Siev. 12?.
V ШШЖ v sredo one 4. lonlia 1924. ^ Posamezna stevima stane i -50 Din. Lelo Lil.
Naročnina
za državo SHS:
no mesec . . ta pol leta . ta celo leto
... Din 20 ... .120 ... .240
za inozemstvo: mesečno...... Din 50
Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslnvlji .... Din 40
v inozemstvu.
60
Cene Inseraloin*
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 230, veliki po Din 3-— in 4-—, oglasi v uredniSkem delr vrstica po Din 6-—.
Pri ve6)em naročilu popuat.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSlHioa plačana v gotovini.
Uredništvo Je * Kopitarjevi ulici 6ДП. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne spre-jemojo Uredništva telefon 50. upravništva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun; Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
»Nacicralne žrtve.«
Žrtve krvavih trboveljskih dogodkov (to bile včeraj izročene materi zemlji. Lo-
[>ate so zazvenele in rujava ruša je pokri-a njihove zemeljske ostanke. Ob grobovih so ostale samo nesrečne, vsega pomilovanja vredne družine nesrečnih žrtev organiziranega hujskaštva, ki so pretakale bridke solze, umetno organizirani pomp pa jih je pustil v njihovi nesreči In se je razšel. Mi smo vsled pietete do nesrečnih žrtev molčali, ko smo opazovali naravnost nasilno postopanje terorističnih elementov povodom pogrebnih priprav. Ti elc.nenti s svojim izzivalnim in nasilnim postopanjem, ki popolnoma odgovarja njihovemu nastopu v Trbovljah, so povzročili v Ljubljani toliko nevolje, da je pripisati le pieteti do mrtvih žrtev, da ni prišlo do zunanjega izraza te nevolje najširših slojev. Pogreb sam v Ljubljani, ki bi bil sicer lahko nadvse veličasten, je bil prava podoba namena, ki so ga zasledovali moralni povzročitelji trboveljskega pokolja celo ob odprtih grobeh nesrečnih žrtev. To naše prepričanje, ki nam ga je že takoj po krvavi nedelji v Trbovljah narekovalo deloma neresnično, deloma ten-denciozno poročanje demokratskega časopisja o dogodkih, so utrdile tudi pogrebne priprave tistih, ki so hoteli celo zadnjo pot nesrečnih žrtev izkoristiti in zlorabiti v svoje temne namene. Ni-li značilno, kako so se oblasti vedle ob pogrebu žrtev v Ljubljani in Trbovljah! Če jim je šlo zgolj za dolžno pieteto do žrtev. ,.aj neki potem ta strašna razlika p ; ogrebih? Mar nista 70letna starčka in štirileten otrok, ki so jih pokopali v Trbovljah in ki niso bili najmanj udeleženi na krvavih izgredih, žrtve, kakor vsi drugi, še v toliko bolj obžalovanja vredne žrtve, ker so bili Tes žrtve v pravem pomenu besede? Ali so stopali za njihovo krsto najvišje oblasti, vojaško zastopstvo po svojem najvišjem reprezentantu? Mar ni od Orjune na naravnost nečloveški način justificirani delavec Fakin, ki ni padel v boju, marveč je bil umorjen tako, kakor je Čaruga moril svoje žrtve, nesrečna žrtev, ki mora vzbuditi v vsakem človeku najgloblje pomilovanje? Ob pogrebu ne vprašujemo, kakšen strankar je bil pokojni, marveč kakšna nesreča ga je doletela. In žrtve so bili vsi brez izjeme vsega obžalovanja vredne žrtve, toda ne nacionalne žrtve, ampak politične žrtve hujskaštva tistih, ki so s svojimi temnimi nameni gnali mlade ljudi v smrt. Ne dvomimo, da so bili ti, ki so v boju padli, prepričani, da služijo dobri stvari, da so bili po svojih nazorih idealisti, prepričani pa smo tudi, da so moralni povzročitelji njihove smrti tisti, ki so njihov mladi in nerazčiščeni idealizem zlorabili v svoje umazane politične svrhe, njihov idealizem pod krinko državne dobrobiti usmerili v krvavo borbo proti bratom lastnega naroda mesto proti zunanjim sovražnikom našega naroda. Ti moralni krivci kričijo danes o nacionalnih žrtvah, da skrijejo svoje politične namene, za katere naj teče kri mladih, zapeljanih idealistov. Preveč poklona bi naredili organizaciji, ki proglaša fizično strahovanje, nasilje in »nacionalne« poboje za nacionalen čin, ako bi jo imenovali idealistično; saj vemo, da se zbirajo v teh vrstah najtemnejši politični elementi, kakor smo na drugi strani prepričani, da so zašli v njihove vrste tudi resnični idealisti, ki so prepričani, da služijo dobri stvari, pa nimajo dovolj jasnih moralnih pojmov, da bi se po eni strani zavedali nemoralnih sredstev, ki jim jih predpisuje njihov program, i po drugi strani pa so tudi dovolj naivni, kar vidijo danes že slepci. Politična kote-rija, ki je proglasila za višek politične modrosti državno nasilje proti lastnim državljanom nasprotnih strank, takoimenovano »politiko močne roke«, jc ustvarila pod nacionalno in državotvorno krinko teroristično organizacijo, da bi ji ta z nasiljem pomagala vzdržati se na površju proti splošnemu odporu najširših ljudskih plasti.
Moralni krivec trboveljskih žrtev pa ni samo ta propadajoča politična koterija, marveč tudi režim, ki je sankcioniral teroristična društva, ker služijo režimu. Ni-li to bridka ironija, da je režim oborožil par sto po ogromni večini še nezrelih mla-
deničev, jim dal v roke revolverje, ročne granate in karabinke, ko pa se je zgodila nesreča, je pa bila oblast primorana, da je dala pred par sto oboroženimi mladeniči, mesto da jim takoj odvzela orožje, zastražiti v Ljubljani nc samo nekatera privatna poslopja, marveč tudi državna? Tu tiči zajec v grmu. Zato se ne čudimo, da je vlada poverila vodstvo preiskav Ve-česlavu Wilderju, desni roki ministra Pribičeviča in idejnega pristaša orjunaštva. Zato se pa tudi ne čudimo, da smo pač slišali o aretacijah delavstva, orjunaše je pa državna oblast s svojimi najvišjimi špicami v Sloveniji še počastila. Prav in potrebno je, da se vsi krivci trboveljskega poboja postavijo pred sodišče. Vprašamo pa, zakaj oblast ni dala takoj aretirati tistih nečloveških zverin, ki so jemali talce med delavstvom in enega delavca na naravnost zločinski način po dolgem mučenju umorili? Tu ne bo pomagalo nobeno tušanje, nobeno prikrivanje režimskih reptilnih časopisov, nobeno molčanje uradnih organov! Tudi ne bo pomagalo najnizkotnejše hujskanje tega časopisja proti nam, da bi nas prestrašili ali pa uničili z vladno pomočjo! Mi bomo delali široko gaz resnici in pravici brez ozira na to, kaj reče pokvarjena žurnalistika in tisti, ki stoje za njo!
Moasten pogreb, v Trbovljah.
Trbovlje, 3. junija. (Izv.) Danes popoldne se je vršil veličasten pogreb nedeljskih žrtev. Pogreba se je udeležilo okoli 5000 ljudi. Zastopane so bile polnoštevil-no delavske organizacije iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Pokopališče je bilo močno zastraženo in ni smel na pokopališče razen sorodnikov padlih žrtev nihče. Pogreb se je vršil v najlepšem redu in miru.
Pogreb žrtev v Ljubljani.
Včeraj ob 6. uri popoldne se je vršil pogreb v Trbovljah padlih Orjunašev: Fr. Slajpalia, Stanka Žnidaršiča in Žarka Bol-tavzarja. Pogreb se je vršil izpred Narodnega doma, kjer so ležala mrtva trupia. Pred Narodnim domom je govoril Vladimir Levstik, ki je v pesniški obliki proslavljal orjunsko misel. Nato se je razvrstil sprevod. Spredaj je jezdilo 33 Sokolov, 4 trobentači in 8 praporov. Nato je Korakalo 17 sokolslcih zastav, 16 mož sok. starešinstva in 264 Sokolov, okrog 20 mož broječa sok. godba, zopet 00 Sokolov ter okrog 30 naraščaja. Skupaj tedaj okrog 490 Sokolov. Njim je sledilo okrog 60 dobrovoljcev, na kar je korakalo 10 orjunskih praporov v spremstvu 30 orjunašev v kroju v skupnem številu 108. Vseh uniformiranih orjunašev je bilo tedaj 154. Sledili so neuniformiranci z orjunskimi znaki in brez njih v skupnem številu 362. S tem je bil pohod Sokolslva in Orjune končan. Nato jo vojak nosil križ, za njim je korakala vojaška godba in častna vojaška četa s puškami. Vojakom so sledila razna ženska društva, dijaštvo, pevska društva s 4 zastavami, nakar je oddelek žensk nosil 16 vencev. Vseh vencev so nosili 58, tned drugimi so vence nosili tudi vojaki. Nato so prišli vozovi s krstami. Za vsakim vozom so korakali sorodniki in znanci rajnega. Ob krstah pa so korakali na vsaki strani po en podčastnik s sabljo, Orjunaš s kara-binko, Sokol s sabljo in dolirovoljec v ci-vilu kot častna straža. Prvega so peljali Boltavzarja, drugi voz je vozil truplo Žnidaršiča, tretji Šlajpaha. Nato je korakalo drugo občinstvo, med njimi dr. Žerjav, mag. ravnatelj dr. Zarnik, vel. župan dr. Šporn, mnogo oficirjev in češki konzul dr. Beneš ter razni drugi zastopniki. Vseh oseb v sprevodu je bilo 1500 do 1600 z vojaštvom vred. Na grobovih je prvi govoril predsednik Orjune inž. Kranjc, nato vrhovni poveljnik vseh Orjun v državi Trifunovič, ki je izjavil, da bo Orjuna maščevala te tri žrtve »pa makar bilo to protiv pozitivnih zakona ove države.« V imenu Sokolov je govoril starosta Gangl, dalje neki zagrebški Orjunaš, zastopnik dobrovoljcev in zastopnik akad. društva Jadran, jurist Primus v imenu »ljubljanske napredne mladino«. Med nocrebom so voiaki oddali
salvo, pevska društva so zapela Vigred se povrne, vojaška godba je pa igrala. — Pogreb se je izvršil brez incidenta.
Oblast v sliižbi teroristov.
Veliki župan ljubljanske oblasti je jx>-3lnl mestnemu županu ljubljanskemu to-le pismo: St. 1292-pr.
V Ljubljani, dne 2. VI. 1924.
Gospodu
Dr. Ljudevitu Periču, županu stolnega mesta ljubljanskega v
Ljubljani.
Osebno v roke.	■>
Oblastni odbor »Organizacije Jugoslo-venskih Nacijonalistov« v Ljubljani me je po svojih zastopnikih danes dopoldne osebno naprosil, da interveniram pri Vas, da pozovete ljubljansko meščanstvo, predvsem ljubljanske hišno posestnike, da v znnk žalosti za mladimi človeškimi življenji, ki so bilo žrtve včerajšnjih dogodkov v Trbovljah, razobesijo s svojih hiš žalne zastave.
Ustrezajoč tej prošnji oblastnega odbora, Vas naprošam gospod župan, da izvolite v tem smislu izdati na ljubljansko občinstvo takoj tozadeven razglas.
Ker so poznano tehnične težkoče, ki so v zvezi z dostavljenjem takega razglasa na posameznike, se je oblastni odbor »Organizacije Jugoslovenskih Nacionalistov« izjavil pripravljenega, da razmnoži in porazdeli na to Vaš razglas med hišne posestnike.
Izvolite torej sestaviti ta razglas m ga 'izročiti odposlancu policijske direkcije v Ljubljani, ki bode ta razglas prevzel in ga oddal oblastnemu odboru »Organizacije Jugoslovenskih Nacijonalistov«.
Z izrazi odličnega spoštovanja Veliki župan: Šporn i. r.
ODGOVOR ŽUPANA DR. PERIČA.
Velikemu županu ljubljanske oblasti g. Bož. Špornu v
Ljubljani.
Osebno v roke!
Prejel sem Vaš dopis z dne 2. t. m. št. 1292-pr. in si dovoljujem najuljudneje sporočiti, da prijazni prošnji, naj izdam primeren razglas na ljubljansko občinstvo, da v znak žalosti za mladimi človeškimi življenji, ki so bile žrtve včerajšnjih dogodkov v Trbovljah, razobesili raz svojih hiš žalne zastave, ne morem ustreči, ker ne gre, da bi uradni magistratni razglas raznašala >Organizacija Jugoslovenskih Nacijonalistov«, kajti torrni nasprotujejo upravno-for-malni pomisleki, ker je imenovana organizacija zasebno društvo, kateremu ne gre prepuščati uradnih funkcij in razširjanje uradnih razglasov.
Z izrazi najodličnejšega spoštovanja udani
dr. РсгГ.
V Ljubljani, dne 2. junija 1924.
IZJAVA DR. LEMEŽA.
Dr. Lemež nam jc poslal naslednje pismo, ki osvetljuje marsikatero trditev, ki smo jih te dni čitali v demokratskem časopisju. Zato radevolje objavljamo pismo, ki sc glasi:
Velecenjeni gospod urednik! Nerad se sicer obračam s prošnjo za gostoljubnost pri listu stranke, ki ji ne pripadam. Ali članek v torkovi številki »Jutra« »Kje je bil dr. Lemež« me sili, da stopim iz dosedanje rezerviranosti in se zatečem k listu, ki ga ne čita samo delavstvo, marveč ki gre tudi med široke mase kmetskega ljudstva. Prosim Vas, če sprejmete naslednje vrste:
»Jutro« pravi, da sem nahujskal rudarje, organiziral morijo v Trbovljah, nato pa sem se šel zabavat na Bled. Z drugimi besedami pomeni to: Lemež je politični pustolovec in organizator delavskih pokoljev ter lahkoživec. »Jutro« hoče s tem člankom vplivati tudi na potek preiskave, da bi tako zakrilo prave krivce nesreče v Trbovljah. Nedeljski dogodki so stvar sodne preiskave in ta bo dognala, če sem kriv ali ne. Jaz jo mirno pričaku-
jem, ker moja vest je čista. Glede moje nedeljske zabave pa naslednje;
V petek in soboto sem bil na Dovjem, kjer sem moral intervenirati pri neki razpravi. V nedeljo dopoldne sem imel strankin shod na Jesenicah in kontrolo organizacije. Da izrabim še popoldne, sem odšel na Bled, da sc sestanem s kakim tamoš-njim sodrugom radi organizacije tiska, kar se mi je tudi posrečilo. Glede ostalih očhv kov pa hočem dati »Jutru« priliko, da jilt dokaže.
Demokratsko časopisje in Orjuna že vodita skozi mesece sistematično gonjo proti meni, iznašajoč laži in obrekovanja, na katere se doslej nisem oziral. Smatral sem pač, da poštena politična javnost vc pravilno oceniti take izbruhe političnega sovraštva proti nasprotniku. Orjuna mi je že maja meseca obljubila, da me bodo ubili. Uničiti mojo eksistenco, mojo družino in mc izločiti iz političnega življenja pa magari z umorom, to je stremljenje de^ mokratov in Orjune.
