremstvu Rosada so se nato * ti podali v bližino jame v kih, kjer je prišlo do srečanj’ kjer so v nekem grmu tudi Jj. pravilno evidenčno tablico v ju ukradenega avtomobila, v, sadovem avtu pa so našli r j ver kal. 7.65 in izkaznico ns finančnega stražnika Ah* Giangrassa, ki je že leta 1955! javil izgubo oz. krajo dokuim Med nadaljnjim zasliševal je Rosada priznal, da je uk‘, avto in mu zamenjal tablo. ,J» la dva mladeniča pa sta la, da je vso stvar zasnoval , sada sam. i s 13. oktobra 1962 ktobra ifRlMORSKl DNEVNIK V OKVIRU PRAZNIKA PIRANSKE OBČINE zaton« 1 06. LUI« ne ob 5 oktobra M m —-z cgV«| io g o rlg^tii ti>'tninliin Itoptilibce e v 4. oktotf n domu sbeno J Celotna investicija za nove naprave je znašala 110 milijonov dinarjev, v načrtu pa je še gradnja zimskega pokritega bazena NA PODLAGI SKLEPA POSEBNE KOMISIJE V ZBORNICI Kara m v cel n sne namakalnih del ned Krmim ie Gradiško Odpravi naj se prevelika razdrobljenost zemlje med malimi posestniki Posebna komisija pri poslanski bolj prizadete zaradi suše: Vllles- Direktor hotela pozdravlja goste >»e ?'tYV‘u Praznika piranske ob->rn$ b‘*a včerai dopoldne v Por-. hntoi otvoritev termalnih kopeli oktofl onf.» Palače, nato pa tiskovna ^a’ na kateri je podpred-iosn-j Piranske občine govoril o ►u barskem položaju in napred-Sztie Plransl£l občini ter analiziral vačl nitje* dušt P,an°8e gospodarstva, zlasti 1 Svbz °' turlzem in pomorstvo e]j cane otvoritve termalnih ko-°že t se. med drugim udeležili 1 n/ran^e*c’ sekretar za blagov-* ,,,. „r?r?et in turizem izvršnega kaplj*1 vRS, dr. Miha Potočnik, se-redsea .Judslte skupščine LRS, Orin t? K okrajnega odbora Dalo *erlig0j, predstavniki piran-l■ tn-ljJSvter raznih gospodarskih ‘Stscruh ustanov koprskega Goste je pred vhodom v todskii ifHi to pcleg hotela, kjer so ure- H6Hy4'ktor r0f)eU p1°zd-ravil. di: Jiastao , olela Cvirn, ki je opisal Gomor>KžJek terma!nih kopeli v Por-■raneer.fdfavlio1" P°Jasnil, za kakšna B «*riD7'ienia so te kopeli najbolj po rofliive dravi!>ro? ima svetovni sloves po va in 0 v vf1, naravnih sredstvih, ki hrtMUniih solinah, in sicer so-■ ^blato in solnico («Acqua roj, * ,’'i in pridobivajo Dri ‘aga ut"-11 s°ii v letnem času. nTie^Ditiiga >kma P° v veliki meri lvnimi>ri zdravljenju s temi rpd lit .pravilnimi sredstvi. z,e "ti 11 'n leti so se posamez-leto lnjli v solinah, dokler ni-1910 zgradili v Portorožu ssana bbs gd James cl se devoru; noči* r. P ref leta. ester > tu# oji V°f. to). m tl l n I vj 51» (I a »dba r(l macAn imeh. sleč s*® lei 7 I" II cottifc. tketirjl’ ra Žiri H® film. po- na- hotel Palače in istočasno termalne kopeli. Lahko bi rekli, da je hotel Palače nastal prav zaradi termalnih kopeli in tako je Portorož polagoma postal turistični kraj ter se vedno bolj razvijal. Termalne kopeli so bile stalno v obratovanju od ustanovitve pa vse do začetka druge svetovne vojne. Ves ta čas je termalne kopeli vodil dr. Rie-del, ki ima velike zasluge za Portorož ter je s svojim delom kot balneolog in publicist pripomogel k svetovnemu slovesu portoroškega kopališča. Ob koncu zadnje vojne so bile termalne naprave popolnoma uničene, kakor je bil tudi prizadet sam hotel. Zaradi tega so morali najprej urediti hotel, nato pa so začeli proučevati možnost rekonstrukcije termalnih kopeli. Vodstvo hotela si je po posvetovanju z zdravstvenimi forumi in skupno s strokovnjaki ogledalo podobne kopeli v inozemstvu, tako da so uredili take termalne kopeli, ki se lahko primerjajo ali celo prekašajo druga podobna evropska kopališča. V novem termalnem kopališču je 11 kopalnic s toplo in hladno naravno in morsko vodo ter solnico. Razen tega je 6 inhalacijskih aparatov, moderni irigator ter priprave za tople blatne kopeli, za blatne obloge in masaže. Kopališče ima svojega stalnega zdravnika balneologa, ki mu pomaga medicinska sestra in pod čigar vod- stvom se kopelih. Kopeli Naprave za inhalacijo bo vršilo zdravljenje v KjNO «1RIS» PROSEK " 1 l 1 —... i ii ■ «i barvni* a« (Vf :caccW ren, * adini otoKf ■la del klil«, resni' eohtilv icus»- e Pef e, »eT ; riM rt< ic< obu imel i. Psjj Ii av» gledfi rpalKi trije J udi >- Se lte S pril” ■dte«1 logn«', |. ustrf | k ovc' ■ ii av'1 šali skuP" s-sj -ji. T» “fh s?* fredvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri Technlcolor film- KAPITAN ORKAN* ~ (Capitano uragano) Igrajo: EDDIE COSTANTINE in BARBARA LAGGE Po grenkobah dneva Si'el •St j* % ,10. * Sladke noči Danes v «Arctbaleno» Prepovedano mladini pod is. letom so že v obratu in bodo delovale nepretrgoma, tudi pozimi in spomladi. Zdravljenje v teh kopelih je zlasti primerno za ženske bolezni in kronična vnetja, za vegetativni in endokrini Syndrom (živčno hormonalne motnje pri ženskah), za revmatična obolenja, za kataral-na obolenja dihal (astma, bronhitis in sincitis), za iin-fatične diatese in kure za utrjevanje, za rekonvalescenco ter za kozmetiko in shujševalno kuro. Cela investicija za kopeli z novo centralno kurjavo znaša približno 110 milijonov dinarjev, zdaj pa že izdelujejo glavni načrt za gradnjo zimskega zaprtega bazena, ki bo meril 25x11 m in ki ga nameravajo dokončati že do prihodnjega poletja. •Direktor hotela Palače je tudi omenil letošnje poslovanje podjetja in je dejal, da je celokupni promet v lanskem letu znašal 296 milijonov dinarjev, v letošnjem pa bo presegel 340 milijonov dinarjev. Leta 1961 so imeli 126 milijonov deviznih dinarjev prometa, letos pa bodo presegli 200 milijonov deviznih dinarjev prometa. Po pozdravnem govoru direktorja, je spregovoril podpredsednik piranske občine, ki je poudaril, da pomeni novo termalno kopališče veliko pridobitev za vso občino in da bo po izgradnji pokritega bazena turistična sezona v Portorožu lahko trajala skozi vse let). Nato je prerezal trak ob vhodu in gostje so si z velikim zanimanjem ogledali vse naprave in kopalnice. Prišli so tudi tuji turisti, zlasti Švedi in Nemci, ki so še v Portorožu in so bili vsi navdušeni ter niso mogli prehvaliti, kako je vse leno in moderno urejeno. Danes ob 10. bo v Piranu otvoritev razstave ob 20. obletnici pionirske organizacije, ob 15. bo tekma z ribiškimi čolni v Piranskem zalivu, ob 20. se bo začelo ljudsko rajanje v Piranu, v Portorožu pa bo akademija v Ljudskem domu s sodelovanjem članov ljubljanske Opere in Drame. V nedelio bo med drugim ob 10. uri gasilska vaja na Tartinijevem trgu, ob 10.30 otvoritev novega gasilskega doma v Piranu, ob 11, nogometna tekma republiške lige na stadionu v Piranu, ob 12. košarkarski turnir na stadionu, ob 14. pa aeromiting v Sečovljah na novem letališču. * * # V Piranu in v Portorožu so letos zabeležili rekordno število tujih gostov. Do konca septembra se je mudilo v hotelih, campingih in zasebnih sobah 24 tisoč tujih turistov, ali 3 tisoč več