Novo dru{tvo

stran:

9

Obisk NovaCast
Systems AB

stran:

10

ALUMNI OMM
Novice Kluba Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani
OKTOBER 2024 / [TEVILKA 20

Uvodnik
Spo{tovane {tudentke, spo{tovani {tudenti OMM, pozdravljeni ob novem akademskem letu tudi od nas, alumnov OMM, prek
~asopisa ALUMNI OMM. Jubilejna, `e dvajseta {tevilka tokrat vsebuje nagovor predstojnika ob novem akademskem letu,
kratko zgodovino {tudija metalurgije v Ljubljani pred 70 leti, prispevke o Evropski skupnosti za premog in jeklo, o livarjih in
topovih, razmi{ljanja ~lanov [tudentskega sveta NTF o delovanju [S, o mre`i klubov alumnov UL in Srednjeevropski poti
kulture `eleza. Pi{em, da so pomen kovinskih materialov poudarili tudi na olimpijskih igrah v Franciji. V medalje so namre~
vgradili jeklo iz Eifflovega stolpa. Prodekanja poro~a o vzpostavitvi sodelovanja z Univerzo Malmö ter o obisku podjetja
NovaCast na [vedskem. V obliki fotoreporta`e bomo sledili utrinkom o dobrodelni dejavnosti na{e stalne sodelavke, ki ob
slu`bi najde tudi ~as za humanitarnost. O vtisih ob vzponu na Mont Everest lahko beremo ob koncu tokratne {tevilke. Priznana
strokovnjaka sta pripravila pregledna prispevka »Proizvodnja jekla danes in jutri« ter »Aluminij – koraki preobrazbe«.
Opisujeta, kako dva vodilna slovenska proizvajalca odgovarjata na izzive t.i. »Zelenega prehoda«. Na to temo so v lanskem
letu v okviru medinstitucionalnega sodelovanja Koro{kega pokrajinskega muzeja – Muzej
Ravne na Koro{kem, Gornjesavskega muzeja Jesenice in @elezarskega muzeja [tore
pripravili razstavo »Jeklo za zeleno prihodnost«, v kateri so predstavili `elezarsko tradicijo
vseh treh okolij, in trajnostno naravnanost proizvodnje jekla. Razstava je `e gostovala na
Uvodnik
Koro{kem in [tajerskem, od septembra pa je na ogled na Gorenjskem, na Jesenicah.
V oktobru 2023 smo se za vedno poslovili od rednega profesorja dr. Ladislava Kosca. V njegov
Nagovor predstojnika
spomin objavljamo In memoriam govore predstojnika Oddelka za materiale in metalurgijo
NTF UL in predstojnika Katedre za in`enirske materiale.
In memoriam
Vsem sodelavcem se zahvaljujemo za pripravo prispevkov, da smo lahko ponosni `e na okrog 340
strani objavljenih ~lankov, reporta` in poro~il, zbranih v dvajsetih {tevilkah na{ega ~asopisa.
Zgodovina
Za dolgoletno pomo~ pri urejanju in pripravi ~lankov za tisk se zahvaljujem dr. Darji Steiner
Petrovi~ in g. Miru Pe~arju. Uvodnik tokratne jubilejne {tevilke zaklju~ujem z besedami
Dogodki
kolegice, ki jih je namenila na{i fakulteti (objavljeno v Alumni OMM iz oktobra leta 2017 / {t. 5).
Citiram: »…ko grem mimo Montanistike, jo pobo`am z o~mi«.
Novice
Sre~no!
Jakob Lamut
V prostem ~asu

Vsebina:
01
02
03
05
09
12
18

Recikla`a, koraki
preobrazbe

stran:

14

V prostem
~asu

stran:

19

02
Predstojnik za ALUMNI OMM

Nagovor predstojnika

Drage metalurginje,
dragi metalurgi,
dobrodo{li v novem {tudijskem letu!
Ko se ponovno zbiramo, da bi se podali
na pot izobra`evanja in raziskovanja,
vas `elim spomniti na klju~no vlogo, ki jo
boste v prihodnosti igrali pri oblikovanju
prihodnosti na{ega sveta. Namre~,
podro~je metalurgije se nahaja na
pragu velikih sprememb in transformacije, ki so posledica nujne potrebe
po trajnostnih praksah in inovacijah, ki
bodo vodile zeleni prehod. Zato je va{
{tudij pomembnej{i kot kdaj koli prej,
saj svet pri~akuje, da bodo metalurgi
razvijali nove kovinske materiale in
tehnologije za njihovo izdelavo, ki bodo
energetsko in okoljsko vzdr`ni. Potrebe
po kovinskih materialih stalno nara{~ajo in tako bo tudi v prihodnje.
Prosim, ne verjemite govoricam, ki jih
ob~asno sli{imo in ki delajo veliko {kodo zanimanju za na{e {tudijske programe, t.j. da so in`enirski poklici
neperspektivni in da je podro~je metalurgije v zatonu. ^eprav je res, da se

metalur{ka industrija v zadnjih letih
soo~a z velikimi izzivi, ki so na eni strani
povezani z gospodarskimi cikli in na
drugi z okoljskimi skrbmi, je predstava o
neperspektivnosti {tudija metalurgije
popolnoma napa~na. Pravzaprav je
ravno nasprotno res: podro~je metalurgije je pripravljeno na velik zagon in na
eksponentno rast in to ravno zaradi
nujnega zelenega prehoda. Da bomo
lahko izpolnil zahteve bolj trajnostne
prihodnosti, se bomo morali {e bolj
ambiciozno in intenzivno usmeriti v razvoj novih inovativnih kovinskih materialov in k nenehnemu iskanju ustreznih
izdelovalnih procesnih poti, da bi
zmanj{ali porabo energije, koli~ino
odpadkov ter vplive na okolje tako med
njihovo izdelavo, kot tudi med njihovo
uporabo v bolj trajnostnih izdelkih. Tem
potrebam pa ni mogo~e zadostiti brez
globokega razumevanje metalurgije,
vklju~no z znanostjo o materialih, procesnim in`eniringom in ekologijo. In
tukaj so strokovnjaki s podro~ja metalurgije nenadomestljivi, saj imajo

edinstvena strokovna znanja o procesih, ki med termomehanskim procesiranjem na razli~nih prostorskih in
~asovnih skalah potekajo v materialih,
o njihovih lastnostih ter o postopkih in
proizvodnih tehnikah njihove izdelave,
ki so klju~na za prehod v kro`no zeleno
gospodarstvo. Tako lahko re~emo, da je
In`enir metalurgije poklic prihodnosti.
@elim vam produktivno, navdihujo~e in
uspe{no novo {tudijsko leto in vas
spodbujam, da se z vso resnostjo in
zavzetostjo pridno poglobite v {tudij ter
skrbite, da bodo predavalnice vedno
polne. Na vse ~lane Alumni kluba Naravoslovnotehni{ke fakultete Oddelka za
materiale in metalurgijo Univerze v
Ljubljani pa ponovno apeliram, da nam
pomagate pri popularizaciji podro~ja
metalurgije in na{ih {tudijskih programov.
SRE^NO!
Prof. dr. Goran Kugler,
predstojnik OMM

03
V slovo ob grobu
[martno pod [marno goro, 4. 10. 2023

In memoriam

njegov o~e, komandir Ra{i{ke ~ete,
istega leta padel. Njegov dom so Nemci
po`gali, tako da se je vrnil domov {ele po
vojni.

Dragi in cenjeni profesor
Ladislav Kosec,
spo{tovana dru`ina Kosec
Ko smo na podoktorskem sre~anju v
~etrtek izvedeli, da je spo{tovani Profesor
preminil, nas je globoko potrlo in prizadelo.
Lahko re~em, da je profesor Ladislav
Kosec bil in je v na{ih srcih izjemen
~lovek, strokovnjak, znanstvenik, pedagog in praktik v pristnem pomenu te
besede, saj je nudil pomo~ in podporo
mnogim, tako sodelavcem in kolegom na
Univerzi, kot tudi kolegom v industrijski in
tehnolo{ki praksi ter metalurgom ter
{tudentom.
Oddelek za materiale in metalurgijo mu je
neizmerno hvale`en za njegovo pomembno vlogo in prispevek na podro~ju
in`enirskih materialov. Bil je strokovnjak
na podro~ju jekel, aluminijevih zlitin,
bakrovih zlitin in kompozitov s kovinsko
osnovo. Na strokovno problematiko je
gledal s {ir{ega vidika, ki je vedno
vklju~eval tudi tehnologijo.
Bogato, skoraj enciklopedi~no znanje je
preko predavanj prena{al na {tudente, ki
so srkali znanje in si {e posebej zapomnili
prakti~ne primere, preko katerih so si za
vekomaj vtisnili v spomin in osmislili
zahtevne mehanizme s podro~ja fizikalne
metalurgije.
Bil je eden tistih, ki so v zadnjih desetletjih
bistveno prispevali k uspe{nemu razvoju
in`enirskih materialov v Sloveniji. Prof.
Ladislav Kosec je v svojem `ivljenju
vzorno skrbel za razvoj metalur{ke stroke
ter predano vodil Katedro za in`enirske
materiale in OMM.
Bil je predvsem kolegialen, inovativen ter
vedno izredno delaven. Vsi smo ob~udovali njegove pristne povezave in
aktivno delo. In kar je mogo~e {e najpomembnej{e – njegov zna~ilen temperament in `iv duh, s katerim si je odkrival
nova obzorja in nas razveseljeval v
~love{kem in strokovnem smislu, sta ga
zapisala v na{a srca in pogre{ali ga
bomo.

Te`ko danes na tem mestu slovesa
razumemo njegov prehod h Gospodarju
`ivljenja, smo pa prepri~ani, da je na{el
svoj mir in je `e skupaj s predniki. Tukaj
nam ostajajo spomini nanj in njegova
dela, ki krasijo domovino in svet: Va{e
znanstvene in strokovne objave, vzgojeni
in iz{olani in`enirji, raziskovalci, doktorji,
slovenska metalurgija, novi laboratoriji
na OMM, in {e bi lahko na{tevali.
Na Oddelku za materiale in metalurgijo
Vam obljubljamo, da bomo va{e delo
nadaljevali in ostali zvesti za~rtani strokovni poti, ki ste jo soustvarjali.
Dragi na{ Profesor,
sre~no in nasvidenje nad zvezdami.
V imenu OMM-NTF-UL izrekam iskreno
so`alje dru`ini prof. Ladislava Kosca.
Goran Kugler in OMM-NTF-UL

V slovo
@alna seja v spomin prof. dr. Ladislavu
Koscu
Ljubljana, 17. 10. 2023
Prof. dr. Ladislav Kosec se je rodil l. 1938 v
Zgornjih Gameljnah. V uni~evalni vihri 2.
svetovne vojne sta `e leta 1941 oba
njegova star{a od{la v partizane, kjer je

V osnovno {olo je hodil v [martnem pod
[marno goro in se leta 1953 vpisal na
gimnazijo v [entvid. Po maturi leta 1957
se je vpisal na Univerzo v Ljubljani,
Fakulteto za rudarstvo, metalurgijo in
kemijsko tehnologijo, na Odsek za metalurgijo. @e med {tudijem si je prakti~ne
izku{nje pridobival v @elezarni Ravne in v
Impolu in ta navezanost na industrijo ga je
nato spremljala celo njegovo `ivljenje.
Diplomiral je julija 1962 z delom »Elektronsko-mikroskopske {tudije razpada
trdne raztopine bakra v aluminiju«. Po
slu`enju voja{kega roka se je vpisal na
podiplomski magistrski {tudij na Univerzi
v Ljubljani na Fakulteti za naravoslovje in
tehnologijo, Odseku za metalurgijo in ga
kon~al z delom »Vpliv antimona, arzena,
bakra in kositra na izoblikovanje obogatene plasti pri selektivni oksidaciji
mehkega jekla«. Doktoriral je leta 1971 na
Univerzi v Ljubljani z doktorsko disertacijo
»Notranja oksidacija ve~komponentnih
zlitin«. Leta 1974 je bil habilitiran za
docenta fizikalne metalurgije, leta 1983 za
izrednega profesorja na Fakulteti za
strojni{tvo Univerze v Ljubljani in leta
1987 za rednega profesorja na Fakulteti za
naravoslovje in tehnologijo, Univerze v
Ljubljani.
Kot raziskovalec je bil od leta 1962 kraj{e
obdobje zaposlen na Metalur{kem
in{titutu v Ljubljani, leta 1971 je postal
asistent na Fakulteti za strojni{tvo, kjer je
bil v obdobju od 1974 do 1978 predavatelj
za materiale. Od leta 1983 je bil na Odseku
za metalurgijo, Fakultete za naravoslovje
in tehnologijo, Univerze v Ljubljani najprej
predavatelj fizikalne metalurgije, nato pa
tudi {tevilnih drugih predmetov, kot so
metalur{ke tehnologije, preiskava materiala, specialna jekla, korozija, izbirne
vsebine na smeri za materiale, itn. Kot
redni profesor je bil do svoje upokojitve
zaposlen na Univerzi v Ljubljani, Naravoslovnotehni{ki fakulteti, Oddelku za materiale in metalurgijo.
Ø