Nedeljsko nesrečo so hoteli izrabiti ? to svrho. Četa dvanajstih do zob oboroženih Orjunašev pod vodstvom nekega Mekinca je nemoteno s silo vdrla vrata mojega stanovanja in vdrla vanj, iskajoč mene, da me ubijejo. Ker sem bil odsoten, so nato pričeli z revolverji v rokah vpričo prestrašene žene in otroka demolirati stanovanje. Ko so dodobra opravili svoje de-
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devizni in valutni trg je bil danes izredno čvrst. Pariz sc je opomogel in se je dvignil cd 4.075 na 4.15. Blaga je bilo zelo malo. Intervencija Narodne banke je bila le malenkostna, V efektih ni bilo nobenga prometa.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 2. junija t I.)
Dunaj 0.1151—0.11715 (0.1155—0.1175)', Italija 3.578-3.603 (3.564 -3.594), London 3.569—3.593 (8.5625-3.5925), Newyerk 82.15 -83.15 (82.70-83.70), Pariz 4.15-4.20 (4.075 do 4.125), Praga 2.413—2.443 (2.42—2.45), Švica 14.527-14.627 (14.635—14.735), efekt, dolarji 81-82 (81.50-82.50), Budimpešta 0.095 (0.09-0.11).
Vrednostni papirji.
7% drž. posojilo 65.50, Hrvatska Eskompt« na banka, -Zagreb 132, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 128, Hrv. slav. zem. bipotekar-na banka, Zagreb 68 —68.75, Jugoslavenska banka, Zagreb 117—118, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 235, Prva hrvatska štedi-onica, Zagret) 915, Slavonska banka, Zagreb 110, Dioničko društvo za eksploataciju dna, Zagreb 123—128, Hrv. slav. za ind. šečera, Zagreb 1.150—1.170, Narodna šumska industrija, Zagreb 95—100, Našica 100—102.50, Guttman 860-G80, Slavonija 111—112, Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana 600—610, Združene papirnice Vevče 165 (blago), Vojua odškodnina 140—140.50.
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 2. junija.)
Belgrad, 6.90 (6.90), London 24.57 (24.50), Italija 24.72 (24.50), Newyork 568.75 (568.75), Pariz 28.80 (27.80), Praga 16.625 (16.60), Dunaj 0.00798 (0.007960), Borlin 1.3625 (1.35).
DUNAJSKA BORZA.
Dunaj, 3. junija. (Izv.) Zivnostcnska 810.100, Alpine 480-500, Greinitz 139.000, Kranjska industrijska družba 1Д10.0П0, TrbovelJ-skn 528.000, Leykam 268.000, Jugoslovanska banka 96.000, Hrvatsko-slavonska deželna hipotekama banka 57.500, avstrijske tvornice za dušik 300.000, Guttmann 800.000, Mundus 1,000.000, Slavex —, Slavonija 94.000,
Dunaj, 3. junija. (Izv.) Devize: Belgrad 853—8.57, Pešta 0.76—0.82, Kodanj 11930-11970, London 306.600—307.600, Milan 3094— 3106, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3632-3648. Varšava —.
Dunaj, 3. junija. (Tzv.) Valuto: Dolarji 70460—70860, funti 304.800--306.400. francoski frank 3595-3625, lire 3100-3120, dinarji 849— 855, češke krone 2062—2078.
PRASKA BORZA.
lo, so odšli in ženi še odnesli 400 Din njene plače. Končno so zapretili, da me bodo že še dobili Demolirano stanovanje so potem zastražili orožniki.
Prišli smo do tega, da je Orjuni dovoljeno vse, da ji je človek izročen na milost in nemilost.
Pričakujoč, da ugodite moji prošnji, se Vam v naprej lepo zahvaljujem za pri-iaznost.
Ljubljana, 3. junija 1924.
Lemež Milan.
Terorizem pod vladnim okržlfem.
Kakor Trbovlje tako je tudi vsa Ljubljana stala po nedeljskih dogodkih v Trbovljah pod vtisom, da se je v Trbovljah zgodilo nekaj strašnega. Po prvih vesteh, ki so si naravno nasprotovala, je vsa Ljubljana imela vtis, da bi se nesreča v Trbovljah sicer ne bila zgodila, ako bi ne bili šli Orjunaši v Trbovlje oboroženi in to še v taki izzivalni opremi, da pa je vendar trboveljsko delavstvo, izzvano po bojnih napovedih v »Orjuni* organiziralo napad. Mi smo ostali načeloma rezervirani, dokler se stvar ne pojasni toliko, da moremo povedati objektivno resnico in zavzeti stališče, ki nam je narekujeta pravi-coljubnost in poštenost. Pa ne samo naša objektivna poročila, nego tudi strastno izkrivljanje dejstev ljubljanskega demokratskega časopisja nas je takoj uverilo, kdo da je samo instrument, ne vprašamo, ali zavesten ali nezavesten, in kdo moralni povzročitelj strašnega pokolja v Trbovljah. Mi nočemo prejudicirati uradni preiskavi, povdariti pa hočemo, da bomo z vso budnostjo tehtali uradna poročila. Na podlagi tistih dejstev, ki so nam znana, presojamo zaenkrat, ako ne dobimo dokazov, neposredni razvoj trboveljskih dogodkov takole:
V nedeljo prej je bila v Zagorju ta-mošnjim komunistom od Orjunskih eksponentov zažgana njihova zastava. To se je zgodilo torej v času, ko niso samo Orjunaši, marveč so tudi že drugi ljudje vedeli, da misli Orjuna razviti naslednjo nedeljo svoj novi prapor v Trbovljah. Če je mislila Orjuna nedeljo pozneje v Trbovlje, izrazito delavsko središče, ne bi bila smela nastopati v sosednem delavskem kraju tako naravnost izzivalno, ako je hotela imeti v Trbovljah pri razvitju lastne zastave mir. Zakaj se je vendar to zgodilo?
Naša poročila iz iVbovelj, ki ne izvirajo od kake prizadete, marveč od popolnoma objektivne strani, nam povedo, da so sprejeli komunisti Orjuno s klici »fejk in »doli z Orjuno!«, da so izvršili napad na zastavo, da pa so prvi streli padli iz vrst Orjune, ki je ustrelila rudarja Zupan-ca, nakr.r se je začelo splošno pokanje. Iz teh dejstev sklepamo sledeče: Užaljen? komunisti iz Zagorja so se hoteli revanži-rati radi zastave. Ko bi bili nameravali trboveljski komunistični delavci prirediti pokolj, bi ne bili neoboroženi delavci z golimi rokami skušali zapleniti orjunaško zastavo, marveč bi bili streljali na Orjuno v zato ugodnejšem terenu, da bi bilo vse mrtvo. Tudi od uradne strani nas zagotavljajo, da v Trbovljah samih niti komunisti niti tamošnji Orjunaši niso slutili, da bo prišlo do pokolja. V tem nas potrjuje tudi vsiljivo poročanje nasprotnih listov in trud, da bi se zatušal grozni Fakinov umor ter za nas še nerazumljivo postopanje oblasti, ki je dopustila nekaznovan celo teror nad uradnimi osebami, ki so izvrševale svojo uradno dolžnost. Pri tej priliki opozarjamo tudi poštno upravo na sledeč samopo-sebi malenkosten, pa vendar zelo značilen
dogodek: Dne 2. t. m. na večer smo tele-
fonično govorili s Trbovljami. Čeravno smo se celo v interurbanskem telefonskem prometu z lahkoto razgovarjali, nas trboveljski poročevalec absolutno ni mogel niti besede razumeti, pač pa eo deset minut na to vedeli trboveljski Orjunaši, kaj in celo več kakor nam je poročevalec poročal. Poštna uprava nas bo že razumela. Bo-li tudi uvedla preiskavo?
V	Ljubljani so Orjunaši hodili od hiše do hiše in grozili strankam, da jim vse razbijejo, ako ne bodo razobesili črnih zastav. Kaj je oblast proti temu ukrenila?
V	noči od 2. na 3. junija so Orjunaši vdrli v Zvezno tiskamo skozi pritlična okna in tam z revolverji izsilili, da so se poročila v »Narodnem dnevniku« morala spremeniti po njihovi želji in komandi. V tiskarni »Merkur* so grozili, da bo šla v zrak, ako ne ustavi tiska komunističnega glasila.
To je nasilstvo najgrše vrste in mi vprašujemo oblast, zakaj proti temu terorju ni ničesar ukrenila, razen da je zastra-žila razne objekte. Če se godi kje kaj nezakonitega, ima za to na razpolago policijo in zakone. Ne gre pa, da pusti izvrševati nekaznovano samovoljni teror mladih oboroženih ljudi nad prebivalstvom in gospodarskimi zavodi. Ko je občinstvo to
Belgrad, 3, junija. (Izv.) Resen položaj, v katerem se nahaja naša država, napete notranje razmere, zunanji politični položaj, ki zahteva največjo pozornost, vse to nujno zaliteva, da se narodna skupščina takoj sestane in da vodi državne posle vlada, ki uživa zaupanje ljudstva. Z ozirom na vse to, sta danes popoldne gg. dr. Korošec in Davidovič kot zastopnika opozicionalnega bloka poslala kralju brzojav naslednje vsebine;
Njegovemu Veličanstvu kralju, Bled. V Albaniji divja državljanska vojna, v Romuniji zavzemajo nemiri vedno večji obseg, celo v naši državi ne ponehajo spopadi. Država med sosedi nima mnogo prijateljev. Položaj v notranji in zunanji politiki je zelo težak, vendar pa narodna skupščina ne zboruje in je odgodena do 20. oktobra, čeprav ravno sedanji dogodki zahtevajo njeno neprestano zasedanje. Vlada manjšine, ki vlada nepostavno brez kontrole narodne skupščine in brez potrebne avtoritete, katero ji more dati natodna skupščina, je postavljena pred težka vprašanja in bo vsled poostrenih razmer morala seči po odredbah, ki bodo odločilne za ljudstvo.
Vlada je v zunanji politiki zagrešila že velike napake, zato ji ne moremo zaupati, da bo sedaj nastopala pravilno. Ljudstvo in vočina narodno kupščine pri-čakuje z zaupanjem in mirom vsako možnost, zato prosiva Vaše Veličanstvo, da kolikor mogoče hitro skliče skupščino na zasedanje, da sporazumno z Vašim Veličanstvom po parlamentarni in odgovorni vladi takoj ukrene vse potrebne korake za varstvo življenjskih interesov ljudstva. Vašemu Veličanstvu globoko udana Davidovič in Korošec. (Ker dr. Spaha ni v Belgradu, sta dr. Korošec in Davidovič poverjena to izjaviti tudi za Jugoslovansko muslimansko organizacijo.)
Belgrad, 3. junija. (Izv.) V opozicionalnih krogih so prepričani, da glasov večine ljudstva in njegovega parlamentarnega zastopstva merodajni krogi ne more-
videlo, je že začelo govoriti o samopomoči. To so nekatera dejstva, ki povedo več, kakor bodo povedala vsa uradna poročila za tiste, ki znajo malo misliti. Mi samo vprašamo^ zastopnike tiskarniških podjetij in grafičnega delavstva, kaj nameravajo pod-vzeti proti takemu terorju? Razume se, da bomo stvar zasledovali in o njej poročali.
WILDER PREISKOVALEC TRBOVELJSKIH DOGODKOV.
Belgrad, 3. (Izv.) Državni podtajnik Wilder je danes v spremstvu zastopnikov tiska odpotoval v Trbovlje, da se na licu mesta prepriča o dejanskem stanju nedeljskih dogodkov. Državni podtajnik Wilder se bo iz Trbovelj odpeljal rn Dled, da tam porota o izidu preiskave.
PROTI HUJSKANJU VLADNEGA ČASOPISJA.
Belgrad, 3. (Izv.) Trboveljske dogodke jo vladno časopisje, ki se trudi, da bi oslabilo odgovornost, ki zadene vlado, izrabilo v to, da spravi SLS v zvezo s to zadevo. Iz krogov Jugoslovanskega kluba je bila zato podana izjava, ki z nesramnimi napadi odločno obračuna in opozarja, da je Žerjavova klika s svojim hujskanjem že nad leto dni delovala na to, da je prišlo do tako žalostnili dogodkov.
jo in ne smejo preslišati. In če ti krogi šo kaj dajo na ljudski glas, mora biti konec neparlamentamega in protiustavnega stanja in režima vladne manjšine.
MIŠLJENJE MED RADIKALI.
Belgrad, 3. (Izv.) Vsi napori vlade gredo za tem, da se vzdrži neperlamenta-ren in protiustaven položaj, ki se je ustvaril z odgoditvijo skupščine. Ker vlada ne more pridobiti zase parlamentarnih elementov in ker bi na seji narodne skupščine 20. oktobra ne mogla vzdržati, gredo vsi njeni napori za tem, da z raznimi manifesti in s pomočjo aparata dokaže, da je sedanje stanje nevzdržno in da je edini izhod apel na ljudstvo. Z velikanskim terorjem hoče vlada ljudstvo podvreči in si tako pripraviti za njo ugoden volivni rezultat. Te oficielne vladne politike del radikalne stranke, ki je za politiko sporazuma, ne odobrava in skuša najti rešitev, ki naj b? omilila resen položaj, ki je nastal s protiustavnim aktom z dne 27. maja. V tej smeri se je vršilo tudi danes pod vodstvom nekaterih radikalnih prvakov več konferenc, katerim .je prisostvoval tudi Ljuba Jovanovič.
АШаnske skrbi
Belgrad, 3. junija. (Izv.) Dogodki v Albaniji vzbujajo veliko pozornost in jih vladni krogi zasledujejo z veliko skrbjo. Povdariti je treba, da je naša država kot soseda v interesu miru na Balkanu na albanskih dogodkih zelo prizadeta. V bel-grajskih vladnih krogih se vsa poročila o eventualni intervenciji Italije v Albaniji sprejemajo z veliko pozornostjo. Če bi se ta intervencija res izvršila, bi prišla naša država v zelo neprijeten položaj, Današnji listi obširno pišejo o albanskih dogodkih, povdarjajo njih veliko važnost m gledajo z veliko skrbjo na nadaljni razvoj dogodkov.
Poravnajte naročnino5
Seja ministrskega sveta.
Belgrad, 3. junija. (Izv.) Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri so razpravljali o zunanji politiki in o razmerju med radikali in samostojnimi demokrati. Zunanji minister dr, Ninčič, ki se je danes vrnil z agitacijskega potovanja po Banatu, je poročal o dogodkih v Albaniji. Vlada je sklenila, da se v notranje zadeve v Albaniji ne bo vmešavala, pač pa bo odločno branila državne meje. Z ozirom na možnost vmešavanja je vlada sklenila vsa vmešavanja, naj pridejo od katerekoli strani, odločno odkloniti. Vojni minister Pešić je poročal o odredbah, ki jih je ukrenil za varstvo meje proti Albaniji.
