P°K“pžKl 'sCT Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 188 (8590) TRST, nedelja, 12. avgusta 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Dobexdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Pogoji za uspeh vladnih ukrepov Ukrepi, ki jih je levosredinska vlada sprejela za zajezitev inflacije, so še vedno v središču pozornosti italijanskega in tudi tujega javnega mnenja. Iz vsakodnevnih poročil v tisku je razvidno, da so ukrepi marsikoga presenetili. Da bo nova vlada skušala krepko obrniti krmilo, da bi spravila gospodarsko ladjo iz inflacijskega toka, so bili prepričani vsi, saj je stopnja inflacije v zadnjih mesecih dosegla že zelo nevarno stopnjo, tako da so se tudi druge partnerice Evropske go-6opdarske skupnosti začele ozirati na Italijo z zaskrbljenimi obrazi. Le malo ljudi pa ie bilo prepričanih, da bo vlada res uresničila napovedi brez običajnega zavlačevanja in razred-čevanja, v najboljšem primeru pa naj bi se to zgodilo šele enkrat jeseni. V resnici je vlada to pot u-krepala naglo. V petek, 20 ju lija, je v parlamentu dobila zaupnico, naslednji torek, 24. julija, pa je že izdala znanih pet odlokov o zamrznitvi cen in najemnin. Nato je sprejela še dva ukrepa upravno - tehničnega značaja, da bi žavrla inflacijo, izvirajočo iz kreditnih in valutnih špekulacij. Medtem se je naglo bližal čas, ko bi morala po zakonu predložiti parlamentu državni proračun za leto 1974. Zakon namreč določa, da se mora to zgoditi vsako leto do 31. j-ulija. Prav na dan zapadlosti, in to v večernih urah, so trije «gospodar-ski» ministri (socialist Giolitti — proračun in načrtovanje, republikanec La Malfa — zaklad in demokristjan Colombo — finance) predložili zametek proračuna, iz katerega je razvidno, da bo država prihodnje leto kasirala 17.286 in izdala 25.892 milijard, tako da se bo letno poslovanje zaključilo s skrčenim primanjkljajem 8.606 milijard lir. Prvi odloki nove vlade so zamrznili cene na viru proizvodnje (pri tovarnah), pri večjih razpečevalcih in v trgovini na. drobno. Ukrep je naletel na splošno na odobravanje, čeprav nikakor ni popoln in se mu pozna naglica, s katero je bil sprejet. Zamrznitev je namreč zajela le 21 vrst blaga za široko potrošnjo, medtem Vn bi hil seznam lahko znatno daljši, poleg tega je odlok razčlenjen tako, da nalaga malim trgovcem dolžnost, da objavijo takoj cenike v veljavi v njihovih trgovinah na dan 16. julija, tovarnarjem in večjim razpečevalcem (takim, ki u-stvarjajo v pol leta nad 5 milijard lir prometa) pa dovoli mesec časa, da objavijo svoje cenike po stanju 28. junija. Časovni razkorak so nekateri tovarnarji izrabili za «prilago-ditev» cenikov novim časom. Najvidnejši v vrsti je primer testeninarjev. Slabost ukrepa Je tudi v tem, da bi morali neupravičeno navijanje cen pri tovarnah prijavljati mali trgovci, na nekatere pa tovarnarji’ lahko izvajajo iz razumljivih razlogov močan pritisk. Z zamrznitvijo cen in najemnin in z drugimi ukreoi (v korist Uprave za gradnjo delavskih stanovanj GESCAL In za okrepitev nadzorstvenih organov) namerava vlada okrepiti vrednost lire na domačih tleh; z valutnim ukrepom, ki je bil sprejet 27. julija in po katerem morajo poslovni ljudje brezobrestno deponirati v Italiji 50 odst. (v nekaterih Primerih 25 odst.) kapitalov, ki jih nameravajo naložiti v tujini, pa hoče vlada okrepiti liro v tujini. Kreditni ukrepi, ki so bili sprejeti 26. julija, pa naj bi končno podprli liro hkrar ti doma in v tujini. Ti ukrepi težijo namreč v glavnem za tem, da preusmerijo del finančnih sredstev od velikih industrijskih in trgovskih podjetij na malo in srednjo industrijo: s tem naj bi onemogočili kopičenje zalog blaga pri tovarnarjih in veletrgovcih, zavrli Ustrezne špekulacije in utrdili liro na domačem trgu, hkrati Pa bi bilo velikim podjetjem onemogočeno nadaljnje investiranje kreditnih kapitalov v tujini z ustrezno utrditvijo lite v svetu. V kakšni meri bodo vladni ukrepi uspeli, bo pokazala bližnja prihodnost. Rumorju in njegovim sodelavcem je treba vsekakor priznati, da so se znali postaviti v bran nadaljnjemu naraščanju inflacije naglo in pogumno. V zavoženih okoliščinah, kakršne je zapustila za seboj Andreotti - Mala-godijeva vladavina, bi v enem tednu verjetno ne mogli zahtevati kaj več od novega krmarja. Toda trezna presoja sedanjega položaja nalaga vladi dolžnost, da nadaljuje z začeto gospodarsko politiko in da izpolni še druge vrzeli v mreži, ki jo je napela proti inflaciji. Nadzorovati cene v trgovini na drobno je razmeroma lahko opravilo, saj ga opravljajo milijoni potrošnikov. Nadzorstvo nad cenami, ki jih postavljajo tovarnarji in veletrgovci, pa morajo opravljati v glavnem za to pokllcani -or-gani, kajti prizadeti mali trgovci delujejo kot rečeno v poslovni odvisnosti in pod pritiskom tovarnarjev in dobaviteljev. Uspeh vladnih prizadevanj ni namreč toliko odvisen od tega, ali bodo primemo kaznovani nepošteni jestvinar-ji, ampak od tega, ali bo znala pristojna oblast stopiti na prste nepoštenim monopolistom in špekulantom. Uspeh bo nadalje odvisen od tega, kako se bodo v času blokade razvijale cene na drugih, nezamrznjenih področjih, če bi namreč vlada privolila v zahteve petrolejskih družb in jim dovolila, da dvignejo ceno svojih proizvodov, bi s tem odprla inflaciji nova vrata. Petrolej ne poganja samo osebnih avtomobilov, ki so vendarle danes sredstvo za delo, ampak tudi kmetijske stroje, industrijska vozila in termoelektrarne ter ogreva stanovanja. Prav tako ne sme vlada dovoliti novih poviškov pri cenah za javne storitve (na primer cestnine na avto cestah). Vladni ukrepi so nesporno doživeli določen psihološki u-speh. Toda tudi ta bo kratkotrajen, če ne bodo kmalu sledili še drugi ukrepi, ki naj u-trdijo gospodarski položaj v državi. Zamrznitev cen je v današnji mednarodni gospodarski strukturi lahko le začasen pojav. Jeseni bo treba u-krepati dalje na tem področju. Še prej mora vlada določiti vsebino proračuna za leto 1974, ki je doslej znan le v grobih obrisih. Jeseni zapadejo tudi nekatere delovne pogodbe, med temi pogodba kovinarjev (Fiat). Določiti je treba nadaljnjo kreditno politiko v državi in strategijo domače valute na mednarodnem deviznem trgu. Na daljši rok pa se je treba končno lotiti številnih preosnov (zdravstvo, šolstvo, stanovanjska politika, obveščevalna sredstva, sodstvo, javna uprava, delniške družbe in zlasti kmetijstvo), kii se že leta obetajo in brez katerih je vsak poskus dokončne zajezitve inflacije obsojen na neuspeh. E. FORNAZARIČ Pred končnim partizanskim napadom na Phnom Penh PHNOM PENH, 11. - Boji o-krog kamboške prestolnice so se v zadnjih 24 urah nekoliko polegli. To je dalo režimu v Phnom Penhu priložnost, da se je hvalil z uspehi vladne vojske, ki naj bi razbila obroč okrog mesta. Po poročilih tujih časnikarjev pa so partizani samo omilili pritisk, ker utrjujejo svoje položaje v pričakovanju končnega napada na mesto po 15. avgustu, ko bodo morali Američani prekiniti letalske akcije v podporo Lon Nolovemu režimu. Sam Lon Nol je danes izjavil, da se ne bo umaknil iz Phnom Penha, ampak da se bo boril do zadnjega, s čimer pa je posredno potrdil vesti iz prejšnjih dni, po katerih so najvidnejši predstavniki režima že pobrali šila in kopita in se podali na varno. RIM. 11. — Zunanji minister Moro je sprejel danes na Farne-sini veleposlanika ZDA A. Vol-peja. SEJA VLADE POSVEČENA VPRAŠANJEM DRŽAVNIH USLUŽBENCEV ~ Odobreni zakonski osnutki o povišanju prejemkov državnih delavcev in uradnikov Podobne ukrepe je vlada spre------------------------------------- jela tudi za uslužbence poi- Kmečki tabor na Opčinah državnih m javnih ustanov *■ RIM, 11 — Na seji vlade, ki je bila danes dopoldne, so sprejeli nekaj zakonskih osnutkov, katere bo moral še odobriti parlament, ki se nanašajo predvsem na obveznosti, ki jih je vlada sprejela do državnih civilnih in vojaških uslužbencev. Gre predvsem za odobritev dopolnilnega dodatka k plači državnih uradnikov in delavcev zaposlenih pri osrednjih in periferič-nih ustanovah, uslužbencev ustanove Anas, univerzitetnemu neuč-nemu osebju in gasilcem. Ti u-krepi se ne nanašajo na vodilno osebje. Izplačevanje dodatka stopi v veljavo s 1. januarjem letos. Dopolnilni dodatek bo vključen v normalno plačo, bo vplival na pokojnino in ga bodo obračunali tudi ob izplačevanju odpravnine. Ti zakoni bodo dejansko postavili delavce državne uprave in delavce zaposlene pri raznih državnih avtonomnih ustanovah na enako raven z državnimi civilnimi uradniki. Poleg tega je vlada odobrila zakonski osnutek, ki določa dopolnilno doklado k plači osebja oboroženih sil in policije, enako kot za civilne državne uslužbence. Vlada je odobrila zakonski o-snutek, ki določa, v okviru doseženih sporazumov med vlado in sindikalnimi organizacijami uslužbencev pošte in telekomunikacije, izplačevanje vsemu osebju (razen voditeljem) podobne doklade, kot je bila odobrena za civilno osebje dtžavne uprave. Podobno dodatno doklado je vlada odobrila tudi za uslužbence poldržavnih in javnih ustanov. Na seji vlade so odobrili tudi zakonski osnutek, ki ureja plačo članov policijskih zborov. Med drugim zakon določa pokojnino za vdove članov policijskih zborov, ki so padli pri izvrševanju dolžnosti, v višini zadnje plače. Vlada je med drugim odobrila tudi osem zakonskih osnutkov, s katerimi se ratificirajo številni mednarodni sporazumi italijanske države. Med drugimi je vlada ratificirala tudi konvencijo o prepovedi širjenja in uvskladiščenja bakteriološkega orožja, ki je bila podpisana v Londonu, Moskvi in Washingtonu 10. aprila 1972. V zvezi z današnjimi vladnimi ukrepi v korist uslužbencev državne uprave, državnih in poldržavnih ustanov, je tajnik sindikata državnih uslužbencev CGIL Massimo Prisco, tudi v imenu CISL in UIL in avtonomnega sindikata, izjavil, da je odobritev teh zakonov važen korak naprej v sindikalnem sporu med uslužbenci in državno upravo. Dodal je, da se bodo sindikati zavzeli, da bo parlament takoj ob nadaljevanju svojega dela jeseni, začel z razpravo o vseh teh zakonih in jih v najkrajšem času odobril, da se vsaj delno krijejo večji izdatki, ki jih imajo delavci in uradniki zaradi stalnega naraščanja življenjskih stroškov. Visok primanjkljaj zunanjetrgovinskega obračuna RIM, 11. — Po podatkih osrednjega statističnega urada se je primanjkljaj zunanjetrgovinske bilance za mesec junij in za letošnje prvo polletje izredno povečal. V juniju je uvoz blaga iz tujine znašal 1.513 milijard lir, medtem ko je izvoz dosegel 1.185 milijard lir. V primerjavi z lanskim junijem se je uvoz povečal za 68 odstotkov, izvoz pa za 28 odstotkov. Iz tega sledi, da je primanjkljaj v juniju dosegel 328 mi-ljard lir, medtem ko so junija lani zabeležili 25 milijard pribitka. Nič boljši položaj ni bil v letošnjem prvem šestmesečju. Blaga so uvozili za 7.133 milijard lir, izvozili pa za 5.588 milijard. U-poštevajoč lanske podatke za isto obdobje se je uvoz povečal za 32,4 odstotka, izvoz pa komaj za 6,3 odstotka. V Prosvetnem domu na Opčinah se je sinoči začel 15 kmečki tabor, ki ga prireja Kmetijska zadruga v Trstu. Na sliki: prizor z uradnega odprtja tabora. Poročilo berite na drugi strani •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiin PO PREUSMERIT« LIBANONSKEGA POTNIŠKEGA LETALA Mednarodna skupnost mora obsoditi teroristične metode izraelske vlade Izraelci so hoteli ugrabiti palestinskega voditelja Habbasha, ki se je v zadnjem trenutku odrekel potovanju - Groba kršitev vseh mednarodnih določil BEJRUT, 11. — Preusmeritev libanonskega potniškega letala na izraelsko vojaško letališče s strani izraelskih lovcev je imela izreden odmev ne samo na Bližnjem vzhodu, ampak po vsem svetu. Nezaslišano početje izraelske vlade sicer ni povzročilo človeških žrtev, vsekakor pa pomeni najbolj grobo kršitev vseh pravil mednarodnega sožitja in meddržavnih odnosov. Take akcije so vredne najo-strejše obsodbe, če jih zakrivijo teroristične skupine ali posamezniki, povsem nepojmljivo pa je, da članica mednarodne skupnosti. O zadevi bo vsekakor razpravljal varnostni svet Organizacije združenih narodov. Libanonska vlada je zahtevala sklicanje sveta za prihodnji ponedeljek, isto pa je storila tudi iraška vlada. Iz Bejruta in Bagdada so protestirali tudi pri mednarodni organizaciji za civilno letalstvo (ICAO) ter zahtevali izključitev Izraela Iz organizacije. Izraelska vlada ni niti z besedico skušala opravičevati svojega početja. Za danes popoldne je bila napovedana v Tel Avivu tiskovna konferenca o preusmeritvi letala, vendar so jo nato jih izvrši neka država, polnopravna odpovedali. Pozneje pa je sam obrambni minister Moše Dajan v intervjuju po televiziji povedal, kakšen je bil cilj Izraelcev: u-grabiti so hoteli enega najbolj vidnih palestinskih voditeljev, dr. Georgesa Habbasha. njegovega namestnika Salaha Salaha in še dva zastopnika »Fronte za osvoboditev palestine*. ki bi se morah peljati s preusmerjenim letalom. Letalo pa je prispelo iz Londona v Bejrut s triurno zamudo, kar je menda vzbudilo sume palestinskih predstavnikov, ki so sicer že rezervirali mesta v letalu, a so se vendar odrekli ATENE, 11. — Atensko vojaško sodišče je obsodilo danes na težke zaporne kazni šest pripadnikov ilegalne organizacije «grška mladina proti diktaturi*, ki so jih obtožili, da so izvedli vrsto bombnih atentatov. Zivinntdravnika Savourasa so obsodili na 18 let zapora, knjigovodjo R^hosa pa na 15 let. Na dve leti in sedem mesecev zapora je bil obsojen bivši policijski častnik Spirounis, na dve leti in pol pa bivša častnika grške vojske Papa-nicolaou in Zarcadas ter bivši mornariški častnik Vassilicopoulos. Na sliki: obtoženci na zatožni klopi. potovanju. Dajan je zanikal, da bi bila operacija neuspešna, kajti niso zgrešili letala, pa čeprav na njem ni bilo iskanih oseb. Obrambni minister je tudi dejal, da se bo njegova vlada tudi v bodoče posluževala takih metod za boj proti Palestincem in predvsem proti Habbashevi organizaciji. Samega Habbasha je Dajan označil za «nevarnega ubijalca*. Izraelci so skrbno pripravili u-grabitev letala ter so imeli o-čitno dokaj točne informacije o potnikih. Toda početje se jim je zataknilo prav zaradi zamude, ki ga je imel »caravelle* od pristanku v Bejrutu. Izraelski lovci so prestregli letalo tik po vzletu iz libanonske prestolnice ter ukazali pilotu potniškega letala, naj jim sledi. Pilot, kot je sam povedal, se je sklenil pokoriti ukazom, da ne bi prišlo do podobne tragedije kot februarja letos, ko so izraelski lovci sestrelili libijsko linijsko letalo, pri čemer je bilo več kot sto nedolžnih potnikov ubitih. Ko je »caravelle* pristal na izraelskem vojaškem letališču v Haifi. so vanj stopili izraelski agenti, ki so se po pripovedi potnikov vedli zelo surovo. Potem ko so vse legitimirali, jim je bilo jasno, da so zgrešili cilj. Vpraševali so celo, ali je kako drugo letalo odletelo ob isti uri iz Bejruta, ker niso mogli razumeti, kako da niso našli dr. Habbasha in drugih palestinskih voditeljev. Po nekaterih vesteh je bil na letališču v Haifi sam vrhovni poveljnik izraelskih oboroženih sil general Eleazar, ki je morda nameraval čestitati pilotom ob u-spešno opravljeni akciji, ki pa se je moral vrniti v Tel Aviv praznih rok. Po dveurnem postanku v Haifi so letalu dovolili, da se je vrnilo z vsemi potniki, med katerimi je bil tudi iraški minister za načrtovanje, v Bejrut, kjer so se potniki vkrcali na drugo letalo in odpotovali v Bagdad, kamor je bil prvotno namenjen «caravelle». Libanonski minister za informacije Shahin je na današnji tiskovni' konferenci pozval mednarodno skupnost, naj sproži sankcije proti Izraelu, da bi ga prisilili k spoštovanju mednarodnih zakonov in listine OZN. Generalni tajnik Arabske lige Riad je poslal protestni brzojavki generalnemu tajniku OZN Waldhei-mu in mednarodni organizaciji za civilno letalstvo. Glasnik Ljud- ske fronte za osvoboditev Palestine je dejal, da je preusmeritev letala nov dokaz terorističnih metod Izraela. Egiptovski vojaški glasnik je izjavil, da je Izrael kršil vse mednarodne zakone in ogroža varnost civilnega letalstva na Bližnjem vzhouu. Mednarodno združenje pilotov je ostro obsodilo preusmeritev kot »grobo kršitev konvencije iz Haaga*. Tudi britanska vlada je obsodila izraelsko početje kot «zelo resno zadevo*. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva pa je obžaloval početje izraelske vlade, ki ga je označil kot »kršitev mednarodnega prava in suverenosti Libanona*. Vlada ja na včerajšnji teji odobrila nekaj zakonskih osnutkov, s katerimi je uredila položaj državnih uslužbencev, na osnovi pogovorov in dogovorov, ki jih je državna uprava sklenila s sindikalnimi organizacijami. Zakonski osnutki predvidevajo izplačilo dodatne doklade, ki pride v poštev tudi za pokojnino in odpravnino in ki jo bodo dobili državni delavci in uradniki, razen vodilnega osebja. Enako doklado je vlada odobrila tudi za poldržav-ne uslužbence in za uslužbence javnih ustanov. Boj proti draginji, ki ga je sprožil vladni dekret o zamrz-njenju cen, je tudi pri nas rodil prve sadove. V Gorici je prefektura že kaznovala z večjimi ali manjšimi globami trgovce, ki niso izobesili cenika ali so zvišali cene blaga, v Trstu, kjer so ugotoviti 60 kršitev dekreta pa so prijavili, prav zaradi podražitve blaga, pristojnim organom kar osem trgovcev. Včeraj so na Opčinah odprli 15. kmečki tabor, ki se bo zaključil v sredo. Vsak večer bodo predvajali proučne filme, na sporedu je seveda tudi ples, v torek pa bo nad vse zanimiva okrogla miza o zadružništvu in živinoreji. Sindikalni spor zaradi upravljanja mehanizacije v tržaškem pristanišču je prerasel krajevne meje. CISL in UIL sta na ravni federacije prekinila vsakršen stik a CGIL in prepustila razsodbo rimskim osrednjim sindikalnim organom. | PISMO IZ RIMA KONEC SVETA Petdeset tisoč jih je ter so od petka do nedelje napolnili rimski stadion Flaminio: toda to niso navijač) ki kričijo psovke na račun sodnika. Prav nasprotno: prvič v zgodovini se z nekega nogometnega igrišča dvigajo v nebo molitve, namenjene Jehovi, biblijskemu Bogu, ki bo kmalu uničil ta svet zlobnih ljudi in rešil samo nje, jehovce, ki so edini pravilno tolmačili biblijske prerokbe. Smo torej na predvečer konca sveta: točneje, velika katastrofa bo leta 1975. torej samo čez dve leti in točno šest tisoč let po Adamu. Vse, kar je človek zgradil in ustvaril, bo le prah in pepel: sesuli se bodo nebotičniki New Yorka in rampe Cape Kennedgja, porušeni bodo Trafalgar Square in Eiffelov stolp, zlate kupole Kremlja in oboki Kolose ja; nič več ne bo kapitalizma, ne komunizma, razblinili se bodo Dante in Shakespeare, Marx in Adam Smith, in celo Mclo-cetung in njegova rdeča knjižica; od vseh civilizacij bo o-stal le prah. Rešili se bodo samo jehovci: ostc.lo jih bo točno 144 tisoč, ki bodo večno živeli na tej zemlji, ponovno spremenjeni v eden. Pravzaprav je čudno, da je pristašev te verske ločine milijon in sedemsto tisoč, okrog petdeset tisoč pa samo v Italiji. Ustanovitelj ločine je bil neki p>astor iz Pennsglvanije, Charles Russel, ki je tudi izbral ime kJehovovih prič«, se pravi edinih poznavalcev resnice biblijskega Boga. Vsekakor pa njihove -prerokbe o koncu sveta niso prav nič katastrofalne: nasprotno, ker je že tako zapisano, je pravzaprav lep>a sreča spoznati edino zveličavno resnico ter si na ta način — skoraj bi lahko rekli — rezervirali mesto v zemeljskem paradižu. Največji značilnosti jehovcev sta skoraj otroška naivnost in železna vera: to pa je t od ločnem nasprotstvu s skeptičnim rimskim ambientom in z mentaliteto, ki previid-uje v središču katolicizma Po ure in ure so stali nepremično pod avgustovskim soncem, prepevali nabožne pesmi na stopnišču stadiona in gledali naivne predstave biblijske vsebine. Verjamejo v konec sveta, so pa neverjetno pohlevni. V politiki so popolnoma neanga-žirant Ne zahtevajo pravic, toda ne sprejemajo dolžnosti : niti tiste, da služijo vojaški rok. Ze leta in leta so na dnevnem redu procesi — ki se niso popolnoma prenehali niti z nedavnim zakonom o alternativni civilni službi — proti jehovcem. ki iz zvestobe do lastnih načel nočejo obleči vojaške suknje. Toda v tem času, ko se zaradi človeškega napuha pojavlja na obzorju možnost ekološke katastrofe je njihova prerokba vse prej kot nerealna, čeprav v mnogo daljšem roku, vsaj po človeških merilih. To so nežni in dobri ljudje, naivni in entuziasti, to pa so vrline, ki nas navdajajo z začudenjem, predvsem v Rimu. Sem jih je prišlo kar petdeset tisoč, prav v trenutku, ko se rojeva ministrstvo za ekologijo, ki pa je očitno odveč in zapoznelo, če mora konec sveta priti čez pičli dve leti. še zadnja, pozitivna ugotovitev: pomembno in lepo je, da so se v Rimu — večnem mestu katolicizma — sestali v miru, in ob začudenju Rimljanov. nosilci mentalitete, ki je tako različna od poprečne. Mogoče je to znamenje strpnosti in spoštovanja idej neke manjšine, ki ga je treba zabeležiti z zadovoljstvom. Sicer pa pričakovati, da se bo leta 1975 sesul Kolosej (pa tudi Konstantinov slavolok in obelisk na Panteonu, ki se že majeta), ne terja prevelike fantazije. Razen če nas ne bo pred katastrofalnimi prerokbami jehovcev rešil novi minister »a ekologijo. Smo pač v rokah Achil-leja Corone! MARIO DEZMANN TRŽAŠKI DNEVNIK SINOČI ODPRT 15. KMEČKI TABOR NA OPČINAH Enotnost kmečkega prebivalstva za socialne in narodne pravice Pozdrava Alojza Markoviča in Dušana Kodriča * Danes zvečer je na sporedu nastop folklorne skupine iz Rezije in ples pozno v noč ob zvokih orkestra «Veselih planšarjev» Na petnajsti, skorajda jubilejni tabor Kmetijske zadruge na Opčinah, niso vabljeni samo kmetje. Nasprotno, dobrodošli so vsi, ki se jim v teh velikošmarenskih dneh ne da v dolge vrste avtomobilov pred mejnimi zapornicami, ki nočejo kvariti svojih živcev v drenu na plažah ali na furlanskih cestah. Pet dni jim bo nudil vrt pred openskim Prosvetnim domom pristno domačo zabavo, vino in ples, ob vsem pa prijetno kramljanje o domačih stvareh, o letini In strojih, o nerešenih vprašanjih In uspehih. Skratka o vsem, kar je del našega vsakdanjega življenja. Danes popoldne, ob 18. uri, bo za kulturni del kmečkega tabora nastopila na Opčinah rezijanska folklorna skupina. Ob spremljavi orkestra bodo izvajali rezijanske plese, za katere sami naslovi zgovorno pričajo o etničnem poreklu: Čemi potok, Ta sagatina, Ta medvedova, Ta pustawa, Ta solbaska in Lipa na Marica. Občinstvu gotovo ne bo žal, da si ogleda to skupino, saj je s svojimi nastopi zadovoljila tudi najbolj zahtevnega gledalca. Sledil bo ples ob zvokih ansambla »Jeršmo-vec» z »Veselimi planšarji*, do pozne ure. Sinoči so se odprtja kmečkega tabora udeležili predstavniki našega javnega in zadružnega življenja. Med drugimi poslanca Albin škerk in Marija Bernetič, župan iz Re-pentabra Mihael Guštin, dolinski podžupan Marino Bandi, pokrajinska svetovalca Slavko Štoka in Piero Panizon, predstavnik zadružne zveze Saverio Giacchetti. predsednik deželne zadružne zveze Silvino Poletto, oglejski župan in predstavnik ANCA Andrian. Miro Kapelj za SPZ, predsednik bolniške blagajne Dušan Kodrič, kmečki sindikalist Marij Grbec, predsednik openskega prosvetnega društva »Tabor* Vremec in drugi. Zbranim gostom, ki so si pred tem ogledali razstavljene kmetijske stroje, sta v imenu organizatorja. Kmetijske zadruge v Trstu, spregovorila predsednik Alojz Markovič in Dušan Kodrič. Ko je obnovil pomen praznika, ki ga prirejajo že celih petnajst let, je Markovič poudaril, da ni namen samo razvedrilo, temveč tudi strokovna informacija. Zato bo v torek okrogla miza o živinoreji s predvajanjem filmov. Glede razstavljenih strojev je dejal, da jih je malo, tudi zato, ker je industrija morala prebroditi velike težave. Kmetijska zadruga je morala zato izprazniti svoja skladišča, če je hotela zadostiti kmetom. Vsekakor, je dodal, naj kmetje vedo, da jim je vedno na uslugo. V kratkem bo zadruga odprla svoje skladišče in urade v industrijskem področju pod Dolino, prisotna pa je tudi v Miljah. Markovič se je še zahvalil o-penskim tovarišem, ki so pripomogli k uspehu kmečkega praznika in kmetom voščil, po starem običaju: »Bog vas živi in dobro letino'.