1 15. številka. Trst, v torek 5. julija 1S9S. Tečaj XXIII. EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefoiijltv^j^g^^ 4 nVČ. V edinosti Je moč! JL „Edinost" izhaja d vuk rut na dan. razun nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Naročnina znaša: Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za »amo večerno izdanje . „ 19*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmemo. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava ne orira. _ Na drobno se prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t, d. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. VredniStvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'praviiištvo, od-pravnistvo in sprejemanje insemtov v ulici Molin piccolo Stv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. IjOImIoii 4. Brzojavka iz Sibonev od dno 2. julija javlja: Na desnem krilu amerikanske vojske je !)il hoj danes popoludnc isto tako živahen kakor včeraj. Ko je general Lawton vodil svoje vojake k naskoku na Elganev, hili so poslednji vsprejeti rednim brzim streljanjem. Amerikani so odgovorili streljanjem iz pušk, podpiranem od topništva, razvrščenega na griču. V trenotku, ko se odpošilja ta brzojavka, se govori, da je general Lawton dobil podkrepljenj, s katero pomočjo se mu je posrečilo, potisniti nazaj desno krilo Spancev. Amerikani so že vdrli v Elganey, kjer seje nadaljeval boj po ulicah mož proti možu. Madrid 4. Ob i/a2 popoludnc. Uradna depeša javlja, da je brodovjo admirala Cor-v c r a ostavilo pristanišče S a n t i g o do C u h a brez kaeega posebnega dogodka. Od odprtega morja som je čuti močno kanonado, prihajajočo bržkone od sovražnega brodovja. Vspeh boja ni znan. Kakor se čuje, je kolona Eseario prodrla črto Ame-rikanov, obkoljujočo Santiago, ter je dospela v mesto. Madrid 4. »Agenzia Fabra« objavlja neki pogovor z ministerskim predsednikom Sagasta. Na vprašanje, da-li se Španska spusti v pogajanja v slučaju, da pnde Santiago de Cnba in bode uničeno brodovje admirala Cervera, jo odgovoril Sagasta živahno: »Ne, nikdar! Santiago ni cel otok, brodovje admirala Cervera ni jedino obrambeno sredstvo narodne eelokupnosti na Kubi. Tam je še 100.000 vojakov in dobrovoljcev, ki so pripravljeni umreti za domovino. Takega števila bojevnikov ni tako lahko uničiti kakor je možno porušiti jedno samo mesto. To je dokazano že po načinu, občudovanem od vsega sveta, kakor se Spanci bore pred Santiago de Cuba. PODLISTEK. "s PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Bolesla? Prus. Poslov. Podravsii. Hamer se je zamislil in je rekel naposled: »Plii! kupiti, kupim, ker ste padli v tako nadlogo, toda dati vam morem samo sedemdeset rubljcv za oral«. Se pred nedavnim ste dajali .sto...« »Zakaj jih niste vzeli?« »Resnica je to«, je rekel kmet. »Vsakdo si išče dobička kjer le more«. »Torej prodate?« vpraša vnovič Hamer Polža. »Zakaj ne«. »Jutri pojdemo k belcžniku?« »Pojdemo« Nil, če je tako«, je rekel Hamer čez nekaj časa, »pa vam nekaj povem. Dam vam petinsedemdeset rubljev za oral ter ne pustim, da bi poginili tfi. Vašo ženo odpeljemo na naselbino ter jo nastanimo v šoli. Tam je toplo. Oba prezimita pri nas in jaz vam poplačam delo, kakor našim hlapcem«. Polža je kar zbodla beseda »hlapce«. Toda molčal je. Hamer je odšel. Pred Bolčnim zahodom so dospele sani, ki so nezavestno Polženko odvele na na- Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Xew-York 4. (Jeneral Shafter povdarja v svojem popolnilnem poročilu o bitki pred Santiago de Cuba, da je bilo položenjn amerikanske vojske že jako prekorilo in sicer vslcd težavo preakrblje-vanju živil, radi srditosti boja in hrabrosti sovražniki) v. XfW-York 4. Brzojavka iz Plava del Este javlja, da so Spanci sami požgali svoje brodovje izvzemši jedno samo Indijo. ^Vasliiimtoil 4. Sampson potrja, da je špansko brodovje popolnoma uničeno ter da je ujet tudi admiral Cervera sam. Waslitlli;toii 4. Santiago de Cuba se noče udati. General Shnftcr je dovolil rok do torka. Potem se prične bombardovanjc. General Mi les dospe z novim vojaštvom v teku 8 dni. Zfldcr V okraju senjskom nadaljujejo potresi v malih presledkih. Pripravlja se akcija v pomoč prizadetim krajem. Trldcilt 4. Na današnji dopolnilni volitvi za V. kurijo je bil izvoljen don Hrusamolin. Lvov 4. Listu »Slovo Polskie« javljajo z Dunaja —■ kakor pravi —- od povsem zanesljive strani, da se uravnava uradniških plač uredi v kratkem na podlagi ij 14. ustavnih zakonov, in sicer hkratu z uvedenjem novega davka na sladkor. K 1'akovo 4. Včeraj so se vršile hišne preiskave v stanovanjih več dijakov in socijalnih demokratov. Cilje se, da bode mnogo oseb izgnanih iz Krakova. K rakovo 4. Siri se govorica, da so dobile oblasti podatkov, po katerih je soditi, da na zadnjih izgredih so delovali agitatorji Rusije. (Seveda. Ali ni že neslano to stikanje po »ruskih agitatorjih« kakor vzroku vsakemu zlu v Galiciji. Ne iščite vzokov zunaj, ko je vendar jasno, da so isti doma, v socijalnih, gospodarskih in tudi kulturnih odno- selbino. Polž je še ostal na pogorišču in je navlekel v hlev kar je imelo kaj vrednosti in ni uničil požar. »Seveda, — tako je razmišljal kmet — mi je ostalo nekaj denarja, celo precej, toda kaj za to ? Če bi si tudi postavil nove stavbe ter kupil konja, pripetilo bi se znovič kaj, ker tu je nesrečen kraj. Nastal je mrak, toda Polž se je še kretal na pogorišču, čuteč, da ga nekaj drži na mestu, kakor bi mu bilo noge primrznile k zemlji. »Uu !... pasja kost!...