Za rešitev vprašanja razmerja med radikali in samostojnimi demokrati, ki se vleče že skozi več sej ministrskega sveta, na katerih je prišlo že do ostrih spopadov, se je danes izvolil posebni odbor ministrov. V tem odboru so: Uzunović, Srskić, Kosta Miletić, Slavko Miletič, Pribičevič in Grisogono. Ta odbor bo reševal vse naredbe. Kar se tiče imenovanja velikih županov v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, še ni prišlo do sporazuma. Notranji minister Srskič je izjavil časnikarjem, da bodo ta vprašanja rešena v dveh ali treh dneh.
Zdravstveno stanje dr. Seipla.
Dunaj, 3. junija. (Izv.) O Seiplovem stanju }e bilo danes ob 9. zvečer izdano naslednje poročilo: Temperatura znaša 37.9. Žila bije 106 krat na minuto. Rana je v dobrem stanju. Apetit in prebava sta dobra.
Pritisk fašizma.
Rim, 3. junija. Včeraj se je v palači Chigi pod Mussolinijevim predsedstvotn sešlo ravnateljstvo fašistovske stranke. Navzoč je bil tudi generalni poveljnik narodne milice in načelnik policije general De Bono. O zborovanju so izdali oficielno poročilo, ki pravi, da so podrobno pretresali splošni politični položaj, parlamentarni in izvenparlamentarni, ter sklenili primerne ukrepe za vse morebitnosti. V tem zmislu da so poslali ukaze vsem 7000 fašistovskim zvezam. Ugotovili so, da se je notranji položaj v stranki zadnje tedne znatno izboljšal, da je obnova pokrajinskih tajništev dovršena, disciplina popolnoma upostavlje-na in da se je stranki vrnila vsa njena moralna, materialna in politična moč. Dalje so sklenili, da se 12. t. m. skliče veliki svet, dne 15. t. m. pa narodni svet, kateremu bo prisostvoval veliki svet in 75 pokrajinskih tajnikov; predsedoval bo Mussolini.
HERRI0T0V PROGRAM.
Pariz, 3. junija. (Izv.) Herriot je poslal poslancu Leonu Blumu pismo, v katerem mu sporoča svoj akcijski program. Herriot izjavlja, da je mnenja, da se bo splošna amnestija lahko takoj izpeljala. Dalje namerava izvesti kongregacijski zakon in opustiti poslaništvo pri Vatikanu.
Pariz, 3. junija. (Izv.) Kongres unifl-ciranih socialistov je sprejel resolucijo, v kateri odklanja udeležbo na vladi, pač pa je sklenjeno, da bodo podpirali Herriotov kabinet.
VLADNA KRIZA V NEMČIJI.
Berlin, 3. junija. (Izv.) Splošno vlada prepričanje, rla se bo posrečilo sestaviti vlado iz meščanskih strank.
ZNIŽANJE DAVKOV V AMERIKI.
"VVasliington, 3. junija. (Izv.) Predsednik Coolidge je podpisal finančni zakon, » katerim se znižajo davki.
Brzofav opozicionalnih voditelfev na kralja.
ZUNANJE IN NOTRANJE RAZMERE ZAHTEVAJO SKLICANJE PARLAMENTA IN VLADO Z LJUDSKIM ZAUPANJEM.
Farfalla:
Pisma iz Romunije.
4. Umetnost v Bukareštu.
Prve stike z romunsko umetniško preteklostjo sem dobil v bukareštanskih muzejih in cerkvah. Sedanjost sem spoznal samo, kolikor se zrcali v stavbarstvu novejše gradbene faze in pa v ja\nih spomenikih. Žal ni bilo prilike seznaniti se z najnovejšim slikarstvom in kiparstvom.
Omenil sem že popolnoma evropski rnačaj nekaterih posebno monumentalnih novejših stavb; isto velja o spomenikih. Izjemo dela samo ena v stavbarstvu bogataškega dela mesta in nekaterih javnih poslopjih zelo negovana, tudi žo omenjena struja, katere očividni namen jo vzbuditi k novemu življenju romunsko stavbarsko preteklost (poš. XVII. in XVIII. stol.) in ustvariti nacionalni stavbarski slog. Videl sem v Ateneju razstavo romunske arhitekturne visoke šole, kjor so je ta cilj popolnoma jasno zrcalil. Na začetku študij klasične arhitekture in njenih elementov, potom prehod k oblikam domače stavbarsko preteklosti, cilj za izvršitev načrta v nacionalnem duhu; v nacionalnem duhn pa se pravi: s porabo tradicionalnih motivov in dekoracije. Niti eden izmed teh načrtov me ni ogrel, imel sem vtis, da je ono glavno pri arhitekturi, ono, v čemer tiči njen pro-•bk?m. temperamentno oblikovanje prosto-
rov in mas brez postranskih ciljev, ostalo nekje ob strani in da je stopil v prvo vrsto nek videz, kateri naj se doseže eventuelno tudi na škodo naravnemu razvitku problema. Posledica je, da ta arhitektura, kjerkoli le more, vporablja dekorativni karae-niti pas, ki opasuje v srednji višini romunske cerkve XVII. in XVIII. stol. zunaj ter stebre in arkade posnete po motivih siarih bojarskih in samostanskih stavb.
Tudi v novem cerkvenem stavbarstvu nisem zapazil ničesar razveseljivega. Zač. XIX. stol. živi še tradicionalni, rekli bi ka-nonizirani tip, s katerim se bomo še seznanili. Potem pa sledi tudi v Bukarešti, podobno celi Evropi, občuten propad cerkvene umebiosti sploh, posebno pa stav-barske. Po stoletni praksi utrjeni shema za razvrstitev prostora in dekoracije sten, se umakne svobodnejšemu, pri katerem je očvidno sodeloval kot vzor zapadni, katoliški tip cerkvenega prostora. Notranjščina je postala bolj prostorna, zunanja slika pa skuša pridržali vzhodni značaj s kupolami, ki so pogosto navidezne in ne odgovarjajo resničnim, lz notranjščine vidnim. Sev6 velja to za vsakdanjo, ne monumen-talno arhitekturo. Zanimivo je, da tudi dekoracija pretrga vezi s tradicijo in se poslužuje pogosto romanskih motivov — vpliv zapadne etavbinske romantike! — stoletna kultura, bogato iz lesa izrezljanih ikono-stazov se nadomesti z dolgočasnimi zapad-no vplivanimi konstrukcijami, posebno pa
se čuti ta propad v ikonskem in stenskem slikarstvu. Mesto fresko tehnike zavzame sedaj oljnato slikarstvo na steno, meslo starodavnih bizantinskih kanoničnih kompozicij pa velike kopije po katoliških umotvorih. Rafael, Lionardo, slavni Bolognci in Benečani, vse je tu kopirano vse vprek. Tipičen primer za to stanje predstavijo, cerkev St. Gheorghe vechi, ki pa se odlikuje pred ostalimi bukareštanskimi cerkvami po čisto nenavadni snažnosti. V tem okviru moderne prostorno usmerjene stavbe mi je še najbolj ugajala cerkev Bradu, kjer se v dekoraciji čuti, da je slikar poskušal vstva-riti nekaj pravoslavnemu duhu primernega. Med poskusi zadnje smeri, odgovarjajoče oni renesansi nacionalne arhitekture, se mi je pa najbolj vtisnila v spomin cerkev Cutitu de Argint v parku Carol, kjer pa ravno tisto zgoraj omenjeno stremljenje izgledati .»pristno-, človeku že naprej vzame možnost mirnega uživanja. Interesant-na pa je v tem pogledu nova ruska cerkev, katere dekoracija še ni popolnoma dovršena, kjer pa se vidi posebno v slikah močna vslvarjajoča sila, saj so posnete po najboljših primerih modernega ruskega cerkvenega slikarstva.
Zanimivo sliko pa nam nudi starejše cerkveno stavbarstvo Bukarešta. Nebroj majhnih cerkvfi in nokaj večjih je raztresenih po vsem mestu. Videl sem jih samo nekaj in si po teh ustvaril približno sliko. V splošnem odgovarjajo njih elementi te-
mu, kar smo v večjih in sijajnejših primerih videli po Valahiji; večinoma so to skromne stavbe tudi po svoji opremi, a vseeno no brez arheološke zanimivosti. Tako sem n .pr. že v Bukarešti na cerkvi Do-amna zapazil trdoživost gotskih oblik v dekoraciji kamenitih okenskih okvirov. Tipična je pri teh stavbah prostorna razdelitev. Pred cerkvijo je vselej na stebrih sloneča lopa s kupolami, ki je kakor notranjščina vsa poslikana. Najlepšo lopo ima cerkev Coltea, katere kapiteli in balustrada so bogato ornamentirani. Portal ima navadno kament okvir, kamnoseško ali kiparsko okrašen z orientalsko vplivano listno ornamentiko. Najbogatejši v Bukareštu je portal cerkve Coitea, ki je zanimiv tudi radi tega, ker predstavlja križanje med orientalski vplivano ornamentiko in arhitekturo renesanškega tipa. Nad portalorn je stalno kamenita plošča z dolgim napisom o ustanovitvi cerkve. Znotraj ima cerkev najprej nek predprostor, ki je več ali manj oddeljen od glavnega, takozvani narteks, odgovarjajoč našemu prostoru pod korom. Najlepši narteks v Bukareštu ima izmed malih cerkva Coltea, izmed večjih pa samostanska cerkev v Vacaresti, ki po svoji prostornosti, svetlosti nenavadno bogato in bogato ornamentiranih stebrih učinkuje. Pravi cerkveni prostor pa obsega samo prostor pod glavno kupolo, razširjen po dveh polkrožnih apsidalnih prostorih na desni in levi Ansidalni prostor proti
SILNA NEVIHTA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 3. junija. (Izv.) Včeraj se Je nad Budimpešto po silnem viharju utrgal oblak. Vsled silnega naliva je bil ustavljen ves promet. Tudi elektrika ni funkcionirala. Voda je udrla v kleti okoli 1000 hiš. Na mnogih krajih je morala nastopiti požarna bramba. Z Adlerberga je izdrla voda velike kamne, ki so popolnoma zaba-rikadirali cesto. En voz s konjem in voznikom so kamni vrgli v globino, neko žensko pa v kanal. Žensko so rešili.
OBSODBA NADP0R0CNIKA.
Berlin, 3. junija. (Izv.) Nadporočnik rAde Ankermann je bil radi napada na liar-dena obsojen na 6 let ječe.
POLET OKOLI SVETA.
Nagasaki, 3. junija. (Izv.) Peletier je priletel v Pjongjang na Koreji.
Nacionalne žrtve. Včerajšnji Slovenski narod« prinaša namesto nekrologa padlim trboveljskim žrtvam notico, da komunisti iščejo pri Mestni hranilnici posojilo za svoj »Delavski dom« na Turjaškem trgu. Ljubljanski demokratje so s tem veliko povedali, veliko več, nego jim bo ljubo. Sedaj bo marsikdo razumel, zakaj so potrebovali nesrečnih žrtev, ki niso bile potrebne ne za državo, ne za nacionalno misel, pač pa za dosego namena, da se izroči mestna občina ljubljanska in Mestna hranilnica v eksploatacijo ljubljanski demokratski kliki. Doslej smo bili prepričani, da pri denarnih zavodih sme prositi vsakdo posojila, »Slov. narod« nas poučuje, da temu ni tako, temveč da morajo biti naši gospodarski zavodi kakor je Mestna hranilnica s krediti na razpolago le onim privatnikom, ki prinesejo vizitko od g. dr. Žerjava.
Vrhnika. Volitve za naš občinski zastop se vriše 1б. junija. Vložene so štiri kandidatne liste in sicer: Prva je SLS, druga JDS, tretja socialistična, in četrta je napredna gospodarska stranka, t. j. bivša samostojna kmet. stranka. Duhovi so precej mirni, z izjemo enega >ki je suh kot trska in dolg kot preklja« (glej SI. Narod 1910), ki v poiu svojega obraza laže o namišljenih županskih kandidatih. Mož bi namreč rad napravil zmedo med našimi volivci, kar pa seveda ne bo šlo. Mi bi v imenu večine vrhniškega ljudstva, ki vzdržuje občino s svojim denarjem, naprošali županski urad, naj temu gospodu na tihem pove, da je občinski, to je naš — uslužbenec.
Laški okraj. Na vnebohod je priredila SLS Sva shoda in sicer zjutraj pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, opoldne pa pri Sv. Miklav-Eu nad Laškem; na obeh je govoril tajnik SLS v Kozjem g. J. Deželak. Na shod pri Sv. Marjeti so prišli tudi nekateri demokratje, a so bili večinoma tujci-uslužbenci iz Hude jamo. Ker nimajo sami nobenega, da bi mogel na shodu govoriti, so naprosili nekega gospoda Tavzesa, kateri je pa take klatil, da mu je predsednik vzel besedo. Kakor kaže, Vam pri občinskih volitvah ne bo šla pšenica v klasje, gospodje demokrati.
Rogaška Slatina. V Taboru se je nek ši-rokoustnež iz Rogaške Slatine obregnil v novo ustanovljeno pevsko društvo »Sloga«. Na njegovo Čvekarijo ne bodemo odgovarjali, kajti delo in uspeh bosta pokazala, da se je ustanovilo pevsko društvo za vsakega zavednega Jugoslovana, ki ima veselje do petje. Društvo dela strogo na narodno kulturnem polju, je popolnoma nepristransko, nepolitično in sprejema člane vseh slojev; to pa zato, ker je obstanek drugače osnovanega pevskega društva
nemogoč. K omenjenemu dopisu pa samo pri- | pomnimo in svetujemo piscu ter tovarišem okoli njega, naj opuste tako nesramno in lai-nivo rovarenje ter plačano hujskanje, ker to ne bode popolnoma nič koristilo, ampak škodovalo na časti in ugledu zavednim Slovencem, ki gospodarijo v naši občini. Priznati pa morate brez vsakega zavijanja, da blatite in obrekujete pevsko društvo vsled tega, ker so pevci iz vseh slojev, ter bi vam bilo pod čast sodelovati s preprostimi fanti v društvu. Če ste toliko delavni na narodno kulturnem polju, zakaj pa niste držali pevskega društva, ki se je že toliko in tolikokrat ustanovilo, pa se je v par tednih zopet razšlo? Zakaj pa podajate na občnih zborih raznih jpolitičnih in nepolitičnih društev ostavke na odborova mesta s pretvezo, da imate drugega dela dovolj. Kaj ne, preveč je dela v nemčurskih in klerikalnih gostilnah, katere obiskujete ecKno-le Vi, kjer rovarite proti vsemu, kar bi se brez Vašega širokoustenja naredilo v Rogaški Slatini. Pomislite samo nekaj mesecev nazaj, kako sramotno je bilo za nas vse, ko smo spremili našega velikega pesnika Stritarja na zadnji poti. Biser naše domovine, Rogaška Slatina, katera mu je nudila oddih njegovih poslednjih dni, se mu ni mogla pokloniti v zadnjem pozoiavu s pesmico. Priti je moralo pevsko društvo iz Rogatca, cla mu je zapelo ob krsti v njihovem — mogoče tudi v našem imenu. Po čegavi krivdi? Gospodje, obudite si vest in potrkajte si na prsa! — Sedaj pa Vi obrezujete moža, ki si je toliko prizadeval, da se jo ustanovilo pvepotrebno pevsko društvo, ki šteje okoli 40 rednih članov, ter pokazal s svojo osebo, da mora biti društvo popolnoma nepolitično, ker le pri takem društvu more on sodelovati: pitate z nemčurji člane, ki so si dali za nalogo društvo vzdrževati v poncs naše lepe Rogaške Slatine, ker so sprejeli v svojo sredo člana, ki je bil še pred leti član enega najbolj naprednih društev. — Dobro je! To se je že uredilo, vendar pomnite, stopajte na prste, kakor Vam drago, naš odgovor za danes in vselej bo — delo — katero bode pokazalo, da se v društvu goji edino ljubezen do petja, glasbene umetnosti in narodno kulturnega dela.