04
@alna seja v spomin prof. dr. Ladislavu Koscu
Ljubljana, 17. 10. 2023

In memoriam

Ø@e leta 1963 je mladi Ladislav Kosec dobil

Pre{ernovo nagrado za {tudente, leta
1979 pa nagrado Sklada Borisa Kidri~a.
Med drugim je bil je ~lan Mednarodnega
zdru`enja za materiale ASM in zdru`enj
za metalurgijo prahov EPMA in APMI.
Njegovo {ir{e raziskovalno podro~je je
bilo povezano z metalografijo, fizikalno
metalurgijo, ter sintezo in karakterizacijo
materialov.
Znanstveno in strokovno se je ukvarjal z
jekli, aluminijevimi, bakrovimi in srebrovimi zlitinami in naprednimi materiali, kot
so npr. kompoziti s kovinsko osnovo. Imel
je {irok spekter znanj pomembnih metalur{kih tehnologij. Bil je izjemen strokovnjak na podro~ju toplotnih obdelav,
notranje oksidacije kovinskih zlitin,
metalurgije prahov, korozije, spajanja in
varjenja, karbidov v jeklih, preiskave
materialov, pa tudi na podro~ju karakterizacije materialov z uporabo modernih
tehnik, kot je elektronska mikroskopija, s
katero se je na podro~ju metalografije in
fraktografije za~el ukvarjati med prvimi v
Sloveniji.
O njegovi predanosti znanstveno-raziskovalnemu delu pri~a preko 170 izvirnih
znanstvenih ~lankov, preko 200 prispevkov na konferencah, avtorstvo petih
patentov in skupno preko 800 bibliografskih enot.
Bogato, skoraj enciklopedi~no znanje je
prek predavanj in mentorstva prena{al na
svoje {tudente, pomemben prispevek
stroki pa je dal tudi s {tevilnimi recenzijami publikacij. Bil je eden tistih, ki so v
zadnjih desetletjih bistveno prispevali k
uspe{nemu razvoju in`enirskih materialov v Sloveniji. Poleg tega je bil izreden
pedagog in mentor, saj je bil mentor pri
kar 26 doktoratih, pri 25 magisterijih in pri
143 diplomah. [tevilna so tudi njegova
somentorstva. Profesor Ladislav Kosec je
v svojem `ivljenju vzorno skrbel za razvoj
metalur{ke stroke ter predano vodil
Katedro za in`enirske materiale in
Oddelek za materiale in metalurgijo ter
programsko skupino.
Ko smo v ~etrtek, 28. septembra 2023
izvedeli, da je spo{tovani Profesor preminil, nas je globoko potrlo in prizadelo.

Lahko re~em, da je profesor Ladislav
Kosec bil in je v na{ih srcih izjemen
~lovek, strokovnjak, znanstvenik, pedagog in praktik, saj je nudil pomo~ in
podporo mnogim, tako sodelavcem in
kolegom na univerzi, kot tudi kolegom v
industrijski in tehnolo{ki praksi ter metalurgom ter {tudentom. Bil je predvsem
kolegialen, inovativen ter vedno izredno,
izredno delaven. Vsi smo ob~udovali
njegove pristne povezave in aktivno delo.
In kar je mogo~e {e najpomembnej{e –
njegov zna~ilni temperament in `iv duh s
katerim si je odkrival nova obzorja in nas
razveseljeval v ~love{kem in strokovnem
smislu, sta ga zapisala v na{a srca in
pogre{ali ga bomo.
Te`ko danes na tem mestu slovesa razumemo njegov prehod h Gospodarju
`ivljenja, smo pa prepri~ani, da je na{el
svoj mir in je `e skupaj s predniki. Tukaj
nam ostajajo spomini nanj in njegova
dela, ki krasijo domovino in svet: Va{e
znanstvene in strokovne objave, vzgojeni
in iz{olani in`enirji, raziskovalci, doktorji,
slovenska metalurgija in {e bi lahko
na{tevali.
Oddelek za materiale in metalurgijo vam
je neizmerno hvale`en za va{o pomembno vlogo in prispevek na podro~ju
in`enirskih materialov. Obljubljamo vam,
da bomo va{e delo nadaljevali in ostali
zvesti za~rtani strokovni poti, ki ste jo je
soustvarjali.
Dragi na{ Profesor, sre~no in nasvidenje
nad zvezdami.

Danes smo se zbrali, da izrazimo globoko
`alost ob izgubi spo{tovanega profesorja
in na{ega sodelavca, dr. Ladislava Kosca.
Njegova smrt nas je mo~no prizadela in
pustila veliko praznino v na{ih srcih in
akademski skupnosti.

V imenu OMM-NTF-UL izrekam iskreno
so`alje dru`ini.
Goran Kugler

Njegova zapu{~ina bo `ivela v nas in v
na{em delu. Sledimo njegovemu zgledu,
saj nas je navdihnil s svojim zanosom za
pou~evanje, raziskovanje in nesebi~no
deljenje znanja. [e naprej se bomo trudili
graditi mostove med akademskim okoljem in industrijo.

V slovo
@alna seja v spomin prof. dr. Ladislavu
Koscu
Ljubljana, 17. 10. 2023
Spo{tovane sodelavke in sodelavci, spo{tovane kolegice in kolegi, spo{tovana
dru`ina.

Profesorja Kosca sem spoznal kot {tudent, bil je u~itelj, mentor, prijatelj in
vzornik mnogim med nami. Poznal sem ga
kot odli~nega pedagoga, ki je s svojo
sposobnostjo jasne in umirjene razlage
snovi, s preprostim pisanjem in risanjem s
kredo na tablo ter vklju~evanjem prakti~nih primerov, navdu{eval generacije
metalurgov. Njegova strast do pou~evanja, predanost raziskovanju in nesebi~na pomo~ so bile odlike, ki so ga
naredile posebnega. Mnoge {tudente je
prav on navdu{il za poklic metalurga, z
mnogimi je ohranil pristne stike.
Profesorja Ladislava Kosca se spomnimo
tudi kot izjemno predanega sodelovanju z
industrijo. Razumel je, da je most med
Univerzo in gospodarstvom klju~nega
pomena za inovacije in napredek. S svojo
vizijo in vodenjem je vzpostavil trdne vezi
s podjetji, kar je omogo~alo {tudentom in
tudi nam, mlaj{im sodelavcem, pridobiti
prakti~ne izku{nje in znanje, ki je potrebno za uspe{no karierno pot. Tudi s pomo~jo sodelovanja z industrijskimi partnerji in sodelavci je zgradil in opremil
laboratorije na katedri in nam pustil
izvrstno osnovo za nadaljnji razvoj
Katedre in Fakultete.

Profesor Kosec je pustil nepozaben pe~at
v na{i ustanovi, na na{i katedri, in spomin
nanj bomo vedno nosili v svojih srcih.
Profesor Ladislav Kosec, hvala za vse.
Po~ivaj v miru.

Ale{ Nagode

05
V {tudijskem letu 1954/1955 je bil dekan Henrik ^opi~
Stanovski praznik: Dan Evrope

Zgodovina

Kratka zgodovina
{tudija metalurgije
na Univerzi v Ljubljani – leto 1954
V letih 1950—1954 je samostojna Tehni{ka visoka {ola s petimi fakultetami
delovala zunaj okvira ljubljanske
univerze. Leta 1954 je bila obnovljena
Tehni{ka fakulteta in tri leta kasneje,
leta 1957, je bila le-ta ponovno zdru`ena
v Univerzi, ko so iz njenega sestava
nastale samostojne fakultete: Fakulteta
za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo, Fakulteta za elektrotehniko in
strojni{tvo, Fakulteta za rudarstvo,
metalurgijo in tehnologijo in Naravoslovna fakulteta[1].
V {tudijskem letu 1954/1955 je bil dekan
Tehni{ke visoke {ole Henrik ^opi~, dipl.
in`., s Fakultete za elektrotehniko.[1]
V istem letu 1954 se je na metalur{kem
oddelku profesor Ciril Rekar intenzivno
ukvarjal z izdelavo na~rtov, elaboratov
in investicijskega programa za novo
`elezarno v Skopju[2], kar predstavlja
pomemben doprinos slovenske metalur{ke stroke k razvoju jeklarstva v
tedanjem skupnem jugoslovanskem
prostoru.
Profesor Rekar je bil tudi pobudnik
ustanovitve Metalur{kega in{tituta v
Ljubljani, uradni ustanovitelj in{tituta pa
je bil Izvr{ni svet Ljudske skup{~ine
Ljudske republike Slovenije (1953-1963).
Profesor Rekar je bil prvi direktor
Metalur{kega in{tituta in ga je vodil do
leta 1966. Do leta 1954 je in{titut
financiralo Ministrstvo za prosveto in
kulturo Ljudske republike Slovenije,
potem pa se je financiral samostojno s
projekti, {tudijskimi elaborati in drugimi
deli. Od leta 1954 do 1960 sta se njegova
prihodek in odhodek pove~ala za ve~
kot petkrat. Raziskovalne projekte so

Premog in jeklo:
Dan Evrope
Dan Evrope praznujemo 9. maja. Na ta
dan leta 1950 je na tiskovni konferenci
francoski zunanji minister R. Schuman
predlagal ustanovitev »Visoke oblasti
za premog in jeklo« (Skupnost za
premog in jeklo). Predlog so v tajnosti
pripravili v oddelku za plan, vodil ga je
Jean Monet. Pred objavo so obvestili
samo nem{kega kanclerja.

financirali do okoli leta 1965 uporabniki
iz vse Jugoslavije.[3]
Na Tehni{ki visoki {oli v Ljubljani so v
letu 1954 svoj {tudij uspe{no zaklju~ili
naslednji metalurgi: Franc Seli{kar,
Bogdan Stocca, Jo`e Ciglene~ki, Boris
Bauda`, Bogdan Zalar, Miroljub ^ur~i},
Bo`idar Pavlovi}, Stanko [olar, Karol
Ravnik, Bogdan Sicherl, Miran Gorup,
Karel Horvat, Janez @vokelj, Miran
Jarec, Julijan Jerman, Albin Pitamic,
Franc Pe~nik, Petar Deanovi}, Milo{
Rant, Franc Vi~ar, Bojan Engelman,
Marijan Velikonja, Josip Urban~i~, Gavrilo Bra{anac, Josip Krajcar, Aleksander Kveder, Stanislav Lenasi, Du{an
Jani~ijevi}, Aleksander Pavli~ek.[4]
Darja Steiner Petrovi~
Literatura in viri:
1. Tehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani :
1919-1957, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2010.
2. Ciril Rekar. Slovenski biografski leksikon.
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi4
99820/
3. Franc Vodopivec et al., Materiali in tehnologije, 37, 6, 2003, str. 285-305.
4. 34. Skok ~ez ko`o. Univerza v Ljubljani - NTF,
Ljubljana, 1995.

Predlog objavljen pet let po drugi
svetovni vojni je vabil sprte strani naj
sedejo za skupno mizo in sodelujejo pri
povojni obnovi. Objavljen je bil ravno na
dan, ko po nekaterih dr`avah praznujejo
Dan zmage. Nem~ija je namre~ kapitulirala `e dan prej.
Predlog je govoril o bodo~em gospodarskem in politi~nem sodelovanju. V
predlogu je poudarjeno sodelovanje, da
ne bi ponovili napake, narejene po prvi
svetovni vojni, ko so delovali na platformi pora`enci in zmagovalci. Posledica take obravnave je povzro~ila
izbruh novih konfliktov. Pred objavo
francoskega predloga so `e leta 1947 v
ZDA sprejeli Marshallov program
pomo~i Evropi za njeno povojno obnovo
(Stahl und Eisen 122 (2002) No. 7, s. 17/
25).
Za za~etek sodelovanja so predlagatelji
izbrali montanisti~ni industrijski panogi.
S tem so nakazali, na katerih osnovah
naj poteka sodelovanje. V pionirskih
~asih razvoja teh panog je prevladovala
pomo~ in solidarnost, zlasti ob nesre~ah in ujmah, humanost, socialni stiki,
razvoj strokovnega izobra`evanja in
ustanavljanje akademij ter posebne
zakonodaje, zna~ilne za ti panogi. S
premogom so mi{ljeni energetski viri, z
jeklom pa kovinski materiali. Z njimi in
njihovo cenovno razpolo`ljivostjo omogo~amo razvoj drugih industrijskih
panog in ustanov, pomembnih za razvojØ

06
Stanovski praznik: Dan Evrope

Zgodovina

Prva kompozicija, avtor prvega osnutka A. Gornik (Koro{ki pokrajinski muzej, Ravne na Koro{kem,
Karla Oder)

Øin

dobrobit lokalnih in dr`avnih skupnosti.
Francoski predlog ustanovitve nadnacionalne Skupnosti za premog in
jeklo so poleg Nem~ije (ZRN) podprle
{e Italija, Nizozemska, Belgija in
Luksemburg. Leta 1952 so podpisale
pogodbo o ustanovitvi »Skupnosti za
premog in jeklo«, z veljavnostjo 50 let.
To je za~etek institucionalnega
sodelovanja med {estimi dr`avami
podpisnicami pogodbe. Sodelovanje so
`e leta 1958 poglobile z ustanovitvijo
»Evropske gospodarske skupnosti –

EGS«. Ustanovili so tudi »Agencijo za
atomsko energijo«. S pristopom novih
dr`av v te povezave in nastankom EU27
so ustanovne pogodbe po letu 2002
pre{le v njihov pravni red.