* , ’ Dušan Kodrič je med kulturnimi pobudami ob kmečkem taboru o-menil izčrpno razstavo o kmečkih uporih, ki so zajeli tudi Socerb in Devin. Ta duh se ni polegel, je dodal, saj se morajo naši kmetje že danes boriti za svoje socialne ] le na cestah izven Trsta, ampak tudi v mestu samem, predvsem v središču, kjer se je včeraj gnetlo tujcev in predvsem domačinov. Pripravljalni sestanek za kongres zadrug V okviru praznika rib, ki je te dni na pomolu ob ribarnici, je bilo včeraj pripravljalno srečanje za kongres deželnega združenja zadrug, ki bo prihodnji mesec v Gradežu. Na srečanju so proučili ukrepe v korist ribištva, ki jih bodo zadruge ribičev predložile v obravnavo kongresu. Med predlogi je najvažnejša zahteva po reformi zakona o plačevanju ribičev in o njihovi delovni pogodbi. Ribiči namreč zahtevajo družinske doklade, bolniško blagajno in pokojnino, obenem pa zahtevajo tudi splošno reformo zakonov ki se tičejo ribarjenja. Med njimi je tudi dopolnitev italijansko - jugoslovanskega sporazuma in reševanje vprašanj ribolova v okviru EGS. V drugo skupino zahtev, ki jih bodo predložili deželi, sodi predvsem sprememba deželnega zakona o ribolovu, ki govori o solidarnostnem skladu v primeru naravnih nesreč, skladu za prisilno nezaposlenost in povišanje deželnih prispevkov v korist ribolova. Dežela mora tudi reševati probleme v zvezi z gojenjem školjk in poskrbeti za hladilnike za ribe. Glede zahtev, ki jih nameravajo ribiči predložiti občinam, je najvažnejša nedvomno zahteva po sa mostojnem upravljanju ribjega trga in odprava davka, ki ga morajo ribiči plačevati na nekaterih tržiščih. Poleg teh specifičnih zahtev pa je treba omeniti še druge zahteve splošnega značaja, kot je skrb za DRUGE VESTI NA OSMI STRANI omejitev onesnaženja morja, varstvo ribičev in kolektivno zavarovanje v primeru smrti ali nasreče, za kar so ribiči pripravljeni plačevati socialne dajatve. OBVESTILO staršem in dijakom vseh vrst slovenskih šol in univerzitetnim študentom: Slovenski dijaški dom »Srečko Kosovel* v Trstu, bo sprejemal prošnje za vpis rednih in zunanjih gojencev za šolsko leto 1973-74 od 16. do 30. avgusta letos. Potrebne informacije v ravnateljstvu vsak delovni dan od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Na kmečkem taboru razstavljeni predmeti vinogradnikov so pritegnili pozornost min.. SPOR V PRISTANIŠČU JE PREŠEL OZKE KRAJEVNE MEJE CISL in UIL: dejavnost sindikalne federacije v Trstu ni več mogoča Težki polemični očitki CISL in UIL na račun CGIL - 0 zadevi bodo razpravljala rimska vodstva SKLEPI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Popravila šolskih poslopij in druga javna dela v Trstu Sto milijonov za okrepitev vodovodnih napeljav Tri milijone za popravila cest na Opčinah FESTIVAL OPERETE V POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 18. uri zadnja predstava operete »Pri belem konjičku*. Vodstvi sindikalnih organizacij CISL in UIL v Trstu sta sklenili, da spor, ki je v pristanišču dosegel svoj višek, prenesejo na splošno in politično raven. V posebnem tiskovnem sporočilu sta vodstvi CI SL in UIL sklenili, da «zamrzneta» dejavnost sindikalne federacije in da se glede možnih bodočih enotnih akcij obrneta do osrednjega rimskega vodstva federacije treh sindikatov. S tem je krajevna kriza prešla celo samo pokrajinsko raven, saj je to prvi primer, da se v Italiji «razdere» sindikalna enotnost in federacija. Morda ni čudno, da je do tega prišlo v Trstu, kjer je sindikalno združevanje stopicalo po sle-________________________ deh delavskega gibanja v drugih DOSLEJ SO UGOTOVILI 60 PREKRŠKOV VLADNEGA DEKRETA Prijavljenih 8 trgovcev zaradi podražitve blaga Strogo nadzorstvo tudi v okoliških občinah Potrošniki še vedno kličejo prefekturo na telefonsko številko urada za nadzorstvo cen. Doslej je prefektura prejela 74 prijav, nekatere tudi iz Milj in Nabrežine. Vsako prijavo posreduje urad nadzornim organom, ki so preverili približno uolnvtco primerov. Nadaljuje se tudi nadzorstvo, ki ga opravljajo posebne »obhodnice*. Te so pregledale že 600 trgovin (približno eno tretjino) in 6 skladišč grosistov. Doslej so ugotovili 60 primerov kršitve ukrepa o zamrznitvi cen, ker niso trgovci razobesili cenikov. Osem trgovcev je neupravičeno zvišalo cene izdelkov. 5 pa jih ni razobesilo na razstavljeno blago kartončkov z navedbo cene. Podobno nadzorstvo poteka, po pred- Delovanje oddelka za higieno in zdravstvo in narodnostne pravice. Nikakor ne I hodnem sporazumu, tudi v okoliških gre namreč pozabiti, da je večina občinah, kmetov na Tržaškem slovenske narodnosti. Imeli smo uspehe, je dejal, a še se bomo morali boriti. Tudi Kodrič je podčrtal pomen strokovne obdelave vprašanja živinoreje na Tržaškem in še posebej na Krasu, saj je to verjetno najresnejši problem, ki tare našega kmeta. Pozdravnim nagovorom sta sledila prigrizek in zdravica z domačimi vini. Izjema je bila «bar-bera», ki so jo organizatorjem posredovali sodelavci iz Piemonta. Tudi včeraj gost promet na Tržaškem Včeraj se je začel dolg poletni črnost*, ki bo trajal do prihodnje sobote. Mnogo tovarn so zaprli in tudi precej trgovin je zaprtih za počitnice. Zato je razumljivo, da so bile ceste, ki peljejo iz mesta natrpane z avtomobili. Največja gneča je bila na mejnih prehodih, predvsem na Pesku, kjer pa je promet potekal nekoliko hitreje kot pred tednom dni, ko je bila pred prehodom skoraj 10 kilometrov dolga vrsta avtomobilov. Včerajšnjo sprostitev pa je treba pripisati zgolj dejstvu, da ni bilo večjih zastojev na meji, saj so mejni organi delali s polno paro in odpremljah istočasno po več kolon vozil. Na drugih mejnih prehodih je bil promet prav tako zelo gost, vendar pa m presegel števila, ki ga beležijo ob drugih sobotah v poletnem času. Seveda je bila tudi včeraj po-bstrena nadzorstvena služba policij-s’ i organov, saj je bilo obhodnic precej več kot običajno. Zato tudi ni prišlo do hujših prometnih nesreč. Vendar pa nadzorstvo ne za' dostuje. Da preprečijo nesreče, morajo avtomobilisti predvsem previdneje voziti. Zavedati se morajo, da bodo na cesti srečali vozila, katerih vozniki so utrujeni in neprespani in torej ne morejo voziti tako prisebno, kot bi bilo potrebno. Zato pa je nujno potrebna še večja previdnost. Promet pa ni bil zelo gost žaški občini opravila 3.381 pregledov v proizvodnih obratih, skladiščih in trgovinah živil, živilskih proizvodov in pijač ter poslala v pregled 89 vzorcev kemijskemu oddelku laboratorija za higieno in profilakso, 163 vzorcev zdravniško-mikrografskemu odseku istega laboratorija in 2 vzorca državni u-stanovi za riž. Posebno pozornost so posvetili odseku lahko pokvarljivih živil in živilom široke potrošnje. Tehnično osebje oddelka za higieno in zdravstvo je pregledalo tudi 885 stanovanj, od katerih je 537 v slabem stanju in so lastniki zahtevali dovoljenje za bivanje. V istem razdobju so ugotovili 14 kršitev krajevnega higienskega pravilnika, sodišču pa so prijavili en obrat, ker je prodajal živila, katerih napisi na embalaži niso ustre- zali predpisom in en obrat, ki je proda ial pokvarjene testenine. To prijavo je vložil pokrajinski kemijski laboratorij. Uslužbenci oddelka za higieno m V juliju 1973 je nadzorstvena služ- zdravstvo so skrbeli tudi za pre ba higienskega komisariata oddel- | gled stopnje onesnaženja mor. k ka za higieno in zdravstvo pri tr- I vode. Illlllllllllll.Ulil..................................II""""*'" Danes, NEDELJA, 12. avgusta KLARA Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.18 — Dolžina dneva 14.17 — Luna vzide ob 19.18 in zatone ob 4.13 Jutri, PONEDELJEK, 13. avgusta LILIJANA krajih države in kjer so še vedno žive pretekle polemike, ne povsem sindikalne narave. V svojem sporočilu vodstvi CISL in UIL obtožujeta CGIL in sindikat pristaniških delavcev CGIL, da v bistvu služita le koristim komunistične partije. Slednjo pa krivijo instrumentalizacije, ker zbira mrd pristaniškimi delavci večje število svojih aktivistov (za festivale, skru-tinatorje ob volitvah in podobno). Vodstvi CISL in UIL v svoji resoluciji trdita, da »morata na to opozoriti javno mnenje* in poudarjata, da ne bosta nikoli (»ne danes ne v bodoče*) odobrili zamisli, da bi lahko »pristaniške družbe* u-pravljale z mehanskimi sredstvi. To pa zato — trdita vodstvi CISL in UIL — ker so »pristaniške družbe* zgolj »zasebna podjetja*, medtem ko je Pristaniška ustanova (EAPT) javnega značaja. Skratka, pristaniška uprava naj še nadalje razpolaga z mehanizacijo. Na očitke pristaniških delavcev, da uprava KA PT dopušča «plazečo se privatizacijo* z najemanjem mehanskih sredstev (predvsem težjih) zasebi nim podjetjem, sindikalni vodstvi ne odgovarjata. Včeraj smo objavili resolucijo CGIL, ki trdi, da sta CISL in UIL zavrnili odložitev razprave do septembra. Tokrat pa isti očitek u-smerjata CISL in UIL na račun vodstva CGIL. Sklep pisma CISL in UIL je sledeč: »Spričo resnosti zadržanja CG IL menita tajništvi CCdL - UIL in CISL, da ni več mogoča dejavnost pokrajinske federacije med sindikati CCdL - UIL, CISL in CGIL.* Tajništvi dveh sindikatov sta še sklenili, da zadevo predata rimskim vodstvom. Caidassi. Prisotni so bili še dežel-iji odbornik Varisco in predstavniki italijanskih konzulatov na Štajerskem in Koroškem. Tržaški paviljon je pripravil e-notni tržaški propagandni odbor, ki ga sestavljajo pripadniki trgovinske zbornice, pristaniške ustanove, ustanove za industrijsko področje, pokrajinske turistične ustanove, tržaškega velesejma in pokrajinskega centra za proizvodnjo. Jutri bo v okviru lesnega sejma italijansko - avstrijsko srečanje o lesu, ki se ga bo udeležilo kakih 50 operaterjev iz obeh držav. Jutri bo tudi tiskovna konferenca deželnega odbornika Varisca, ki ho govoril predvsem o cestnih povezavah med obema deželama. Občinski odbor v Trstu, kljub poletnim počitnicam, ni prekinil svojih sej. Včeraj se je sestal pod predsedstvom podžupana prof. Lucia Lonze in odobril več sklepov, med katerimi je tudi nekaj pomembnih upravnih aktov. Odbornik Vascotto je poročal o dveh delih, ki zadevajo vodovodne napeljave in okrepitev dobavljanja vode v Trstu. Za obe deli bo občina izplačala nad sto milijonov lir. 22 milijonov lir bo stala povezava med vodnima rezervoarjema »Sardoč* in «Ran-daccio*. Povezavo bo okrepila električna črpalka. 84 milijonov lir pa bodo stala vrtalna dela na levem bregu Soče. kamor namerava tržaška občinska uprava napeljati »vodovod let 2000*, za katerega trdijo, da ne more črpati dovolj vode iz Timave. Odbornik Verza je predlagal več sklepov, ki zadevajo popravila nekaterih šol 35 milijonov bodo stala popravila šole »Polonio* v Trebčah, zavoda »Duca d’Aosta», srednje šole »Bergomas* in v Drevoredu Čampi Elisi ter skupine šol na Trgu Hortis. Razpravljali so tudi o strokovnem zavodu za industrijo in obrt »Galva-ni», ki ga obiskuje 450 dijakov in nima svojega poslopja. Doslej so razredom te šole nudili začasno streho Milje in zavod ENAOLI. Občinski odbor je tokrat pooblastil odbornika Orlanda, naj poišče za ta zavod primerne prostore. Odbor je nato izdal 3 milijone lir za popravila Narodne ulice in drugih openskih cest. Razpravljali so tudi o položaju stanovalcev nekaterih poslopij v Ul. Valerio, ki se rušijo. Končno so prisotni odborniki odobrili sindikalni sporazum za delavce, ki so zaposleni pri plinski službi občinskega podjetja ACEGAT. sredno zainteresirani pri ladijskih delih in menijo, da se njihov sektor lahko ob okrepitvi ladjedelništva samo razširi in gospodarsko ojači. Združenje obrtnikov poziva v ta namen politične sile, predvsem pa občino, pokrajine in deželo, naj dajo pobudo za enotno akcijo, ki naj vlado prisili k spoštovanju sprejetih obveznosti. V ta namen združenje obrtnikov UPTA izraža svojo pripravljenost k sodelovanju z drugimi obrtniškimi združenji, ki delujejo v naši pokrajini. Po odprtju lesnega sejma v Celovcu Avstrijski minister v tržaškem paviljonu Jutri dar. Furlanije - Julijske krajine Obrtniško združenje za gradnjo suhega doka Združenje obrtnikov CNA - UPTA se je pridružilo protestom zaradi po-skusa, da bi ukinili finančna sredstva za gradnjo suhega doka v tržaški ladjedelnici. Gre pac tudi za koristi obrtnikov, da o tržaškem gospodarstvu sploh ne govorimo. Obrtniki vedo, da so nepo- Vrata avta so JI odščipnila mezinec Žrtev nenavadne nesreče je včeraj popoldne postala Terezina Lazar por. Škabar iz Repna 130. Ob izstopu iz bratovega avta je zaprla vrata, a ni pravočasno umaknila roke. Ostri robovi vrat so ji odščipnili del zadnjega členka mezinca desne roke, zaradi česar se je morala zateči v bolnišnico, kjer so jo pridržali s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh. FESTIVAL LJUBLJANA 21. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V sredo, 15. avgusta bo ob 20.30 v poletnem gledališču v Križankah koncert KOMORNEGA ZBORA IZ SANTA BARBARE, ZDA. V nedeljo, 19. avgusta bo ob 20.30 križevniški cerkvi koncert SLOVENSKEGA GODALNEGA KVARTETA. Vstopnice so v prodaji vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 13. in od 17. do 19. ure ter uro pred začetkom pri blagajni v Križankah. Rezervacije po telefonu 21-768. Med pomivanjem posode z nožem v trebuh Med pospravljanjem kuhinje se je včeraj hudo ranila 62-letna gospodinja Rosa Urbas por. Chersa. Pomivala je posodo v kuhinji svojega stanovanja v Ul. Ponticello 28, ko si je ne hote zarila kuhinjski nož v trebuh. Ko se je vrnila domov njena 22-letna hči, je našla močno krvavečo mater na postelji. Takoj je poklicala reševalce Rdečega križa, ki so ranjeno žensko prepeljali v bolnišnico. Tu so jo sprejeli v kirurški oddelek s strogo pridrža no prognozo, ker ji je rezilo povzročilo globoko rano. O zadevi so uvedli preiskavo ške-denjski karabinjerji, ki so našli umivalniku med posodo okrvavljen nož. iiuiiiiiiiiiuaiiiiimimiiiiiiiiiimiHMiuunmuMHmiiiiiiiiimiiiiHHiHiiMimiMiiiimiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiii PRA VICI JE ZADOŠČENO! OBSOJEN NA 4 MESECE ZAPORA ZARADI «ŽALITVE» KAPETANA Ta kazen, sicer pogojna, je doletela baterista skupine «1 Pooh» Stefana znanega D’Orazia Vreme včeraj: naj višja temperatura 28,4 stopinje, najnižja 21,7, ob 19. uri 27,8 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb rahlo pada, veter 3 km na uro za hodnik, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 23,4 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. avgusta 1973 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 74-letna Santina Ona-glio por. Piana, 85-letna Caterina Dinelli vd. Glavina, 52-letni Italo Delise, 93-letna Gisella Rossi vd. Novelli, 80-letna Maria Resani vd. de Villaris, 52-letna Irene Perani vd. Auber, 74-letna Giovanna Chio-ie vd. Giazzi, 72-letni Virgilio Se-chi, 63-let,na Giuseppina Mari, 9-letna Antonella Lazzaro. OKLICI: tehn. uradnik Marino Vlacci in uradnica Cristina Lodi, strojni kapitan Luciano Bontempo BIRME 1973 Presenetljivo velika Izbira UR ln ZLATNINE - ZLATO 18/750%* - Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama to zlatarna Trat LAURCNTI Trieste, Largo San torto 4 in gospodinja Enrica Boniolo, zdravnik Marcello Tondi in zdravnica Maria Rampa, mehanik Luigi Tes-saris in gospodinja Maria Giocon-da Visentini, uradnik Domenico Somma in uradnica Rosa Magro, šofer Mauro Degrassi in trg. pomočnica Lucia Delconte, industr. izvedenec Francesco Pinzan in o-troška vrtnarica Doris Tomasi, u-radnik Pasquale Mercuri in univ. študentka Nadia D'Iorio, radioteh-nik Franco Barbo in uradnica Luciana Predonzani, častnik trg. mornarice Giorgio Martellani in uradnica Luciana Rocco, delavec Marino Tirel in uradnica Flavia Fra-giacomo, trg. pomočnik Frank Mc Donald in delavka Silva Leom, u-radnik Francesco Previtera in u-radnica Anna Maria Caravello, strojnik Sergio Senni in uradnica Annamaria Ambrosio, delavec Valter Scarpa in trg. pomočnica Chia-ra Petrucci, univ. študent Mauro Stock in študentka Rossana Divo, električar Silvio Buzzai in uradnica Anna Maria Danieli, univ. študent Claudio Toncinich in gospodinja Nada Bibalo, zavarovalec Aldo Pacor in učiteljica Giulia No-liani, uradnik Roberto Bigatto in uradnica Giovanna Caracci, natakar Dario Bencich in tajnica Su-san Bames. cevar Valdi Roici in trg. pomočnica Elisabetta Primosi, strugar Fabio Denich in gospodinja Palma Lavecchia, pomorščak Sandro Pettener in gospodinja Maria Cocco, uradnik Vojko Lovriha in računovodja Maddalena Demark, železničar F.nrico Crosiha in uradnica Maria Piazza, Komercialist Po včerajšnjem odprtju avstrijskega lesnega sejma v Celovcu si je avstrijski minister za kmetijstvo in gozdove Weihs ogledal v sprem; stvu avstrijskih izvedencev tržaški paviljon, kjer ga je sprejela delegacija, ki jo je vodil predsednik tržaške trgovinske zbornico inž. .................................."■■■.................................."i""""".......... Anna Teresa Ferrari, podčastnik karabinjerjev Gianni Poloniato in uradnica Oriana Tiberio, natakar Silvano Felda in natakarica Sonia Crevatin, trg. pomočnik Achille Marmo in delavka Filomena Luciano, uradnik Adriano Frezza in univ. študentka Marina Vesselli, pristan, delavec Vojko Corbatti in frizerka Laura Derganc, mehanik Flavio Ferluga in uradnica Lucia Pagliarini, bolničar Gianfranco Ve-glia in sobarica Aida Delbello, Roberto Bombi in dr. Solidea Scabar, kemik dr. Giorgio Manzini in uradnica Luciana Zucca, uradnik Dario Curci in delavka Vittorina Sal-vagno. Stefano D'Orazio po razsodbi Včeraj-danes dr. Al vise Bohm in univ. študentka Enrica Ratto, upokojenec Gio-vanni Carone in gospodinja Caro-lina Giavedoni, cevar Giovanni Pi-ras in gospodinja Caterina Belfi-glio, delavec Sergio Rampini in uradnica Rossana Biscaldi, zobo-tehnik Ado Colosetti in študentka Adriana Scocciai, natakar Pietro Trimarchi in uradnica Patrizia Belli, delavec Luciano Sila in uradnica Claudia Segalla, radiotehnik Fabio Pernarčič in bolničarka Franca Benleva, delavec Teodoro Ur-ciuoli in frizerka Wanda Dau, študent Doriano Iacuzzo in študentka Anna Maria Frisolini, šofer Bruno Giovannini in gospodinja Valeria Cernec, podčastnik finančne straže Angelo Vecchia in gospodinja /C>8&&rE^ Me! FOTO KINO OPTIKA VlaMizzInl, Sl/b Tal. 731-3«! LOTERIJA BARI 25 5 37 4 39 CAGL1AR1 32 79 48 21 31 FIRENCE 3 54 45 63 60 GENOVA 80 85 16 18 49 MILAN 48 63 70 89 74 NEAPELJ 27 31 36 14 48 PALERMO 65 59 74 24 23 RIM 29 73 40 25 51 TURIN 46 69 37 87 49 BENETKE 39 89 71 33 54 ENALOTTO 1X1 2X1 21X X X 2 KVOTE: 12 točk — 9.520.000; 11 točk — 213.500; 10 točk — 23.000 Ur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti — Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro Sl Neri, Ul. Dante 7. NOČN4 SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, Trg sv. Jakoba 1: Grigolon Alla Minerva. Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4: Al S. Loren zo, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Orietta Fister - Ukmar je ta teden povila krepkega sina ANDREJA Srečni mamici in očku čestitajo kolegi z oddelka za tuji tisk, uprave, uredništva Primorskega dnevnika in ZTT. UGODNO PRODAM DOBRO VPELJANO CVETLIČARNO V SV. KRIŽU ŠT. 162. Izleti Gledališča Mlramarski park «Luči in zvoki* Zaradi velikega šmarna in zaradi velikega števila turistov v našem mestu, bosta v torek na sporedu dve predstavi (obe v italijanščini) »Massimiliano e Car-lotta*, in sicer ob 21.00 in 22.15. Kino SPDT priredi 25. in 26. avgusta dvodnevni izlet na Triglav. Odhod iz Trsta 25. avgusta. Za planince vzpon po »mulatjeri* na Dolič, prenočevanje v Tržaški koči; ,26. avgusta vzpon na Triglav — povratek v Na Logu. Turisti: prenočevanje v Na Logu, naslednjega dne z avtobusom k izviru Soče. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9/n. Mali oglasi Včeraj se je na nepričakovan način zaključila zadeva o »žalitvi* karabinjerskega častnika Leonarda Bertuccija: tržaški pretor Losapio je obsodil baterista skupine »I Pooh* Stefana D’Orazia na štiri mesece zapora (pogojno), ker naj bi dejal visokemu častniku — »ignorant*. Zadeva je znana, saj se je vsa javnost odločno postavila na stran baterista, ki je posegel v o-brambo ženske, ki jo je visoki častnik skoro podrl s svojim avtom. Po tem dogodku je namreč ka petan Bertucci razburjen skočil iz avta in nadrl žensko — slovensko turistko, ki ga sploh ni razumela — ter zahteval osebne dokumente, češ da ji bo naložil globo. Razburjen je tudi večkrat zagrabil žensko za roki, tako da se je ta začela jokati. Poseglo je skoro 30 oseb, ki so seveda skušale pomiriti častnika. Med temi je bil tudi D’Ora-zio, ki je dejal Bertucciju, da se mora naučiti olike, preden skuša učiti druge in pristavil »neolika-nec», po izjavah Bertuccija pa »ignorant*. Častnik se je ob teh besedah čutil užaljenega in zato je ukazal karabinjerjema, ki sta medtem prispela na kraj, naj aretirata D’Ora-zia, katerega je prijavil sodnim o-blastem pod obtožbo žalitve javnega funkcionarja. Pretor Losapio je včeraj zaslišal poleg kap. Bertuccija in D'Orazia še dva karabinjerja in štiri priče, ki so soglasno izjavile, da je D’Ora-zio mirno očital kapetanu samo nevljudno ravnanje. Kljub temu in kljub prepričljivima govoroma branilcev odv. Trampuša in odv. Pe-tracca pa je pretor sprejel zahtevo tožilca odv. Carrettija in obso dil D’Orazia ob upoštevanju olaj ševalmh okoliščin, pogojno na 4 mesece in plačilo »odnih srioškov. Seveda so branilci najavili priziv. TRŽAŠKO KOVINARSKO PODJET JE v družinski režiji sprejme v služ bo kovače in delavce seramentiste Plača po sposobnostih. Popolno zava ruvanje. Officine PUprNI S-<> Ul Cave 53, tel. 040/793-273. V BLIŽNJI OKOLICI hiša na prodaj. Telefonirati v ponedeljek 753-790 od 11.00 do 13.00. TRGOVINA zelenjave v najem. Licenca po dogovoru. Telefonirati v ponedeljek 775-403. 128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupč 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupč 68, 124 67, 69; 850 specia' 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69; fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 Cologna 7 - AU’ii.>A> ONE TRIESTE »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalll in Miceo, tudi drugih avtomobilov v UL Rittmeyer 4/a. PRODAM na podeželju, v zelo mirni coni, osemprostomo hišo (4 sobe) z dvoriščem, občinskim plinom, Industrijskim tokom. Telefonirati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika št. 761-470. MIRAMARSK1 PARK »Luči ln zvoki* ob 21.00 «Der Kaisertraum von Mi-ramare* v nemščini; ob 22.15 «Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini. Na/ionale Zaprto zaradi počitnic. Excelsior 16.00 «Cosl bello, cosl cor-rotto, cosi conteso*. Barvni film. I-grata Helmut Berger in Francoise Fabian. Grattacielo 16.00 «Bella di giorno*. Barvni film. Igra Catherine Deneu-ve. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fcnice 16.00 «1 due volti delta ven-detta*. Barvni film. Igra Marlon Brando. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.00 »II dittatore dello stato li-bero di Bananas*. Barvni film. Režija: Woody AUen. Ritz 15.30 «A un passo dalla morte*. Barvni film. Igrata Patty Duke in Rosmary Murphy. Aurora 16.00 «UFO allarme rosso, at-tacco alla terra*. Iz ciklusa »Znanost in fantazija*. Barvni film. Capitol 16.00 »Si pud essere piu ba-stardi delTispettore Cliff*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.15 »I corpi presentano tracce di violenza camale*. Barvni film. Igrata Suzy Kendall in Tina Aumont. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 15.00 «L’isola dei pia-ceri proibiti*. Barvni film. Prepovedano mladini ped 18. letom. Moderno 15.00 «11 cinese dal braccio di ferro*. Barvni film. Režija: Kiang Hung. Zadnji dan. Vittorio Veneto 15.00 »La morte acca-rezza a mezzanotte*. Iz serije detektivk. Barvni film. Susan Scott. Simon Andren in Peter Mortel. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 15.00 »Testa, 1’ammazzo, cro-ce, sei morto, mi chiamano Allelu-ja*. Barvn; v/estern film. V ponedeljek zaprto. Astra 16.00 «11 trionfo di Robin Hood*. Barvni pustolovski film. Igrata Don Bumet in Gia Scala. Ideale 15.00 «Con una mano ti rom-po, con due piedi ti spezzo*. Barvni kitajski film. Igrata Wang Ju in Tieng Jen. tSO&i . BANCA.0I CREDITO Dl TRIESTE’ TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BANKOVCEV 10. avgusta 1973 Ameriški dolar 596,58 Funt šterling 1.492,— Nemška marka 249,50 Avstrijski šiling 33,90 Švicarski frank 205,50 Francoski frank 140,95 Dinar: debeli 40,— drobni 41,— MENJALNICA vseh tujih valut ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago ženo, mamo in nono TEODORO ANTONI por. LEGIŠA Posebna zahvala darovalcem cvetja in vencev, č. župnikoma ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Žalujoči: družina Legiša in drugo sorodstvo Štivan, Cerovlje. Brestovica, Buenos Aires. 12. avgusta 1973 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, našo drago mamo in nono ki so spremili na zadnji poti JUSTINO SOSIČ vd. TAUČER Posebna zahvala g. župniku in darovalcem cvetja. Družine Taučer, Vičič in Frankel Trst, Beograd. 12. avgusta 1973 Razpis natečaja za stalna profesorska mesta na srednjih šolah: na obzorju nove krivice za manjšinske šole v Italiji Petega maja t. 1. je bivša prosvetni minister Scalfaro podpisal odlok, ki razpisuje natečaj za stalna profesorska mesta na srednjih šolah prve in druge stopnje. K izpitu se bodo lahko prijavili usposobljeni in neusposobljeni profesorji po 61. 7 zakona z dne 6. decembra 1971, štev. 1074. Ta zakon je bil dostavljen za vpis računskemu dvoru. Omenjeni ministrski odlok razpisuje prvič natečaj za stalna mesta za šole z italijanskim je-zlkom in istočasno za šole s slovenskim, nemškim in ladinskim jezikom. V tem je vsekakor nekaj pozitivnega, vendar je v tem še druga, zelo negativna stvar. Po zakonu št. 1074 z dne 6. 12. 1971, je namreč prosvetni minister z odlokom z dne 3. maja, ki je bil objavljen v uradnem listu št. 170 od 5. 7. 