P
/Bcto
—	Sadovi centralizma. Ze meseca marca je bila izdana naredba, po kateri preide veliko število obrtaopravnih p.gend od pokrajinskih uprav na centralo v Belgrad. Sedaj je na tem, da se naredba izvrši in začenjajo se likvidirati oddelki ministrstva za trgovino ln industrijo, kar se že s 1. majem ni izvršilo. Sčasoma bodo vsa dovoljenja za posamezne obrti odvisna od Belgrada. — Vlada hoče mo-nopolizirati izdajanje in tiskanje šolskih knjig na ta način, da se bodo kot učne knjige potrdile le one, ki bodo tiskane v državni tiskarni v Belgradu. S tem odlokom bo težko prizadeta vsa grafična industrija in obrt v naši državi. V današnji stagnaciji celotnega gospodarskega življenja trpe vse tiskarne na občutnem pomanjkanju dela. Tako stanje ima za posledico to, da morajo naše tiskarne odpuščati delavstvo in se tako širi brezposelnost v državi. Posamezna tiskarska podjetja ne morejo napredovali iu izkoriščati modernih tehničnih grafičnih naprav za nadaljnji razvoj. Z udejstitvijo odloka, da se morajo vse šolske knjige tiskati v državni tiskarni, bodo izgubile naše tiskarne znaten vir že itak malih naročil. Tako nus tira vlada v položaj, ko bo,, cela država živela le za Belgrad! Zato le še v boj za centralizem!
—	Izplačilo razlike uradniških prejemkov od 1. okt. 1923. Pred kratkim je izjavil fin. minister zastopnikom učiteljstva, da vlada v vladi glede na izplačilo razlike uradniških prejemkov od 1. okt. 1023 trojno mišljenje. Njegovo da je to, da bi se plačala razlika od 1. okt. dalje le onim, katerih plače
presegajo po novem zakonu skupne prejemke, uživane po starem zakonu. Drugo stališče je to, da ee uradništvu izplača celokupna razlika med starimi in novimi plačami. Najnovejši tretji predlog pa je ta, da naj bi se raztegnila nova uredba o draginjskih dokladah tudi na dobo med 1. okt. 1923 in 1. majem 1924 ter naj bi se na tej podlagi izplačala uradništvu razlika med skupnimi starimi in novimi prejemki. Izplačilo razlike pa bo vsekakor določala vsota, ki jo preračuna bud-žetni odbor, ki ima, kot poroča »Politika« z dne 31. maja, po naročilu fin. ministra načelnika M. Gjuričiča nalogo, da izračuna finančni efekt izplačila. Pomočnik fin. ministra Srečko TeŠić je 30. maja v imenu zadržanega fin. ministra sprejel delegacijo glavne uradniške zveze, intervenirajoče v zadevi zvišanih draginjskih doklad upokojencev ter izplačila razlike od 1. okt. 1923 vsem drž. nastavljenem in delegatom obljubil v imenu ministrovem, da bo razlika izplačana v najkrajšem času, prav tako bo tudi rešeno vprašanje upokojencev v teku 15 dni.
—	Priporočljiva zavarovalnica. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je izplačala ob požaru zvonika pri sv. Gregorju popolno zavarovalnino, akoprav je bila stvarna poškodba napram celotnemu podstrešju malenkostna. Zavarovalnica je to blagohotno uslugo storila v prilog gregorskemu gasilnemu društvu v priznanje, da je ono preprečilo, da ni ogenj uničil celo zvonikovo podstrešje. V spominu so nam časi, ko so zastopniki zavarovalnic po požaru preostale predmete brez vsake vrednosti visoko cenili in odštevali od zavarovalnega zneska. Da uvažuje naša »Vzajemna« vse okolnosti, jo podobno priporoča.
—	Dva slovenska katoliška shoda v Ameriki. Dne 25. m. m. sta se vršili v Ameriki dve pomembni slovenski prireditvi: katoliška shoda v Newyorku-Brooklynu in Collin-\voodu, O. O uspehu pričakujemo podrobnejših poročil.
—	Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. Na potu v domovino je v Newyorku nenadoma umrl 441elni John Petrič, doma iz Loga pri Brezovici. — V Clevelandu je umrl Ferdinand Cankar, sin znane ugledne družine v Ameriki, doma iz Borovnice pri Ljubljani. — Umrl je v Clevelandu 56 letni Matija Pincolič, doma Iz Planine pri Kostanjevici.
—	Žalostno prvenstvo slovenskih svobo-domlselcev v Ameriki. »Glasilo K. S. K. Jednote«, ki izhaja v Clevelandu, poroča dne 21. t. 1.: V Združenih državah ameriških živi približno 30 različnih narodov, ki spadajo k raznim verskim sektam; med temi če tudi nekaj onih, ki spadajo v vrsto bogataj-cev, ali v vrsto talcozvanih svobodomislecev. Žal, da prekaša med vsemi narodi glede bo-goktelstva baš mak peščica naših slovenskih svobodomislecev v Chicagu s svojim peklenskim glasilom »Glas svobode«. Kako daleč so ti narodni reformatorji že zašli, nam pričajo sledeče vrstice iz 59. št. omenjenega lista, kr.'terega izdaja neka Marija Konda: ;>Odprta vprašan;a na Jezusa Krisla, na katera lahko cdgovdri sam, ali pa vsak njegov namestnik; vsak stvaren odgovor bomo z veseljem priobčili na tem mestu. Ali si bil spočet od svetega duha? Ali si bil spočet na isti način, kot so bila vsa druga živa bitja, ki so živela na tem svetu, ali si bil spočet nh kak nenaraven način? Ali je pri spočetju igrala ljubezen kako ulogo? In če, ali je bila ta ljubezen ta-kozvana .svobodna ljubezen?'« Vsaka obsodba take pisave bi bila odveč, ker se sama najučinkovitejše obsoja. Vsekakor so _ si slovenski svobodomisleci v Ameriki v bogokletni surovosti stekli prvenstvo.
—	Za ravnatelja gimnazije v Murski Soboti je imenovan Ludvig Vagaja, profesor na gimnaziji v Celju.
1.) Poročil se je 2. junija g. Joško Per-par, podpreglednik finančne kontrole, z
vzhodu pa je nekoliko podaljšan in napram cerkvi zaprt z leseno bogato rezljano in z ikonami pokrito steno, ikonostazom. Na zunaj imajo te cerkve poleg resničnih pogosto tudi še navidezne, iz pločevine in lesa narejene kupole. Skulpturni okras se omejuje navadno na ornamentiko (4 evangelisti na portalu cerkve Coltea so izjema pod enotnim zapadnim vplivom), listno in tračno, na balustradah, portalih, okvirnih oken, stebrih in kamenitih nagrobnikih. Izmed proizvodov lesenega kiparstva oziroma rezbarstva je najvažnejši ikonostaz. Ta je ves pokrit z rastlinskim ornamentom, na katerega značaj je nedvomno vplivala muslimanska arabeskna ornamentika. Pogosto so v trtje vpleteni ptički in dvoglavi orel. Ikonostaz XVII. in XVIII. stol. ima določeno kompozicijo. Predstavlja steno, katere zadnji del zavzemajo trojna vrata; srednja so takozvana carska vrata. Nad vrati je več vodoravnih pasov, ti dele vrhnji del stene v 3 nadstropja, ki so razdeljena v male arkade, te pa oklepajo slike. Na vrhu slene je postavljen slikan križ, pod njim pa tudi iz deske izrezana in slikana sv. Janez in Marija. Dočim so vodoravni zidci, ki dele steno, vsi pokriti z bogato ornamentiko, je glavni nad portali posvečen čisto določeni temi: Jesejevi korenini. Nad srednjim portalom v sredi se vidi ležeči starec Jese, iz katerega raste na desno in levo bogato se previjajoča trta, v katere ovalnih zavojih se nahajajo majhni
medaljončki, s podobami prednikov Jezusovih. Prva vrsta ikon nad tem zidcem je posvečena Kristusovemu trpljenju; naslednja na tronu sedečemu Jezusu z apostoli, tretja pa sedeči Mariji z detetom v naročju, obdani od prerokov. Na carskih vratih je predstavljeno Marijino oznanjenje. — Poleg ikonostaza vsebuje vsaka cerkev vrsto lesenih sedežev, ki so vsi bogato rezljam v opisanem načinu; pogosto je tako izdelana tudi prižnica s svojo balustrado ob stopnjicah. Vsa ta dela spominjajo po svojem dekorativnem značaju pogosto na sorodne predmete v mošejah.
Tretji element, ki je bistven tem cerkvam, pa je stensko slikarstvo, ki stalno pokriva notranjščine cerkva in lop od vrha do tal, pri čemer so slike razvrščene po steni in prostoru po določenem, predpisanem redu, kateri simbolizira cerkev kot posrednika med Eogom in človekom, kot vrata k čiščenju in kot prostor, kjer se vrši evharistiČna skrivnost. Nekatere cerkve so slikane tudi zunaj; zanimiva je v tem oziru v Bukareštu cerkev Sfintalor, kjer so v arkadah na zunanjščini naslikane siblle in filozofi klasičnega sveta. V zunanjščini je merodajen motiv slepih arkad, ki pokrivajo vse stene in močen, okrogel kame-nit pas, ki jih deli vodoravno v pritličje in nadstropje; ta pas obdaja vso cerkev in je ali zvit iz treh pasov, ali pa ves pokrit z listno ornamentiko. — Estetski učinek teh stavb je precejšen, poeebno kjer so se
ohranile z opravo vred. V njem je čudovita mistika polteme, sorodna oni gotskih ali romanskih cerkva; ta vsaj nas zapadnjake porazi in bi taki prostori prav dobro mogli služiti notranji zbranosti, čeprav jih domačini očividno ne jemljejo s te strani in se navadno ne zadržujejo dolgo v njih.
Lep primer takega prostora nam predstavlja kapela v patriarhovi rezidenci, dalje Coltea, v velikem pa patriarška cerkev in že omenjena samostanska cerkev v Va-caresti, ki jo pred drugim odlikuje prostornost in svetlost in nek poseben sinjo in roža uglašen ton njene slikarije.
Omenjene cerkve predstavljajo lep kos bukareštske kulturne preteklosti in so postale v marsičem še bolj zanimive po tem, kar smo videli pozneje v klasičnih primerih romunske cerkvene umetnosti v Bukovini, Valahiji in Moldaviji.
ешеиваавввввевнввиавшвввавашвваа
OBroke se done: Mestni iro 5 OBernaM.
вввввввввввваввввааввввввввввавв
Iroa, Zeleznati izdelek, znano sredstvo proti slabokrvnosti in bledoličnosti ter pomanjkanju teka. Proizvaja Ra Mestna lekarna v Zagrebu in se dobi v lekarni Leuetek.
srd& M. Krave iz Rakeka. Ženin je bivši do-brniški Orel, nevesta pa Orlica orliškega odseka na Rakeku. Častitamo!
—	Gasilski kongres v Šoštanju. Na bin«
koštno nedljo se vrši v Šoštanju velik gasilski kongres vsega slovenskega gasilstva, kakršnega soštanjci dosedaj še niso doživeli. Šoštanj-sko gasilno društvo praznuje namreč svojo 45 letnico in s tem praznovanjem je v zvezi zlot »Jugoslovanske gasilske zveze«. Vodstvo zveze, ljubljansko in okoliško gasilstvo se odpelje iz Ljubljane v nedeljo ob 5. uri 28 min., vrne pa se zvečer ob 21. uri 37 minut. Gasilna društva, ki se odpeljejo s tem vlakom iz Ljubljano, naj do sobote javijo vodstvu zveze število udeležencev, da se o številu obvesti železnica.
—	Požar v Suhorju. Pred nedolgim jo zgorel posestniku Ivanu Tomec pod. Kdo je ogenj povzročil, se ne ve. Sreča v nesreči je, da je Tomec eden najpremožnejših posestni-kofvjn mu ne bo treba iskati podpore in pomoči.
—	Znižanje brzojavnih in telefonskih pristojbin. S 1. t. m. so stopile v veljavo nove pristojbine za brzojavke in telefonske pogovore, ki so za 25 odstolkov nižje nego so bile dosedanje.
„ — Sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije v Belgradu. Po naredbi ministrstva vojue in mornarice se sprejme letos 350 gojencev v nižjo šolo vojne akademije v Belgradu. Pogoji za sprejem so: 1. Naše državljanstvo (domovuica). 2. Krepko zdravje (zdravniško izpričevalo). 3. Neomadeževano vedenje (nravstveno izpričevalo). 4. Starost 16 do 20 let (rojstni list). 5. Predizobrazba (matura na realki ali gimnaziji, dovršena glmuazija ali realka, 7 razredov gimnazije s prav dobrim uspehom). 6. Dovolitev staršev.
7.	Obveznost na vse pogoje, ki se zahtevajo od akademije. 8. Obveza na 5 letno služenje po dovršeni šoli. Prošnje je vložili do 10. av' guata 1921 na upravo vojne akademije.
—	Jugoslovanski ženski kongres v Sara« jevu. Minolo nedeljo se je v Sarajevu otvoril kongres Narodnega ženskega saveza. Navzočih je bilo 250 delegatinj.
—	Nov most pri Osjeku. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit v znesku 280.000 Din za montiranje novega železnega mostu pri Osjeku.
—	Usoden gozd. Sredi minolega meseca je bil izginil logar v fruškogorski samostanski šumi Stevan Prodanović. Odšel je bil v, službo in se ni več vrnil; njegov pes je prišel naslednji dan sam domov. Vse orožništvo bližnje okolice je dolgo zaman iskalo logarja. Sele te dni so našli orožniki v ngkem skritem kraju v gozdu, v strugi potoka, logarjevo mrtvo truplo. Truplo je bilo brez glave in strašno razmesarjeno. Glave sploh niso našli. Istotako ne logareve puške. Slučaj je tembolj pretresljiv, ker je lo od 1. 1919. v tem gozdu že tretji umor.