kot lani vse leto. * * * Ljudske in delavske univerze v koprskem okraju so si za letošnjo jesen zadale vrsto novih nalog. Tako bodo med drugim odprli v Izoli tehnično srednjo šolo in ekonomsko šolo za odrasle, v Piranu bodo organizirali seminar za turistične delavce, v Postojni pa -seminar za gospodarsko matematiko. Na sporedu bodo tudi števil- na predavanja za podeželsko prebivalstvo ter seminarji za člane delavskega in družbenega upravljanja. V načrtu je tudi enotna politična šola za občine Piran, Izola, Koper in Hrpelje. V jesenskem razdobju bo ena najvažnejših nalog pomagati pri javni razpravi o osnutku nove jugoslovanske ustave. Naslednja naloga pa bo organizirati razne oblike pomoči pri politično-idejnem in družbeno-eko-nomskem izobraževanju delavca proizvajalca. * * * Koprska turistična zveza je začela pripravljati elaborat o vseh dejavnostih in službah, ki so neposredno ali posredno povezane s turističnim prometom. Na osnovi tega elaborata bodo lahko v pri-hodnje smotrneje usmerjali turi-stično investicijsko politiko v koprskem okraju.. Elaborat bo zajel probleme oskrbe z vodo, satnje cest, bencinskih črpalk, servisnih služb, parkirnih prostorov, kanali, zacijo, hidrotehnično službo, dovod in potrošnjo električne energije, obrtne usluge, turizem, gostinstvo in drugo. Poseben poudarek bodo dali čim boli učinkoviti turistični propagandi, nadalje bodo temeljito obdelali službo menjave denarja ter razvedrilo gostov, predvsem s kulturnimi in zabav.’ nimi prireditvami ter z vodnimi športi. * * * V Otroški jami pri Postojni snemajo film z naslovom Gladiator, ka. Gre za pravljični film, ki pripoveduje o bojih sužnjev. Režiser je znani italijanski mojster tovrst-nih filmov Leonviola. Od znanih igralcev naj omenimo Harryja Hilda in Joa Robinsona, nastopa pa tudi več italijanskih in jugoslovanskih igralcev. Otoško jamo seveda oblegajo vrste radovednežev. Podzemske kraške lepote, ki iih razsvetljujo številni reflektorji predstavljajq seveda čudovite kulise za pravljičl ni film. ...... iiiiriiitiisiiiiiliiiin,i>„i>iiliii Čiščenje grobov Goriško županstvo sporoča vsem prizadetim, da morajo popraviti in urediti grobove svojcev na mestnih pokopališčih najkasneje do 27. oktobra t.l. Po tem datumu ne bodo več dovolili oprav, ljanja teh del, ker bo pokopališka uprava morala poskrbeti za redno letno čiščenje ob priliki dneva vseh mrtvih. Pri tem naj omenimo, da so štandreške žene že pred nekaj dnevi pričele urejevati in čistiti grobove padlih borcev, ki jih bodo potem okrasile še s cvetjem za praznik vseh mrtvih. Apno v oko Na delu se je včeraj ponesrečil 39-letni Qiovanni Marizza iz Vil-less. V levo oko mu je brizgnilo apno. Z zasebnim avtomobilom so ga nemudoma odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 8 dni. zbornici v Rimu je pred dnevi sprejela sklep in ga že tudi izvedla, po katerem so vključili v prvo kategorijo izboljševalna dela na krminsko-gradiščanskem polju. S tem ukrepom je bila ugodno zaključena dolgotrajna akcija za tako spremembo v klasifikaciji, ki bo imela za posledico, da bo država prevzela vse stroške za izboljševalna dela, ki bi bili preveliko breme za kmetovalce tega področja in bi jih spravilo samo še v večje dolgove. Za tako rešitev so se potegovale zlasti levičarske stranke, in njihovi zastopniki v pokrajinskem svetu so pred časom postavili zahtevo, naj tudi pokrajinska uprava posreduje v tem smislu. Po dokončani izgradnji glavnega zbirnega kanala Fara-Gradiška, so sedaj dela na tem področju v zadnji fazi, ko je treba razpeljati namakalne naprave na vse strani, da bi pripeljali vodo do vseh par. cel in s tem dvignili njihovo donosnost. Ostane pa še vedno odprto drugo važno vprašanje, ki ga bo treba tudi rešiti, in sicer korenito, da bodo zadobila izboljševalna dela pravo vrednost in prinesla dejansko korist. Gre namreč za arondacijo zemljiških parcel Zemlja na tem področju je bolj kot kjer koli drugje na Goriškem raz-cepljena na nešteto zelo majhnih posestev, ki bi jih bilo treba združiti in iz njih napraviti večje komplekse, ki bi se jih izplačalo obdelovati in bi lahko preživljali tudi številno kmečko družino. Po uradnih podatkih je na kr-minsko-gradiščanskem polju sedaj kar 3649 kmečkih posestev, ki nimajo več kot po 1 ha površine, 1017 jih je v izmeri od enega do treh ha, 200 v izmeri od 3 do 5 ha, 110 od 5 do 10 ha, 56 od 10 do 20 ha, 21 od 20 do 40 ha in ,10 je posestev, ki imajo od 40 do 100 ha in več hektarov zemljišča vsako, od tega so tri posestva z nad 100 ha zemlje vsako. Od celotnega števila 5.063 posestev jih je torej dobri dve tretjini, ki niso večja od 1 ha. Nujno bi bilo treba najti izhod za združenje po več takih posestev v celoto, da bi družinam, ki na njih živijo, ne bilo treba iskati zaslužka drugod in pri tem zanemarjati zemljo. To bi se morda dalo doseči z združitvijo posestev v kmetijske zadruge in odvečno delovno silo usmeriti v industrijo ali druge gospodarske panoge. Seveda bi se morali v vsakem primeru držati socialnega pravila «zemljo tistemu, ki jo obdeluje«, ker le tako se bodo tisti, ki bodo zemljo obdelovali, čutili z njo povezani in z modernimi pripomočki, ki jih nudi današnja tehnika, bodo lahko dosegli večji donos, da jim ne bo treba iskati kruha drugod. se, ZagraJ, Siovrenc, GORICA, SO-VODNJE, Kapriva, KRMIN, DOBERDOB, DOLENJE, Fara, Gradiška, Mariano, Moraro, Moša, Ro-mans in Gradež. Predavanja o protifašizmu Občinski svetovalci PSI Zuliani, Vižintin in Sancin so poslali pismo goriškemu županu, v kate-rem ga opozarjajo na njegov odgovor na vprašanje od 17. marca, da sta on kakor tudi odbor naklonjena predavanjem o protifašizmu, ki naj bi bila ob najbolj prikladnem času, vsekakor ne med poletjem, ki je za takšno dejavnost neprimerno. Ker je poletje mimo, svetovalci predlagajo, da je napočil skrajni čas za določitev datumov posameznih predavanj in govornikov. Obenem obljubljajo županu, da so pripravljeni sodelovati pri organizaciji predavanj, da se zagotovi njihov uspeh. Pobiranje davkov Dne 16. oktobra od 8. do 12. ure bodo v občinskih prostorih davčni uradniki iz Tržiča pobirali zapadli obrok davkov. Kdor ne- bo mogel poravnati davkov v Doberdobu, naj to stori najkasneje do 18. oktobra pri davčnem uradu v Tržiču", ker bodo po tem datumu zamudnikom zaračunali še zamudne obresti. Prošnje za stanovanja v ljudskih hišah Upravni odtioi ustanove za ljudske hiše (IACR) je sklenil, da bodo napravili prednostno lestvico za dodelitev stan ivanj v starih hišah te ustanove po posameznih občinah goriške pokrajine. Po tej lestvici bodo dodeljevali posamezna stanovanja, ki b: jih tekom leta sedanji najemniki izpraznili. To velja seveda samo zn stanovanja, ki jih dodeljujejo IACP ne pa za stanovanja, namenjena ezulom ali