1973, odobril tudi programe in izpit- ne preskušnje za že omenjeni natečaj za stalna profesorska mesta na srednjih šolah. Posamezni izpitni programi so razdeljeni v več razredov. Tako na 8 strani naletimo na XV. izpitni razred — ladinska kultura, ki se poučuje na šolah z ladinskim jezikom. Na strani 22 je naveden XLI. izpitni razred in sicer italijanščina na srednjih šolah prve stopnje s slovenskim učnim jezikom. Nato XLII. razred določa izpitni program za poučevanje italijanščine na srednjih šolah prve stopnje z nemškim jezikom. Zanimivo je, da morajo kandidati za izpit dokazati zadostno znanje slovenskega oziroma nemškega jezika. Sledijo še XLIV, ki določa izpitni program za poučevanje jezika in slovstva na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, XLV. razred pa z nemškim uradnim jezikom. Na strani 33 pa je LIV. razred — leposlovni predmeti na zavodih in srednjih šolah druge stopnje s slovenskim učnim jezikom. V nadaljnjih izpitnih razredih so določeni še programi za sloven skd jezik in slovstvo, za latinščino in grščino, za zgodovino m zemljepis. Ni pa po vsem tem določen noben poseben izpitni razred za pouk filozofije, mate matike, fizike, knjigovodstva, prirodopisa in drugih strokovnih predmetov na šolah s slovenskim oziroma z nemškim uč-nim izpitom. Ker se omenjeni UiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimii Lev Modic - 60-letnik GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ se iskreno zahvaljuje domačemu pevskemu zboru, godbi «Vesna» iz Križa in vsem, ki so sodelovali na prazniku. Med NOB je bil urednik Partizanskega dnevnika Prejšnji teden je praznoval šestdesetletnico rojstva tovariš Lev Modic, ki se ga mnogi primorski partizani spominjajo, kako je med NOB skupaj s pok. F. Bevkom. J. Vilfanom in drugimi tovariši urejeval naš slavni «Partizanski dnevnik*. Zato je prav, da mu ob tej priložnosti čestitamo in objavimo vsaj nekaj najbolj značilnih podatkov iz življenjepisa našega jubilanta, ki je toliko prispeval k osvoboditvi naših krajev. Prof. Boris Ziherl je ob Modicevi CO-letnici med drugim zapisal: «Rodil se je 7. avgusta 1913 v Ljubljani. Kot študent se je pričel vse zavestneje opredeljevati za socializem, za socialistične družbene cilje in zlasti aktivno sodeloval pri «aka-demski akciji*, v boju ljubljanskih študentov za popolno slovensko univerzo, ki je bil tedaj najtesneje Povezan z bojem za svobodo in enakopravnost slovenskega naroda, Proti vsem oblikam političnega, ekonomskega in kulturnega zatiranja. Leta 1936 je prevzel odgovorno u-redništvo študentovskega lista «1551», ki ga je izdajal levičarsko usmerjeni «Slovenski klub* na ljubljanski univerzi. Hkrati je postal sodelavec mesečnika «Sodobnost», pomembnega dejavnika našega tedanjega kulturnega življenja, ki je takrat pod uredništvom pokojnega Ferda Kozaka Vse širše odpiral svoje strani slovenski marksistični publicistiki. Lev Modic se je dokončno opredelil za revolucionarno politiko komunistične partije, ko je čas na predvečer osvobodilne vojne slovenskega naroda terjal jasno odločitev naprednih sil in posebej jasno opredelitev do buržoazno-liberalnih idejnih tokov, ki so tistikrat znotraj študentovske levice hromili učinkovitost njene akcije. Po povratku iz vojnega ujetništva, konec 1941. še je Lev Modic vključil v gibanje Osvobodilne fronte in kot njen aktivist delal v Ljubljani vse do kapitulacije Italije- Tedaj je odšel v partizane, v Vrste borcev XVIII. divizije, kjer je bil postavljen za pomočnika načelniku divizijskega obveščevalnega eentra. Tisti čas je bil sprejet v Komunistično partijo Slovenije. To Se je zgodilo prav na polovici njegove dosedanje življenjske poti. Iz XVIII. divizije je prišel v HC. korpus in odtod v Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko primorje, kjer je bil nekaj časa urednik «Partizanskega dnevnika*. Tu se je pričelo njegovo delo, zvezano z organizacijo in urejanjem slovenskega tiska ob koncu vojne in v prvih povojnih letih. Nepo sfedno po osvoboditvi je v Ljubija-hi urejal «Ljudsko pravico* in ka-Sheje je bil urednik »Slovenskega Poročevalca*, hkrati pa je v ustreznih organih CK KPS in Izvršnega odbora OP' odgovarjal za tisk in huiožično agitacijo. Njegovo politično in organizatorsko dejavnost v slovenskem tisku obeležujeta v kasnejših letih še vodstvo Cankarjeve založbe ter časopisno - založniškega podjetja «Ljudska pravica*, ki jima je bil ob ustanovitvi glavni namen napredna publicistična ak olja, in pa urejanje slovenske izdaje »Komunista*. Pomemben je prispevek k uresničevanju socialistične kulturne polivke, ki ga predstavlja več kot dvajsetletno delo Leva Modica različnih kulturnih institucijah, od niinistrstva in sveta za kulturo 'n prosveto LRS do organov družbenega upravljanja na raznih področjih slovenskega kulturnega življenja, v množičnih kulturnih društvih, v zvezi »Svobod* itd. Pri vsem tem njegovem delu mu je kultura bila in ostala mogočen dejavnik v oblikovanju samoupravne socialistične družbe. Skoraj deset let, od 1959 do 1968, je bil Lev Modic član Centralnega komiteja ZKS, nekaj časa pa tudi član njegovega predsedstva. In potem, ko so te njegove funkcije v Centralnem komiteju prenehale, je s svojim delom v njegovem aparatu, s svojo marksistično razgledanostjo, s kritičnostjo in načelnostjo, z marsikatero tehtno mislijo, ki se je spočela v njegovi glavi, nenehno dajal svoj delež v boju za uresničevanje idejnopolitičnih zasnov zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. Kakor za nikogar, ki je zares komunist, tako tudi za našega tovariša Leva upokojitev ne pomeni, da sta njegovo delo in boj končala, še zmerom se pred njim kopičijo naloge, od urejanja literarne zapuščine, zvezane z imeni slovenskih mislecev in revolucionarnih borcev, do vsakdanjega dela v komisijah, svetih, skladih in drugih republiških ter zveznih organih naše socialistične idejnopolitične in kulturne akcije. predmeta učijo na slovenskih in nemških šolah bodo morali kandidati opraviti te izpite v italijanskem jeziku, čeprav bodo učili na šolah s slovenskim ali nemškim učnim jezikom. In prav s tem je storjena ponovno velika krivica manjšinskim šolam. Kaže še vedno, da se prosvetne oblasti nikakor ne morale uživata popolno ena-žavi tudi manjšinske šole, ki bi morale vzdrževati popolno enakopravnost s šolami z italijanskim učnim jezikom. Še vedno oblasti dajo manjšinskim šolam z eno roko, odvzamejo pa kar z obema. Sindikat slovenske šole iz Trsta je zaprosil poslanca Škerka, da s pismeno interpelacijo zahteva pojasnitev o teh novih krivicah ter se o vprašanju pogovori tudi z juž-notirolskimi poslanci, saj so tudi aru prav tako prizadeti kot Slovenci. Zvedeli smo, da bo sindikat slovenske šole sprožil še druge pobude, da bi bila popravljena ta krivica. SPOŠTUJTE NARAVO! Pokrajinska uprava skupno z vsemi občinskimi upravami, z avtonomnimi letoviščarskimi u-stanovami iz Trsta, Milj in De-vina-Nabrežine ter s pokrajinsko turistično ustanovo, podobno kot pred tedni, spet poziva k varstvu narave vse, ki se ob lepem vremenu podajajo na izlete po travnikih in gozdovih, ki obdajajo naše mesto od Milj do Devina. Vsem turistom in izletnikom, ki se hočejo odpočiti v naravi po delovnem tednu, pokrajinska uprava priporoča, naj spoštujejo naravno okolje, naj se spomnijo, da je to edinstveno naravno bogastvo, ki ga je treba izročiti nepokvarjenega našim potomcem, da ga bodo lahko tudi oni uživali. Zato pokrajinska uprava priporoča, da se izognemo dejanjem. ki so pravi atentati na naravo: prižiganje ognjev, odmetavanje smeti in neuporabnih predmetov, trganje popkov, parkiranje avtov na travnikih in predvsem vdiranje na zasebna polja in teptanje njiv. Turistom, ki so namenjeni onstran meje, pa priporoča, naj ne odmetavajo smeti ob robove rest, ki se na tak način spreminjajo v prava smetišča. V ta namen bo tržaška pokrajinska uprava izvedla propagandno kampanjo in bo postavila napise v več jezikih, s katerimi bo vabila vse, ki potujejo skozi našo pokrajino, k varstvu in spoštovanju narav-' nega okolja. ŽE TRETJIČ: TOKRAT V IZOLI Uspel tečaj za beneške slovenščine izseljence Neposreden slik z živim jezikom - Vsi so mnogo pridobili V Izoli se je končal tečaj slovenščine za beneške Slovence, ki so na delu v Švici in v Belgiji. To je že tretje leto, da se je društvo emigrantov odločilo za tak tečaj. Prejšnja tečaja sta bila v Trstu in v Crikvenici. Triindvajsetim tečajnikom sta predavala tržaška profesorja Jože Umek in Stane Kodrič. V desetih dneh so vsi mnogo pridobili, tisti, ki so bili na začetnem in tisti, ki so bili na nadaljevalnem tečaju. To so nam v pogovoru vsi po vrsti zatrjevali, zlasti pa so bili zadovoljni zato, ker je bil tečaj letos prvič v Sloveniji in so torej i-meli možnost neposrednega stika z živim jezikom. Vodja tečaja prof. Jože Umek je na vprašanje, kakšnih metod pouka so se posluževali, odgovoril: »V začetnem tečaju se je bilo treba lotiti pouka slovenščine kot tujega jezika, skratka vživeti se v sredino ljudi, ki jezika ne poznajo. Vprašanja sem zastavljal v slovenščini, z roko sem kazal razne predmete, povedal, kako se imenujejo v slovenščini in tudi v italijanščini in v francoščini. Odgovarjali so v slovenščini. Nato sem začel z drugimi vprašanji, kakšen je določen predmet, kje se nahaja ta predmet in tako dalje. Skratka, postopoma smo napredovali, povezovali smo besede in stavke in seveda tudi popravljali napake. Hkrati so se tečajniki seznanjali tudi s kulturo slovenskega naroda. Sodim, da smo uspeli, tako v začetnem kot v nadaljeval-nem tečaju, ki je bil glede na to, da so bili posamezni tečajniki že tretjič na takem tečaju, seveda zahtevnejši.» Predsednik društva slovenskih beneških emigrantov Marko Petrič: «Zo nas, ki imamo težave že v domačih krajih, zdaj pa kot ekonomski emigranti živimo celo v povsem tujem okolju, je tak tečaj izrednega pomena. Z navdušenjem smo sledili predavanjem in vsi mnogo pridobili, tako mi, kot začetniki. Kes je težko, ker nismo nikoli obiskovali slovenskih šol, toda s prizadevnostjo profesorjev smo marsikaj izvedeli tako glede jezika kot glede slovenske kulturen Tečaja se je udeležil tudi Italijan Federičo Spagnoli, doma iz Legna-tia. Kot grafik dela v Švici in sodeluje pri metiranju slovenskega e-migrantskega časopisa Emigrant. Na vprašanje, s kakšnimi vtisi odhaja iz Izole, nam je napol v italijanščini. napol v slovenščini odgovoril: «Odkar delam v švicarski tiskarni in pomagam kot grafik pri listu Emigrant, sem navezal prijateljske stike s predsednikom društva Petričem in njegovimi sodelavci. Kot Italijan sem takoj razumel v čem je problem kulture in jezika beneških Slovencev. Zato se tečaja nisem udeležil le, ker mi bo to koristilo pri delu v tiskarni, ampak tudi zato, da bi še poglobil stik s sredino, v kateri živim.* Svojo izjavo je končal: tOggi posso dire, kaj je to, to je okno, kaj je to, to je zid, e posso anche chiamare il professore U- mek, tovariš Pino.* Tečajniki so se razšli v prijetnem razpoloženju in s trdnim sklepom, da se bodo prihodnje leto spet zbrali, hkrati pa bodo skušali vzbuditi zanimanje za udeležbo tudi pri drugih beneških Slovencih, ki delajo v Švici in v Belgiji. Dobro se namreč zavedajo, da je vprašanje ohranitve narodnostne zavesti nujno povezano z znanjem jezika in s spoznavanjem kulture svojega naroda. L. O. • Tržaški župan je odredil prepoved parkiranja v Ul. Pittoni na strani sodih hišnih številk od stavbe št. 18 do stavbe št. 10 in od stavbe št. 6 do križišča z Ul. di Vittorio. Od stavbe št. 10 do stavbe št. 6 in na končnem trgu med št. 18 in 15 pa je odslej dovoljeno poševno parkiranje. aiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiim Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Ema Tul (Mačkolje) 10.000 lir, Lucija Tul (Križpot) 10.000 lir, Karel šturman (Skedenj) 1.000 lir, Slavko Jamšek (štramar) 1.000 lir, Alojz Guštinčič (Jezero) 1.000 lir, Mario Čurman (Boljunec) 1.000 lir, Ivan Petaros (Boršt) 1.000 lir. Po-stogna (Trst) 10.000 lir, Sekcija PSI (Dolina) 23.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Angel Stefančič daruje 20.000 lir, glasbeni odsek «Vesna» 15.000 lir, Ana Košuta (Križ št. 86) 10.000 lir, Stanko in Marija Bogateč (št. 39) 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Miro Križmančič (Jurjev) z družino 10.000 lir, Mario Renčelj (št. 181) z družino 10.000 lir, družina Križmančič (šajsnikova) (št. 207) 5.000 lir, Bazoviški dom 150.000 lir, ŠD »Zarja* 200.000 lir, Romano Ljubič 15.000 lir, Franc Žagar (Fežo-jev) 5.000 lir. Silvan Čok, lastnik podjetja betonskih zmesi je daroval 5 kub. m betona. Delavci gradbenega podjetja Ca-narutto, zaposleni pri gradnji elektronskega centra Tržaške hranilnice so darovali: Rudi Ražem 10.000, Sergio Milcovič 5.000, Silvano Mau-ri 5.000, Franc Mahnič 3.000, Ladi Gregori 3.000, Herman Shrl 3.000, Luciano Furlani 2.000, Claudio De-zorzi 2.000. Stanco Milkovič 2.000, Franc Furlan 2.000, Bruno Stocha 2.000, Silvio Rabar 1.000, Duilio Ferluga 1.000, Pino Pelaschar 1.000, Mario Žobec 1.000. Oscar Zerial 1.000, Bruno Bucovac 1.000, Eme-sto Lepre 1.000, Mario Brezar 1.000, Angelo Carli 500, Mirko Pečar 2.000, Jose Cociancic 300, Lucio 500. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA Karla Umek 1.000 lir, Marija Umek 1.000 lir, Adriano Servigliani 1.000 lir. V počastitev spomina bratov darujeta Solza in Tatjana 5.000 lir. V počastitev spomina pok. svaka Pina Salvi ja daruje Stanko Fra-novič 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Juste Sosič vd. Tavčer (štrambatove) darujeta družini Zvonka, Silvane in Marčela Malalan 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za popravilo prosvetne dvorane na Opčinah. Namesto cvetja na grob Juste Sosič vd. Tavcer (štrambatove) daruje družina Nade Kapun 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Her-minije Ukmar darujejo Pinkove družine 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Marc Marija (Francova) daruje za ŠD Zarja 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Josipu Rebuli s Proseka, darujeta Anica in Drago Štoka 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Edi in Fatma Visentin darujeta 20.000 lir za pevski zbor iz Doberdoba in 20.000 lir za moški pevski zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine. Za prosvetno društvo «Primorec» iz Trebč, daruje Ernest Malalan 1.000 lir ob 75-letnici obstoja društva. PRIHODNJO NEDELJO V LONJERJU MLADINA PRIPRAVLJA «ŠA GRO» S PLESOM Bogat kulturni spored Prihodnjo nedeljo bo lonjerska mladina priredila v vasi šagro s plesom. V kulturnem sporedu, ki se bo pričel ob 18. uri, bodo nastopili godba na pihala iz Ricmanj, pevski zbor iz Trebč in pevski zbor s Katinare. Po zaključenem sporedu pa bo ob 20, uri na vrsti ples: igral bo tržaški ansambel The Lords. Tako se je po dolgih letih prvič zgodilo, da se je domača mladina zopet spomnila starih vaških navad in sklenila prirediti šagro, eno od najstarejših naših praznovanj, kamor rade volje pride staro in mlado, da bi malo poklepetali in se zavrteli ob prijetnih zvokih. Letošnja šagra pa je za mlade lonjerske fante in dekleta že posebej" porhemba.' *saj so prebudili iz mrtvila celotno vas, ki je v zadnjih letih popolnoma oprotila delovanje na prosvetnem področju. V zadnjem desetletju v Lonjerju skoraj ni bilo mladine, ki bi lahko kaj napravila, starejši pa so zaradi preobremenjenosti popustili, kar bi lahko postalo usodno. Na srečo pa so se letos najmlajši spomnili na staro tradicijo in jo spet obudili k življenju. Poleg plesa so sklenili, da priredijo tudi kulturni program in so za sodelovanje takoj pridobili razne skupine. Mladi prosvetarji. ki nameravajo obuditi k življenju tudi domače prosvetno društvo, so z veseljem poprijeli za delo in začeli pripravljati vse potrebno za dobro izvedbo praznika v vasi. Pripraviti je bilo treba oder, prilagoditi plesišče in odpraviti še toliko malenkosti, ki so potrebne za uspeh take manifestacije. Kar prav jim je prišla cementna ploščad pod gostilniškim dvoriščem ] pri Županovih, ki je že od nekdaj' bila prizorišče raznih predstav. V začetku povojne dobe so bile tu gle- 1 dališke predstave, vrteli so filme, dostikrat pa so se pod bohotnimi | lipami tudi zavrteli. Zadnji tak ples j je bil pred dobrim desetletjem. Od takrat pa je domača mladina povsem popustila. Sedaj pa je vse pripravljeno in mladi z nestrpnostjo pričakujejo prihodnjo nedeljo, da bodo lahko pokazali, česa so sposobni. Podčrtati je treba, da so vse napravili sami, z lastnimi silami. Tako so si sami preskrbeli potrebne finančne fonde in opravili razne birokratske poti, ki so pri takih predstavah potrebne. Pripomniti pa je treba, da so ti lonjerski fantje in dekleta, ki so se s tako vnemo lotili dela, zelo mladi in si zaslužijo nesebično podporo v svojem nadaljnjem delovanju. Takega navdušenja, kot je vladalo med njimi v tem zadnjem mesecu, odkar so se lotili priprav, nismo že dolgo zasledili. S požrtvovalnostjo so se lotili dela in v kratkem času postavili na noge vse potrebno. Škoda je le da ne razpolagajo z večjim prostorom, kjer bi njihova prireditev še lepše uspela. • Tržaški župan je odredil prepoved poševnega parkiranja v Ul. Villan de Becchino med Ul. Moreri in Scala Santa, kjer je bilo tako parkiranje dovoljeno na levi strani. Ta ukrep je bil potreben, ker bo na desni strani Ul. de Becchino poleg končne postaje avtobusa št. 5 še končna postaja avtobusa št. 8. V nedeljo, 2. septembra 1973 bo v Kamniku tradicionalni JAN NARODNE NOŠE* Vabimo vse, ki bi se radi udeležili sprevoda narodnih noš in folklornega nastopa, da se javijo v naši pisarni v Trstu (Ul. Geppa 9) v uradnih urah od 9. do 13. do vključno 14. avgusta. Slovenska prosvetna zveza PATRONAT |NAC OBVESTILA 34133 Trst, Ul. Cicerane 8/b - Telef. 62785 ALI BO INPS DOVOLIL ODKUP DELOVNE DOBE OD 1. 7. 1920 DO 28. 6. 1926 TUDI VDOVAM IN VDOVCEM? Na podlagi zakona 153/69, člen 51, imajo pravico odkupiti delovno dobo od leta 1920 do leta 1926 vsi delavci in to ne glede na spol, ki so takrat bili zaposleni in bivali v pokrajinah Reke, Pulja, Trsta, Zadra, Tridenta in Bočna. Po zadnjih, a še neuradnih ve- steh, bo INPS dovolil odkup delovne dobe tudi vdovam oz. vdovcem tistih delavcev, ki niso mogli odkupiti delovne dobe od leta 1920 do leta 1926 zaradi smrti. Glede procedure mislimo, da bo približno enaka neposrednemu načinu odkupa. Brž ko bo INPS u- radno sporočil možnosti odkupa, bomo to takoj sporočili in točno navedli kaj vse bo potrebno. UPOKOJENCI! V teh dneh je v teku zbiranje pooblastil, ki določajo sindikalni odtegljaj na pokojninah na podlagi zakona z dne 11. 8. 1972 št. 485, v korist sindikalnih organizacij tG IL, CISL, UIL, KMEČKE ZVE/.E in Coldiretti. Odtegljaj bo pridržan s strani INPS neposredno na čisti mesečni pokojnini v višini 5 odst. do 180 tisoč lir. Ta odtegljaj ho potem IN PS dal tisti sindikalni organizaciji, kateri je upokojenec podpisal pooblastilo. To dejstvo predstavlja važno finančno pridobitev sindikata, ki deluje v slabih finančnih razmerah. Zato vabimo vse upokojence, posebno pa kmete in kmetice, da se zglasijo v naših uradih in podpišejo pooblastilo KMEČKI ZVEZI, ki i je obenem pripravila peticijo, v kateri zahteva: 1. Povišanje minimalnih mesečnih pokojnin na 40.000 lir; 2. Znižanje pokojninske dobe od 65 let na 60 let za kmete in od 60 let na 55 let za kmetice; 3. Polno in neposredno zdravni- č|/a IIcLtIiO Zato KMEČKA ZVEZA ponovno poziva vse svoje kmete in kmetice, ki so že v pokoju, naj se zglasijo v uradih Kmečke zveze in prinesejo s seboj pokojninsko knjižico in podpišejo obenem pooblastilo in peticijo. • • • Za vsa pojasnila se zainteresirani lahko zglasijo na našem Patronatu INAC, Ulica Cicerone 8/b pritličje, tel. 62-785. Urnik za stranke: vsak dan od 8.30 do 12.30 vključno ob sobotah. V četrtkih tudi popoldne od 15. do 18. ure. Skupina tržaških srednješolcev odpotovala v Gradec Včeraj je odpotovalo v Gradec 23 tržaških srednješolcev, ki so jih izbrali med najboljšimi dijaki tržaških višjih srednjih šol. Potovanje sodi v okvir manifestacij ob pobratenju Trsta z Gradcem. Na enotedenskem potovanju si bodo Tržačani ogledali zgodovinske in turistične znamenitosti vzhodne Štajerske, ves ta čas pa bodo gostje občmske uprave v Gradcu. Na železniški postaji je dijake, ki jih na potovanju spremlja funkcionar tržaške občinske uprave, pozdravil odbornik za mladino, šport in prosti čas Gasparini. Ko boste obiskali Ljubljano pridite tudi VELEBLAGOVNICO nama (pri Pošti — nasproti Hotela Slon) Ponuja se vam velika izbira MOŠKE IN ZENSKE USNJENE KONFEKCIJE USNJENA GALANTERIJA in v samopostrežnem oddelku VSE VRSTE PIJAČ, DELIKATESNEGA BLAGA IN DRUGIH PREHRAMBNIH IZDELKOV .2 3 i T TR1ESTE ALISCAFI S.p.A. VOZNI RED HIDROGLISERJEV Dnevni odhodi s pomola Pescheria za: • SESLJAN: ob 8.00 — 13.30 • GRADEŽ: ob 8.00 — 13.30 _ 17.00 • PIRAN — UMAG) ob 8.00 — 13.30 — 17.00 C E N E t TRST — SESLJANi Enosmerna 500 — Povratna 900 TRST — GRADEŽ; Enosmerna 1.150 — Povratna 2.000 TRST — UMAG; Enosmerna 1.450 — Povratna 2.S00 TRST — PIRAN; Enosmerna 900 — Povratna 1.600 Otroci od 4. do 14 leta lma)o popust 50% • Informacije in rezervacije Drl vseh potovalnih agenciiah ter ne odhodnem pomolu UNIPOL ZAVAROVALNICA 1963 -1973 DESET LET NA USLUGO DELAVCEM UNIPOL, ki se v svoji dejavnosti sklicuje na vodilo ^Zavarovancu služiti, ne pa ga izrabljati», je — s svojimi 22 milijardami vnovčenih premij v I. 1972, preko 500 tisoč zavarovanci in 252 mestnimi agencijami po vsem državnem ozemlju — pomembna pridobitev zadružnega gibanja, na razpolago organizacijam združenega dela in vsem delavcem. \ Zahtevajte polico UNIPOL, ki jo najbolj potrebujete: nesreče - požari - tatvine - življenje - prevozi - odgovornosti avtomobilista - toča - civilne odgovornosti - kavcije itd. AGENCIJE V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI: TRST TRŽIČ GRADIŠČE (ob Soči) VIDEM PORDENON TOLMEČ — Ulica Giulia 3 — Ulica XXV. aprila 34 — Ulica Garibaldi 7/a — Trg D'Annunzio 14 — Ulica Colonna 22 — Ulica G. B. De Marchi 3 tel. 763218 tel. 72564 tel. 9207 tel. 56480 tel. 22013 tel. 2771 4 12. avgusta 1973 Primorij *3nevmk GORIŠKI DNEVNIK NA PODLAGI DOLOČIL VLADNEGA DEKRETA Prefektura prisodila denarne globe devetim kršiteljem zakona o cenah Globe od 25.000 do 78.000 Ur ■ Kršilci so blago prodajali predrago, niso izobesili cenika ali pa so izobesili nepopolnega • Prefektura proučuje še pet prijav Oddelki finance, karabinjerjev in javne varnosti nadaljujejo z nadzorovanjem zamrznjenih cen prehrambnih artiklov. Po poteku prve faze je goriška prefektura, ki je z zakonom zadolžena za to akcijo, prepričana, da so goriški operaterji z odgovornostjo pristopili k izvajanju zakona. V okviru prijav, ki jih je prejela v tem tednu, je prefektura prisodila globe devetim kršiteljem: Giordano Semoli iz Gorice: 25.000 lir globe, ker ni izobesil cenika, in 53.000 lir, ker je prodajal nekatere vrste blaga po višji ceni. Oreste Tami iz Gorice: 30.000 lir globe, ker je na ceniku izpustil nekatere vrste blaga. Alojz Tomšič iz Gorice: 25.000 lir globe, ker je izobesil nepopoln cenik. Giovanni Scolaris iz Krmina: 60 tisoč lir, ker ni namestil cenika na vidno mesto. Romana Černič z Vrha: 50.800 lir globe, ker je blago prodajala po višji ceni. Zaradi istega prekrška so bili kaznovani: Duilio Fornasari iz Ločnika s 50.800 lir globe, Dušan Pelicon iz Sovodenj in Lucio Bres-san iz Podgore s 50.240 lir globe in Emil Tomšič iz Sovodenj z 51.500 lir globe. Prefektura proučuje še pet prijav in sporoča, da je telefonska številka 5275 vedno na razpolago za prijavo kršiteljev dekreta o zamrz-njenju cen. Prodajalne bodo zgradili bliže potrošnikom Na svoji zadnji seji je goriški župan De Simone skupno z odborniki preučil potek akcije za zamrznitev cen nekaterih prehrambenih artiklov in nadzorstvo mestnih stražni- MiiiiHiHitmiiiiiitmiiiiimitimiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimfiiiiimiiiiiiiiMiiniiMianimiiiittfiM ZAKAJ SO SE PIPE POSUŠILE? Vodovod v Števerjanu se je «rodil» z napako Hešilev je edinole v njegovi pridružitvi vodovodnemu konzorciju CAFO Prejšnji dan smo obsežno poročali o pritožbah potrošnikov vode v Števerjanu, ker so se znašli v težavah zaradi nenadne prekinitve dobave vode. Navedli smo tud’ izjave predstavnika mestnega vodovoda iz Gorice, ki nam je pojasnil, da mestni vodovod redno dobavlja vodo v Števerjan, vendar prihaja do prekinitev, ker je rezervoar premajhen in se hitro izprazni, če bi bil večji, bi se ponoči vanj nateklo več vode, tako da bi je bilo dovolj za ves naslednji dan. Ob tem kar smo napisali, pa stvar še ni izčrpana. Števerjanski vodovod je s svojimi muhami že MllllillltlllltlllllflinilllllllHIimilllllllllllllllllNflll Frane Lupin ■ 80- letnik peiwsr«KJc ' večkrat opozoril nase. In ob vsaki takšni priložnosti smo vedno znova ugotavljali, da nastajajo težave v preskrbi z vodo zaradi vodovodnih tehničnih pomanjkljivosti. Domači- lcov nad cenami. Odborniki so predvsem obžalovali, da se z odpravo davkov na kontingente proste cone niso zmanjšale cene tega blaga in zato potrošniki od ukrepa nimajo nobene koristi. župan je seznanil odbornike s predlogom sociološkega inštituta ISIG, da bi v okviru deželne univerzitetne preosnove odprli v Gorici Kako univerzitetno središče. Odbornik Moise je poročal o kulturni izmenjavi med italijanskimi goriš-kimi šolami in šolami italijanske narodnostne skupnosti na Reki. Odbornik Ciuffarin bo odpotoval v Rim zagovarjat proračun z.a leto 1973. Občinska uprava bo naročila avtorju splošnega regulacijskega načrta za Gorico prof. Luigiju Piceinatu izdelavo načrta preskrbovalne mreže. Ta načrt, ki ga bodo sestavili na podlagi zakona 426 od 1971. leta, prilagojenega naši dežel’ z deželnim zakonom 56 od 1971. leta, naj bi ustvaril boljšo funkcionalnost prodajne mreže, zlasti pa približal trgovine potrošnikom. Ker sodi takšna rešitev v izvajanje regulacijskega načrta, so na občini sklenili, da bodo ukrenili najboljše, če se odločijo za prof. Pic-cinata, ki sl je regulacijski načrt zamislil in ga uresničil. Nadalje so potrdili popravilo otroškega vrtca v Podgon za 15 milijonov lir