Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3818 n GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« NO. 31. — STEV. 31. 1 The largest Slovenian Dally in i j the United States. & o ItroeJ every day except Sundays a and legal Holidays. 1 75,000 Readers. J TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 6, 1931. — PETEK, 6. FEBRUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK xxxi*. RUSIJA BO V TREH LETIH ZAVRSILA SVOJ NAČRT nadvse značilen govor samodržca j. stalina pred industrij. kongresom V desetih letih bo Sovjetska Unija z ozirom na industrije na istem stališču kot katerakoli druga industrijska dežela. — Rusija bo največja proizvajalka sladkorja na svetu. — Ruski delavci in kmetje bodo morali doprinesti še dosti žrtev. — Zivljenske udobnosti sedanje boljševiške generacije. MOSKVA, Sovjetska Unija, 5. februarja.—Pred industrijalnim kongresom, ki se je sestal danes tukaj, je imel otvoritveni govor resnični vladar Sovjetske Unije, Joseph Stalin. Rekel je, da bo petletni načrt za industrijalizara-nje dežele zavržen v treh ali najkasneje v štirih letih. Do onega časa bodo ruski tehniki izrabili vse narodne vire. Po zatrdilu Stalina bo Sovjetska Un?ja kmalu največja poljedelska dežele na svetu in komunistični sistem se je izkazal kot edini, ki onemogoča tako gospodarsko krizo, kot se je v sedanjem času pojavila po skoro vseh kapitalističnih deželah. Rusija je dandanes menda edina dežela na svetu, ki ima problema nezaposlenosti ter skokoma razvija svoje industrije, dočim vse druge dežele trpe vsled gospodarske depresije. Stalin sicer priznava, da v Rusiji ni še vse tako kot bi moralo biti, prerokuje pa z vso gotovostjo epohalno zmago v industrijalnem kot tudi v soci-jalnem oziru. Milijoni ruskih delavcev in kmetov so morali v preteklih dveh letih doprinesti velike žrtve in prenašati jih bodo morali še par let. Deželo je treba pomladiti ter jo postaviti v vrsto naprednih velesil. Naj manj po desetih letih bo zamogla Rusija v vreh ozirih tekmovati s katerokoli državo na svetu. Ze sedanja boljševiška generacija ima brezprimer-110 več življenskih ugodnosti kot jih je imela prva. — Rusija ima vsega dovolj, — je dejal Stalin, — železa, premoga, petroleja, žita in bombaža. Edi-nole gumija ji manjka, toda tudi gumij bomo imeli po preteku dveh let. Nobena druga dežela na svetu nima takih možnosti za razvoj kot jih ima Rusija. Sčasoma bo postala Rusija največja proizvalka sladkorja na svetu. — Mi imamo pa še važneje obveznosti in sicer napram svetovnemu proletarijatu. Mi nismo napredovali samo s pomočjo naših lastnih delavcev, pač pa s pomočjo delavcev vsega sveta. Brez te pomoči bi bili že zdavnaj podlegli. Zdaj moramo iti naprej, da bo lahko rekel svetovni proletarijat: — I am je naša predstraža, naša vlada in naša domovina. Podpirajmo jih v boju proti kapitalistom s tem, da izvedemo svetovno revolucijo! — V preteklosti nijmo imeli domovine, dočim jo zdaj imamo. Ce hočete ohraniti našo domovino, morate v najkrajšem času izločiti njen zastoj. Z o-zirom na industrijalni razvoj je zaostala Rusija za drugimi narodi za petdeset oziroma za sto let. Ce nočemo biti potisnjeni na stran, moramo v desetih letih popraviti, kar smo v sto letih zamudili. Stalinovemu govoru so vsi navzoči navdušeno ploskali. Podobnega aplavza je bil deležen tudi ministrski predsednik Molinov, ki je govoril za Stalinom ter se pečal z gospodarskim položajem Sovjetske Unije. V fiskalnem letu 1929-1930 je eksportirala Rusija nad dva milijona ton žita, leto prej pa samo nekaj nad tristotisoč ton. Nadalje so izvozili: štiri milijone petstotisoč ton petroleja, sedem milijonov ton lesa in dva milijona ton premoga. Importirala je Rusija predvsem iz Združenih držav za dvesto osemdeset milijonov rubljev blaga. dokaz seje razletel v sodišču Ko se je razletela steklenica, ki je vsebovala "grozdni sok", je sodnik obsodil obtoženca n a trideset dni ječe. general butler v Škripcih Znani general se je mudil včeraj v Washingtonu. Besedilo obtožbe ni še znano. WASHINGTON, D. C., 5. febr. — Mornariški urad je Včeraj dvignil tožba prati generalnemu majorju Smedley D. Butler ju ter dostavil kopijo obtožnice zagovorniku, majorju Henry Leomrdu. General se je znal spretno izogniti časnikarskim poročevalcem. S -postaje v Quantico, Va., je prišel v New York, da se posvetuje s svojimi priijatelji. Obtožba se tiče generalovega govora, katerega je imel v PhiliiDelphi j i. V njem je označil italijanskega j ministrskega predsednika, Benita j Mussolinija kot divjaka. DENVER, Colo., 5. februarja. — Sedemnajstletni Ed Garcia se bo tridesat dni hladil v ječi. Predno je nastopil svojo- kazen, je svečano prisegel, da ne bo nikdar več pokusil "grozdnega soka" ali kake druge močne pijače. Garcio so privedli v policijsko sodišče, kjer so iga obdolžili, da se je tako napil "grozdnega. saka", da je hotel kar Itri policiste naenkrat pre-tepsti. Steklenico "grozdnega soka" so prinesli policisti seboj ter jo postavili na sodnikovo mizo. — Ali se smatrate krivega ali ne? ! Rekel da Mussolini nekoč - ga je vprašal sodnik P°VGtzil mal° deklico ter - Ne - je rekel in hotel še ne- ~ Ka'j ,je človeško ž*vljenje v pri-kaj povedati, pa ni mogel, kajti ste- |meri 2 1130(10 vsega naroda! Zaenkrat ni znano, če ,bo objavlje- klenica nia sodnikovi mizi je s strašnim pokom eksplodirala, in rdečkasta tekočina je brizgnila po vsej dvorani. Sodnik si je# oblizniu kapljico e nosu in se nakremžil. Pomočil je prat v lužico pred seboj in pokusil ter se še bolj nakremžil. na obtožnica v pričetka obravnave. Obe strani morata privolili v ta% načrt. Medtem pa je obnovil senator Heflin svoje napade na Mussolinija. Prečital je članek iz antifašistov-skega lista Nuovo Mondo kateri iz-_ f javlja, da temelje izjave Butler j a na Garcia je ipa medtem prišel k sa pi in nadaljeval: .resnici.. — Prisežem vam, da ne bom nik- ! BJ:ler n*eg°vem mnenju tip dar več pokusil "grape juice-a" in prajVega Ameiikansa. sploh nobene druge take pijače. Toda ta prisega ni dosti zalegla. Sodnik ga je poslal za trideset dni v ječo. ♦izdajalec" predavatelj Profesor, ki je bil obso-j e n zaradi veleizdaje na deset let ječe, predava sovjetskim znanstvenikom. MOSKVA, Rusija, 5. februarja.— Profesorju Leonu Ramzlnu, ki je bil tekom veleizdajfliškega procesa najprej} obsojen na smrt, potem pa pomilo&žen na desetletno ječo, ni nič hudega. 1 Vsak teden pv.rkrai; ga prevedejo močna zastraženega v Moskvo kjer predava skupini sovjetskih učenjakov o termodinamiki. Njegova "ječa" je dobro opremljen laboratorij, ki se nahaja v od-d-aijenosti tridesetih miljj od Moskve. Ramzin se je moral s svojimi sedmimi tovariši zagovarjati zaradi veleizdaje pred najvišjim sovjetskim sodiščem. V inozemskih državah splošno prevladuje mnenje, da je bilo vse samo "komedija", koje namen je bil oplašiti nasprotnike sovjd skega režima v Rusiji. NEMIRI HA CEHOSLOVA-SKEM PRAGA, Čehcslovaška, 5. febr. — V Duxu je hotela policija raizgnati { zborovanje nezaposlenih majn-arjev. Majnarji So se*ji zoperstavili, in prišlo je do vročega pretepa. Več nezaposlenih in par policistov je ranjenih. značilen gandhijev poziv V nebesih je baje zapisano, da mora Indija dobiti svojo polno neodvisnost. — Nacionalistični voditelj je proslavljal požrtvovalnost indij-skega naroda. prebivalci beže iz nap1era V mestu, opustošenem vsled potresa, so i z -bruhnile nalezljive bo-1 e z n i. — Povzročena škoda znaša nad dvanajst milijonov dolarjev. AUCLAND, Nova Zelandia, 5. februarja. — Vsled potresa se je o-zemlje, na katerem leži mesto Napier, za več čevljev pogreznilo. Česar ni uniičil potres, je uničil ogenj, prebivalce pa ogrožaljo nalezljive bolezni. Vsled tega vro ljudje tru-moma iz mesta. Včeraj jih je odšlo nad pet tisoč. Nekateri so se podali v okolici, drugi so pa n'asli zavetja na angleških bojnih ladjah. V Napieru in Hastingsu je zahteval pel .res 131 človeških žrtev. Med njimi ni nobenega Amerikanca. Škoda, ki sta jo povzročila potres in ogenj na poslopjih značu nad dvanajst milijonov dolarjev. zatv0rjenje brazilskih konzulatov Priseljenci, ki so pred kratkim dospeli v Argentino, s e zamorejo vrniti na vladne stroške. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 5. februarja. — Provlzorični predsednik Getulio Vargas je danes odredil, naj se zapre stope t deset brazilskih konzulatov, češ, da ne zadoščajo trgovskim potrebam dežele. Konzulati, ki bodo zaprti, se na-'hajajo po raznih ameriških, mehiških in južnoameriških mesitdh. j BUENOS AIRES, Argentina, 5. fe-jbruarja. — Vsled vedno naraščujo-če nezaposlenosti je vlada objavita, da se oni priseljenci, ki so dospeli | pred kratkim iz Evrope ter niso do-i bih dela, zamorejo vrniti na vladne stroške domov. Že danes se je odpeljalo tisoč priseljencev s francoskim parnikom "Lutetia". angleško letalo je uničeno Padlo je pri manevrih v bližini Plymoutha v morje ter se potopilo.— Dva častnika in en mož rešeni. homatije na __kitajskem Dve cantonski diviziji sta se pričeli boriti proti vstašem. — Obstreljevanje ladij na reki Janktse. ŠKOFOV SIN OPROŠČEN Porota je včeraJj oprostila 22-let-nega Jamesa M. Maxorra, ki je usmrtil 73 let starega stavca Payntera. Morilec je sin episkopalnega, Škofa. * ALAHABlAD, Indija, 5. februarja Mahatma Gandhi, indijski nacionalistični vodjtelj je včeraj govoril 10,000 poslušalcem. Izjavil je, da stoji z-apisano v nebesih, da bo postala Indija neodvisna v. kra tkem času. Za prav posebne žrtve, katere je doprinesel indijski narod Zadnjih devetih mesecev, je izrekel prav posebno zahvalo. Ljudje so verno .poslušali njegove besede. V nadaljnjem je rekel Gandhi: — Naše ženske »katere so smatrali za popolnoma nevedne, so zapustile svojo osamljenost, ko je zahteval to narod. — Ponudile so svoje otroke v boju za prostost, in številne družine bi rade dale enega iz svoje srede za narodni neodvisnost. — V nebesih stoji zapisano, da moramo zmagati. — Vsak, ki se udeleži tega boja za .prestost, se je obvezal pred Bogom ter ljudmi, ifciatopati miroljubno. — Če bi kršili ito obljubo, bi bili pred Bogom in svetom izdajalci. Opoearil je vse moške, ženske in obroke, naj predejo doma svoje blago. * — Le patom kolovrata bomo lahko postali neodvisni od inozemskega nadgospodstva. Nujno je poeval fcudi svoje pristaše, naj opuste pitje in srečolov. — Naša Vlada naj bi ne omadeževala svojih rok s temi grdimi navadami. ŠANGHAJ, Kitajska, 5. februarja. Nankinška vluda je doživela polom v svoji kampanj i proti komunisi.cm. Predsednik Kaj-Šek je poslal dve diviziji kanitonških čet proti režimu Nankinga, kijer je izbruhnila revolucija. Ti dve diviziji sta imeli prej nalogo, napasti komuniste ki opu-stošajo že dalj časa gotove dele dežele. Nova kombinacija, ki bo nudila dosti