stanovalcem po barakah. Interesenti morajo vložiti prošnjo na posebrera obrazcu, ki ga lahko dobijo pri upravi IACP v Ul. Pitteri 4 v Gorici, naikasneje do 31. t. m. Prednostna lestvica bo napravljena do pravilih, ki so navedena na omenjenem obrazcu, ter bo prošnja ve'",avda za vse leto Po 31. oktobru sr prošnje ne bodo sprejemale; ne pridejo v poštev prošnje za stanovanja, ki so bile i vložene prej. ftllMIIIIIItlltllllllllltlftltlllf itiiiiiiiiHiiittiiiiiiiiiiiif iitHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifHiiiHiiiiiiiiiiiii VLJUDNOSTNI OBISK V GORICI Generalni konzul FLRJ na trgovinski zbornici Sprejela sta ga izredni komisar in generalni tajnik Pregledati so gospodarska vprašanja skupnega interesa Svetilnik na letališču so spustili s helikopterja Včeraj dopoldne so z ameriškim helikopterjem, ki je priletel z vo-jašfcega oporišča pri Veroni, položili na 12 metrov visok stolp na letališču v Ronkah 4 stote težak svetilnik, ki bo z izmeničnim oddajanjem bele in zelene luči urejeval letalski promet na letališču. Položitev naprave je bila opravljena v 11 minutah. Ker so se s tem sistemom izognili postavljanju zapletenega odra, da bi svetilnik postavili na podstavek, je bila prihranjena lepa vsota denarja in seveda tudi čas. Svetilnik bo pričel delovati že danes zvečer. PRIPRAVE ZA VOLITVE V RONKAH KDje predložila listo s PSDI in neodvisnimi Predstavniki levičarske liste pripravljajo svoj volilni program Včeraj dopoldne je izredni komisar Zbornice za trgovino, industrijo ln kmetijstvo v Gorici dr. Pahsi ob prisotnosti generalnega tajnika dr. Canduttija, sprejel na vljudnostnem obisku novega generalnega konzula FLRJ v Trstu Rudija Janhubo. Med pogovorom, ki je potekal v prijateljskem vzdušju, so na kratko pregledali različna vprašanja gospodarskega značaja, ki se tičejo goriškega gospodarstva in pa obmejnih področij obeh držav. Se prav posebno so se zanimali za vprašanje, ki se je pojavilo v zadnjem času, glede zvišanja števila dovoljenj za tovorni avtomobilski promet, med obema obmejnima področjema. Zaradi te zadeve je zbornica večkrat neposredno posredovala pri pooblaščenih uradih. Odložena razprava proti delavcem iz Tržiča Včeraj popoldne se je začela pred okrožnim sodiščem v Gorici razprava proti 19 delavcem iz Ti^ žiča, ki jih je policija prijavila sodišču v zvezi z demonstracijami, ki so se vršile v Tržiču 2. marca Hrti. Zaslišali so obtožence, ki so bili vsi prisotni in pa priče. Razprava se bo nadaljevala v četrtek 18. t.m. popoldne z govori državnega tožilca in branilcev. Gleženj si je zvinila v stanovanju Ob 9. uri so pripeljali v civilno bolnišnico v Ulici Vittorio Ve-neto 27-letno Anno Mario Ventin s Tržaške ceste štev. 279 v Gorici. Pri padcu v svojem stano-vanju si je zvinila gleženj. Okrevala bo v 8 dneh Davčne olajšave zaradi suše Z brzojavno okrožnico od 10. t. m. je finančno ministrstvo dovolilo odložitev Izterjevanja oktobrskega obroka za davke na kmetijska zemljišča in na kmetijske dohodke za tiste predele, ki so bili prizadeti zaradi poletne suše. Ta ukrep se tiče naslednjih občin na Goriškem, ki so bile naj- V Ronkah so v sredo zjutraj tudi demokristjani in njihovi zavezniki predložili kandidatno listo 16 oseb. Na njej so poleg demokristjanov tudi nekateri socialdemokrati in neodvisni. Po izbiri kandidatov sodeč se zdi, da nameravajo tokrat demokristjani od. ločno poseči v borbo, da bi ponovno dobili v svoje roke to občino, ki je izredne važnosti, saj je tretja v naši pokrajini po številu prebivalstva. Socialdemokrati so sprejeli skupno listo z demo. kristjani s precejšnjimi pridržki, kajti slednji so hoteli dati na listo tudi nekatere desničarske elemente, da bi tako pridobili okrog 600 glasov, ki so jih na zadnjih pokrajinskih volitvah dobile desničarske stranke. Lista ima naslov «Mestna lista Domovina in Delo« in ima za volilni znak občinski grb. Pri tem je nastal nesporazum s predlagatelji levičarske liste, kajti tudi ti so predložili kot svoj znak občinski grb. Da so demokristjani trdno odločeni ponovno osvojiti občino, nam dokazuje dejstvo, da so za nosilca liste postavili zdravnika dr. Giovannija Pello, ki je zdravnik bolniške blagajne v Ronkah. Popularnost, ki" f6 zdrav- nik v vsakem kraju, naj bi pripomogla listi do uspeha. Ostali kandidati tp liste so še: Mario Basso, ravnatelj zveze obrtnikov v Tržiču; Boscarol Luigi, delavec; Boscarol Achille, delavec; Desse-nibus Mario, tekstilni tehnik; Fu-mis Fiore, uradnik; Gregoret Giordano, učitelj; Macorin Virgilio, kmetovalec; Michielin Ettore, u-radnik (vodja krščanske demokracije v Ronkah); Midena Angelo, uradnik; dr. Perco Alfio, profesor; Piani Marino, uradnik; So-ranzio Roberto, delavec; Spazza-pan Giorgio, visokošolec; Tambur-lini Benito, uradnik; Valenti Fer-ruccio, delavec. Izvedeli smo, da pripravlja občinska uprava pregled o štiriletnem delovanju v korist občanov, katerega bodo poslali vsem občanom. Medtem so predstavniki levičarske liste »Socialistična zveza« na delu za izdelavo volilnega programa, ki ga bodo dali potem v pretres volivcem. m. w. ..........................................,„„.1111111111111,n,„„|||,|,imuni,,,mi,,!,,,,,,,, ..........................................„„„ milni,...................„ ......................................................................................................,.....„„„ medtem ko nekateri že pijejo mošt Trgatev je na Krasu v polnem razmahu Suša je prizadejala precejšnjo škodo Tudi na Krasu je trgatev v polnem razmahu. Nekateri, ki so začeli trgati prve dni oktobra, imajo že mošt, ki se spreminja v zlato kapljico. Drugi pa so potrgali belo grozdje in v nekaj dneh bodo zaključili trgatev črnega. V glavnem so v Doberdobu že končali s trgatvijo. Vprašali smo kmetovalce, koliko škode so utrpeli vinogradi in če je suša zelo prizadela trte, V nekaterih krajih so nam odgovorili, da je grozdje prav lepo in dobro, zlasti kmetje, ki imajo vinograde v Starancanu, so zadovoljni z letošnjo obroditvijo. Tudi tisti, ki imajo vinograde v neposredni bližini hiš, so kar zadovoljni, ker so trte zalivali in se jim je trud in strošek poplačal. V glavnem pa je suša prizadejala precej škode v vinogradih zaradi zemeljske sestave, ki ne zadržuje vlage. Doberdobci se bodo morali letos zadovoljiti bolj s kvaliteto kot s kvantiteto, nekateri pa se ne bodo imeli s čim ponašati, ker je suša vse pobrala. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Tolpa mladoletnikov je kradla motorna vozila turistom in domačinom Sest obtožencev je bilo obsojenih na zaporne kazni od JO dni do 11 mesecev zapora in na 661.000 lir globe ■ Kazen je pogojna KINO PROSEK-KONTOVEI. predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 19.30 barvni film: «MARIS0L MALA MADRIDČANKA» (Marisol, la piccola Madrilena) Igra čudežni otrok MARISOL KINO BELVEDERE NA OPČINAH predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob zabavni film: 18 JU uri Technlcolor PRVA NOČ (LA PRIM a NO iTE) Pred več meseci smo pisali, kako je policija po večmesečnih zasledovanjih odkrila tolpo mladoletnikov, ki so poleti 1961 ali točneje o.d 15. junija pa do 8. oktobra kradli motorna vozila, njihove dele ali reči, ki so bile v teh vozilih. Včeraj so sedeli na zatožni klopi pred goriškim okrožnim sodiščem protagonisti teh tatinskih podvigov, šest po številu, in sicer: 21-letni Bruno Marega iz Gradiške, 21-letni Gianfranco Freschi iz Romansa, 20-letni Mario Valde-marin iz Romansa, 20-letnj Valneo Visintin iz Romansa, 22-letni Ren-zo Blason iz Gradiške in 21-letni Duigj Franzot, prav tako iz Gradiške, Prvd od njih je bil obdolžen, da je sodeloval pri kraji motornih vozil ali posameznih delov v osmih primerih. Med drugim gre za motocikel Ducati, ki je bil ukraden dne 15. junija lani Francu Bordonu iz Trsta; dne 24. avgusta so Nemcu Heinrichu Schrevveju u-kradli iz njegovega avta Volkswa-gen razine osebne predmete in denarja (marke, šilinge in lire) za akupni znesek 55.000 Ur; Giovau-niju Cappellu iz Krmina so odpeljali motocikel Aermacchj dne 27. avgusta, tri dni prej pa so odpeljati v Fiumiceliu avto Fiat 600 Gianfelicu Ravioli iz Vidma in 8. oktobra še Giorgiu Dali iz Vid ma avto Fiat 600 v Palmanovi. Kot rečeno, je bil Marega obdolžen, da je sodeloval pri vseh teh in drugih tatvinah, osem po številu, Freschi, Valdemarin in Visintin so sodelovali pri posameznih od omenjenih tatvin, Blason Renzo pa je sodeloval samo pri kraji enega motocikla, odnosno nekaterih njegovih delov, Franzot, ki pri tatvinah ni bil udeležen, pa je bil obtožen neprevidnega nakupa, ker je od enega izmed obtožencev kupil del motocikla za 5000 lir v dobri veri, da je last prodajalca. Po zaslišanju nekaterih prič je govoril državni tožilec Nicolo Pia-centino, ki je poudaril, da gre za organizirano tolpo, ki je izvedla celo vrsto tatvin, tudi z vlomom. Zato je zahteval zanje strogo kazen, In sicer: za Marego 4 leta zapora in 250.000 Ur glob*, za Fre-schija 3 leta in 4 mesece zapora in 180.000 lir globe, za Visintina 3 leta in 2 meseca zapora in 60.000 lir globe, za Valdemarina 3 leta in 6 mesecev zapora in 200.000 Ur 8 obe, za Blasona 8 mesecev zapora in 30.000 lir globe ter za Fran-zota 2 meseca zapora in 3000 lir globe. °dv. Devetag, ki je branil Ma-reSo, je v svojj obrambi poudaril, a so mladoletniki delovali le ne-aj mesecev v lanskem poletju I eT. 80 vsi tokrat prvič pred sodiščem; dodal je tudi, da se vsi kesajo svojega nepremišljenega dejanja ter da so vsem okradenim v celoti povrnili škodo. Za Marego je še dodal, da sedaj resno in z vnemo dela pri nekem podjetju. Podobno je govoril odv, Blessi, ki je zagovarjal Freschija, Valde-marina in Visintina ter odv. Te. sta, ki je branil Blasona m Fran-zota. Za Franzota je slednji še poudaril, da z nakupom ukradenega blaga, o katerem ni vedel, da je ukradeno, ni imel nobene posebne koristi, ker je ponudil zanj normalno ceno. Po zaključku obrambe se je sodni dvor umaknil na posvet in po več kot polurnem posvetovanju izrekel naslednjo razsodbo: Po upoštevanju vseh možnih o-lajševaLnih okoliščin je bil Bruno Marega obsojen na 11 mesecev za-pora in na plačilo 40.000 Ur globe; Gianfranco Freschi na 9 mesecev zapora in 35.000 lir globe; Mario Valdemarin na 10 mesecev zapora in 40.000 lir kazni; Valneo Visintin na 8 mesecev zapora in 30.000 lir globe; Renzo Blason na 5 mesecev in 10 dni zapora in 20 tisoč lir globe ter končno Luigi Franzot na 10 dni pripora. Vsi skupaj bodo poleg tega morali plačati še sodne stroške. Za vseh šest je kazen pogojna in se ne vpiše v kazenski Ust. Drž. tožilec: dr. N. Placentino; preda, sodišča dr. Storto; zap Dai-done. Pri udarcu v vrata si je zlomil zapestje S prognozo okrevanja v 13 dneh so včeraj okrog 12.30 pridržali na zdravljenju Venceslava Gulina iz Sovodenj, Ulica 24. maja štev 27. Gulin ii je pri udarcu ob vrata zlomil desno-zapestje. Mladenka z Vrha padla z motocikla Ana Gril, stara 22 let. stanujoča na Vrhu štev, 29, je včeraj padla z motocikla in se udarila v desno koleno. Ranila se je tudi po nogi. Pripeljali So jo v civilno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo poslali domov. Okrevala bo v 7 dneh ES3SSE3I9HI ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V OBČINI SOVODNJE <,„Y^0VOdenisk,i obfini so se v av-nH * septembru rodili nasledili! ^0CL (v,sl so Se rodili v gori-^ Vrii°ar° M1SIJiCin Adriana Malič David hMar? Ber*f>mas s Peči, £av'd. Devetak z Vrha, Klavdij SnvnVZiS£vode,ni' Boris Cotič iz* fn efnr"-’ Bozana Devetak z Vrha -2S.V8 Lavrenfi* z Vrha. Vižintin WVVffaStU- je Umrl Ivan so „m?UDS,0d*nj' v septembru rj1 .Rozalija Pojavnik s Fe-™ zadn,n avstrijski iandar v ponoju Rudolf Primožič iz Gabrih iran°ktdb'^1 ie,umrla Lucija Pete- » U~ll S™.* “ V.l ke; Ermano Marušič iz Rupe m na”1*a<>zb0t iz R“pe- Vittorio Bernardini iz Gorice in Bruna Mazzuchin iz Rupe. Dominik Ju-rfv. z Vrha in Adele Devetak z Vrha, Dušan Pelicon iz Sovodenj 1®e* Petejan iz Sovodenj, Jo-,,,, Tabaj iz Standreža in Karla Vižintin iz Sovodenj, Giuseppe Mazza iz Gorice in Petra Cotič s Peči (stalno bivajoča v Genovi). V septembru sta se poročila Peter Devetak iz Ronk in Ida Cotič z Vrha. V oktobru so se poročili Rudolf Devetak, učitelj z Vrha in Emilija Cermc, učiteljica z Vrha Pietro Rigo iz Gabrij in Adele Primožič iz Gabrij. VEKIH. Zaprto CORSO. 17.15: «Mož, ki Je umoril L. Valancai. iL'uomo che uccisa L. Valancei, J Wayne ln J. Ste-ward. Ameriški film režiserja J. Forda. Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17 00: «Prikazni kapitana Clegga« IGU spettri del capitano Clegg), p. Cushing in I. Ro-main. Amenšk1 barvni film. Mladini pod 14 letom vstop prepovedan. CENTRALE, lij 30- ujetnice hudičevega otoka« (Le prigionlere del-1’isola del diavolo), G. Madison in M. Mercier Italijanski barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. DEŽURNA LEKAHNA Danes ves dan In ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci Sf. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA včeraj Včeraj sme lir.eli v Gorici najvišjo temperaturo 21,4 stopinje ob 12.15, najnižjo 6 stopinj ob 4. Povprečne dnevne vlage je bilo 66 odst. ; a TSi y n pi&pii aJi S silite! SPOTI V. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA ALlfi, V Rimu začetek vzpona prerojenega Juventusa? Po dolgih letih zopet derby v Genovi Ce izključimo možnost, da bi moštvo iz Ferrare še po petem kolu ohranilo naslov leaderja, če ne drugače zaradi dejstva, da bo gostovalo na nevarnih tleh turinskega «bika», nastaja vprašanje kdo bo prodrl do vrhnjega predela lestvice. Teoretično možnost ima sedem enajstoric, medtem ko bi praktični račun to število zmanjšalo na minimum, to je kvečjemu na dve ali tri. Največjo možnost ima Bologna, --------------------- ki je bila že na vrhu. Igrala bo doma, v gosteh pa bo imela Mode-no. Ime bolonjskega tekmeca res ne bi smelo vzbujati strahu, toda Modenčani znajo tudi presenetiti in spraviti tudi najboljše v zagato. Tudi Roma bo lahko zasedla prvi stolček. Toda njena naloga je zelo težka. Dovolj je, da omenimo ime nedeljskega nasprotnika: Ju-ventus. Turinsko moštvo je po prvih negotovih in slabih tekmah prejšnjo nedeljo pokazalo precejšnjo živahnost in tehniko, ki lahko napoveduje preporod in vzpon Juventusa. Za jutrišnjo tekmo napovedujejo debut brazilskega igral- ca Armanda Mirande, ki bo skušal skupno z drugimi zmešati štrene že tako ne prečeč srečni Romi. Rimljani so imeli v preteklih kolih dve zlati priložnosti na uspeh. Na nasprotnem delu igrišča so našli le malo odpora, ta pa se je pojavil v osebah dveh vratarjev — Ne-grija in Vavassorija, ki pod nobenim pogojem nista pustila mimo še tako nevarne in strahovite strele Lojacona in tovarišev. Fiorentina, ki je kljub zvenečim imenom, precej nizko, se bo jutri skušala oddolžiti in spraviti dve točki v skoraj prazen žep. Florentinci so začeli prvenstvo z dru- Tako jutri moštva na igriščih • INTER Buffon; Picchi, Facchetti; Za-glio, Guarneri, Della Giovanna; Bicicli, Maschio, Hitchens, Sua-rez, Corso. NAPOLI Cuma; Molino, Mistone; Girar-do, Gatti Fraschini; Corelli, Rosa, Fanello, Ronzon, Tacchi. • LANEROSSI Luison; Zoppelletto, Miazza; De Marchi, Panzanato, Stenti; Co-laussi G., Men ti, Campana, Puia, Vastola (Humberto). MILAN Ghezzi; David, Trebbi; Trapat-toni, Maldim, Radiče; Pelagalli, Pivatelli, Altaflni, Rivera, Rossa-no. • FIORENTINA Sartl; Robotti, Castelletti; Rim-baldo, Gonliantini, Marchesi; Hamrin, Pentrelll, Petris, Del-1’Angelo, Canella. Bologna-Modena 1 Fiorentina-Atalanta 1 X Genoa-Sainpdoria I 2 x Inter-Napoli 1 Lit Vicenza-Milan 1 X Palermo-Catania 1 X Roma-Jiivc-ntus 1 2 x Torino-Spal 1 X Venezia-Mantova 1 X Cagliari-Padova 1 X Verona h.-Messina I Livorno-Anconitana 1 L’Aquila-raranto X 1. prvi 1 X drugi X 2 2. prvi 2 drugi 1 3. prvi 2 1 drugi 1 2 4. prvi 1 2 1 drugi 2 2 x 5. prvi I X drugi 2 1 6. prvi 1 drugi 2 ATALANTA Cometti; Rota, Roncoli (Grif-fith); Nielsen, Gardoni, Colom-bo; Domenoghini, Da Costa, Nova, Gagistrelli, Mereghetti (Oli-vieri). • VENEZIA Magnanini; De Bellis, Ardizzon; Tesconi, Grossi, Frascoli; Azzali, Bartii, Mcncacci, Raffin, Stiva-nello (Pochissimo). MANTOVA Negri; Morganti, Corradi; Ta-rabbia, Pini, Canciani; Alle-mann, Geiger, Sormani, Mazze-ro, Recagni (Simoni). • GENOA Da Pozzo; Fongaro, Ratti; Oc-chetta, Colombo, Baveni; Bol-zoni, Giacomini, Firmani, Pan-taleoni, Bean. SAMPDORIA Battara; Vincenzi, Marocchi; Bergamaschi, Bernasconi, Delfi-no (Vicinif Toschi, Toro, Bri-ghenti, Vicini (Delfino), Cuc-chiaroni. • ROMA Cudicini; Fontana, Bergmark; Guamacci, logi, Pestrin; Orlando, Jonsson, Lojacono, Angelillo, Menichelli. JUVENTUS Anziolin; Castano I, Salvadore; Leoncini (Bercellino), Emoli, Sarti; Rossi, Del Sol, Miranda, Sivori, Stacchini. • BOLOGNA Santarelli; Capra, Pasinato; Tumburus, .Tanich, Fogli; Ren-na, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pascutti. MODENA Balzarlni; Barucco, Garzena; Ottani, Aguzzoli, Gondoni; Bruel-les, Merighi, Pagliari, Tinazzi, Gallo. • PALERMO Rosin; Adomi, Calvani; Mal vasi, Benedetti (Ramusani), Sere-ni; Cignani (Maggioni), Faustin-ho, Volpi, Fernando, Cattaneo (Cignani). CATANIA Vavassori; Giavara, Rambaldel-li; Corti, Blcchieri, Veneglia, Vigni, Szymaniak, Petroni. gačnimi upi, a igra jim do danes ni pomagala pri izvedbi načrtov. Morda bo jutri bolje, pa čeprav prihaja v goste enajstorica iz Bergama. Med Interjem in Neapljem verjetno ne bo posebno zanimive borbe. Na papirju in tudi na igrišču je Inter bolj kvotiran in kot tak absolutni favorit za nedeljsko zmago. Kot v drugih tekmah, je tudi v tej presenečenje vsekakor možno. Po dolgem času bodo imeli v Genovi možnost prisostvovati derby-ju med Sampdorio in Genoo. Kdo bo izšel iz vročega okolja kot zmagovalec danes ni mogoče reči, ker so podobni spopadi po navadi najbolj negotove tekme celotnega sporeda. In Palermo, ki je obsojen na životarjenje na dnu samo s točko v žepu? Jutri bo lahko tudi obogatel. Pod pogojem, da izrabi vse priložnosti, da spravi odličnega Va-vassorja, proti kateremu so bili zaman vsi streli Lojacona, na kolena. In Vavassori je steber Catanie, ki je, prav po njegovi zaslugi, v lestvici še pred italijanskim prvakom Milanom. Slednji bodo morali preizkusiti svoje sile na igrišču v Vicenzi, kjer imajo možnost, da se vrnejo bogatejši domov. Tudi Benečani se lahko premaknejo “nekoliko višje v lestvici. Igrali bodo namreč doma, a vprašanje je, če se jim bo posrečilo odpraviti s porazom domov nevarne in borbene Mantovance. POKAL ITALIJA 1962—63 V sredo žrebanje za določitev igrišč tekem III. kola MILAN, 12. — V sredo 17. t. m. bo na sedežu nogometne lige v Milanu javno žrebanje za določitev igrišč tretjega izločilnega kola turnirja za Pokal Italija 1962-63». Na podlagi izidov tekem prvih dveh kol, so se v nadaljni del tekmovanja uvrstili sledeči pari: GENOA—ROMA MESSINA—BARI ATALANTA—CATANIA INTER—PADOVA MILAN—SAMPDORIA TORINO—BOLOGNA JUVENTUS—VENEZIA LUCCHESE— VERONA JUTRI NA IGRIŠČU VIS ŠZ Bor gasilci v odbojki Jutri v nedeljo bo morala moška odbojkarska šestorka Bora ponovno na igrišče, da se spoprime z gasilsko ekipo. Ta tekma bo zadnja v Borovi skupini za pokal Furlanije — Julijske krajine in bo odločala če se bodo gasilci ali Borovci srečali v nadaljevanju z zmagovalcema ostalih dveh skupin. V drugi tršaški skupini se je VIS že uvrstil v nadaljnje kolo. Borovo moštvo je že dvakrat premagalo ekipo CRDA, a ni moglo prodreti v borbi z razigranimi in trenutno zelo močnimi gasilci. Izgubilo je sicer za pičlo razliko in prav zaradi tega vlada za ■jutrišnje srečanje izredno zanimanje in pričakovanje, da bo Bor še uspešneje nastopil. Tekma bo ob 9.30 na igrišču VIS v Ul. Belpoggio. VVinterbottomov naslednik Mandy trener angleške reprezentance? JERUZALEM, 12. — Izraelski časopis «Yediot Ahronot* javlja, da so sedanjemu trenerju izraelske nogometne reprezentance Madžaru Gyulli Mandyju ponudili mesto trenerja angleškega teama. Angleška nogometna zveza je ponudila Mandyju 500 šterlingov plače mesečno (dvakrat več kot jo je imel trener Walter Winter-bottom), poleg tega pa bi Madžar dobil od podpisu leto dni veljavne pogodbe 2.000 šterlingov. Po vesteh iz Izraela bi Mandy sprejel ponudbo, vendar ima namen spoštovati pogodbo, ki ga do junija veže z izraelsko nogometno