« je zamrmral. Jeza je zares vskipcla v njem. Pljunil jc na tla, sunil polomljena vrata ter z urnimi koraki odšel proti mostu, ne da bi se bil niti ozrl na pristavo. »Jaz naj prezimujem v vas, živoderi?...« jc mrmral. »Naj se mi samo fant vrne iz zapora ter mi žena ozdravi, pa tudi jaz pojdem v svet, da vas nikdar več ne zagledajo moje oči. ..« Na jasnem nebu jele so se vtrinjati zvezde in srp lune jel se je pomikati izza gozda. Za mostom je kmet krenil na levo ter krmilo obstal pri Ha-merjevi naselbini. Pri vratih je stalo ter pokašljevalo nekako človeško bitje. »To ste vi, gospod učitelj ?« je vprašal Polž. »Jaz sem. Kaj, ali ste se odločili prodati posestvo ?« Kmet je molčal, učitelj pa mu je dokazoval, da je bolje tako, da proda. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. šajih. To vendar ne gre, da bi moral »ruski agitator« biti tisti kozel, ki bi jemal na-se vse grehe in zamudo družili ljudij. Op. ured.) Po slavlju v Pragi. v. P o 1 a g a n j a temeljnega kamena K r a u č i-š k u P a 1 a c ke m u. Slikoviti je prizor s tribun doli na vse ne-številno društev in zastav ter neštete množice, ki so bile razvrščene na prostoru, kjer naj bode stal spomenik velikemu sinu svojega naroda. Rilo je poludnc, ko jc stopil na oder govornikov župan praški, dr. Podli pny, da v prisrčnih besedah označi, kaj jo bil Palaekv svojemu narodu in vsemu Slovanstvu. Ta kamen naj znači jedinstvo vseli Cehov, bodi simbolom združenja naroda češko-slovanskega. Pozdravu dra. Podlipncga jc sledilo gromeče vsklikanje iz tisočev in tisočev grl. Ko je društvo »Hlahol« odpelo lepi zbor »U pomniku pevcova«, stopil jc na oder slavnostni govornik, državni poslanec dr. Herold. liekel jo uvodom, da so zbrani danes tu slovanski bratje vsega sveta. Te besede so sezvale vihar navdušenja. Potom je opisoval žalostne razmere v oni dobi, ko se je rodil Frančišek Palaekv, ko jo bil češki jezik zaničevan in izgnan iz družbe omikan-eev. Na to je govornik opisoval življenje, trpljenje, boje in delo Palaekega za narod svoj. Program Palaekemu je bil izražen v njega lastnih besedah : »Življenje moje in moj duh bodita posvečena domovini in le domovini in narodu; poslednjemu veljaj vsaki dihljcj moj. Jaz sem žrtvoval in posvetil svojo dušo in te duše moje ne more presenetiti več noben proširen sklep ni nobena stvar.« in v nn- Učitelj je nakrat spremenil predmet razgovora. »Vaša žena«, je dejal glasno, »leži v šoli. Pojdite tjekaj«. »Nil, le poglejte k ženi, toda vi prenočite v kuhinji. Bolnici streže Avgustova, a vi se morate izspati, ker odidemo jutri pred svitom«. »Kje pa bivate vi, gospod učitelj ?« jo vprašal kmet. »Navadno bivam v šoli, toda nocoj prenočujeva z hčerko pri hlevu«. Polž se je zamislil ter odvrnel: »Gotovo, da so mojo ženo samo do jutra nastanili v sohi. A jutri pa naju poženejo v hlev ...« Stopila sta v temno vežo. Nekje iz globeli hiše se jc razlegal truščui razgovor, pretrgan z krepkimi izbruhami smeha ter žvcnkljanjem stekla. Učitelj je prijel kmeta za roko ter ga potegnil k vratom na levo. Odprl je. V veliki sobi, zapreženi s klopmi ter osvetljeni z malo svetilnico, je ležala na pogradu Polževa. Neka stara ženska ji je pokladala mokre robce na glavo. Po sobi se je širila vonjava kisa. V kmetu je umiralo srce. Se le sedaj, je raz-videl, da mora biti žena bolna, močno bolna. Nakrat je vprašala žena hripavim glasom : »Jožef, ali si ti ?« »Seveda jaz«. (Pride še). daljnih besedah Palaekega: >I)a sem se porodil iz kakega ciganskega plemena in da «em naj zadnji potomec istega, smatral lii vendar za svojo doli no* t, delati na vse možne načine v to, da vsaj časten spomin nanj ostane v zgodovini človeštva.