in odobrili izvršilni načrt za o-troški vrtec v Ul. Čampi. Sindikati gradbincev za polno izvajanje zakona 805 V petek, 10. t. m. je bil na sedežu CGIL v Gorici sestanek poni namreč dobro vedo, da so na- j krojinskih odborov gradbinskih sin-stale zaradi tega, ker so njegovo načrtovanje in gradnjo zaupali ljudem, ki niso strokovnjaki. Ža gradnjo takšnih objektov je pač treba uporabiti človeka, ki svoi posel pozna. Tako so najprej položili v zemljo pretkane cevi. Potem so namestili takšne cevi, ki pokajo pod pritiskom drsečih se zemeljskih skladov. Brda so se vedno »premikala*, sedaj pa se ta pojav dogaja toliko pogosteje, ker so jih najbrž temeljito zrigolali in s tem podrli ravnotežje v zemeljskih skladih. Tudi rezervoarja sta premajhna. Kako nesolidno je bil vodovod grajen, dokazuje tildi govorica, da ena faza izgradnje sploh ni bila kolavdirana. Ker imajo potrošniki in tudi ob- stane težave, bi bilo še najbolje, da ga čimprej spravijo pod upravo vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO), ki ima strokovno osebje in tudi več denarja kot števerjanska občina, da bo vodovod, ki se je «rodil» z napako, enkrat za vedno usposobil za redno dobavo vode. dikatov CGIL za vso našo deželo. Na sestanku so podrobno proučili gospodarsko - politični in sindikalni položaj v Italiji s posebnim ozirom na probleme gradbene dejavnosti tudi zaradi velike važnosti, ki ga ima ta sektor v splošnem državnem gospodarstvu, zlasti pa na področju naše dežele. Obširno so razpravljali o borbi za obnovo dopolnilnih delovnih pogodb na področju posameznih pokrajin. Ta problem se tiče v naši deželi okrog 30.000 gradbincev in s tem v zvezi je bil tudi govor o pospešitvi združevanja treh sindikatov te kategorije. V ta naučen so' sindikalna tajništva sklicala zborovanje sindikalne enotnosti na področju dežele, na katere bodo povabili, pokrajinske činska uprava z vodovodom nepre- sindikalne odbore gradbincev iz 4-nXn.tn lai Liln £o naihnlip m i /-s tr;j___ • T»._1______ Pred kratkim je slavil svojo 80-letnico bivši pevovodja Franc Lupin iz Štandreta. Rodil se je namreč 3. avgusta 1893. Že v mladih letih se je posvetil petju, pevovodstvu ter orglanju. Pred prvo svetovno vojno je naš Franc prevzel vodstvo in odgovornost številčnega mešanega domačega pevskega zbora, ki je pod njegovo taktirko nastopal po vseh okoliških vaseh in žel vedno velika priznanja in uspehe. Na čelu štandreških pevcev je ostal ves čas čez dolgih 57 let. Težka so bila leta pod minulo diktaturo, nam vedno pripoveduje naš jubilant, a tudi med tem časom so se pevci skrivaj vadili. Kljub svoji visoki starosti se Franc Lupin še vedno aktivno u-dejstvuje v domačem javnem življenju, zlasti na prosvetnem in na gospodarskem področju. Odgovornost je prevzel v prosvetnem društvu *Oton Župančič», kjer je predsednik nadzornega odbora. Na vodilnem mestu je še v Kmečki zvezi m u drugih organizacijah. Skrbno obdeluje svojo zemljo, na katero je tudi navezan in vsak dan in to že navsezgodaj, ga lahko srečamo na itandreškem polju. Zavidljiva starost našega Franca Lupina prav nič ne moti; še vedno je zdrava in čvrsta korenina in gre kot veder in duhovit človek v praznikih v domačo gostilno, kjer vneto diskutira s prijatelji in znanci o raznih problemih. Njegova velika želja danes je, da bi se čimprej zgradil v štandrežu nov prosvetno - rekreacijski dom, kjer naj bi našli svoj prostor tudi starejši ljudje. S tem v zvezi si sam veliko prizadeva. Povemo naj še, da se je lanskega oktobra udeležil društvenega osemdnevnega izleta v SZ in ob povratku je v Primorskem dnevniku objavil spomine, ki smo jih vsi vneto čitali. Prejšnjo soboto se je udeležil svečanosti ob srečanju štandreških in sovodenjskih prosve-tarjev z Gorenjci. Ob tisti priložnosti je zaplesal veselo poskočnico t mlado in brhko Gorenjko. Zaupal nam je, da ne misli še vreči puške v koruzo, ker hoče posnemati lastnega očeta, ki je dočakal nič manj kot 101 leto starosti, kar mu tudi mi domačini iz srca želimo. Ob tem pomembnem jubileju mu PD »Oton Župančič», člani, prijatelji, znanci in zlasti pevci ter vsi ljubitelji petja iskreno čestitajo in jnu^ kličejo še na mnoga, mnoga n. d. Množično srečanje veselih ljudi Nad vse pričakovanje je bilo srečanje upokojencev v nedeljo, 5. avgusta na Lokvah zelo prijetno in uspešno. Presenetila je velika množica udeležencev, ki so prišli iz raznih krajev Primorske, lahko ni rekli, da je bilo srečanje primorskih upokojencev. Prihiteli so iz slovenskih obalnih občin, iz Trsta, Doberdoba, Gorice, Postojne, Ajdovščine in v manjšem številu iz drugih občin. Polni avtobusi so prihajali iz Nove Gorice, Kostanjevice, Renč, Volčje Drage, Dornberka, Deskel, Anhovega, Kanala, Čepo-vana ter iz drugih krajev. Poleg 24 avtobusov se je gnetio po travnikih nekaj sto osebnih vozil. Vladalo je ves dan veselo razpoloženje, duhovna sproščenost in iskreno zadovoljstvo. Ljudje so prepevali in plesali na prostornem ple sišču ob godbi na pihala iz Anhovega in poskočnih vižah Mužinove-ga orkestra iz Nove Gorice, ki se je prav dobro izkazal. Igral je do mraka. Vmes sta moški pevski zbor »Soča* iz Nove Gorice in moški pevski zbor iz Postojne zapela več pesmi, ki so stopnjevale prijetno vzdušje. Pred tem je predsednik goriške podružnice upokojencev Peter Simoniti v svojem pozdravnem govoru prikazal delo in skrb društev upokojencev, da bi se izboljšale življenjske razmere vseh starejših ljudi. K najboljšemu uspehu srečanja sta zlasti pripomogla izredno lepo vreme in brezhibna organizacija. Kot kolesje v uri so delale posamezne skupinice, ki so imele nalogo sprejemati goste, prodajati značke, vzdrževati red in podobno. Naglo so minile ure razvedrila: noč in hlad sta preganjala veselo družbo iz prekrasnih Trnovskih gozdov. T. R. Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Zborovanje ho 30. t. m. v Tricesimu in bo na njem prisoten tudi eden od državnih tajnikov te sindikalne kategorije. Obenem so se obvezali, da bodo nadaljevali skupno z drugimi sindikalnimi organizacijami gradbinske kategorije vse tiste, pobude za socialne reforme, polno zaposlitev in za nujno poživitev gradbene dejavnosti, ki so potrebne za posredovanje pri krajevnih oblasteh in delodajalcih kategorije, s posebnim oziroma na celotno izajanje predpisov zakona 865. [POJASNJENA ZAKASNITEV GRADNJE IACP V ŠTEVEHJANU Briška ilovnata tla so prevarala tehnike: namesto 6-stanovanjske, dve 2-stanovanjski hiši Župan Bitole Milo Pejovski med sprejemom na občini, kjer so mu Do-berdobci poklonili ladjico iz rogovja na podstavku iz kraškega kapnika Lokacija [tod Dvorom je preveč v strmem, da obtežiti s hišo, ki bi imela šest stanovanj bi jo mogli brez posledic . Septembra pričetek del «Stavbna parcela, na kateri se je naša ustanova namenila zgraditi šest-stanovanjsko ljudsko hišo za potrebe števerjanskih družin, ni primerna za gradnjo enega samega večjega objekta s kar šestimi sta novanji, ker so nadaljnje meritve strokovnjakov dognale, da se ilovnati teren, kjer je bila lokacija izbrana, udira,* nam je dejal predsednik ustanove za ljudske hiše (IACP) prof. Massimo Cellie. «Zato bomo zgradili dve ločeni zgradbi, v katerih bosta po dve stanovanji. S stališča očuvanja narave bo ta rešitev boljša,* je še pristavil in nam s tem odgovoril na vprašanje, zakaj z gradbenimi deli še niso pričeli, ko pa so vendarle že pred časom postavili oporni zid in zemljo izravnali. Lokacijo za gradnjo ljudske hiše je določila občinska uprava. Zemlja je bila last baronice Tacco in se nahaja v bližini kraja, kjer bodo zgradili poslopje za celodnevni osnovnošolski pouk. Ko so tehniki parcelo izmerili, niso dovolj upo- števali drsljivosti terena v Brdih. Morda jih o tem niso dovolj poučili niti domači odgovorni dejavniki. Najbrž bi bilo prav, če bi jim posredovali svoje izkušnje, saj prihaja v Brdih do pogostih zemeljskih usadov, ki kvarijo ceste, trgajo vodovodne cevi in žice električne napeljave. Vse kaže, da bodo morali za hiši IACP zgraditi betonsko ploščo, ki bo služila za temelje. S tem se bo gradnja nekoliko podražila in bo na voljo le toliko denarja, da bodo zgradili samo štiri stanovanja. če bi ustanova hotela zgraditi šeststanovanjsko zgradbo, kakor je bilo sprva dogovorjeno, potem bi moraia za utrditev temeljev potrositi toliko denarja, da bi se delo ne izplačalo več. Zastopniki ustanove za ljudske hiše so se na občini zanimali za drugo lokacijo, vendar je ni mogoče dobiti, odkar so sestavili zazidalni načrt. Z gradnjo bodo pričeli že prihodnji mesec. Z ENE NAJLEPŠIH STRANI V ALBUMU PD «JEZER0» V DOBERDOBU Prigode in nezgode vrlih kraških pevcev na izletu v oddaljeno in gostoljubno Makedonijo Pevci so morali premagati dosti težav, da so lahko šli na izlet Trema v letalu in tudi v avtobusu ■ Nakupovanje spominkov v Skopju Takoj po okrepitvi z novimi pevci se je doberdobski pevski zbor »Jezero* odpravil na daljše potovanje v gostoljubno Makedonijo. Če je pred dvema letoma načrt spodletel, tokrat ni bilo tako. Dobra volja in požrtvovalnost Kraševcev sta pomagali v uspešnih pripravah za odhod na petdnevno potovanje. S pomočjo potovalne agencije Aurora iz Trsta, s posredovanjem Slovenske prosvetne zveze, predvsem pa z odločno voljo društvenega predsednika Karla Ferletiča je zbor tako dodal v svoj album eno najlepših strani svoje pisane kulturno - prosvetne dejavnosti od ustanovitve. Težave so bile številne. Pevci so si morali sami plačati vozni listek, ki jim je za dobršen del skrajšal mesečno «fasungo». Nato je bilo treba poskrbeti za nove obleke. V. blagajniški knjigi je predel pajek, Pomoči ni bilo od nikoder. Zato so se.pevci.po tolikih letih spet ogreli za poletni praznik ob jezeru, da bi z zaslužkom skrčili velike izdatke za potovanje. Pogumnejši so dejali: «Je šlo tele, naj gre še krava* in poprijeli za delo. »Če bo dež v jezeru, bomo peli v Makedoniji v »trližu*, da bomo vsi enaki*. Praznik je delno uspel tako, da so z izkupičkom plačali polovico stroškov za kroje, ostalo pa so vzeli «na kredo*. Vožnja do Skopja in naprej do Bitole ni bila naporna. Večji del pevcev se je prvič vozil v letalu. Nekdo je v čakalnici letališča na Brniku vprašal, kje prodajajo sve- ll»iiiiiiiililiiiiiiimiiiilliiliiitiiiiiiiiuiiimiiiuiniiniliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiilliliiiili4ii!iiiiniiiiiii V ORGANIZACIJI PD «S0V0DNJE» Priprave na avtotekmo so že v polnem teku Proga bo razdeljena na dve poletapi - Med enim in drugim delom tekmovanja bodo prireditelji poskrbeli za prigrizek in zabavo Drevi v Vilešah nočna štafeta Drevi bo v okviru poletnih praznovanj v Vilešah nočna štafeta. Tekmovalci bodo morali preteči 4000 m dolgo progo. Zmagovalcu bo šel pokal, ki ga je podarilo županstvo iz Vileš. Tekmovanja, ki se bo pričelo ob 21. uri, se bodo udeležili atleti UGG, Libertas iz Vidma in Pordenona, CUS iz Trsta, Italcantieri iz Tržiča ter drugih športnih društev iz naše dežele, Člani sovodenjskega prosvetnega družtva vestno pripravljajo že tradicionalno ocenjevalno avtotekmo, ki bo 2. septembra letos. Proga je že skoraj v celoti začrtana in bo v pravem času objavljena. Njena dolžina bo približno ista kakor lani in bo razdeljena na dve poletapi. Po cilju prvega dela bo organizator poskrbel za majhen prigrizek (bolj lačni si bodo lahko opomogli v bližnjem lokalu seveda na lastne stroške) in družbene igre. Kraj, kjer bo postavljen cilj poletape, si bodo morali tekmovalci dobro ogledati, kar jim bo prav prišel na poti proti domu, ko bodo zaključili tekmovanje. Nagrajevanje najboljših bo istega dne zvečer. Kaže, da bodo organizatorji najeli za zvečer zabavni orkester, ki bo razveseljeval tekmovalce do razglasitve rezultatov in seveda tudi potem. Vsak tekmovalec bo moral priti na štart z veljavno propustnico ali potnim listom. Včeraj v Tržiču najbolj vroč dan: 32,2 stopinje V Tržiču je bil včeraj najbolj vroč dan. Živo srebro je v senci doseglo 32,2 stopinje Celzije. Kljub visoki temperaturi se je vročina lahko prenašala, ker je nad mestom in okolico stalno pihal morski vetrič. V Štandrežu zgorela stojnica srečolova V petek popoldne je na igrišču športnega društva »Juventina* iz Štandreža iz še neznanih vzrokov zgorela nova stojnica srečolova, ki so jo uporabili v prejšnjih tednih za poletno praznovanje. Škode je precej in zato društveni odbor opozarja mladino, ki se poslužuje i-grišča, naj .ne prižiga ognjev in naj ne meče cigaretnih ogorkov blizu, stojnic. Na svojem domu se je včeraj ponesrečil 36-letni Evgen Gergolet iz Doberdoba, Ul. Gorizia 14. Pospremili so ga v tržiško bolnišnico kjer so ga le obvezali. Prispevki Ob obletnici smrti Oskarja Vižintina darujeta žena in sin 5000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah. če. Od zadaj pa so mu zašepetali: «Kaj se bojiš? Če ne boš prišel nazaj z letalom, te bodo prinesli domov na «tragljah*. Od skopskega letališča, kjer so pevce sprejeli gostitelji, so se z dvema avtobusoma odpčljali po 196 km dolgi vožnji skozi Bitolo na hrib Pelister na višini 1.200 m. Tu je bila počitniška kolonija za otroke iz Titovega Velesa. Namesto za letalo bi kmalu potrebovali sveče za vožnjo z avtobusom. Pred vhodom v kolonijsko dvorišče je šofer avtobusa, kjer so bili Doberdobci, zaradi slabo parkiranega avta 600 zavozil preveč na levo stran ceste, tako, da se je avtobus močno nagnil nad prepad. Spretni šofer je takoj pritisnil na zavore in odprl vrata, da so vsi potniki skočili na cesto. Po prestanem strahu pa so pomagali šoferju, da je brez posledic zapeljal avtobus ponovno na cesto. Druga preizkušnja hrabrosti je-bila na poti iz Prespanskega na Ohridsko jezero. Na prelazu Goričica pri albanski meji je nad Ohridskim jezerom hrib navpično prerezan. Praznina kakih 1000 metrov brez nobene cestne pregrade je marsikomu stisnila korajžo v hlače, čeprav je vodič nagovarjal, da je od tu najlepši pogled na Ohridsko jezero, je le malokdo poslušal njegove nasvete. Tisti dan je bila pot zelo naporna, saj sta avtobusa vozila od Bitole do Skopja celih osem ur z izjemo polurnega pristanka na Ohridu. Za razvedrilo med potjo so poskrbeli gostobesednih, ki jim ob takih priložnostih ne zmanjka pikastih povestic. Za zabelo je katero zaokrožil Kukuk iz Doberdoba, za nameček pa je Marija Mijotova zapela «Cingu lingu*. Zadnji dan pred odhodom so si pevci ogledali mesto skopje in kupili znancem ali sorodnikom spominke. Ker pa je tisti dan Makedonija slavila Ilinden, so bile vse trgovine v : centru zaprte, odprte so bile le trgovine v starem delu mesta, to je v baščaršiji. Nekateri so kupili pletene torbe, nekdo si je nadel šip-tarsko kapo, večje del pevcev pa je kupil ženam, ki so ostale doma, makedonske «cipale», to je sobne copate z volnenim balončkom na konici. Ferliško je stikal po trgovinah, da bi kupil »gadžo* (meh iz ovčje kože z piščalkami na konicah), s katero bi ob prihodu v Doberdob zaigral kakšni domačinki iiiimiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiii makedonsko podoknico. Tudi povratek ni bil naporen. Letala so pravočasno vzletela, avtobus pa je že čakal na Brniku. Na povratku je oživelo obujanje spominov. Večinoma so opevali na- ravne lepote in širokodušpost Makedoncev. Nekdo pa je tarnal, ker je cipale za svojo ženo pustil s kovčkom vred v Beogradu na podaljšanem dopustu. JANKO GERGOLET Urnik trgovin za veliki šmaren Zveza trgovcev je objavila urnik trgovin ob priložnosti velikošma-renih počitnic. JUTRI, 13. AVGUSTA bodo lahko trgovine zaprte pol dneva. V TOREK, 14. AVGUSTA bodo trgovine ostale odprte po običajnem urniku. Odprte bodo tudi mesnice ter pekarne in mlekarne, ki oodo prodajale tudi za naslednji dan. V SREDO, 15. AVGUSTA bodo zaprte vse trgovine, razen dežurne cvetličarne, ki bo odprta od 8. do 12.30. V ČETRTEK, 16. AVGUSTA bodo v Gorici, Gradišču in Krminu vse trgovine zaprte, razen pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12.30. Kino takole so avtobus spravljali na cesto. Ko je zavozil z nje, je nastal med potniki precejšen preplah iimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||||||,|l|,l,||||||||||||||ll|miil|,ll||,||||||nmmm OD SREDE, 15., DO NEDELJE, 19. AVGUSTA Ob Doberdobskem jezeru prireja «MIadost» petdnevno zabavo Nastop godbe na pihala «Kras», tekmovanje v valčku in hriškoli ter prikaz vrhunskega namiznega tenisa med Miličevo in Vesnaverjevo Aretacija Goriška kvestura je aretirala in zaprla v sodne zapore v Ul. Bar-zellini libijskega državljana 32-let-nega Andrea Pacello. V pijanosti je nadlegoval mimoidoče ter se u-piral policijskemu organu. Športno društvo Mladost iz Doberdoba priredi ta teden, ravno ob velikošmarnih praznikih petdnevno praznovanje ob Doberdobskem jezeru. Gre v glavnem za rekreacijsko obliko dejavnosti in so prireditelji vključili zadnji večer v program vrhunski prikaz namiznega tenisa z nastopom Miličeve in Ves-naverjeve. Sedaj pa na kratko opišimo, kaj vse se bo dogajalo ob jezeru. Domača godba na pihala »Kras* bo nastopila 15. avgusta ob 18.30. Tekmovanje v briškoli bo 16. in 18. avgusta, vsakokrat s pričetkom ob 21. Predsednik kulturnega društva »Kočo Racin« Djavld Begovski (v sredini) sprejema goste pred študentovskim domom v Skopju uri. V valčku se bodo pari pomerili ob 17. uri, ekshibicija namiznega tenisa bo pa 19. avgusta, in sicer ob 17.30. Namen prikaza te športne panoge je predvsem v tem, da mlade ljudi spet ogrejejo zanjo. V zadnjem času namreč zanimanje za namizni tenis na Goriškem nekoliko upada in je treba mladino nekoliko spodbuditi, da se bo bolj zanimala zanj. V Attemsovi palači začasno zaprta arhiv in knjižnica Zgodovinski arhiv in pokrajinska knjižnica v palači Attems bosta ostala zaprta od 20. avgusta do 18. septembra zaradi vsakoletnega čiščenja. Odprta pa bosta oba muzeja ter direkcija in tajništvo. VAŽNEJŠE TElEFONiSKE SllVILKE Bolnišnica v Gorici 300-11 Bolnišnica v Tržiču 751-81 Bolnišnica v Krminu 61-24 Bolnišnica v Gradežu 801-52 Karabinjerji 57-57 Cestna policija 830-82 Kvestura 21-51 Mestni redarji 24-28 Gasilci 21-20 Zeleni križ 26-48 Pomoč ACI 116 SIP (Informacije) 187 Železnica (informacije) 20-92 Taksi 22-20; 830-29 In 833-55 Za hude nesreče in druge nujne telefonske pozive zavrteti številko 113 Gorica VERDI 15.00—22.00 »Vogliamo i co-lonnelli*. U. Tognazzi. Barvni film. CORSO 15.15—22.00 »Sette scialli di seta gialla*. A. Steffen in S. Ko-ščina. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 15.15-22.00 »Corsaro nero*. T- Hill in S. Monti. Barvni film. CENTRALE 15.30—21.30 «Operazione Grosbow». S. Loren in G. Peppard. Barvni film. VITTORIA 15.30-22.00 »Buona parte di Paolina*. M. Berti in C. Gora. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Tržič rRINCIPE 16.00 -22.00 «L’altra faccia del Padrino*. Barvni film. EKCELSIOR 16.00-22.00 «1999 la con-quista del pianeta Terra*. Barvni film. AZZURRO 16.00—22.00 »...e continua-vano a mettere lo diavolo nelTinfer-no». Barvni film. Ati m Gorica SOČA »Spolno osveščanje*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »šum na srcu*, francoski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Brigada kljubuje zločinom*, italijanski barvni film ob 18. in 20. uri. RENČE Prosto. PRVACINA »Nekaj se premika v mraku*, angleško - italijanski barvni film ob 18.00 in 20.30. KANAL »Pink Pantera - festival humorja*. ameriški barvni film ob 17.00 in 20.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves nan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701. DEŽURNI ZDRAVNIKI Danes sta v Gorici, števerjanu in Sovodnjah dežurna dr. Emilio De Gres-si, tel. 89-135 in dr. Mario Fabbro, tel. 87-061. V Krminu in okolici je danes dežuren dr Livio Galopin, tel. 41-136; v Ronkah pa dr. Felice Giac-coni, tel. 77-476. DEŽURNE TRAFIKE Korzo Italija 129; Travnik 47; Ul. V. Veneto 133; Ul Crispi 8; Trg Muni-cipio 10; Ul. S. Chiara 4; Trg Cavour 2; Tržaška cesta 55; Grojna 6; Ul. Cotonificio 18; Mihaelova ulica 228; Ul. P. Diacono 1; Mochetta 3; IH. 9. avgusta 2. Razna obvestila Goriška občina obvešča, da je razpisala natečaj za mesto ravnateljice otroškega vrtca. Prošnje je treba nasloviti na županstvo najkasneje do 12. ure dne 6. oktobra letos. Za vse podrobnejše informacije naj se zainteresirane obrnejo do urada za osebje na občini. Izleti Prosvetno društvo »Briški grič* U števerjana priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko, Plitvička jezera, Karlovac (kjer bodo prenočili), Zagreb, Kumrovec, Rogaško Slatino in Savinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo in prenočišče je poskrbljeno. Vpisovanje sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se čimprej javijo za vpis, ker je število prostorov v avtobusu omejeno. OBČINA GORICA Splošni regulacijski načrt občine Gorica. Sprememba št. 4: mejni prehod V kraju štandrež. OBVESTILO V smislu in zaradi posledic člena 9 urbanističnega zakona sporočamo, da bodo uradni spisi, ld zadevajo četrto spremembo SRN, vloženi pri tehničnem uradu — soba št. 1 od 14. avgusta 1973. leta dalje. Gorica, 10. avgusta 1973 GENERALNI TAJNIK dr. Ottavio Palin ZUPAN Pasquale De Simone Primerila TfiievTuk 5 KULTURA 12. avgusta 1971 VELIK USPEH PREDSTAVE MIKLOVE ZALE NA KOROŠKEM Koroški Slovenci so vnovič dokazali zvestobo izročilom svojih prednikov Predstavo v Svatnem pri Sv. Jakobu v Božu si je ogledalo več tisoč ljudi, med katerimi so bili tudi mnogi nemško govoreči Korošci, seveda le tisti, ki s svojimi dejanji ne izražajo nestrpnosti do državljanov slovenske narodnosti v Avstriji ■ Prisotna tudi veleposlanik M. Vošnjak ter gen. konzul B. Lubej-Govor dr. F. Zvrittra Ko smo prejšnjo nedeljo na tem me- Miklove Zale v Svatnah, kjer bi se stu objavili sporočilo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca o napovedani predstavi Miklove Zale v Svatnah pri Sv. Jakobu v Rožu na Koroškem, še nismo prejeli obvestila o dnevu predstave. Zaradi tega se je naš dopisnik prejšnjo soboto ni mogel udeležiti ter smo prisiljeni pisati o njej na podlagi poročil, ki jih je objavil o predstavi ostali slovenski dnevni tisk, v prvi vrsti mariborski »Večer«, katerega dopisnik je pod naslovom «Velik uspeli Miklove Zale« napisal sledeče poročilo: «Uprizoritev Žižkove dramatizacije naj resnično dogajalo to, kar je o-hranilo ljudsko izročilo, je bila za Slovence na Koroškem velik dogodek, lep uspeh velike skupine nastopajočih in pomemben uspeh Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, ki je igro pripravila. Takšne kulturne manifestacije, na katerih bi se zbralo toliko ljudi, kot jih je bilo na predstavi v Svatnah, so dokaj redke. Tako je bila »Miklova Zala«, s katero so koroški Slovenci počastili 500-letnico kmečkih uporov, e-aen izmed dokazov, kako Slovenci na Koroškem kljub vsemu, kar se je dogajalo in se še dogaja na njihovi •iiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiuu Mesečnik «Dan» štev. 7-1973 »Kako to, da niste še nič poročali o najnovejši številki mesečnika «Dan», ki sem jo že pred tedni prejela. Zdi Se mi namreč, da je ta naš prelepi mesečnik, kakršnega doslej še nismo imeli, postal kar precej zanimiv, tako da ga vsak mesec nestrpno pričakujem,« nam je telefonirala mlada tabornica iz Rodu modrega vala. Pojasniti smo ji morali, da nam je tokrat zadevni članek odpovedal naš o-bičajni ocenjevalec tega našega mesečnika z izgovorom, da ne more pisati o tej številki, češ da vsebuje tudi njegov sestavek. In res sledi prvim uvodnim običajnim uredniškim obvestilom v štev. 7 mesečnika «Dan» na prvem mestu sestavek Pavla Stranja pod naslovom »Kakšno bo novo staro mesto«. Sestavek, ki je opremljen s številnimi izredno zgovornimi fotografijami tržaškega starega mesta dokazuje, da njegov avtor zelo dobro pozna ta del Trsta in da je prav, da ga je urednik mesečnika postavil na začetek najnovejše številke, čeprav je zelo tehten tudi kratek spominski zapis izpod pe-rca univ. prof. dr. Franceta Avčina o pokojnem velikem slovenskem pesniku Alojzu Gradniku. No, zdi se nam, da moramo ob avtorjevi omembi odpuščanja in ugotovitvi, da je bil pesnik sprejet med nesmrtnike šele za 80-letnico, navesti — iz Gradnikovega življenjepisa — podatek, ki ga vsebuje sedaj že vsaka knjiga o zgodovini slovenskega slovstva. Ta podatek je v «Zgodovini slovenskega slovstva« Franca Zadravca (knjiga 7, str. 41). Tudi zanimivi prispevek Ane Čebokli o Gradniku bo zelo verjetno v ustrezni meri upoštevan v zgodovini zlovenskega slovstva. Zelo prijetno se v »Dnevu« berejo sestavki Lojzeta Abrama («Zaplula bo barčica moja«) in E. B. (»Naša obala in srčna kultura«). Nadvse tehten pa je sestavek Bojana Brezigarja: »Hudi časi na Hudem letu«, ki obravnava dolgoletno krivično ravnanje z našimi ljudmi, ravnanje, ki ga vse premalo vztrajno in na glas ter preveč poredkoma obsojamo. Rubrika »Globus« je tudi zelo pestra in sledijo ji izredno zanimivi prijetno zapisani vtisi iz Švice Oda Kalana. Tokrat žalostni »Naivnež« je kot običajno duhovit tudi s svojo najnovejšo glošo o strukturalizmu in Slovencih. V rubriki «Ocene in misli« je brez dvoma upoštevanja vredna še kar originalna ugotovitev A. Mermolje: »Kulturniško delo je v bistvu prevratno, saj se loteva ogromnega stroja, ki rojeva mišičaste junake in super lepe dojke. Problem je, da se lotevamo tega stroja s strojčkom, ki oblikuje ošabne, nedosegljive Julije in pa nezmožne, neuspešne in žalostne Prešerne«. O razpravi dr. Mare Poldini -Debeljuh o stikih med dvema narodoma je napisal poročilo mladi pesnik Marij čuk, prof. Josip Tavčar pa o najnovejšem Cecovinijevem pripovednem delu «Burlesque», ki jo ocenjuje kot »mnogo več od satire na potrošniško družbo«, t. j. kot «boleči krik razočaranega človeka, ki še verjame v ideale in mora enkrat za vselej ugotoviti, da jih njegov sin odklanja v imenu totalne svobode, s katero potem ne ve kaj početi, saj ne more ali noče razumeti, da je prava svoboda samo svoboda duha ne pa svoboda obnašanja, ki se nujno spremeni v omejevanje enake svobode bližnjega«. Marjan Pertot je prispeval koristen zapis o visoki obletnici pevskega društva »Hajdrih« s Proseka, ki je bilo ustanovljeno leta 1887. V rubriki »Lirika meseca« Je ponatisnjen Gradnikov sonet »Punt« in pesem Antifona gofjsta te 6,- stoletja p. n. š. Sledijo »humoristični listi«, »mesec v napisih« in anekdote ter »knjige, ki jih svetuje Lado Premru«. Ing. žarko Uršič je prispeval zelo poučen članek iz filmske tehnike pod naslovom «Zoom» ter krajši sestavek o »duplikatu človeških možganov«. zemlji, ostajajo zvesti izročilom svojih prednikov, svoji politični in kulturni dediščini, ter z ljubeznijo sprejemajo domačo odrsko besedo. Na predstavi je bilo prav tako izraženo sožitje dveh narodov, saj so bili med gledalci tudi nemško govoreči Korošci. To seveda niso bili tisti, ki s svojimi dejanji izražajo nestrpnost do državljanov slovenske narodnosti v Avstriji.