V spomin na predlog R. Schumana o
ustanovitvi Skupnosti za premog in
jeklo in na za~etek Evropskega
sodelovanja praznujemo devetega
maja »DAN EVROPE«.
Leta 1950 je v ustanovnih ~lanicah
zna{ala proizvodnja jekla, kot sledi (v
103 ton): Francija 8052, Nem~ija(ZRN)
12121, Belgija 3769, Nizozemska 490,
Luksemburg 2451, Italija 2055, v Posarju
1868 in v NDR 736. Posarje (Saargebiet),
obmejno podro~je med Francijo in
Nem~ijo so takrat obravnavali lo~eno.
Skupna proizvodnja je bila 31,5 in svetovna 189 mio ton (Stahleisen Kalender,
Düsseldorf 1953).
Leta 2002, petdeset let po ustanovitvi
Skupnosti za premog in jeklo je v dr`avah ustanoviteljicah narasla proizvodnja na 111,5 mio ton, okrog
triinpolkrat ve~ kot ob ustanovitvi. Po
dr`avah: Nem~ija 45015, Francija 20258,
Italija 26066, Belgija 11343, Nizozemska
6117, Luksemburg 2719 (v 103 ton),
svetovna proizvodnja pa je bila dobrih
903 mio ton (Jahrbuch Stahl 2008,
Düsseldorf).
Jeseni leta 1952 so v avstrijskih
jeklarnah v mestu Linz, in spomladi leta
1953 v mestu Donawitz pri~eli s proizvodnjo jekla v kisikovih konvertorjih.
Nov in u~inkovit tehnolo{ki postopek je
dobil ime LD – po kraticah imen Linz in
Donawitz.
Novi postopek se je pri~el hitro {iriti po
jeklarnah in povzro~il zaton zra~nega
`ilavenja v Bessemerjevem in Thomasovem konvertorju in s~asoma tudi
`ilavenja na ognji{~ih Siemens Martinovih (SM) pe~i. Ti postopki so prehajali
v metalur{ki zgodovinski spomin.
Ø

Tirnica prevaljske `elezarne (Koro{ki pokrajinski muzej, Ravne na Koro{kem, Karla Oder)

07
Stanovski praznik: Dan Evrope

Zgodovina

Prireditelji olimpijskih iger so na simboli~en na~in spomnili na montanisti~ni
pomen za~etkov sodelovanja. Olimpijsko baklo je zamenjal na inovativen
na~in prikazan olimpijski ogenj.

Preoblikovana Gornikova skulptura, avtor B. Bon~ina (Foto Karla Oder)

ØTudi pri nas smo postopoma ukinjali SM

pe~i in proizvodnjo jekla prena{ali v
elektri~ne oblo~ne pe~i (EOP). Najprej
so prenehali s proizvodnjo jekla v SM
pe~i na Ravnah (@elezarna Ravne) leta
1967 (sicer v rabi od 1881 do 1967), v
[torah (@elezarna [tore) leta 1978 (v
rabi od 1912/13 do 1978). Na Jesenicah
(@elezarna Jesenice) so v zadnji SM
pe~i prenehali s proizvodnjo leta 1988.
Na Jesenicah so v Kranjski industrijski
dru`bi (KID) prvo SM pe~ postavili leta
1890 in zadnjo, sedmo, leta 1958
(@elezarna Jesenice). V ~asu delovanja
SM pe~i od leta 1890 do 1988 so v njih
izdelali dobrih 14 mio ton jekla (@elezar
1988).
V svetovnem merilu je kisikov konvertor
postal vodilni postopek za proizvodnjo
jekla. Elektri~na oblo~na pe~, opremljena z mo~nim transformatorjem je
postala talilni agregat za taljenje
starega `eleza ali metaliziranih peletov.
Rafinacija poteka po postopkih sekundarne metalurgije. LD postopek je
pospe{il razvoj in gradnjo plav`ev z
ve~jimi premeri talilnikov in velikimi
volumni. Iz ve~jih plav`ev so jeklarne s
kisikovimi konvertorji dobile dovolj
teko~ega grodlja za nemoteno kontinurno proizvodnjo.
Na podro~ju jeklarstva potekajo vlaganja v inovativne postopke, kako priti do
`eleza z redukcijo rude mimo plav`a. S

tem je za~el M. Wiberg leta 1918 in nato
so razvoj nadaljevali {tevilni drugi, ki so
razvili aplikativne postopke. Reducent
lesno oglje je zamenjal premog in koks
ter reformiran zemeljski plin. Danes
pri~akujemo, naj kon~no vodik re{i
problem proizvodnje `eleza in jekla po
mo`nosti brez izpustov CO2. Njegove
izpuste merijo v tonah, ~eprav gre za
plin s plinskimi zakonitostmi.
Na pravkar kon~anih 33. olimpijskih
igrah in paraolimpijskih igrah v Parizu
se je marsikaj dogajalo okrog Eifflovega
stolpa. Le-ta je bil zgrajen kot za~asni
objekt v ~ast dose`kov, predstavljenih
na svetovni razstavi leta 1889. Razvoj
novih tehnologij je podalj{al njegov
obstoj, saj so ga uporabili tudi za namestitev anten.
Stolp je zgrajen iz pudlanega jekla,
zaradi zna~ilnosti tehnolo{kega postopka imenovano tudi varjeno jeklo.
Konstruktor takrat {e ni zaupal kakovosti jekla izdelanega v teko~em stanju
(plavljeno jeklo) v Bessemerjevem ali
Thomasovem konvertertorju ter v SM
pe~eh. Konstrukcija stolpa iz pudlanega jekla je kovi~ena. Za gradnjo
Eifflovega stolpa so porabili okrog 7300
ton pudlanega jekla. Japonci so za
njegovo kopijo postavljeno leta 1958
(Tokio) porabili samo okrog 4000 ton
jekla, izdelanega v teko~em stanju.

V povezavi z vedno aktualno temo o
dolgoro~ni preskrbi z energijo v EGS in
EU se spomnimo, »da je francosko
energijsko gospodarstvo hodilo lastno
pot in je uveljavljalo lastno investicijsko
politiko in politiko cen«. Zapis je v
recenziji knjige: »Die Konzeption der
französischen Energiepolitik« avtorja H.
Gilsbach. Recenzijo je napisal na{ profesor elektrotehnike dr. Janko Kerenc,
objavljena je bila v RMZ 4 (1966), s.
479/481. Kljub ~asovni oddaljenosti je
{e danes zanimivo branje, saj so koncepti razvoja dogoro~ni.
Da je jeklo nepogre{ljiv kovinski material tudi sedaj, nam ka`ejo olimpijske
medalje iz Pariza, saj je jeklo iz Eifflovega stolpa njihov sestavni del.
Tudi pri nas {e hranijo spomin na izdelke iz pudlanega jekla – npr. `elezni{ke tirnice. Izdelovali so jih v @elezarni Prevalje (1835 – 1899). Na to nas
opozarja spominsko obele`je `elezarni
na @elezarskem kro`i{~u na Prevaljah.
Prvotna kompozicija je stala v spominskem parku, spremenjeno so namestili
na @elezarsko kro`i{~e. Avtor prvotnega osnutka je Anton Gornik, avtor
preoblikovane Gornikove skulpture je
arhitekt B. Bon~ina (J. Kert).
Pari{kemu poklonu jeklu v obliki medalj
nam je lahko pomemben vzgled. ^e so
uporabili stolp za olimpijsko geslo
»Vi{je«, lahko s tirnicami v inovativni
kompoziciji zadostimo geslu »Hitreje«,
saj jih poleg transporta blaga uporabljamo za osebne povezave in socialne
stike.
Montanisti smo poleg praznika na{e
zavetnice sv. Barbare dobili {e Dan
Evrope, saj so njegovi koreni v na{i tradiciji.
Jakob Lamut

08
»V mirnem ~asu izdelovali zvonove, v vojnem pa topove«

Zgodovina

Vladislav Fabjan~i~:
Prvi ljubljanski livarji
zvonov in topov
V reviji Kronika {t. 1 je bil leta 1953
objavljen tudi ~lanek z zgoraj omenjenim naslovom. Avtor je bil zaposlen v
mestnem arhivu (danes se ta imenuje
Zgodovinski arhiv Ljubljana) in je tako
imel dostop do zapisnikov sej mestnega
sveta. Iz njih je izlu{~il vse, kar je bilo v
njih zapisanega v zvezi z ljubljanskimi
livarji. Rokopis ima 135 strani, objavljeni
~lanek pa le {e 17. Natisnili so namre~
zgolj tisto, kar je bilo v neposredni zvezi
z ljubljanskimi livarji zvonov in topov in
se jim je zdelo dovolj zanimivo za bralce
Kronike. Sicer je bil Vladislav Fabjan~i~
(1889 – 1950) izjemno delaven, njegova
bibliografija je osupljiva. ^lanek o livarjih je zgolj eno od podro~ij, ki se jih je
lotil.
Med drugim pi{e: »Giesser (Lenart) s
svojimi izdelki, kot smo `e videli, ni
zalo`il samo Ljubljane. Ne bo menda
pomote, ~e pripi{emo njemu topove, ki
jih je od leta 1545 dalje po{iljala Ljubljana Zagrebu in verjetno tudi drugam
na tur{ko mejo. Tako je izdal kralj Ferdi-

nand 25. januarja 1545 iz Prage ukaz
kranjskemu vicedomu, da mora poslati
zagreb{kemu kapitlju za obrambo pred
Turki 6 centov smodnika in 4 cente
svinca iz ljubljanske cesarske oro`arne,
dalje je pri{el 19. avgusta 1557 ter 18.
julija 1563 z Dunaja ukaz cesarski
oro`arni v Ljubljani, da mora zalagati
Zagreb z oro`jem in strelivom. Tako je
bilo tudi kasneje, npr. leta 1600. Leta
1545 je pripeljal Lovrenc Vrtorepec
(Werthorepecz) v Zagreb smodnik iz
Ljubljane, v sredo 6. julija 1547 je poslal
zagreb{ki mestni blagajnik v Ljubljano
55 florinov za topove (»pro bombardis«),
v ~etrtek 28. julija 1547 so prejeli
splavarji, ki so pripeljali 5 topov za
mesto Zagreb iz Ljubljane, iz zagreb{ke
ob~inske blagajne 11 florinov 41 den 1 b
(feria quinta post festum sancte Ane
nautis flozzar, qui quique bombardas
communitatis adduxerm ex Labaco).
Posebej so »flosarji« prejeli za napitnino 4 denarje. 29. avgusta 1547 so
dobili 40 denarjev tesarji, ki so napravili
vozove za top, pripeljan iz Ljubljane (In
festo Decolacionis sancti Joanis
Baptiste...carpentariis qui currus sub
bombardam ex Labaco adductam
disposuerunt). Dalje je bilo izpla~ano
16. oktobra 1547 Fran~i{ku Mosconu, ki
je posredoval za zagreb{ko mesto

naro~ilo topov v Ljubljani, 27 fl 16
denarjev 1 b … V torek 13. februarja
1554 (feria tercia dominice Inuocavit),
so pripeljali brodarji iz Ljubljane 2 te`ki
»bombardi« in prejeli napitnine (bibalia)
2 florina, isti dan je izpla~al zagreb{ki
mestni blagajnik topni{kemu mojstru
(magistro bombardio), ki je s temi topovi
pri{el v Zagreb, po nalogu mestnih
o~etov 4 florine. Morda je bil to sam
Lenart Giesser.
Zanimiva je tudi tale opomba: l. 1897 je
daroval tedanji tur{ki sultan nem{kemu
cesarju 9 starih topov. Eden od teh je bil
Giessejev z napisom: »Leinhart Giesser
hat mich gossen zu Laibach – Ferdinandus Dei Gratia Romanorum Ungariae et Bohemiae Rex«. Kot strokovnjak
za oro`je je postal Lenart Giesser tudi
mestni oro`ar. Zadnji zapis o njem je iz
leta 1571. To je nekaj cvetk iz tega
zanimivega ~lanka. Tradicija livarstva v
Ljubljani je o~itno precej dolga, dobava
oro`ja na Hrva{ko pa, kot ka`e, tudi ni
od v~eraj. Morda je tu treba pripomniti,
da je tehnologija izdelave zvonov in
topov zelo podobna, prav tako kemijska
sestava litine (78 % Cu, 22% Sn).
In tako so livarji v mirnem ~asu izdelovali zvonove, v vojnem pa topove.
Ale{ Lajovic