* Palaekv je videl jasno, da vsa zgodovina češkega naroda in njega boji niso druzega, nego s v e t o v n o z g o d o v i 11 s k i boj med slovanskim i u nemškim plemenom. Na naši strani je borba za svobodo in človekoljubje, na oni strani za gospodstvo, boj za ponižanje našega naroda. A Palaekv je vedel tudi, da v tem boju more narod češki zmagati le tedaj, a k o se opre na veliko družino Slovanov. On je bil velik Slovan v polnem pomenu te besede in je vedno propovedo-val idejo zbliževanja Slovanov. Označivši velike zasluge Palaekega je zaključil dr. Herold: »Boj, katerega bijemo, je člen velikih bojev med dvema svetovoma, in zdi se, da tu na teh od krvi nasičenih tleh dozoreva ta boj k odločitvi. Mi vemo, za kaj se borimo — za pravo in resnieo, in ta boj mora donepti zmago, kajti resnica je večna, in laž se mora umakniti, kakor hitro je spoznana. Toda v tem boju moramo vsi izvajati oporoko Palaekega; še le potem se nagne zmaga na našo stran. Ko zvonovi stostolpne kraljevske Prage zazvone v zmagovalnem koralu, ko Hradčani za-bleste v novem blesku, ko bode krona svetega Vaelava žarela v novi moči in novem blesku, ko bode donelo iz tisočev ust: Hoj, katerega je bfl Palaekv, jc završen z zmago! tedaj bode čestito lice očeta naroda veselo gledalo doli z nad-zemskih višav iu njegov duh bodo blagoslavljal ta narod. Sedaj pa se dvignimo in storimo sveto obljubo, da bodemo v duhu Palaekegu tako dolgo ln'li ta veliki boj za ideje, dokler si ne izvojujemo. zmage. Na ta način hočemo proslaviti spomin očeta naroda, spomin duševnega orjaka, kateremu bodi usojena nevenljiva slava.« Te zaključne besede Heroldove so delovale neopisno na množice. Trajalo je več minut, prodno se je polegel vihar navdušenja: bila je to prisega zvestobe iz tisočev prsij. Potem se je približal odru zet Palaekega, starina dr. Kicger. Impozantne in prisrčne so bile ovacije, ki jih je prirejala množica temu nevstra-šenemu prvoboritelju naroda. Na to se je pričelo običajno trkanje s kladivom na temeljni kamen, spremljano raznimi jedrnatimi izreki. Prihajali so po tej vrsti: deželni maršal knez L o h k o v i e, župan P o d 1 i p n y, dr. K i eg e r, prof. To me k, za Moravane dr. Ž a ček, za Slovake dr. Dula, za Slezijo p. S \v i c z v, za Slovenec župan II ribar, za Bolgare prof. Georgov, za Maloruse prof. Bar\vinski, za Srbe dr. Buljuk, za Hrvate dr. Mazzura, za Poljake župan lvovski dr. Malahowski, ki jc položil srebrn venec na kamen, za Ruse general Kom arov, za poljske časnikarje Z a j a e z o \v s k i, za češko vseučilišče rektor prof. Kadefavek, slavnostni govornik dr. Herold, v imenu tehnike rektor Petri i k in predsednik slavnostnega odbora Voitl. »Hlahol« je zapel slavnostni zbor Smetane in potem — »Kje dom je moj«. To je vžgalo srca. Tisoči in tisoči so jeli peti to veličastno narodno himno. Ta prizor je bil pretresljiv, duša ti je kar koprnela v prsih samega ganutja. In potem, ko smo se vozili s slavnostnega prostora ob pojavih najčistejega entuzijazma naroda, vrvečega po ulicah v tisočih in tisočih, smo vsklikali v neopisni radosti: »In to je — slovanska zemlja...!« Narodnostni boji v Avstriji. (Iz govora poslanca 4 slovenskih otrok, torej povprek na leto 170 za šolo godnih otrok. Po državnem zakonu za ljudske šole se mora že na 40 otrok ustanoviti posebna ljudska šola. Toda mi Slovenci zahtevamo brez vspeha. In zakaj? Italijanska gosp6da odgovarja: V okolice imate slovenske šole, tjc pošiljajte svoje otroke. Da, v okolici tržaški je 10 slovenskih šol, toda le štiri so tako blizu, da bi mogli otroci iz mesta obiska vati te šole. To pa je nemogoče, ker so ravno te šole tako prenapolnjene, da še všolani otroci nimajo prostora. Tako šteje šolski okoliš na V rdeli nad 1000 za šolo godnih otrok, v šolskem poslopju pa je prostora k večjemu za 525. Mnogo slovenskih otrok v mestu mora obiskovati poleg italijanskih tudi nemške šole. Tako je bilo predzadnje leto na nemški deški šoli 350 in nemški dekliški šoli 158 slovenskih otrok. Mi Slovenci moramo sami drževati slovensko ljudsko šolo. In to se godi v Avstriji koncem 19. stoletja! V Gorici ni boljše, toda šolske razmere naj podrobneje opišejo naši zastopniki v jezikovnem odseku, ako se izvoli. Na Štajerskem bi si pač želeli mnogo pre-memh. Ce govorimo o Štajerskem, ne morem se izogniti Celju. Koliko krika in vika je bilo v zbornici in po listih zaradi celjskega gimnazija. In vendar ta niži gimnazij ne škodi Nemcem niti najmanje. Sicer pa je nemški, le da so nekaj predmetov predava v slovenskem jeziku. In nemški sosedje naši so hoteli naj se ta gimnazij vsaj premesti v trg Št. Jurje, kjer bi učenci in učitelji niti ne dobili dovolj stanovanj«. Tu je govornik obširno polemizoval z posl. Pommerjem in z listom »Freie Stimmen«, kateri list je nesramno pisal o Slovencih }M>vodom vseslovenskega shoda. Govornik je navel besede resolucije, vsprejete na tem shodu o zahtevah koroških Slovencev in je dokazal, kako nemški listi lažejo in zavijajo. Politični pregled. K položaju. Liberalni posestniki so torej sklenili na svojem sestanku minole nedelje v Pragi, da se hočejo udeležiti posvetovanj radi češko-nemške sprave; še več: govori se, da hočejo uplivati tudi obe veliki skupini nemški — nemško-napredno in nemško-narodno — naj se udeležite posvetovanj. In res da je v liberalni ali napredni skupini mnogo takih mož, ki bi se radi pogajali, ako bi se — smeli! Morda se jim je vendar jelo malo dozdevati, — oni namreč, ki so še Avstrijci — kam da mora dovesti slednjič diktatura Wolf-Schonererjeva. Morda, celo jako verjetno je, toda, kakor stoje stvari v nemških masah, danes ni glavno vprašanje to, kako mislijo velmožni nemški aristokratje in razni liberalni maroderji, ampak glavno vprašanje je to, ali imajo oni življi v nemških skupinah, ki sc ne počutijo baš dobro pod vrhnim poveljstvom Schone-rerjevim, še toliko srčnosti, kolikor bi jim je trebalo za osvobojenje ? ! Ce jc nimajo, bode vspeh pogajanj negativen tudi ob najbolji volji. Sehonerer je izdal parolo in je tudi zaprisegel na isto vse nemške bojevnike, da ne sme biti govora o kakem pomirjenju, dokler sc ne odpravijo jezikovno naredbo in sicer brez vsacega nadomestila. Ta pogoj pa jc tak, da mu Cehi ne pritrde nikoli. Vsa posvetovanja torej ne morejo koristiti, dokler je v veljavi ta prisega. Ali bodo imeli nemški gospodje toliko korajže, da prelomijo prisego, dano gosp. Schonererju?! Ne verjamemo in zato moramo ostati neverni Tomaži tudi ozirom na predstoječa nova posvetovanja. Jezikovna ravnopravnost na sodiščih. Minister pravosodja je naložil prod nekoliko dnevi sodiščem v Šleziji, da zapisniki prič in obtožencev poljske in češke narodnosti sc morajo pisati v istem jeziku, v katerem so sc vršile izpovedbe. Ta odredba je izšla vsled pritožbe čeških in poljskih poslancev. Obnovljenje pogodbe z Ogersko. — Poljski »Czas« jc priobčil članek, o katerem trde, da izraža nazore merodajnih krogov, zlasti glede vprašanja o kvoti. Člankar sc protivi skrajnemu pesimizmu ter meni, da ni izključena nada, da vendar pride do kakega dnfinitivnoga sporazum-ljcnja. Članek povdarja, da ako se tudi postavimo na ogersko stališče, vidimo vendar, tla njih računi trebajo popravka. Na podlagi novih računov, odgovarjajočih ogerskim nazorom, prihaja »Czas« do zaključka, da 34°/o 1» pravična kvota za Ogersko. Člankar povdarja nadalje, da — ako bi so izluščili vsi dohodki, ki ne dajejo rednih svot v obeh polovicah monarhije — bi se morali tudi skrčiti dohodki od piva, vina, mitnic. Ako bi so tako izpremenile stvari, izhajala bi za Ogersko svota 35-3. V zaključku oporoka člankar, da je v kvoti 32°/0 že vzet v poštev precipij za vojno granico, kakor želi Ogerska. To izhaja le iz nc-sporazumljenja in kvota Ogerska sc mora povekšuti nekoliko, ravno pod naslovom rečenega prccipija. Iz Italije. Ministerstvo Pelloux so je včeraj predstavilo obema zbornicama z jednako izjavo. Vladi bode naloga: brezpogojno vzdrževanje miru, obramba ustanovam in človeški družbi, pomirjenje duhov. Na zunaj bode imela vlada odkrito mirovno politiko in bode gojila najbolje odnošaje do prijateljskih in zvezanih držav. Vlada si bode prizadevala za zboljšanje finančnega in gospodarskega po-loženja ter za zboljšanje težavnega položenja jodnoga dola prebivalstva. Gledala bode v prvi vrsti, da odpravi tisto nezadovoljnost, ki je bila po mnogih krajih v pretvezo zadnjim nemirom. Ta nezadovoljnost jo v resnici in se pri poznava splošno. Program vladi je delo, mir, pravičnost. Dežela si želi politike, pa kateri si more pridobiti zaupanje v samo sebe in sc bode mogla povzdigniti zopet. V komori se je vnela daljša razprava o tej izjavi vlade. Tržaški begun B a r z i 1 a i je izjavil, da so kriza ni rešila tako kakor je zahtevalo parlamentarno položenje. Tudi to ni prav, da je vojak predsednik ministarstvu. V tem ministerstvu so 4 vojaki in ti odvetnikov. No, nadeja se, da se vojaki ne poadvokatijo in advokati ne povojačijo. Sicer pa noče soditi tega ministarstva po obljubah, ampak bode sodil |>o dejanjih. Lux z a to je tožil, da je izjava vlade pre-splošna. V deželi je bilo res usodnih dogodkov, ali glode Milana se je stvar pretiravala. Tam ni bilo revolucije ampak le pojav splošne nezadovoljnosti. S to bi morala vlada računati, in naj ne pozabi nikar, da zjcdinjcnje Italije se je izvršilo v imenu svobode; kdor napada svobodo, napada domovino. Socijalist Ferri je grajal posebno, da so se ustanovila vojaška sodišča. Na to jc izjavil ministerski predsednik, da vlada misli ohraniti nastopne načrte zakonov: odobrenje obsednega stanja, prisilno bivanje, administrativno odložitev volitev in povojaščenje železniškega osebja. Vojn* med Španijo in Ameriko. — Mej tem, ko torej priznavajo Amerikam sami, da je španski oreh na kopnem pred Santiago jako trd ter da je bilo položenje Amerikanov že jako pro-kftrno, pa javljajo isti o sijajni zmagi Amerikanov na morju in o popolnem uničenju španskega bro-dovja, ki