zvezo. PRVI DAN ITALIJANSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI Sedem naslovov že oddanih Berruti (100 m), Scaglia (palica), Ambu (5000 m), Meconi (krogla), Boschini (kladivo), Bortolozzi (daljina), Pamich (hoja na 10 km) NEAPELJ, 12. — Z dvema rekordoma prvenstva — Pamicha v hoji na 10 km in Scaglie v skoku s palico — se je danes zaključilo otvoritveno kolo italijanskega prvenstva v atletiki. Danes so podelili sedem naslovov in sicer Berrutiju za tek na 100 m, Scagli za skok s palico, Meconiju za met krogle, Boschiniju za med kladiva, Abbu-ju za tek na 5000 m, Bortoluzziju za skok v daljino in Pamichu za hojo na 10 km. Današnji spored Prvenstvo se bo nadaljevalo danes s sledečim sporedom: ob 3.30 — zbor tekmovalcev 8.45 — daljina ženske 8.45 — 3000 m ovire 9.05 — 200 m (predteki) 9.15 — krogla ženske 9.30 — 200 m ženske (predteki) 9.50 — 400 m zapreke (polfinale) 10.15 — 80 m zapreke (predteki) 10.30 — 800 m ženske (predteki) 10.45 — 4x100 m moški (predteki) 11.00 — 4x100 m ženske (predteki) 14.30 — zbor tekmovalcev 14.45 — Jisk ženske 15.10 — skok v višino 15.15 — 4x100 m moški (polfin.) 15.30 — 200 rr. ženske (polfinale) 15.40 — 800 m (finale) 16.00 — disk moški 16.20 — 400 m (predteki) 16.40 — 200 m ženske (finale) 17.00 — 4x100 m moški (finale) Izidi predtekov finalnih tekmovanj 100 m Uvrstitev v polfinale: Larguca 11”1, Sardi 11”, Stefani 10”9, Nobili 11”, Gianni 11”, Ge-rardid 11”2, Berruti 11”2, Ariotti 11”2, Bertolli 11”, Rabissi U”l, Giannattasio 11”, Bellotti 11”2. finale so se uvrstili: Berrutj 10"7, Giani 11”, Giannattasio 10”9, Nobili 11”, Sardi 10”9, Stefani 11”. FINALE 1. BERRUTI (Carpano Torino) 10”5 2. Sardi (Riccardi Milano) 10”7 3. Giannattasio (FF GG Roma) 10”9 4. Guani (Atletica Varese) U”1 5. Stefani (CUS Padova) 11”1 6. Nobili (FF OO Padova) 11 ”2 400 m Uvrstitev v finale: Boglioni 54”5, Casola 54”6, Bar-beris 55”, Cambi 55”5, Castiglioni 54”8, Carrozza 55”2. uiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiirimirmMiiimiiiiiiiiifiiiiiHiHtiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimmniiiitiiiiiiiiiiiinvmiiuiiiiiiiii DOMAČI NAMIZNI TENIS Skedenj-Križ 5:0 Gostovanja ekipe kriškega prosvetnega društva pri škedenjskem Za zeleno mizo ni zastoja predvsem po zaslugi neumornih Križanov, ki si teden za tednom iztaknejo nasprotnika, s katerim pome. rijo svoje sile. To pot so gostovali v Skednju in kljub temu, da so morali prepustiti vse točke domačinom, so se marsičesa naučili, in kar je še bolj važno, so se znatno bolj odločno upirali trenutno boljšemu protivniku. Patrizio se je moral pošteno oznojiti preden je iztrgal točko • TORINO Vieri; Scesa. Buzzacchera; Bear-zot, Rosado, Cela; Locatelli, Ferrini, Di Giacomo, Peirb, Crippa. SPAL Bruschini; Gori, Bozzao; Muc-cini, Cervato, Riva; Dellomodar-me, Massei, Bui, Micheli, De Souza. Bogatcu; v prvem setu se mu je moral celo predati. Dobro razpoloženemu Germaniju so se posrečili vsi napadi, Švab je le v drugem nizu od kril ustrezno taktiko, s katero je vsaj delno izenačil stanje in tako podaljšal niz do 24. točke. Košuta se je le v enem setu enakovredno boril s Sosičem, nato je položil orožje tako kot se je brez boja vdal usodi v tekmi s Patri-ziom. Mnogo dlje pa je Germaniju kljuboval Bogateč. Škedenjc si je zagotovil zmago šele v tretjem setu in se tako oddolžil Križanu za poraz, ki ga je utrpel na mo- štvenem tekmovanju. Ekipi sta nastopili v sledečih postavah: PD Sirk: Bogateč, Švab, Košuta; PD Skedenj: Germani, Sosič, Patrizio. IZID: Skedenj — Sirk 5:0. Patrizio — Bogateč 2:1 (21:23, 21:19, 21:16). Germani — Švab 2:0 (21:16, 24:22). Sosič — Košuta 2:1 (20:22, 21:11, 21:14). Germani — Bogateč 2:1 (21:18, 17:21, 21:11). Patrizio — Košuta 2:0 (21:10, 21:16). 800 m Uvrstitev v finale: Bianchi 1’53”, Orlando 1’58”2, Del Buono 1’59”3, Romanello 1’54"8, Spinocci 1’58”5, Cardon 1’59”4. 5000 M 1. AMBU (Pro Šesto Milano) 14’39”2 2. Conti (Ati. Schio 14’39”6 3. Antonelli (Fiat Torino) 14’46”5 4. Assi (Ati. Schio) 15’00”8 5. Costa (GS Lancia Torino) 15’02”6 6. Bargani (Fomapla) 15’03”6 HOJA NA 10 KM 1. PAMICH (Esso Club Genova) 44’20”2 2. Massi (FF GG Roma) 47’13”2 3. Poli (VV UU Roma) 47’15”4 4. De Rosso (FF .OO Padova) 47’23”4 5. Corsaro (FF’GG Roma) 50’8” p. Carrocci (CS Esercito) 47’51”8 SKOK S PALICO 1. SCAGLIA (Fiat Torino) 4,30 m (nov rekord prvenstva) 2. Cataneccie (Gallaratese) 4,10 3. Ghezzi (Pro Patria) 4 4. Gaspari (F’F OO Padova) 4 5. Cocchetto (Ati. Treviso) 4 6. Gracaldi (FF GG Roma) 3,90 MET KROGLE 1. MECONI (Assi Firenze) 17,17 m 2. Besini (Verona) 15,63 3. Monti (Virtus Este) 15,60 4. Rado Giovanni (Biella) 15,57 5. Grossi (Fiat Torino) 15,28 6. Franceschini (Trst) 15,08 MEI' KLADIVA 1. BOSCHINI (Fiamme Oro Padova) 58,50 ir 2. Lucioli (Fiat Torino) 58,02 3. Stercheie (Atletica Schio) 55,17 4. Ansaloni (Esercito Roma) 50,49 5. Brighese (Fiamme Gialle (Roma) 50,42 6. Grusolim (Fiamme Gialle Roma) 49,99 m SKOK V DALJINO 1. BORTOLOZZI (Gruppo Atletico Treviso) 7,24 m 2. Tcrenziani (Cooperatori — Reg-gio Emilia) 7,23 3. Oriani (Dami Čarate Brianza) 7,23 4. Cavalli (Fiamme Oro Padova) 7,19 5. Martinotti (Gallaratese) 7,05 6. Gatti (Coriglianese) 6,97 Adon Pamich ni imel, kot je bilo tudi na evropskem prvenstvu v Beogradu, nobenega resnega tekmeca in je colo v današnjem tekmovanju prehitel vse konkurente, s čimer je izboljšal lastni rekord prvenstev. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje Scaglic v skoku s palico. 2e priletni atlet, ki namerava pustiti udejstvovanje, je dal postaviti letvico do višine 4,42, to je dva centimetra naa italijanskim rekordom. Njegov skok in prehod Dre-ko letvice sta dobro kazala, toda pri padcu je Scaglia zadel letvico in s tem za las zgrešil rekord. V glavnem se lahko reče, da posebnih rezultatov ni bilo. Delno je tega kriv dež, ki je razmočil stezo in druge tekmovalne prostore. V teku na 100 m je olimpijski prvak Berruti brez težkoč pustil za seboj vse tekmece s časom 10"4, katerega so sodniki kasneje popravili na 10”5. V skoku v daljino uspeh Bortolozzija, ki je prišel do naslova s skokom, ki je bil za en sam centimeter daljši od najboljšega Terenzianijevega in Orianije-vega poskusa. V kladivu je v odsotnosti italijanskega rekorderja Cristina pripadel naslov Enniu Boschiniju, ki je častno mesto prepustil priletnemu predstavniku turinskega Fiata Lucioliju. Na;bolj razburljivo tekmovanje dneva je bilo v teku na 5.000 m, kjer se je borba za pr- vo mesto odvijala" med Ambujem, in Assijem. Contijem, Antonellijem Sele v zadnjih 5C m je Ambu prešel v oster finiš, na katerega že izmučeni tekmeci niso znali in mogli uspešno odgovoriti. NOGOMET MILAN, 12. — Vodstvo nogometne zveze je privolilo, da se tekma 5. kola A lige Roma - Ju-ventus začne