9
Ljubljanski teden v Clausthalu, Nem~ija
Novo dru{tvo – Dru{tvo Srednjeevropske poti `eleza

Dogodki

Ljubljanski teden v Clausthalu, Nem~ija

Dru{tvo Srednjeevropske poti `eleza
/ Mitteleuropäische
Eisenstraße
V Sloveniji `e dve desetletji deluje
dru{tvo Slovenska pot kulture `eleza, ki
ga je Slovensko muzejsko dru{tvo leta
2001 nagradilo z Valvasorjevim odli~jem, za njegovo aktivno vlogo na
podro~ju promocije in varovanja `elezarske dedi{~ine. Dru{tvo je sodelovalo
z Dru{tvom Mitteleuropäische Eisen-

straße s sede`em v Leobnu, ki je v
srednjeevropskem prostoru povezovalo
posameznike in ustanove povezane s
kulturno dedi{~ino te pomembne in `e
ve~ tiso~letij prisotne gospodarske
dejavnosti.
Aprila 2021 je v Leobnu sklenil `ivljenjsko pot prof. ddr. Gerhard Sperl,
predsednik in gonilna sila tega dru{tva.
Med ~lani dru{tva se je postavilo
vpra{anje, kako nadaljevati in uresni~evati zastavljeno delo. Leto{nje
poletje je dozorel predlog, da se dru{tvo
Mitteleuropäische Eisenstraße pove`e
z dru{tvu Slovenska pot kulture `eleza,
s sede`em na Ravnah na Koro{kem,

kjer bomo nadaljevali povezovanje in
sodelovanje med ustanovami, podjetji
in posamezniki v srednji Evropi.
Dru{tvo Mitteleuropäische Eisenstraße
s sede`em v Vordernbergu je 19. avgusta 2024 prostovoljno prenehalo
delovati. Njegovi ~lani so se pridru`ili
dru{tvu Slovenska pot kulture `eleza, s
sede`em na Ravnah na Koro{kem. ^lani
dru{tva so soglasno sprejeli preimenovanje dru{tva v Dru{tvo Srednjeevropske poti `eleza / Mitteleuropäische Eisenstraße. Vodenje dru{tva
so ~lani zaupali dr. Karli Oder, dosedanji koordinatorici dru{tva SPK@.
Podpredsednik dru{tva je MaksimilijanØ

10
Novo dru{tvo: Dru{tvo Srednjeevropske poti `eleza
Obisk {vedskih kolegov

Dogodki

Mednarodni upravni odbor Dru{tva Srednjeevropska pot kulture `eleza

ØVe~ko,

tajnica Slavica Glavan, ~lani
upravnega odbora so {e prof. dr. Jakob
Lamut, dr. Marko Mugerli, ddr. Verena
Vidrih Perko, Andreja [ipek, Bettina
Blasl in Hans mag. Michael Reibnagel.
Cilji dru{tva so ozave{~ati javnost o
vlogi `elezarstva in pomenu jeklarske
industrije, raziskovanje njegove zgodovine ter vpliv na zeleni prehod, ohranjanje kulturne dedi{~ine, promocija
poklicev in sodelovanje s posamezniki,
gospodarskimi dru`bami in ustanovami
v Sloveniji in na obmo~ju dr`av Srednje
Evrope.
Karla Oder

Obisk Malmö University
V mesecu aprilu 2024 sva z dr. Alenko
[alej Lah (Projektna pisarna NTF)
obiskali Malmö University na [vedskem, s katero smo letos uspeli podpisati Erasmus+ medinstitucionalno
pogodbo za {tudijsko izmenjavo in
izmenjavo zaposlenih. Sre~ali sva se z
Vilhelmom Engströmom, mednarodnim
koordinatorjem in dr. Katjo Frid, vodjo
Oddelka za znanost o materialih in
uporabno matematiko, ki sta naju odpeljala v Lund na ogled laboratorija

Max IV. To je {vedski nacionalni sinhrotronski laboratorij, ki od leta 2016
deluje kot uporabni{ki objekt. Na
podro~ju znanstveno-raziskovalnega
dela so raziskovalci z Oddelka za znanost o materialih in uporabno matematiko predstavili raziskave, ki potekajo na
oddelku. Sodelovali so: profesor dr.
Denis Musi}, izredna profesorica dr.
Christina Bjerkèn, izredni profesor dr.

Martin Fisk, izredna profesorica dr.
Lindsay Merte ter izredni vi{ji predavatelj dr. Johan Hektor. Sledila je
predstavitev
Naravoslovnotehni{ke
fakultete in Oddelka za materiale in
metalurgijo, {tudijskih programov ter
raziskovalne opreme in projektov na
Oddelku z materiale in metalurgijo.
[tudijske programe na Oddelku za znanost o materialih in uporabno matema-Ø

11
Obisk {vedskih kolegov

Dogodki

Øtiko na Univerzi v Malmö je predstavljal

profesor dr. Martin Höst, dekan fakultete Faculty of Technology and Society.
V sklopu najinega obiska sva predstavili
tudi slu`bo za internacionalizacijo na
Naravoslovnotehni{ki fakulteti in se
povezali z mednarodno pisarno univerze Malmö University, pri ~emer smo
skupaj pregledali nadaljnje mo`nosti
izmenjav {tudentov in zaposlenih ter
vzpostavitve dolgoro~nega sodelovanja.
V sklopu najinega obiska Malmö University sva obiskali tudi kolega Andreja
Kumpa, univ. dipl. in`. met. in mat., ki je
diplomiral leta 2009.
Zaposlen je v podjetju NovaCast v kraju
Ronneby na jugovzhodu [vedske.
NovaCast Systems AB je `e ve~
desetletij pionir na podro~ju livarstva in
je eden vodilnih dobaviteljev termi~ne
analize, imenovane ATAS MetStar
(Adaptive Thermal Analys System) na
svetovnem trgu. NovaCast `eli z
navdihom in inovativnostjo prispevati k
bolj odgovorni livarski industriji. Osredoto~eni so na tehni~ne re{itve, ki

zmanj{ujejo okoljski odtis, z usmerjanjem strank k analizi, stabilizaciji in
optimizaciji procesa litja. Imenujejo jo
tudi »industrija dobrih fantov«.
Da bi livarnam pomagali postati okolju
bolj prijazne, so zasnovali pametne
livarske sisteme, ki zagotavljajo, da je
vsak del postopka litja poenostavljen,
da se pove~a kakovost in zmanj{ajo

stro{ki. Manj napak in manj defektov
pomeni ve~jo natan~nost proizvodnje.
Svoje srce in du{o vlagajo v zagotavljanje globalne livarske industrije z
visokokakovostnimi re{itvami, ki zmanj{ujejo stro{ke. Ponujajo izbor uporabniku prijaznih in obse`nih programov za
simulacijo procesa litja in sistemov za
nadzor metalur{kih procesov.
Maja Von~ina

12
Skupina SIJ

Novice

Proizvodnja jekla
danes in jutri
Veliko ~asa je bilo potrebnega za
premik v razmi{ljanju o vplivih izpustov
toplogrednih plinov na podnebne spremembe. Najve~ji prispevek k temu so v
Evropi naredile institucije, ki financirajo
nalo`be in obratni kapital, saj bodo
imela podjetja, ki ne bodo delovala
trajnostno in zni`evala emisij toplogrednih plinov, omejene vire financiranja.
Na drugi strani se odpirajo nove tr`ne
prilo`nosti. Izdelki in tudi jeklo, ki bodo
narejeni z ni`jimi emisijami CO2, bodo
praviloma dosegali vi{je prodajne cene.
@e danes smo pri~e {tevilnim marketin{kim aktivnostim za ponudbo brezoglji~nega, nizkooglji~nega, zelenega
in brezfosilnega jekla. [tevilni proizvajalci jekla kar tekmujejo v poimenovanjih, ~eprav jasnih tehni~nih definicij
za trajnostno proizvodnjo jekla {e ni.
Trg tovrstnih izdelkov se {ele oblikuje.
Najprej pa bodo morali kupci prepoznati vrednost teh izdelkov in biti
pripravljeni za trajnostno proizvedeno
jeklo pla~ati nekoliko ve~. A proizvajalci
jekla s celega sveta niso postavljeni v
enak polo`aj. Uvedba mehanizma EU za
oglji~no prilagoditev na mejah (CBAM),
ki je prelomno orodje za dolo~anje
po{tene cene emisij ogljika med proizvodnjo oglji~no intenzivnega blaga, ki
vstopa v EU, in za spodbujanje ~istej{e
industrijske proizvodnje v dr`avah, ki
niso ~lanice, je namre~ {e preve~
oddaljeno v prihodnost. Kako se z izzivi
razoglji~enja soo~amo v Skupini SIJ?

energetskih tokov. Trajno odlagamo le
1,4 odstotka koli~in iz materialnega
toka, vse ostale stranske proizvode
recikliramo ali obdelamo v drugih
procesih. V Skupini SIJ tako `e skoraj
{tiri desetletja `ivimo kro`no gospodarstvo. Na tak{en trajnosten na~in je v
Evropi proizvedenega le 40 odstotkov
jekla.
Svojo zavezanost k trajnostnemu poslovanju smo dokazali tudi s pridobitvijo
certifikata ResponsibleSteel za trajnostno proizvodnjo jekla z okoljskega,
dru`benega in upravljavskega vidika. V
skladu s tem zahtevnim standardom je
na svetu trenutno proizvedenega le
sedem odstotkov jekla. To je za Skupino
SIJ priznanje in hkrati velika odgovornost.
Nazaj h koreninam
Znano je, da je bila proizvodnja `eleza in
jekla na slovenskih tleh v preteklosti
osnovana na treh tehnolo{kih stebrih,
in sicer na:
• lokalni `elezovi rudi kot osnovni surovini,
• lesnem oglju iz lesne biomase,
• vodni energiji za pogon strojev.
Proizvodnjo `eleza in jekla v preteklosti
bi kljub temu, da je kot osnovno surovino uporabljala naravni material,
`elezovo rudo, zlahka uvrstili med

trajnostno. Jeklo je bilo proizvedeno z
nizkim oglji~nim odtisom, brezfosilno in
prav gotovo »zeleno«. Pove~evanje
proizvedenih koli~in je narekovalo
uvedbo fosilnih goriv in postopno
opu{~anje uporabe vodne energije za
pogon strojev. Pogled v preteklost nam
je navdih za delovanje v prihodnosti.
Prav gotovo pa se moderni trendi proizvodnje jekla spogledujejo z osnovnimi
na~eli iz preteklosti.
Do leta 2030 bomo razpolovili lastne
emisije CO2
Razoglji~enje je klju~ni del celostne
Trajnostne strategije Skupine SIJ. Z
ekonomsko, okoljsko in dru`beno
vzdr`nim modelom poslovanja ter z
izpolnjevanjem standardov mednarodne organizacije ResponsibleSteel prispevamo k uresni~evanju sedemnajstih
ciljev trajnostnega razvoja OZN.
Specifi~ne emisije CO2 Skupine SIJ so
zaradi proizvodnje jekla po na~elih
kro`nega gospodarstva, na katero smo
pre{li pred skoraj {tirimi desetletji, `e
danes ob~utno ni`je od svetovnega
povpre~ja. Vrednosti, ki jih dosegamo,
veljajo za t. i. benchmark v jeklarski
industriji. Z Na~rtom razoglji~enja
Skupine SIJ 2020–2030–2050, konkretiziranim in podprtim z obse`nim nalo`benim na~rtom, bomo v primerjavi zØ

@ivimo kro`no gospodarstvo
Skupina SIJ je prepoznaven in pomemben evropski proizvajalec nerjavnih
debelih plo~evin, elektroplo~evin,
orodnih in legiranih jekel. Proizvodnja
jekla poteka na osnovi sekundarnih
surovin iz jeklenega odpadka, kar
pomeni, da sta na{i jeklarni najve~ja
recikla`na obrata v regiji. Poleg tega
stremimo tudi k zapiranju masnih in