je bilo v pristanišču Santiago de Cuba. Ali tudi tu gredo poročila navskriž. To jedno je menda pač gotovo, da sti so obe sovražni bro-dovji spoprijeli dne 4. t. m., kajti to povdarjata oba vira. Ali: dočim jc zatrdilo včerajšnjo amerikansko poročilo, da so Amerikani v pristanišču uničili oziroma požgali špansko brodovje, pa trdi pozneje špansko poročilo, da so jc admiralu Cer-veru posrečilo zbežati iz pristanišča in še le na odprtem morju da je prišlo do boja, čegar izid da še ni znan. Pa tudi amerikanska poročila sama niso v soglasju mod seboj. Prvo poročilo trdi namreč, da so Amerikani uničili špansko ladije, pozneje poročilo iz Ncw-Yorka pa pravi, da so Španci sami razvrstili svojo ladije ob obrežju ter je sežgali. Počakati je treba torej, da nadaljna poročila prinesejo pojasnila. Domače vesti. Umirovljenje finančnega ravnatelja dra. fteliiistcrja-lloiiiiotta. Zavladala je splošna senzacija, ko se je doznalo, da je finančni ravnatelj dr. Seliuster-Bonnott zaprosil za umirovljenje. To pa jc tudi res nenavaden, redek slučaj, da mož, ki je v cvetju let — 41 — zlezel na toliko Višino uradniške hierarhije, in ki ima gotovo lepo bodočnost pred seboj, kar hkratu prosi — za umirovljenje. Začudenje je bilo tem voče, ker je bilo znano, da so bile razmero med šefom in vsemi podrejenimi uradniki najprisrčnejc, da jo bilo torej izključeno, da bi se bilo na to stran dogodilo kar si bodi, kar bi bilo ogrenilo življenje gospodu ravnatelju. A kmalu so se začele pojavljati nedoločne govorice, ki so spravljale to umirovljenje v zvezo z neko bogato osebo tržaško, osebo, ki je tudi o zadnjih državnozborskih volitvah igrala se svojimi tisočaki usodno iu za nas Slovence toli pogubno ulogo. Gosp. dvorni svdtnik Schustor in dotična oseba da sta prišla, tako je šepetala govorica, v navskrižje povodom — od merjenj a osebne dobo d a rine. Tako so govorili ljudje, ali pozitivnega ni vedel ni kdo ničesar. Sinoči nam je došol od kompetentne strani hektografovan govor, ki ga je izustil gosp. dvorni svetnik, ko se je poslavljal od podrejenih mu uradnikov. Ta govor je velezauimiv že zato, ker se ozira tudi na ono govorice. Govornik je sicer zatrdil, da ono navskrižje ni bilo vzok njegovemu koraku, priznal pa je, da Je bilo navskrižje. A to dejstvo mečo čudno luč na tržaške razmere. Poštnemu ravnatelju poje slavo — »Indipendentc«, a finančni ravnatelj je prisiljen, da o svojem umirovljenju, ki je prišlo v cvetju let, govori o neki OBebi.............. Toda čujmo gospoda dvornega svčtnika samega : »Malone natanjčno dve leti je od tedaj, ko jc bil načinom, ki je provzročal razgledavanje, hkratu imenovan od finančnega svčtnika v finančnem ministerstvu finančnim ravnateljem v Trstu. V tem času so mu je posrečilo, da sije pridobil zaupanje izvrstnega, odličnega osobja finančno uprave na Pri- morskem. Ne da bi se moral bati prigovora, reče lahko po vsej pravici, da sc poslavlja danes kakor prijatelj od prijateljev. To mu je prava tolažba po teh časih, ki ho bili težki r iniiogokaterem pogledII. Dejstvo, da v razmerno mladih letih življenja — v 41 letu —, po komaj dvajsetletni državni službi, stopa v pokoj, jo provzročilo neko govorico, kateri mora oporekati. Krogi, ki se radi kažejo nekako oficijozne, so raznesli namreč govorico, da je vzrok mojemu umirovljenju v nekih navskrižjih povodom od merjen j a osebne dohodarine neki zelo bogati osebi v Trstu. To jo izmišljeno, kajti svojo prošnjo za umirovljenje jc vložil že v februvarju t. 1., ker njegov organizem ne more prenašati tržaškega ob-nebja — torej veliko poprej, nego ho se vrnila ona ra/Hojaiija (An seinanderselzungen). To mora konstatovati izrecno, ker bi so siecr moglo širiti domnevanje, da ima tista bogata oseba toliko upliva, da mora tako rekoč na njo migljaj izginiti iz Trsta vsaki njej neljubi uradnik! Oast uradništvu vse finančne uprave propo-veduje tako insinuvacijo, in gotovi smemo biti, da noben finančni uradnik — in naj bi bil pritisok od gori Se tolik — no bi se dal iz takega vzroka odvrniti od svojo zaprisežene dolžnosti«. Kaj pravite, Častiti čitatelji ? Ali so ne čitajo kar cele knjige med vrstami tega govora ?! Mi verujemo ka val irski besedi g. dvornega svčtnika, da se on ni umaknil pred dotično bogato osebo, konstatovati pa moramo tu, da se je prod voljo iste bogate osebo, sugerirano jej od najhližnje ne-možko strani, moral umakniti — slovenski državni poslanec!! ! C) ostalem govoru dra. Schustcrja, posvečenem delovanju finančne uprave v Trstu, spregovorimo prihodnjič. Lega Na/iouale. Laški listi so kažejo nekako indisponirane v svojih poročilih o občnem zboru »Loge«, ki sc je vršil minole nedeljo v Tržiču. Zlasti »Indipcndcntc« je prehlajen tako, da kiha kar na glas. Tržičani so sc pokazali čudne, mrzlo ljudi, ki