« «Dr. Franci Zwitter, ki je v imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pozdravil izvajalce in goste, med njimi Mitjo Vošnjaka, jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju, Bojana Lubeja, generalnega konzula v Celovcu, Hanzija Ogrisa, deželnega poslanca in druge, ter se zahvalil vsem, ki so sodelovali v pripravah za »Mi-klovo Zalo«, je med drugim oživil spomin na nastanek Žižkove igre in na politične dogodke v obdobju pred podpisom avstrijske državne pogodbe. »Slovenci na Koroškem so pred 400 leti in pozneje vztrajali v svojem neenakem boju za staro pravdo in njihov boj še vedno ni končan«, je med drugim rekel dr. Zvvitter. Svoj pozdravni govor je končal z besedami, da klic kmečkih puntarjev v »Miklovi Zali« in njihova pesem »Le vkup, le vkup uboga gmajna« Slovence na Koroškem spodbujata k uveljavljanju uzakonjenih pravic in nadaljnjemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju.« Poročevalec »Ljubljanskega dnevnika« France Vurnik pa v svojem po- ročilu o predstavi piše med drugim, da je bila »Miklova Zala« že pred 18 leti uprizorjena na istem kraju in da se je letošnja predstava začela »s pravim štehvanjem, ki je takoj prešlo v rej pod lipo; narodne noše, plesi in pesmi iz Koroške so bile predstavljene avtentično, razgibano. Nekaj več težav je povzročalo igralcem besedilo, v celoti podano v narečju . .. Naravno okolje, cerkev, lipa, v ozadju vas, je bilo domiselno uporabljeno za posamezne prizore in dogajanja. Tudi za ozvočenje velikega naravnega avditorija je bilo dobro poskrbljeno. V predstavi je nastopilo 70 igralcev, statistov, članov folklornih skupin in pet konjenikov«. Poročevalec Ljubljanskega »Dela« pa piše, da je treba o prireditvi govoriti kot o »manifestaciji, ki je v prvi vrsti imela narodnostno politične razsežnosti« in poudarja, da je »ljudstvo z avtomobili in avtobusi izdatno prišlo tudi iz Slovenije ter pazljivo spremljalo dogajanje na sceni.« Še prav posebno pa list poudarja, da si je ljudsko igro »Miklova Zala« v znani dramatizaciji F. Žižka in režiji Marjana Srienca ogledalo nekaj tisoč ljudi. «0-meniti velja, da je igra skušala izrabiti zgodovinsko ozadje kmečkih puntov in je zato vsebovala nekatere poudarke socialnega zatiranja oziroma kmečkega uporništva in s tem aktualno posegla v sedanjo koroško problematiko in ji je nemara tudi zato prisluhnilo več tisoč gledalcev.« n Iz knjige, ki je izšla letos ob 500-letnici Kmečkih uporov, Stanko Škaler: «BOJ ZA STARO PRAVDO« (Državna založba Slovenije — Ljubljana, 1973), stran 38: »Podobno pripoveduje o usodi premaganih upornikov prvi zgodovinar Kranjske Janez Valvasor v svojem delu »Slava vojvodine Kranjske«, kjer med drugim pravi, da so bili kmetje po prihodu Herbersteinove vojske »kmalu razbiti in tudi trdo kaznovani. Vzeli so jim imetje in mnogim tudi življenje. Neredki so bili nataknjeni na kol, obešeni ali so jih pretepli s šibami. Mnogim so po- žgali hiše. Od ostalih je morala dati vsaka hiša po en goldinar. Tako so jim izčistili žolč«. Koder je šla Herbersteinova vojska, je bila dežela opustošena, kot da bi bili šli čeznjo Turki. Iz Zagreba poročajo, da so priprave za snemanje zgodovinskega filma o kmečkem uporu že skoraj pri kraju. Izbrali so že ve- čino prizorišč za snemanje tega Nima, ki je doslej največji filmski podvig v Hrvatski. Direktorji in strokovni sodelavci so bili že na obisku v Budimpešti in Bratislavi, kjer so si v filmskih studiih teh mest ogledali kostume in orožje, ki bi ga lahko uporabili v filmu »Kmečki punt«. V Gradcu pa so dali ekipi na razpolago dragocene dokumente. milini.................................. OB IZIDU KNJIGE V TRSTU Bosna pripoveduje tudi Italijanom Mar ne bi bilo za tržaško založbo LINT primerneje, da bi se spomnila tudi Slovencev? Je vmes še vedno «večvrednostni» kompleks? Pri založbi LINT v Trstu je te dni izšla (kot smo že prejšnjo nedeljo omenili) antologija bosansko-hercegovskega pripovedništva dvajsetega stoletja. Obsežna knjiga, ki prinaša kratko prozo 23 najvidnejših pisateljev tega področja, je delo neutrudnega posredovalca literature jugoslovanskih narodov v italijanščini Giacoma Scottija. Da je ta na tem področju gotovo naj-plodovitejši ni nobenega dvoma, o tem pričuje dvanajst samostojnih knjig iz jugoslovanskih literatur v italijanščini, večidelj so to obsežne antologije. Za slednjo »NARRATO-RI BOSNIACI« je Scotti napisal tudi 35 strani obsegajočo spremno be- Mariborsko kulturno pismo Nič kaj hvale vrednega se ne bi mogel izraziti o mariborskem poletnem kulturnem življenju. Ra žen odprte Umetniške galerije, muzeja, knjižnic in nekaj kinematografov, drugih prireditev n\ In vendar bi Maribor z neštetimi naravnimi prizorišči lahko postal privlačno in pomembno festivalsko mesto. Nekateri manjši podeželski kraji v severovzhodnem delu Slovenije so se razmahnili v poletni kulturni dejavnosti, dočim vlada v mariborski kulturi poletno zatišje. Nič kaj razveseljiva bilanca za drugo največje slovensko mesto in center štajerske kulture Mariborski meščan v teh poletnih dneh lahko samo še podoživlja lepe umetniške večere v nedavni preteklosti, ko se je sezona nagibala k poletju O ekd-Jiški riejav nosti pred zaključkom sezone smo žo poročali. V mislih so nam glasbene in likovne orired tve, ki si jih v poletnih dneh radi prikličemo v spomin, da si vsaj za silo Pctpšimo žejo po kulturnih rinhrinah. Oživimo in osvežimo si ob mislih na ljubke cicibane, ki so peli in plesali na prireditvah v proslavo stoletnice otroških vrtcev v polni Unionski dvorani. Na nastop na malem stadionu v Ljudskem vrtu, na razstavo likovnih del in o-troških izdelkov iz raznih materialov blaga, plastelina in raznovrstnih rastlinskih bilk in sadežev. Starši in družbeni delavci so se lahko prepričali, da je mladina v skrbnem varstvu vzgojiteljic, ki otroke v predšolski dobi vsestransko uvajajo za vstop v šolo. Se zdaj nas opiata l<-.oo petje mezzosopranistke Eve N/však Houškove, ki je s tenkočutno u- metniško interpretacijo posredovala pesmi Schumanna, Brahmsa, Wolfa, Berga in Slavickega, čeprav smo pogrešali pesmi slovenskih komponistov Pela je tehnično dovršeno in z lepo kulturo svojega kristalno čistega glasu. Končno se je po dolgem času predsta Al na koncertnem odru tu di operni orkester mariborskega gledališča. Pod izvrstnim vodstvom dirigenta Antona Nanuta iz Dubrovnika je izvedel Kogojeve Ba- gatele v Srebotnjakovi predelavi, Mozartov koncert za klarinet in orkester v A duru in pa Beethovnovo osmo Simfonijo v F-duru. O-Perni orkester, čeprav ni polno številno zaseden s potrebnim šte- vilom instrumentov, zlasti godal, je simfonični spored zaigral prepričljivo in z vzgledno interpretacijo. Čudovit je b i klarinetist Pie-tro Cavalierre kot gost iz Dubrovnika, ki je izvabil iz instrumenta čudovito lep ton. Operni orkester se je torej ponovno izkazal kot simfonično zanesljivo telo in požel za svoje u-spešno izvajanje navdušujoče a-plavze. Naše misli rade pohite v teh dneh tudi v razstavne prostore U-metnostne galerije na upodobitve skupine umetnikov srednje in mlajše generacije iz Ljubljane pod nazivom Grupa 69. Že lansko leto so vzbudili v Mariboru veliko zani manje, letos pa še toliko bolj, ker so se imena slovenskih umetnikov Mariborčanom še bolj vtisnila v spomin Razstavljali so oljne podobe, grafike in kipe. Med umetniki je vzbujal posebno pozornost mariborski kipar Slavko Tihec s petimi lesenimi plastikami iz najnovejšega obdobja Tihec je redno vključen v to ljubljansko umetniško skupino. S spominsko razstavo slikarskih del Marjana Dovjaka, so se mariborski ljubitelji likovne umetnosti oddolžili ustvarjalnosti tragično preminulega slovenskega umetnika. Prvič po desetih letih, ko se je bil predstavil mariborskemu občinstvu je bil predstavljen življenjski opus žal prerano preminulega slikarja. Po prvih upodobitvah obledelih o-kolij čakalnic s hladnimi sivimi toni je prešel v obdobje toplih pej-sažev zemlje in žitnih polj Vojvodine. Nato se je v času izpopolnjevanja v Parizu lotil kubizma, ki mu pa ni bil preveč pri srcu. Zato pa mu je dobro služil v prehodu v konstruktivizem, ki ga je občutil zlasti v delih slovenskih industrijskih pejsažev. Njegovo umetniško izpovednost je prekinila smrt v času, ko si je izoblikoval lastni izpovedni način, ki bi ga moral samo še izkristalizirati. EMIL FRELIH sedo o avtorjih in prevedenih delih. Na literarno ustvarjanje Bosne in Hercegovine je nedvomno opozorila šele Nobelova nagrada Ivi An-driču, vendar bi bilo napačno misliti, da je Andrič osamljen vrh, v prozi ima kvalitetno zaledje tako v klasiku Petru Kočiču, kot v sodobnikih Meši Selimoviču (v slovenščini poznamo njegov sloviti roman Derviš in smrt in pa Trdnjavo), Branku čopiču in Mladenu O-ljači: prav tako je izrazita in bo-— gata proza in poezija zadnjega časa, ki jo pišejo čamll Sijarič, An-djelko Videtič, Sead Fetahagič in drugi. Vsi ti in še mnogi drugi so zastopani v novi italijanski antologiji, ki prinaša po eno ali dve krajši prozi od vsakega: premalo, da bi pisatelje dodobra spoznali v vsem razponu njihove ustvarjalne moči, dovolj pa, da vzbudi zanimanje in željo po še temeljitejšem in obsežnejšem srečanju z njihovimi deli. Sicer dragocena antolo- Le livre slovene, 73 n. 1 Najnovejša številka te znane revije vsebuje na prvih straneh nemške prevode odlomkov iz del Lojzeta Kovačiča in Tarasa Kermavnerja ter francoske prevode: Tarasa Kermavnerja, dalje angleške prevode pesmi Tomaža Šalamuna, odlomek iz eseja Antona Ocvirka »Srečko Kosovel in konstruktivizem«, nemške prevode 25 pesmi iz Kosovelovih »Integralov« (prevod je izpod peresa Vilhelma Heili-gera). — Sledi francoski prevod odlomka iz razmišljanj Nika Grafenauerja ter angleški prevod dvanajstih nje- govih pesmi (prevedel Jože Lazar). V francoščini je objavljen poseg Alojza Rebule na V. mednarodnem srečanju pisateljev v Piranu. V nemščini sta objavljena posega na istem srečanju Ernesta Fischerja in Pavla Kruntora-da, v angleščini pa poseg Johna Bergerja ter končno še v francoščini poseg bosanskega pesnika Andjelka Vu-letiča. Zadnji prispevek pa je poseg na istem srečanju, ki ga je imel Italijan Gino Nogara pod naslovom »L* letteratura dal nazionale alTinterna-zionale«. j Srečko Kosovel v nemščini j ; Mrtve oči Tote Augen ) Septembrski hlad. ) Jutro. Mrzlo nebo. S Mrtve oči. ( Starci. / Slepci. ) Sivo jezero onemoglosti. ( Mrtvi srd. } V oktavan se vzpenjam ) nad lastno bolest, ) zmagoslavno pojoč: < ČLOVEK, NA POMOČ! septemberkdlte. ( morgen, kalter himmel. tote augen. ( greise. ) blinde. J graue see der kraftlosigkeit. ) toter zorn. J oktavenartig schivinge ich mteh empor liber den eigenen schmerz. < »iegessicher singend: ) mensch, zur hilfe! ? \ (Prevedel: VVilhcIm Heiliger) j ) Iz revije »Le livre slovšne, 73», it. 1. Richard Burton v vlogi maršala Tita v filmu «Sutjeska». Iz revije »La Revue Mensuelle Yougoslave» VII. - Vlil., 73 gija je tako lahko le pokušnja in vzpodbudna za načrtno in rodno prevajanje del iz jugoslovanskih literatur v italijanščino, saj so te literature po našem mnenju gotovo v samem vrhu sodobnega snovanja v svetu, saj rastejo iz bogate in samosvoje tradicije pa tudi iz balkanskih tal, ker je tisočletno srečevanje, križanje in medsebojno oplajanje kultur vendarle izostrilo literarno tematiko na eksistencialno bistveno in na človeško vredno. V dobi mešanja (a ne še oplajanja) kultur v svetovnem merilu je to lahko sugestija za pot k zbliževanju ljudi in za razumevanje osnovnih potez in procesov v človeku. Tržaška založba LINT je naredila s to antologijo v italijanščini, ki pa sledi šele pred letom izšli zbirki poezije Makedonca Anteja Popovskega prvi korak v odkrivanju in vrednotenju tega sveta: temu bi morali slediti še drugi, ki naj dokazujejo nenehno zanimanje in občutljivost za dragocene kulturne dosežke v sosednji državi, ki jih je kulturna Italija doslej omalovaževala. Ne nazadnje je za to posredniško nalogo poklican Trst, ki je s tega zaledju doslej črpal svoje energije in ki v poslednjem času spet išče v njem svojo funkcijo: vendar naj ob hvali za spodbudno dejavnost LINT dodamo še malce pikro: Ne bi bilo za založbo primerneje, da bi se pred ali vsaj ob prevajanju iz literatur Mal edoncev in Bosancev spomnila tudi Slovencev, ki so jim najbližji, pa prav tako neznani? Ali pa so ti preveč blizu, da bi jih lahko cenili, ali pa je vmes še vedno večvrednostni kompleks? < NARRATORI BOSNIACI - Anto-logia a cura di Giacomo Scotti, Edizioni LINT Trst 1973, strani 350, cena 4000 lir. MARKO KRAVOS tsasSm/ * • r DUAKI ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V ŠOLSKEM LE1U1972/73 PO KRAJIH NJIHOVEGA STAINEOA BIVANJ* \ \ VtM • 1 BJAK f o OttlNSN CtUTAl «0 NOVI «««•» KAOTUTVI NIZ. o«6n«n ct«m mn n« sniMim ir«*«* kaheutv« Iz članka D. Nečaka v zadnji številki »Naših razgledov« (ob desetletnici prvih matur na zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu) povzemamo naslednje po- datke skupaj s spodnjim zemljevidom: »Do danes je na slovenski gimnaziji v Celovcu maturiralo 334 dijakov s celotnega območja južne Koroške, število dijakov se iz leta v leto viša, letošnja številka 424 pa je že pravi intelektualni potencial, ki ga koroški Slovenci v svojem boju za obstanek in napredek neizogibno potrebujejo. Število dijakov in njihova pro- venienca sta hkrati tudi jasen do kaz, kje vse Slovenci živijo in kaže podubo, ki jo nekateri izmed večinskega naroda tolikokrat iščejo (glej karto).« Mladika 5-6 1973 Številka vsebuje uvodni članek Franca Mljača o deželnih volitvah, novelo »Deviške misli« Irene Žerjal, ki je zanjo prejela tretjo nagrado na natečaju Mladike. Maks šah piše nato pod naslovom »šola — večni bolnik« med drugim tudi nekaj stavkov, ki bodo verjetno povzročili marsikakšno javno pripombo. Ob koncu svojega razmišljanja piše namreč: «Poraja se tudi vprašanje, ali Sindikat slovenskih šol na Tržaškem res predstavlja vse šolnike, ki nas je preko 300. Občnega zbora se udeležuje kakih 50 članov, članskih sestankov pa še manj. . . Sindikat mora ukrepati po volji članstva ne pa napovedovati stavk, če je članstvo proti«... Itd. (Ali se je M. š. kdaj vprašal, koliko članov treh največjih sindikatov v Italiji se udeležuje občnih zborov ali sestankov in to število primerjal s številom članstva teh sindikatov ter si nato postavil podobno vprašanje o umestnosti stavk, ki jih trije sindikati napovedujejo?) — Stanko Zorko piše nato o smrti Jožefe Vilher, vd. Fabris, vnukinje Miroslava Vilharja, ki se je rodila leta 1884 v Postojni. S. Z. navaja tudi nekaj odlomkov iz pisma pokojnice od 28. 10. 1972, iz katerega izvemo, da j« njena sestra Roza umrla v Trstu leta 1904. Sledi prevod Avguste Smole »Balada o treh kraljih« češkega pesnika Jana Nerude. Anton Kacin nadaljuje s svojimi spomini in piše tokrat o publicistu in ugankarju ter dolgoletnem župniku v Sovodnjah Petru Butkoviču - Domnu, ki je znan starejšim čitateljem še tiste Mladike, ki je izhajala takoj po prvi svetovni vojni. Sledi pesem Vladimira Kosa »Na naši sedmi cesti«. Alojz Rebula pa je objavil popolno besedilo svojega nagovora ob otvoritvi rimskega Slovenika 19. junija letos: tudi površen bralec bo lahko ugotovil, da nagovor vsebuje — poleg nekaterih resnic — marsikakšno vprašljivo trditev. Rubrika »Razmišljanja mladih« vsebuje sestavek o vlogi laikov izpod peresa anonimnega «i. j.», ki je takoj v začetku zapisal: »Prve dni julija je imelo po Sloveniji devetinpetdeset fantov novo mašo. Primorsko zamejstvo je tudi letos, kot že vrsto let, ostalo brez tega praznika vere in življenja. Nima smisla ponavljati polemike o vzrokih za ta položaj. Vzroki, ki so lahko silno zapleteni ali pa pretresljivo preprosti.« M. B. je zapisal zanimiv intervju »Kako je bilo pri maturi?, kam po maturi?«. V rubriki »Novela mladih« najdemo novelo »Srečanje s Tomažem« Lucije Abrami. Nato M. š. upravičeno polemizira pod naslovom »Je Nadiža zares kalna?« z dopisnikom «L'Os-servatore della domenica« in mu svetuje, naj si »ogleda in preštudira« Zgodovinsko - jezikovni in etnografski atlas Furlanije« o katerem smo tudi v našem dnevniku že pisali. Martin Jevnikar nadaljuje z objavljanjem koristnih podatkov < »zamejski in zdomski literaturi«: tokrat so na vrsti trije Korošci: Florian Li-pusch, Valentin Polanjšek in Milka Hartman. Isti avtor poroča tudi o knjigi »Moja rast« pok Ivana Dolenca, ki je izšla pri emigrantski Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu. Sledi zapis v cceno prejetih publikacij. v rubriki »Za sodobne žene in dekleta« pa sestavek Andreja Petkovška »Kako so zdravili nekoč« ter sestavek Mate: »Na počitnice«. Številka se zaključuje z rubrikama »čuk na Obelisku« in »Smeh in dobra volja«: v prvi se »Čuk« obregne tudi ob našega j. k. s trditvijo, da »Čuk« v prejšnji številki »ne blati tistih, ki so se med drugo svetovno vojno borili proti fašizmu in nacizmu ...» (Bralcu, ki hoče ugotoviti resnico, svetujemo naj »Čukove« besede v prejšnji številki Mladike vnovič prebere!) Development Forum Prejeli smo aprilsko številko časopi sa »Development Forum«, ki ga izdaja »CESI« — »Centro di Informazio-ni Economiche e Sociali delle Nazioni Unite, Ginevra«. Odgovorni urednik je Giovanni Ameodo, uredništvo Je v Milanu v Ulici Cavennaghi štev. 4. Vsebina pa je naslednja: Steve VVhite-house: »Orožje in pomoč«; Jean Lecef »Evropa devetih in tretji svet«; Leif Vetlesen: »Pomoč državam v razvoju«; razgovor z gospo Annie Jagge: »DD 2 afriško stališče«; P. Arthur Mc Cormack ; »Katoliško stališče«; Jacques Beaumont in Lester Pearson: »Mobilizacija javnega mnenja«: Ed-vvard Ploman: »Napredek prihaja iz neba«; Peter Schultz: »Na platnu je glas vasi«; on. Mario Pedini: »Etapa odnosov med Evropo in Afriko«; sledijo vesti iz Italije in drugi zaoisi ter Kenneth Mellamby: »Kako načeti vprašanje ambienta«. «Carte segrete« Prejeli smo štev. 21 te izredno originalne italijanske revije za meseca januar - marec 1973. Glavni urednik je Domenico Javarone. Revija nosi podnaslov «Rivista trimestrale di let-tere e arti«. Najnovejša številka vsebuje zelo zanimiv pogovor Laure Pon-tecorvo s pok. filozofom G. Lucaz-sem skupaj s filozofovo »fotobingra-fijo», ki vsebuje še neobjavljene fotografije iz dobe 1898 do 1971. Sledijo italijanski prevodi sedmih mladih pesnikov iz vzhodnega Berlina. Dalje: Henry Miller: »Mirni dnevi«; A. M. Bidaud: »Zaratustra iz Brooklyna»; Henry Miller: »Voda v odsevu«; isti: »Ljubite, ne ubijajte«; Fidia Gambet-ti: Trinajst novih pesmi; Aleksander Petrovič Dovčenko: »Zemlja« (predstavila in prevedla Rita Giuliani). Sledi popolno besedilo priziva, ki ga je vložilo uredništvo revije proti razsodbi rimskega sodišča, češ da je revija zakrivila kazensko dejanje »Apologije uporabljanja mamil in zaradi hujskanja k nasilstvu proti uradnim osebam« in sicer v svoji štev. 6 že leta 1968. Sledijo še zanimivi sestavki pod naslovi: «Carte scoperte — do-cumenti — ipotesi di progetto« — »Ci-nema Emilia — dalla regione con ra-gione« s podnaslovi: »Teatro metafiai-co», »Affermazione storica dellavan-guardia romana?« — »Ossessione« di Serra? — »I tarocchi di Paola«. Sestavek je opremljen z zanimivimi ilustracijami. Dalje sledi pesem »Poesia da campagra per lettura da cam-a-gna« — provvidenze per la valle del Belice (avtor Antonino Cremona). Nato je na vrsti novela Mariele Bettari-ni pod naslovom »La tina n. 5 del reparto«. Revija se zaključuje z rubrikami «L'ibridine» in «11 consiglie-re letterario segreto« ter »Lo scon-sigliere audiovisivo cinematografico segreto«, «11 diavolo dell avvocato tra poesificati e poesificanti«, ki vsebuje \erze pod naslovom »Gli impensabili allordine della parola da Ulianin a Montagu 1 ipotesi di progetto č quella di disalienarci dal futuro per il pre-rente prossimo senza pili figli nepiure di carta stamnata«. — številka je precej obsežna: 223 strani in stan« 1300 lir. La Rlvlsta Dalmatica Prejeli smo številko za aprii-ju-nij 1973 že 44 let stare revije »La Rvista Dalmatica». ki jo izdaja »Associazione Nazionale Dalmata di Roma«. Iz vsebine navajamo naslednje prispevke: Manlio Cace: «Francesco Carrara di Spalato, patriota martire« - Corrado Cariizzi: «11 dibattito sullannessione della Dalmazia alla Croazia« — Gian I.u-dovico Masetti - Zannini: »Venti donne di Dalmazia nel tardo cin-quecento romano«. Glavni urednik revije je Giuseppe Ziliotto, odgovorni urednik pa Manlio Cace. - Uredniški odbor sestavljajo: Francesco Anelli, Angelo Debenvenuti, Gica Bobich. At-tilio Budrovich, Aldo Duro, Tuilio Covacev, Gianni Fosco, Bruno Franchi, Nino Just - Verdus Mar-co Ferlini. Antonio Radmilli, Od-done Talco, Arrigo Zink in Alberto Marani. Uredništvo in uprava sta v Rimu, Piazza Firenze 27. Posamezna številka stane 800 lir. Letna naročnina pa 3.000 lir. «L'esule» Prejeli smo iz Milana (Via Orti 10) časopis »Lesule«, štev. 45 (leto VIII.) za maj junij 1973. Odgovorni urednik časopisa je Gianni Fosco, člani uredniškega odbora pa so Antonio Carbonetti, Carlo Cat-talino, Aldo Depoli, Piero Emmeri, Vezio N. Panola, Luigi Papo, Fer-ruccio Predolin in Emi liano Rocci. Iz vsebine: »Attenti a sinistra« (u-vodni članek); »čudna demokracija pod vodstvom KPJ«; »Zgled, ki ga je treba oponašati - Suh odgovor Dunaja jugoslovanski nesramnosti«. «26 let po diktatu - Negotovost meje«; »Osebnosti stare Dalmacije«, »Una tradizione rinun-ciataria«. itd. itd. P nmoršlčHinevnik: 6 L '/'S/'" m NEDELJA, 12. AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 MASA 12.00 NABOŽNA ODDAJA 12.30 KMETIJSKA ODDAJA 18.15 PROGRAM ZA OTROKE PIKA NOGAVIČKA Obisk v lunaparku 18.45 SVET RIMLJANOV Da bi zadostili zahtevam, ki jih je v zvezi s cesarskim nasledstvom postavil Dioklecijan, je Galerij, cesar vzhodnega cesarstva, držal kot talca Konstantina, sina Konstancija, cesarja zahodnega cesarstva. Temu uspe zbežati v Galijo, kjer ga proglase za naslednika umirajočega očeta. Oktobra 1. 312 si oba poglavitna tekmeca za cesarski prestol, Konstantin in Masencij, s svojima četami stojita nasproti. Konstantin zaukaže svojim legionarjem, da na svojih zastavah naslikajo znamenje križa. Masencij je ubit. Konstantinova žena, Fausta, Masencijeva sestra, pa se noče udeležiti soprogovega triumfa. Kasneje jo njegova telesna straža umori. Njegova druga sestra, Kostanca, se poroči z Licinijem, poveljnikom vzhodnih čet, s katerim Konstantin sklene sporazum, na osnovi katerega so kristjanom priznane nekatere njihove pravice. Toda ta ne spoštuje sporazuma, nakar ga Konstantin v bitki premaga in postane edini vladar obeh cesarstev. Vendar prenese svojo prestolnico na Bospor, da bi se ognil vplivanju patricijev in senata. Stari Bizanc je bil ves obnovljen in nekaj časa so ga imenovali Novi Rim. 19.45 PROFESOR BALTAZAR Slikanica Jugoslovanska produkcija 20.00 ŠPORTNI DNEVNIK Napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 LE AVVENTURE DEL BARONE VON TRENCK II prigioniero di Magdeburgo 6. in zadnji del 22.15 ŠPORTNA NEDELJA 23.00 DNEVNIK Vremenska napoved DRUGI KANAL 18.00 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA 21.00 DNEVNIK 21.15 VČERAJ IN DANES Varietejski program 22.25 PORTRET AVTORJA Ta filmski prikaz, ki govori o slikarju Renatu Guttusu, je razdeljen na dva dela. Na začetku bo namreč prikazano vse iz njegovega otroštva in mladosti. Guttuso je rojen 1. 19i2 v Bagheri, v pokrajini Palermo, in je v vsoji umetnosti vedno ohranil nekaj stalnih elementov doživi jene stvarnosti iz let svojega doraščanja in umetniškega dozorevanja. Toda v njem je močno prisoten tudi novatorski duh, ki mu omogoča nove ideje na področju umetnosti, morale in družbe kot take. V drugem delu bo dolg intervju z umetnikom, kjer nam bo sam pojasnil razlike med raznimi obdobji svojega slikanja, od prvih let s krepkimi avtobiografskimi poudarki do polne zrelosti okrog štiridesetih let. Nadalje nam spregovori o svoji težnji, da podpre kubizem Picassa in nemški ekspresionizem socialne smeri, kakor tudi o vzrokih, ki so ga privedli do njegovih današnjih del. TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 6.30 Kmetijska oddaja; 9.00Maša; 9.45 Glasba za violino in klavir; 11.15 Mladinski oder; »Oliver Twist» — četrti del; 12.00 Nabožna glasba; 13.30 Glasba po željah; 15.45 »Šimnov Lipe*, povest; 17.25 Glasbeni cocktail; 18.00 Glasba na temo: R. Strauss in B. Bersa; 18.45 Jazz; 19.30 Zgodovina ital. popevke; 20.00 Šport; 20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slov. viže in popevke; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 7.15 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orkester «La Vera Romagna»; 10.35 Pisan spored; 11.20 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.45 Juke box; 15.30 Z nami je...; 16.00 Pevci lahke glasbe; 17.30 Na počitnicah z ...; 18.