(Foto: arhiv Skupine SIJ)

13
Do leta 2023 bomo razpolovili
lastne emisije CO2

Novice
Øizhodi{~nim

letom 2020 specifi~ne
emisije do leta 2030 zmanj{ali za 51
odstotkov. Oglji~no nevtralnost nameravamo dose~i do leta 2050.
Na~rt razoglji~enja Skupine SIJ
2020–2030–2050 vklju~uje ukrepe za vse
obsege emisij – tako za izpuste, za
katere smo neposredno odgovorni
(obseg 1), kot za posredne emisije
(obseg 2) in vpliv na{ega delovanja na
emisije v dobaviteljski verigi (obseg 3).
Izra~un oglji~nega odtisa izvajamo v
skladu z mednarodnim standardom ISO
14404:2013.
Po podatkih Svetovnega jeklarskega
zdru`enja je proizvodnja tone jekla v
letu 2021 v povpre~ju povzro~ila 1,84
tone CO2. V Skupini SIJ je bila
proizvodnja tone jekla v letu 2021 vir
1,45 tone CO2 (obseg 1, 2 in 3).
Kriti~nega pomena za razoglji~enje je
pravo~asno na~rtovanje prilagajanja.
Nalo`beni cikli v jeklarstvu trajajo od
deset do petnajst let. Ker gre za milijardne projekte, je za njihovo financiranje treba pridobiti obse`na
sredstva, te`avo pa lahko predstavljajo
tudi omejene zmogljivosti dobaviteljev.
Pristopi k uresni~evanju na~rtovanega
razoglji~enja v jeklarski panogi bodo
razli~ni glede na lokacije jeklarn,
zahteve trga, stanje obstoje~e infrastrukture, tehni~no izvedljivost prilagoditev, obratovalne stro{ke (cena
elektri~ne energije iz obnovljivih virov,
emisijske pravice in trgovanje z emisijami) in regulativno okolje. Proizvajalci jekla se bodo glede na ocene
tovrstnih vplivov odlo~ali za zanje
ekonomsko in tehnolo{ko najbolj sprejemljiv na~in zmanj{evanja oglji~nega
odtisa. V Evropi `e skoraj vsi proizvajalci jekla izvajajo pilotne projekte za
oceno razli~nih proizvodnih tehnologij.
So~asno pripravljajo poglobljene strategije za razoglji~enje, skladne z
zavezami Zelenega dogovora o jeklu.

Obseg 1: Zni`evanje lastnih emisij
Za zni`evanje specifi~nih emisij bomo v
Skupini SIJ {e naprej posodabljali in

optimizirali proizvodnjo in pove~evali
energetsko u~inkovitost. To so poglavitni cilji obse`nega nalo`benega
na~rta, ki je podrobneje opredeljen v
internih dokumentih. V njih so navedene tako predvidene nalo`be kot tudi
viri za njihovo financiranje.

Obseg 2: Zni`evanje posrednih emisij
Z nabavo energije iz ~istih virov namerava Skupina SIJ do leta 2030 za 30
odstotkov zmanj{ati posredne emisije,
povezane s porabo elektri~ne energije
za ogrevanje in hlajenje. Uresni~ljivost
tega cilja je odvisna od mnogih zunanjih
dejavnikov, od {tevilnih dele`nikov ter
od izvedbe ukrepov, predvidenih za
uresni~evanja temeljne zaveze Skupine
SIJ, da bomo do leta 2030 za 51 odstotkov zmanj{ali lastne emisije (obseg
1). Zmanj{evanje emisij tako pri obsegu
1 kot 2 je povezano z visokimi stro{ki
razoglji~enja. ^eprav komisija za energetski prehod ocenjuje, da bodo
dodatne nalo`be za razoglji~enje do
leta 2050 zna{ale 1,5 odstotka bruto
dru`benega proizvoda, bodo v jeklarski
industriji stro{ki za ta prehod posebno
visoki. Jeklarska industrija niti z naprednej{imi tehnologijami in pove~anjem infrastrukture za ~isto energijo
sama ne bo zmogla v celoti pokriti vseh
dodatnih stro{kov.

Obseg 3: Zni`anje emisij v dobaviteljski verigi
Na~rtovani ukrepi in nalo`be za zmanj{evanje lastnih in posrednih emisij v
Skupini SIJ so nelo~ljivo povezani tudi z
dobavitelji in njihovim trajnostnim delovanjem. Na poti k razoglji~enju vzpostavljamo trajnostno dobavno verigo,
predpisano z na{imi politikami delovanja in eti~nim kodeksom za dobavitelje.

Skupini SIJ se ukvarjamo z vrsto
zanimivih projektov, s katerimi na~rtujemo po letu 2030 zni`evati emisije CO2
in postati oglji~no nevtralni do leta 2050.
Na podlagi rezultatov laboratorijskih
testiranj trenutno gradimo pilotno napravo za pretvorbo CO2 v ogljik in kisik.
Zagon naprave je predviden v zadnjem
~etrtletju leto{njega leta. ^e bo obratovanje pilotne naprave potrdilo laboratorijske rezultate, bomo razmi{ljali o
industrijski napravi. Vsekakor bi industrijska naprava pomenila velikansko
novost na trgu, saj bi delujo~e industrijske naprave lahko pomenile popolno razoglji~enje proizvodnje jekla v
Skupini SIJ.
Elektrooblo~ne pe~i so v preteklosti
veljale za velikega in nepredvidljivega
porabnika elektri~ne energije. Z ve~anjem dele`a energije iz obnovljivih virov
energije (OVE), predvsem sonca, se
pojavljajo velika nihanja v proizvodnji
tekom dneva, posledi~no nihajo tudi
urne cene elektri~ne energije. V obdobju digitalizacije, ko obvladujemo in
obdelujemo velikanske koli~ine podatkov, lahko elektrooblo~no pe~ predstavimo v popolnoma druga~ni lu~i, in
sicer kot predvidljivega in prilagodljivega porabnika velike mo~i. To pomeni,
da proizvodnja jekla v kombinaciji s
proizvodnjo vodika in hranilniki energije
postaja manj obremenjujo~a za elektroenergetski sistem oz. aktivni porabnik
ob so~asni proizvodnji vodika.

Alternativne tehnologije za razoglji~enje proizvodnje po letu 2030

Za kompleksne probleme ne obstaja
samo ena re{itev. Klju~ se skriva v kombinaciji razli~nih re{itev. Klju~no pa je
spoznanje, da brez jekla ne bo zelenega
prehoda in da bo jeklo odigralo klju~no
vlogo v tem procesu. Vpra{anje pa je,
kako resno in ~e sploh se nameravajo
zelenega prehoda lotiti v dr`avah najve~jih proizvajalkah jekla – na Kitajskem in v Indiji.

Za dosego oglji~ne nevtralnosti bo
treba implementirati {tevilne tehnologije, ki so trenutno {e v razvoju. V

Slavko Kanalec,
izvr{ni direktor za proizvodnjo,
tehnologijo, investicije Skupine SIJ

14
TALUM d.d.

Novice

Aluminij –
koraki preobrazbe
Zeleni prehod temelji na proizvodnji
materialov. V Sloveniji se tako kot na
evropski ravni soo~amo s pomanjkanjem materialov. Zato moramo
zagotoviti pogoje, da bo proizvodnja
materialov v Evropi obstala. Sprejeli
smo strate{ke dokumente in si s strategijo pametne specializacije za~rtali
pot razvoja gospodarstva. Vendar se
tega premalo zavedamo, predvsem na
strani odlo~evalcev. Opredelili smo
prednostna podro~ja, ki jih `elimo
krepiti in razvijati, ter pripravili akcijske
na~rte, ki jih tudi uresni~ujemo. Podro~je materialov je eno izmed bolj
u~inkovitih in uspe{nih. Vendar se tega
premalo zavedamo, predvsem na strani
odlo~evalcev. Opredelili smo prednostna podro~ja, ki jih `elimo krepiti in
razvijati, ter pripravili akcijske na~rte, ki
jih tudi uresni~ujemo. Podro~je materialov je eno izmed bolj u~inkovitih in
uspe{nih. Slovenija je v svetovnem vrhu
po modernosti postopkov proizvodnje
materialov in po nizki koli~ini proizvedenega CO2, kjer smo bolj{i od evropskega povpre~ja. Zato so velike
izbolj{ave te`ko izvedljive. Kot izrazito
izvozno naravnano gospodarstvo potrebujemo agilnost in skladnost pri zagotavljanju primerljivih in konkuren~nih
sistemskih okvirjev v dr`avi na vseh
podro~jih, zavedanje o pomenu ener-

Proizvodnja primarnega aluminija

Ukinjanje primarne proizvodnje aluminija v EU

gijske neodvisnosti ter zagotavljanju
oskrbovalnih verig z materiali ~im bli`je
sebi. Intenzivno vlagamo v raziskave in
razvoj.
Svet prepoznava aluminij kot material
prihodnosti zaradi rasti povpra{evanja
po aluminiju v razli~nih panogah, ki
raste po 5-7 % letni stopnji. Poleg tega
je aluminij trajnostna kovina, ki ponuja
odli~no prilagodljivost za oblikovanje in
ga je mogo~e neskon~no reciklirati.
Svetovna proizvodnja aluminija je v
porastu in je `e presegla 70 milijonov
ton, za leto 2024 je napovedana proizvodnja 72,7 milijona ton. Okrog 60 %
vsega primarnega aluminija bo proiz-

Z recikla`o do vrhunskih izdelkov

vedenega na Kitajskem. Aluminij je tudi
na seznamu strate{kih in kriti~nih
surovin EU, saj je klju~na kovina za
energetsko transformacijo v Evropi
(son~na in vetrna energija ter e-mobilnost).
Na `alost se realnost pogosto razlikuje
od zapisanega na papirju. V Talumu
smo bili leta 2023 primorani, tako kot
tudi drugje po Evropi, zaradi energetske
draginje izklopiti {e zadnje elektrolizne
pe~i za proizvodnjo aluminija, kljub
temu, da smo bili med energetsko
naju~inkovitej{imi. Izvedli smo korenito
prestrukturiranje ter se zavzemamo za
spodbujanje trajnostne preobrazbe z
dajanjem prednosti uporabi recikliranega aluminija. Medtem ko so bili
na{i izdelki prej izdelani iz primarno
proizvedenega aluminija, jih zdaj `e ve~
kot 60 % izdelujemo iz recikliranega
aluminija.
V Talumu smo `e pred ve~ kot 30 leti
za~eli s prvimi recikla`nimi procesi in
danes imamo vzpostavljene u~inkovite
modele kro`nega gospodarjenja. Pona{amo se z razvojem in implementacijo
novih aluminijevih zlitin na osnovi
recikliranega aluminija ter izdelkov iz
njega. Z inovativnimi pristopi in stro-Ø

15
Aluminij - koraki preobrazbe
[tudentski svet NTF UL

Novice
Økovnim

znanjem smo vzpostavili recikla`o zaprtega kroga (ang. closed-loop
recycling), kjer v postopek recikla`e
vra~amo material iz samega industrijskega obrata. Smo eni redkih, ki imamo
vzpostavljeno recikla`o odprtega kroga
(ang. open-loop recycling). V tem
procesu zdru`ujemo aluminijeve zlitine
iz razli~nih virov, neznanih sestav in
onesna`ene z barvami ter laki, ob koncu
`ivljenjske dobe (PCR material).
Opredelili smo klju~na podro~ja, kamor
bomo usmerili svoje aktivnosti in
projekte. Na{ cilj je spodbujati rast in
razvoj, zlasti na podro~ju proizvodnje
rondelic za farmacevtsko, kozmeti~no,
`ivilsko in embala`no industrijo. Na
podro~ju livarstva ulitkov se osredoto~amo na pove~anje avtomatizacije,
robotizacije in digitalizacije ter se
usmerjamo k vzpostavitvi pametne
tovarne. Na podro~ju uparjalnikov se
poleg razvoja in proizvodnje visoko
u~inkovitih izmenjevalnikov za hladilno
tehniko uveljavljamo kot razvojni
dobavitelj v segmentih, kot so hlajenje
baterij za elektri~na vozila, ohi{ja
toplotnih ~rpalk in solarni absorberji. S
prestrukturiranjem proizvodnje aluminijastih drogov s specifi~nimi karakteristikami pa bomo pove~ali dele`
recikliranega aluminija v proizvodnji
drogov, kar zahteva nove napredne
tehnologije sortiranja aluminijevih zlitin
ter uporabo kompleksne podatkovne
baze karakteristik primarnega in sekundarnega materiala v industriji recikla`e
aluminija.
Poleg intenzivnega prestrukturiranja
smo pozornost posve~ali tudi digitalizaciji procesov, ki temelji na avtomatizaciji, robotizaciji in informatizaciji
procesov. V proizvodnji rondelic smo
razvili celovito logisti~no re{itev in
izvedli robotizacijo linij, ki sledi konceptu industrije 4.0. Uspe{no smo
integrirali novo tehnologijo inteligentno
vodenih vozil (IGV) ter vzpostavili
natan~no digitalno sledljivost materialnega toka. Z vpeljavo robotov in avto-