no poznajo entuzijazma. Pričakovali smo glasb in zastav — pravi »Indipendcnte«. Pa ni bilo ni jednega ni drugega. Oblasti so prepovedale vse to. Pa to naj bi že bilo. Ali »Indipendentc« je pričakoval vsaj odprtih rok, ki jih sprejmejo navdušeno. Zakrij si svoj obraz dobri genij »Lege« : sami, oh tako sami so morali korakati gospodje v mesto. In ko so hodili po mostu, so jih Monfaleonesi — prosimo, tako stoji v »Indi-pendentu« črno na belem — gledali debelo in nič niso kričali »evviva«. In tega vendar — tako vsklika progresovsko glasilo v patrijotiški žalosti — ne bi bile mogle prepovedati oblasti. Po teh lamontaeijah si mislimo lahko, kako je bilo v Tržiču: gostov pač lepo število, toda domačini popolnoma apatični. Kolika razlika med slavjem v Tržiču in onem v Sežani! In vendar jo naravno to. Pozivi na boj za pravično stvar prihajajo iz srca in najdejo vsikdar svojo pot v srca; hinavstvo — in koliko hinavstva je v pravilih Lege! — ne prihaja iz srca in ne moro ogrevati src! O zborovanju Lego samo spregovorimo po-sebe, sosebno na govor gospoda župana tržaškega ne smemo ostati dolžni odgovora. Ako primerjamo to, kar je velemožni gospod župan — podtikal Legi lepega, s tem, kar počenja Lega v resnici, pa imamo rezultat, ki znači obsodbo tega psevdo-šolskcga društva, da si ostreje ne moremo misliti. Pevsko društvo ..Ljubljana'* v Trstu. Pišejo nam: Včeraj v jutro je prišel del (nad 30) pevcev in pevkinj »Ljubljano« v Trst, da si nekoliko oglodajo našo mesto. Ogledali so si razne tukajšnjo znamenitosti, a Lahi so si ogledovali njih, misleči in sodeči po barvah na čepicah, da so to bratci iz — Italijo! Skoda, da se nam ta bratski obisk ni prijavil pravočasno, ker tako nam ni bilo mogoče storiti onega, kar bi bili storili sicer bratom in sestram v zabavo iu kratek čas na naših tržaških tleh. Sinoči ob 6. uri so se odpeljali del naših milih gostov nazaj v svojo in našo belo Ljubljano. Ostali so obiskali še vrlo naše »Dclalsko podporno društvo«, kjer so bili bratski vsprojeti po uradništvu istega in po tam zbranih »Kolaših«, ki so vsklikali navdušeno: Živela »Ljubljana!« Od tu smo sc podali vsi na kolodvor, kjer so je zbralo pevsko društvo »Kolo« v polnem številu (nad 100 členov) in kjer smo so konečno prav prisrčno po- slovili od naših milih bratov in sestric ob grome-čih iivio-klicih od obeh strani, želeči eden dugemu: Na svidenje kar najhitreje mogoče! Poleg »Kolašev« je došlo na kolodvor tudi lepo število druzih narodnjakov. Dragi Ljubljančanje J Naše sinoćnje slovo je bilo skromno, ali bilo je prisrčno, bratsko. Izražala se je želja od obeh strani, da bi še jedenkrat zapeli ukupno, toda opustilo se je to iz poznanih vzrokov. Nič ne dene, saj so pela naša — srca! Kolaš. O narodnem slavju v Sežani piše «Slo-venec« : > Včeraj je soj na Sežana praznovala »narodno slavnost«. Pevsko društvo »Ljubljana« jo je priredilo v korist zgradbi »Narodnega doma« v Trstu. Sodelovalo je poleg nje še sedem primorskih pevskih društev. V spored — zjutraj božja služba, obed, petjo — sc je izvršil točno, dobro. A zavoljo tega nc poročamo o tej veselici. V tem oziru je bila kakor vsaka druga in škoda črnila, da bi so žnjim mazale na prepir običajne pohvale vsakemu prav zapetemu akordu. Sežanska slavnost ima višji pomen. Udeležilo sc je do 7000 tisoč ljudij izmed vseli slojev. Tržaški vlak jih je privel nad 1000; toliko in še več jih jc pa peš in z vozovi prispelo črez Opčine. Prišli so vsi: narodni huditelji, duhovniki, naši odvetniki, trgovci, uradniki, a tudi naše ljudstvo vseli — tudi delavskih slojev. Tega ne premorejo kranjske slavnosti. Ljubljana je bila slabo zastopana. Dr. Majaron, dr. Krisper in župan Hribar, pa — krdelce pevcev — to je bilo vse. Imeli bi sc česa naučiti odTržr.čanov! Kedje bil uzoren. Mirno, ljubko veselje je plulo po Sežani. Koliko birokratiških krivic, koliko administrativne budalosti je treba, da so to dobro, mirno ljudstvo šiloma izzove k izgredom! Z marljivim delom in z vzletnim idejalnim negovanjem narodne ideje so je predramil ta narod. In sedaj že lahko zavestno poje Lahom v lice: »Le čase, le nostre son fatte por noi!