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 18.35 Glasba po željah; 19.30 Primorski dnevnik; 19.45 Domače pesmi in melodije; 21.00 Dober večer v glasbi; 21.40 Parada orkestrov; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.00 in 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; •y.l5 Popevke pod senčnikom; 11.15 Folk glasba; 12.20 Hit Parade; 13.20 Za počitnice — spored z V. Valeri in A. Lionellom; 14.00 Plošče za poletje; 16.00 Popoldne z Mino; 17.20 Glasbeno-govorni spored z G. Bramierijem; 18.15 Simf. koncert; 19.05 Stare popevke; 21.35 Komorna glasba; 22.20 Andata e ritorno. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Maurizio in; Joan Baez; 8.40 Plošče lahke glasbe; 9.35 Veliki variete; 11.30 Vesel poletni program; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento»; 14.00 Pisan spored; 17.30 Glasba in šport; 18.40 Opravljivci; 20.10 »Andata e ritorno*; 20.50 Koncert operne glasbe; 22.10 Glasba v večeru. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Glasba za orgle; 11.30 Baletna glasba; 12.20 Glinka in Rimski Korzakov; 13.00 Folklorna glasba; 14.10 Koncert izvaja Quartetto Italiano; 15.30 «11 volo su Roma*, radij, priredba; 16.40 Komorna glasba; 18.00 Klasiki jazza; 18.30 Antologija interpretov; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.45 Strani iz albuma; 21.30 »Anna Bolena* — radij, priredba. SLOVENIJA 8.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.05 Radijska igra za otroke Miroslav Košuta; Rdeči trolejbus; 9.40 Skladbe za mladino; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.05 Še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi boja in dela; 11.45 13.00 Naši poslušalci čestitajo; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Domači ansambli; 15.30 Humoreska; M. Schmidt; Bratje k soncu; 16.05 Popularne operne melodije; 17.00 Radijska igra. Ivan Klima: Klara in dva gospoda; 17.45 Ati Soss in Milan Ferlež s svojima ansambloma; 18.05 športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Plesni orkester; 23.40 Vedre note; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Nočni cocktail. PONEDELJEK, 13. AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 18.45 19.15 19.45 PROGRAM ZA OTROKE GOSHU IL VIOLONČELISTA Japonska povest 18.30 FOTOSTORIE Iguana (lo 1 q Irci io RAGAZZO Dl PERIFERIA 7. nadaljevanje DNEVNIK Športne vesti Ital. kronike Vremenska napoved 20.30 DNEVNIK 21.00 SOUVENIR DTTALIE Film v režiji A. Pietrangelija Glavni interpreti June Laverick, Iaseblle Corey, Inge Scho-ner, Gabriele Ferzetti, A. Sordii. M. Girotti, V. De Sica. 22.50 PREMIERA FILMOV V Italiji iz leta 1957, ko so se moški debelo pogledali če je mlado dekle dvignilo palec, da bi se zastonj peljalo križem po državi, se tri mlade tujke Margaret, Josette in Hilde odločijo, da bodo skupaj obiskale državo, V začetku potujejo z lastnim avtomobilom nato pa ga izgubijo in morajo računati na dobrosrčnost drugih avtomobilistov. V Bologni Margaret sreča prof. Parentija, Josette pa se v Firencah zaljubi v Ser-gia, ki okrade staro ljubico, da bi sledil novi ljubici, Hilde pa se v Rimu zaljubi v Gina. Margaretina ljubezen ni srečna, in dekle odpotuje domov s prvim letalom; tudi Hilde in Josette se vrneta domov a obljubita «zaročencema», da se bosta v kratkem vrnili. 23.00 DNEVNIK Šport in vremenska napoved DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.15 SREČANJA Eno uro z Diegom Valerijem Diego Valeri sodi med najbolj vidne predstavnike italijanske literature našega stoletja. Leta 1913, ko se je začela njegova književniška kariera, ko je Ezra Pound ustanovil v Londonu imag nistično gibanje, se je Valeri v Parizu udeleževal kubističnih diskusij in bil priča Colettinega vzpona. V pogovoru z Vannijem Ronsisvallejem se dotika tako preteklih kot sodobnih problemov kulture in književnosti 22.15 NASTOP ZBOROV XX. POUFONSKI MEDNARODNI NATEČAJ »Guido d’Arezzo» Danes je na programu zaključni del XX. mednarodnega po-l fonskega natečaja »Guido d'Arezzo», ki je bil lani registriran v gledališču Petrarca v Arezzu. Režiral ga je Walter Mastrangelo, predstavlja pa ga Ira Ferri. Vsekakor ga lahko uvrstimo med najbolj pričakovane predstave na področju vokalne polifonije tako v Italiji kot v inozemstvu. V tem to skanskem mestu se vsako leto srečujejo zbori z vsega sve ta in nastopajo bodisi s starimi kot tudi s sodobnimi deli Gre za pevce in zbore, ki se glasbi ne posvečajo poklicno, marveč kot diletanti, iz ljubezni do glasbe. Med njimi so delavci, študenti, profesorji in dr., ki se iz veselja posveča jo petju. Danes bomo prisluhnili zmagovitim zborom: zboru Dobri Kristov iz Varne (Bolgarija), zboru »Corale Francesco Coradini* iz Arezza, raznim drugim zborom iz Madžarske, Čehoslovaške, Švedske itd. Med temi je tudi jugoslovanski zbor »Joža Vlahovič* iz Zagreba. Poleg del iz ustreznih na-c onalnih repertoarjev, bodo podajali tudi dela slavnih skla dateljev, kot so Kodaly, Debussy, Bartok, Schumann in Grieg TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Karajan podaja Beethovna in Brahmsa; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Nekdanji in današnji glasovi; 19.30 Deželna kronika. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasna za dobro jutro; 9.30 «20.000 Ir za vaš program*; 10.00 Popularne melodije; 10.35 Pisan spored; 11.21 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Šport; 14.40 Mini juke box; 15.00 Glasbena galerija; 14.45 LongpIay club; 17.40 Parada orkestrov; 13.00 Poletje in mi; 19.00 Izložba hitov; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 21.00 Dober večer v glasbi; 21.40 Operne skladbe; 23.00 Popevke; 23.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PRCGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.00 in 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Lahka glasba; 9.15 Vi in jaz; 11.30 četrti program; 13.20 Hit Parade; 14.00 Ital. popevke 1973; 15.00 Za vas mlade — Pop glasba od 1960. do 1970. leta; 17.05 Sončnica; 18.55 «Country & Western»; 19.25 Godba na pihala; 20.20 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojo Tony Renis in Paul Mc Cartney and The Wings; 8.40 Kako in zakaj; 8.54 Galerija melodrame; 9.50 H. Balzac »Eu-genia Grandet* — 1. nadalj.; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Posebna oddaja: Danes Gabriella Ferri; 12.40 «Alto gradimento*; 15.00 Stendhal: »La certosa di Parma* — 8. nadalj.; 15.45 Glasbeno - govorni spored; 17.35 Oddaja za mladino; 20.10 »Andata e ritorno* z O. Vanoni; 20.50 Plošče lahke glasbe. • II riR. GRAM 10.00 Koncert; 11.00 Boccherini-jevi kvarteti; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Glasbeni intermezzo; 15.35 Rossini: »La cambiale di matri-monio* — komična opera; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 »Ver-so Damasco*, komedija. SLOVENIJA 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00. 19.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pojemo in igramo za vas, otroci!; 10.40 Z velikimi zabavnimi orkestri; 11.15 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije za opoldan; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Amaterski zbori pojo; 15.30 Naši poslušalci čestitajo; 17.00 »Vrtiljak; 17.40 Orkester Mancini; 18.10 Zveneča imena; 19.15 Pihalne godbe; 19.45 Poletni kulturni vodnik; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Operni koncert; 22.30 Zvočne kaskade; 23.15 Zaplešite z nami; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke se vrstijo. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 12. DO 18. AVGUSTA 1973 NEDELJA, 12. avgusta 9.55 Neznani leteči predmeti — film; 10 45 Polka je ukazana; 11.10 Kmetijska oddaja; 11.55 Otroška matineja; 12.50 Poročila; 12.55 Kažipot; 15.15 Ansambel Mi he Dovžana; 15.45 Po Dolnjem Posavju; 16.30 Igre brez meja; 18.00 Mednarodni rokometni turnir: 19.15 Poročila: 19.20 Nocoj nova atrakcija — sovjetski film; 20.50 Risanka: 21.00 Dnevnik; 21.35 A. Marodič: »Prve praske*; 22.15 Tuji pevci v našem študiju; 22.30 Šport; 23.00 Poročila; 23.05 Balkanske igre v plavanju. Koprska barvna TV 20.45 Volk atlet — risani film: 21.15 Informativna oddaja; 21.30 Možje divje dežele — film; 23.00 Jazz. PONEDELJEK, 13. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Pustite jih živeti — film; 20.00 Mladi za mlade; 20.45 Risanka; 21.00 Dnev- nik; 21.30 E. Bass: »Ogrlica*. A. V. Lunačarski: »Seansa* — TV igri; 22 30 Glasba Johanna Straussa; 23.00 Poročila. Koprska barvna TV 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 »Rav Anthony show» — glasbena oddaja; 22.20 »Vlačilci* — film. TOREK, 14. avgusta 19.10 Obzornik; 19.25 Veliki in majhni; 19.55 Nega telesa; 20.15 Priština in njena okolica; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 2135 »Vojna in mir* — nadaljevanje; 22.20 Kaj hočemo; 22.40 Po sledeh napredka; 23.30 Poročila. Koprska barvna TV 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 »Živi mrtvec* — film; 23.00 Dragi lažnjivci — kviz oddaja. SREDA, 15. avgusta 19.15 Obzornik; 19.30 Mačkon in njegov trop — film; 20.00 Filmska burleska; 20.15 Prijatelji glasbe; 20.45 Risanka; 21.00 Dnev- nik; 21.35 »Ljubiva se* — film; 23.35 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 Živo morje — dokumentarni film; 22.20 Young Generation show — Poreč, zabavno - glasbena oddaja. ČETRTEK, 16. avgusta 19.05 Obzornik; 19.20 Smuški tek — film; 19.55 Neznani leteči predmeti - film; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Kam in kako na oddih; 21.40 četrtkovi razgledi; 22.30 Prigode dobrega vojaka švejka — nadaljevanje; 23.30 Poročila. Koprska barvna TV 21.00 Risanka 21.15 Poročila; 21.30 Igre brez meja (Evrovizija). PETEK, 17. avgusta 19.10 Obzornik; 19.25 Pet-pedi: Domžale in Postojna; 19.55 Doktor na pohodou — film; 20.20: Rekreacija v teku stoletij; 20.45 Risanka: 21.00 Dnevnik; 21.35 Retrospektiva jugoslovanskega filma k sodobnemu izrazu (od leta 1948 do 1960); «Bakonja fra Bme; 23.20 XXI. stoletje; 23 45 Poročila. Koprska barvna TV 21.00 Risanka; 21.15 Poročila; 21.30 Upornik Bill — film; 22.20 Ansambel »štirje Kovači*. SOBOTA, 18. avgusta 17.00 Vzhodni Berlin: Tekmovanje v plavanju moških za evropski pokal; 19.15 Obzornik; 19.30 Risanke: 19.45 David Cop- perfield — nadaljevanje; 20.45 Risanke; 21.00 Dnevnik: 21.30 Brazilski narodni ansambel; 22.25 Šerif v New Yorku — film; 23.55 Poročila. Koprska barvna TV 17.00 Plavanje (prenos iz Ber lina); 20.45 »Spor* — film; 21.15 Poročila; 21.30 »Vztrajna igra* — film; 22.20 Mali koncert — «žar ptica* balet. Ko greste na dopust v Jugoslavijo lahko dobite PRIMORSKI DNEVNIK v letoviških krajih: NA PRIMORSKEM - SOŠKA DOLINA: KANAL KOBARID TOLMIN BOVEC IDRIJA V TOPLICAH: DOLENJSKE TOPLICE ROGAŠKA SLATINA NA GORENJSKEM: KRANJ ŠKOFJA OjKrt BLED BOHINJ JESENICE V ISTRI: UMAG NOVI GRAD POREČ ROVINJ PULJ LABIN KOPER IZOLA PIRAN PORTOROŽ V DALMACIJI IN HRV. PRIMORJU MALI LOŠINJ VELI LOŠINJ CRES CRIKVENICA REKA SELCE NOVI VINODOLSKI KRK SENJ RAB STARI GRAD — Paklenica ZADAR SPLIT MAKARSKA DUBROVNIK HVAR Zgornja Trenta, v ozadju Bav.ški Grintovec. Nedaleč od tod izvira Soča, po mnenju vseh najlepša evropska reka. Tega okolja bi sc ne smeli dotikati in niu nasilno vsiljevati drugačne podobe od one, ki mu jo je dala narava. Materialu nih vrednot bomo imeli še preveč, ko nam bo zmanjkalo sape pri duši in pri telesu ..............................................minil,,,,,,,,................. OBISK V BENEŠKEM DOLENJEM BARNASU Največja slovenska vas v nižavju na desni strani reke Nadiže Prijazen sprejem pri Costaperariovih - Mlada Lucija, hčerka, odločno za pravice in enakopravnost beneškega ljudstva - Mlekarna, ustanovljena pred 55 leti Cerkvica sv. Jerneja, katere oltar so izdelali mojstri iz Škofje Loke V zadnjem času pogostoma beremo v tisku vesti iz ene ali druge beneške vasi, medtem ko o največji stari slovenski vasi, Dolenjem Barnasu, na desnem bregu Nadiže, zasledimo le redkokdaj kako besedico. Ravno zato smo pretekle dni obiskali ta kraj z namenom, da ga predstavimo našim bralcem. Oglasili smo se pri petčlanski , slovensko zavedni družini Alda Co-staperarie, kjer so nas sprejeli izredno vljudno in občutili smo, da so bili zadovoljni z našim obiskom. Ugledni 60-letni kmet Aldo Co-staperaria je razgledan gospodar, ki ima rad človeka in ljubi svoj slovenski rod. Oba otroka iz njegovega zakona: Fabio in Lucija sta pred dvema letoma obiskovala v Špetru »Prvi tečaj slovenskega jezika*, kar je bilo staršema zelo po volji. Po tistem kurzu, ki je bil zanju prva slovenska šola v življenju, je nadiška mladenka Lucija Costaperaria postala še zaved-nejša Slovenka in odločna borka za splošne manjšinske pravice beneško - slovenskega prebivalstva Dolenji Barnas nima zapuščenih domačij. V njegovih 90 hišah živi okoli 260 beneških Slovencev, ki se že po tradiciji ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, saj je okrog vasi lepo polje, v neposredni bližini pa travniki in gmajna, ki jih oskrblja s kurjavo in malimi količinami industrijskega lesa. Dole-njebarnaški vaški starešina je 83-letni Vittorini Zufferli. Mlekarna v Dolenjem Barnasu slovi že nad 55 let. Najpreje je delovala nad «Blažonovim» hlevom, 1924. leta pa so zgradili novo mlekarsko hišo. Danes predeluje dnevno čez 1200 litrov dolenje - barna-škega mleka, a včasih ga je bilo že tudi več kot 1400 litrov. Dnevna proizvodnja mlekarne je 130 kg izvrstnega sira in 12 kg okusnega naravnega masla. Največ živine v vasi ima družina Borghese, ki oddaja dnevno nad 250 litrov mleka. Med vaščani je precej delavcev, učiteljev, profesorjev, inženirjev in en zdravnik, zaposlen v Milanu. Pomembna sta brata Garlo in Ludvik (Lodovico) Quarina, prvi po visokem službenem položaju v Banca dTtalia v Vidmu, drugi kot vodja videmskega katastra. Slednji je napisal in objavil razpravo o raziskavah in najdbah etruščanskih grobišč v bližini Mosta (Ponte San-quirino). V Dolenjem Barnasu na Beneškem ima skoro vsaka družina kakega svojca v tujini. Vas nima danes nobene šole ne vrtca, vse so prenesli v Špeter. Med leti 1925 — 1930 so bile v Dolenjem Barnasu velike maškerade, ki so vsako leto , dosegle svoj višek na vaškem trgu, j kjer se je ponavadi zbrala velika ■ množica gledalcev Nadiške doline. S kako industrijo se Dolenji Barnas ne more ponašati. Ima komaj malo obrtniško gradbeno podjetje Angela Specogne ter malo mizarsko delavnico. Mad gostinskimi obrati najbolj slovi restavracija «Ta-vernetta* na trgu sredi vasi. Za vasjo je velik kamnolom, kjer »Ital-cementi* že desetletja izkorišča kamnito rudo za svojo tovarno cementa v Čedadu. Nekateri domačini se zgražajo nad tem podjetjem češ da s svojim početjem grdo kvari naravne lepote in ropa bogastvo bližnje gore. Daleč naokrog je nekoč več desetletij slovela dolenjebarnaška velika godba na pihala, ki je danes' ni več. Imeli so tudi velik pevski zbor. ki dandanes poje edino še ob redkih cerkvenih priložnostih in še takrat le v skrčenem obsegu. Ugotovitev je žalostna, saj nam kaže, da je v Dolenjem Barnasu na Beneškem konec nekdanje velike in bogate vaške glasbene kulture, ki je nekoč cvetela iz rodu v rod. Stara cerkvica zgodovinske vrednosti je cerkev sv. Jerneja, ki nekako sovpada s tisto sv. Kvirina v Špetru in sv. Marka v Lipi. Ima zelo lep lesen oltar, katerega so baje izdelali rezharski mojstri iz Škofje Loke 1683. V kupolastem delu nad oltarjem je strop izrazito rebrast, medtem ko glavna cerkve- na ladja stropa sploh nima. Njena položna streha sloni na lesenem tramovju kakor tista na Stari gori v Benečiji. Nad glavnim vhodom na strehi je nadzidek za dva zvonova, a sedaj ima «beneški Jernej* samo en majhen zvon. Tla v cerkvici so iz stare rdeče opeke, okna visoka, zgoraj zaokrožena. Obok nad vrati se končuje v konico zlomljenega polkroga. Pred cerkvijo je nad skalnatim tlakom lopa. obsega mor* da 8 X 4 m. Okoli te «božje hiše* je bilo v preteklosti pokopališče kot drugod, sicer pa so sedaj v njej le malokrat v letu verski obredi. Leseni oltar cerkvice je pred leti nekdo hotel odkupiti za velike denarje. Toda domačini in Zavod za spomeniško varstvo v Benetkah so se bili odločno uprli nameravani nesramni kupčiji. Vzdrževanje zgradbe in nj a o—^me je malone opuščeno. Menimo pa, da je Jernejeva cerkvica v Dolenjem Barnasu zgodovinsko in umetnostno prav gotovo toliko vredna, da ji pripada pravica do splošnega vzdrževanja. Dolenji Barnas na Beneškem ima ti 'i svojo novejšo veliko in glavno cerkev patrona sv. Jožefa, v kateri je kot zaveden beneškoslo-' venski, duhovnik nad 50 let služboval pokojni častitljivi župnik Hvalica (Qualizza) Don Prepieri. V narodnem duhu je vzgojil vrsto dolenje-barnaških domačinov. Nepreceniji. va je njegova zasluga, da je Dolenji Barnas ostal vseskozi tako čisto slovenski, kot je bilo ob svojih prvih začetkih. Anton Birtič - Mečana Veljaven od 12. do 18. avgusta 1973 PISMA UREDNIŠTVU SAMO VOLJNO RAZDELJEVA NJE NA 12 ETNIČNIH SKUPIN Cenjeno uredništvo! Pred kakšnimi desetimi dnevi me je obiskal nadvse simpatičen slovenski visokošolec, ki opravlja za neki go-riški sociološki institut zanimivo raziskavo. Postavil mi je prav gotovo čez sto vprašanj predvsem v zvezi z mojo pripadnostjo eni izmed dvanajstih »etničnih skupin* itd. Na te skupine je namreč omenjeni inštitut razdelil prebivalstvo vzdolž (zahodno) italijansko - jugoslovanske meje. Pišem vam prav zaradi tega, ker se mi zdi ta razdelitev kar precej samovoljna, saj smo se učHi, da v naši deželi živijo v glavnem tri etnične skupine: Italijani, Furlani in Slovenci ter (v Kanalski dolini) nekaj Nemcev (tudi v znanem De Agostinijevem Atlasu piše tako) sedaj pa naj bi inštitut ugotavljal — kot rečeno — kar dvanajst takih skupin, ki naj bi bile: 1. Nemci in Avstrijci na Trbiškem; 2. Trbižani; 3. Slovenci Kanalske doline; 3. Rezijani; 5. Slovenci Terske in Nadiških dolin; 6. Slovenci goriške pokrajine; 7. Slovenci tržaške pokrajine; 8. Furlani; 9. Istrijani; 10. Bizjaki; 11. Tržačani (Italijani); 12. Goričani (Italijani). Kaj se vam zdi? Meni se zdi, da raziskava, katere podlaga je takšna razdelitev, ne more prispevati k našim narodnoobrambnim naporom. Trst, 11. avgusta 1973 (Sledi podpis) Op. ur.: Gre za raziskavo, ki jo opravlja goriški ISPI — Istituto di Sociologia Internazionale — Inštitut za mednarodno sociologijo. Ko nas je njegov predstavnik predvčerajšnjim obiskal v našem uredništvu, smo v razgovoru poudarili podobne pomisleke tistim, ki jih vsebuje gornje pismo. Sicer pa se bomo za raziskavo še zanimali in o njej po potrebi tudi poročali. OVEN (od 21. 3. do f »v\ 20. 4.) Verjetno se ( ) boste srečali z neko \Jr ^) oseb°, ki vam je všeč. Dnevi bodo minili v kar prijetnem razpoloženju. Lepe priložnosti za u-spešno poklicno delo. Možnost zaslužka. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dolgočasni dnevi. ' ] Melanholija. V poslov- "V I nih zadevah ugodne spremembe. Zanimivi razgovori, ki vam bodo dali možnost, da boste lahko odkrito povedali, kar mislite. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zatopljeni boste v delo in se skoraj ne boste zavedli, kako mine čas. Zamenjati boste morali nekatere načrte. Možnost potovanja. Nenadni obiski in presenečenja. RAK (od 22. 6. do 22. 7. ) V ljubezenskih zadevah ne bo nič izrednega, pač pa boste doživeli srečne in prisrčne trenutke. Preti vam nevarnost, da se bo poslabšal vaš gmotni položaj, zaradi tega skušajte bolj poskrbeti za svoje zadeve. LEV (od 23. 7. do 22- 8. ) Lahko boste rešili \ neko neprijetno vpra-I šanje, ker vam bo ' ' sreča naklonjena V poklicnem delu vam bo zelo koristila vaša iznajdljivost. Opustite zadeve, ki vam ne koristijo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pazite, da ne pokvarite harmoničnega sožitja z ljubljeno osebo, zakaj čustveni odnosi te dni ne bodo prav idealni. Ko se boste spet lotili dela, bodite v svojem poslovanju kar se da previdni. Možnost zaslužka. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neprijetno razpoloženje, ki ne bo ugodno vplivalo na ti-tiste, ki se bodo znašli v vaši družbi. Prijetna novica. Ne bodite presenečeni, če v poklicnem delu ne bo šlo vse tako, kot si želite. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Prejeli boste zanimivo sporočilo. Vaš ljubezenski spor ne bo trajal dolgo časa. Imeli boste polne roke dela, toda vaš trud bo žel priznanje in vam bo prinesel uspeh. Dobro razpoloženje. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Lepi načrti in dnevi, polni sreče ter zadovoljstva. U-godna priložnost, ki vam bo omogočila odkriti novo pot napredovanja v poklicnem delu. Nek nepričakovan dogodek, ki vam bo zelo koristil. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nesporazum z ljubljeno osebo se bo v najkrajšem času razčistil in med vama bo spet zavladalo razumevanje. Razgiba-poslovnem delu. Bodite raje nekoliko bolj potrpežljivi, da ne bi zadeli ob občutljivost nekaterih oseb. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Če boste strpni in popustljivi, vam bo uspelo kmalu poravnati nekatere malenkostne spore, ki motijo vaš odnos z ljubljeno osebo. Prijetna zabava. Znali boste izrabiti vse svoje sposobnosti, toda nikar se ne lotite več del hkrati. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V tem tednu boste doživeli več prijetnih in veselih presenečenj. Najbrže boste tudi morali spremeniti nekatere svoje navade. V poklicnem delu bo nekaj težkoč, ki jih boste mimogrede premagali. Pri čakujte pismo. Korisui. najlepše nost v terih oseb. PnrnoršKi*3nevnSje ŠPORT ŠPORT ŠPORT 12. avgusta 1973 /V- M POGOVOR S TRENERJEM MARKOVIČEM % Irti Mari k or letos starta [ s skromnejšimi načrti Kljub razočaranju se ekipa ni povsem razbila - V tekmi z Vozili prvi preizkusi Prvo gostovanje Mariborčanov v Novi Gorici je privabilo na novogoriški stadion rekordno število gledalcev, to je preko 2.000. Gostje so nastopili s svojo najboljšo postavo, ki jo trenutno premorejo. Po neuspešnih kvalifikacijah za nastop v prvi zvezni nogometni ligi, je nekaj igralcev namreč zapustilo vrste obdravskega ligaša in med temi tudi Binkovski. Brad-vič in Klančnik, ki so odšli v Avstrijo ter Rožič, ki se je vrnil k zagrebškemu Dinamu. Tudi Arnejčič 4e dalj časa ne nastopa zaradi poškodbe. Med Novogoričani je manjkal edino poškodovani Gulin. V prvem polčasu je bila igra na zadovoljivi tehnični ravni, domačini Pa so se izkazali predvsem z borbenostjo. Sredi polčasa je po napaki domače obrambe branilec gostov Petrič povedel svoje moštvo v vodstvo. Videli smo še nekaj uspešni) > akcij in sodnik je odpiskal konec prvega dela igre. V nadaljevanju sta obe ekipi preskusili še nekaj novih igralcev. Najprej so se znašli gostje in visoki Vičekovič je povišal vodstvo gostov. Po tem zadetku so se razživeli tudi domačini, katerim je uspelo znižati razliko po zaslugi Gorjana. Več pa domačini niso zmogli. V enem izmed številnih napadov je Djekič dosegel še tretji zadetek za goste in s tem Postavil končni rezultat. Lahko rečemo, da je bila tekma zanimiva in da so bili gostje tehnično znatno boljši, po sodnikovem žvižgu smo, se pomudili v slačilnici Mariborčanov, kjer nam je njihov tener Djalma Markovič odgovoril na nekaj vprašanj: — Kako so se Mariborčani znašli Po neuspelih kvalifikacijah? »Mnogi so skušali razbiti naš klub, toda s trdno voljo smo uspeli obdržati večino igralcev.. Pridobili smo tudi najperspektivnejše mlade igralce iz mariborskega železničarja, to je Kiša, Pirca in druge. Računamo tudi na poškodovanega Arnejčiča.* — Ste zadovoljni z današnjo tekmo? «Moji igralci niso prikazali tako dobre igre kot pred dnevi v Murski Soboti, še včeraj smo namreč imeli dva težka treninga, danes pred tekmo pa smo obiskali staro Gorico. Vseeno pa upam, da smo novogoriške navijače zadovoljili.* — Kakšni pa so plani za bodočnost? dinamo precej spremenjeno ekipo in ne bo lahko povezati vseh igralcev v strnjeno celoto. Skušali se bomo, boriti za eno od višjih mest, o prvem mestu pa si še ne upamo razmišljati.* — Kdo ima največ možnosti za uvrstitev v prvo ligo? »Vsekakor sta glavna kandidata subotiški Spartak in Osijek.* Tako smo končali razgovor z zgovornim Trenerjem Markovičem, za katerega pravijo, da je vnesel v igro Mariborčanov nekaj novega, bolj modernega. Igor Varl Še en poraz (65:79) Olimpije v Sofiji Košarkarji Olimpije so tudi v drugi tekmi turnirja v Sofiji doživeli visok poraz, tokrat proti študentski reprezentanci ZDA. Kljub izidu, 65:79, pa Ljubljančani niso razočarali, še posebno ker je bil nasprotnik tokrat zelo močen in tudi odločen. Tekma se je namreč odvijala v napetem ozračju in Američani so z grobo igro izkoristili negotovost sodnikov ter spravili v zadrego nasprotnike, ki pa so z zadržavanjem žoge in sploh organizirano igro obdržali poraz v častnih mejah. Trener Lečič je spustil v boj tudi mlajše igralce, najuspešnejša za ljubljansko moštvo pa sta bila še vedno Jelovac in Žorga. ODBOJKA Pregled ionskih rezultatov ... —■ ■ ■— " —-— ........ * s ,y • .lit C :' " ; ;.y v- ! f. ,.v .. *.;./••* T-'\ r ♦ -•' C. Ji* i i i . y I ( etos samo dve naši ekipi v prvenstvu prve divizije Veselo presenečenje Borove ekipe in hladna prha za sla-gaše - Slabi rezultati v mladinskih moških prvenstvih V nadaljevanju našega odbojkarskega pregleda moramo najprej popraviti napako v našem zadnjem prispevku. Napisali smo namreč, da bodo igrale v prvi diviziji tri naše ekipe, kar ni res. Slogi so namreč odvzeli vse točke in tako ni napredovala v višjo ligo ampak je nazadovala v nižjo, in sicer v drugo divizijo. V prvi diviziji bo1 sta igrala v prihodnjem prvenstvu samo Dom iz Gorice in Bor iz Trsta. V drugi diviziji pri članih so v preteklem prvenstvu nastopale tri slovenske šesterice: Bor, Kras in Breg. Na novo reaktivirani Brežani šo dobro pričeli, toda v nadaljevanju prvenstva je njihov zanos Vse bolj pešal. Njihov končni izkupiček je bil nekoliko slabši od pričakovanj. Vse drugače pa je bilo z mladimi Kraševci. Igrali so vse bolje od tekme do tekme. Najprej šo premagali Breg v domačem derbiju in pozneje še Inter, kar jim je prineslo na končni lestvici več točk, kot njihovim tekmecem iz Doline. Za veliko prijetno presenečenje pa so prav gotovo poskrbeli mladi zastopniki Bora s Plesničarjem na čelu. Tržačani niso v dvanajstih prvenstvenih nastopih utrpeli niti enega poraza. Na koncu prvenstva so se z nasprotniki ( 'besedno poigravali, pa čeprav niso skoraj nikoli zaigrali v svoji najboljši postavi. Tekme so postale samo for-malnest. Ta njihova neprekinjena, zmagovita pot se je nadaljevala tudi na zaključnem turnirju v Trstu, ko je šlo za napredovanje v v:šjo kategorijo. Borovci so premagali vse tri nasprotnike z 2:0. Najprej je moral položiti orožje G.S. Mon- DHUGE ŠPORTNE VESTI NA OSMI »STRANI *iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠPORT NA ZNAMKAH •i::!:::;::! SAN MARINO San Marino je najstarejša evropska republika in po svčtii želb’lpo- Aeromodelizem: šport, ki je trenut-Jj® omejen na majhno število izbrancev, tudi zaradi precejšnjih stroškov *nana, ne toliko zaradi svoje zgodovine ali politične važnosti, pač Pa predvsem zaradi svojih bogatih filatelističnih zbirk. Znano je, da skušajo majhne države prav na ta hačin povečati svoje dohodke. V San Marinu so začeli izdajati *namke s športno temat:ko šele Pred 20 leti, a so s svojo proizvodnjo kaj kmalu prekosili Italijo J® mnoge druge evropske države. Znamke so skrbno izdelane, teme Pa, ki znamke sestavljajo, smotrno duhovito izbrane. Prvi dve seriji te republike sta jzšli leta 1953 in 1945, prva sestavljena iz 8, druga pa iz 11 znamk, v prvi seriji je tudi znamka v obliki trikotnika, kar je za zahod- no Evropo prava redkost. Obe seriji prikazujeta razne športne panoge, zanimive, pa so znamke, posvečene aeromodelizmu, kotalkanju ter avtomobilskim tekmovanjem. Zanimivost iz prve Zbirke je tudi znamka-za letalsko pošto, .M prikazuje smučarja med smukom. Zanimive so tudi olimpijske zbirke. Tako je izšlo leta 1955 9 znamk ob priliki zimske olimpiade v Cortini, leta 1959 pa predolimpijska serija (olimpiada v Rimu), ki predstavlja De Coubertina in razne druge člane olimp jskega odbora. Prava o-limpijska serija pa je izšla ravno tako leta 1959 in obsega 10 znamk in blok. Tem serijam je treba dodati še znamke za letalsko pošto: leta 1955 znamka za zimsko olirn-piado v Cortini, leta 1959 predolimpijska znamka (De Coubertin) ter leta 1960 štiri znamke, posvečene rimskim olimpijskim igram. Leta 1963 je pod geslom «uvod v olimpijsko leto* izšla serija 10 znamk, leto kasneje pa serija 12 znamk za olimpiado v Tokiu. Obe seriji prikazujeta razne športne panoge, ki so bile uvrščene v olimpijski program. Leta 1959 je izšla še ena trioglata znamka v vrednosti 30 Pr, ki prikazuje mitološkega metalca diska. Dve znamki olimpijske serije Tokio 1964 Leta 1964 je bilo prvič v Italiji (Milan) evropsko prvenstvo v bez-bolu. San Marino se je tega šport- nega dogodka spomni! z dvema znamkama: dva igralca v akciji (30 lir) ter metalec (30 lir). I.eto kasneje je bil pa cilj ene od etap kolesarske krožne dirke po Italiji na hr bu Titano v San Marinu. Ta dogodek so pozdravile tri znamk,g,, ki prikazujejo kolesarje na cestah te male republike. cello iz Pordenona, potem pa se AGI iz Gorice in kot zadnji Volley-ball iz Vidma. Po tej njihovi premočni zmagi se jim je skupaj z Moncellom iz Pordenona odprla pot napredovanja v višjo — prvo divizijo. Po znanih razpletih in razpustitvi prve ekipe združenja je ta uspeh res hvale vreden in obenem vsaj mali obliž na rano, ki jo je zadobilo ne samo ŠZ Bor, ampak celoten naš zamejski šport, če bo ostala ta ekipa še naprej enotna, prav gotovo to ne bo njen edini uspeh. Dobro poznani Plesničar ter mladi Kodrič in tovariši nam bodo poskrbeli še za kakšno prijetno presenečenje, kakršnih je naša odbojka zadnje čase vse bolj potrebna. S tem napredovanjem pa je bilo, žal, konec uspehov našin šesterk v preteklem prvenstvu. Prvenstva dečkov, ki je bilo prvič na programu letos se je udeležila samo Sloga. Nastop najmlajših slogašev moramo jemati kot nekaj izredno pozitivnega. Ognjeni krst je bil prestan, končni izkupiček pa precej skromen. V osmih nastopih ni zmagala niti enkrat. Vidnih uspehov ni bilo niti v okviru mladinsk;h iger, niti v prvenstvu mladincev. To pa ni najbolj razveseljiva ugotovitev, saj preveč očitno dokazuje, da za naraščaj ne skrbimo pri fantih tako dobro kot pri dekletih. To naše slabo delo bo v prihodnosti še huje vplivalo na športno aktivnost. Mladinskega prvenstva se v naši pokrajini ni udeležila nobena slovenska ekipa, mladinskih iger pa samo Kras. Kraševci so bili v svoji skupini zadnji za zmagovalcem Libertas Rocol B in Čampi Elisi, povsem praznih rok. Večji uspeh pa ie dosegla 01ympia iz Gorice, saj je bila pokrajinski zmagovalec. S tem so si Goričani zagotovili tudi pravico nastopa v deželnem f nalu, ki je bil v Trstu. 01ympia je premagala samo PAV Dormisch iz Vidma in izgubila z Libertas iz Roco-la ter Ginnastico iz Pordenona. Končni zmagovalec tega turnirja je bil Libertas Rocol, ki si je tako zagotovil pravico nastopa na sklepnem turnirju najboljših italijanskih šesterk v Rimu. Mladi tržaški odbojkarji v italijanski prestolnici niso dosegli boljših rezultatov. G. F. Pravilnik 13. slovenskih športnih iger OBVESTILO ZSŠDI obvešča, da bo urad v Ul. Geppa 9/1 odprt do 23. avgusta samo zjutraj od 9. do 13. ure. 1. Organizator, namen, sodelovanje SŠI so manifestacija pripadnikov zamejskih Slovencev. Igre okvirno organizira Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, s sodelovanjem društev pri organizaciji tekmovanj v posameznih panogah. Igre težijo predvsem za množičnim delovanjem vseh zamejskih Slovencev v športu ter v rekreacijskih dejavnostih in to v čim večjem številu panog. Na igrah lahko sodelujejo tudi pripadniki drugih narodnostnih skupnosti, če primerno obvladajo slovenski jezik. Občevalni jezik na igrah je slovenščina. Prireditelj si pridržuje pravico, da iz organizacijskih ali drugih vzrokov prijavo zavrne. V tem primeru vrne prijavnino. 2. Razsodišče Razsodišče imenuje ZSŠDI. Razsodišče ima pet članov, eden od teh mora biti član ZSŠDI, vendar rle sme opravljati v razsodišču dela predsednika. 3. Prijave posameznikov Na SŠI lahko sodeluje vsakdo, ki izpolnjuje določila čl. 1 in je poravnal tekmovalnino. Ta je določena na 200 lir na osebo in jo je treba poravnati ob vpisu. Akt prijave je vpis v prijavno polo in poravnava tekmovalnine. Vsak tekmovalec dobi tekmovalno izkaznico. V primeru odsotnosti tekmovalca ali odstopa se tekmovalnina ne vrne. Vsak posameznik se lahko prijavi za nastop le v štirih panogah V posameznih panogah pa le v dveh disciplinah in v eni štafeti. 4. Prijave ekip V ekipnih športih prijavijo društva le število sodelujočih ek!p, postave ekip pa prijavijo tik pred nastopom. Isti tekmovalec pa ne more nastopiti v isti disciplini ali panogi za več kot eno ekipo. Rok za prijave poteče za obvezne panoge (košarka, odbojka, nogomet, namzni tenis, med dvema' ognjema in spominska štafeta) dne 31. avgusta, za vse ostale panoge pa 15. septembra. 5. Vsak le za eno društvo Vsak posameznik lahko na igrah nastopa le za eno samo društvo, ali pa tudi brez društvene oznake. Če dve društvi prijavita istega tek movalca, potem mora prizadeti tekmovalec pismeno izjaviti, za koga tekmuje. V nasprotnem primeru od loča prvi nastop. 6. Število nastopajočih V panogah ali disciplinah, kjer bi'se prijavite'lfe tm elt d VEČ'tekmovalca posamezniki, he ho tek- movanja in prireditelj vrne prijavnino. Najmanjše število za nastop je tri, kar veUa tudi v primeru, če bi se prijavilo tri ali več tekmovalcev, pa bi se odzvala vabilu za nastop le dva ali manj. V tem primeru se prijavnina vrne. Dve moštvi imata pravico do nastopa. Če se prijavi le eno, se tekmovanje ne izvede in prijavnina se vrne. 7. Starostne kategorije Nastopajoči so razdeljeni v naslednje kategorije: a) člani (MO) b) članice (ŽE) c) mladinci (MI) č) mladinke (ME) d) naraščajniki (NI) e) naraščajnice (NE) f) otroci (O) Pripadniki starejše starostne ka tegorije ne morejo nastopati v mlajši starostni kategoriji, mlajši pa obratno lahko v starejši, vendar le v sosednji. Tako npr. c) lahko nastopa tudi v kategoriji a), ne more pa v d), Toda d) .lahko nastopa v kategoriji c), ne pa v a). Tekmovalci pod c), č), d), e) in f) morajo ob prijavi napisati tudi letnico rojstva in ga na zahtevo organizatorja ali sodnika v kateremkoli trenutku tudi dokazati z veljavnim dokumentom. 8. Sistem tekmovanja Ozemeljsko so bila določena štiri samostojna tekmovalna področja. Vsako področje mora obvezno prirediti naslednjih pet panog: nogomet, odbojko, košarko, namizni tenis in igro med dvema ognjema. Za te obvezne panoge bo najprej na vrsti kvalifikacijski del v okviru posameznih področij, finalni del med zmagovitimi ekipami na posameznih področjih pa priredi ZSŠDI. V vseh ostalih panogah pa bo predvidoma le enkratno tekmovanje za vsa področja. Če pa se bo tekmovanje za isto panogo odvijalo na dveh oziroma treh področjih, imata pravico do vstopa v finaie po dva posameznika (ekipi). V panogah, v katerih se odigra kvalifikacijski del, organizira finalno tekmovanje ZSŠDI; v ostalih disciplinah pa je organizacija poverjena posameznim društvom. 9. Nosilci skupin Prireditelj si pridržuje pravico, da za posamezne panoge in discipline določi nosilce skupin po lastni presoji. 10. Panoge Obvezne panoge, ki naj bi jih priredila vsa štiri področja, so navedene pod čl. 8. Za ostale panoge pa 'majo posamezne področja svobodno izbiro. obnašanja ali drugih prekrškov, bo dobil prizadeti v prvi stopnji opomin, v drugi pa bo izključen iz vseh tekmovanj SŠI in bo črtan iz seznama udeležencev z vsemi posledicami. V hujših primer’h bo takoj izrečena kazen druge stopnje Kazen izreče ZSŠDI na predlog sodnikov ali po lastnem preudarku. V ekipnih športih lahko komisije uvedejo po lastnem preudarku in po odobritvi ZSŠDI tudi sistem denarnih kazni, za katere pa mora biti sestavljen in objavljen poseben pravilnik. 16. Pritožbe V primeru tehničnih, organizacijskih ali sodniških nepravilnosti in drugih spornih vprašanj, sprejema zastopnik ZSŠDI pritožbe v prvi stopnji le 30 minut po koncu tekme, na katero se nanaša pritožba, v drugi stopnji pa razsodišče le 30 minut po odločitvi zveze o prizivu. Vsaka pritožba mora biti pismeno obrazložena s priloženo kavcijo 5 tisoč lir, ki se v primeru zavrnitve pritožbe ne vrne. Organizator in razsodišče odgovorita na pritožbo pismeno. Odločitev razsodišča je dokončna. 17. Stroški ZSŠDI krije upravne stroške iger v področnem (kvalifikacijskem) delu tekmovanja in v finalu. 18. Poškodbe in škoda Organizacijski odbor ne odgovarja za nobeno morebitno poškodbo ah materialno škodo, ki bi jo utrpeli nastopajoči pred, med tekmovanjem in po njem. Vsakdo nastopa na lastno odgovornost. 19. Spremembe pravilnika Organizator si pridržuje pravico, da določila zgornjega pravilnika po svoji uvidevnosti spremeni, Alpinizem: včasih nevaren in naporen, toda vseeno izredno lep šport Leta 1962 sta izšli dve seriji po 10 znamk, posvečeni alpinizmu in lovu. V prvi so prikazani razni italijanski gorski vrhovi (npr. 3 Cime di Lavaredo, Matterhorn), plezanje po ledeni steni, spust z vrvmi ter alpski smučar, v drugi pa razni lovski motivi: lovec s psom. lov na lisico (s psi in konji), lovec v čolnu, lov na jelena, na fazana, na jerebico. San Marino je pozdravil tudi prvo mednarodno filatelistično razstavo ž olimpijsko tematiko s serijo dveh znamk: tek čez ovire (80 lir) ter štafeta (120 lir). IMI lllllll IIIIIIIIIIIIIIIHIII lili ■■111111111111111111111| 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111II MIHI Kje so meje zmogljivosti izredne Renate Stecher? Kljub polemiki o merjenju njenih časov ni dvoma, da je to največja šprinterka vseh časov DRESDEN, 11. — Kolikokrat in za koliko bo še izboljšala svoje svetovne rekorde fenomenalna Steche-rjeva? To vprašanje je nujno za Renate Messner, poročeno Stecner. 7. junija je v Ostravi (ČSSR) prvič prebila magično mejo v ženskem teku na 100 m: 11”. S tem se ni zadovoljila in kmalu je še enkrat izenačila čas 10"9. Pred dnevi, na državnem atletskem prvenstvu Vzh. Nemčije, je doživela svoje najuspešnejše dneve: najprej je ponovno izenačila čas 10”9 (zjutraj), nato pa je dosegla fantastičen čas 10”8; To pomeni, da je Messnerjeva tekla 33 km na uro! Kasneje je tekla še na 200 m in tudi tu ji ni ušel svetovni rekord, njen čas 22”1 je skoro neverjeten, če pomislimo, da je bil dosedanji najboljši čas 22'’4. Tek, med katerim je Renate dosegla ta čas, je najhitrejši tek na 200 m za ženske v vsej zgodovini atletike: Maletzka, ki je bila druga je dosegla 22"3, Kandarr-Voght pa je kot tretja dosegla 22”4! Taki so torej dosežki Renate Stecher in s tem ni dvoma, da je najuspešnejša šprinterka na svetu. Vseeno pa nekateri protestirajo, češ da ne bi smeli teh časov priznati, ker so merjeni ročno. Mednarodna zveza pa je odločila, da naj sodniki merijo ročno s pomočjo elektronskega kronometra. To pa ne pomeni, da ni30 veljavni časi, ki so bili izmerjeni ročno. Elektronski kronometer pomaga sodnikom le v kolikor jim ni popolnoma jasno, kakšna mesta so posamezni atleti dosegli. Zato se pogostoma zgodT, da slišimo da je ta atlet dosegel takle čas, obenem pa je dosegel tudi slabšega, ki je bil izmerjen (Nadaljevanje na 8. strani) če se pokaže za to potreba, vendar mora prizadete obvestiti o spremembi vsaj 30 minut pred začetkom tekmovanja. KOLESARSTVO DANES NA KRASU Dirka na kronometer z udeležbo lonjerskih kolesarjev Danes ob 9.30 bo v Trnovci start zanimive kolesarske dirke, ki jo prireja tržaški kolesarski klub Gen-tlemen. Z dvanajst kilometrov dolgo dirko na kronometer iz Trnovce preko Gabrovce do Nabrežine namerava ta klub počastiti osemde-setlethico svojega dolgoletnega člana in nekdanjega kolesarja Steffin-longa. Tekmovanja, ki ga prirejajo pod okriljem ENAL, se lahko udeležijo vsi kolesarji, ki so vpisani v italijansko kolesarsko zvezo. V tekmovalnem delu pa bodo nastopali le tisti, ki imajo izkaznico ENAL, vsi drugi pa se bodo tekmovanja udeležili izven konkurence. Tako bodo izven konkurence nastopali tudi kolesarji lonjerskega kluba Adria, ki se bodo dirke udeležili z namenom, da počastijo tega starega kolesarja. ki kljub svojim osemdesetim letom še vedno korajžno potiska pedale in se podi po cestah naše dežele. Radi KOŠARKA BOTEVGRAD, 11. — Jugoslavije je z lahkoto preskočila prvi dve o-viri na balkanskem košarkarskem prvenstvu. Najprej je odpravila bolgarsko prvo ekipo s tesnim 70:61, nato pa Bolgarijo B z 68:37. Dve zmagi je do sedaj zabeležila tudi Grčija. e!. ■ - -c 11. Urnikl*'’,|,i"i • filter* Vsi časovni termini (kvalifika cijskih in finalnih tekmovanj, nagrajevanja itd.) bodo pravočasno javljeni v dnevnem tisku. 12. Tekmovalna pravila V mejah možnosti se bodo vsa tekmovanja odvijala po določilih mednarodnih športnih pravilnikov, ki so veljavn’ pri italijanskih športnih zvezah, včlanjenih v CONI. 13. Točkovanje Prireditelj bo po zaključku tek movanja v vsaki športni disciplini sestavil lestvico za točkovanje. Točke prejmejo prvi štirje uvrščeni, in sicer po štiri, tri, dve in eno točko. Točkovanje je enotno, tako za posameznike kot za ekipe. Prireditelj bo po zaključku tek mpvaoja nagradil najboljše s primernimi nagradami. 14. Zamuda tekmovalcev Tekmovalec ali moštvo, ki se ob razpisani uri ne bi javilo na kraju tekmovanja sodnikovemu pozivu za nastop, izgubi pravico do nadaljnjega nastopanja v isti disci plini ali panogi. 15. Kazni Vsak tekmovalec se mora podrediti določilom organizacijskega odbora ter je dolžan vesti se športno in vljudno do soigralcev, nasprotnikov, sodnikov, organizatorjev in občinstva. V primeru nešportnega H, m? ■ p* L. . 'V ‘ ~~ Kljub temu da sami ne bodo mogli resno konkurirati za najvišja mesta, so se Jugoslovani zelo vestno vživeli v vlogo prireditelja letošnjega svetovnega prvenstva v plavanju. Na zgornji sliki je videti bazen stadiona «Tašmajdan», kjer bo potekalo tekmovanje v plavanju in vaterpolu, na spodnji pa stolp in bazeni kompleksa v Košutnjaku, kjer bodo dodelili naslove v skokih Emil Frelih: .4. TAJSKA - DEŽELA VEČNEGA POLETJA Ker pa sta imenovana obreda še najbolj značilni svečanosti Podeželja, omogočijo obiskovalcem dežele, da vidijo tudi ta del Patriarhalnega življenja vsaj z organiziranim prikazom. Posvetitev v bonca je sicer resna ceremonija, vendar tudi pobuda vedrega razpoloženja vedno za veselje vnetih Tajcev. Procesija, ki so jo nam prikazali, preden si nadene mladenič lafranasto rdeče ogrinjalo, je bila avtentična, z vsem eksotičnim sijajem, ki pritiče takšni slovesnosti. Podobne sprevode sem pred leti nekajkrat srečal na cestah v Burmi vendar je tajsko proslavljanje bolj pestro in bolj razkošno. Ob bučnem razleganju glasbil, med katerimi vzbudijo posebno pozornost nenavadni bambusovi instrumenti v rokah mladine in okrašeni s pavovimi peresi, se je po stezi vil od sonca obsijan sprevod v blišču, kakršnega smo včasih občudovali v najbolj razkošnih ameriških filmskih spektaklih. Prijatelji in znanca so v procesiji spremljali po običaju fanta v belem oblačilu proti pagodi. Sedel je na visokem sedežu pod razpetim sončnikom na okrašenem slonu, spremljan s karnevalsko oblečenimi vaškimi veljaki in sorodniki, ki so nosili za bodočega meniha vrsto daril, ki jih bo potreboval v času bivanja hted menihi. Sicer ni nujno, da bodoča menih jaha slona, bivola ali konja, kakršna je pač žival, ki je na vasi pri roki. Včasih nosijo prijatelji mladeniča v samostan kar na ramenih. Tokrat je bil pač na slonu, kar je še bolj poudarilo neizmerno eksotično lepoto in razkošje običaja. Lepa mlada dekleta v blišču svilenih sorongov in z orhidejami in jasminom v laseh, so v sprevodu nosila cvetje, sadje, riž in druga darila za samostan in s svojo lepoto, ljubkimi smehljaji in božajočimi pogledi še bolj popestrile slavje. Po reviji čudovitih in nikdar dovolj opevanih klasičnih in ljudskih plesih, katerih milina in lepota vselej prevzameta človeka, smo pred slovesom iz rožnatega raja prisostvovali še svatbenim obredom. Dolg sprevod veselih ljudi, odetih v svečana oblačila, je z godbo na čelu pospremil poročni par do hiše, kjer bosta odslej prebivala novoporočenca. Pred pragom, zaprtim z zlato ali srebrno verigo, sta starejša možakarja, o- Tajski potočni obred (Futo: E. Frelih) feividno starešini, zadržala sprevod. Vsak izmed svatov je po tradiciji dolžan darovati nekaj zlatnikov ali nakit preden prestopi hišni prag. Sorodniki, prijatelji in drugi gostje poklonijo vrsto daril, potrebnih v gospodinjstvu. Vsak dar pa ima določen pomen. Po običaju podarijo novoporočencema denar, zavit v rdeč papir, zlato in saronge prejmejo nevestini starši, orehe in zdravilna zelišča starejši ljudje, medtem ko služi belo platno za čiščenje duš umrlih prednikov. Tudi darovane jedi služijo določenemu namenu. Riž, s katerim posujejo novoporočenca, pomeni željo, da bi živela srečno in v blagostanju, sladkorni trs prinaša sladkosti življenja, raznovrstno sadje, meso, rezanci, predstavljajo dolgo življenje, medtem ko so banane simbol plodne in srečne družine. Ko so vsi zbrani v hiši, stopita ženin ln nevesta s svojimi starši pred oltar. Potem ko novoporočenca blagoslovijo starši, to store še drugi člani družine in prijatelji, in sicer tako, da polijejo glavo In sklenjene roke z vodo, s čimer jima zaželijo srečo. Lepo je bilo videti, kako se je z novoporočenčevth glav in sklenjenih rok odtekala voda na cvetje pod njima. Po končanem slovesnem obredu se je razvil ples, h kateremu smo bili povabljeni tudi gledalci, pač po stari šegi, da se poročnim slovesnostim pridružijo z rajanjem tudi ostali vaščani. PODEŽELJE VEČNEGA POLETJA Za bleskom Bangkoka se razprostira podeželje, podobno mnogim drugim v državah jugovzhodne Azije. Razen nekaj bolj ali manj urejenih mest v notranjosti dežele, daleč proč od prometnih zvez, žive kmetje v kolibah iz palmovih vej In protja in orjejo zemljo z lesenim plugom. Narava je s svojim bogastvom nasmejana tej deželi in kmet je zadovoljen, da mu z bogato žetvijo povrne trud, vrača nasmeh. Zadovoljen je tudi, da ima streho nad glavo in da se lahko obleče in kaj poje Vsega tega mu v tej razkošno radodarni naravi v resnici ne manjka. Morda zavoljo tega mnogi imenujejo Tajsko deželo smehljaja. V svojem prirodnem zadovoljstvu kmet ni požrešen na materialne dobrine, ki jih vse bolj prinaša zahodna civilizacija, za razliko onih v mestih, kjer že uklepa ameriški način razsipavanja zaskrbljujoče želje meščanskega življa po gmotnem bogatenju zlasti med mladino in ki se ne sklada več s patriarhalnim skromnim in zadovoljnim načinom tajskega življenja. Takšne zahteve, ki so v znatnem razkoraku s finančnimi možnostmi prebivalstva pa so že v hujšem nasprotju z budistično miselnostjo, ki poudarja neizogibno človeško krožno pot od rojstva prek trpljenja in bolezni do nirvane. Zaradi tega ta dežela dobesedno kar cvete v pogledu števila templjev, saj jih je, bodisi v razkošnih ali siromašnih predelih, kar okoli dvajset tisoč. Vsaka še tako osamljena majhna vas ima svoj tempelj, ki je središče vaškega življenja. Edinstven primer pa na vsej azijski celini, ki lahko demantira zaostalost te dežele vsaj na prosvetnem polju, je presenetljivo dejstvo, da sedemdeset odstotkov Slamcev, od katerih se približno petinosemdeset odstotkov ukvarja s kmetijstvom, ribištvom in lovom, zna brati in pisati. Siamski jezik je v daljnem sorodstvu s kitajskim, vendar pišejo z leve proti desni kot ml. Stari jezik vsebuje samo enoglasne besede, vtem ko je abeceda bogata, saj ima štlriinštiride-set soglasnikov in dvaintrideset samoglasnikov. Na drugem mestu je kitajski jezik, čemur se ni čuditi, saj so Kitajci najmočnejša narodna skupina. Tajska se deli v štiri bogata področja. Južni polotok, kj meji na Burmo in se podaljšuje v malajski predel, je bogat rudnin, predvsem pa kositra, volframa In svinca, medtem kc na kavčukovih plantažah proizvedejo precej surovine za surovi kavčuk. Na zahodni strani polotoka, zlasti na eksotičnem otoku Puket, pa pridobivajo železo, baker, zlato in premog tei dragocene minerale, predvsem po svetu priznane rubine in siamske safirje. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 12. avgusta 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst POKOL NA JUGOSLOVANSKIH CESTAH 17 mrtvili in 49 ranjenih obračun štirih hudih prometnih nesreč Intenziven promet na vseh italijanskih cestah • Kljub preobremenitvi glavnih prometnih smernic razmeroma majhno število hudih prometnih nesreč (Ge našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Sedemnajst ljudi mrtvih in 49 ranjenih so tragičen obračun štirih prometnih nesreč v Jugoslaviji. Do najhujše nesreče je prišlo danes zgodaj zjutraj pri Mijoski na jadranski magistrali, kjer je 7 ljudi zgubilo življenje, 15 pa je bilo ranjenih. Iz še neznanih razlogov je avtobus prevozniškega podjetja »Tar* lz Cetinja zavozil s ceste in strmoglavil v kanjon Morače. Med žrtvami sta tudi dva poljska turista. Štirje Turki so izgubili življenje pri Zagrebu na zagorski magistrali zaradi neprevidnega prehitevanja belgijskega tovornjaka s prikolico. Turški državljani so prihajali iz ZR Nemčije in so bili namenjeni v Zagreb, od koder bi nadaljevali pot v domovino. Belgijski šofer je prehiteval neki avto. ko je iz nasprotne smeri privozil turški »taunus*. Trčenje je bilo neizbežno kljub ostremu zaviranju obeh šoferjev. Milica je aretirala Belgijca in ga prijavila sodišču zaradi nenamernega umora. Tretja nesreča se je pripetila pri naselju Bravsko med Bosanskim Petrovcem in Ključem. Iz še neznanih razlogov je avtobus bihaškega prevozniškega podjetja »Unatrans* zavozil s cestišča in zgrmel v prepad ob cesti. Štirje potniki so bili pri priči mrtvi, 19 ranjencev pa so odpeljali v bolnišnico. Pri naselju Bruna na cesti Mo- KAJENJE Kot nas vsak dan blagohotno opominja naš kolega Bojan Pavletič je kajenje strašno škodljivo za zdravje. To so dokazali zdravstveni delavci po dolgih trudapolnih letih dela v debelih učenih knjigah, kljub temu pa se po večini niso odpovedali opoju cigaretnega dima. Kakorkoli te, poslovniki so takoj «zavohali», da jim bo nov konjiček lahko nesel lepe denarce. Že v vsakem časopisu najdeš reklamo za knjigo ali preparat, ki te reši tsuženj-stva», ki ti pomaga, da se odvadiš kajenja. Najbolj učinkovit sistem pa je iztuhtal neki Videmčan, ki je prodajal cipn-retne zavojčke polne povirja. Škoda zanj, da finančni stražniki niso verjeli njegovemu humanitarnemu zagonu in so ga prijavili sodišču zaradi goljufije. DIPLOMATSKA NOTA Ugandski predsednik Idi Amin je znan zaradi svojevrstnih diplomatskih pobud. Pred časom se je opravičil, da se ne more udeležiti konference Com-monwealtha v Ottaun, češ da ne najde nikjer dovolj velikih elegantnih čevljev, v vojaških gojzarjih pa da ne more na sprejeme. Ko so v ponedeljek ameriški bombniki *po pomoti» bombardirali naselje blizu Phnom Penha pa je poslal kamboške-mu predsedniku L on Nolu in posredno tudi Richardu Nixo-nu, sledečo diplomatsko noto: Vi in jaz dobro razumeva, da je najin brat in kolega predsednik Nixon prezaposlen z reševanjem osebnih problemov kot so zadeva Watergate, dejstvo, da se kongres kuja zaradi izdatka 10 milijonov dolarjev za njegovi osebni rezidenci in preiskava o delovanju podpredsednika Agnewa, da bi si vzel čas in se pozanimal, kaj delajo njegovi vojaki v Kambodži. Neprevidnost, prevelika hitrost in utrujenost šoferjev so kljub vsem ukrepom pristojnih organov terjali težak krvni davek: najmanj deset mrtvih in nekaj desetin ranjenih. Razveseljivo pa je dejstvo, da je v primerjavi z lanskim letom število prometnih nesreč in žrtev, vsaj doslej, manjše. KINŠASA. 