[tudentski svet
Naravoslovnotehni{ke fakultete
UL
Samovoze~i vili~arji v proizvodnji rondelic

matizacijo procesa smo znatno pove~ali produktivnost linij za izsekovanje in
zlaganje rondel.
Z uporabo naprednih digitalnih tehnologij robotike, avtomatizacije, strojnega
vida, umetne inteligence (AI) in interneta stvari (IoT) smo dosegli pomemben mejnik proti cilju «Zero defect”
proizvodnje ulitkov. S temi naprednimi
orodji smo uspe{no izbolj{ali spremljanje procesov in izbolj{ali njihovo
vzro~no-posledi~no sledljivost.
Zavezanost k inovacijam in trajnosti je
gonilna sila na{ih prizadevanj za prestrukturiranje v zadnjem desetletju. S
poudarkom na kro`nem gospodarstvu,
industrijski preobrazbi in energetski
u~inkovitosti smo v dobrem polo`aju, da
{e naprej zagotavljamo vrednost na{im
dele`nikom ter prispevamo k bolj{i
prihodnosti za vse. S procesom digitalne preobrazbe postaja Talum pametna
tovarna, ki bo sposobna hitro in
u~inkovito odgovarjati na zahteve in
spremembe na trgu ter se povezovati v
nove digitalne verige vrednosti. Na
podlagi zbranih podatkov bo Talum
pripravljen in odporen na razli~ne nepredvidljive dogodke v okolju ter
trajnostno naravnan z vidika procesov
in izdelkov, kot tudi z vidika okoljevarstvenega in dru`beno odgovornega
ravnanja. Pri~akujemo {e dodatne zahteve in standarde pri zni`evanju
oglji~nega odtisa, obvladovanju celovitega `ivljenjskega cikla izdelka ter
upo{tevanju principov kro`nega gospodarstva in energetske u~inkovitosti.
Stanislav Kores

Kot pravijo, »Dober red je temelj vseh
stvari«. Zato se na na{i fakulteti `e vrsto
let trudimo, da red vzpostavimo `e v
samem za~etku {tudijskega leta. To je v
preteklih letih potekalo tako, da smo
objavili razpis, da se i{~ejo nadobudni
posamezniki iz vseh vetrov Naravoslovnotehni{ke fakultete, ki bi bili pripravljeni zastopati ostalo {tudentarijo
pod okriljem skupine imenovane [tudentski svet (v nadaljevanju [S). Po
navadi je bilo interesa zelo malo. Redki
posamezniki so se sami odlo~ili zastopati svoje vrste, ostale pa so le-ti po
navadi podkupili s kak{nim p{eni~nim
napojem, zapiski ali informacijami o
nedavnem izpitu. Zadnja leta pa se je ta
tradicija izbora ~lanov precej spremenila. Zelo smo veseli, da je iz leta v leto
interes za sodelovanje v [tudentskem
svetu vse ve~ji in to na obeh bregovih
A{ker~eve ulice oz. bolj razumljivo, na
vseh smereh {tudija. Z ve~anjem interesa {tudentov so se pri~ele razvijati
tudi nove interesne dejavnosti, dogodki,
izobra`evanja in mnoge druge {tudijske, {portne ter kulturne dejavnosti.
K temu je najbr` pripomogel tudi nov,
modernej{i na~in ogla{evanja. ^lani [S
so se odlo~ili slediti najnovej{im smernicam in pri~eli s propagando na
mestih, kjer se mladina dana{nje dni
najve~ zadr`uje – na dru`abnih
omre`jih, predvsem na platformah kot
sta Instagram in Facebook.
Tako kot vsako leto so tudi v pri~etku
{tudijskega leta 2023/2024, natan~neje
v mesecu novembru, potekale volitve v
na{ preljubi [S. Za 12 razpisanih mest
se je borilo 17 {tudentov. Tako so si
~astna mesta priborili Urh To{, Teja
Medve{~ek, Lea Lon~ar, Ana Gnidovec,Ø

16
Nadobudna ekipa [tudentskega sveta

Novice

ØAlja` Mavri~, @iva Jan~ar Bauman, Jan

Rusjan, Liza Skube, Tilen Gregor Zupan~i~, Tja{a Skube, Alja` Kos in Jure
Jelenc. Ker {e tako nadobudna ekipa
ne more delovati brez dobrega vodje je
bila njihova naloga, da med sabo
izvolijo predsednika [S in predstavnike
razli~nih komisij. Tako je ~astno mesto
predsednice pripadlo Lei Lon~ar, mesto
podpredsednika pa Alja`u Mavri~u.
Kot pravi Urh To{, ki je `e ve~ let stalni
~lan, »je novi [S sestavljen iz dobr{nega dela novih {tudentov, ki jim
stari ma~ki pomagajo pri uresni~evanju
idej”. Ko je toliko mo`gan~kov na kupu
idej res ne primanjkuje. Tako so letos `e
uspeli organizirati izlet na Krim, bili pa
so uspe{ni tudi na razpisu za sofinanciranje lanskoletnega Skoka ~ez ko`o
kar pomeni, da je [S tudi finan~no
vitalnej{i, kot katerokoli leto poprej.
Da jih malce bolj spoznamo smo jih
poprosili naj v nekaj stavkih opi{ejo kdo
so, koga predstavljajo in kak{ni so
njihovi cilji v [S NTF.

teti, smer Tekstilno in obla~ilno in`enirstvo. Sem ~lan [tudentskega sveta
NTF, saj je ustvarjanje bolj{e prihodnosti eno izmed mojih glavnih
`ivljenjskih vodil. Zavzemam se za
ohranjanje pravic {tudentov in identifikacijo ter re{evanje problematik, s
katerimi se {tudenti na{e fakultete
soo~ajo med {tudijskim procesom. Prav
tako sem ~lan iniciative Na{ NTF, preko
katere se povezujemo z drugimi {tudentskimi organizacijami in mladinskimi

TJA[A GU[TIN
Sem Tja{a Gu{tin, {tudentka 2. letnika
Grafi~nih in interaktivnih komunikacij in
~lanica [S NTF. Sem zelo dru`beno
anga`irana oseba in delujem v razli~nih
{tudentskih organizacijah ter iniciativah, pri ~emer se aktivno zavzemam za
ohranjanje pravic {tudentov in dru`benega dobrobita. Sem ~lanica iniciative
Na{ NTF, prek katere se povezujemo z
drugimi {tudentskimi organizacijami in
mladinskimi iniciativami ter organiziramo izobra`evalne in zabavne aktivnosti.
Poleg tega sem ~lanica Komisije za
vpra{anja {tudentov Univerze v Ljubljani in del organizacijske ekipe politi~nega shoda Marihuana mar{, kjer
aktivno protestiramo proti trenutni nesmiselni prohibiciji konoplje. Z delovanjem v [S NTF `elim prispevati k
bolj{emu {tudentskemu okolju na NTF.
JAN RUSJAN
Ime mi je Jan Rusjan in sem {tudent 3.
letnika na Naravoslovnotehni{ki fakul-

[tudentski svet NTF UL

iniciativami ter organiziramo izobra`evalne in zabavne aktivnosti. Menim, da
so za kakovostno {tudentsko `ivljenje
pomembne tako {tudijske kot tudi
izven{tudijske izku{nje.
LIZA SKUBE
Sem Liza Skube, {tudentka 3. letnika
Tekstilnega in obla~ilnega in`enirstva
na Naravoslovnotehni{ki fakulteti, ter
aktivna ~lanica [S NTF. Moje glavno
vodilo delovanja je zastopanje pravic
{tudentov ter re{evanje aktualnih

17
[tudentski svet NTF UL

Novice
problematik, ki vplivajo na {tudentsko
skupnost. Poleg tega sem ~lanica
{tudentske iniciative Na{ NTF, kjer se
zdru`ujemo z drugimi mladinskimi organizacijami z namenom soustvarjanja
bolj{ega jutri. Skupaj organiziramo
zabavne in izobra`evalne dejavnosti, ki
obogatijo na{e {tudentsko `ivljenje.
JURE JELENC
Sem Jure Jelenc, {tudent 3. letnika programa Grafi~ne in interaktivne komunikacije. Letos prvi~ sodelujem v [S.
[tudentskemu svetu sem se pridru`il,
da lahko kot del procesa odlo~anja
prispevam k izbolj{avam znotraj fakultete. Stremim k temu, da kot aktiven
~lan [S prispevam k upo{tevanju
mnenja {tudentov na fakulteti. @elim da
bi poleg {tudijskega okolja izbolj{ali
tudi povezanost med {tudenti oddelkov
in programov znotraj fakultete.
TEJA MEDVE[^EK
Sem Teja Medve{~ek, absolventka dodiplomskega programa Grafi~ne in
interaktivne komunikacije. [S sem se
pridru`ila, ker se mi zdi pomembno, da
{tudentje damo nekaj od sebe in prispevamo h kvaliteti {tudija ter
ob{tudijskih dejavnosti, obenem pa me
je zanimalo kako stvari na fakulteti
delujejo. Rada navezujem stike z ljudmi
in zbiram ideje o tem kaj bi se dalo {e
organizirati ali izbolj{ati. Sem tudi del
ekipe Zdru`eni NTF, kjer pomagam pri
izvedbi dogodkov, ki nas NTF-jevce
povezujejo.
LEA LON^AR
Sem Lea Lon~ar, {tudentka 2. letnika
In`enirstva materialov. @e drugo leto
zapored sem ~lanica [S NTF. Letos sem
postala tudi predsednica. Poleg tega
sem ~lanica Upravnega odbora NTF,
Disciplinske komisije in namestnica

Komisije za etiko v raziskavah. V [tudentskem svetu aktivno sodelujem
predvsem zato, ker sem rada del ekipe,
ki se trudi za bolj{i {tudij {tudentov in za
bolj prijazno okolje na fakulteti.
Pomembno se mi zdi, da se {tudenti
zavedajo kdo jih predstavlja v organih
fakultete, zato skrbim tudi za aktivnost
na socialnih omre`jih in organizacijo
razli~nih aktivnosti ter dogodkov. Eden
od pomembnej{ih ciljev pa je tudi, da
se, ~eprav fizi~no lo~eni strani
fakultete, dru`beno {e bolj pove`eta.
URH TO[
Sem Urh To{ in sem {tudent 1. letnika
magisterija Materialov in metalurgije. V
S[ imam `e dolgi sta`, saj sem z
delovanjem v njem pri~el v drugem
letniku dodiplomskega {tudija. V tem
~asu sem bil 2 leti tudi predsednik [S in
sem se trudil predvsem raz{iriti zavedanje o [S in njegovem delovanju. To je
klju~nega pomena za razvoj {tudentske
kulture na fakulteti in napredek {tudijskih programov, saj smo mi tisti, ki
znanje prejemamo. Zato moramo biti
kriti~ni do {tudijskega procesa in
vsebine. Letos je po vsej verjetnosti
moje zadnje leto v svetu, zato se
osredoto~am na pomo~ mlaj{im kolegom in predajo dobrih praks, da se
dobro delo, ki smo ga storili v zadnjih
letih ne bi izgubilo. V prihodnosti bi si
`elel ve~ sodelovanja med {tudenti
obeh strani, saj ve~ glav ve~ ve in so
hkrati tudi bolj kreativne!
@IVA JAN^AR BAUMAN
Sem @iva Jan~ar Bauman, {tudentka 1.
letnika Geotehnologije in okolja. [tudentskemu svetu sem se pridru`ila, ker
sem `elela biti bolj aktivna v {tudentskem `ivljenju in izbolj{anju le-tega. Ker
[S zastopa vse {tudente fakultete, se
mi zdi zelo pomembno, da je v njem vsaj

en predstavnik vsake smeri. To vlogo
sem za smer Geotehnologije prevzela
jaz. Kot predstavnica [S sodelujem v
Senatu NTF in sem ~lanica Disciplinske
komisije za {tudente. Rada bi, da {tudentje vseh smeri aktivno sodelujejo in
pomagajo pri izbolj{anju na{e fakultete.
ANA GNIDOVEC
Sem Ana Gnidovec in sem {tudentka 1.
letnika In`enirstva materialov. ^lanica
[S sem `e drugo leto. Z veseljem se
pridru`ujem skupini ljudi, ki si prizadevajo izbolj{ati kvaliteto {tudija in {tudentskega `ivljenja. @elim si, da bi
{tudenti u`ivali v {tudiju in da bi bilo {tudentsko `ivljenje polno zabave. Poleg
tega pa upam, da bom s sodelovanjem v
[S pridobila nove izku{nje in znanja, ki
mi bodo koristila tudi v prihodnosti.
TILEN GREGOR ZUPAN^I^
Ime mi je Tilen Gregor Zupan~i~ in sem
{tudent 1. letnika smeri Geologija. Za
[S sem se odlo~il, ker me je sprva
zanimalo kako procesi na na{i fakulteti
delujejo {e iz druge perspektive. Odlo~il
sem se tudi zaradi tega, ker `elim, da
moj glas {teje in lahko s pomo~jo
skupnosti kot je [S napravimo neke
vidne spremembe in organiziramo
razne dogodke. sodelujem v treh komisijah v katerih vedno s skupnimi mo~mi
i{~emo najbolj{e re{itve.
ALJA@ MAVRI^
Sem Alja` Mavri~, {tudent 2. letnika
dodiplomskega {tudija Geologije. V [S
sodelujem `e drugo leto in opravljam
funkcijo podpredsednika. Zavzemam se
za kvaliteten {tudij, z mojim delom v [S
pa si prizadevam izbolj{ati kakovost
{tudentskega `ivljenja na na{i fakulteti.
Sodelujem tudi v Senatu Univerze v
Ljubljani in v Senatu fakultete.
Jerneja [u{el