—	Oddaja izdelovanja bluz za orožnike. Pri komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani se bo vršila dne 20. junija t. 1. ožja ustmena licitacija zaradi izdelave bluz za orožnike in sicer v količini do 50.000 Din iz od države dostavljenega sukna eventueluo trudi ostalega blaga in potrebščin če se licitacije udeleže vsaj 4 interesenti. Natančni, v smislu zakona sestavljeni pogoji, so interesentom najpozneje do 19. t. m. med uradnimi urami na vpogled v pisarni poveljstva
8.	žandarmerijskega polka v Ljubljani, Blei-weisova cesta št. 3, pritličje, desno.
Ij«
lj Ljubljana in Orjuna. Včerajšnje »Ju* tro« piše, da vsa Ljubljana stoji na strani Orjune. V resnici pa je včeraj cela Ljubljana bila priča, koliko pravzaprav pomeni orjun-ska in demokratska moč. Res je, da je krvavi dogodek v Trbovljah pretresel vse brez razlike. Vsakdo je bil globoko zadet zato, ker je v Trbovljah tekla kri naših lastnih sinov, povzročena po tistih, ki pravijo, da »ujedinjajo«, pa sejejo s krvjo med lasten narod nepremostljiv prepad. In med te spada »Jutro«. In to »Jutro« bo po včerajšnjem pogrebu, kjer se je razvila vsa sila Orjune in Sokolstva, pomnoženega z gosti iz Hrvatske in Srbije moralo videti, da Ljubljana tudi ni slepa. Ljubljančan sice rad verjame marsičemu, verjame včasih celo »Jutra«. Ko pa na lastne oči vidi, kaj je na stvari, o kateri so še včeraj demokrati pisali, da je za njo vse »jugoslovenstvo«, ko vidi resničnost pred seboj iti mimo, se pa zave, da jo bil z velikimi besedami preverjen. Danes Ljubljančan ve, da je demokratsko vpitje in grofije o svoji vsemogočnosti enako 400 uniformiranim Sokolom, 400 Orjunašom in nekaterim cilindrom. In v teh številkah je zbrana vsa moč slovenskega naprednjaštva in pod tistimi cilindri vsa modrost, kolikor jo ta mala številka rabi za vse. Včeraj že od besed ustrahovani dobri Ljubljančan je takoj, ko je šla resničnost mimo njega, hitel epravljat črne »aslave, po resničnosti prepričan, da so pri demokratih velike le njihove besede. O terorju jutrovske klike o priliki teh žaloetnih dogodkov bomo pa še govorili.
lj Sv. maša zadušnica za pokojnim Fran-com Šlajpahom se vrši danes ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega oznanenju.
lj Kaj je z magistralnim uradnikom g. Sedejem? — Na mestnem magistratu se nahajajo med uradniki politični somišljeniki
vseh strank, ker Je obč. svet v sedanji sestavi dovolj svobodoljuben, da nikomur ne krati političnega prepričanja in udejstvova-nja izven uradnega časa. Tako n. pr. se nahaja med mag. uradništvom tudi plačan urednik >Jutra«, o katerem vemo, da tudi med uradnimi urami večkrat dela in piše za >Jutro<. Na mestnem dekliškem liceju rav-nateljuje g. Jug, ki ima na razpolago eno strojepisko in uradni telofon, ki ga uporablja le za poslovne razgovore z uredništvom »Jutrac, ker one posle, ki jih ima kot ravnatelj z mest. magistratom, oskrbi jo uradni sluge. Magistratnega uradnika g. Sedeja je privabil iz Gorice poslevodeči podnačelnik JDS g. dr. Dinko Puc, ki ga je najprej tudi zaposlil. G. Sedej ni naš somišljenik in mi tudi nimamo nobenega povoda zavzemati se zanj, konšlatirali smo pa ta dejstva, da bo jasnost videla, kdo da je pravzaprav g. Sedeja kvalificiral in kako licemerstvo da uga-uja sedaj JDS arsko časopisje.
lj Adaptacije v mestnih hišah. Obč. svetnik Srečko Žumor je poslal g. županu sledečo resolucijo: Stanovanjska beda sili mest-uo občino k temu, da skuša v prvi vrsti v mestnih hišah izvršiti adaptacije, s katerimi ве dvigne število stanovanj. Gospoda župana prosim, da delegira v to svrho posebno komisijo, ki naj pregleda vse mestne hiše ter do prihodnje sejo predloži svoje poročilo. Nadalje opozarjam gospoda župana na nabiralna stanovanja, ki obsegajo več kot 3 sobe. Spričo stanovanske mizerije se mi zdi nedopustno, da zasedajo niagistratni uslužbenci prostorna stanovanja. Zato predlagam, da se vse število treh sob presegajoče sobe pre-urede v nova stanovanja.
lj Medno kopališče na Ljubljanici je fcdprto za čas kopalne sezije vsak dan od 8. zjutraj do 20. zvečer. Vstopnina znaša za 9sebo 3 Din. Za uporabo kabin mora plačati ena oseba 2 Din ter vsaka nadalina oseba še po 1 Din k že omenjenemu znesku. Za garderobne omarice se pa računa 1 Din za vsako osebo. Te cene so pa merodajne samo za dobo dveh ur in to pa zategadelj, da pride lahko vsakdo do kopania, ker bi se drugače zopet množile pritožbe s strani onih kopalcev, ki nimajo časa posetiti kopališča v jutranjih ali opoldanskih urah. Občinstvo se tudi opozarja, da vrednostne stvari lahko odda v shrambo za čas kopanja pri blagajni proti zastavnim 1 dinarja.
lj Osnutki za male stanovanjske hiše so razpoloženi odslej do 11. t. m. ob običajnih uradnih urah v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 2, III. nadstr., interesentom na vpogled, kjer tudi mestni arhitekti dajejo vsa potrebna pojasnila.
lj Bančni zavodi v soboto 7. t. m. ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji.
lj Higijenski zavod v Ljubljani. Za pre-oredbo higijenskega zavoda v Ljubljani je ministrstvo za narodno zdravje dovolilo kredit 700.000 Din.
lj Ne prikrivajte najdenih stvari 1 Na Dunajski cesti je našla neka Karolina Prosenova zavoj, v katerem je bila ustrojena telečja koža, nekaj podplatov in zgornji deli za čevlje. Najditeljica je te stvari prikrila, vendar pa jo je zalotila policija in bo dobila najdenino pred sodiščem, ker ni naznanila, kar je našla. Antonija Bizjak pa je našla niklasto uro, katere tudi ni vinila. Obe so izročili državnemu pravdništvu.
lj Nesrola. Ob bregu Gradašice je ležala Ivana Lukežičeva iz Gline. Vsled močnega vetra se je odlomila na nasprotnem bregu stara trohnela vrba, ki je padla čez vodo in zadela Lukežičeva Žena je dobila težke poškodbe na glavi in so jo odpeljali z vozom v deželno bolnico.
lj Policijske ovadbe. Včeraj so bile vlo-3ene tele ovadbe: tatvina 1, kaljenje nočnega miru Ž, pijanost i|, kršenje cestnega policijskega reda 1, prikrivanje najdenine 2, kršenje obrtnega rftda 3 in ena nezgoda.
štajerske novice,
S Birma v Maribora se vrši na binkoštno nedeljo v stolnici od 0. ure dopoldan naprej.
š Dijaška vest. Štajerska srenja priredi na binkoštni pondeljek 9. L m. svoj prvi telovadni nastop na vrtu diješkega semenišča v Mariboru. Na sporedu so razne nove zanimivosti.
š Srebrn zaklad na aeloan. progi. Na progi med Pragerskem in Račami je našel te dni neki železničar celo kopo srebrnega denarja, raztresenega ob progi med travo. Po kratkem iskanju je nabral polne žepe. Denar najbrž izvira od kakega tihotapca, ki ga je v kritičnem trenutku vrgel skozi okno vlaka.
š Predrzna vlomilca. Neka Neža Travnika r jeva doma nekje od Pišec pri Brežicah, še komaj 20 let stara, je skrajno predrzno dekle. Vlomila je dne 15. majnika po noči pri posestniku Juriju Drnvnikarju v Pišecah in je odnesla gospodarjti 6050 Din gotovine, poldrug liter žganja, volneno ruto in bluzo, dekli pa 6 Din, ker je imela ostali denar skrit. Predrzna vlomilka je neznano kam pobegnila.
5 Ukraden žrebec. Posestniku Francetu 'Vdrijanu v Gortini pri Slovenjem gradcu je bil ukraden iz hlc\a dveletni žrebec rjave barve, pinegavskega plemena, še nepodko-van. Na čelu ima belo liso v podobi zvezdo, siv rrobec in ?,0 cm dolgo belkasto grivo. Zrcbec ie vreden 7600 Din. - " ----
Iz katoliškega sveta.
Junak krščanske ljubezni do bližnjega. >Osf,ervatore Romano< poroča, da je v Tu-cimdubi (Para) v Braziliji po dolgem, junaškem mučenišivu umrl apostol gobavih: ka-pucin p. Daniel da Samarate. P. Daniel je nad 25 let deloval v brazilijskih mieijonih. L. 1908. je med gobavci nalezel to strašno bolezen tudi sam in ji sedaj podlegel. Zadnjih 10 let je živel popolnoma ločeno od drugih ljudi, celo od lastnih sobratov, posvečujoč se popolnoma strežbi gobavcev v tocun-dubskem lazaretu blizu Beleraa, kjer je tudi umrl. Ko se je prvič javila na njom bolezen, je bil star šele 37 let in njegovi predstojniki so ga nemudoma poslali v Italijo, da bi tam dobil vso pomoč, ki jo premore medicinska veda. Toda zdravniki so izjavili, da je vsaka pomoč izključena ji P. Daniel se je nato napotil nazaj v Brazilijo, na potu pa je obiskal Lurd. Tam je molil: >Gospod, ako hočeš, me moreš o: 'raviti.« Tedaj mu je odgovoril v notranjosti skrivnosten glas: > Nočem, pojdi v miru! Imel boš drugo milost in tvoja bolezen bo v večjo čast božjo in v največji blagor tvoje duše.< Od tega trenotka se je p. Daniel odrekel vsaki želji po ozdravljenju in se s pravo frančiškansko radostjo posvetil službi v čast božjo. Predstojniki so ga holeli poslati v zavod za gobavce v Pemambucu, kjer je razvito cvetoče duhovno življenje, kar bi bilo nesrečniku gptovo v veliko olajšavo. Toda p. Daniel je vedel za drugo gobavsko naselbino v Tocundubi, kjer so bile duše še bolj bolne nego telesa, kjer so nesrečniki namesto molili, preklinjali, kjer je bila razpasena skrajna nenravnost. Tu je hotel p. Daniel delati in umreti. Njegovi predstojniki so na njegovo željo pristali in ga poslali med gobavce v Tocundubi kot kapelana. Gobavci so ga sprejeli naravnost sovražno. Celo umirajoči so odbijali vsako versko pomoč. Le tod in tam se je dobil kak gobavec, ki je še ohranil nekaj dobrega v srcu ter je duhovniku skrivaj naznanjal umirajoče, katerim bi se mogel približati. V lakih razmerah je delal p. Daniel osem mesecev. Na sv. noč 1914 je bik) prvič videti nekaj gobavcev pri pol-nočnici. S tem je bil led prebit. Pla meneča patrova ljubezen, njegova neomajna krotkost in dobrota so polagoma omečile tudi najtrša srca in prejšnje bivališče prokletih se je iz-premenilo v miren in svet krščanski dom. Tekom sedmih let je p. Daniel podelil osem-tisoč sv. obhajil, imel osemsto pridig, podelil šestdto poslednjih sv. olj in blagoslovil petintrideset zakonov. Telesa so propadala, a duše so se razcvetele. To je bila tolažba p. Daniela. Vse, kar jo bilo živega okoli njega, v vseh sedemdesetih celicah lazareta je videl samo strašno razdejana človeška telesa. Njegovo lastno telo je živo razpadalo: ušesa ognjeno rdeča, nos razjeden, oči gnojne; na rokah je imel le še zadnje člene palcev in oba kazalca; ostalo telo je bilo, izvzamši prste n ; nogah, ena sama strašna gnojna rana. Izmed čutov mu je ostal le še sluh. Trpel je strašne bolečine. Kljub temu je bil vedno vesel, vedno potrpežljiv, vedno je hvalil Boga, da ga je oblagodaril s tako boleznijo. Dne 25. marca t. 1. je praznoval svojo inašniško 25 letnico, ob kateri priliki mu je poslal sv. oče Pij XI. ljubeznivo pismo. Smrt. je našla p. Daniela takorekoč v strelskem jarku. Kajti dokler je mcgel slišati gorje okoli sebe, dokler je mogel dvigati roko v blagoslov, dokler mu je utripalo srce, da je mogel ljubiti svoje nesrečne brale v trpljenju, ni nehal izvrševati svojega duhovniškega poslanstva. Umrl je izčrpan do poslednje sile. Mučenik-svetnik, junak ljubezni do bližnega, kakor jih rodi le krščanstvo. Njegovemu spominu se klanja tudi veri sovražno časopisje.
—	Oficiclnl obiski med cerkvenimi ln vojaškimi dostojanstveniki v Rimu. Novo-imenovani divizijski poveljnik v Rimu, general Barco, je ob nastopu svoje službe ofi-cielno obiskal kardinala vikarja Pompilija. Dne 2. t. m. je kardinal vikar Pompilij obisk oflcielno vrnil ter so mu ob tej priliki izkazali vse običajne časti.