11. — V kratkem se bo v Kinšaši začel proces proti bivšemu zairskemu ministru za zunanje zadeve Losembu Batwanyeleju, ki je obtožen, da je ogoljufal državo za pol milijarde dolarjev. Minister pa je pravočasno pobegnil v Švico, kjer so mu priznali status političnega begunca. PRAGA, 11. — Bratislavsko sodišče je pred nedavnim obsodilo na tri mesece zapora nekega rudarja, ki je v štirih mesecih 58-krat neupravičeno zapustil svoje delovno mesto. MILAN, 11. — V intervjuju z urednikom tednika «Oggi» je Lo-renzo Božamo priznal, da se bo konec avgusta ali prve dni septembra oženil z Eleonoro Guerrim. * # * DUNAJ, 11. — Dunajska policija je pred tremi dnevi zaplenila nekemu Turku poldrugi stot hašiša. Tihotapec in njegova dva pajdaša sta bila aretirana in prijavljena sodišču. # » * LONDON, 11. — Londonska policija je zaplenila v nekem stanovanju v središču mesta tri kg in pol kokaina, katerega vrednost na črni borzi presega sto tisoč funtov šterlingov (okrog 150 milijonov lir). • « « LONDON, 11. — Japonci so se odločili, da bodo ugotovili, če v škotskem jezeru Loch Ness res živi pošast Nessie. V ta namen so pripravili posebno žepno podmornico, s katero bodo začeli lov na pošast. nitmiiiimiiiiitiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiiimiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiia PRESUNLJIVE IZJAVE HENLEYA IN BROOKSA 10 dolarjev za vsako žrtev Elektrikar ubijal mladoletnike, ker niso hoteli podleči njegovemu izkrivljenemu spolnemu nagonu WASHINGTON, lf - Bela hiša je sporočila, da bo sredi prihodnjega tedna predsednik Nixon prebral svoje poročilo o zadevi Water-gate. PARIZ, lf’. — Po vesteh iz Pariza naj bi sovjetska policija aretirala pisatelja oporečnika Gabriela Superfina zaradi protisovjetske propagande. star - Netkovič pa sta čelno trčila »peugeot 204» in »zastava 101» jugoslovanske registracije. Dve osebi sta bili pri priči mrtvi, tri so hudo ranjene prepeljali v mostarsko bolnišnico: dvema pa, ki sta bili laže ranjeni, so le razkužili rane in ju odslovili. B. R. RIM, 11. — Promet na vseh italijanskih cestah je bil danes od prvih jutranjih ur zelo intenziven. Kdor je le mogel se je odpravil na kratek oddih v letoviške kraje, da bi izkoristil velikošmarni most od sobote na četrtek. Veliko je tudi delavcev z Juga, ki se ob dopustu vračajo domov, ker so tovarne na Severu zaprte zaradi pa čitnic. Prometna policija, orožniki in redarji so ob tej priliki poostrili nadzorstvo na vseh cestah, da bi se promet odvijal brez prevelikih zastojev, zlasti pa, da bi po možnosti omejili število prometnih nesreč. Z izjemo cest v Venetu, kjer je prišlo do zastojev na avtocestah Milan — Benetke in Benetke — Trst, so avtomobilisti vozili pa vsod brez problemov. Bencinske črpalke so bile odprte in goriva je bilo dovolj, kljub temu pa je pred črpalkami na avtocestah čakala dolga vrsta avtomobilov. Vsak- ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET PRIPRAVE NA LETOŠNJO SEZONO Ekipe kujejo polno načrtov sprememb pa le ne bo veliko Največ novih imen je trenutno v vrstah Vesne * Primorec bo imel letos svoje igrišče Nadaljuje se mrzlično iskanje žrtev diabolične houstonske trojice. Na sliki: jetnika kopljeta jamo na obali Mehiškega zaliva . HOUSTON, 11. - Medtem ko houstonska policija išče druge žrtve trojice diaboličnih homoseksualcev • morilcev so prišle na dan nove okoliščine o halucinantni zadevi. Elmer Wayne Henley in njegov pajdaš David Brooks — mlada fanta, ki sta bila skupno z elektrikarjem Deanom Corllom protagonista množičnega pokola — sta povedala, da jima je Corll plačeval 10 dolarjev za vsakega fanta, ki sta ga pripeljala na orgije, med katerimi so bile mlade žrtve mučene in ubite. Houstonski sodnik je doslej formalno obtožil Henleya šestih umorov, Brooksa pa dolži, da je zadavil nekega svojega sovrstnika. Obtožnica pa še ni dokončna, ker naj bi sam Henley priznal, da je ubil vsaj devet fantov. Doslej so preiskovalci našli posmrtne ostanke 24 žrtev diabolične trojice, kaže pa, da so pri Houstonu zakopana trupla še najmanj šestih žrtev. »Kesam se za vse zlo, ki sem ga storil — je dejal Brooks policistom — in žal mi je tudi za družine nesrečnih fantov.* Tudi Henley je dejal, da se kesa. Med včerajšnjim pogovorom s časnikarji je bruhnil v jok. Na vprašanja zakaj je sodeloval pri umorih je odgovoril: »Corll je bil kot brat zame in lahko sem se mu izpovedal. Bil je dober in miren, a včasih se je spremenil. . . postal je zver žejna krvi.* Henley je tudi pojasnil, da je pokojni elektrikar ubijal svoje žrtve, ker niso hotele podleči njegovemu izkrivljenemu spolnemu nagonu. Niso še povsem pojasnjene okoliščine, v katerih je Henley ubil elektrikarja. Fant je dejal, da je streljal šestkrat proti pajdašu z njegovim samokresom in pojasnil, da je bil sit krvi in zločinov. »Nisem imel drugega izhoda — je trdil — ali bi jaz ubil njega ali pa on mene.* Corlla so včeraj zakopali na pokopališču v Pasadeni. Rakev je bila zavita v ameriško zastavo kot je tradicija za vse tiste, ki so služili v ameriški vojski. Zastavo so nato izročili očetu pokojnega elek-tri kar ja Telefon na policijski postaji v Houstonu neprestano brni. Starši, katerih otroci so izginili brez sledu v zadnjih dveh letih, prestrašeni vprašujejo, če so njihovi sinovi nekega 17-letnega fanta, ki je bil ubit med orgijo v Corllovi hiši (to je eno od redkih trupel, ki so jih preiskovalci doslej identificirali) je napadel policijo, češ da ni začela takoj preiskave, ko je prijavil izginitev sina. Istega mnenja so bili iskali njihove otroke. Policija se po drugi strani brani, da ima Houston milijon in 200 tisoč prebivalcev in da je lani izginilo 5288 mladoletnikov, leto prej pa 5652 mladoletnikov, od katerih se je velika večina (vsaj 99 odstotkov trdijo policijski agenti) vrnila živa in zdrava domov. V teh dneh delajo voditelji amaterskih nogometnih klubov s polno paro. čez nekaj dni bodo namreč enajsterice začele s skupnimi pripravami in zafo so voditelji precej aktivni. Rešiti morajo številna vprašanja, kakršna so n.pr. nov trener, solidni branilec, spretni napadalec itd. Voditelji si prizadevajo, da bi takoj v začetku dali na razpolago trenerjem popolno moštvo. Tudi pri naših nogometnih društvih so precej aktivni. Govorice se širijo, toda zaenkrat smo zbrab' le sledeče novice: BREG Vodstvo Brega namerava precej pa mladiti moštvo. Vatta bo zapustil »plave*, ker bo prevzel mesto trenerja pri Primorju. Tudi branilec Čermelj po zamenjal društvo — verjetno bo prestopil k Portualeju. Brežani so tudi sklenili pogodbo s formulo soposest (comproprieta) za mladega Marina Kraljiča, ki bo prihodnje leto oblekel dres rimskega moštva Te-vere Roma. Za enkrat so »plavi* nabavili le mladega Mahniča (1954) od Triestine, ki igra kot zveza. Brežani imajo na vidiku še nekaj mladih in zato bomo v prihodnjih dneh slišali spet kakšno novost. Pod vodstvom potrjenega trenerja Severina Kozine se bo enajsterica zbrala 20. avgusta ob 20.30 na sedežu društva. Omeniti sicer moramo, da pred začetkom prvenstva in sicer 8., 9. in 10 IX., imajo Brežani v programu »Praznik športa in kulture* pred telovadnico v Dolini oziroma v športnem centru. PRIMORJE Novi trener bo bivši igralec Brega Vatta, medtem ko Barbiani ostane pri Primorju kot igralec. Velikih novosti o novih igralcih za enkrat ni, čeprav je še precej imen. Za enkrat edina potrjena vest je, da se Drioli po ena letnem posojilu vme k svojemu klubu. Kljub temu pa so bili voditelji v tej dobi precej aktivni. Primorje bo namreč na lastne stroške postavilo razsvetljavo na igrišču. Otvoritev nove razsvetljave bo septembra ob priliki nogometnega turnirja «1. memorial Egon Puntar*, ki ga bo Primorje organiziralo v spomin tragično preminulega nogometaša, žrtve nesreče na Mangartu. Turnirja se bo udeležilo osem ekip kraške planote. VESNA Po odstopu trenerja Mandanicija si voditelji prizadevajo, da bi čimprej našli nadomestitelja. V letošnji sezoni se bosta vrnila k Vesm mladi Caha-rija in Valente, ki sta lani uspešno nastopala v vrstah juniores Ponzia-ne. Vesna si je sposodila tudi Bor-tolottija (Aurisina). Ker Vesna nima še trenerja, tudi datum skupnih priprav ni še določen. Za enkrat je načeloma določen 24. avgust. ZARJA Tudi Zarja je letos zamenjala trenerja. Večletni trener Scavuzzo je namreč zapustil ekipo, njegovo mesto pa bo prevzel vratar Turco. Novosti o novih igralcih ni. S pripravami bo Zarja pričela po 20. avgustu. Ob priliki odkritja spomenika NOB v Bazovici 9. septembra bo Zarja odigrala prijateljsko nogometno tekmo in to bo morda prvi uradni nastop Zarje v letošnji sezoni. OLIMPIJA V tej sezoni bo Olimpijo treniral Manzutto, ki bo poleg trenerskih poslov tudi igral. Za atletsko pripravo bo skrbel domačin Slavko Trampuš. Drugih novosti pri Olimpiji ni, čeprav vemo, da jih bo verjetno že prihodnji teden. Olimpija namreč išče vratarja in spretnega napadalca. Moštvo bo začelo S pripravami po 20. av gustu. PRIMOREC Trebenci so tudi letos potrdili za trenerja Leonarda Kralja, ki bo začel s pripravami 19. avgusta na igrišču v Trebčah. Trebenci so si letos uredili igrišče, toda ne bodo mogli igrati uradnih tekem, ker ni še sla- čilnic. Igrišče je dolgo 97 m, široko pa 57 m. V prihodnjih dneh bodo pa stavili še ograjo, nato pa bo treba rešiti le problem slačilnic. Pri Primorcu ne bosta več nastopala Vigini in Denich, ki sta bila sposojena in se vrneta k svojim klubom. Stran-šček in Pavel Kralj pa sta odslužila vojaški rok in bosta zato letos na razpolago. Za Pavla Kralja imajo sicer Trebenci letos precej ponudb, toda igralec bo letos gotovo vodil napad Primorca, ki upa dobiti od Gaje se nadarjenega Bruna Križman-čiča. B. R. iiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiuitiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiniiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiii KONČNO JE ZNANA RAZSODBA Tri točke kazni za Sampdorio 10 milijonov globe Atalanti S tako salomonsko odločitvijo je disciplinska komisija razburila oba tabora MILAN, 11. — Kočljivi problem o aferi Sampdoria — Atalanta, ali bolje o poizkusu izsiljevanja rezultata s strani enega izmed sodelavcev genovskega moštva, Tabanelli-ja, se je končal po pričakovanjih s salomonsko odločitvijo nogometne disciplinske komisije: Sampdo-rio so kaznovali z odvzemom treh točk, toda to v letošnjem prvenstvu, Tabanellija diskvalificirali za tri leta, Atalanti, ki ni pravočasno javila vse zadeve, ampak pa čakala prej razplet prvenstva, pa so dodelili 10 milijonov lir globe. Logično, da taka odločitev ni zadovoljila nikogar. V Genovi so vsi prepričani, da je Sampdorio doletela krivica, češ da Tabanelli sploh ni zakrivil dejanja (tj. ponudil A-talanti 20 milijonov, če bi premagala Vicenzo), ali pa da ga je vsaj storil lastnoročno. V Bergamu trdijo, da je kazen Sampdo-rie dokaz, da je bila Atalantina prijava pravilna in da je zato nerazumljivo, da še njo kaznujejo. Palermo, moštvo, ki je izpadlo poleg Atalante, je pa upal, da bi iim kazen obeh ekip lahko dovolila ponoven nastop v prvi ligi. Motivacije razsodbe niso še znane (objavili jih bodo v ponedeljek), toda odločitev je precej logična. Ko bi komisija odvzela Sampdorii točke iz lanskega prvenstva, bi se Atalanta rešila izpada, kar ne bi bilo pravilno, ker je tudi to moštvo na zatožni klopi. Palermo sam ni imel nobene pravice do rešitve, Atalanta sama pa je hudo zgrešila, ko ni takoj javila vse zadeve nogometni zvezi (moštvo je bilo takrat navidezno na varnem in se je skušalo izogniti vsaki težavi). Reakcija zainteresiranih je bila seveda precej polemična, ni pa dosegla tistih tonov, ki jih je marsikdo napovedoval. V obeh mestih je nekaj navijačev organiziralo spre TRŽAŠKI DNEVNIK IIUD UDAREC TIHOTAPCEM CIGARET Financarji so odkrili v izlivu Ospa motorni čoln s pol tone tujih cigaret Enega tihotapca so aretirali, drugi pa se jim je izmuznil med trsjem do je iz previdnosti napolnil re- j med žrtvami diabolične trojice. Po zervoar, kljub zagotovilu, da ne j drugi strani pa se je v Houstonu bo imel nevšečnosti z gorivom. * ulila ploha obtožb proti policiji. Oče Že spet je tihotapstvo na prizorišču tržaške kronike: po posegu škedenjskih karabinjerjev, ki so zaplenili 2,5 stoto tujih cigaret in 90 zavojčkov prepovedanega zdravila »gerovital*. so prejšnjo noč fi-načni stražniki zaplenili pri Miljah pol tone cigaret in aretirali enega tihotapca, 24-letnega Ilivia Gandusi-ia iz Ul. Forti 54, ki je njihov «star znanec*. Vse se je začelo prejšnjo noč ob 3. uri, ko je izvidnica finančne straže, ki so jo sestavljali štirje financarji in jo je vodil, kapetan Cattarinella, privozila mimo osap-skega izliva. Financarji so opazili temno plav motorni čoln sredi plitve vode v izlivu potoka. Takoj so stopili iz avta in se poskrili med visokim trsjem, ki raste na bregovih. Tu pa jih je čakalo presenečenje. Odkrili so kup zabojev cigaret vrste marlboro in muratti za skupnih 290 kg tobaka. V bližini so opazili moškega, ki je čuval tovor — bil je Gandussi — in so ga ujeli. Po radiu so obvestili operativni urad finančne straže na pomolu Fratelli Bandiera, od koder sta hitro odplula dva motorna čolna, da bi preprečila beg na odprto morje sumljivemu motornemu čolnu. Mo ški, ki je upravljal čoln, ni mel | menjeno pa je bilo v razne kraje sreče. Vrv, na kateri je bilo pri severne Italije. V našem mestu je namreč pol tone cigaret zelo velika količina, ki je ne bi utegnili razprodati v kratkem . .. kljub pa manjkanju cigaret v tobakarnah. tudi drugi starši, ki trdijo, da niso agenti storili ničesar, da bi po- Vrsta prometnih nesreč brez hujših posledic Kljub precejšnjemu prometu ni bilo včeraj na Tržaškem hudih prometnih nesreč, pač pa vrsta trčenj brez resnih posledic. Ob 9. uri dopoldne sta na Nabrežju III. novembra trčila vespa 50 kub. cm in ford taunus. Vozniku slednja ga, 28-letnemu Ferrucciu Lubisu z Repentabra 34 se ni zgodilo nič, 50-letni prevajalec Lodovico Krumi in njegova 47-letna žena Giuseppina Tu-fani iz Ul. Amendola 6, ki sta se vozila z vespo, pa sta padla na tla. Pri tem se je Krumi poškodoval vratna vretenca, zaradi česar se bo moral zdraviti 20 dni v ortopedskem oddelku bolnišnice, njegova žena pa se je udarila po glavi, rokah in nogah in se bo morala zdraviti dva tedna. Ob 11. uri se je pripetila nesreča v Ul. F. Severo na vogalu z Ul. Ko-roneo: 74-letna upokojenka Antonia Grison vd. Sovich je prečkala cesto izven zebrastega prehoda za pešce, ko jo je podrl s svojim avtom vrste opel kadett 51-letni avstrijski turist Josef Gamperl z Dunaja. Pri padcu si je ženska zlomila levo zapestje in se bo morala zdraviti vsaj mesec dni. Kmalu zatem sta na Nabrežju N. Sauro trčila motorno kolo vrste ba nelli, s katerim se je vozil 18-letni dijak Fulvio Piazza iz Drevoreda Čampi Elisi 46, ter fiat 124, ki ga je vozil 34-letni Giovanni Bartolato iz Martellaga pri Benetkah. Bartolato je ranjenega dijaka takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom levega gležnja. Ozdravel bo v 25 dneh. Popoldne je 40-letni Antonio Giustin-cich iz Ul. Furlani 3 podrl s svojim fiatom 127, 71-letnega upokojenca Santa Torrisija, iz Ul. Pola 72. Slednji je prečkal Istrsko ulico. Prepeljali so ga v bolnišnico z rešilcem Rdečega križa in mu ugotovili udarce po gla vi, rokah in nogah, tako da se bo moral zdraviti dva tedna. vod, uradni predstavniki moštev so takoj najavili priziv, igralci Sampdorie pa so se že začeli tolažiti: «Zdaj ko je v A ligi tudi Genoa — je izjavil napadalec Salvi — nam ne bo težko nadoknaditi treh točk, nasprotno, štiri so nam v mestnem derbiju že zagotovljene.* ATLETIKA Svetovni rekord na 400 m z ovirami VARŠAVA, 11. - Poljakinja Da-nuta Piecyk je danes postavila nov svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami s časom 50”O7. Prejšnji rekord je bil last Avstrijke Marie Sikore, ki je progo pretekla v času 57”04. HOKEJ NA KOTALKAH ISERHOLN, 11. - Danes so odigrali le nekaj manj važnih tekem za evropsko prvenstvo v hokeju. Belgija je premagala Veliko Britanijo s 7:1, Portugalska se je po porazu s Španijo maščevala nad Švico (17:1), ZRN pa je presenetljivo visoko odpravila Nizozemsko s 6:1. Pred odločilnimi spopadi je lestvica naslednja: Španija 12 točk, Portugalska 10, ZRN 10, Italija 6, Nizozemska 4, Švica 4, Belgija 4, Francija 2, Velika Britanija 0. KOŠARKA RIMINI, 11. — V prvem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja je Synudine presenetljivo premagala ameriško ekipo Gillette s 97:88, Ricadonna pa je odpravila Scatto s 103:86. Miljska posadka Bertocchi - Robba osvojila državni naslov Roberto Bertocchi in Roberto Robba, oba člana miljskega jadralnega kluba, sta s čolnom «Sayona-ra» osvojila naslov italijanskega prvaka v jadranju za kategorijo «flying dutchman junior*. Rezultat ni presenetljiv, saj je Bertocchi letos osvojil v isti panogi tudi naslov svetovnega prvaka, čeprav z drugim partnerjem. Na končni lestvici sta zmagovalca prehitela Tržačana Beltrameja in Riz-zija ter neapeljsko posadko Lama-ro — Fazioli, tak rezultat pa je določilo le štiri od petih predvidenih voženj, ker je žirija danes zadnji nastop razveljavila zaradi pomanjkanja vetra. Ko je padla ta odločitev, je bil vrstni red čolnov tak, da ne bi prišlo do nobenih sprememb na lestvici. Če je bilo pričakovati zmago Bertocchija, preseneča neuspeh drugega svetovnega prvaka, Apostoli-ja, ki je skupno s Cramerstettrum zasedel komaj šesto mesto. Končni vrstni red prvenstva Je bil nasleden: 1. Sayonara (Bertocchi — Robba), CDV Milje, 24 kazenskih točk 2. Bacillo (Beltrame — Rizzi), Tri-estina, 30,4 3. Raya II (Lamaro — Fazioli), CRV Italia, 30,7 PLAVANJE V BAZENU PRI ŽUSTERNI Ekipa južne Avstrije premagala Slovenijo KOPER, 11. — Danes sta se v bazenu pri Žusterni pomerili plavalni mladinski ekipi južne Avstrije (Štajerske) in Slovenije. Zmagali so gostje s precejšnjo razliko, 72:48, kljub temu pa so tudi domačini zabeležili nekaj zanimivih ra zultatov med posamezniki. Tako je na primer pionir Urankar popravil na 100 m delfin republiški rekord s časom 1’07”2, Damjana Jovan pa je na 100 m prosti slog dosegla čas 1’06”7 in s tem potrdila, da je najboljša sprinterka v Sloveniji. Domača ekipa je izgubila zaradi nehomogene ekipe. Ta slabost se je pokazala predvsem v štafetah. NOGOMET BUKAREŠTA, 11. - Bivši trener Ajaxa, Romun Kovacs, je sprejel vabilo francoske nogometne zveze in ho ,y, prihodnjih letih treniral francosko državno reprezentanco. Kje so meje (Nadaljevanje s 7. strani) trjeno sidro, se je vpletla v vijak in tako je oblast na mestu. Voda pa je plitva in tihotapec jo je urno pobrisal na breg, kjer se je skril med trsjem in nato izginil. Na krovu pa je pustil za seboj toliko sledov, zlasti čevlje, ki so neobičajno veliki (št. 50), da so financarji ugotovili, da gre verjetno za »starega znanca*. Tihotapec naj bi bil 29-letni Silvano Vittor iz Ulice Ga nova 22. V motornem čolnu, ki je last 33-letnega Videmčana Silvana Monte-nuova, so financarji našli drugih 27 velikih zabojev cigaret marlboro in muratti, tako da znaša skupna količina zaplenjenega tobaka 560 kilogramov. Zaplenili so tudi ma torni čoln, ki je zelo hiter, saj ima motor, ki premore nad 200 konjskih sil. čoln, ki je dolg 6 metrov in ki so ga splovili leta 1971 v ladjedelnici «Della Pietš* v Benetkah, kjer je tudi vpisan v ladijski register, je vreden nad 10 milijonov lir. Preiskava je predvsem usmerjena k odkritju morebitnih drugih krivcev, zlasti pa k razkrinkanju mreže, preko katere so nameravali razpečevati vtihotapljene cigarete. Po mnenju financarjev je bilo blago oretiliotap!jeno iz Jugoslavije, na. Nerodni padci priletnih oseb Včeraj so se zaradi nerodnih padcev poškodovale tri priletne osebe. Najbolj zaskrbljujoče je stanje 82-letne Marie Picige vd. Makovec, ki je padla na stopnišču miljskega doma za priletne osebe. Zlomila si je levo nogo v stegnu, zaradi česar so jo prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa. Tu so jo sprejeli s pridržano prognozo v ortopedski oddelek. V isti oddelek so sprejeli tudi 67-letno Mario Banic por. Micole-tich, ki si je zlomila desno nogo pri padcu v svojem stanovanju v Ul. Veruda 14. Okrevala bo v treh mesecih. S prav tako dolgo prognozo so sprejeli v ortopedski oddelek tudi 59-letnega delavca Guerrina Leo-nardija, ki biva v občinskem zatočišču v Ul. Gozzi 5. Pri padcu pred vhodom v zatočišče si je zlomil desno stegnenico. Zvečer pa so sprejeli v isti odde lek z enako prognozo še 84-letno Isa-bello Croff vd. Rettig iz Ul. Giulia 96, ki si je zlo nila stegnenico desne noge pri padcu z ležalnika. elektronsko. O tem bi lahko še pisali, ker je ta problem zelo težak. Dejstvo pa je, da tisti, ki dosežejo najboljše čase z ročnim merjenjem, dosa gajo najboljše tudi z elektronskim merjenjem. Povrnimo se k Messnerjevi, ki je stara 23 let ter študira peda-gogijo. Visoka je 1,70 m, tehta pa 69 kg. Ko teče zgleda, da je nekoliko predebela ter okorna, v resnici pa je krepka in gibčna. Trenira jo Horst Dieter Hille, ki jo je tudi odkril. Renate je najboljša na svetu že od leta 1969. Leta 1967 je imela osebni rekord na 100 m s časom U"8. Po poroki je začela serijsko izboljševati ta čas: 1968 je dosegla 11 "6. nato 11 ”5 in v letu 1970 je presenetljivo dosegla 11”. Prepričanj smo, da je zmožna svoje rekorde še popraviti! IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIimillllllllllllilllliiiiiiHIMmtlllliiiluillllllllllllllllllllllllllllIlillliiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiig TENIS Evropsko amatersko prvenstvo Madžari in Sovjeti najboljši v Pescari Igre posameznikov prišle do polfinalov, za dvojice pa so že znani finalisti PESCARA, 11. — Evropsko amatersko prvenstvo v tenisu je prišlo do odločilnih spopadov, s čimer je bilo končno videti tudi nekaj zanimivih in kvalitetnih dvobojev. Ni manjkalo niti presenečenj, saj je v današnjih Četrtfinalnih dvobojih izpadel eden glavnih favoritov, Čeh Hrebec, katerega je premagal vedno bolj presenetljivi sovjetski zastopnik Volkov. Polfinale bo sploh potekal v znamenju dvoboja med Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Me-treveli je z lahkoto premagal Poljaka Šibko, tretji sovjetski igralec Kakulija pa je izgubil z Madžarom Machanom. Delno presenečenje je pripravil tudi Taroczy, ki je odpravil Poljaka Novičkega. Tekma med Volkovim in Hrebcem je na vsak način po kvaliteti daleč prekašala vse ostale. Presenečenje tudi med ženska mi: sovjetska prvakinja Hroščina je izgubila z Madžarko Szabo, tako da je postala sedaj glavni favorit njena rojakinja Morozova. Do polfinala sta prišli še druga So-vjetinja Birjukova in pa Poljakinja Kralova. V igrah parov so že znani finalisti. Med ženskami se bodo pomerile same Sovjetinje: Hroščina in Birjukova na eni strani, Morozova in Ivanova na drugi. V moški kon kurenci sta favorizirana para izgubila. Metrevelija in Kakulijo (sovjetski par za Davisov pokal!) sta premagala Poljaka Novički in Fi-bak, češki par Hrebec — Kakulija pa je podlegel Madžaroma Macha-nu in Tarocz.vju. REZULTATI POSAMEZNIKI: Volkov — Hrebec 6:4, 1:6, 6:3; Machan — Kakulija 2:6, 6:2, 6:1; Metreveli - šibak 6:2, 8:6; Ta- roczy — Novički 6:4, 12:10. POSAMEZNICE: Szabo — Hroščina 4:6, 6:3, 6:1; Morozova — Navratilova 6:2, 12:10; Birjukova — Hublerova 2:6, 6:2, 7:5; Kral — Kozeluhova 5:7, 6:4 in 6:2. MOŠKE DVOJICE: Machan in Taroczy — Hrebec — Zednik 8:6, 6:4, 6:1; Novički in Fi-bak — Metreveli — Kakulija 9:7, 6:3, 4:6, 3:6, 7:5. ŽENSKE DVOJICE: Hroščina in Birjukova — Klein in Szabo 6:3, 6:1; Morozova in I-vanova — Navratilova in Tomanova 6:0, 3:6, 9:7. KOLESARSTVO GHEDI (Brescia), 11. - Michele Dancelli je zmagal na mednarodni krožni dirki po Ghediju. V sprintu je premagal Gimondija in Bi-tossija Glavnino, ki je prišla na cilj s 15” zamude, je prehitel Ga-vazzi.