« Živeli ! Pojasnilo. — V številki 108. od 25. m. m. (večerno izdanje) smo bili priobčili notico, da j ti gosp. gostilničar »pri obelisku« na Opčinah nagovarjal, da bi društvo »Zvon« odložilo svojo veselico, ker pride istega dno v njega gostilno laško telovadno društvo iz Trsta. Izjavljamo pa sedaj, na podlagi dobljenih zanesljivih iolbrmacij, da rečeno društvo ni imelo priti na Opčine in da tudi gosp. gostilničar ni nagovarjal nobenega. Konečno kon-statujemo tu, da so večkrat omenjeni gostilničar vede vsikdar povsem korektno proti vsaki narodnosti. „Der Silden4*. — Danes nam je došla 1. številka toga lista, pisanega na nemškem jeziku v obrambo hrvatskih in slovenskih interesov. Vsebina mu jc mnogovrstna in zanimiva. Posebnim zanimanjem smo čitali daljši članek o železniškem vprašanju tržaškem. V svojem programu pravi »Siidon«, da južni Slovani Avstrijo niso mogli doseči tisto stopinje, kakor bi jim pristojalo po njih patrijotizmu, po njih duševnih zmožnostih iu njih zemljepisnem položenju v ukupni državi. List se hoče potezati za interese Slovencev in Hrvatov ne glede na poli-tiške meje. Sosebno ognjevito pa povdarja potrebo dela za združenje Hrvatov iu Slovencev, sodri prav tako, kakor smo rekli mi nedavno temu: zdrav oportunizem in drobno narodno delo sta potrebna, ali o tem no smemo nikdar puščati velikih ciljev izpred oči. »Siidcu« se veseli, da je jolo prodirati to prepričanje. Potres v Dalmaciji Mi nismo mislili do sedaj, da jo ta šiba božja tc dni tako hudo zadela našo ubogo Dalmacijo. Se le iz danes došli h zagrebških listov posnemamo, kako ljuto je razsajal potres, zlasti pa v Sinju. Dne 2. t. m. so je pojavil potres v Sinju in okolici ob f>. uri 20 minut zjutraj in jo trajal (i minut. Posledice so bile nc-opisne. Do 10.000 ljudij je ostalo brez streho. Posebno žalostno je v okolici. Porušena so vsa šolska poslopja; cerkve in župnišča so znatno poškodovana; neštevilno kmečkih hiš in gospoderskih zgrade!) so žrtvo to nesrečo. Najhuje jo v vaseh Tur-jaei, Košute, Caporicc, Vedrine, Grabe in Vojnie. Po glavnem sunku, ponovil se je potres 4« krat. Predvčerajšnjem se je ponovil zopet močan sunek. Beda in strah sta neopisna. Ustanovil sc jo posebne odbor, ki si je nadel nalogo, da hoče naperiti akcijo v pomoč bednim nesrečnikom. »Narodni list« poroča, daje bilo čuti v Zadru prilično močan sunek ; celo strop nekod. Vendar je l>il drugod p<> l>almaeiji potres še huji. Mesto Sinj, kjer j«1 bil |w»tres najhuji, ima 4">0 hiš in 2~>00 stanovnikov. Poročila pravijo, življenje, .'10 da je bilo smrtno ranjenih, lahko ranjenih pa 7(>. »Narodni list« pa trdi celo, da je prišlo oh življenje 1(> oseh. Za mož ko podružnico družbe sv. Cirila ilt Metoda v Trstu so darovali t> Slovanov, ki se niso mogli udeležiti nedeljske veseliee, I gld. 70 nvč. Prijatelji, slaveči g. dni. Abrama so daroval i 10 gld. Pevsko društvo „XaUrežinar\ — V proslavo petdesetletnice vladanja Njeg, Veličanstva eesarja priredi v nedeljo dne 10. julija 1H(,1H. pevsko društvo »Nabrežina« v Nabrežini veselico s plesom na dvorišči g. Silvestra Calmrija. Začetek ob 4l/„ uri pop. Vstopnina : na veselico .'10 nvč. za osebo, sedeži v prvih dveh vrstah po .'tO nvč., v (»stalili po -?0 nvč. vsaki. Vsaki plesni komadič stane 10 nvč. — Vspored : 1. Predsednikov govor. 2. Havdn : »Cesarska himna«. .'5. D. Jenko: »Naprej I« 4. H. Volarič : »Colničku«, moški osmerospev. 4. Hug. Sattner: »Na planine«, moški zbor s samospevom baritona. 0. Avg. Leban: »Mornar«, moški zbor s samospevom baritona. Igra: * Ulaznica v I. nadstropju«. — Med veselico iu k ])lesu bode svirala narodna nabrežinska godba pod vodstvom gosp. Majcena. —■ V slučaju slabega vremena se odloži veselica na prihodnjo nedeljo. — K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Izpred sodišča. 29-lctni Josip Afrič iz sela Veliki Lazi je stal pred porotniki radi ropa. Oropal je namreč posestnika Josipa Hatista za 58 gl. Porotniki so potrdili krivdo in sodišče je prisodilo Afriču 8 let težke ječe. Po prestani kazni pride ta nepridiprav v prisilno delavnico. Glavna razprava proti onim osebam, ki so izvršile svojedobno napad na mestnega stražarja Miota, se bode kmalu vršila prod deželnim sodiščem. Kakor znano, je Miot umrL vsled dobljenih ran. Državno pravdništvo toži radi težkega telesnega poškodovanja. Utopila se Je v nedeljo 2-lctna P. Lnkas i r. Lovrane pri Kopru. V hipu, ko mati ni pazila na-njo, jc zbežala iz hiše inje utonila v bližnji vodi. Ni vse zlato, kar .se sveti. Neka gospa, bivajoča v ulici Majolica, je imela na stanovanju mladega delavca zlatarja. Temu je izročila H zlatih uhanov, da jej napravi iz istih zapestnico. Čez malo dni je že dobila lepo blestečo zapestnico, katero je uprav občudovala. Predvčerajšnjem je pustila na omari par zlatih uhanov. Ti so jej zmanjkali. Tudi mladeniča ni bilo več. Ker se jej jc zdela sedaj vsa stvar sumna, šla je k bližnjemu zlatarju, da jej ceni zapestnico. Tu je doznala, da lepo blesteča se zapestnica ni zlata, marveč samo pozlačena kovina brez vrednosti. Sedaj jej je bilo vse jasno. Podala se je na policijo in tam ovadila vse. Nezgode. 28-letni Josip Puntar sKontovelja se je vrezal na levi roki z nožem. 