—	Pošta Združenih držav Severno Amerike. V Washingtonu je izšlo poljudno ofi-cielno poročilo o obsegu poštne službe Združenih držav. Pošta dobiva v odpravo letno po 23.000,000.000 predmetov, od tega 20 mi-ljard pispm. Potemtakem dobi povprečno vsak človek v Združenih državah po 112 pisem na loto ali približno dva na teden. Samo ta pisma tehtajo 266,700.000 funtov. Vsako sekundo v teku 24 nr se spusti v poštne nabiralnike po 380 pisem, vsako minuto 23.834, vsako uro 1,400.000, kar znaša 33,600/100 na dan. Treba jo trikrat tako veliko sile kakor je armada Zdmžonih držav, da opravlja poštno posle za prebivalstvo Unije. Dne 25. februarja t. 1. je bilo v poštni službi 851.000 oseb, med temi 43.677 pismonoš, 63.400 uradnikov, 44.417 podoželskili pismonoš, 51.393 poštnih mojstrov in 21.316 žclczniškMi poštnih nradnikov. PHea vseh poštnih nameščencev znaša letno 441.tj-2.000 dolarjev. Za prevažanje nporah,;a pošta vsa mogoča prometna sredstva, on najmodernejših do naj-prtmitivnejših: železnico, parnike, avtomobile, aeroplane, motorne čolne, konje, pnevmatične cevi, motocikle, hicikle, arktično »oni itd. Pismonoee ei pomagajo, kakor .vedo
in znajo. N. pr.: Iz Nome teče do nekega majnarskega taborišča Redaj zapuščena železniška proga. Iznajdljivi arktični pismo-noša jo vpregel v majhen železniški voziček svoje pse in ti ga sedaj vozijo s pošto za majnarje v gore. — Zračni piloti so prenesli lansko leto po zraku 65,295.920 pisem, in razdalja, katero eo premerili ti aeroplani, je znašala v dvanajstih mesecih dva miljona milj. To so velikanske številko za panogo poštne službe, ki je stara manj kot deset let, a če se primerja s transportacijo na trdni zemlji, postane naravnost neznatna. Razdalje, katere so premerili železniški poštni vozovi v preteklem letu, so znašale več kot dvesto in devetnajst milijonov milj. Ta transakcija je stala več kot pet in osemdeset. milijonov dolarjev. Poštna služba ima sedaj nekaj več kot, pet tisoč železniških poštnih kar. Poleg tega velikanskega gibanja, razdelitve ter končnega raznašanja pisem, časopisov in paketov so pa še drugi posli velikega poštnega podjetja, ki zaslužijo omenitve. Tu imamo predvsem poštno hranilnico, ki je največja hranilnica na svetu. Skupni depoziti so znašali leta 1923 134,485.105 dolarjev. — Američani se dalje poslužujejo naprave poštnih »Мопеу Or-ders« — poštnih nakaznic. — Leta 1923 je znašala skupna svota denarja, poslanega potom poštnih уМопеу Orders« velikansko svoto 1,376.000.000 dolarjev, torej dosti nad tisoč milijonov dolarjev. Izdanih je bilo več kot. 172 milijonov posr-meznih Мопеу Orde-rov. Te številke pa ne vključujejo denarja, posla:,r,ga v inozemstvo s pomočjo mednarodnih Мопеу Ordrov in tudi no inozemskih Мопеу Ordrov, izplačanih v Ameriki. — K temu je prišteti še registrirno, zavarovano in C. O. D. pošto. Ljudje zahtevajo, da so nudi gotovim predmetom posebna varnost. V preteklem lotu je bilo registriranih skoro devet in osemdeset milijonov predmetov.
Socialni vestnik.
s Izseljevanje Iz Jugoslavije v prvem četrtletju 1921. Izšeljeniški komisarijat v Zagrebu poroča: V prvem četrtletju tekočega leta se je izselilo iz naše kraljevine skupaj 5686 oseb, in sicer 3702 moških in 1984 ženskih. Največji odstotek izseljencev odpade na Vojvodino, od koder se je izselilo 3341 oseb (1803 moških in 153 žensk) ali 58.8 odstotkov; potem pride Hrvatska s Slavonijo, ki je udeležena s 1115 osebami (926 moških in 389 ženskih) ali 19.6 odstotkov; na Dalma-ciio odpade 629 izseljencev (514 moških in
115 žensk) ali 11 odstotkov; iz Slovenije sa jb izaelilo 265 oseb (172 moških in 93 žensk) ali 4.7 odstotke vseh izseljencev; dalje odpade na Srbijo 241 oseb (216 moških in 25 ženskih) ali 4.2 odstotke, na Bosno Ln Hercegovino 49 oseb (40 moških in 9 žensk) ali 0.9 odstotka in na Črnogoro 46 oseb (31 moških in 15 žensk) ali 0.8 odstotka. Po poklicu je bilo največ poljedelcev, in sicer 2875 (50.6 odstotkov); kvalificiranih delavcev je bilo 241 (4.02 odstotka), nekvalificiranih 1010 (17.7 odstotkov), svobodnih poklicev 90 (1.6 odstotka), otrok in starcev brez pridobivanja 1470 (34 odstotkov). Po dobi je bilo nad 50 let starih 197 oseb ali 3.4 odstotke; od 31 do 50 let 1784 ali 31.4 odstotke; od 18 do 30 let 1979 ali 34.8 odstotkov; do 18 lota 1726 osob ali 30j? odstotkov. Med deželami, v katere so bili ti izseljenci namenjeni, je na prvem mostu Brazilija, na katero odpade 2654 oseh ali 46.7 odstotkov; nato slede Zedinjene države Severne Amerike s 1064 osebami aH 18.7 odstotkov; v Argentinijo se je izselilo 999 oseb ali 17.5 odstotkov, v Kanado 702 ali 12.3 odstotke, Chile 34 ali 0.6 odstotka, v ostale dežele Amerike 53 oseb ali 0.9 odstotka, v Avstralijo 141 oseb ali 2.5 odstotka, v Novo Zelandijo Г,7 oseb ali 0.7 odstotka in v ostale dežele sveta 2 osebi ali 0.1 odstotka. Od skupnega števila izseljencev 5686 oseb je bilo samo 2457 Jugoslovanov, torej manj nego polovica, ostalo so predvsem Nemci in Mažari, ki se večji del selijo v Brazilijo in Argentinijo. (Iz same Vojvodine se je izselilo 1521 Nemcev in 1571 Mažarov.) Poleg skupnega števila izseljencev je v istem razdobju odpotovalo 292 tujih državljanov, in sicer 211 ameriških Združenih držav, 22 Če-hoslovakov, 10 Rusov, 9 Mažarov, 7 Avstrijcev, 4 Italijani, 3 Poljaki in 26 ostalih narodnosti.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer.
Sreda, 4. junija: CEZAR IN KLEOPATRA. -< Red B.
Četrtek, 5. junija: ANA KARDN1NA. — Red C. Petek, 6. junija: IZGUBLJENE DUŠE. — Red A.
; Sobota, 7. junija: ANA KARENINA. — Red D.
OPERA.
Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda, 4. junija: MANON LESCAUT. — Red D. f'etrtek, 5. junija: CAKJEVA NEVESTA. - Red B Petek, 6. junija: Zaprto (generalna vaja).
Gospodarstvo.
Izjava trpvskega ministra.
V	dunajski »Die Borse« priobčuje trgovinski minister dr. Krizmau razpravo o naši trgovski politiki, iz katere posnemamo:
V	zadnjih časih se pojavlja med gospodarskimi krogi klic po gospodarskem svetu, kar jo že v resnici postalo potrebno. Toda glede sestave in kompetence so se pojavile različne iežkoče, ki so zelo težke in skoro nepremostljive. Na raznih straneh se pojavljajo in sicer s popolno upravičenostjo tožbe o nedostatkili državne uprave, kar pa je v glavnem posledica vojnih časov. Trgovski minister je pristaš političnega unitarizma, a obenem tndi politične dekoncentracije. Da se obnovijo hitrejšo trgovski stiki z nasled-stvenimi državami, je potrebno v kratkem tarifnih pogajanj, ki se n. pr. ravnokar vrša z Italijo, v kratkem se začnejo 7, Ogrsko, potem pride na vrsto Avstrija. O naših bankah je izjavil, da imajo vse velebančno režijo, ne da bi bile v resnici velebanke. Narodna banka je svoja sredstva do zadnje meje izčrpala in kot denarni viri preostajajo le šo varčnost in tuji kapital. Glede tujega kapitala jo mnenja, da moramo dobiti tuj kapital ne po posredovalcih, ampak direktno iz prve roke.
Visoki železniški tarifi so gotovo ne-mala zapreka za razvoj našega gospodarstva. Zamudilo se je tarife pravočasno zvišati in nato so naredili v zadnjem trenutkn proces ne da bi se oziralo na to, če morejo posamezni predmeti prenesti linearno izvršeno povišanje. Trgovski minister je v tem oziru predlagal prometnemu ministrstvu podvreči železniško tarifo postopui reviziji. Tudi nekatere izvozne carine so previsoke kakor nasprotno nekatere uvozne carine prenizke. Nova carinska tarifa je usmerjena predvsem na varstvo domače industrije.
V	zadnjem času se je tudi zahtovalo odpravo zakona o prisilni poravnavi. Ta poprej • specifično hrvaški zakon se je razširil 1 1922. na celo državo. Sicer ne živimo v normalnih razmerah. V gospodarstvu se nahaja mnogo nezdravih in nesolidnih elementov, toda ravno zakon o zaščitni poravnavi more — pravilno rabljen — preprečiti vsako zlorabo gotovo. Tudi takoj, kakor v večini gospodarskih vprašanj leži težišče problema v rokah gospodarskih krogov samih nc pa v rekah državo.
Gospodarske neprlllke Sovjetske Rusije.
Moskovska sovjetska vlada stoji še vedno dovolj trdno in se napram buržujski Evropi občuti ftrejkoelej zmagoslavno. .Tako
stoji sovjetska politika v znaku,dveh potez* zmagovitega ponosa in potrebe denarja. Ruska vlada je mnenja, da evropski narodi no morejo živeti brez Rusije in na tem principu temelji njeno obnašanje, na podlagi tega stavlja Rusija svoje pogoje. Ker pa je v silno neprijetnem finančnem položa-jn, pomeni za njo staviti pogoje toliko kot zahtevati kredite.
V	kakšnih denarnih težkočah se nahaja Rusija, nam kažejo podatki, ki jih je navedel Kamenev koncem marca v seji cen-ti-alnega komiteja komunistovske stranke. V Rusiji kroži denarja za 415 milijonov zlatih mbljev. To silno nizko število nas mora navdati z začudenjem. Če pa proučujemo sedanje stanje Rusije, je prva stvar, ki jo opazimo, počasno gibanje življenja: žila mu vdarja slabo in ogromno telo ue opravlja svojih funkcij tako, kakor bi moralo. Ta veliki narod je padel v neke vrsta zaspanost. Omonjonih 415 milijonov, ki so v prometu, je sestavljenih na sledeči način: 305 milijonov je črvoncev, to je novih zlatih rubljev, in 110 milijonov je zakladnih bonov ln papirnatih novčanic.
Kot je dejal Kamenev, ne sme Rusija na noben način izdati do prihodnje jeseni več denarja kot do 450 milijonov zlatih rubljev.' Recimo 500 milijonov. Možnost ji preostaja torej, da stavi do jeseni še 80 milijonov v promet.
V	odrevenelosti, v kateri se nahaja Ru» sija, pa ni mogoče upostaviti ravnovesja v državnem proračunu. Kajti v vsakem proračunu se nahaja minimum izdatkov, ki se ne morejo stisniti in ki se držijo na gotovi višini. Zdrava dežela jih lahko prenose, toda za deželo, ki se nahaja v takem mrtvilu, kot je Rusija, so pa le preveč. Po Kamenevu znašajo neobhodno potrebni proračunski izdatki 1750 milijonov zlatih rubljev, mod tem ko bi dohodki v najboljšem slučaju znašali samo 1350 milijonov. Deficita je torej 400 milijonov, torej skoraj četrtino izdatkov.
Kako bi se dala ta velikanska luknje zamušlti? Sovjeti naravno mislijo na posojilo. Toda kdo bi dal posojilo tej uničeni deželi? Od kmetov zahtevajo 40 milijonov prostovoljnih prispokov, pod Imenom loterije se iztisne od pripuščenlh privatnih' trgovcev 36 milijonov prisilnega posojila, pod Imenom garantlranega posojila se vzame 60 odstotkov rezervnih fondov različnim industrijskim skupinam. Angleži in Francozi, ki so imeli namen, ustanoviti v Rusiji podjotja, se umikajo radi teh odredb, ki so
1 Ker se drucačc podere ves njon valutni sistem.
razen tega nozadostne, brozdvomno za polovico, da bi napolnile primanjkljaj. Kaj je storiti? Ali nuj se izdajajo na novo orvonoi? To bi pomenilo riskirali novo katastrofo. Dobiti tujezemsko posojilo? To jo namen londonskih razgovorov.
Toda Sovjeti bi radi kot v Genovi dobili pomoči, a nič odnehali od svojih načel, zahtev in propagaude.
Dejstvo je, da bi komunistovska vlada f)rav rada dobila pomoči od buržujskih držav, na drugi strani pa dela z vsomi sredstvi propagando na to, da jih uniči.
Razmerjo ruskih kmetov do sovjetov jo tudi ena noprilik današnjo Rusije. Francoskemu listu Revue economique et financiere se je posrečilo dobiti besedilo govora, kt ga je imel ua zadnji splošni so.ii ruske komunistične stranke Jakovenko, komisar za poljedelstvo. Ta govor, ki je sovjetsko vlado silno vznemiril, kaže, da je gospodarski položaj ruskih poljedelcev obupen: — Kmeta danes ni več mogoče spoznati, postal je zagrizen sovražnik komunistovske stranke. Spominja se s strahom na svoj položaj pred vojno in celo med vojno, in je mnenja, da se je takrat nahajal v neprimerno boljših razmerah kot dandanes.
Jakovenko, ki je bil radi svojega govora odstavljen, je mnenja, da se more Rusija rešiti le s takojšno opustitvijo komunistov-skih načel.
—.Toda, je dostavil, ta opustitev bi pomenila likvidacijo ruske komunistovsko stranke.
g Naš izvoz v prvem tromesečju () Ka\/ kor smo že poročali, se je v prvih 3 mesecih t. 1. izvozilo 715.264 ton blaga v vrednosti 2 milijard 61 milijonov dinarjev. Najvažnejši izvozni predmeti v omenjeni dobi so bili: gradbeni les 208.607 ton za 370 milijonov dinarjev, govedo 35.086 glav za 157, sveže meso 5.603 tone za 156 miljonov, jajca 3892 ton za 147 milijonov, suhe slive 13.892 ton za 119 milijonov, koruze 32.469 ton za 93 milijonov, živi prašiči 21.757 glav za 73 milijonov, kože divjačine 101 tona 70 milijonov, konji 12.730 glav za 52 milijonov, baker 902 toni za 52 miljonov, cement 75.389 ton za 46 miljonov, las za kurjavo 82.820 ton za 33 milijonov, hmelj 203 tone za 17 milijonov dinarjev itd.
g Dohodki od prodaje vžigalic. Monopol vžigalic predstavlja zelo važno pozicijo v dohodkih monopolske uprave. Po pogledu statistike so mesečni dohodki od prodaje vžigalic znašali 13 in pol miljonov dinarjev. V letu 1920 so znašali mesečni dohodki 453.612 dinarjev, v letu 192U 1 milijon 104.364 dinarjev, leta 1922. 2 milijona 275.882 dinarjev.
g Takse za sejme. Trgovinsko ministrstvo Je v teh dneh izdelalo nov pravilnik o državnih taksah, ki se imajo plačati ob prirejanju sejmov v naši državi.
g Novoeadeka produktna borza. Promet na novosadski borzi je znašal lani 19.386 vagonov raznih živil, kar pomeni napram letu 1922 povečanje za 8.064 vagonov, kar je vsekakor lep uspeh.
g Prometne vesti. 1.1, m. se je otvoril promet na progi Belgrad—Požarevac. Na tej progi bodo vozili samo mešani vlaki. — V kratkem bo začela obratovati tudi proga Paračin— Kruševac.
g Dunajske banke in Jugoslavija. V
dunajski »Die Borse« čitamo sledečo gotovo tendenčno pobarvano notico, ki jo objavljamo kot kronisti: Dunajske banko so pod vodstvom Wiener Bankvereina, ki ima največji finančni vpliv v Jugoslaviji, dosedaj bile udeležene pri eksploataciji jugoslovan-
ske žetve pšenice iu pridelka sliv z 600 mi-ljonl dinarjev. Ta znesek so nakazale v poletju, a v jauuarju so ga dobile povrnjenega.