ob 15.30 namesto ob 15. uri kot je bilo predvideno. * * * TURIN, 12. — Zaradi mokre ceste se je avto, s katerim se je vozil bivši član Juventusa in državni reprezentant Boniperti, zaletel v tramvaj. Boniperti se je rešil brez poškodb, medtem ko je vozilo utrpelo nekaj škode. Slovenska rokometna lig* Novogoričani Kranju Abb. uspesni V nedeljo so rokometaši Gorice, ki so novinci v slov rokometni ligi, napravili lep ‘oštnin vig, ko so v Kranju prefl ekipo Iskre z rezultatom polčas 7:5. Zmaga Novogoričanov je po zaslužena in so se zanjo vse do sodnikovega piska ob cu tekme. Pri gostih sta se k kovala Šumandelj in Lisjak Iskri pa Blažič in Šorli. ^ ! Tudi rokometaši Ajdovščil v nedeljo gostovali v Kranju, so se borili z Mladostjo. Žnv * so domači rokometaši z re? tom 20:17, polčas 11:6. Doffl8g1 si zmago zagotovili že v P 'Ikl” delu igre, ko gostje niso zn#- v/1 rediti svojih vrst. Ajdovščil prevladovala na igrišču v dr delu igre, vendar ni uspel' ogla doknaditi prevelike razlike 1 lih iz prvega polčasa. ’ be( Po V. kolu ima Ajdovščifcašp točk, Nova Gorica pa 3 točlr, m Jeni »ovali VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Visok pora domačih šahistot V nedeljo je bilo v Kopru šahovsko srečanje med ljubljanskim Novinarjem in domačim Koprom v okviru četrtfinala moštvenega šahovskega prvenstva Slovenije. Kakor je bilo pričakovati, so gostje zmagali z visoko razliko 7 in pol:pol. Posamezni izidi: Ankerst-Omladič 1:Q, Kržišnik-Mišura 1:0, Bajec-Cijan remi, Plavčak-Zavee 1:0, Jelen-Jevnikar 1:0, Gabrovšek-Verk 1:0, Fajfar-Skrubej 1:0 in Planinc-Klajnšček 1:0. G gostih naj povemo, da niso samo ena najboljših slovenskih e-kip, marveč tudi kandidati za najvišje mesto v državnem merilu. V Koper so prišli v izvrstni formi, saj sta Ankerst in Kržišnik zasedla prvo in drugo mesto na pravkar končanem republiškem prvenstvu, da ne govorimo o talentiranih mladincih Jelenu, Planincu in Fajfarju. Kljub visoke- Tudi na Japonskem uspešen TOKIO, 12. — Salvatore Morale, ki se ni mogel udeležiti italijanskega prvenstva v atletiki, zaradi česar ne bo imel, kljub naslovu evropskega prvaka in rekordmana, italijanskega naslova, žanje uspehe na Japonskem, kjer je danes med tamkajšnjim prvenstvom zmagal s časom 51’1 v teku na 400 m zapreke. Tudi drugi evropski atleti so se izkazali in sicer Madžar Zsivocky, ki je s 66,23 m zmagal v kladivu pred Japoncem Suwgarom (65,22) ter Nemka Fisch, ki je z 11”9 zmagala v teku na 100 m. držali v večini partij vse se Koprčani d 1»»a' partij vse do ;lavar hoda iz srednje igre v konti Potem so seveda naglo popll*'0i je saj nimajo nobenih možnosti bi se pripravljali za na tako &ara ne dvoboje. Pohvaliti pa je Molorh Cijana, ki je z lepo žrtvijo »L osvojil kmeta in tako rešil »ste J, koprskega moštva. „ 0 pod SLAB DAN ZA 'odn^, ROKOMETAŠE , ,osl Koprski predstavniki v ref loja, ških ligah so v nedeljo ostali ^ nih rok. Piranski Partizan ji *»ot stoval v Ljubljani in izgUlklaJ Krimom z 9:14. Poraz ni nef*T e saj sodi Krim med najbolj&T venske ekipe. Zanimivo je, “! bili Pirančani celo v vodsOPUblik '»»nistr 7:5 do desete minute drugeg*Ha časa. Potem jim je spet zrnST* J vedi materij ni a lo kondicije in izkušnejši čini so zasluženo zmagali. ... Slabo se je godilo tudi 2eWl krši ekipam. Pirančanke so izgub'7 ... domačem igrišču s Partizano1' l|h | ška s 5:8, medtem ko je ke premagala v Ljubljani Sv 11 d,, ,,, N si. Odbojkarji Izole so v n«je več izgubili doma z Jesenicami * S tem je šla praktično po, zadnja možnost, da bi se ob8iistave v drugi republiški ligi. Kij**., -sokemu porazu, pa so Izolčai"i Iz kazali tokrat zadovoljivo f proti prvemu na lestvici. V gem setu so celo vodili tj toda izkušnejši gostje so tu" set odločili v svojo korist.® fetn V koprski okrajni ligi paLJ stojna premagala Luko KCju“©jev 3:1 in s tem osvojila naslov % . nega prvaka. Drugo mesto *,1 •»*» sedle Jelšane. Postojna je jlanašr pred kvalifikacijami za vS'j drugo republiško ligo in pf* 'Zema bilo, da bi jo postojnski SPL. forumi gmotno nodprli. * * * Na jadralnem prvenstvu ^ nije za jadrnice Snipe, ki jc nežele v koprskem zalivu, so se nj,. odlikovali člani koprskega Zmagali so v članskem ra* jj (Cerkvenik-Maraš) in v m skem (Korošec-Vižintin). Z vožnjo se je odlikoval tudi h . gel ml., ki krepko stopa po 1 v»Ce i| njah svojega očeta, znanega' pijskega tekmovalca. V soboto in v nedeljo bo ■* pru zaključek letošnje jaa sezone. Priredili bodo tradid no Tomosovo regato in tako novano «Likersko regato«. N* movanje so povabili tudi najboljših tržas'r:b jadralce'!' * * * Invalidi koprskega in gor'* okraja se pridno udejstvujejo v športnem življenju. V n* so se pomerili v Sežani v ' canju. Goričani so pr etf Koprčane s 5:4. Srečanje 1* teklo v zelo prisrčnem v*“ »»»kov Koprčani so podarili svoji1’1 $e riškim tovarišem leo album v h tografijami. ki prikazujejo "* Čim-vovanje invalidov koprskega 1 'Pt ja v raznih športnih panoga'1. s »'ezuje če '»Panj. »•hislu »»Rod n In Pfedsi °sebn atavnj ko ta sPevai JOSIP JURČIČ JURIJ KOZJAK slovenski janičar Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine 16. »Res Je to!» odgovori drug zaraščen, hud mož. »Triep govori resnico. Gospoda se zdaj zapre v gradove, nas pa pusti, naj nam .»si požro otroke, naj nam mlade ljudi v Turško odpeljejo, da se Boga usmili; nam pa ne pomaga nihče; ako se čreva vlečejo za nami, ne zmeni se nihče za nas. Kadar je cesarju potreba vojakov za na Nemško, tačas ti brž priletč in hajdi, moramo iti gor. A za sedem naglavnih grehov, ne pomaga ti živa duša, kadar nas davi sam hudir s Turškega ali pes vedi od kod. Meni le to ne gre v glavo.» »Potolaži se, prijatelja nastavi drugi, »jaz pa menim, pustimo na miru gospodo in cesarja, le-oni imajo tudi že svoje križe; jaz pa pravim: pomagajmo si sami, možje, sami si pomagajmo!* »Lahko ti Je govoriti,* seže mu prejšnji v besedo, »ti si sam pod soncem, očeta nimaš ni matere ne; žene in otrok še poznal nisi, če ti gre za kaj, gre ti za lastno glavo. Kaj bi maral, ko bi bil sam na svetu. Ali ko bi ti bili Turki sina ubili, ženo pod zemljo spravili, hiše že ne štejem, les še raste, to bom že postavil!* »Postavil jo boš, da ti zopet pride Turek in jo zapali; ako boš ravno prezaspan, da se še sam spečeš v tem pepelnjaku.» dostavi četrti. »Vse je res, kar pravite, možje*, reče šestdesetletni mož rdečih las, «pa bom vendar jaz še eno rekel. Nič ne pomaga, če se hudujemo nad gospodo in cesarjem. Bog nam jih je dal, ne bilo bi prav, ko bi jih zametavali; bodo že sami od sebe odgovor dajali. Mi ne bomo sodili; saj vidite, da se vsakemu izmed nas lahko primeri, da umrje od davi do drevi, od nocoj do jutri zjutraj, zlasti ker se je smrt v naši deželi udomačila; Turki jo trosijo. Zato jaz pravim, ne dajmo se! Ne ležimo tukaj brez dela! četudi Turka sami ne moremo odgnati, nujmo, ogrenimo mu to, kar si bo pridobil. Jaz pravim, da naši cepci še komu črepinjo razkoljejo, turške pa tudi niso trše od naših. Jaz sem že prileten, pa grem še zmerom z vami in videli boste, da sem včasi še za kam potakniti.