16-letna Amalija Rubnič se je porezala na prstih desne roke, ker se jej je zdrobila v rokah buteljka. Oba sta se zatekla na zdravniško postajo. Tatvine. Neznani tatje so ukradli Ljudevitu Safortu v ulici Farnetto št. 11 zlatanine iu dragocenih kamenov, v vrednosti 800 gld, Aretiran je bil 28-letni brezposelni Josip Renčelj, kateri je imel pri sebi 8 kg. kave in je priznal, da jo je ukradel na parniku »Venezia«. Zaprta je služkinja Josipinu Baurecht, ker je ukradla svojemu gospodarju, Petru Ronifacio, prstan vreden 30 gld. Nevaren kočijaž. Sinoči je redar ustavil 18-letnega kočijaža Josipa Raj ta iz Ljubljane, ki je vodil 2 konja in jo bil pijan, lvočijaž je res stopil z voza, a mesto da bi se bil pokoril povelju redarja, je istega sunil in močno udaril po prsih. Treba je bilo štirih redarjev, da sa ukrotili in aretirali ruzljučenega kočijaža. Ogriznjeu. Včeraj je ugriznil neki pes 20-letnega kočijaža Kumberta Zilli v desno roko tako, da je slednji moral na zdravniško postajo. Ponererjenje. Miha Rupnik iz Skednja je izročil vJ7-letnemu Josipu Gorupu iz Postojne uro, da jo zastevi in da mu prinese dotično svoto. J. Gorup jo res zastavil uro. denar pa jc lepo porabil sam. Včeraj ga je dal Rupnik aretirati. Zgubljeno najdeno. Redar Filipčič je našel na miramarski cesti zlato verižico s križcem, katero je izročil na pol. komisurijatu v ulici Scussa. Koledar: Dane« v torek f». julija: Ciril in Metotl Sk. Jutri v sredo fi. julija: Izaija, prerok. Solnrni: \ Lunin: Izhod ob uri 46 min. I/.liod oh JI. uri ii min. Zahod „ 8. „ 22 „ Zahod „ f». „ 3« „ Ta je 28. teden. Danes je 185. dan tega leta, imamo torej Se 180 dni. Različne vesti. Nov dar ruskega carja knezu Črnogorskemu. »Srbobrunu« javljajo z Cetinja, da je car daroval knezu Nikolaju H baterij za brzo streljanje in 2;">00 samokresov s potrebnim streljivom. Ves ta materijal da je že na potu iz Rusijo v Bar. „Nadležni". Vladni predsednik v Poznanju jc prijavil predsedniku kongresa poljskih zdravnikov, ki se ima vršiti v Poznanju, da iz policijskih ozirov inozemeem ni dovoljena udeležba na tem shodu. Inozcmci, ki bi se vendar udeležili shoda, se bodo smatrali nadležnimi ter se izže-nejo iz dežele policijskimi prisilnimi sredstvi. Na shod se je prijavilo že H00 udeležencev. (No treba praviti, kdo so tisti »nadležni inozcmci«, katerim žuga pruska vlada z izgnanjem policijskim potoni. Torej »nadležni« so jini avstrijski podaniki. Nič ne dene; saj so nam Avstrijcem še bolj nadležni tisti brezvestni pruski agitatorji, katerih kar mrgole nemške dežele avstrijske, a katerim avstrijska vlada — v naše globoko obžalovanje — nc žuga z i z g na njem. Le čudno je to, da Nemci iščejo zavezništva z državo, katere večina podanikov jim jc — nadležna. Kaj pa, ko bi ti »nadležni« Avstrijci porekli danes ali jutri, da jim je nadležna — zveza z Nemčijo! In to bi morda ne bilo samo naravno po znanih ljubeznivostih, ki nam prihajajo iz Nemčije, ampak morda tudi jako koristno za vseh nas, ki smo »nadležni«. Op. ur.) Zadnje vesti. Wasliingtoii 4. Brzojavka od 3. julija popoludnc pravi: Admiral Cervera je ranjen na roki ter je na ladiji »Glouccster« kakor ujetnik. Xew-York 4. »Evening World« poroča, da je admiral Cervera izjavil, da je zato vstavil pristanišče, ker mu je ljubši riziko, da pade v odprtem boju na morju, nego pa, da bi umrl v pasti. Vodstvo vojne želi, da bi se najvažneja mesta obrežja španskega bombardovala čini prej, ker zadnji dogodki olahčujejo to. Hougkoilg 4. Mesto Manila se napade danes na kopnem in od morske strani. Madrid 5. Do danes zjutraj ni došlo nikako potrdilo, dti jc brodovje admirala Cervera uničeno. Vse brzojavke govore le o tem, da je Cervera osta-vil pristanišče ter da je prišlo do boja na odprtem morju. Dunaj 5. Sklop deželnega zbora Niže-Av-strijskega od 20. decembra 18517, katerim se je nemščina proglasila jedinim poučnim jezikom v ljudskih šolah, ni dobil cesarjevega potr-j enj a. Novi Nandec 5. Včeraj je bil v Limanici so-menj. Le malemu številu kmetov je bil dovoljen vstop v mesto. Sedaj vlada mir povsodi. V okolici se nadaljujejo aretovanja. Mejo mod Galicijo in Ogrsko straži policija, ki zavrača zlasti delavce, ki bi hoteli preko meje. Dunaj o. »Wiencr Zeitung« javlja: Cesarje naročil, naj se finančnemu ravnatelju dru. Maksimilijanu Schusterju izreče Njegovo priznanje povodom umirovljenja na lastno prošnjo. Budimpešta 5. Oblast je izgnala državnega poslanca Stojalovskega iz opčine Csacsa na Oger-skem, ker ga smatrajo moralnim provzročiteljem k rščansk< i-soci j a hi i h agitacij. Carigrad 5. Poslaniki Francije, Rusije, Angleške in Italije so izročili turški vladi kratko'prijavo o začasni vladi na Kreti. Dotični korak ruske vlado je bil bolj oficijelncga značaja, kajti naznanil je, da se odpošljejo ruskemu admiralu potrebne instrukcije, čim turška vlada vzame na znanje to prijavo. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST Ztike-ii pohištva /a jedilnice, spalnice in spre-Jemnlce, /imnie iu perennie, «>irle