odpora proti nankinški vladi, je bila stvorjena pod inspiracijo levega krila ter vodstva Wan Čin-« veja. Involvirine so province Kvangsi, Kvejčov, Junan ter Šečuan. Divizija generala Li Minga vznemirja vladne čete ob mejah. Kvansg-si in Hurrana. Drugo fazo splošnega gibanja pa je bilo opaziti v -napadih na Šečuan. Če se bodo čete iz Kansu in Šensi pridrpžile drugim vstašem, bo ostalo Obširno ozemlje v notranjosti, v katero je zelo težko priii. Vrjetno je tudi, da se bodo čete Feng Juhsian-ga pridružile novi vstaji. WASHINGTON, D. C., 5. febr. — Kitajski bandit i so streljali na dve ladji na Janigtse-reki. Izgube niso še znane. SLABO ZA DOBRO V nedeljo se je zglasil pri pastorju Uniled Holiness cerkve na Park [Ave. v New Yorku 35-letni zamorec ! Russel Williams ter mu rekel da je duhovnik, toda brez sredstev. Pastor mu je dovolil pridijovati v cerkvi, i v kateri se zbii-ajo sami zamorci. : Njegova pridiga je tako ganila bogato zamorko Mrs. Whitely, da mu je dala v svojem domu stanovanje in hrano. E>va dni pozneje je pa pogrešila zamorca, dve moževi obleki, in sv. Pismo. Tudi moževega kožuha je zmanjkalo. Obveščena je bila policija, ki je aretirala "pridigarja" v bližini cerkve. Oblečen je bil v obe ukradeni obleki, v površnik, edinole sv. Pismo mu je manjkalo. PLYMOUTH, Anglija, 5. febr. — Vojaško letalo -je padlo včeraj zjutraj v bližini Plymouth Sun da s tako silo na morje, da se je iavršila eksplozija. Stroj je bil razdejan. Poveljnik in osem mož posadke je utonilo. Ko je zadelo letalo na morje, se je nagnilo na stran ter se itakoj potopilo. Reševalno moštvo, ki je dospelo takoj na mesto, je moglo rešiti dva častnika ter enega moža. Vsi so bili ranjeni. Poveljniku Tuskerja in osem mož pogrešajo. Potapljači so odšli takoj na delo. Glede vzrokov nesreče ni še ničesar znanega. Letalo je pripadalo letalni postaji 0:/:erwater. Pilot je očividno nameraval pristati, a stroj se je naenkrat preobrnil. Skoro v istem trenutku se je završila silna eksplozija. VZPENJAČA GA JE OBGLAVILA CHICAGO, 111., 4. februarja. — Sedemnajstletni James J. McCor-mick se je nahajal v drugem nadstropju St. Wells poslopja, pa se mu je strašno mudilo v prvo nadstropje. S silo je odprl vrata, vodeča k vzpenjači, v tla tem hipu se je pa vzpenjača pojavila in mu odtrgala glavo. KONEC STAVKE V HAVANI HAVANA, Kuba, 5. februarja. — Danes se je mirno zaključil štiriindvajset trajajoč štrajk pristaniških dtol in stavcev, ki so bili zastavkali v znamertje simpatij s stavkajočimi ribiči. Pristaniški delavci so se že vrnili na delo. DVE KRAVI ZA AVTO LICENCO JEFFERSON CITY, Mo., 5. febr. ; Državni tajnik Charles U. Becker jima neovrgljiv dokaz, da se farmer-jom v vsled suše prizadetih krajih zelo sluibo godi. Neki farmer mu je ! pisal, da ima do mesta trideset milj. j Za to dolgo pot se je prej posluževal starega avtomobila, dočim si le-(tos ni mogel nabaviti licenčnih plušč. Tajniku panuja dve dobri kravi za licenčni plošči, ki slane ta $10.50. MLADA MORILKA OBSOJENA NA SMRT BERLIN, Nemčija, 4. februarja. — 16-letna roparska morilka Luise ^euman in njen 23-letni tovariš Stolpe sta bila obsojena na smrt zaradi umora nekega starega, urarja. PODJETNA KOKOŠ OMAHA, Neb., 5. februarja. — Farmer J. A. Whitney ima kokoš, kateri je dal ime "Big Bertha". Ko-kok je povsem normalna, toda leže mu takozvane "double-headers"' jajca (jajce v Jajcu). Te dni je zle-gla jajce, ki tehta šest in pol unče. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ............................................$ 9.35 Din 1000 ............................................$ 18.50 Din 2500 ..................................$ 45.75 Din 3000 ............................................$ 54.60 Din 5000 ............................................$ 90.50 Din 10,000 ............................................$180.00 V ITALIJO Lir 100 .......................... $ 5.75 Lir 200 ........................... $11.30 Lir 300 .......................... $16.80 Lir 500 ............................ $27.40 Lir 1000 ............................ $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za lzplaftllo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone BArdjiy 7—0380 ■QUI RXIODP NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 6, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in IJ. S. A. mak attar. Pratldent Owned and Published by •LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedlk, Treaa. of KM W. 1Mb of the corporation and addresses of above officers: Borough mt Meihsttow. New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of the People) toed Every Day Except Sundays and Holidays Ea celo leto velja Ust sa Ameriko ln Kanado Za pol leta .. Za četrt leta ..,..$6.00 _____$3.00 _____$1-50 Za New York sa celo leto Za pol leta ------------------- Za Inozemstvo za celo leto Za pol leta ......................... $7.00 ....$3.50 ....$7.00 ...43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemft nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-eovoU pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 SENAT IN PREDSEDNIK HOOVER Nekateri imenujejo ameriški senat i'klub milijonarjev." Oznaka ni točna, kajti vsi senatorji niso milijonarji. Drugi pa pravijo, da je senat najbolj reakci.ioarni del ameriškega kongresa. To nazirauje izvira še iz onili časov, ko so ameriške senatorje volile državne zakonodaje ter so bili senatorji slepo orodje obeh kapitalističnih strank, oziroma njunih voditeljev. Pa niti v onih časih ni bil senat bolj nazadnjaški kot je bila poslanska zbornica, ki je izvoljena direktno od naroda. Senat je bil od Bele hiše vedno bolj neodvisen kot pa poslanska zbornica. Po državljanski vojni so naprimer Kukluksklanci naleteli pri senatorjih na odpor, dočim so jih člani poslanske idbomice sprejemali z odprtimi rokami. Nekaj podobnega je bilo opaziti tudi v letih 1914, 1915 in 1916. Poslanska zbornica je bila takoj pripravljena zaplesti Združene države v vojno, dočim se je v senatu pojavila močna skupina, ki je do zadnjega:, namreč do 17. aprila 1917 — nasprotovala ameriški udeležbi v svetovni vojni. Nekaj podobnega doživljamo v sedanjem času. Zvezni senat je sklenil, naj se da iz državne zakladnice petindvajset milijonov dolarjev farmer jem, ki so bili lani strašno prizadeti vsled suše. Predsednik Hoover je odločno proti temu, in s predsednikom je potegnila tudi velika večina poslanske zbor-j nice. Napredni republikanci in demokrat je v senatu zahtevajo, naj se farmerjem pomaga z državnimi sredstvi, dočim pravi Hoover, da bi bilo to zanje poniževalno. Predsednik priporoča, naj bi se zavzel za stradajoče farmerje Rdeči Križ ter poziva ameriški narod, naj po svoji moči daruje y to človekoljubno svrho. t Zakaj se je postal Hoover na to skrajno nepopularno stališče I Ali je storil to iz principa ? Najbrž ne, ker je znan kot velik oportunist. Za to je imel tehten vzrok, ki je naslednji: prihodnje leto bodo predsedniške volitve. Spomladi se začno primar-ve volitve za izbiro kandidatov. Hoover je postal pri republikancih nepriljubljen, posebno pri mokračih, ker se je odločno postavil na stran prohibicijonistov. Vsedtega je začel Hoover delovati za interese velin-dustrijalcev in velebankirjev. Kajti če 'bi dovolil petindvajset milijonov dolarjev za farmerje, bi ne mogel in ne smel preslišati klica šeštmili-jonske armade nezaposlenih. Tudi njim bi bil !treba pomagati bodisi iz zvezne blagajne, ali pa prisiliti kapitaliste, da bi jim plačevali iz svojega žepa podporo. Dopisi, Barberton, Ohio. — Mati so šli na božjo pert,, zu>to smo pa dobre volje, — je modroval Rožmanov Janez v drugem dejanju igre "Vidova Rošlinka". Da, bili smo res -detore volje med igro in še potem, ko so nekateri že spali. Rošlinova mati niso bili bogzna kaiko zadovoljni z lipovim tujem, česnom in kameli ca mi, pa so se nazadnje le premislili.... Balantač, moder in svet mož, ki je ženil vdovo, oženil pa hčer, je dobil figo namesto korirta. Ženina Tcrmažm in Blažen sta pila pristno ohijsko "Rude-lovo" kapljico pa sta udeležencem v obraz lagala, da pijeCa sadjevec, to seveda šele potem, ko sta že nategnila ušesa. Tončka in Maniea sta pa nagajali, kjer sta le mogli. Jer-nejec je govoril modro, Gašper pa učeno. 'Ko je pa hotel Janez mater -objeti, se je pa tehca otrgala. Res, imenitno smo se zabavali. Udeležba je bila velika in ni ga bilo enega, ki ne bi priznal, da je bila igra "Vdova Rošlimska" ifcvrstno igrana. Največje priznanje gre Rošlinovi materi, Mrs. A. Može, in pa Balan-*aču, Mr. J. G-arbor, ker onadva sta res izvrstno rešila svoje uloge. V nedeljo dne 25. januarja smo se pa 3&>rali pri rojaku Mr. Antonu Jakich.ii, da mu čestitamo k njegovemu rojstnemu dnevu. Pevsko društvo "Javornik" mu je zapelo pod-oknieo, nakar je nemalo presenečeni Mr. Jakich povabil vse skupaj k bc-?ato obloženi mizi, kjer so nam ! pevci še tri ali štiri zapeli. Zabava je trajala poizno v noč. Humorja in &ale nikakor ni hotelo zmanjkati. Tam smo se tudi spomnili slovenskega pisatelja g. Rado Mernika, ka-jteri je že osmo leto bolan in tako-reka; privezan na posteljo. Danes se nahaja v ljubljanski hiralnici in Slovenska Narodna Čitalnica v Clevelartdu zbira prostovoljne prispevke za t^ga tripina, nekdanjega neumornega kulturnega, delavca. Vesela družba, po večini pevci "Ja-vornika" so zbrali skupaj $4.10. Ta vsota je bila poslana na finančnega tajnika gori navedene ustanove. Ni ravno veliko, upam pa, da bo dobro došlo. Vsem 'darovalcem pa izrekam v imenu g. R. M urnika prisrčno hvalo! Lepa hvala tudi Mrs. Jakich za prijazno povabilo. Res, imenitno smo se zabavali in ne vam, kdaj bomo mogli vrniti. Prijatelju Mr. A. Jakich-u 'kličem: Na mnoga leta! Joseph Hiti. KONCERT BANOVEC - ŠUBELJ. Mi ameriški Slovenci čislam a in ljubimo še vedno našo milo in draga narodno svetinjo in biser, to je slovensko pesem, ki nam ne bo šla nikdar iz spomina in katero bomo ljubili, dokler ne bo legel v hladni grob zadnji sin naše ameriške Slovenije. Le žal, da te prekrasne in čudovito lepe ipesmi ne slišimo dostikrat izvajane na tak način, kakršna bi v resnici mcrala biti. Prelepo slovensko pesem pa nam zapoje lahko povsem dovršeno samo oni, ki je zato rojen, izvežban in ki pravilno razume narodno dušo. Slovenec je predvsem lirično razpoložen, poln občutljivosti, zgane ga V3aka senca, vsak še tako rahel gibljaj in pogovarja se z melodijo, z njo se 'tolaži, plaka in veseli. Slovenska pesem je v resnici zrcalo narodne duše. Vsakdo, kateremu je naša divrua pesem še vedno pri sicu, bo našel dovolj duševnega užitka na i a lastnika poleg tega še polno drugih stvari, ki jih do zdaj ni hotel priznati ne orožnikom, ne prerskavalnemu sodniku. Na predsednikovo vprašanje, zakaj je streljal na orožnike, je odgovoril, da se dejanja ne zaveda in ne spominja. Sodišče je Antona Štangla zaradi vseh navedenih zločinov obsodilo na 3 in pol leta ječe in izgubo častnih pravic. Slepi Štangel se je zaradi previsoke odmere kaizni pritožil. Doslej je bil v oskrbi svoje matere zdaj pa bo moral v zaper. Drzen roparski napad na Remšniku. | Peter Zgaga — Vaši sendviči so prenesto majhni, še enkrat nima človek kaj položiti v usta. — Gospa, vse je odvisno cd tega, kakšna usta ima kdo. * — Gospod dola:or, dajte kaj našemu otroku, da ne bo neprestano tulil. — Mcida bi mu pa mogla mamica kaj zapeti kadar tuli. — Smo že poskusili, pa so nas sosedje prosili, naj raje pustimo otroka tuliti. * — Čudno, prijatelj, kako hitro si se ločil od svoje žene. - — Ni čuda, saj je bil sodnik njen predzadnji mož. * — Papn prosi, če bi mu mogli malo posoditi gromofon. — Kaj hočete tako pozno plesati? — Ne, temveč spati. Mamica, od kod pridejo otro- ci? Mirno naselje na Remšniku je razburil izredno drzen roparski na-ipad. Kjer Ž3 mnogo let ni bilo sli-di.znano tatvino v Bonačevi tovar-;šati še oitaMni, so se naenkrat .peni na Količavem. Znan je sirom ;javili nezmili 2iik0vci, ki so napad- KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. C EVERA'S Antisepsol hitro ^ odpravi uneto gr'o. Imejte ga. da ustavite v začetku unetje grla. Vaši otroci naj ga grgrajo vsak cian. Ščitite Jih pred nevarno boleznijo. Zanesljivo 50 let. V lekarnah. ANTISEPSOL C1 anarina znaša Člani dobe potem knjige po posti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." ZAKAJ 80 naše vloge vsaki dan večje, In pa — ZAKAJ se število naših vlagateljev vsak dan ' veča in množi? ZATO, ker ie denar pri nas naložen VARNO; ~■ naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddel. ka, in pa — ZATO, ker se Pri nas naloženi denar lahko ve-dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. VL/O0E obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od L mar. naprej, obresti se pripišejo li glavnici dvakrat letno. SPECIAL INTEREST DEPARTMENT Sakser State Bank v . NEW YORK STATE DEPOSITORY 82 Cortl&ndt Street NEW YORK, N. T. domžalske doline kot razgrajač in pretepač. Tako je imel Lovro Dragar brez prašiča dvejne koline: prvič v Valesovi kuhinji 'drulgič pa na lastnem stegnu. Strašna usoda invalida. 17. januarja se je v Mojstrani smrtno ponesrečil lesni delavec Janez Peternel družinski oče troje nepreskrbljenih otrok. Skupina delavcev, med katerimi je bil /tudi pokojni Peternel, je bila zaposlena v bližnjem gozdu pri pro-dirantfu bukev. Pri tem je slučaj hotel, da je ena bukev obvisela med : vejevjem. Fokoji Peternel jo je ho-, tel iapadnesti. Pri tem je pa drevo | samo padlo. Delavcu, ki je hotel od-skečiti, je zdrsnilo na zl&denelih tleh , in je padel pod padajiočo bukev, ki | mu je prelomila hrbLnico. Nesreč-. než je bil -na mestu mrtev. Njegovi j tovariši so ga odnesli na dovško i pokopališče. I Njegova smnt je tem bolj žalostna, ker je bil že itak invalid iz sve-itovne vojne. Tam mu je bila usoda vsaij toliko mila, da mu je pustila golo življenje. Slepi vlomilec Štangel pred sodiščem. t Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je vršila razprava proti 26-letnemu ključavničarskemu pomočniku Ant. Štanglu, doma iz Grolt- li hišo Jurija Posrprrjaka. Hiša 3to-ji na samem v kraju, ki se imenuje Vas '»ter spada pod občino Remšnik. Kakor ostale hiše, se je tudi omenjena zapirala le s primitivnim zapahom ter zlikovcem ni bilo težko vdreti v hišo 86-letne.ga starčka ter mu ednesti težko prislužen denar. Okoli druge ure zjutraj kakor trdi posestnik, je svtf:il nekdo z električno svetiljko okreg hiše. Kmalu nato je .posvetil tudi skozi okno v hišo, kjer sta spala gospodar in njegova hčer. Starček ije slutil nevarnost ter ni zbudil hčere. Nenadoma pa se odipro vrata, katerih zaradi tega, ker nimajo ključavnice ni bilo tažko ddipreti. V sobo stopita dve moški postavi, oboroženi s koli. Prvi, ki je bil nekoliko večji od drugega, zaliče gospodarju in hčeri ki se je med tem zbudila, Csorno: "Denar ali smrt!" Ogroženca sta planila pokonci, hateč se braniti, na,padalca sta ju takoj nadvlada. Nato sta z veliko naglico poiskala denar, ki ga je imel starček skritega v postelji pod zglavjem ter izginila v noč z vscJto 5000 Din. Na!pa)dalca sta bila bržkone domačina, ki sta poznala prav dobro razmere v hiši in,natančno vedela, kjer ima Posirpnjak skrit denar. Del itega denarja je dobil pred nedavnim za prodana drrva. Vse to je moralo biti 'roparjema dobro znano, ka'jti drugače bi ne napadla siromašne hiše. DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita iimo v»ie članetro, pač pa rmi Slovenci ▼ vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ■*i i -i — Starši jih kupijo. — To pa že ne bo res, kajti siromaki imajo mnogo otrok, bogati pa — Ali vam je ciganka prerokovala smrt vaše žene? — Hm. skoraij da. Rekla je, da bom kmalu dočakal boljše čase. — Papa, kakšna je razlika med optimistom In pesimistom? — Hm, kuko bi ti to povedal? Aha, jo že imam. Misli si kos sira; : optimist vidi v njem samo sir, pesimist pa samo luknje. * Laž, ki jo verjamemo, je močnejša, kaker resnica, o kateri dvomimo. •i- Na sto žensk, ki so začele ljubiti v zakem, pride en moški, ki v zakonu ne neha ljubiti. H- Ženska pritisne ob tla tistega, ki ni bil dovolj močan, da bi jo dvignil k seibi. * — Prišel sem povedat, da se je moja l.ašča pravkar obesila. — Ali ste sneli truplo? — Ne, saj še ni bila mrtva. * — Gospod doktor, ali ne bo ta operacija mojega moža nevarna? — Po statistiki se posreči vsaka peta; štiri so se mu že pj vrsti ponesrečile in 2Jato lahko upamo, da se pd:a posreči. H- — Dosti se govori in piše o rme-ni nevarnosti. Toda vse to govorjenje in pisanje je dosti pretirano. Rmene nevarnosti — namreč Kitajcev in Japoncev — ne bo še tako kmalu v Ameriko. Nanrzlic temu je pa v Ameriki rmena nevarnost. Posebno po cestah ameriških mest je dovolj te nevarnosti. Imenuje se — bannin olupek. * Pet banditov je oba.opilo možaka, ki se 'je v pozni uri via^ial domov po samotni peti. — Denar ali življenje! — je siknil njihov glavar. Možak je pa odvrnil: — Ali vas ni sram? Pet na enega? — Vidite to je tako — mu je pojasnil glaVaT uljudno. — Sami veste, da so slabi casi. V dobrem in poštenem poklicu ni mogoče dobiti dela. Slabi poklici so pa prenapolnjeni. * V kraitkem bo sprejeta določba, da je treba deportiiuti iz Amerike vse inozemske zločince, predvsem roparje in tatove. To je edino prav, kajti sicer bodo lakote pomrli. Število tukaj rojenih roparjev in ta«tov ije tako veliko, do komaj sami sebe preživlijajo s tatvino in ropom. Za tujerodne zločince ponavadi nič ne ostane. ' * V nekem sodnijskem atetu je rečeno: — Obtoženec ima še dva brata in dve sestri, toda (!A otroci so bili rojeni od njegovega drugega očeta.... * V nedeljo popoldne ob Štirih grem v Slovenski Avditorij v Brooklyn Ba-novca ln Šublja poslušat. Le glej, da boš prišla Marjan-ca! Otročička pa kar lopo doma pusti, ali gfa1 2 nekaj mesecev je te obvladal francoščino, čeprav mu izgovarjava ni bila znana. Jezikovne sposobnosti malega Emila so se v polni meri razš le Šele v gimnaziji. Latinščina, Rrščina. notlogršoina, angleščini, italijanščina, španščina, ruščina, poljščina, hebrejščina, arabščina, in turščina, to so ttli jeziki, ki se jih je naučil že v gimnaziji. Po gimnazijskih študijah se je vpisal Krebs na judidično fakulteto berlinske u-! TT.verze, obenem pa v orijentaLski j seminar, kjer se je posvetil zlasti t kitajščini. Dve leti sta mu zaodsto-vali, da je govoril kitajščino bolje od mnogih izobražertlh Kitajcev. Krebsu so ponudili mesto tajnika j pri nemškem poslaništvu v Peking gu. Sprejel je to službo in nekoč je , skromno pripomnil, da govori poleg kitajščine Se sirski, etiopski, staro-eglptski, koptiški, gruzinsi, perzij-si, afganski, armenski in japonski jea k ter sanskrit. Krebs je ostal v Pekingu 21 let. Ko se je leta 1912 . obrnilo neko kitajsko pleme na revolucij onarno vlado z daljšim dopisom, ga ni nihče razumel in šele Krebs ga je prečital in prevedel. V Pekingu je nadaljeval svoje študije in se naučil polagoma še mandžur-skega, mongolskega ,tibetskega, korejskega, siamskega, malajskega in barmanskega jezika. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je. vrnil Krebs v Nemčijo in v petih letih se je naučil portugalskega, rumun-skega, albanskega, češkega, slovaškega, srbohrvaškega, bolgarskega, danskega, švedskega, norveškega, holandskega, madžarskega, finskega, estonskega, Ltovskega in latvij-skega jezika. Krebsovo zasebno življenje je bilo zelo originalno. Spal je samo pet ur na dan, jedel je skoraj izključno meso, klobuka nikoli ni nosil. V njegovem kabinetu je stal samo en stol. Možu se je namreč vedno mudilo in zanašal se je nato, da ga noben gost ne bo dolgo nadlegoval, ker je pustili vsakega stati. Svojo ženo je gonil iz kabineta z glasnim črtanjem kitajskih ali malajskih zgodb. Nekoč ji je podaril za god zbirko starih perzijskih pesmi, ki jih je začel takoj čitati. Žena ga je prosila, naj ji te pesmi prevede in že drugi dan so bile prevedene v latinščino. LAHKO PONAREJEN DENAR Londonska sodni j a je po izredno dolgi in Lož.kvni obravnavi ugodila, tožbi portugalske vlade proti znani angleški tiskarni "Waterlow in sinovi". Ta 250 let stara tvrdka uživa svetovni sloves in tiska med drugim tudi angleške bankovce. L. 1920 je po naročilu portugalske vlade oskrbela vso njeno izdajo novega papirnatega denarja različnih vrednosti. Kakor vedno, so ostale po tvrdki izdelane matrice za nove bankovce v njenem varstvu za primer da bo potrebno novo naročilo. Leta 1925 sta res prišla iz Lizbone v London dva ravnatelja kolonijal-ne bainke "Angola in Metropola" ter na temelj-u predloženih potrdil Portugalske državne banke naročila za več sto tisič funtov šterlingov novih bankovcev. Naročilo je bilo v redu izvršeno in oddano, toda kakšni dve leti pozneje je ugotovila državna banka v Lizboni, du je v prometu za 600 tisoč funtov več bankovcev, nego jih je bilo izdanih. To dejstvo je resno ogrožalo portugalske državne finance. Država je morala potem napeti vse moči, da bi preprečila polom in neljubo mednarodno senzacijo. Preiskava je kmalu ugotovila, da izvirajo nadštevilni bankovci iz iste tiskarne "Waterlow in sinovi". Čedna ravnatelja Angol-Bke banke sta stopila v družbo mednarodnih porrarejvalcev denarja in t;prono ponaredila vsa potrebna državna priporočila. Vlada je obvestila o zadevi policijo, ki je pričela lov na zločince. Nove bankovce so potegnili iz prometa in višja sodni-ja v Lizboni je obsodila lanskega junija po 26-dnevni obravnavi na večeletno ječo 8 krivcev, med njimi J tudi neko damo iz portugalske od- | lične družbe. Zdaj, ko so bili zbrani j vsi dokazi, je vložila Portugalska I tožbo proti londonski tiskarni. Tudi ta obravnava je trajala 221 dni. Priče so morale odgovoriti na »801 vprašanje. Njih izpovedi, in zaključki izvedencev polnijo 20 debelih zveaJcov in iolio. Sodnik je čital obsodbo štiri ure in pol ter izrekel nad 16,000 besed. Ta obsodba pravi, da tvrdka Waterlow ni pokazala potrebne po-eornosti pri pregledovanju pooblastil svojih naročnikov in jo je kaznovala z glob> 531.851 funtov šterlingov. Razen tega bo morala tvrdka poravnati še sodne stroške v znesku 50 tisoč funtov. RASPUTINOV UČITELJ Pomoč za obisti ali mehurne bolezni Oblatne ali mehurne bolezni mnogokrat povzročajo not-no vstajanj«* za puščanje vode, zgubo npum-a in gplofino oslabelost. Te p« ko<*iiosli nastanejo vsled za* l>rlnit-e in .to Je ta odpravljena bole.t'ine prenehajo Nuga-Tone vsebuje zdravilo, ki odpravi zaprtnico in očisti sistem teh nečistosti Ono vredl in ojačuje življenj, sko moč, da boijSi aj>etit. pomaga prebavi in vas napravi, da se dobro odpočijete ponoči In vstanete v jutro sveži In močni. Nuga-Tone Je Izvrsten za starejše ljudi, ki so oslabeli, kot tudi za mlade, ki no ostareli pred časom. Nikomur ni treba. da bi prenaAal sitnosti slabega zdravja, ko lahko dobi dober uspeh v Nufa-Tone Vsi trgovci s zdravili prodajajo Nufa-Tone. Ako vaS trgovec tega v saloffi nima, recite mu naj Uto naroči sa vas od nJ«rove(a prekupčevalca. —Adv. KONEC POKONČAVANJA PTIC V ITALIJI PROTIFAŠISTIČNE PODZEMSKE STRUJE V ITALIJI V Sofiji biva že več let učitelj zloglasnega Rasputina Teofan Pe-rejanslavski. kateremu je dal zavetišče bolgarski sv. synod. Pere-janslavski je bil rektor petrograj-skega semenišča en duhovni svetnik ruske carske rodbine. Nekega dne je bil opozorjen na zelo pobožnega kmeta izrednih hipnotičnih lastnosti. To je bil Rasputin. Perejanslavski je postal njegov u-altelj, vzel je Rasputina k sebi in njegova pobožnast je napravila nanj globok vtis. Neko je pravil o njem carici, ki je takoj izrazila željo, da bi rada pobožnega moža videla. Tako je prišel Rasputin na car-slil dvor, kjer si je močno utrdil položaj z lečerijem bolehnega prestolonaslednika. Kmalu je pa postal znan po svoji razuzdanosti in orgijah. Perejanslavski je spoznal svojo zmoto in svaril je carja in carico pred šarlatanom Rasputi-nom, toda zaman. Kmalu je bil Perejanslavski premeščen v Petro-grad, pozneje pa v Poltavo, kjer ga je našla boljševiška revolucija. — Njegova premestitev je bila Ras-putinovo delo. Z ostanki Vranglo-ve armade je pribežal Rasputinov učitelj v Carigrad, kjer je našel zavetišče pri mefcropolltu Meletiji. Pozneje se je preselil v Sofijo. Prebivalci Sofije poznajo tega modernega spokornika asketskega obraza in nizke postave, toda malokdo pozna njegovo preteklost. Mož živi prostovoljno mučentiško življenje, ker se smatra za sokrivca propada carske Rusije. Prepričan je, da bi v Rusiji še zdaj vladal car, če bi ne bil pri vedel Ras-puttlna na dvor. Je samo dvakrat ali trikrat na teden, njegova hrana je kruh z vodo. Čeprav je neozdravljivo bolan, trpinči neusmiljeno svoje telo in dela s tem pokoro. Spi vedno v nezakarjeni sobi in predno leže spat, se po vi je z vePlgami, na katerih leži. Ne govori znikomur, živi sam zase v molitvi in pokori. Londonski "Times" posveča italijanskemu fašizmu dolg članek, v katerem se bavi predvsem s po-greški Mussolini j evega režima. ELst priznava, da je imel fašizem velike zasluge za Italijo, toda dodaja, da je prva stvaT, iki jo opažL potnik, ko po par letih odsotnosti zopet poseti v tem hipu Italijo, splošna nezadovoljnost z režimom in splošno godrnjanje proti njemu. Od umora socijalstičnega poslanca | Matteotija ni bilo nikdar opažati tako silnega nezadovoljstva v I tali- j ji- Na zunaj je sicer fašizem sedaj 1 močnejši nego je bil kdaj prej. — j Milica, glavna ustanova fašizma glavni njegov steber, ni bila nikdar j tako štei/Llna kot sedaj in tudi ne' tako dobro opremljena. Nihče ra-j zen patentiranih fašistov ne more dobiti nobene važnejše službe, a vsak otrok se vzame takorekoč že iz zibelke in vpdse ali v Balillo ali med "Piccole Italiane". . Kljub temu pa so morali fašisti sami pillznati, da So mnogi pripadniki višjih slojev, posebno pa intelektualcev in svobodni poklici, ali ostali slej ko prej neprepričani ali pa fašizem le prenašajo, ne da bi ga podpirali. Fašistični ekstre-misti se sicer bahajo, da so oni cvet italijanskega naroda in da lahko opravijo brez intelektualcev i n strokovnjakov. Toda dejstvo je le, da je ves fašistični pokret Izšel iz nižjih srednjih slojev in iz meščanstva. Z običajnega družabnega stališča so sedanji faJlstični veljaki po večini same osebe, ki jih nihče ne pozna. Njihova priprava za vodilne funkdlje je večinoma pomanjkljiva, a naprej jih je spravila v največ slučajih vojna. V nadaljevanju omenja "Times" govor senatorja Gen tile j a, ki je priznal, napadajoč svojega bivšega prijatelja - lllozofa Benedetta Croce-a, da obstoja tajna in javna opozicija proti fašizmu. Govoril je tudi o godrnjanju in o nedopustnem obnašanju ljudi, ki unajo izkaznico fašistične stranke. Posebno gospodarska in finančna kriza je izzvala po vsej po vsej Ita- liij veliko nezadovoljstvo in razočaranje. Po odstopu finančnega miinstra Vo'.pija je bil Mussolini obljubil, da bodo bodoči državni proračuni sestavljeni '-kristalno-čl.-sto". Te besede Mussolini ni držal kajti za leto 1928129 in 1929130 sta bila sestavljena proračuna, kL nista izkazovala ni kakega primanjkljaja, dočim so tajni protifašistični letaki dokazovali, da je bilo v letu 1929 kar 576, a v letu 1930 pa že 670 milijonov primanMja^a. Tudi se ne more nikakor priznati — dodaja "Times" — da bi bili italijanski proračuni posebno jasni. Oni so marveč taki, da jih niti strokovnjaku ne morejo razumeti. Morala je biti pač skrajna potreba — nadaljuje list — če se je Mussolini odločil^ za tako nepopularno početje, kot je bilo znžanje uradniških plač. Nezadovoljstvo, ki je zavladalo med uradnllštvom, je bilo sicer nekoliko ublaženo z akcijo za znižanje cen življenskih potrebščin, toda mnogo je takih, ki se rilkador ne dajo pomiriti. — Brezposelnost na drugi strani narašča. V oktobru je bilo 446,496, a mesec pozneje že 534,280 brezposelnih i nveč razlogov je za sklep, da je sedaj to štvilo še večje. Tu navaja "Times" dalje tudi izjavo, ki jo je podal v PaiCzu italijanski izvedene Alberto Pirelli, kateri je priznal, da se je italijanska industrija skrčila za kakih 15%. Široai sloji prebivalstva pripisujejo krivdo za mnoge izmed teh nezgod direktno vladi. Sicer je iz( kij učeno, da bi mogla vlada spričo splošne svetovne krize kaj pomagati, toda znano je, da je hotela biti fašistična vlada vedno "totalitarna", t. j. hotela je kontrolirata in imeti na vajetih celotno življenje italijanskega naroda do najneznatnejailh podrobnosti. Prav zato vali sedaj ljudstvo na vlado tudi "totalitarno" krivdo za sedanje težke čase. Druga važna stvar, ki se opaža v Italiji, je čustvo utrujenosti vsled enoličnosti rellma. Ljudstvo se je naveličalo — pravi "Times" — gledati vedno ene in iste osebe na vladi. Mussolini je skušal upoštevam to dejstvo na ta način, da je vršil takoimenovane "rotacije", t.j. da je nadomeščal razne ministre z novimi. Toda zaloga sposobnih oseb se je kmalu izčrpala, a v fašistično stranko se sprejemajo sami naraščaj niki, kateri še dolgo ne bodo mogli zavzemati vodilnih odgovornih mest. Končno omenja "Times" tudi položaj tiska. Pravi, da nekateri listi iskreno in navdušeno podpirajo fašizem, medtem ko delajo drugi to le pod pritiskom. Nt nobenega dvoma — zaključuje — da bi padec fašizma prinesel s seboj tudi korenite spremembe v pisanju mnogih italijanskih listov. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN * LANGUAGE INFORMATION SEfw^ICE—Jugoslav Bureau AMERIŠKE POSREDOVALNICE DELA. SODNIK OBSODIL SAMEGA SEBE, V ozki predsobi sodišča v Kovnu se je gnetlo 49 oseb, moških in ženskih, starih in mladih. Vsaka je imela poziv, da se mora zglasirti tega dna ob Osmih zjutraj v tej in tej stvari pred sodnikom. In vsak je prišel točno, saj bi v nasprotnem slučaj ju moral plačati občutno globo. Kogar pa ni bilo, je bil sodnik. Bilo je osem, bilo je devet, bilo je pol desdtih in ga ni bilo od nikoder. Končno ob desetih, ko je bilo že vse nervozno od dolgega čakanja, so se odprla vrata v ra/zpravno dvorano, sodnik F., mlad človek, je zasedel svoje mesto in občinstvo isto-tako. Neki odvetnik, ki se mu je posebno mudilo, je stopil naprej in prosil, da bi negovo zadevo obravnavali kot prvo. Mladi sodnik pa je Odkimal in je sam odločil o prvi zadevi, ki naj pride v razpravo: "Najprvo", tako je narekoval svojemu zapisnikarju, "disciplinarni postopek proti sodniku F. zaradi zapoznele Otvoritve sodnega zasedanja. Sodnik F. se zaradi nedostojnega vedenja napram občinstvu obsodi na 10 Htov globe...." Ali je rta! svetu še dosti tako vestnih nevestnih sodnikov? Vsekakor je sprejela publika ta sodni izrek z zadovoljnim mrmra- 1 njem. V Italiji, kjer je živel in deloval veliki prijatelj ptic sv. Frančišek Asiški, je bilo med ljudstvom doslej zelo malo ljubeerii do krilatih pevcev. Znano je, kako so v Italiji neusmiljeno pobijali utrujene lastovke. ki se selijo vsako leto od nas na jug. Največja zabava italijanskih paglavcev je bila razdirati gnezda (In pokončavati ptičji zarod. Posebna krutost Italijanov se je pa kazala v tem, da so uboge ptičke oslepili in s slepimi žrtvami vabili druge ptice. Oči so ptičem izžigali z razbeljenimi iglami. Vsem tem grozodejstvom je napravila konec nedavno italijanska vlada z zakonom, po katerem je strogo prepovedano pokončavati ali mučtti ptice. V šolah poučujejo zdaj mladino o pomenu ptic pevk in ji priporočajo ščititi nedolžne krilate e kot koristna bitja. UTRUJENE OČI Vam utegnejo izpriditi večer— Ne manj, ampak več luči je zdravilo! v EČER je čas za počitek in razvedrilo. ____ Mnogi domovi so središča prijetne zabave, večer za večerom. V drugih se pa zdi vsak otožen in brez zanimata ja. UTRUJENE OČI se morda vzrok tega. Prenapetost oči n-trudi vse telo. Medle luči utegnejo pomirljivo vplivati, ker de* lujejo na vas uspavalno. Dobro razsvetljene sobe vas pa vz podboje jo k delavnosti. Čitanje vam je veselje, pisanje ali zabava užitek — kartanje prijetno razvedrilo. Ni samo slučaj, da tsočeri trumoma vro proti svetil "beli poti". Luči jih vabijo In jim dajejo sveže veselje do življenja. Podobno ozračje si lahko ustvarite doma. UTRUJENE OČI in nezadostna razsvetljava gresta roko v roki. Lažje je imeti preveč kot pa premalo žarnic. Ozrite se in si za jamčite, da imate luč v vsakem kotu, kot jo potrebujete. In potrebujete jo v VSAKEM kotu. Naši "Lighting Bureaus" vam bodo pomagali doseči najboljše uspehe. The New York Edison System Prtudtmt The New York Edjson Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queeni Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company Morda nilqjer na svetu ni toliko potrefbe dobro organiziranega sistema posredovalnic dela kot v Združenih državah in nikijer ni tako težko rešiti ta probilem kot v tej deželi. Sem so prišli ljudje iz vseh kotov sveta po zaslužek. Tu se neprestano vršijo spremembe v industriji in poslovanju, ker ima za posledico premikovanje delavcev iz ene industrije v drugo. Problem uspešnega posredovanja dela je še daleč od rešitve v tej deželi. .Ameriške posredovalnice (Employment agencies) niso organizirane v nikak narodni sistem. Tekom vojne se je poskusilo nekaj takega, ali z manjšim uspehom kot se je pričakovalo. Sedaj preostaje le neko ogrodje tega federalnega sistema, federalna posredovalnica dela v Washingtonu, takozvani U. S. Employment Service. Glavna njena svrha je nabiranje statističnih po-daitkov in obveščevanje o položaju zaposlenosti, v glavnem v korist posredovalnic dela, iki jih vzdržuje država ali občina. Človek, ki Išče dela, u/tegne storiti dvoje ali se direktno Obrne k delodajalcu, ali pa indirektnirn potom se .poslužuje posredovalnice dela. Direktna metoda. Tekom zadnjih let je čim dalje več podjetij in tovarn ustanovilo svojo lastno zaposlovalnico (Employment Office), kjer se prosilci izprašujejo. Nekje so te zaposloval -nice dobro organizirane in izCuišeni delavci najdejo dostikrat lažje delo ako se direktno obrnejo na te zaposlovalnice, kot ako se obrnejo na posredovalnice dela. Uradnik, ki udinja ljudi, je v stanu poklicati takoj preddelavca, ki potrebuje pomočnika, in ga vprašati za njegovo mnenje. Alko človek, ki išče deta, ne zna dobro angleški, utegne najti kakega rojaka v dotičnem podjetju, ki je voljan biti njegov tolmač. Nekje te zaposlovalnice in tovarne niso predobro upravljane. Dostikrat pitajo prosilca s ■polovičnimi obljubami, tako da se dotičnik za-stoiKj vrača in vrača, ne da bi bil kdaj odbit. Ta način je seveda v korist delodajalcem, ki imajo radi kolikor mogoče več prosilcev za službo, tako da jim je lažje izbirati najboljše. Dostikrat se prosilcu pove, naj registrira svoje ime za čakalno listo. Neizkušeni iskalec dela utegne dostikrat polagati preveč zaupanje v izdatnost te registracije in (trosi preveč časa v Čakanju zaman. Mnogo tvrdk oglaša za delavce v časopisih. Dostikrat je rečeno v o-glasu, da tvrdka potrebuje veliko število delavcev — petdeset do sto. Ali dostikrat se dogaja, da tvrdka ne potrebuje toliko delavcev, marveč le oglaša 'tako, da se čim več ljudi priglasi, izmed katerih utegne izbrati. Indirektna metoda. Posredovalnice dela (Employment agencies) so zlasti zatočišče za navadne delavce in domačo služin-čad. Izurjeni delavci se ne obračajo k posredovalnicam dela v tako velikem obsegu. Posredovalnice dela utegnejo biti Jasne, it. j. v upravi federalne, državne aii občinske vlade, ali v upravi delavskih organizacij, udruženj delodajalcev, strokovnih organizacij, dobrodelnih ustanov, ali pa končno — kar jih je največ — utegnejo biti privatne, namreč podjetja, ki se bavi j o s posredovanjem služb koit dobičkonosnim poslom. Javne posredovalnice dela, fedtral-ne, državne ali občinske, so brezplačne, toliko za delavca kot za de-lodajaca. Federalne posredovalnice dela. (Federal Employment Offices). U. S. Employment Office v Washingtonu ima Okrajne podružnice po vseh Združenih državah. Te podružnice nabirajo informacije o zaposlenosti v svojem okraju in poročajo centralnemu uradu v Wash-irtgtonu. Informacije se priobču jej o v obliki Buletina "Industrial Employment Information Bulletin". To knižico lahko dobite v vsaki knjigarni in dalje točne podatke o pomanjkanju ali prebitku delavcev v tej ali oni stroki v dotičnem okraju. Buletin je zato precejšnje važnosti, ■lasti pa za one, ki nameravajo Iti kam drugam po delo. Federalna vlada pa vzdržuje prave zaposlovalnice le za poljedelske delavce zlasti za času žetve v pše-ničnem pasu, kakor tudi posredovalnico dela za mlade ljudi (Junior Division), ki so ravnokar dovršili šolo. Ti federalni uradi sodelujejo z državnimi in Občinskimi posredovalnicami. Državne in občinske posredovalni-dela. Ko govorimo o brezplačnih posredovalnicah mislimo navadno na državne ali občinske zaposlovalne 11-rade. Državnih posredovalnic dela najdemo v približno 200 mestih. V večjih mestih, kot so New York, Chicago, Philadelphia, Boston itd., more človek najti več takih brezplačnih posredovalnic. Privatne posredovalnice dela. Kdor se na nanje obrača, mora plačati neko gotovo pristojbino, navadno vpisnino (Registration fee) in še zraven določeno vsoto, ki jo mora delavec plačati v obrokih, ko je delo dobil. Delovanje teh privatnih posredovalnic je j ako važno, ali bilo je tudi mnogo izrabljanja z -njihovih strani. Radi tega so dandanes te agencije skoraj v vseh državah pod strogim nadzorstvom. Vsakdor, ki vstopi v kako tako agencijo, naj pazi. da-li je državno licenca izio-žena na vidnem mestu. Ako ni tam te Mcence, naj ne posluje z ono posredovalnico ali vsaj naj se čuva. Sledeči izvleček iz zaikona države New York, ki regulira privatne posredovalnice dela, naj služi kot ilustracija te državne kontrole. 1. Vsako privatna posredovalnica dela mora imeti licenco. 2. Vsaka taka agenaija mora potolažiti jamščino (bond). 3. Licenca mora biti razobešena na vidnem mestu. 4. Vsaka agencija mora razobesiti lepake, ki vsebujejo najbolj važne določbe zakona, tiskane v jeziku, ki ga klijent lahko razume. Morajo v istih tudi navesti imena in adrese državnih organov, h katerim se klijent lahko obrne v svrho pritožbe. 5. Pristqjbine za domače službe-nike in delavce ne smejo v splošnem znašati več !kot 10% mezde prvega meseca. Za pisarje in pisarniške delavce ne sme znašati več kot plača enega tedna. Ako ajgent zaračuna več zapade globi ali zaporu in utegne izgubiti licenco. Agent mora dati potrdilo za vsako primi j eno plačilo. Potrdilo mora vsebovati ime in naslov kili j en ta, plačani znesek in vrsto dela. 6. Ako klijent ni dobil dela, mora mu agent povrniti plačano pristojbino. Ako je delavec odpuščen tekom enega tedna brez njegove krivde ali aiko zapusti delo, ker ni ono, kar se mu je rekla, mora agent povrniti tri petine pristojbine ali pa mu mora najti novo delo. 7. Privatna posredovalnica dela mora povrniti vse stroške in plačati voznino klijenta, ako ga je postala kam izven mesta, pa je našel, da ni tam dela. Posredovalnice dela, ki se bavijo le s posebnimi strokami, kot za pisarniške pomočnike, inženirje in druge profesijonalce, so navadno višjega značaja. Mnogo dobrih posredovalnic je tudi v raznih tujerodnih skupinah. KONČA AGONIJO ŽELODCA, PLINE IN NEPREBAVO — Pomoč morate dobiti ali pa denar nazaj. Vas lahko tako nadleguje plin, preobilica in izpehavanje, da se vam zdi, da vam bo srce prenehalo utripati. Vaš želodec zamore biti tako izven reda, da kratko dihate in lovite sapo. Gotovo mislite, da vas bo zadušilo. Omotični ste in prosite za hitro pomoč. Kaj naj storite? Samo eno dozo Tatra Tonike, pa vam bo v kratkem času pomagalo pregnati pline, pritisk na srce bo odnehal. Dihali boste globoko in naravno. O, kako blažena pomoč! Toda zakaj bi se popolnoma ne iznebill takih napadov? Zakaj bi sploh i-meli neprebavo? S tem čudovitim zdravilom lahko premagate neprebavo ali zaprtje, ali katerokoli stanje, ki drži želodec v neprestani vstaji.Ena steklenica bo to dokazala. Pišite za stekelnico danes. Ne pošiljajte denarja. Plačajte po&tai'Ju $1.25, ko jo prinese. — TATRA CO., P. O. Box 2153.Y. Bridgeport, Conn. — . . .... . ' ..... "GLAS NARODA" NEW YORK, PRIDAT, FEBRUARY 6, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. JlllllM^ POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI PESMI IN POEZIJE lllllllllllllilTOilllllllllll«^ ^tiiii!iiiii^//a!i!nininiiiiii^u/aniiimiiti KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY * __216 West 18th Street, New York illiifiVflhlliiililllM^ : : : IGRE : RAZNE POVESTI IN ROMANI S 2 ................................................................................... MOLITVENIKI; Marija Varhinja: ▼ platno tveza&o .... ▼ fino platno ...... v usnje rezano ? fino utaje Tesano Rajski Klasovi: ▼ platno vezano .... ▼ fino platnu vezano ▼ usnje vezano .... ▼ fino usnje vezano .80 1.00 1.50 1.70 1.— 1.10 1.50 1.70 KriAku src w platno vesano.............80 ▼ celold vesano ............ l.'JO t fino usnje vez...........1JS0 Hrvatski molitveniki: irtjeha starosti, fina ves. ........L— najfinejša ves ..............1.6« Hlava "iom » mir ljudem, fina ves lil uaJflneJS „ve« ..............1.60 £von*cc nebeiUd, t platno.......80 fina ves ....................1.— Vlonac. najfinejša ves ..........1.C0 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prajorbook: t barvaste platnice vesano .. .50 v belo kost vezano ..........1.10 ' Gome Unto Me .............................30' fino vezano ...........................35 Kef sf Heaven: fino vezano ........................ .35] v um]« vesano ............. 70 v naJflneJAe t*«nje Tezano ....1.20 (Za odrasle) Ker *f Heaven: v celold fino vezano ............1.20 v celold najfinejši vez ........1.50 v fino usnjo vezano ........ 1.00 (aiholle Pocket Man os! v fino usnje veano ........ 1.30 Ave Maria: t dno usnje t« Sadje v gospodinjstvu ........... .75 Ltna knjiga ln berila laAkeca Je- ......................... M Uvod v Filozofijo (Veberr) ......U0 Veliki vsevedei ................ .80 Vo&čilna knjižica ............... .50 Zbirka domačih zdravil ........ .60 Zdravilna zelišča .............. .40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........UO Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domaČi hičL 2 zv.......................LZO Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melif) II. zvez.................................. .80 Prorokovalne karte ......................1.— RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karenina CioMoj) zanimivi romau «2 zvezka) , Amerika, pcvsod do**ro, doma najbolje ..................... Agitator (Ke.-mlk) brofl. ..... Andrej Uofer................. f teneška vedeievalk* _......... UsIgrajHki biser ............... Iteli meeesen .................. Uele noti, mali junak ......... lialkansko.Turžka vojska ..... Balkanska vojska, s slikami ... Itoj in zmaga, povt............ Illaeajna VeUkega vojvode..... Belfegor ........................................ Boy, roman ................... Barska vojska................. Bcatin dnevnik ............... Boiičnl darovi ................. Božja pot na Bledu .-........ Božja pot na Šmarni gori .... .$5.50 . M . Jto . JK . .35 . J3 . .40 . .6« . .80 . -25 . .60 ... .80 . .05 . .40 . .60 . .35 .. .20 C Ankar: POUČNE KNJIGE: AngleAko slovensko berilo Angleški učbenik ........................... /inglesko-sloT. In slov. angl. slovar Amerika In Amerikami (Trunk). Angeljska služba ali naok kako m naj itrcte k sv. Hoj nalezljivim OrkniAko jezero ................ Onufl ilvhMsdravnlk. trd. ves. . Doma«) tivinozdravnik. brofi. ... »tarnali zdravnik po Knaipu: brofllrano »•••o*«« ^nJ§tv^ 4i*vodoreja ..................... Hitri raAunar .................. Jugostavtja, Mellk 1. »«ea*k ... 2. svezek. 1—2 anoxic .- .. Kletarstvo (Shaiicky) ......... Kratka srbska gramatika....... 1.40 .25 2.— 1.25 .00 .10 .75 1.20 .1.60 . 1.25 1.50 .1.25 1.20 .130 .75 .130 .130 .2.00 30 Gre&nik Leoard. bro*... .70 Mimo ilTljssaks ...... 3« Mrtvo mesto .........75 Romantične duše......60 Cvetke ............ Cesar Joid IL .... Cvetina Borograjska Čarovnica .......... Čebelica ............ . JE5 3« .. 30 . 35 .. 35 tov In Srhov 30 Kako se poštam dftavljan Z. D. .25 Kako se postane aaserlSkl državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... 30 ft t. uma ooooooss aeeooooo IJtersIlun .................... M l jubavna in snubilna pisma .... 35 Materija in snrrtija ............1JSS Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeniče«. I. zv............... 30 Mladeničem. D. zv............. 30 . (oba zrezka skupaj JO) m esssssssssssssesssss Nsmčko anlsilri tolsaač ........1.40 Najboljia slov. Kuharica. «08 str. lopo ves. (KallnAek) ..........5—- Nasveti sa hllo in dem, trd. ves. 1.— črtice Iz življenja na kmetih .... 3& Drobiž, in razne povesti spisal Milanski .............. .00 Darovana, zgodovinska povest .. 30 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti ............ 35 Dolga roka .................... 30 Do Ohrida in Bitolja...........70 Doli z oroijem ................ 30 Don Ki šot is Is Manhe...........40 Dve sliki, — Njiva, Starka — 0 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Klavirski album......75 j (Pa-včič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50, NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) .................................80 Šest narodnih pesmi (Preiovec) .80 Pesmarica moških zborov (Balatka) ................................1.— j MEŠAM tn MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič): ..I. svezek .....................75 IL zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. in II. sv., vsak .......................45 Ameriška slovenska Ura (Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 10 moških lir mešanih zborov — (Adamič) .................. .45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PavčlC) ^ Izdala Glasbena Matica ........ .40 Narodna nagrebniea (Pavčlč) .. .35 Gorski odmevi (Labarnar) 2. sv. .45 Sla v ček, zbirka šolskih pesmi —i (Medved) .................... 35 Vojaške narodne pesmi (Koal) .. .30 Narodne vojaške (FerjandC) .. .30 (Pregelj) ..................... Lira, srednješolska, 2. zvezka skopaj ...........................z,— Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalin 118; Ti veselo poj; Na dan; Diviia noč.........40 5. zvezek: Job: V mraku: Dneva nam prij>elji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ........40 7. zvezek: SlavCek; Zaostali ptič; Doiuororlna iskric« ; Fri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti onrečiti jo hotl (mešan zbor) ; Prijatelji in senca (mešan »bor ► ; Sloji, solnčice Btoj; Kmetski hiSl.............4« CERKVENE PESMI: Domači clasi. Cerkvene pesnil za mešan zbor .................... 12. Tantum Ergo. (Premrl) .... .54 Masne pesmi za mešan zbor. _ (Sattner) ................... 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori. (Foerster) ............ Jig 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori (fJerbi«*) .............. Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 iwsnii na čast svetnikom, (Premrl) .................44 10 uhliajilnih in 2 v fast presv. Srcu Jezusovem:!. Hinimt .......35 iMissa in honorem St. Joseph! — (Pogacbnik) ...................40 1.—iKyrle ............................. 1.25 4i; K welemn Iiešnjeniii telesu — .65' fFoerst»-'r) ...................... .80 1 9r. SAMOSPEVI: Štlrji samospevi. Izdala Glasbena Matica ...................... .45 Naši hminA ..................... .50 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. sv. (Labarnar) .. .45 Trije mečani zbori, izdala Glasbena Matica .n.................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini, (Foester) ............ .40 Izdala Glasbena Matica Gorske evetliee (Labarnar) četvero In petero raznih glasov .... .45 Jaz bi rad rudečih rož, moSkl zbor s bariton solom in priredbo za dvospev ...................... JZO V pepelnlčni noči (Sattner), kan-tanla za soli, zbor in orkester, lsdala Glasbena Matica ...... .15 Dve pesmi (Prelovec), sa moSkl zbor ln bariton solo............' JE0 Kupleti (Grum). Učeni Mihec,— • Kranjske Šege in navade, Ne* sadovljstvo, S zvezki skupaj ..L— Kupleta Kuza Muca (Parma) _ .40 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pemnarisa, uredil Hubad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne ' umi (SvlkarSiČ) L, 2., in 8. sv. skupaj...................L— MALE PESMARICE: St. L Srbske narodne himne .. 1.5 Št. la. Sto čutiš, Srbine tuini .. .15 Št. 10. Na planine ..............15 St. 11* KT6Č6r »oeooeooeoaoooeooo .15 St« 12. »•••••••••so*« +tM (Navadne pesmi sa mladino (Žl-rovnlk) 8 sveskl skupaj ........ M Sv. Nikolaj ...................... NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki ....................3.no Buri pridejo, koračnica.......... .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenslie narodne pesmi za tambu- raški zbor in petje. (IJajukj ..i.30 Bom šel na planince. PoeJ da Je Anton Kettner naredil tel k njemu prestrašeni restavrater. — Oprostite, gospod Salomon, rad bi vam nekaj povedal. — Kar na dan z besedo! leta 1730 prvo uro na. kukavico da so lefta 1670 Parižani plačevali kavo po 140 frankov furat: da potrebuje polž 10 dni, d-a preleze 1 km; da so — Oprostite, da ste tako slabo}zobozdravniki dali ljudem v usta že jedli p«l meni. Obljubim vam, da jza 700 milijonov zlatih mark zlata; Ne debatirajte z menoj! — je' se to ne bo več zgodilo! Ne jezite zakričal nanj Salomon in ga pogleda!, kakor da se kaznuje debatiranje z 10 le*'. ječe. — Prosim, takoj odnesem pečen- v narjev na svetu, temveč bogate -a veelposaetnika, ki je prav kar zapustil Narodno kazino in študira vozni red samo zato tako vneto, er se odpelje jutri v Pariz na a stopiš v krčmo „ane več. — Kaj vam pride na misel! — 3fr.t!eman je samo v imenitni re-tavracif . Če vas to zanima, se ahko na lastne oči prepričate, ka- da velja vsak pisk nemške lokomotive 14 vinarjev; da pokradejo vsako leto okoli 5000 brisač iz stranišč na vlakih; da odpravimo navadne madeže iz obleke najlažje s slino, mastne madeže pa z zmrznjenim sirovim maslom in tako dalje. Če ja!2 kaj ne vem, pogledam v leksikon. "Kakcr je znano, je ta in ta tega in tega dne umrl", piše pod-listkar ali časnikar, ki tega sam še pred nekaj minutami ni vedel. Mi se bahamo z neko "Izobrazbo" in z nekakšnim ' znanjem", da ustvarja-jmo s tem protiutež proti nogobrcar-stvu. Mi imamo znanje zu sport in i kopičimo znanje na znanje, kjer le --| moremo, a ravno s tem smo postali V polpretekli dobi, ko še niso po- j barbari, proloti in to puhloglave!, znali sedanjih električnih akumu- j Zato pa zahtevamo, naj imajo tudi laterjev, -so jemali v podmornice na 'cestni pomet a či maturo. Včasih nam po; miši v kletki. Postale sa nam- je zadcutovaia knjiga "1000 čudežev". ki jč bila lepša kakor eel tu-ca": romanov, danes pa razvaja med tlači in baše •r ljrsdi zemljepisno, zgodovinsko, SVARILNE MIŠI rec nemirne, če so preveč iz moter-šel. jev uhajajoči plin: zastrupili zrak Salomon je z veliko slastjo jedel-in cviljenje živalic je moštvo epo- j nami "kuga križank" erašek in prigrizcval kruh. Ko jel^arjalo na preteče zastrupi jen j ki! y Ijndi zemljepisno, bilo vse pospravljeno, je naroči a-nanasa. Natakar ni odgovoril, toda njegov kjer obed ne1 obraz je kazal silne duševne muke. — Prinesite mi porcijo ananasa! — je ponovil Salomon energično. — In tole naj bo restavracija! Samo da se človek jezi. Pošljite mi j nil;, plačilnega. Plačam in nikoli več ne bi ga ricer v pregretem in po stroj- j prirod^pisno in kdo ve kakšno znanem olju smrdečem zraku prepoe- nje še. Na nas lije neprestano dež no opazili. Miši so tedaj naznanja- 'znamja s severa in juga, z vzhoda in le, da mora podmornica na povrsi- j zahc Ja i časopisi seznanjajo člo-no, da se temeljito prezrači. Veka s 1000 stvarmi, ki jih ni ve- "Deuts?he Medizinische Wochen- del; človek to rapotijo bere, da čez rc-hrift" poroča, da so nova razisko- nekaj minut zc«p-?t ne ve. ker je vanja pref. Tc-. tschladsrja name- vsesra preveč, mišim :o bom v tejle imenitni restavra ijl cbedoval za štirideest krajcar-' prestopim tega praga! v in li.hče me ne bo preziral, <-mveč nasprotno, vsi me bodo vi- — K vam ni mogoče hoditi, — je dejal Salomon. — Naročim pečenko, dobim podplat, naročlim okrog njega in ča-i porcijo ananasa, pa ga nimate.|zale izrazite rak:ve otekline. A pri! Plačam porcijo graška in en kruh. j glod^lrih tiraj", prvotna iprikrita. t Sram vas bodi! ^ inkubacijska doba bolezni samo — Dvajset krajcarjev, — je de-1 nskc!iko tednov, dočim znaša pri jal plačilni. . j človeku več let. Miši torej prej o- Salomon je položil na mizo dvaj-|bolljo na Takll neP:> Ijudje in tako set krajcarjev, dal pladdnemu de- mh?u prof Teu>s^hander. bi jav- cko cenili. Nikomur niti na misel ie bo prišlo, da imam v žepu samo )o;' h štirideset krajcarjev. Z orali srno s tali. kaj bo. Vsakemu, kdor se hote naučiti kaj pametnega za živ • jtnje, svetujem, naj dobro prečita ole zgodbo. Gcspod plačilni, kaj imate dobrega na jedilnem listu? — je pra ial Salomon. Natakar mu je pomolil jedilni ist. Salomon ga je blazirano pogledal in porinil od sebe. - Pri vas ni dobro naročati že opravljena jedila. aSme postane eckusne stvari. Treba bo kaj naročiti, kaj dobrega, danes sem lačen... Strmeli smo. — Naročite zame sekljano pečenke, toda ne goveje, temveč dobro telečjo, — je velel Salomon. — Peč? naj se na ražnju, da bo imela lepo skorjo. In malo dobrega šoti vja mi prinesite k pečenki, če ni drugega, naj bo grašek. Minilo je dvatf.et minut. Natakar je prinesel obed. Imenitna pečenka, obložena z ze'enim graškom. Postavil je posodo na mizo. - Kaj vas ni sram? — je zakričal Salomon. - Zakaj pa, če smem vedeti?— je za jecljal natakar. - To naj bo pečenka? Prišel je plačilni in se mu globoko poklonil. zanimivejšo m po- ; Le nekaj malega bi morali ljudje meirbnejšo vlogo: človeka lahko o- vedeti. pozarjajo tudi na nevarna bolezen j Le ustavi se na cesti in opazuj (raka. Zutmo je, da trpijo zaradi ra- iijudi: druge, sebe in tako naprej, pa ka predvs?m delavci po kemičnih j boš videl, da nekaj skoro nihče ne tovarnah, v izdelcvalniaah kurilnih ;Ve, da je bila od leta 1914 do do le- brikstov itd. Tudi miši, ki prebi-J'^ 1918 vojska.... vajo .po teh poslopjih, so redno ka- [------ NE BOJTE SE,- B0RITE SE S "FLU!" JE bil kdaj star pregovor "Preprečba ^ je boljša kot zdravljenje" na mestu, j«* nn mestu v današnjih dneh. ko eitjimo iz vseh delov dežele o divjanju flu. dasi v milejši obliki. Razna zdravila so ogiašana kot erotova pomoč v slučajih fin in jiripe toda zvezne zdravstvene oblasti v "Washington, D. C., jim popraviti nasprotujejo in jih zasledujejo. Nobenega zdravila take vrste ni, kakorhitro vas sprejme Flu v svoj objem. (.V ste polni flu, je edina stvar, da ostanete v postelji in pokličete zdravnika. Je pa š-> druga stvar, katero lahko napravite. Svojo telo lahko utrdite in odbijete napade flu. Taka taktika je boljša, kajti nikdar ne morete v«*deti, kako s«> bo razvila flu v vašem slučaju in kakšne komplikacije lahko nastanejo. Trinerjevo Grenko Vino je najboljši ojačevalec telesa. Zakaj.' P«r zdravili razlogov vam bo dalo odgovor. Med zlatimi pravili za dneve influence, ki jih objavljajo letno razni zdravstveni departments je eno najbolj važno: PREPREČITE ZAPRTJE IN OHRANITE ČREVESJE DELAVNO! Dnevno čiščenje poveča vašo od pomo silo t,er vam da najbolj potrebno pomoč v borbi proti nevarnosti nale-zenja flu. Zaprto telo je lahka igra flu. Če jemljete Trinerjevo Grenko Vino redno v malih količinah, se vam '00 črevesje popolnoma redno čistilo. Nadalje je še drugi jako važen moment. I zvedene i za javno zdravje se strinjajo v tem, da je najhujša epidemija, ki se lahko pripeti, epidemija strahu. V prošlosti so valovi strahu pred flu, usmrtili več ljudi kot pa in-fluenca. Vpliv strahu na prebavo in notranjo cirkulacijo .je zt-lo uničevalen. Toda če vzamete Trinerjevo Grenko Vino. vam bo dalo to zdravilo občutek zadovoljstva in jamščine, kar bo zgradilo skoro nepremagljive ovire proti nalezenju. Vsledtegra začnite jemati Trinerjevo Grenko Vino takoj, vpoštevajt" vsa druga razvidna pravila varnosti (izogibati se je treba prenapolnjenih prostorov, prevročih sob. neprevidnim kašljačem in kihačem. itd.) in brez strahu preživite sedanjo nevarno sezijo. Vsak lekarnar ima Trinerjevo Grenko Vino v zalogi. Dobiti zamoret.* bodisi veliko ali malo steklenico, toda sledite navodilom! PES NA MRTVAŠKEM ODRU ___1 Waukegan. Jože Ze&nc. GREAT NECK, L. I., 5. ebruaria. Grški princesi Kseniji, ki je bila svoje časno Mrs. William B. Leeds, je crknil pes Douglas. Danes leži pes na mit.vaškem odru pri nekem tukajšnjem pegrebniku. Jutri ga bodo pokopali na ps&jem pokopališču v Hartsdale. set krajcarjev napitnine, deset pa iiiiiiiiirapiiiit^ SAKSER STATE BANK IZ CORTLANDT STREET NEW YORK, V. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. ' Za večjo udobnost svojih kli j en to v, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. n vil kres (sleme, tal stanovitna Mali Oglasi imajo velik uspeh 9 na hlgiona lahko izkristila ito njih posebnost. Po vseh velikih mestih cbstojijo pc raku posebno okužene hiše ali celo četrti. Vzroki tega pojava še niso znano. Morebiti ga povzroča 'strupeno izhlapevanje na zaznanih zemljiščih. Doslej je moralo umreti precej prebivalcev takšne-gp. "rakovega žarišča", da so ga zdravniki opazili in odredili temeljito razkuženje oziroma isprazne-nje poslopij. Če pa hočejo stanovalci iumjivih okrajev uiti smrtni nevarnosti naj si nabavijo bele miši v kletki. Čim bodo opazili na njih še tako naiznatne otekline, jih morajo rzročSti v mikroskopsko preiskavo. Če bo ta ugotovila raka ni nobenega dvoma, da je stanovanje nevarno za zdravje. Stanovalci naj ga zapustijo in pričnejo s spočetka vedno uspešnim zdravljenjem proti raku. OGROMNA DEDŠČINA Vi: Jose Bona, po rodu Španec in britski podkralj v Afriki, je zapustil pred 139 leti nad 5 milijonov funtov šterlingov, ki si jih je nabral v teku svojega izredno pisanega življenja. To vsoto je naložil pri britski državni 'banki s pogojem, da se mora leta 1931 razdeliti z obrestmi vred med njegove potomec. V 139 lefcHx je narasla glavnica do pravljičnega zneska 75 milijonov fantov šterlingov. Četudi znaša sedaj število Bonovih potomcev 1001 osebo, bi vendar vsak dobil izdaten del zapuščine. Toda zadeva ni tako preprosta. Dediči so že pred 90 leti pričeli iskati oporoko, ki je bila shranjena pri neki notarski tvrdki v Londonu. A izkazalo se je, da so po smrti zadnjega notarja te tvrdke leta 1880 izročili njegov arhiv sodni j i in ta ni našla nobene oporoke. Vendar se je pozneje posrečilo ugotoviti, da je ostaivil Bona razne dokumente, o svojem imetju nfa Španskem. Zdaj so prijavili dediči ustanovitev posebnega konsorcija, ki bo iskal potrebne listine in pospešil razdelitev velikanske dediščine, ker U ta sicer lahko pripadla državni blagajni. žitarice na SVETOVNIH TRŽIŠČIH Vsled stalno slabega vremena v Argentini in Avstraliji, kakor tudi vs'.ed znatnega zboljšanja kupčij -skih tedenc na efektnih tržiščih, se je v zadnjih dneh v Winnipegu, Kanada, najvažnejšem žitnem tržišču, tendenca žitanlcam znatno zboljšala. To zboljšanje je imelo močan vpliv tudi na borzi v Chicago. Na severoameriških tržiščih je prišlo v zadnjem tednu do veV-kih oscilacij tečajev vsled nasprotujočih vremenskih poročil. Posebno poročila o velikih padavinah so imela odlcallen pomen pri kveta-cijah. Vendar se cene niso mogle posebno utrditi vsled obetajoče o-jilne letine v jugozapadnih predelih Združenih držav. Pšenične rezerve so se v Združenih državah v zadnjem času le malenkostno -izpremenile. Napram lanskemu letu so letošnje rezerve za polhih 10,000,000 bušljev večje. Pšenične rezerve v Kanadi so na-rastle tudi za, en milijon bušljev, vendar so za polnih 22.4 milj. bušljev manjše od rezerv lanskega leta v istem časovnem razdobju. Zaloge koruze so se v Severni Ameriki povečale za 2.5 milj. bušljev in so še enkrat tako velike kakor lansko leto. Žitni posli na srednjeevropsih borzah so bili v zadnjem tednu deloma prekinjeni vsled praznikov, promet je bil povprečno zmeren. Na Češkoslovaškem se je čvrsta tendenca, ki je zavladala po prekinitvi češko-madj arskih trgovskih pogajanj, zelo hitro zopet uravnovesila, ker so se potrebe hitro pokrile iz drugih agrarnih držav. Edino izjemo tvori ječmen, ki zaznamuje prav zadovoljiv odjem. Posebno velik je bil tudi interes za kakovostno rž, vendar so 'bile ponudbe tako minimalne, da se povpraševanje ni moglo zadovoljiti. Povpraševanje traja še vedno. Mad j ar ska tržišča so sklenila več malih izvoznih kupčij za Italijo ter nekaj tudi za Avstrijo. S Češkoslovaško so z napovedjo carinske bitke vse kupčije zaostale. Madjarski agrarni krogi so vsled te okolščiae v velikih srbeh in delujejo na to, da bi se poganja zopet pričela. Intenzivno se iščejo nova tržišča, vends« je uspeh sa enkrat skrajno minimalen. Tudi posli z Italijo ne obetajo večjih i-luzij, ker si ie Italija zagotovila skero ves svci žitni primanjkljaj v Avstraliji. Zadevne pogodbe sicer še niio podpisane, vendar se Ita-l ia pri nakupu žitaric drži tudi napram svoji zaveznici Madjarski zelo rezervirano. Ta ckcincst je iz-vala v madj arskih gospodlarskih krogih veliko razočaranje '.n se že čujejo glasovi o gospoaarski preo rijentaciji. V Romuniji se žitni posel razvija v znamenju zelo počasnega izvoza pri izredno nizkih cenah. Dovozi na tržišča so vsled nastopajoče zime znatno zmanjšani. V Jugoslaviji so za pšenico sicer manjša, vendar pa stalna povpraševanja s strani domačih mlinov. Za rečno blago ne obstoja nikak interes, ker so cene mnogo preko paritete. Za koruzo se je tendenca oslabila. Ponudbe s strani produ-centov so zelo popustile, tudi po vpraševanje je minimalno. Tudi domač konsum je nezadovoljiv. Za moko so cene ugodnejše, ponudbe so malenkostne. POZOR ROJAK!, Iz naslova na lista, katere** prejemate, je razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne čakajte to raj, da se Vas opominja, temveč obnovit« direkten, aU pa pri člh naiih CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar Ban Franclaco. Jacob Laaablm COLORADO Denver, J. Bchutto Pueblo, Peter Culig, A. Satttft. Sallda, Louis Coctello. Walsenburg. II. J. Bayafc. INDIANA Indianapolis, Lnals Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago Joseph BUah, J. Bsvčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew SpUlar. Cicero, J. Fabipa. Joliet, A. Arize!c. Mary Bamblcn J. Zaletel, Joseph Hrorat La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank .Augustas North Chicago. Anton Kobal KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank 2actr. MARYLAND Gteyer, J. Čeme. Kltzmlller, Fr. Vodoplvse MICHIOA14 Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. J*-nezlcb. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Ooule, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. P^shel. Fr dekula. Eveleth. Louis Gouis. Gilbert, Loula Vessel Hlbblnd, John Povše Virginia, Fragile Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Brodertck. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls, Frank Masla. OHIO Barberton. John Baiant, Joe Hltl Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnik, Mith. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumte Nilea, Frank Kogoviek. Warren, Mrs. P. Rachar. Toungstown. Anton KUuU. OREGON Oregon City. J. Kohlar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jaki«. Bessemer, Mary Hribar Rraddock, J. A. Qerm. Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton. Anton Ipavoc. Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovec. V. Ro-vanftek. Crafton, Fr. Maehek. Export, Q. Prevlč. Louis Zupančič, A. Skerlj. Farrell. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamtn Oieensburg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe~ renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant. TaulelJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor. Fr. Demahar. Meadow Lands, J. Koprlviek. Midway -Tohn 2ust. Moon Fun. Fr. Podmlliek Pittsburgh, Z. Xakshe, Vine. Alb J- Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Psadtee. Steelton, A. Hran. SKRIVNOSTNA NAPADALCA V vzhodnem delu mesta, zlasti na Selu in Zeleni jami. sta se pojavila dva skrivnojtna nadlegovulca deklet. 3;a to dva mlada, elegantno opravljena fanta, dozdevno dijaka, ki operirata, z nekakim čudnim aparatom, iz katerega srše iskre, ki vplivajo omamljajoče in povzročajo pri vsaki ženski lažjo ali težjo o-moticc. Njunih žrtev je več, vendar nekatere izmed njih zadeve niso prijavile. Te dni nn večer sta ustavila neznanca 17-lotno delavko Marijo Vo-gričevo. Ko je šla zvečer domov po Predovičevi zaželjivo, — ga je poučil sodnik, ki je korakal nemirno po sobi. Nato pa je vprašal pisarja: — Ali je vse pripravljeno? — Le tj mizico je treba nesti noter. — Tukaj prihaja zdravnik! Doktor Glaser je rekel sodniku: — Zaslišanja se ne sme odložiti niti za minuto. Vsaka minuta je dragocena! Ko so mcžje vstopili, se je razjasnil obraz bolnika. Čakal jiA je z veliko napetostjo. Below je d.opil k postelji. Bil je smrtnobled, in v njegovem glasu je b!lo opaziti notranje razburjenje, ko je vprašal Willerta: — VI hočete napraviti izpoved? — Katero lahko vsaki čas potrdim s prisego. — Torej govorite! — Bilo je na dan pred umorom barma Viljema von Ellerna. Moja fcona je rodila po sedemmesečnem zakonu močnega dečka. Takratni pripombi babice nisem prip sovul nikake važnosti. To pa je postalo drugače, ko je prišel naslednjega dne moj stari oče iz urada. Ta-m je izvedel, da ba barcn uresničil svojo pretnjo, da bo imenoval drugega gozdarja naslednikom starega očeta, ne pa mene. Imenovanje je bilo že razpisano ter bo podpisano takoj, ko se bo baron vrnil iz Berlina. To je bilo prvo, kar sem slišal o tem. Zapustil sem državno službo 'ter prišel sem, kakor me je klical stari oče. On bi moral zapustiti službo že spomladi, čeprav so službo že verno izpolnjevali njegovi prastariši. Tedaj pa je izbruhnila jeza v meni. Rekel sem: — To je osveta za to, ker sem nekoč omenil njegovemu očetu lju-bimkovanje med Elzo ter mladim baronom! — Od takrat naprej sem bil kot obseden. Šel sem tudi k svoji ženi, ter ji rekel, da je otrok njegov, ne pa moj. Potem ko sem se razjezil, sem odšel v revir. — Oko za oko in zeb za zob, — se je glasilo vedno pri nas. Sklenil sem se osvetiti. Willert je molčal nekuj časa, kot da prisluškuje krikom divje ljubosumnosti. Sodnik je gledal na mrzli, bledi obraz, ki je kazal le v očeh življenje. Eckhardt je dal izmučenemu požirek iz čaše. Sclnce je padalo vedno nižje ter metalo luč le še na glavo umirajočega. Bolnik je govoril naprej: — Postalo je temno, in meni je padlo v glavo, da moram iti že danes v grad, da govorim z baronom. Če bi me ne morila jeza, bi mu moral reči, da je lump. — Vedel sem, kdaj bo pri vozil bnzovlak iz Berlina ter lahko izračunal, kaj bo dospel voz k gradu. — Noč je bila svetla in jaz sem se splazil skozi park, uporabljajoč vsako potezo, dokler se nisem ustavil db ograji. Bilo je še zgodaj, ura je K • - * bila komaj devet. Moral sem čakati še celo uro, predno je prišel baron. Ko sem stal tako tam ter ponavljal svoje molitvice, sem zapazil moškega, ki je prišel po stopnicah navzgor. laprva sem mislil, da Viljem, a ko je prišel po stopnicah navzgor, sem spoznal, da je barcn Ditrih. — Torej se videli barona D<:riha v oni noči? — je vprašal Below presenečen. — Da, gospod sodnik. Imel je potni iplaišč in prišel je pač po slovo od baronice prod velikim potovanjem. Willert je pripovedoval vse to, kot da je nekaj postranskega za Di-triha in da se ne meni za to. — Ali ste natančno spoznali gospoda, Willert — je vprašal Below še enkrat nujno. — Seveda, dotaknil se me je skoro, ko je prišel zopet dol. Mislil sem si, da me je spoznal! Eckhardi; je naenkrat zastokal. ■ ; Willert, ki ni mogel obrniti glave, ga je skušal doseči z očmi. Govoril pa je naprej: — Stari oče, ni moglo biti drugače. Močnejši je bil od mene. Zakaj pa sem imel puško pri sebi. Ogenj je gorel v meni. Naenkrat se je ustavil vez. Baron je skočil veti ter odliitel hitro po stopnicah navzgor, da dospe čim prej do svoje lepe žene. • Stal je pri odprtih vivjtih. — V ušesih sem slišal klic: — Oko za oko Ln zob za zob! — Dvignil sem puško ter u^irelil. — Nato sem planil v goščavo. — Ne vem, kako sem našel domov. Zdi pa se mi, da sem pozneje pripovedoval, kako sem prišel. — Vsa ta lota sem nosil seboj to krivdo. Molčal sem, ker niso obtožili nikakegri nekrivega. Sicer bi govoril! Zopet je zastokal. Prava muka je bila gledati tega človeka. — Stari oče, rad bi vzel to skrivnod; s seboj v grob, a tega nisem sme1, storiti. Lahko bi bil obtožen kak nedolžen. Toda jaz bi govoril, če bi bil obtožen kdo drugi. Bog mi ne bo zaračunal mojega molka. Sedem let sem nesli to bedo seboj. To je bila moja kazen. Bolnik je ležal povsem mirno, ko so prečitali izpoved. — Ali lahko za prise že te «io izjavo? — je vprašal sodnik. — Da, — je odvrnil Wiliest ter izgovoril prisego z močnim gla-som. Z globokim vzdihom je položil glavo nazaj. Ko se je doktor Glaser nekaj časa pečal ž njim, je dvignil glavo ter rekel pritajeno: — Bliža se konec! Willert ga ni slišal več. Dvignil je glavo ter rekel s komaj slišnim gEa'som: — Ali so srečni? Meinhardt vi ste vendar rekli.... Bibič je vedel 'šakoj, kaj da misli. Pokleknil je poleg postelje in do-c-im so mu solze padale v sivo brado, je rekel: — Rad bi blagoslovil morilca, ki je pripomogel k sreči nv.še gospode. — Amen, — je rekel Eckhardt ter položil roko na čelo Willertu. — Ba^ naj bo milosten njegovi dieM! t •Dalje prihodnjič.* I POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava. Zastonj zoper naduho tekom zime. Značilna metoda, ki je prišla na pomeč nadušnim — Pišite danes za brezplačno poskušnjo Če trpite vsled strafinih napadov naduhe, ko je mrzlo in vniino, če se du-šite in lovite sapo. ne pozabite takoj pisati Frontier Asthma Co., za brezplačno poskušnjo njene značilne m obode. Ne oziraje se. kje živite, ali če imate upanje v kako zdravilo pod solncem. pi&it" za to prosto poskušnjo. Č"e sle trpeli vse življenje in če ste poskušali vse brez uspeha, če ste popolnoma obupani, ne izgubite tega upanja in pišite danes po to prosto poskušnjo. Na ta način lahko izveste, kaj lahko napravi napredek za vas navlic prejšnjim razočaranjem, da se oprostite naduhe. Pišite po to brezplačno poskušnjo. Sedaj. To objavljamo, da se vsak bolnik lahko udeleži te napredne metode in najprej brezplačno poskuša zdravljenje, ki je znano tisočerim, kot največji dobmbit njihovega življenja. IVšljite kupon danes. Ne čakajte KDOR ŠE NIMA SL0VENSK0-AMER1KANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Brezplačni Poskusni Kupon FROT1ER ASTHMA CO. 529K Frontier Kldg., 462 Niagara St., Buffalo. N. Y. Pošljite prosto poskušnjo svoje metode na:------------------------------ ADVERTISE IN "GLAS NARODA"! Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. 4GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista 7. februarja: lie de France, Havre Aquitania.. Cherbourg 9. februarja: Bremen. Cherbourg, Bremen 11. februarja: Ameni-a, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 12. februarja: Suttgart. Cherbourg, Bremen 13. februarja: Mauretania. Cherbourg 16. feDruarja: Eurupa. Cherbourg. Bremen 17. februarja: Lafayette, Havre Augustus, Xapoli. Genov* 18. februarja: President Harding, Cherbourg, I Jam burg Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin, Boulogne £ur Mer, Brt-men Saturnia, Trst 20. februarja: Paris. Havre Olyiripic. Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rotterdam 25. februarja: Bremen, Cherbourg, Bremen George Washington. Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Dresden, Cherbourg, 27. feoruarja: St. ijouis. Cherbourg. Hamburg 28. februarja: A<]ui«urg Minnekahda, Boulogne sur Jler 10. marca: Vulcahla, Trst 11. marca: Koehu m beau. Havre 12. m a red": New York, Cherbourg-. Bremen Stuttgart, Cherbourg, Bremen 13. marca: Olympic, Cherbourg Paris. Havre Bremen. Cherbourg. Bremen 14. marca: Con te Grande, N'ain.li, Genova Voleitdam, Boulogne sur .M. r, Botter-I dam 18. marca: ' Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg . 19. marca: , Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 20. marca: i A'luitania. Cherbourg "Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Pennlaud, Cherbourg. Antwerpen Augustus, Xapoli, Genova 24. marca: i Lafayette, Havre Statendatn, Boulogne sur Mer. Rot-[ terdam I 25. marca: President Harding, Cherbourg, Ham* ' burg i 26. marca: Dresden, Cherbourg, Bremen 27. marca: Majestic, Cherbourg Saturnia. Trst Ile de France, Havre 28. marca: ( 'lev. land, Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Miiihetonka, Cherbourg 29. marca; Baltic, Liverpool 20. marca: Europa, Cherbourg, Firemen 31. marca: Berengari.-i, Cherbourg Xew Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih oamikih: Ile de France 7. febr.; 28. febr. (11 A. M.) (1 P. M.) PARIS 20. febr.; 14. marca (6 P. M.) (12.05 A. M > Xhjkrajfia pot po 4eleznl« |. Vsakdo Je v posebni kabini z vseinl modernimi udobnostmi. — Pijaf-a in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kit teregakoll I n H ilj 1 .t .A v'-, ri.-^-.t agentu aH ^ FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. NAS PRVI SKUPNI VELIKONOČNI IZLET PRIREDIMO PO FRANCOSKI PROGI S PARNIKOM "PARIS" DNE 14. MARCA (12.05 A. M.) PRIHODNJI IZLET S PARNIKOM "ILE DE FRANCE" priredimo dne 25. APRILA (1.00 P. M.) in -- Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET bo pa na — 15. MAJA (4.30 P."M.) s pamikom ~€1LE DE FRANCE" na katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal nas uradnik g. A. Pestotnik skozi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. Iz Pariza do Ljubljane vozi vlak sedaj samo 26 ur. I Po C O S U L I C H Progi PRIREDIMO NAS PRVI ali VELIKONOČNI IZLET DNE 10. MARCA (4.00 P. M.) preko Trsta z ladjo " VULCAN I A" Nadaljni izleti po tej progi in s to ladjo se bodo vršili: 15. aprila — 19. maja in 30. julija. Kdor želi potovati v prijetni in veseli družbi, naj se pridruži enemu naših izletov in ne bo mu žal. Za naše letošnje izlete je že sedaj precejšnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasicrura prostor. Mi smo v tem poslu že nad 40 let in vsled tolikoletne Izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Potnike, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k nam v pisarno. ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VIZE JEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TRVDKO — Gakser State Bank KJ 82 CORTLANDT ST, NEW YORK. N. Y. MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno"in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o. trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča. zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe-dicije. KRASNO 'BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU SOLI ali PISARNI V premeru meri globus 6 inčev Prednosti globusa / Visok je 10 inčev Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je is posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni Čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsa kega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROCE, GA DOBE ZA $1. 75 GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y.