* «Jaz tudi tako menim, pomagajmo si sami; jaz sem zraven.* »To sem tudi jaz pred rekel!* pravi tretji. «Jaz tudi,* slišalo se Je od vseh strani in zmerom večje je bilo krdelo pri velikem ognju. »E, kaj, mi vsi gremo,* reko naposled eni, »kdor si ne upa, ni vreden, da je pri nas.* «Prav tako, jutri navsezgodaj se vzdignemo; nekaj bo, kar bo!» »Pol nas bo na polju počepalo in kopeti stegnilo za vselej, pol jih bo razbite buče prineslo v to luknjo, to bo, da vam jaz povem,* pravi tisti, ki se je popred na gospodo hudoval. «Glej ga no, od kdaj si neki vedež?* vpraša ga mlad človek ter ga po strani zaničljivo pogleda. »Se tega ne veš, da me je tvoja stara babica, čarobnica, prerokovati naučila,* odgovori mu oni. »O, vem, da te je naučila strahopezdljivosti; srca nimaš za pol moža, to te uči vedeževati.* »In ti, sraka, ti mi boječost očitaš, stoj! Pokazal tl bom, kdo je med nama strahopetec!* Rekši, dvigne svoj grčavi cepec nad mladeniča, ki se mu je bil tudi v bran postavil. »čakajte!* vele možje in odpahnejo vsakega na eno stran. »Lejte, taki smo,* reče star mož, »kako si bomo pomagali proti drugim, ko se med seboj skavsamo za vsak nič. Jutri pokažita svojo srčnost, ne zdaj. Turki stoje v deželi, zdaj moramo med seboj potrpeti. Kako bomo kaj storili, če se med seboj ne pobogamo. Lejte, že tako smo preveč razkosani; eni so pobegnili v gozd, eni so bili tako nespametni, da so se zaprli v cerkev na Muljavi, kjer jih bodo — Bog daj, da bi se to obrnilo drugače — Turki vendarle premagali in usmili se jih potlej Bog sam, saj vemo, kaj jih čaka potem. Lejte, ko bi se bili zbrali vsi v eno, potlej bi se bilo dalo že kaj storiti proti Turku, ki se je zdaj že nekoliko razlil po deželi.* Zdaj prideta v jamo Peter Kozjak in ž njim cigan. Usedeta se k ognju na stran, kjer je bilo veliko drugih ljudi. Nihče jih ni ničesar vprašal, zakaj marsikateri je bil med njimi, ki mu je bil ta in ta neznan; Petrova gosposka obleka je storila vendar, da so se jeli spraševati, kdo je to, in zmenili se na- «Nos in ušesa mu porežemo!* kriči drugi. «Ne, možje, kdo ste?* pravi stari mož, ki jih je bil že utolažil. «Ali se boste vi po Turkih ravnali? Tega ne, m> kristjanje in, kakor sem že rekel, smrt nas lahko zale** zdaj ga v krnico v Krko zunaj pred jamo. Krka veliK* r-oteče, naj si jo ogleda ta človek in naj Turkom r , da ima še kje kakov cepec, ki je trd dovolj, da razbije S1 *»m0r vrzimo žele pre posled, da je gospod s Kozjaka. «Kako ta sem pride?* dejali r — > jv o iLutijana, w Hiiuur f LA C J čt i 1 so eni in ugibali tako in tako. «Kdo je pa oni, ki je prišel AAl Ugiuuu taivu Ul LtthU. JV/ xv.i je prišel ž njim? Domačin ni; ta nima naše oprave niti obraza poštenega.* Tako so sodili od strani cigana. «To se lahko pozve, kdo je,» reče eden; »tu smo mi gospodarji, kaj ni res? Vsak, kdor pride, mora povedati; kdo si in kaj si.» »Stoj! Najprvo pokličimo tisto švedro semkaj, ki pravite, da je gospod Kozjak. Naj bo Kozjak ali Kravjak, gospod ali kmet, tu smo vsi ene mere; govoriti mora, kdo je le-oni rjavi dolgin, če ne-----» rekši, vzdigne govornik svofo palico. In pošlje zbornica enega poslanca do gospoda Petra, naj se zglasi kar precej pri velikem ognju. Kmetje, moško naslonjeni na svoje cepove, batine in opaljene kolce in krepelce, vprašajo plemenitega gospoda, kdo je le-oni človek, ki je prišel ž njim. »Gospod je lanko med nami,* reko mu, «ako ga ne more varovati grad, ali pozvedeti moramo, kdo je med nami.* In nesramni Peter, ki je precej priliko izvohal, da bi cigana lahko uničil, reče: »Jaz ga ne poznam, tega človeka, prišel je za menoj; videl sem ga malo popred, preden so bili Turki prišli, in zdaj ga vidim zopet, nemara da bi bil Turkom — tako — malo — znan.* «Ogleduh Je!» reko brž eni in ogenj je švigal vsakemu iz oči. «Turški ogleduh med nami!* vpili so vsi in dvignil batine. «Na kol ga nataknemo, kakor Turki delajo z našimi brati,* vpije eden. in ako je še tako koščena!* »Res, v krnico ga vrzimo!* pritegnejo drugi, »saj ne pridejo do nas, zato je že Bog stvarnik skrbel in nam , izvotlil, do katerega tudi turški konji ne prisopo, dasif so urni ko strela.* . Cigan je bil kmalu spoznal, kako je. Iz obrazov je p0* da se nanj zbira oblačica, videl tudi precej, da ga je Petef’ 4** teremu je ""bil ravnokar dobro storil, ko mu je življenje otji»vSi * da ca ie isti Peter z lažjo izdal. Prvo, kar je zviti cigan Pf» x- 1 šal, bilo je, da se hoče izmuzati, toda brž mu pot zapro te 1 obstcoiJo v vzdignjenimi cepci in drogi. Zdajci se spne cigan pokonci, v roki se mu zasveti in strašen glas zadoni po podzemeljski jami: «Nihče f*1 mj ne bliža; za tri je moj nož nabrušen. To pa ni reS' je vam povedal tisti grbavi človek.* ■— Naenkrat potihn* hrup po jami, vse se ozre na cigana Ali na mah padejo' ' cepci in v tisti hip zavzeni ciganov nož, njemu iz rok -po temi na tla: mnogo krepkih rok se stegne in podere '|ve(rv' ga cigana na tla. Vendar vsi. kolikor jih je moglo okoli ™ imeli so dosti posla, da so ga iztirali skozi ozko lukn'0 *- --------v, x . v»t. ou l* —--------- ------ v, JU.— - [j- Na jarku ga potem zavihte in visoko je pljusknila voda, ’ icdj,', cigan cepnii v sredo krnice. Krohotaje se pomaknejo kmetje v luknjo, potem potihnilo zadnje čopljanje po vodi v črni temi. «Ako zn® vati, prišel bo na suho,* pravijo med seboj, »in poročil i S** re Skl ne IN" tr°»»*»u , Selilo s S<%0, Jor v K< 'en Skt S?1- ■ kom, kaj^ je videl. Naj le! Ako pa ne zna, naj utone, ško^( jn_ ^ bode velike.* Nadaljevanja UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEUCH1 tun. TELEFON «3-808 IN 94-638 — Hoštni predal 659 — POUHU7NICA GORICA: Ulica S. Pelhco 1-11, Tei. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FhANCISKA št. 20 -letna IH"0 lir polletna 3500 Ur. celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 dtn ~ Nedeljska: posame/.na 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo Stritarjeva ulica 3-1 telet. 21-928, tekoči račun pri Narod«] banki v Ljubljani 800-14/6-375 - OGI.ASI: Cene oglasov: Za vsak m/n v širim enega stolpca: trgovski 100. firiančno.upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — IzdaJ8 'n tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst Tel. št. 37-338 — NAHOCiNINA: mesečna 650 lu-tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT Mali oglasi 80 lir beseda. — Vsi oglasi »»»rit, -4r — Vnaprej! 3 Ji p0 T, DZS, LjdfJi ^»st, naročajo pr) upr8 y5j > *»Vor