Sedaj pa se drže dunajsko banke nasproti Jugoslaviji rezervirano in hočejo to transakcijo opustiti. Vzrok te razerviranosti je iskati v pomanjkanju gotovine in pa v prani alem obrestovan ju naložene glavnice. Jugoslovanski vladni krogi so radi te odklanjajoče geste dunajskih bank ozlovoljeni in hočejo radi tega tudi izvajati politične posledice. Mogočo jo pa tudi, da se bodo pogajanja obnovila in da se bo avstrijski bančni sindikat spopolnll z zunanjimi kontrnhontt, vsled česar bi so na posameznika odpadajoča kvota dala zmanjšati.
g Vinska trgovina na Ogrskem. Kakor poroča ogrsko poljedelsko ministrstvo bo letošnja trgatev v ogrski zelo slaba. Zaradi teh slabih izgledov cene vinu naraščajo in ni nobenih pomembnejših poslov.
g Bančni polom na Dunaju. V konkure je prišla sLombard und Eskomptebank« na Dunaju, ustanovljena že 1. 1872. Banka je največ propadla zaradi odtegnitve holandskega kapitala in radi izgub pri devizah in valutah.
g Novi petrolejski vrclci v Romuniji. Na Sodmograškem so zadnje dni odkrili zopet dva petrolejska vrelca, katera bo eks-ploatirala Banca Romanesca.
g Trgovski promet med Italijo ln Rusijo. Vodja ruske trgovsko misije v Italiji Gorčakov je dal tržaškemu časopisju o trgovskih odnošajih Italije in Rusijo sledečo podatke: Sovjetska Rusija jo nakupila v Italiji velike množine svile, platna, poljedelskih strojev, avtomobilov, žvepla in zelenjave. Promet z ruskimi pristanišči jo v prvi vrsti v rokah italijanske paroplovbe, kor je ruska trgovska mornarica še prešibka. Rusija namerava v najkrajšem času nakupiti večjo število italijanskih trgovskih parnikov. Od lanskih ruskih prodnktov jo bilo izvoženih iz Rusije v Italijo krog 200.000 ton pšenice, več tisoč ton nafte in večje množino lesa, rud in surovo svilo.
Cerkveni vestnik.
c Pri sv. Primožu nad Kamnikom bo cerkveno opravilo letos na binkošlni pondeljek zvečer ob pol 8 iu na buikoštni torek zjutraj ob 5. S tem je vsako drugo naznanilo preklicano, ki bi pomotoma došlo v kak naš list.
Boiire že sedlaif
opozarjnmo, da nudi najboljše, okusno in skrbno izgotovljenc deške OBLEKE po nižji ceni, kakor drugje slabe obleke, le
Drago Schwab, Ljubljana.
Slov. kršč, гепзка zveza ima svojo redno sejo v sredo ob 5. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni. — Predsedstvo.
Društvo finančne kontrole v Ljubljani. Redni občni zbor se vrši dne 8. junija 1924 ob 9. uri v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma. Ministrstvo fin. gen. dir. por. je prepovedalo vporabo objav za brezplačno vožnjo po železnici, pač pa se bode izposlo-vala za ndeležence polovična vožnja proti izkazu s člansko izkaznico pri izhodni postaji in to v dneh od 6. do 10. junija t. 1. Opozarjamo gg. tovariše naj voznih listkov v Ljubljani ue oddajo, ker bodo veljali tudi za obratno vožnjo. Ker prisostvujejo zborovanju tudi delegati sekcij cele kraljevine, vabimo ua sigurno udeležbo.
Seja Društva najemnikov se vrši nocoj ob 8. v mestni posvetovalnici na magistratu (ne v Mestuem domu).
Dijaški vestnik.
d >Danica«. — V petek, 6. III., se vrši ob osmih zvečer v dvorani akademskega doma redni mes. občni zbor. Na dnevnem redu so tudi volitve. Udeležba torej za vse obvezna, tovariši bratskih društev in gg. starešine vabljeni. — Odbor.
Turlstika in šport.
1'eom planincem v vednost! V soboto dne 7. junija otvorimo Aljažev dom v Vratih. Založen bo z dobro jedjo tn pijačo ter s foto-grafičnimi razglednicami. — Osrednji odbor SPD.
NajrenejSe io najnovejše obleko za dame in gospode dobite samo: Šelenb. ul. 8. GrlSar & Meja«.
Ш
Dan tatov. Včeraj sta se praln pred porotniki dva nevarna vlomilca in taiova, ki sta bila že večkrat kaznovana radi predrznih vlomov in tatvin. Oba sta tudi žc enkrat pobegnila iz kaznilnice in sicer prvi iz ljubljanske, drugi pa iz mariborske. Oba sta hotela preko meje, kar pa se jima ni posrečilo, zato pa sta nadljevala svoj tatinski posel zopet pri nas doma. Prvi je nastopil 27 letni slikarski pomočnik Vinko Roš, doma iz Kranja. — Roš je pobegnil s tovarišem Viktorjem Smolnikarjem dne 29. nov. iz ljubljanskih zaporov. Dne 9. dec. pa je že izvršil s tovarišem Omahnom, s katerim se je seznanil v zaporih, predrzen vlom pri trgovcu Karlu Albrehtu v Kamniku. Nagovoril jih je k temu vlomu po njegovem zagovoru neki Grozdek, pri katerem sta stanovala ,in nista imela denarja, da bi plačala hrano in stanovanje. V trgovino sta vlomila na ta način, da sta dvignila z žrdjo železni križ v oknu. Odnesla sta iz trgovine skoro za 24.000 Din najrazličnejšega manufakturnega in špecerijskega blaga. Drugi, še bolj predrzen vlom pa je izvršil Roš z Viktorjem Smolnikarjem na poštnem uradu v Železnikih, Tudi tam sta dvignila z žrdjo železno mrežo iz okna ln sta vdrla v skladišče poštne pisarne. — Poskušala sta vlomiti pred vsem seveda v blagajno, kar pa se jima ni posrečilo. Zato pa sta odpeljala celo kopo raznih poginih zavitkov, ki so došli za razne stranke v okolici. Oškodovala sta na ta način deset strank in sicer: Ivano Tavčar iz Železnikov, Lovro Eržena iz Rudnega, Marijo Potočnikovo iz Dražgoš, Heleno Markelj od Sv. Križa, Sodarsko zadrugo za Selško do-
lino na Cešnjici, Antonijo Demšar in Marijo Bizjak iz Rudnega, Petra UrliH iz Po'dlonka, Heleno Pogačnikovo iz Dražgoš in Filipa Mo-sloviča iz Peslič. Poštnemu uradu pa sta odnesla 2 vreči in 50 dopisnic. Skupna škoda, izračunana po navedbi cen na zavojih (kjer pa se običajno radi pristojbine navede nižja vrednost, kot je v resnici blago vredno) znaša preko 42.000 kron. To blago so spravili v Ljubljano, kjer so si plen na Grozdekovem domu razdelili, nato pa prodajali po Ljubljani, pri čemer pa so bili zasačeni. Policija je našla del ukradenega blaga pri nekem Petru Kull-manu v Ljubljani. In tako je bilo zopet glo-rije konec. Rosevi tovariši so prišli prod redno sodišče, Roš pa, ki je bil glavni vodja, pred poroto. Prizual je mirno skoro vse obdolžitve, zavračal je edino obtožbo glede vlačuganja in beračenja, češ da po zimi ni mogel dobiti slikarskega dela, drugega nI znal, živeti pa je moral. Porotniki so vprašanje glede tatvine soglasno potrdili, zanikali pa so z 8 glasovi vprašanje glede beračenja. Na predlog tega pravdoreka je bil obsojon Roš na 4 leta tc'žlte ječe in se mu vračuna v kazen samo en del zapora in sicer zaradi pobega. Roš se je hotel pritožiti, toda, ko so ga poučili, da mu to prav nič ne pomaga, marveč bi lahko še par mesecev zastonj sedel in čakal na rešitev pri/.iva, je kazen sprejel in je odšel smeje se iz dvorane.
Drugi vlomile-! Jernej Ambrožič, doma i* Gorij, je pa še bolj zrel in nevaren kot Roš. Ta je bil že sedemkrat kaznovan radi tatvine in je bila zadnja njegova kazen 5 letna ječa. Ta je pa pobegnil 1. sept. lani iz kaznilnice v Mariboru, šel je na Koroško, kjer se je dobro spoznal kot dolgoletni tihotapec, in od tod na Gorenjsko. Prvi vlom je izvršil dne 29. septembra pri lesnem trgovu Vinku Janu v Gorjah. Tudi ta je metal z žrdjo križe iz oken. V Janovi pisarni je pobral dva gumijasta plašča, nekaj obleke, žepno uro, verižico, listnico, torbo za akte, dragocen daljnogled, 2 puški z daljnogledom, 20 srebrnih kron, 16 lir, 60 tisoč avstr. kron in nekaj obligacij, tako da je napravil za skoro 21.000 Din škode. — To pa mu ni bilo dosti. Šel je na Rled, kjer je vlomil pri trgovcu Adolfu Starklu, kateremu je pobral za skoro 20.000 Din raznega blaga, obleke in perila. Ambrožič je označen v obtožnici že kot tat iz navade. Ko so ga aretirali, so našli pri njem še 1170 Din. Mož so zagovarja jako živahno in — vse taji. Pobegnil sera, pravi, toda kradel nisem, marveč sem se pošteno preživljal s tihotapstvom saharina iz Koroške. Obtožen je tudi, da je žalil in grozil sod. slugi i Miroslavu Ludvigerju v Kranjski gori, da se
TRBOVELJSKI
dobavlja Dražba »ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
Naprodaj je POSESTVO
Maksa in Jožefe BENCINA, Tinsko št. 7, p. Pristava (Sp. Štajersko), obstoječe iz: 18 oralov zemlje, 5 oralov obsežen sloveč vinograd, travnikov, njiv in poslopja v najboljšem stanju. Poizve se na licu mesta.
Nanrodaj HIŠA
s POSESTVOM
11 oralov: zaraščen gozd, ! njive s travniki, sadni vrt, v i dobrem stanju gospodarsko poslopje, tik drž. ceste, pripravno za kako obrt. Pet-fcovšek Jožci, Knlce it. 11, p. Gornji Logatec. 3205
		
		K
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas jc naša nadvse ljubljen«, dobra soproga, skrbna mama, stara mama in tašča, gorpa
Marija Tisrk roj, Ш
danes po dolgem trpljenju, previdena s tolažili »vete vere, za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnicc se vrši v četrtek, dne 5. junija 1924 ob štirih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta miša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana - Trbovlje, dne 3. junija 1924.
IVAN TURK, blok. sluga drž. žel., soprog. — IVAN, postaje-načebiik, MARIJA poiočena GAJŠEK, ALOJZ, upravitelj, otroci. — ViLKA TURK, rojena KOSCHELL, sinaha. — JANKO GAJŠEK, trgovec, zet. — MAGDA, ANDA, VLADIMIR, MAJDICA, vnuki.
Jame« Oliver Curwood:	34
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
XIX. Wi!dski karneval.
Tri dni in tri noči sta Kazan in volkulja Sivka živela od zmrznjenega mesa starega jelena in stala poleg njega na straži, v družbi štirih psov, ki so takoj pripo-znali Kazana za svojega vrhovnega poglavarja.
Volkulja Sivka se ni dosti brigala za to družbo. Rajši bi biia videla, da bi bila sama s svojim tovarišem in večkrat je skušala, ga povleči s seboj v gozd. Toda pri živalih kot pri ljudeh je želja po gospodo-Vanju velika in Kazan jo z veseljem spet našel svoje staro dostojanstvo in pretekle čase, ko je gospodoval nad psi uprege.
Temperatura je postajala milejša in ppet je bilo mogoče hoditi na lov kot po navadi.
Kazan je začel loviti po noči četrtega dne z velikim navdušenjem. Za njim so šli vsi štirje psi. Prvič je zapustil svojo slepo tovarišioo.
Naj>adli so mladega damjeka. Kazan mu je skočil za vrat in ga ubil. In predno fie ni bil nasitil, si ostali pei niso upali približati se skupnemu plenu. On je bil gospodar, on vsemogočni car in umaknili so f>e že, če je samo zarenčal. Samo če je pokazal zobe, so so položili vsi tresoči se na 'rebuh v sneg.
Volkulja Sivka je prišla pol ure pozneje, žalostna, s povešenimi ušesi in gla-Vo. Damjeka je komaj pokusila. Najraje bi se bila vrnila sama s Kazanom nazaj v
gozdove. Kazanu pa ie prav dobro ugajala družba, v kateri je bil živel toliko časa.
Dva tedna sta pretekla tako in vsled rastoče solnčne vročine je toplomer kazal vedno več stopinj in sneg se je začel tajati. Kazan in psi so kljub oporekanju volkulje Sivke hodili proti jugu, proti človeški civilizaciji. Tako so prišli v bližino ene najbolj oddaljenih naselbin Hudsonskega zaliva.
Ko je tropa hodila po grebenu dolgega griča, jo je nekaj ustavilo. Bil je to rezek človeški glas, ki je klical besedo, katero so Kazan in štirje psi dobro poznali: >Kuš! Kuš! Kuš k Na vznožju griča so zapazili na odprti planjavi uprego šestih psov, ki so vlekli sani. Človek je tekel za njimi in jih je naganjal s klicem: >KušI Kušl Kuš k
Vsa tropa se je v negotovosti, kaj naj stori, ustav-ila. Ko so bile sani izginile, so šli v dolino in duhali silno razburjeni sled. Šli so po njem miljo daleč, tudi volkulja Sivka, ki je bila vznemirjena nad tako drznim početjem. Človeški duh ji jo bil silno zoprn iu edino njena slepota, ki jo je bila prikovala na Kazana, jo je zadrževala, da ni zbežala.
Nato se je pa Kazan ustavil in v veliko zadovoljstvo Sivke je vedel tropo v bližnji gozd. Volk je bil zmagal v njem.
Povsod se je talil sneg in s pomladjo so vsi lovci zapuščali Wilderness, kjer so preživeli zimo. S seboj so vozili kožuhe, ki so jih nabrali pozimi.
Med tem ko зе je volkulja Sivka vedno bolj bala, priti v dotiko s človekom, je pa vstajalo v Kazanu vedno večje poželjenje, da se pridruži svojim bivšim zatiralcem.
Miljo za miljo so se vedno boli bližali
prvi naselbini in Sivka je čutila, da ji bo nepremagljiva sila odvedla Kazana nazaj k človeku.
V filialki Hudson's Вау Companije je vladalo veselo življenje. Za4ovce je bil dan plačila in zajedno dan zabave. Ogromne množino kožuhov so se kopičile tu, ki so jih nato odposlali v London in Pariz in v druga velika evropska mesta.
To leto pa je vladalo prav posebno zanimanje med \vildskimi prebivalci. Rdeča smrt je šla skozi deželo in po številu onih. ki so se vrnili, so spoznali, koga je pobrala in kdo ji je všel.