18
Fotoreporta`a s sre~anja sodelavcev OMM NTF

V prostem ~asu

Fotoreporta`a s sre~anja sodelavcev OMM NTF decembra 2023

Predstojnik OMM govori na sre~anju (Foto: V. Gontarev)

Diskusija po govoru predstojnika OMM (Foto: V. Gontarev)
Montanisti~na tradicija – sindikalna klobasa
(Foto: V. Gontarev)

Vasilij Gontarev

Utrinek s sre~anja (Foto: V. Gontarev)

19
Fotoreporta`a s fizioterapevtske humanitarne odprave v Tanzanijo

V prostem ~asu

Fotoreporta`a s fizioterapevtske humanitarne odprave v Tanzanijo

20
Fotoreporta`a s fizioterapevtske humanitarne odprave v Tanzanijo

V prostem ~asu

Jerneja [u{el

21
Na vrhu sveta
(nadaljevanje prispevka iz 19. {tevilke)

V prostem ~asu

Na vrhu sveta
Za~etek zgodbe ...
Zrasel sem v gorni{ki dru`ini. Prve vzpone v
hribe sem opravil {e preden sem shodil.
O~e, ki se je v mlaj{ih letih tudi sam
preizku{al v stenah bli`njih gora, me je
spravil v svoj oguljen platnen nahrbtnik in
majhna dru`ina jo je ubrala v hribe okolice
`elezarskih Raven. Sam sicer nisem ob~util
naporov pri premagovanju strmin, povezan
kot {truca sem na o~etovem hrbtu imel
mo~no omejene mo`nosti gibanja, z vi{ine
pa sem imel enkraten razgled na skrivnosti
narave in ~udesa, ki ti jih ponujajo gore.
Da so gore nekaj resni~no veli~astnega in
so namenjene le najbolj pogumnim sem
spoznal, ko mi je bilo vsega pet let. Na{a
dru`inica se je takrat povzpela na najvi{jo
goro v Sloveniji, na Triglav. Kljub temu, da
so me kratkonogega in mle~nozobega
hribovca vsi planinci spodbujali in mi na
vrhu ~estitali nepoznani ljudje, pa se
pravega pomena svojega dejanja takrat {e
nisem zavedal. Spoznanje je sledilo nekaj
dni pozneje, ko sem ravno zaradi omenjenega vzpona z zamudo prvi~ vstopil v
vrtec. Pozneje moja najljub{a vzgojiteljica
Mari~ka me je postavila na stol sredi
u~ilnice in svojim novim prijateljem sem
pripovedoval o svojem podvigu. Mari~ka,
velika ljubiteljica gora me je povzdignila
tako visoko, da sem se po~util neizmerno
pogumnega in ponosnega. V o~eh prijateljev iz skupine sem gotovo postal nadzemni junak. Trdno sem se odlo~il, da
moram tak podvig {e ponoviti.

Mt. Everest
Za najvi{jo goro na svetu sem prvi~ sli{al
v ~etrtem razredu osnovne {ole. Od takrat
sem vedno zastrigel z u{esi kadar je
beseda nanesla na Mt. Everest. Z zanimanjem sem spremljal vedno nove
podvige, ki so se odvijali na pobo~jih in
grebenih gore vseh gora. A da bi sam
od{el do nje, pa zelo dolgo nisem resneje
pomislil. Sprva se mi je zdelo, da je
vendarle predale~ in je preve~ visoka. Ko
sem bil v najaktivnej{ih alpinisti~nih letih
sem se posve~al strmim stenam in te`kim
smerem. Pristopi in tehni~no manj zahtevni vzponi na visoke gore me niso
zanimali. Potem je na vrsto pri{la dru`ina
in pa Mati fabrika, v kateri je slu`il kruh `e

moj o~e in ki je za dolga leta posrkala tudi
mene. Bli`al sem se `e petdesetim, ko
sem do`ivel ponovno alpinisti~no pomlad.
A {e deset let je minilo, preden sem si
postavil vpra{anje: »Kaj je {e tisto, kar
sem si vse `ivljenje `elel, pa {e nisem
storil?« Odgovor je bil na dlani: »Mount
Everest«.
7. april 2023. Letali{~e na Brniku. Poslovil
sem se od moje Katje in se namenil do
pregleda osebne prtljage. Sam. ^uden
ob~utek. [e nikoli nisem na odpravo
odhajal sam.
Rad imam Kathmandu, prestolnico Nepala, ki me pritegne z vrve`em na ulicah,
{tevilnimi prodajalci ob cesti in trgovinicami odprtimi na ulico, ki ponujajo za te
kraje zna~ilne izdelke, pivnicami polnih
popotnikov in alpinistov, ki so obiskali
de`elo Himalaje in njenih ljudi, ki te na
vsakem koraku cukajo za rokav in ti sku{ajo prodati kak{en spominek ali storitev,
da bi iz tebe izvlekli nekaj rupij. A tokrat
sem nemiren. Preve~ sem osredoto~en
na cilj pred sabo. Naprej ho~em!
Tudi na poti proti baznemu taboru Everesta, ki predstavlja enega najbolj obiskanih trekingov na svetu, ne najdem miru.
^etrti dan po~asnega pristopa s {e tremi
klienti agencije Seven summit track in
{erpo Pembo se odlo~im, da jih zapustim
in pohitim naprej.
Natanko devet dni po tem, ko sem na
brni{kem letali{~u sedel na letalo sem `e
v baznem taboru pod Everestom na vi{ini
5400 m. Tu pa se dogajanje ustavi. Agencija Seven summit track, je najve~ja in
najmo~nej{a organizatorka vzponov na
himalajske osemtiso~ake. Z njimi sem se
dogovoril, da bom lahko na gori delal po
svojem programu in koristil vso njihovo
podporo in logistiko. Vse lepo in prav, a
kaj kmalu se poka`e, da je njihova logistika prilagojena komercialnim vzponom.
Ve~ina namenjenih na Everest ali
sosednji Lhotse opravi eno rotacijo na
gori, nato pa se nameni na po~itek v ni`je
le`e~e kraje, kjer se organizem hitreje
regenerira od prestanih naporov. Nato se
vrnejo v bazo in ob primernem vremenu
poizkusijo proti vrhu ob pomo~i dodatnega kisika, ki ga za~nejo uporabljati na
vi{ini 6500 m ali 7000 m. Sam imam v mislih
poskus vzpona na vrh brez pomo~i dodatnega kisika. Zavedam se, da to pri mojih
letih {e nikomur ni uspelo, a vredno je

poskusiti. Iz izku{nje uspe{nega vzpona
na osemtiso~ak Broad Peak pred desetimi leti vem, da za resen poskus potrebujem vsaj dve ali {e bolje tri aklimatizacijske rotacije na gori, pri ~emer bi
moral vsaj enkrat prespati tudi nad 7000
m.
Kar devet dni, ki bi jih lahko namenil prvi
aklimatizacijski rotaciji na gori, je minilo
od mojega prihoda v bazni tabor pa do, za
[erpe zelo pomembnega obreda Puje, ko
je pri{el Lama in posvetil tabor ter vse
nas, ki se bomo namenili na goro. [ele z
zaklju~enim obredom Puje smo dobili
zeleno lu~ za odhod na goro.
Ob dveh pono~i, ko so temperature najni`je, sem s [erpo Thomasom in s prvo
skupino somi{ljenikov zapustil bazni tabor. Prvi~ sem se soo~il z zloglasnim
Lednim slapom, ki {tevilnim klientom
predstavlja strah, a za alpinista ne
pomeni tehni~nih te`av. Samo majavih,
med sabo povezanih aluminijastih lestev,
name{~enih preko ledeni{kih razpok, te
ne sme biti strah. Seveda pa tu ne gre
podcenjevati objektivnih nevarnosti. V
~asu, ko sem bil {e na poti proti baznemu
taboru se je podrl sne`ni serak in globoko
v ledno razpoko za vedno pokopal tri
[erpe, ki so z fiksnimi vrvmi opremljale
ledni labirint.
Hitro se je pokazalo, da mi Thomas, le kdo
bi dal [erpi tak{no ime, ne more slediti.
Pozneje sem izvedel, da ne pripada rodu
[erp, ki `ivijo na visokih vi{inah in so zato
zelo uspe{ni in cenjeni med osvajalci
najvi{jih gora na svetu.
Na prvi aklimatizacijski rotaciji sem se
povzpel do mesta, kjer bo v lednem
Lhotsejevem pobo~ju stal tabor tri, nekoliko nad 7000 m. Dvakrat sem tudi prespal
na taboru dva na vi{ini 6400 m.
Sledil je sestop v bazni tabor, ki mi na
odpravi nudi pravo udobje. Kosilo v
skupni jedilnici, tu{iranje z dvajsetimi litri
vro~e vode v mehu obe{enem pod strop
{otora in globok popoldanski spanec v
svojem {otoru, pa so bili nagrada za
napore preteklih dni.
Prvi majski dnevi so v bazi pod Everestom
minili v znamenju slabega vremena. Sneg
je pobelil na{e {otore. Sprva me slabo
vreme ni motilo. Tako ali tako sem pred
drugo aklimatizacijsko rotacijo potreboval nekaj dni po~itka. A kljub temu, daØ

20
Na vrhu sveta
(nadaljevanje prispevka iz 19. {tevilke)

V prostem ~asu

Øimamo na tokratni odpravi v bazi udobno

jedilnico in standard, ki si ga na prej{njih
odpravah niti zamisliti nismo mogli, sem
imel posedanja hitro dovolj. Toliko bolj,
ker je nadle`en mraz na vi{ini 5400 m, tako
rad zlezel v moje prste na nogah in pa ob
dejstvu, da so moji kolegi, s katerimi sem
se dru`il prve dni, s helikopterjem odleteli
na po~itek v ni`je le`e~i Namche Bazar ali
celo Kathmandu.
Mountain forecast je za petek in soboto
napovedal nekoliko manj vetra na vi{ini
7000 m, nato v nedeljo in naslednje dni
ponovno poslab{anje. Ameri~an Erick,
eden redkih, ki se ravno tako pripravlja na
drugo rotacijo in mu po{iljajo podrobno
vremensko napoved pa pravi, da to ne bo
dr`alo. Na gori napoveduje mo~an veter.
Vzpon do tabora dva tudi v vetru ni
problemati~en, vi{je na izpostavljeno
Lhotsejevo pobo~je, mimo tabora tri pa v
vetru ni dobro riniti. V dilemi sem. Ne
`elim prestavljati druge rotacije v sredino
maja, hkrati pa se zdi razumno Erickovo
stali{~e, da se ne bo iz~rpaval, ~e nima
realne mo`nosti da se povzpne proti
taboru {tiri.
Po ve~erji sem se impulzivno odlo~il:
»Pono~i grem na hitro, prilagojeno
rotacijo!«
Tokrat se v enem zamahu povzpnem do
tabora tri, kjer me je nepoznani mi [erpa
nagovoril: »O, strong man is again there«.
@e po prvi rotaciji so mi kolegi in [erpe
pripisali, da sem »mo~an« kar mi do neke
mere godi, {koda le, da pri tem ne morem
mimo dejstva, da sem med vsemi tu
najstarej{i.
Naslednjega dne sva se s Thomasom po
zajtrku namenila proti taboru tri. Pri nekaj
osamljenih {otor~kih na neugodnem
mestu tabora tri sem po~akal Thomasa.
Na{e [erpe so sem `e prinesle {otor, a ga
niso postavile, saj so se bale, da ga bi
veter odnesel. Tudi sam sem se ob
napovedanem vetru odlo~il, da tu ne
prespim. Thomas, vidno utrujen, me je na
v led izkopani poli~ki po~akal medtem, ko
sem se sam ob fiksni vrvi napeti po
lednem pobo~ju povzpel {e nekaj sto
metrov vi{je in dosegel najvi{jo to~ko
druge rotacije...
Vrnitev v bazni tabor, po~itek in ~akanje
na vremensko okno, ki bo ponudilo vsaj

nekaj dni lepega vremena brez padavin in
z zmernim vetrom.