Na stotine taborskih ognjev je gorelo okoli družbine podružnice in okoli njih so se sukale ženske in otroci lovcev.
Največji direndaj pa je bil na pustno noč. Tedne in mesce so moški, ženske in otroci, iz gorovja in iz nižine, belci in rde-čekožci, da, tudi mali Eskimovci, čakali to bajno zabavno noč. Družba je dala veselco vsem onim, ki so bili njeni uslužbenci in ki so trgovali z njo.
Družbin agent je to veselico letos še bolj sijajno pripravil, da odžene žalostne spomine na Rdečo smrt.
Dal je po svojih lovcih ustreliti štiri karibuje in na prostrani jasi, sredi katere je etala podružnica, je dal postaviti štiri ogromne gromade iz suhih polen. Na smrečjih vilah, ki so bile deset čevljev visoke, je ležala kot raženj druga smreka, ki so ji olupili kožo. Na vsakem teh ražnjev je bil nataknjen cel karibu, da se speče nad ognjem.
Prižgali so ogenj, ko je noč legla na zemljo in agent je sam zapel slavno »Kari-buievo oesem , znano no vsem Northlanda:
>0! karibu-u-u, o I karibu-u-ul Peče se tu, Visoko na ražnju, Debeli in beli karibu-u-uk >Sedaj pa vi«, je zatulil, >vsi v korit k In z divjim navdušenjem so zapeli pesem v koru moški, ženske in otroci, zbu-divši se iz dolgega molčanja, ki jih je kot mora tlačilo v Wildu. Hkrati so se pa prijeli za roke in začeli plesati okoli štirih ražnjev veliko kolo.
Več milj daleč so je čulo gromovito teptanje. Kazan, volkulja Sivka in štirje psi, ki so bili z njimi, so ga začul; in začeli tuliti. Naenkrat pa je zagrabilo pse poželjenje vrniti se k ljudem. Pozabili so, da je Kazan njih gospodar in kot sence so izginili s povešnimi ušesmi v smeri ropota.
Volčji pes se je še obotavljal. Veti no bolj je silil v volkuljo Sivko, ki se je vlegla {K)(l grmovje, naj mu sledi, a zaman. Ni se ganila. Tudi v ogenj bi bila šla s svojim tovarišem, samo človeku nasproti pa ne.
Slepa volkulja je začula po suhem listju nagle udarce nog, ki so se oddaljevale. Trenutek pozneje je vedela, da jo je Kazan zapustil. Šole sedaj je stopila izpod grma in začela glasno javkati.
Kazan je slišal jok, a se ni vrnil. Človek ga je le bolj privlačeval. Štirje hus-kyji so bili precej pred njim in začel je dirjati, da se jim pridruži. Nato se je pa malo pomiril, začel korakati in se kmalu ustavil. Miljo daleč pred seboj jo zapazil velike ognje, ki so razsvetljevali temo in odsevali na nebu. Pogledal je za seboj, upajoč, da se prikaže volkulja Sivka. Ko jo zaman čakal nekaj minut, je šel naprej.
bo maščeval iu pa da je nosil s seboj samokres, seveda brez dovoljenja, kar vse znači, da je mož res nevaren človek. Na Ludvigerja se je jezil, ker ga jo ta zasačil, ko je hotel zlomiti okove in napraviti luknjo v zidu. Denar trdi, da mu je dal neki oberkontrobantar »Gu-stel<, o katerem pa ne ve nobenih drugih podatkov.
Njegovo zasliševanje je bilo mestoma jako živahno, ker se je obnašal mož jako samozavestno in se je zvijal, kolikor se je pač mogel. Poznalo se je, da je Ambrožič v zaporih in po svojih blodnjah po svetu napravil dobro šolo. Pred vsem je odločno zanikal, da H bil kriv, iz kaznilnice pa je zato ušel, ker se mu je v zaporih vedno slabo godilo. Denar, ki so ga našli pri njem, je zaslužil po lastni iz-
javi s tihotapstvom saharina iz NenrSke Avstrije. Sodni sluga Ludviger je povedal, da je bil mož v zaporih jako nevaren in da je rušil zid in peč kljub temu, da je imel vezi na rokah. — Med obravnavo se je tudi ugotovilo, da je bil Ambrožič svoječasno zasačen pri neki tatvini. Ker se je bal, da bi stare kazni preveč ne vplivale na sodnika, se je pustil obsoditi pod imenom Matija Sterle in je navedel, da še ni bil kaznovan. Z ozirom na to je bil kaznovan samo na eno leto. Ko pa se je pozneje ugotovilo, kako je mož potegnil sodnike, s omu to kazen zvišali na 5 let. Obravnava je bila že včeraj zaključena, toda ena priča ni prišla, kljub temu da je dobila obvestilo, da mora priti k obravnavi. Ker je obtoženec odločno zahteval, da ta priča mora biti zasliša-
na, je bila snočna obravnava prekinjena in se nadaljnje danee zjutraj ob 8. uri.
Senatu je predsedoval nadsvet. Mladič, votanta sta bila sod. svet. K e r š i б in sodnik Jelene. Tožnik drž. pravdnik dr. Ogoreutz, branitelj pri Rošu dr. Z i r o v -n i k, pri Ambrožiču pa dr. J e 1 e n c. Danes se vrši zanimiva obravnava proti družbi Sitar, Kernc & Comp radi raznih goljufij in sleparij-__
Poizvedovanja.
Našla se je srebrna verižica. Dobi se v upravi lista.
Kar Vi potrebujete, je Elzafluid. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečinel Poizkus-
na poSiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donj» Stubica, Elza trg it 184, Hrv.
Meteoroioglčno poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš. Normalna barometerska višina 736 mm.
Prvo Irebanje
S. In O. mili 11.

5 premij!
100.000 srečk - 50.000 doliiiiioi)
Absolutna sigurnost In drlavno jamstvo!
V teku pet mesecev izžrebalo se bode
ZS.000.000 in 6S0.000 Din
bru vsakega odbitka v gotovem denarju.
Z eno srečko se more dobiti:
EP. 1,500.000, 1,000.000, 500.000, f00.000 , 300.000, 1S0.0G0, M000, 130.000, 100.000,90.000, 80.000,70.050, 60.000, 50.000 Dinar itd, itd.
Cena srečk za vsako izbiro:
Cela srečka Din 80'—
Polovica srečke Din 40 —
Četrtina srečke Din 20"—
Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju I Hitra in točna postrežba I
Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije
Banttio homandito® drustfvo
A- Rein in flrilg
(Oddelek razredne loterije)
Preradovičeva nI. 2. Z&GREB Бајеив ul. 8.
Telefon 17.03, 20-2&. Poštni predal: 380
Mnarodna Banha d. d.
(odlo dri. razr. lutrije).
Pile in rašple (Turpije).
NOVE, najboljše kvalitete, vse vrste, vsak posamezni komad zajamčen. - Prevzamemo tudi stare pil« v nanovo nasekanje. - Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo; cene zmerne. BRATA KOLENC, tovarna za pile in parna bm-silnlca — Mirna, Dolenjsko.
Caa орнао. тапја	Barometer v mm	'termometer » (J	filUrom. (literenon v O	-Nebo, vetrov	fauarin« T mm
2./6. 21 b	<33 9	216	10	obl. j. Z.	
3./6 7 h	737-0	18-0	10	dež. j. z.	21-2
3.,6. 14 h	7370	18-8	1-e	obl,	
Sepirns knjige računov, komisijske knjižice, šolske mape, notese itd.
dobuvlja najceneje
Knjigoveznico H. T. D.
Eijuiiljano, Kopitarjeva ulica 6/11
Botri pozor I
Za birmo!
NajholjSe in najcenejše obleke za birmance v vseh velikostih in največji izbiri Vam
nudi priznano solidna tvrdka
&J1IB&JANA
dvorni trg з.
Vedno v zalogi angleško in češko sukno, elegantni modni vzorci, razno moško perilo in drugo manulakturno in modno blago po konkurenčnih cenah. Lister v vseh barvah, dalje surova svila, platno, panama rips, itd. za obleke v ogromni izbiri. Blagovolite si ogledati zalogo I
MLAD PEK
želi mesta za takoj. — Ponudbe na upravo lista pod »SAMOSTOJEN«. 3206
Mlekar in strojnik ter izprašan kurjač,
star 36 let, z dolgoletno prakso v parni mlekarni in najboljšimi referencami želi premeniti mesto. - Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Mlekar in strojnik«. 3207
ŠIVILJO
LE prvovrstno moč z daljšo prakso in splošnim znanjem j v krojenju sprejme TAKOJ i za stalno in pod najugodnej-I širni pogoji MODNI SALON. Naslov pri upravi »Slovenca« pod številko 3202.
KMEČKO DEKLE
srednje starosti, dobra gospodinja in kuharica, želi sjužbe v župnišču takoj ali pozneje. — Naslov v upravi .Slovenca« pod št. 3203.
Bukova drva!
Kupi se večja partija cepa-nic Ia, brez okroglic, popolnoma snhlh, sečnja 1.1923, kakor se jih zahteva za Švico. — Večja partija popolnoma suhih bukovih DRV, mešana z okroglicarai do 20% in več. — Popolnoma suha hrastova eksportna drva. - Ponudbe na upravo lista pod šifro EKSPORTNA DRVA štev. 3190._
Pozorl	Pozor!
Plačujem najbolje stare
obleke, čevlje
I in POHIŠTVO. — Dopisnica I zadostuje. Pridem na dom. i Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje St. 29.
JERMENA za CEPE
gožc, biče (gajžle), jermena za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špaga), šmis, čevljarsko prejo, čopiče za be-lcnje in pleskanje ter razne krtače — kupite najceneje v veletrgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv, Jakoba trg 9.
P. П.
šivilje gospodinje
: : :
j opozarjamo, da so zopet do- | j speli najboljši šivalni stroji 1 !	in kolesa	:
er
j v vseh opremah
{ za rodbinsko in obrtno : rabo. Istotam vseh vrst j čevljarski stroji „AdleT" : kakor: cilinder, levoročni
in krojaški, i Pouk v vezenin ter i \ hroonlu perila m \ I nogavic Ištofanjel brez- : : plačno CdlnO le pri: 5
13isis Peteline I
Ljubljana,
: blizu Prešernovega spome- i nika ob vodi.
1 Popravila sprejemamo! j
PRISTNI, NARAVNI,
1
21 Din
nudi LEKARNA dr. G. PICCOLI v Ljubljani.
VELETRGOVINA
OSVALD DOBEIC
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9
priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila, zobni prašek in pasto »Kalodont-Eli-da« ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih cenah.	3153
Pozor šiviije!
Preoblečene gumbe vseh vrst in velikosti, kakor tudi
ažuriranje in entlanje
SE SPREJEMA in takoj izvrši pri tvrdki
BELIHAR I VELEPIČ,
SPODNJA ŠIŠKA, Kolodvorska ulica itev. 150.
Ш 1Ш1
Eraz lrvar.ienja blaga komično anaienje ln vsakovrstno bar-
SEg ANTON BOC
Ljnbljana, Šelonburgova nI 6/1 GHnoe-Vi6 48.
PRODAM: STOJEČ BENCIN-MOTOR,
6 KS, TRAČNO ŽAGO in UNIVERZALNI MIZARSKI STROJ, vse v dobrem stanju. — Naslov v upravi lista pod številko 3204.
POZOR!
Slav. občinstvu naznanjam, da bom prodajal od danes naprej različno blago po sledečih cenah: Ia dom. svinjska mast 35 Din
suha slanina .....33 Din
papricirana slanina . . 34 Din treb. meso (Kaiserfl.) 33 Din soljena slanina .... 30 Din
sveža slanina.....28 Din
Pri večjem odjemu popust.
J. PRIMC,
prekajevalec in mesar, Ljubljana (Šolski drevored)
ŽLICE, VILICE,
kuhinjske in žepne nože, jedilno orodje, pipce, škarje, žepna ogledala, ustnike za cigarete, pipe-mornarice — merila (pošeti). »Ilirija« in »Jadran« čistilo. — Leščilo, mast in apretura za usnje, olje za šivalne stroje, črnilo in gumi-arabikum — na debelo pri tvrdki OSVALD DOBEIC, Ljnbljana, Sv. Ja-Jakoba trg St. 9. 3154
Hrastove in smrekove hlode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino iranko vagon, najraje na progi Zidani-most—Brežice. Ponudbe z navedbo cenc, množine in kraja, kjer se isti lahko ogledajo, na:
AND. JAKIL - Krmelj
(Dolenjsko).
J

i
Potrti globoke žalosti narnanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod	,
Jožef Ocrvirlc
mesar
v ponedeljek, dne 2. junija 1924 po daljši bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspaL
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vriil v sredo, dne 4. junija t. L ob 4. ari popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta it. 53, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 3. junija 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar nI
zavržen, zato ker
ima reklama
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »-Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo trn in stroškov ter zagotovi
vedno uspeli!
Q !	Ia birmo
	Ura od 100 din naprej
	Srebrnlna Zlatnina
	Oglejte si cene v izložbah
	F. Čuden, Ljubljana
	Prešernova 1 - Šelenburgova 7 8
Išžem 1Ш
w s •
resnega značaja, z dobro vzgojo in STO do DVESTO. TISOČ DINARJEV vloge za luksuzno trgovino. — Dopisi pod »ZDRAVA« na onončni ln reki. zavod APOLO, Ljubljana, Stari trg it. 19, IL nadstr.	3195
Nojbolje se kupi brez dvoma
$ Pri nizki ceni ^
Ignac Žargl, Ljabljana Sv. Petra cesta et. 3.
Velikazalo^a rotrtlfčin 7it )rr>{> ?n ?Mlje
vseh vrst in najpotrebnejših kakovosti. Na debelo!	Na drobnol
i n : S.
z №
= 3
I •
i n
ŠENTJANŠKI PREMOG
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah z* promptno dobavo PRODAJNI URAD šentjanikega pre-mogovnika And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
I Ш11ШШШШШШ1ШШ1Н11ШШ11Ш1||1Н11ШШШНШ1Ш11!!1|1Ш1М11Ш|;||1МШШ1>|
Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga
obraia&te pozornost
na veletrgovino manufakturnega blaga
VIL8M Pl CSC
podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, f
središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telet 334. |
kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah | in vrlo solidni postrežbi.
NA DEBELO !	NA DEBELO ! =
3
l.iiiiiiiiiiuiiiiiiiMuiiiiiiiiimiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu'iim
Ignac Žargi
„Pri nizki ceni"
Sv. Petra cesta St. 3
O) nudi cenj. odjemalcem po globoko znižanih cenah C razno damsko, moško in otroiko tO
O)
ta. m cr ro
9
ko perilo, najnovejše >3 bluze, damske obleke, perilne, od 140 Din naprej, •g: razne nogavic« v vseh barvah, svilene flor-noga-ГЧ1 vice za dame od 38 Din naprej, dalje velika izbera za gospode in otroke, svilene in pletene samo-veznice itd. itd.
Vino
Vino
II
тш^к
podružnica
vinarske zadruge
JUTOMERCAN"
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljubljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoii.
Vino	Vino