Na poti proti baznemu taboru
Vremenska napoved po petnajstem maju
obljublja prihod lepega vremena. Nad
8000 m bo sicer vse dni med minus 30 in
minus 35 stopinj Celzija, a veter bo znosen
in ve~jih padavin ne bo. V bazi je zelo
veliko kandidatov za vrh. @e na aklimatizacijskih vzponih sem se pogosto pred
te`jimi deli zna{el v vrsti vzpenjajo~ih se.
Takrat sem se preprosto odpel iz fiksne
vrvi in ~love{ki zama{ek obplezal ter
nadaljeval vzpon s svojim tempom. To bo
vi{je pod vrhom gotovo mnogo te`je, zato
si pri vodstvu tabora izprosim, da odrinem
na kon~ni vzpon proti vrhu med prvimi.
Na tabor dva Thomas prispe ve~ ur za
mano. V obraz je bled in napada ga
mo~an ka{elj. »^lovek bo`ji, ti si bolan.
Tak ne more{ z mano proti vrhu. To bi
utegnilo biti zate `ivljenjsko nevarno!«
Thomas skru{en javi v bazni tabor nastalo
situacijo. Smili se mi. Odpovedati se je
moral nagradi za vrh, ki zna{a 1500
dolarjev in jo [erpa prejme od klienta. To
je zanj pravo malo bogastvo.
Na dvojki ostanem dodaten dan, da iz
baze prispe [erpa Nang Dor~i. Ne
poznam ga, a v dnevih, ki so pred nama
bom spoznal, da je iz pravega testa.

Po zajtrku odrineva proti taboru tri. Kot
vedno do sedaj sem na tej vi{ini oble~en v
gore-tex. Debelo enodelno puhasto
obla~ilo imam spravljeno v nahrbtniku.
Napaka. Ko sva `e visoko v strmem
vodnem ledu Lhotsejevega pobo~ja se
vreme poslab{a. Mo~an veter zare`e do
kosti. Tu se ne morem preoble~i. Sneti bi
moral plezalni pas, sezuti ~evlje,... Moral
bom potrpeti.
Na taboru tri se zavle~em v prvi {otor.
Mo~no sem podhlajen. V {otor pogleda
Dor~i, ki se je vse od tabora dva vzpenjal
oble~en v topla puhasta obla~ila. »To ni
najin {otor!«
»Vem Dor~i, samo da se oble~em v
pajaca. Ti pa medtem poi{~i {otore na{e
agencije,« mu odvrnem.
Naslednje jutro v son~nem vremenu
odrineva naprej. Dor~i, kot vsi drugi se od
tod vzpenja s kisikovo masko na obrazu.
Le jaz plezam brez nje. Dana{nja etapa je
dolga. Skoraj tiso~ vi{inskih metrov
moramo premagati. V skalni stopnji, ki
nekje na pol poti preseka ledna in sne`na
pobo~ja in so jo zaradi rumenkaste
obarvanosti skale poimenovali »Yellow
band« dohitiva plezalce pred sabo.
Ponovno za nekaj ~asa zapiha veter, ki s
pobo~ij pometa sneg. A danes sem toplo
oble~en. Pozneje, ko se veter ponovno
umiri in se sonce upre v ju`no pobo~je miØ

21
Na vrhu sveta
(nadaljevanje prispevka iz 19. {tevilke)

V prostem ~asu

Øje vro~e. Slabo prena{am vro~ino. Pozno

popoldan sva v taboru {tiri na Ju`nem
sedlu, na vi{ini 8000 m. Od zadnje strmine
pod sedlom pa do tabora se nisem po~util
dobro. Sprejmem odlo~itev, da se bom od
tod proti vrhu vzpenjal s pomo~jo
dodatnega kisika. Aklimatizacije nisem
izvedel po svojem na~rtu, zato je precej
verjetno, da brez kisika ne bom pririnil do
vrha.
Naslednjih nekaj ur se v majhnem {otor~ku stiskam z Ameri~anom in Indijcem.
Ob devetih zve~er krenemo v zvezdnato
no~. Prvi~ v `ivljenju imam na obrazu
kisikovo masko. Slabo mi naseda. Prevelika mi je. Vse do vrha bom imel
nastavljen pretok dva litra na minuto.
Zaradi dodatnega kisika ne ob~utim neke
opazne razlike, le nahrbtnik je te`ji. Pretok
bi lahko nastavil tudi na {tiri litre na
minuto, a dve jeklenki, ki ju imam na
razpolago bi verjetno ne zado{~ali do
vrha in nazaj. Svetilka v sne`no pobo~je
ri{e majhen svetel krog. Kadar se mi
pribli`a Dor~i, ki mi sledi, se vidno polje
pove~a. Mo~nej{o ~elno svetilko ima.
Izgubim ob~utek za ~as. Kot robot delam
korake, se ustavim, nadiham in zopet
nadaljujem. Prva jutranja zarja se zari{e
na vzhodu, ko prispeva na sedelce »Balcony« na vi{ini 8400 m. Mislil sem, da bo
tu udoben prostor za po~itek, a se le
pobo~je, po katerem smo se dolge ure
vzpenjali, kon~a na grebenu, od koder se
sne`ni raz vzpne proti ju`nemu vrhu.

Mount Everest

Preko roba zapiha hladen jutranji veter.
Med mno`ico jeklenk zapi~enimi v sneg,
kle~e zamenjava jelenki s kisikom. Pol
prazni jeklenki, kot drugi, pustiva tu in od
tod nadaljujeva s polnima. Dan zamenja
no~. Nadenem si son~na o~ala. Zrak mi
uhaja iz maske, ki mi slabo tesni in o~ala
mi zmrzujejo. Vzamem smu~arska o~ala,
a ko si jih vle~em ~ez debelo kapo na glavi
odleti sponka, ki dr`i elasti~ni trak. Moral
bi sneti tople rokavice in se lotiti popravila, kar pa se mi zdi v jutranjem mrazu na
tej vi{ini misija nemogo~e. Zopet nadenem son~na o~ala, a jih hitro spet snamem ker ni~ ne vidim. Kljub pomo~i
dodatnega kisika hlastam za zrakom takoj
ko nekoliko pospe{im korak. Od ju`nega
vrha se po vodoravnem izpostavljenem
grebenu po~asi pomikamo naprej. Na
kitajsko stran se nagibajo krhke sne`ne
opasti, fiksna vrv pa je name{~ena na nepalski strani, kjer je letos le malo snega.
Dereze {krtajo po skali in nekajkrat se je
potrebno prekobaliti preko ve~je skale.
Nato je tu znamenita Hillaryjeva stopnja,
skalna zapora, zadnja ovira pred vrhom.
Ne zdi se mi ravno te`ka. Ob pomo~i
fiksne vrvi sem hitro nad njo. Le tako zelo
sem zadihan, da se kar sesedem v sneg.
Nato ponovno vstanem in po sne`nem
pobo~ju naredim zadnje korake vse do
vrha, ki ga ozna~uje neskon~no veliko
raznobarvnih molilnih zastavic.
17. maj 2023. Vrh. 8848 metrov visoko sem,
vi{je na tem na{em edinstvenem svetu ne
gre. Nobene vzhi~enosti ne ~utim. Le
zadovoljstvo, da se mi ni potrebno ve~
vzpenjati. Sede v snegu snamem nahrbtnik in poi{~em zastavice, ki sem jih nosil s
sabo. Prav na vseh visokih vrhovih, vse od
{tudentskih dni, sem se fotografiral s
simbolom Matere fabrike – Elektrooblo~no pe~jo, tokrat jo je zamenjala
zastavica moje dru`ine. Zaslu`ili so to.
Vse `ivljenje, pogosto v strahu, ki ga ne
ka`ejo navzven, strpno spremljajo in
podpirajo moje podvige v vi{inah in
dolinah, ki se jih zaradi mojega nemirnega
duha vedno znova lotevam.
Dor~iju pomolim telefon, da me fotografira in kratko posname tudi naju skupaj.
Vidim, da ga zebe v roke. Peklenski mraz
je. Zato mu vzamem telefon in {e sam
naredim nekaj posnetkov mogo~nega
razgleda, ki ga motijo pasovi oblakov pod
nami. Hitro ponovno nadenem debele

rokavice. V nahrbtniku nosim kamere go
pro in 360, a tudi za trenutek mi ob vzponu
ali na vrhu ni pri{lo na misel, da bi ju
potegnil na plano.
Peko~ ob~utek v o~eh nakazuje za~etek
sne`ne slepote. @e v bazi sem imel te`ave
z vnetimi o~mi, ki sem jih re{il s kapljicami. Med jutranjim vzpenjanjem do vrha
pa sem hodil brez za{~itnih o~al... Preden
se mi stanje poslab{a, moram sestopiti
~im ni`je.
Nadenem si smu~arska o~ala, ki mi jih je
posodil Dor~i in ob fiksni vrvi za~nem
sestopati. Pogled postaja vse bolj moten
in o~i me pe~ejo, kot da bi imel v njih
`erjavico. Vedno, ko sem na visokih gorah
obrnil korak navzdol je moje telo za~utilo
olaj{anje in z dolgimi koraki sem odhitel v
dolino. Tokrat pa sestop postaja prava
trnjeva pot. Slabo vidim podlago, zato je
moj korak negotov in po~asen. Pogosto
mi nekontrolirano zdrkne in zadr`im se z
rokama, s katerima se oklepam fiksne
vrvi. Ni`je na polo`nih sne`nih pobo~jih
se ob fiksni vrvi kar dri~am po zadnji plati.
Ob tem sem nekajkrat naletel na skalo v
snegu, da je zacvetelo drago puhasto
obla~ilo in moja ritnica...
Neskon~no dolgo in z luknjami v spominu
je moje vra~anje v bazni tabor. Ob spustih
po vrvi po ledu Lhotsejevega pobo~ja sem
ob vrvnih manevrih, zaradi slabega vida
ve~krat snel rokavice. Zato sem dobil
rahle omrzline na prstih desne roke, ki pa
bodo s ~asom zacelile, kot bo v nekaj
dnevih izzvenela tudi sne`na slepota.
Nizka je cena mojega vzpona na vrh
sveta. Niso je vsi odnesli tako sre~no. Kar
sedemnajst smrtnih `rtev si je v spomladanskem ~asu vzela gora. To je
najve~ v vseh letih, kar ~lovek nemirnega
duha udejanja svoja hrepenenje usmerjena proti najvi{jemu cilju tega sveta,
merjenemu v nadmorski vi{ini.
24. maj 2023. Najlep{i trenutek odprave.
Dobrih {tirinajst dni pred na~rtovanim
datumom se snidem s svojimi najdra`jimi
in mno`ico prijateljev, ki so me ob povratku pri~akali na brni{kem letali{~u.
Neskon~ni objemi in tudi kak{na solza
sre~e. Nepopisno je veselje ob dose`enem in zavedanju, da smo `ivi in zdravi,
ki ga delim z ljudmi, ki jih imam rad in
imajo oni radi mene.
Andrej Gradi{nik

24
Napovednik

Razstava »Jeklo za zeleno prihodnost«, v kateri so predstavili `elezarsko tradicijo in trajnostno naravnanost
proizvodnje jekla v slovenskih metalur{kih sredi{~ih je na ogled od 28. septembra 2024 dalje v Gornjesavskem muzeju
na Jesenicah.

(Foto: @elezarski muzej [tore)
6. do 11. oktober 2024. Poletna {ola za {tudente OMM UL in TU Clausthal, Institut für Energieforschung und
Physikalische Technologien / Summer School - Methods in Surface Science, TU Clausthal

Letno sre~anje Alumnov OMM bo predvidoma v ~etrtek, 28. novembra 2024, pred praznikom na{e zavetnice sv.
Barbare.
Sre~no!

Vse podatke o Klubu ALUMNOV OMM NTF UL najdete
na internetni strani:
http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni
Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni
strani kluba.
ISSN 2591-1392

Izdajatelj: Klub ALUMNI OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana
Uredni{tvo: prof. dr. Jakob Lamut, dr.
Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. Jo`ef
Medved
Ra~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar