številka 22 • leto XXXIX • cena 4(? Hln
Celle, 6. JunUa 1985
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Strah pred ponovnimi
omejitvami cen
Zaradi zveznega odloka o vračilu cen
na staro imajo na Celjskem največ
težav trgovci. Stran 4.
Osnutki deviznih zakonov: temelj v
porabniškem modelu
Gospodarstveniki iz večjih izvoznih organizacij na Celj-
skem zavračajo predloge ZIS. Stran 5.
Uvoženi cvet slovenskih žena In deklet
dehti sredi Titovega Velenja
Obiskali smo Almo Hasanbašič, miss pomladi Jugoslavije
za leto 1985. Stran 17.
Srečanje borcev in
mladine bo v Ceiju
Celje bo v letu, ko slavimo
40-letnico osvoboditve, i:osti-
telj XIX. medobčinskega sre-
čanja borcev in mladine Jugo-
slavije »4. julij«. Tradicional-
no srečanje borcev in mladine
je namenjeno razvijanju revo-
lucionarnih tradicij narodno-
osvobodilnega boja in širje-
nja bratstva in enotnosti.
V srečanju sodelujejo obči-
ne: Banja Luka, Bosanski
Brod, Čukarica-Beograd, Der-
venta, Gevgelija, Ivangrad, Ja-
blanica, Karlovac, Kavadarci,
Kragujevac, Mostar, Negotino
in Vardar, Novo Sar^evo, Peč,
Rakovica-Beograd, Skopje-
-Centar, Slavonski Brod,
Split, Susedgrad-Zagreb, Ša-
bac, Šiška-Ljubljana, Titovo
Velenje, Titov Veles, Trešnjev-
ka-Zagreb, Zrenjanin, Župa-
nja in Celje.
Srečanje bo v Celju v času,
ko se to staro, po tradiciji de-
lavskega in revolucionarnega
gibarxja znano mesto spominja
pomembnih dogodkov iz naše
zgodovine. Na Dan borca - 4.
julija bo v Celju slovesnost ob
50-letnici Zleta Svobod. Sreča-
nje borcev in mladine Jugosla-
vije bo skup^ s to proslavo
osrednja prireditev, posvečena
40-letnici osvoboditve, s^ gre
za smiselno povezavo tradicije
delavskega in revolucionarne-
ga gibanja ter narodnoosvobo-
dilnega boja.
Borci in mladina Jugoslavije
- pričakujejo po n^manj tri
borce in mladince iz vsake ob-
čine - se bodo v Celju zbrali že
2. julija. Naslednji dan bo zbor
mladinske delovne brigade »4.
julij«, po njem pa bodo briga-
dirji iz občin, ki sodelujejo na
srečanju, kot brigada sodelo-
vali tudi na delovni akciji v Ce-
lju ter se nato udeležili zvezne
mladinske delovne akcije Koz-
jansko 85. Seveda pa bodo
udeleženci srečanja obiskali
tudi pomnike narodnoosvobo-
dilne borbe in delovne organi-
zacije ter se srečali s člani celj-
skih borčevskih organizacij in
drugimi občani.
Nepozabno srečanje mladih v pesmi
Celjski mestni park je v nedeljo ob zaključku 16. Mladinskega pevskega festivala nudil okrilje sproščenemu veselju
mladih in njihovi živi, prisrčni pesmi. Dva tisoč pevcev ah 27 pevskih zborov je ob sodelovanju godbe milice iz Ljubljane in
pod dirigentskim vodstvom Edvarda Goršiča ustvarilo doživetje, kakršnih si lahko le še želimo. Z njim so pokazali svoj
odnos do pesmi, obudili spomin na štiri desetletja svobode in proslavili mednarodno leto mladih in evropsko leto glasbe.
Foto: EDI MASNEC
rffiM TEDNA: NAŠA SOLIDARNOST
(več na str. 6)
Za nikogar pravšnja solidarnost
Pojem solidarnost spreje-
mamo običajno kot nekaj
dobrega, kot vrednoto, kot
odrekanje lastnim dobrinam
v korist tistih, ki jih iz takš-
nih ali drugačnih razlogov
nimajo. Ko pa solidarnost
dobi obliko in v denarju izra-
ženo višino, hitro izgubi tudi
prizvok nečesa dobrega.
Marsikje jo obravnavajo že
bolj kot nujno zlo. V družbe-
nih dejavnostih - v izobraže-
vanju, otroškem varstvu so-
cialnem skrbstvu in zdrav-
stvu - niso z njo zadovoljni
niti tisti, ki dobivejo solidar-
nostno pomoč niti tisti, ki za-
njo združujejo denar.
Ustavna opredelitev, da
bomo z vzajemnostjo in soli-
darnostjo skrbeli za vse-
stranski družbeni razvoj člo-
veka in tudi izenačevali mož-
nosti za ta razvoj, se je v
vsakdanjem življenju izjalo-
vila. Z njo ne uspevamo pre-
mostiti velikih razlik med
možnostmi posameznih ob-
čin in tako uporabnikom za-
gotavljati enako raven zdrav-
stvenega varstva, enake
možnosti izobraževanja in
vseh drugih potreb in vred-
not življenja. Kje se zatika
pri uresničevanju dobre
opredelitve? Odgovorov je
možnih več, pač odvisno, s
katere strani solidarnost gle-
damo - ali s strani tistega, ki
d^e ali tistega, ki dobi. Ne-
sporno je pravzaprav le dvo-
je: da sistem solidarnosti, ka-
kršnega imamo, ne upošteva
vseh objektivno različnih
pogojev v posameznih obči-
nah ter da enakih pogojev ni
mogoče zagotavljati v sleher-
ni tako mali skupnosti, kot je
občina.
V Sloveniji smo se ogradili
v 65 različno obdelanih vrtič-
kov. Na prenekaterem pride-
lajo le toliko, da je za vsak
dan sproti, izjemni primeri
pa mimogrede poberejo še
to. Še tako visoka solidar-
nost, ki pa jo tudi razvitejše
občine težko zmorejo, tega
ne more popraviti. Ali, kot
učeno rečemo - občina je
prems^jhna rizična skupnost.
V tem so se občine celjskega
območja povsem poenotile
glede zdravstva in predlaga-
jo, da bi imeli v Sloveniji eno
samo rizično skupnost, ki bi
bila sposobna prenesti priča-
kovano in nepričakovano
večjo porabo v posameznih
delih. Za to se tudi zavzema-
jo po delegatski poti, a zaen-
krat neuspešno.
Spremembe, ki se v soli-
darnosti na področju druž-
benih dejavnosti obetajo, si-
cer kažejo rahle premike v
razmišljanju (solidarnost naj
bi se z novim srednjeročnim
obdobjem povečala), a kore-
nin različnosti se ne lotevajo.
Še vedno bodo nekateri otro-
ci lahko hodili v šolo v nara-
vo, se učili v glasbenih šolah,
imeli zagotovljeno kakovost-
no zdravstveno varstvo, nji-
hovi starši pa bodo za druž-
bene dejavnosti prispevali
manjši delež kot starši otrok,
ki vsega tega ne bodo imeli v
izobilju. So pač iz druge ob-
čine.
MILENA B. POKLIC
Turistični teden
Od 10. do 15. Junija ho v Celju
Turistično društvo Celje
organizira od ponedeljka
10., do sobote 15. junija 7.
turistični teden.
V šestih dneh bo poleg šte-
vilnih koncertov in nastopov
na odprtem odru sredi Tom-
šičevega trga, odprta v Mu-
zeju NOB tudi razstava
učencev celjskih osnovnih
šol z »motivi Celja, v atriju
na Tomšičevem trgu pa raz-
stava fotografij Joca Znidar-
šiča, Tito«. Poleg tradici-
onalnega Kramarskega sej-
ma, ki bo v petek in soboto
na Tomšičevem trgu, letos
Zavod Golovec pripravlja tu-
di bovšji sejem. Tema letoš-
nje okrogle mize bo obnova
in razvoj celjskega starega
mestnega jedra.
Na Srednji gostinski turi-
stično gostinski šoli bo ob
predavanju o soji tudi razsta-
va in pokušina jedi iz soje.
Tudi letos so turistični de-
lavci pripravih ogled celj-
skih kulturnih znamenitosti
in muzeja revolucije s Sta-
rim piskrom. Ogled teh zna-
menitosti in izlet na Svetino
bosta pod strokovnim vod-
stvom strokovnjakov Zavo-
da za spomeniško varstvo.
Ob številnih folklornih
skupinah bodo na Tomšiče-
vem trgu nastopili pevci
KUD France Prešeren iz Ce-
lja, godba na pihala France
Prešeren, mešani pevski
zbor DO Gostinstvo Merx
Celje, pevci in rogisti Zveze
lovskih družin Celje, Celjski
instrumentalni kvintet, vo-
kalno instrumentalna skupi-
na Čokolada, ročk skupina
»O. K« in plesna skupina
IGEN iz Celja, mladi umetni-
ki glasbene šole iz Celja pa
se bodo predstavih v dvorani
Narodnega doma v Celju.
Gostinci bodo v času turi-
stičnega tedna pripravili po-
sebno ponudbo.
R. PANTELIČ
Ob celjskem bazenu hitijo delavci z deli pri nameščanju
sončnih kolektorjev, s katerimi bodo ogrevali vodo
bazena. Tega naj bi slednjič odprli 15. junija. Več o baze-
nih na Celjskem na 25. strani. maSNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 1985
Leteče uredništvo na
Planini
Danes (četrtek) smo novinarji našega
uredništva na obisku v kr^evni skupno-
sti Planina. Čez dan bomo obiskali in opi-
sali vrsto zanimivosti in kr^anov v teh
krajih. Zvečer ob 20. uri pa bo v večna-
menskem prostoru tamkajšnje osnovne
šole ustni časopis, na katerem bodo razen
novinarjev sodelovali še krajani in pa
tamkajšnji glasbeniki.
V teh krsOih je namreč precej ljudi, ki
znajo lepo zapeti, zaigrati na fr^tonerico
ah kak drug instrument in razdreti kakš-
no šalo. Omenimo samo Andreja Koželja,
ki igra na celo vrsto instrumentov, pa Ma-
teja Romiha, Ratka Pušnika, člane an-
sambla Darka Cepina, kitariste in harmo-
nikarje osnovne šole, člane kulturnih dru-
štev iz Planine in Šentvida in druge. Vab-
ljeni!
Zamuda pri pripravi aiccile
y nedeljo se začne ZMDA Kozjansko 85
Precej ostrih besed je bilo
izrečenih na skupščini
ZMDA Kozjansko 1985 na
račun priprav na akcijo.
Predstavniki republiške
konference Zveze mladine
in člani štaba akcije so ugo-
tavljali, da bi moralo biti
pred to skupščino že vse
pripravljeno, pa so nekate-
re stvari še vedno v zraku.
Ob programu dela so ugo-
tovili, da je pomanjkljiv in
da so se za interesne dejav-
nosti morali dogovarjati zad-
nji hip. Jože Artnak, koman-
dant akcije, je zato dejal, da
ima občutek, da so brigadirji
na Kozjanskem predvsem
cenena delovna sila, vse
spremljajoče dejavnosti pa
kot da niso pomembne.
Hkrati je poudaril, da se tako
kot že vsa leta doslej dogeoa,
da so priprave na akcijo in
skupščino malomarne.
Na seji so predstavili pro-
gram dela, ki zajema deloviš-
ča v občinah Šentjur, Laško
in Sevnica. Brigadirji bi de-
lali pri izgradnji vodovodov,
cest, kanalizacij, pri meliora-
■ cijah in elektrifikacijah.
Skupna vrednost del pa naj
bi po predračunih znašala 25
milijonov dinaijev. Ob tem
so predlagatelji opozoriU na
težave pri vrednotenju posa-
meznih del, ker jih večina tu-
di še ni finančno pokritih za-
radi pomanjkanja denarja.
Predstavniki republiške
konference pa so menili, da
je to nujno potrebno, če želi-
jo od podpisnikov samo-
upravnega sporazuma dobiti
sredstva. Hkrati so zahtevali,
da mora program del vsebo-
vati še podatke o tem, kolik-
šen je delež, ki ga opravijo
brigadirji, koliko bi morali
narediti ročno in kje se da
uporabiti stroje ter podatke
o oddaljenosti naselja od de-
lovišč. Vse to so za brigade
pomembni podatki, takšna
nedorečenost pa je tudi voda
na mlin tistim, ki trdijo, daje
mladinsko prostovoljno delo
preživeto in ekonomsko ne-
upravičeno. Hkrati pa so se
zavzeli, da naj bi obveznosti
do akcije opredelili tudi v
razvojnih dokumerttih ob-
čin, da se ne bi šele na skupš-
čini pogovarjali o finančnih
težavah. Pri obravnavanju fi-
nančnega načrta akcije se je
že pokazalo, da v občinah še
niso razmišljah o združeva-
nju dodatnih sredstev za ak-
cijo, čeprav seje povsod dru-
god pokazalo, daje to nujno,
pa čeprav so nerazviti.
Ob predstavitvi družbenih
aktivnosti na akciji, ki bodo
zajemale kulturno-zabavno
življenje, pohtično delo, in-
formacijsko dejavnost,
športne aktivnosti in razne
tečaje, so spet prišli do zak-
ljučka, da so ta program mo-
rah sestavljati tisti, ki bi naj
poskrbeli samo za njegovo
izvedbo, popolnoma pa so
pri tem zatajile interesne
skupnosti.
Pomanjkljivosti je torej
veliko, časa pa malo. Kljub
opozorilom in dogovorom,
ki so trajala že več mesecev
prej, se stvari rešujejo zadnji
trenutek. O tem velja raz-
pravljati takrat, ko bodo de-
lali analizo uspešnosti ak-
cije.
T. CVIRN
Na seji skupščine ZMDA
Kozjansko 85 so izvolili no-
vega predsednika predsed-
stva akcije. Namesto Draga
Mackoška bo to nalogo
opravljal Mirko Čander.
PreprečiU prelivanje
denarja iz telefonije
čeprav se je v zadnjih pe-
tih letih število telefonskih
naročnikov na Celjskem po-
večalo za 9.500, je bilo ob
koncu preteklega leta še
vedno 9.800 nerešenih vlog
za telefonski priključek
Na celjskem območju je
skupaj 26.500 telefonskih
priključkov, kar je le 2500
manj, kot je bilo načrtovano
za to srednjeročno obdobje.
Kot je pokazala razprava
na seji sveta občin, pa v bi-
stvu v nobeni občini niso za-
dovoljni z razvojem telefoni-
je, kar gre na rovaš preteklih
let, ko je telefonija precej za-
ostala za splošnim družbe-
nim razvojem. Ta zaostanek
bo v kratkem času nemogo-
če nedoknaditi, kljub temu.
da bo v naslednjem srednje-
ročnem obdobju 13.200 no-
vih telefonskih naročnikov
(skupaj bi jih bilo že približ-
no 40.000), zmogljivost tele-
fonskih central pa bi poveča-
h s 36.000 na 51.000 pri-
ključkov.
Na seji so se hkrati zavzeli
za bolj ekonomske cene
poštne službe (dostava po-
šiljk), kjer imajo pošte sedaj
precejšnje izgube, pokrivajo
pa jih z dohodkom iz telefo-
nije - samo na območju celj-
ske PTT so lani za te namene
porabili 150 milijonov dinar-
jev dohodka iz telefonije, kar
še bolj zavira razvoj telefon-
skega omrežja na našem ob-
močju.
S. Š
Vse pomembnejši prispeveic
celjsiclli krajevnih skupnosti
v celjski občini že od leta
1978 načrtno spremljajo
razvoj krajevnih skupnosti.
Celovita, dobro pripravlje-
na analiza samoupravnega
in družbenoekonomskega
položaja krajevnih skupno-
sti v občini v preteklem le-
tu je nastala tudi na teme-
lju razprav po krajevnih
skupnostih, ki so sovpadale
z razpravo o problemih de-
lovanja krajevnih skupno-
sti po vsej Jugoslaviji.
V primerjavi s pred nekaj
leti je napredek na številnih
področjih očiten. Krajevne
skupnosti v celjsl^i občini se
vse bolj uveljavljajo kot te-
meljne samoupravne skup-
nosti, v katerih delavci in ob-
čani neposredno usklajujejo
in uresničujejo velik del svo-
jih in skupnih interesov. To
velja predvsem za organizi-
ranost, množičnost in vse-
binsko usmeritev dela kra-
jevnih skupnosti.
Ob splošni oceni, da se
ustavni položaj krajevnih
skupnosti počasi le uresni-
čuje, pa ne manjka slabosti.
Ena izmed njih je še vedno
marsikje odločanje v ozkih
krogih. Skupščine so sicer
lani sklicah v vseh krajevnih
skupnostih, a v večini je bilo
veliko težav s sklepčnostjo.
Nekatere krajevne skupno-
sti so tudi povsem opustile
zbore občanov in so o vsem
odločali na slabo obiskanih
skupščinah, torej v krogu 40
do 80 ljudi, kar pa je ob raz-
reševanju širših interesov
kraja nesprejemljivo, še zla-
sti, ker tudi predsedstva
skupščin ne opravljajo svoje
povezovalne vloge v kr^u.
Res pa je več krajevnih
skupnosti sklicevalo zbore
krcganov po stalnih območ-
jih in se odločalo za interes-
ne zbore o pomembnih vpra-
šanjih, kot so vodovod ali
otroško varstvo, pitna voda
in podobno. Ponekod še niso
zaživele delegacije stalnih
območjih, slabo pa delajo tu-
di delegacije za nekatere sa-
moupravne interesne skup-
nosti.
Družbenopolitične organi-
zacije so v krajevnih skupno-
stih delovale usklajeno, a tu-
di tu bi se dalo narediti še kaj
več. Kot opozarja članica
celjskega izvršnega sveta, za-
dolžena za krajevne skupno-
sti, Sonja Ocvirk, je to še ka-
ko pomembno, saj krajani
po uspešnosti dela družbe-
nopolitičnih organizacij v
kreOu merijo uspešnost ce-
lotnega sistema. Res pa so
jim merilo predvsem na no-
vo asfaltirane ceste, telefon-
ske linije, prometne zveze in
podobno, toda za tem vidijo
uspešnost družbenopohtič-
nih organizacij pri animaciji
krajanov, v pojasnjevanju
smotrnosti določenih ciljev
in v zastopanju njihovih in-
teresov.
Ocena dela krajevnih
skupnosti je še zlasti ugod-
na, če jo primerjamo z mate-
rialnimi možnostmi, ki jih
imajo. Resda je vse več pove-
zovanja z organizacijami
združenega dela, res da so
nekatere samoupravne inte-
resne skupnosti že lani, dru-
ge pa tudi letos, namenile
del sredstev za delovanje de-
legatskega sistema v kre^jev-
nih skupnostih, res pa je tu-
di, da za normalno delo ni-
majo dovolj denarja. V kra-
jevnih skupnostih enotno
ugotavljajo, da je sicer lepo,
da se povezujejo z drugimi, a
da bi morali imeti za materi-
alne izdatke, osebne dohod-
ke zaposlenih in delovanje
delegatskega sistema v celo-
ti zagotovljena sredstva -
brez prosjačenja v združe-
nem delu. Ko so na primer
tudi zaradi dobrega dela
mlade skupnosti kr^evnih
skupnosti in skupnih stro-
kovnih služb zvišali osebne
dohodke zaposlenih v kra-
jevnih skupnostih, so morale
krajevne skupnosti tretjino
denarja za osebne dohodke
zagotoviti iz sredstev za ma-
terialne izdatke. Stroškov za
ogrevanje, za najemnino po-
slovnih prostorov in drugo
potem seveda niso mogle po-
ravnati sproti. Ker z denar-
jem ne kaže v bodoče kaj
boljše, se bodo morale zneoti
pri zmanjševanju material-
nih stroškov.
MILENA^£QKLiIČI.
Enodnevni zaslužek
za bolnišnico
v besedah izražena pri-
pravljenost (najmanj jo je
doslej bilo v velenjski obči-
ni) za pomoč k hirejšemu
posodabljanju bolnišnice v
Celju, dobiva že stvarno, v
denarju izraženo in tudi že
nakazano podobo. Enod-
nevnemu zaslužku so se do-
slej odrekli pi'edvsem de-
lavci v družbenih dejavno-
stih.
V celjski občini je do 3. ju-
nija že darovalo enodnevne
zaslužke 36 kolektivov, ki so
tako za modernizacijo pri-
spevali milijon in 366.804 di-
narjev. Štirje kolektivi obči-
ne Šmarje pri Jelšah so pri-
spevali 29.260 dinarjev, šest
iz Žalca 313.519 dinarjev, dva
iz Laškega 14.354 dinarjev,
eden iz Šentjurja 21.204 di-
narjev, dva iz slovenskih Ko-
njic 43.697, šest iz Mozirja
143.231 dinarjev, pet iz Vele-
nja 47.563 dinarjev, druge
občine pa 7165 dinarjev.
Skupno se je do 3. junija na
žiro račun za modernizacijo
bolnišnice nateklo 1,986.799
dinarjev, ki so jih odstopili
delavci iz svojih osebnih do-
godkov.
Začelo se torej je. Dokaj
spodbudno, če se spomnimo
še številnih organizacij zdru-
ženega dela, ki so se že odlo-
čile, kdaj bodo za bolnišnico
delale (na primer Železarna
Štore) in spet tistih, ki so že
delale (Tekstilna tovarna
Prebold). Zanimiva in spod-
budna je tudi anketa, v kate-
ro so zajeli 35 celjskih orga-
nizacij sindikata v družbenih
dejavnostih. Odločitev, da
bodo namenili enodnevni za-
služek za bolnišnico, je spre-
jelo že 27 organizacij, v dru-
gih so o tem že spregovorili,
samo v dveh pa se še bodo.
Odločitve bodo vsi sprejeU
še ta mesec.
Zelo resno so se akcije loti-
li v Celjskih lekarnah. Delav-
cem v vseh enotah na ob-
močju, pa tudi tistim, ki so
na dopustu ali bolniški, so
poslali izjave. Vsi brez izje-
me so že vrnih potrjene i2ja-
ve, da so se pripravljeni
odreči enodnevnemu za-
služku^______ MBP
Dnevi Celja v Grevenbroichu
v času od 13. do 16. junija
bodo v prijateljskem mestu
Grevenbroich v Zvezni re-
publiki Nemčiji »Dnevi Ce-
lja«. Prireditve in srečanja
ter delovni pogovori pred-
stavnikov obeh mest, ki do-
bre stike »uradno«, pred-
vsem na pobudo naših ljudi,
ki so tam zaposleni, inten-
zivneje gojijo že štiri leta,
so torej sestavni del konti-
nuitete vse pogostejših in
pristnejših stikov med me-
stoma Grevenbroich in
Celje.
Poseben poudarek letoš-
njih, prvih »Dnevov Celja«
bo dajal zdraviliški turizem
Dobrne, ki bo prihodnji te-
den tudi temeljito predstavi-
la svojo zdraviliško, turistič-
no in gostinsko ponudbo.
Lani so likovniki obeh mest
že uspešno izmenjali razstavi
likovnih del, letos pa bo pri-
hodnji teden Komorni mo-
ški zbor iz Celja predstavil
nemškim in našim poslušal-
cem visoko umetniško vred-
nost naše zborovske pevske
kulture, ssg Je bil ob nedav-
nem obisku župana mesta
Grevenbroich g. Hansa Gott-
frieda Bernratha v Celju, po-
sebej zaprošen, da s koncerti
sodeluje pri jubileju, 10-let-
nici mesta Grevenbroich v
sedanjem organizacijskem
in mestnem obsegu. Zbor pa
bo pel tudi našim rojakom in
ob 300-letnici evangelistične
cerkve v Wevhghovenu.
Tudi naši rojaki želijo po-
častiti praznik mesta z nasto-
pom folklorne skupine otrok
Slovenskega društva Celje,
tako da bodo prvi »dnevi Ce-
lja« v Grevenbroichu dejan-
sko v znamenju predstavitve
kulturnih dosežkov našega
naroda, ne glede na to, ali
dela in ustvarja doma, ali na
tujem.
MITJA UMNIK
Sprejeli smernice srednjeročnega
plana
Delegati zborov skupščine občine Mozirje so na svoji
zadnji seji sprejeli pfedlog smernic za pripravo občin-
skega srednjeročnega plana. Z izjemo Kovinarstva Ljubno,
kjer so predlagali nekatere vsebinske spremembe srednje-
ročnega razvoja v svoji DO in krajevne skupnosti Ljubno,
kjer terjajo natančnejšo opredelitev komunalne infrastruk-
ture na Ljubnem, drugih pripomb ni bilo. Na skupščini so se
dogovorili, da smernic ne bodo spreminjali, pripombe pa
bodo upoštevali pri sestavi dogovora o temeljih plana.
R. PANTELIČ
Zatik pri nosilcih načrtovanja
¥ Gorenju še niso pripravili osnovnih smernic nadaljnjega
razvoja
v Gorenju in delovnih or-
ganizacijah Elektrokovi-
narska oprema, Rudnik lig-
nita, Sipak in Tiskarni še
niso izdelali osnovnih smer-
nic za srednjeročno in dol-
goročno načrtovanje. Zato
je predsedstvo Socialistič-
ne zveze Velenje zadolžilo
družbenega pravobranilca
samoupravljanja, da v bo-
doče spremlja delo temelj-
nih nosilcev načrtovanja in
po potrebi ukrepa.
Za izvajanje načrtovanja
so gotovo najbolj odgovorni
poslovodni delavci in delav-
ski sveti kolektivov, ki jih
nameravajo Velenjčani od-
poklicati, če tudi vnaprej ne
bodo izpolnjevali svojih na-
log. Še najbolj zaskrbljujoče
pa je, da smernic še niso iz-
delali v Gorenju, ker je nji-
hov nadaljni razvoj vezan tu-
di na republiške smernice
srednjeročnega in dolgoroč-
nega razvoja Slovenije.
Predsedstvo tudi ni zado-
voljno z delom koordinacij-
skega odbora, ker ni sproti
spremljal aktivnosti v zvezi z
načrtovanjem. Na seji pa so
še dogovorili, kako bodo vo-
dih javno razpravo o srednje-
ročnem in dolgoročnem na-
črtu velenjske občine. Dolo-
čili so natančne roke in se
dogovorili kaj bo kdo delal,
ker želijo preprečiti, da bi se
delo družbenopolitičnih or-
ganizacij podvajalo, kar po-
meni, da bi vsi delah vse, na-
redili pa ničesar ali bore
malo.
Če omenjene delovne or-
ganizacije ne bodo pohitele z
načrtovanjem, bodo Velenj-
čani pripravili predlog sred-
njeročnega in dolgoročnega
razvoja občine še kasneje
kot v prvem četrtletju pri-
hodnjega leta. Kot že rečeno,
je to najbolj neugodno za
sozd gorenje in za sozd Rek
Franc Leskošek-Luka, sled-
nji zaenkrat izpolnjuje svoje
obveznosti zadovoljivo ven-
dar ugotovitev ne velja za
vse delovne organizacije, ker
ne bosta imela vpliva na
oblikovanje srednjeročnega
in dolgoročnega načrta raz-
voja Slovenije.
V. E.
Dan
gradbincev
Letošnji praznik grad-
bincev bo s sobotnim
plenumom sindikata de-
lavcev v gradbeništvu v
Celju obravnaval aktu-
alna gospodarska in so-
cialna vprašanja gradbe-
nih delavcev v Sloveniji.
- Sodeloval bo tudi izvrš-
ni odbor Splošnega zdru-
ženja gradbeništva in in-
dustrije gradbenega ma-
teriala Slovenije - hkrati
pa bodo v Celju vso sobo-
to potekale tudi 34. šport-
ne igre gradbincev Slove-
nije. Gostitelj delovnega
in športnega srečanja je
letos celjski Ingrad, ki je
plenum pripravil v svoji
sindikalni dvorani - na
njej bodo podeUh tudi
Kavčičeve nagrade in
druga priznanja - športna
srečanja v sedmih mo-
ških in štirih ženskih pa-
nogah pa bodo na igriščih
ŠRC Golovec. V športnih
srečanjih se bodo pomeri-
le najboljše ekipe vseh
gradbincev Slovenije.
VILI ŠUSTER
6. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Med Kandiilati premalo mladih
ir laški občini zamujajo s planskimi dokumenti
Predsedstvo občinske
konference socialistične
zveze v Laškem je na seji
prejšnji teden obravnavalo
listo evidentiranih kandi-
datov za vodilne funkcije v
občini, ki jih je predložila
večina krajevnih skupnosti
in delovnih organizacij.
Predsedstvo je ugotovilo,
da so nekatere krajevne
skupnosti in delovne organi-
zacije preveč površno pristo-
pile k evidentiranju kandi-
datov. Zato je te prve predlo-
ge predsedstvo sprejelo zgolj
kot informacijo in jo bo kot
tako poslalo še enkrat v
obravnavo vsem temeljnim
volilnim enotam, da listo do-
polnijo.
Predsedstvo je tudi opozo-
rilo, da je delež mladih pri
evidentiranju kandidatov za
delegate temeljnih samo-
upravnih skupnosti premaj-
hen, (le 142 je mladih od
skupno 769 evidentiranih
kandidatov). To je dosti
manj kot pretekla leta, ko je
delež mladih obsegal tudi če-
trtino vseh evidentiranih.
V nadaljevanju seje je
predsedstvo OK SZDL La-
ško ocenilo priprave na raz-
prave o dolgoročnem druž-
benem planu občine.
Dolgoročni razvojni načrt
občine Laško pripravljeno
organi skupščine Laško sku-
p^ s celjskim Razvojnim
centrom.
Strokovne osnove za širšo
javno razpravo bodo pri-
pravljene do sredine tega
meseca in bodo takoj šle v
razpravo, kljub poletnim
mesecem. Osnutke dolgo-
ročnega družbenega načrta
občine Laško, srednjeročnih
planskih dokumentov in te-
melje plana pa naj bi delega-
ti obravnavali na prvih je-
senskih zasedanjih skupščin
samoupravnih interesnih
skupnosti in skupščine obči-
ne Laško. Vsi dokumenti bi
bih nato v javni razpravi
kakšna dva meseca, rok za
njihovo potrditev pa so dolo-
čili za konec oktobra ali za-
četek novembra.
Sicer pa kakšna tretjina
delovnih organizacij v občini
še ni sprejela smernic, med
njimi tudi TIM Laško, Rud-
nik Laško, dve Merxovi te-
meljni organizaciji in nekaj
gozdarskih organizacij.
WE
Celjski cestni Icriž se daljša
Dela pri gradnji 330 metrov dolgega odseka tako imenovanega celjskega cestnega
križa od Mariborske ceste do Vrunčeve ulice potekajo brez zastojev. Delavci celjskega
cestnega podjetja so že opravili zemeljska dela in utrdiU spodnji ustroj, tako da tudi slabo
vreme ne more povzročiti daljših zamud. Štiripasovnica naj bi bila odprta za promet že
konec prihodnjega meseca, po zadnjih podražitvah pa bo skupaj z 2,5 metra visokim
protihrupnim zidom (nasproti vojašnice) in podhodom na Vrunčevi ulici (oba objekta bodo
začeli graditi v naslednjih dneh) stala 120 milijonov dinarjev. Polovico tega denarja bo
prispevala republiška skupnost za ceste, polovico pa celjska občina.
Hkrati pa že potekgjo priprave na gradnjo naslednje etape zahodnega kraka celjskega
cestnega križa. Naslednje leto naj bi zgradih podvoz na Kersnikovi ulici, kar bo še večji
investicijski zalogaj, vse potrebne načrte in drugo dokumentacijo pa naj bi pripravih že
letos. S. ŠROT
Udeležba skromna -
program popolnejši
Ob 2. celjskih računalniških dnevih
Proizvajalci računalnikov
in predstavniki tujih firm se
k^ub prvotnim obljubam ni-
so udeležili drugih računal-
niških dnevov v Celju s
predstavitvijo svojih raču-
nalnikov. Izjema je Birostroj
iz Maribora, ki je pokrovitelj
te prireditve. Zato bodo ti
dnevi za marsikoga maixi za-
nimivi kot prvi, kjer je bila
udeležba veliko večja in pro-
stor na katerem so predstav-
^jali programe in računalni-
ke dvakrat večji. Kakorkoli
že: iz izkušenj dobro vemo,
da so »firmam« privlačnejše
komercialne prireditve kot
pa take, ki im^o, tako kot ta,
bolj izobraževalni značaj.
To seveda ne bo vzelo or-
ganizatorjem poguma, da ne
bi izpeljali programa tako,
kot so si ga zastavili, s^ so
srednje šole, celjske delovne
organizac^e in ryihovi raču-
nalniški krožki prinesli s se-
boj dovolj izobraževalnih
programov, da jih prikažejo
skoraj osem tisočim učen-
cem, kolikor jih pričakujejo
v teh dneh.
Ravno tako poteka nada-
^evalni teč^j računalništva
za dvajset mentorjev raču-
nalniških krožkov osnovnih
Sol. Včer^ je bi^a okrogla mi-
za na temo Račtmalnik v os-
novni šoli, danes je poslovni
dan za delovne organizacije,
drobno gospodarstvo in
obrt, ki ga organizira Kovi-
notehna. Jutri pa bo še pre-
davanje na temo Račimalni-
ška mreža in razgovor delav-
cev Razvojnega centra z bo-
dočimi uporabniki računal-
nikov, v soboto, po dopol-
danskem prikazu delovai\ja
računalnikov in izobraževal-
nih programov, pa bo zaklju-
ček računalniških dnevov.
Tretji računalniški dnevi
bodo prihodige leto po vsej
verjetnosti na Srednji teh-
nični šoli maršala Tita v
Celju.
VVE
Čistejša voda v
celjskem vodovodu
Zadnji mesec, odkar je začela delati nova vodarna v
Medlogu, se je precej izboljšala kakovost vode v celj-
skem vodovodnem omrežju. V vodarni odstranijo 94
odstotkov mangana in železa, motijo le še manganove
usedline, ki so se nabrale v omre^u, te pa bodo odstra-
njevali postopoma.
»Nekaj tehničnih težav še imamo,« pravi direktor
Tozda Vodovod Erih Poljanec. »Vendar jih sproti
odstranjujemo. Ponavadi se za taka dela odločimo
ponoči ali pa ob sobotah in nedeljah, ko je poraba
pitne vode manjša in porabniki niso prizadeti.«
Največji problem tako ostajajo nitrati, ki pa jih v
novi vodarni ne morejo odstranjevati. Vendar pa na
fakulteti za hidrotehniko v Ljubljani že delajo projekt
za infiltracijo vode iz Savinje v podtalnico. Na ta način
bi dobili še dodatnih 50 litrov vode na sekundo, hkrati
pa bi obogatili podtalnico oziroma jo tako razredčili, j
da koncentracije nitratov ne bi presegle zgornje dovo-
ljene meje. Če bo projekt gotov do konca tega leta,
potem bi ga začeli uresničevati že v začetku prihod-
njega leta.
Hkrati z novo vodarno je začel delati tudi novi »G«
vodnjak, zato seje izboljšal tudi pritisk v vodovodnem
omrežju in te dni ni težav pri preskrbi porabnikov. Kot
pravi Erik Poljanec, je vode toliko, da lahko vsak večer
napolnijo tudi 3.000 kubičnih metrov velik rezervoar v
Slancah, tako da je tudi podnevi, ob konicah, v ceveh
dovoli velik pritisk.
S. ŠROT
Prizidek k osnovni
šoli Edvard Kardelj
v Slovenskih Konjicah so
začeli graditi prizidek k os-
novni šoli Edvard Kardelj,
kar pomeni, da bi se že pri-
hodnjo jesen rešili dvoiz-
menskega pouka. V prvi fa-
zi gradnje bodo dogradili 12
učilnic, v naslednji pa še te-
lovadnico in pripadajoča
športna igrišča.
Naložba bo veljala 71 mili-
jonov dinarjev. Polovico jih
bodo zbrah iz samoprispev-
kov občanov četrtega refe-
rendumskega obdobja, dru-
go polovico pa bodo prispe-
vale delovne organizacije z
območja krajevne skupnosti
Slovenske Konjice.
Gradbena dela so sredi
maja zastaviU delavci Ingra-
dovega tozda Slovenske Ko-
njice.
S prostorsko stisko pa bo-
do do jeseni opravili tudi v
Ločah, kjer gre h koncu do-
zidava osmih učilnic, ki jih
prav tako gradijo iz referen-
dumskih sredstev. Nato pa
im^o v konjiški občini na-
men izboljšati prostorske in
delovne pogoje še v osnovni
šoh Zreče in v prihodnosti
tudi v Vitanju. Z dozidavami
in posodobitvami n^ bi do
leta 1990 v konjiški občini
soUdno rešili prostorsko pro-
blematiko osnovnih šol.
MP
Delavci tozd
Dom so za
priključitev
v temeljni organizaciji
Dom šmarskega Ikoma je
bil pretekli teden referen-
dum za priključitev tozd
Dom k delovni organizaciji
Go-kop Rogaška Slatina.
Od dvainosemdesetih delav-
cev jih je za priključitev gla-
sovalo petinpetdeset. V
Šmarju je torej referendum
uspel, počakati pa je treba še
do zadnjega tedna v juniju,
ko se bodo o priključitvi iz-
rekU še delavci gokopa v Ro-
gaški Slatini. M. A.
Akcije naj ne bodo
same sebi namen
Mladi iz konjiške občine
se bodo letos zbrali na lo-
kalni delovni akciji na Ro-
&li, kjer bodo priskočili na
pomoč vojakom maribor-
ske garnizije pri gradnji ce-
ste na Lovrenc, kjer ima
RTC Unior nove turistične
zmogljivosti.
Krepko bodo poprijeU za
delo, pravijo mladi, če to le
ne bo samo sebi namen. Sla-
be izkušnje so namreč ostale
iz lanske lokalne delovne ak-
cije, ko so urejah okolje žič-
ke kartuzije. Očistili in pose-
kah so podrast in grmičevje,
ki se je zajedalo v obzidje.
Namen te akcije je bil: pri-
praviti okolico za nadaljnje
urejanje gradu in lažji pri-
stop. Delo so mladi skrbno
opravili in odšU.
Grmičevje pa je rastlo na-
prej in danes ni skoraj nič
bolje kot pred letom dni.
Nihče ni poseke poškropil s
herbicidi, kot je bilo obljub-
ljeno in narava je pač šla svo-
jo pot. Delo mladih pa je bilo
izničeno. Konec koncev tudi
lokalne akcije niso zastonj,
če odštejemo le prostovoljno
delovno silo. Ostane obleka,
obutev, namestitev, orodje,
interesne dejavnosti in še
kaj. Za vse je potrebno pre-
cej več denarja kot za škro-
pivo.
Akcijo na Rogh bo za ko-
njiško brigado financirala
cestna skupnost Celje v zne-
sku 50 do 60 milijonov dinar-
jev, orodje bodo prispevale
delovne organizacije v obči-
ni. Na delovni akciji bodo so-
delovali tudi mladinci iz Slo-
venske Bistrice, Maribora,
Radelj in Dravograda. Sode-
lovanje je bilo dogovorjeno
na ravni teh občin, ki bodo
prispevala tudi sredstva za
svoje brigade.
MATEJA PODJED
Iz LIK Savinja tudi v Angiilo
V LIK Savinja so za letos podpisah izvozno naročilo v vrednosti 72.000 funtov s firmo
Habitat v Veliki Britaniji. Gre za masivni program Queker, ki ga del^o v tozdu Pohištvo
Celje skupeu s kooperanti. Doslej so izvozih že za preko 350.000 dolarjev tega pohištva, samo
letos za 160.000 dolarjev.
Vse kaže, da bo pohištvo Queker, ki so ga v proizvodnjo vpeljali v pičlih dveh mesecih,
letos najuspešnejši Savinjin izvozni pohištveni izdelek, medtem ko so lani na tržišče ZDA
prodah za pribhžno 500.000 dolarjev knjižnih pohc. Pri Angležih so letos dosegli ugodnejšo
ceno, za cehh 12 odstotkov, kar je pri prodni pohištva menda posebna redkost.
UM
4. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 19851
Strah pred ponovnimi omejitvami cen
Zaradi zveznega odloka o vračilu cen na staro Imajo na Celjskem trenutno največ težav trgovci
Lani so se izgube gospodarstva zmanjšale, vendar bi natančna analiza poslovanja v
organizacijah združenega dela gotovo pokazala, da marsikje to ni rezultat boljšega
poslovanja, temveč navijanja cen. Po drugi strani pa nekateri podatki kažejo, da so
izdelki slovenskega gospodarstva še vedno konkurenčni na domačem trgu. Čeprav so se
nekateri med njimi močno podražili, so očitno našli kupce. Ni pa še minilo leto dni od
nezaželene zamrznitve cen in že je Zvezni izvršni svet ponovno začel z lovom na možne
kršilce, ki so preveč povečali cene in na ta način ponovno ustvaril strah pred omeji-
tvami.
Odlok o vračanju cen na februarsko ra-
ven se nanaša na industrijske dejavnosti, ki
so neupravičeno navijali cene in na dejav-
nosti, ki lani niso dosegle povprečnih rezul-
tatov, a so letos svoje cene povečali za več
kot polovico. Zdaj povsod cene nižajo, ven-
dar seje takoj pokazalo, daje takšen uprav-
ni ukrep lažje predpisati, kot pa izvesti.
Med vsemi dejavnostmi se je v nsOvečjih
težavah znašla trgovina, ki je nakupila pro-
izvode po marčevskih in aprilskih cenah,
prodajati pa jih bo morala po februarskih.
Odlok namreč ne določa, kaj in kako z ne-
gativnimi razlikami, kot vse kaže, pa bo
milijone dinarjev bremena morala nositi
prav trgovina. Svoj delež k negativni raizliki
pa bo prispevalo tudi dodatno delo, kot je:
preštevanje, tehtanje, zlaganje s poUc in
nazaj, obračunavanje, lepljenje z novimi
censkimi nalepkami in podobno, kar zad-
nje dni delajo tako v grosističnih trgovinah
kot v trgovinah, kjer prodajajo na drobno.
Ugotovitev velja tudi za celjsko območje,
kjer je le malo kolektivov, ki jih je prizadel
odlok Zveznega izvršnega sveta. Gre za
Emo in Žično iz Celja, Konusov Conit iz
Slovenskih Konjic in Tovarno usnja iz Šo-
štanja. Trgovine na Celjskem so v glavnem,
po zagotovilih tržne inšpekcije, zadovoljivo
reagirale na sklep Zveznega izvršnega sve-
ta. Tržni inšpektorji so imeli težave le s
trgovskimi teme^nimi organizacijami
Kmetijskega kombinata in Merxa v Šent-
jurju, s servisno delavnico Avtotehnike-
Merx iz Mozirja in Šmarsko Jelšo.
Celje: Emo bo pokril razliko
med višjimi in vrnjenimi
cenami
Cene so se pri izdelkih, ki so bih zajeti v
posebni prilogi depeše Zveznega izvršnega
sveta, zmanjšale v povprečju za 20-40 od-
stotkov. Delovne organizacije so različno
pocenjevale izdelke, vendar so jih v glav-
nem zelo hitro popisale, že dan potem, ko je
začel veljati odlok. Zaradi slabih komuni-
kacij s proizvajalci pa, zlasti trgovine, niso
uspele določiti prave cene, kije pri proizva-
jalcih veljala 28. februarja.
Pri proizvajalcih imamo tri skupine, pra-
vi Leopold Jevšenak, celjski tržni inšpek-
tor: eni so čakali s sporočih o februarski
ceni in jih nato le poslali trgovcem, drugi so
vestno in takoj sporočili cene, tretji pa še
zdaj »čakajfli« in se ne javlj^o trgovcem, ki
so tako moviSgi njihove izdelke vsaj začasno
izločiti iz prftdaje.
Celjski inšpektorji so pri pregledu trgo-
vin ugotovili, da so vsi takoj popisah blago,
pri čemer so imeli največ dela »veliki« tr-
govci, kot sta v Celju Merx in Kovinotehna.
Le-ti so tudi izračunali, da utegne biti izpad
pri dohodku izredno velik, od 45 do 140
milijonov dinarjev, pri čemer se nekatere
trgovine že sedaj otepajo z izgubami.
Med proizvajalci, ki so preveč zvišali ce-
ne, je tudi celjski Emo, kjer so že zagotovili,
da bodo sami pokrili razliko med višjimi in
vrnjenimi cenami. V glavnem gre za radi-
atorje, posodo, izplakovalnike in še nekate-
re druge izdelke, ki so jih podražiU za pri-
bhžno 30 odstotkov.
Zanimivo je še, da je še vedno nekaj bla-
ga izločenega iz prodaje, kot na primer kro-
glični ležaji pri Avto Celje in Avtomotorju
in vprašanje je, kdgj bodo tem delovnim
organizacijam proizvajalci sporočili cene,
ki so veljale 28. februarja.
Šentjur: Kazni za trgovini
Kmetijskega kombinata In
Merxa
v Šentjurju je tržni inšpektor ugotovil, da
trgovci niso pravočasno opravih popisa in
spremembe cen. Gre predvsem za tehnično
blago, kot je instalacijski material in belo
tehniko. Trgovci se zagovarjajo, da jih pro-
izvajalci niso pravočasno obvestili o febru-
arskih cenah in da jih temu primerno niso
mogli znižati. Tržni inšpektor pa je kljub
temu zahteval kazni za trgovski temeljni
organizaciji Kmetijskega kombinata in
Merxa. V Šentjurju so prekontrolirali tudi
izdelke Alposa, ker so dobili posebno navo-
dilo repubUških organov, vendar niso od-
krih nepravilnosti.
Pregledi bodo po mnenju šentjurske trž-
ne inšpekcije potrebni tudi v prihodnje,
kajti kljub visokim kaznim se vsi ne bodo
držali predpisa. Ob tem se bojijo, da bodo
zaradi zniževanja cen oškodovani pred-
vsem trgovci, ki bodo ustvarjali zaradi tega
umetno pomanjkanje, ker bodo blago zadr-
ževan v skladiščih ali pa ga bodo vračali
proizvajalcem.
Slovenske Konjice: Conit Je
vrnil cene na februarsko raven
Organ za cene pri Komiteju za planiranje
in družbeno-ekonomski razvoj občine Slo-
venske Konjice je ugotovil, da v občini ni
več kolektivov, ki ne bi vrnili cen na febru-
arsko raven. V delovnih organizacijah ni
bilo večjih nepravilnosti, v Konusovem Co-
nitu pa so cene že vrnili na februarsko
raven.
Conit sodi v skupino proizv^alcev težke-
ga usnja in dosedanji zakonski predpisi so
jim dovoljevali dvig cen. Po novem so jih
morali vrniti na februarsko raven, kar po-
meni izpad dohodka in čeprav je dal zako-
nodajalec možnost ponovne korekcije cen s
samoupravnim sporazumevanjem, bo pro-
ces trjgal nekaj časa. Z dvigom cen v Coni-
tu niso ravnali nezakonito, vendar so upo-
števali novi odlok in cene vseh vrst umet-
nega usnja iz naravnih usnjenih vlaken vr-
nili na februarsko raven.
Velenje: Šoštanjska tovarna
usnja lahko ustavi proizvodnjo?
Velenjski tržni inšpektor pravi, da so vse
trgovske delovne organizacije popisale bla-
go in da pri tem ni bilo težav. Cene so po
februarju povišali le v Gorenjevi delovni
organizaciji Galvana, ki s svojimi izdelki ne
nastopa navzven in v šoštanjski tovarni us-
nja, kjer gre prav tako za interne cene, za
katere se je kolektiv dogovoril z odjemalci
prek samoupravnih sporazumov.
V šoštanjski tovarni usnja imajo sklenjen
samoupravni sporazum tudi s trgovino Us-
njaplast iz Ljubljane, ki prodaja njihove
izdelke le tistim predelovalcem usnja, ki so
s tem Šoštanj skim kolektivom prav tako
sklenili samoupravni sporazum. Tako zaen-
krat odlok o vračanju cen na februarsko
raven ni prizadel kolektiva, zna pa se zgodi-
ti, da trgovina ne bo prodala vsega usnja in
ga bo vrnila šoštanjski tovarni. Tik pred
zaključkom redakcije so to domnevo potr-
dili in to pomeni, da bodo morali v kolekti-
vu znižati cene, kar bo povzročilo precejšen
izpad dohodka. V tem primeru bodo cene
vrnili na raven prodajnih cen, ki so dovolje-
ne in znašajo 7.500 dinarjev. Interna cena
vegetabilnega usnja pa trenutno znaša kar
8.500 din.
V kolektivu pravijo, da je zaradi visokih
cen surovin takšna cena usnja nujna. Z od-
lokom so izredno nezadovoljni, ker bi po
njihovem mnenju tudi Zvezni izvršni svet
moral vedeti, da se hiša gradi pri temeljih
in ne pri strehi. Poleg tega je odlok eno-
stranski. Ko je namreč kolektiv vprašal
svojega dobavitelja surovin, za koliko bo
znižal cene, jim je le-ta odgovoril, da odlok
zanje ne velja. V kolikor bi morali v šoštanj-
ski tovarni usnja prodajati usnje po dovo-
ljenih prodajnih cenah, bi bil izpad dohod-
ka tako velik, da bi morali ustaviti proiz-
vodnjo.. _____
Laško: Tehnične proizvode
umaknili iz prodaje
v Laškem so popis blaga opravih v vseh
trgovskih delovnih organizacijah. Tržni in-
špektor pa je šele začel preverjati, ah so
tudi uresničile določilo o vračanju cen na
februarsko raven. Zaenkrat ugotavlja, da
trgovine spoštujejo odlok, vendar so mora-
le nekatere tehnične proizvode umakniti iz
prodaje, ker jim dobavitelji še niso poslali
seznama veljavnih in realiziranih cen. Ugo-
tavlja tudi, da imajo trgovske delovne orga-
nizacije probleme, ker ni enotne klasifika-
cije dejavnosti organizacij združenega dela.
V občini Laško pa ni nobene delovne
organizacije, ki izdeluje takšne proizvode,
da bi morale zaradi novega odloka vrniti
cene na februarsko raven.
Žalec: Znižali so cene
prehrambenih izdelkov
Inšpektorji so takoj popisali blago v vseh
trgovinah in znižali cene prehrambenih iz-
delkov. Urška Vošnjakova, vodja žalskega
inšpektorata, pravi, da gre predvsem za
prehrambene izdelke, ki v družinskem pro-
računu ne pomenijo mnogo, in sicer za pe-
cilne praške, pudinge, kavne nadomestke
in podobno.
Težje je s tehničnim blagom, ker se trgov-
ska podjetja s proizvajalci šele dogovarjajo
in ugotavljajo ali je bila nova cena realizira-
na pred 28. februarjem ali ne. Slišati je bilo
tudi, da je cene neupravičeno dvignila Ke-
ramična industrija Liboje, vendar je direk-
tor Franjo Tilinger zagotovik, da to ni res,
ker grafitnih izdelkov po 28. februarju niso
podražili, medtem ko keramični izdelki ne
sodijo v okvir odloka.
Mozirje: Avtotehnika noče
popisati rezervnih delov
Po zagotovilu mozirskega tržnega in-
špektorja so v občini cene vseh prehrambe-
nih izdelkov že znižali na februarsko raven,
medtem ko pri nekaterih vrstah tehničnega
blaga še čakajo na sporočilo grosistov, ki
naj bi javili točne cene. Prodaja posamez-
nih vrst tehničnega blaga je tako zaustav-
ljena, venda ne po krivdi trgovcev v malo-
prodaji, ki so svoje delo pravočasno opra-
vih.
Blaga ni popisala le servisna delavnica
Avtotehnike-Merx iz Mozirja, kjer pravijo,
da rezervnih delov ni treba popisati. Tržni
inšpektor jih je opozoril, da so po zveznem
odloku to dolžni storiti.
Šmarje: Težave z Jelšo
v Šmarju pri Jelšah so se popisovanja
proizvodov, katerih cene je bilo treba zniža-
ti, resneje lotili nekohko pozneje, šele po
23. maju. V Hmezadovih prodajalnah so
cene znižali ustrezno z odlokom, medtem
ko je nekoliko več težav z Jelšo.
Sprva so v teh prodajalnah popisah le
tisto blago, za katerega so dobili od trgovi-
ne na debelo in od proizvajalcev nove cene.
Stanje seje do danes sicer precej izboljšalo,
vendar se še vedno pojavljajo primeri neus-
klajenih cen. Občinski tržni inšpektor, ki še
vedno zasleduje stanje na tem področju, bo
moral Jelšo prijaviti in zahtevati ustrezno
kcizen, če cen ne bodo uredili v najkrajšem
možnem času.
Adminlstrlranje ne more
preprečiti navijanja cen
Zvezni odlok o vračanju
cen na februarsko raven je
gotovo najbolj prizadel iz-
gubarje, in sicer tako v tr-
govini kot v proizvodnji.
Glede na to, da vrsta kolek-
tivov prikriva lastne slabo-
sti in nedelo z navijanjem
cen izdelkov, je odlok več
kot dobrodošel. Ni pa prav,
da je zajel v glavnem le pro-
izvajalce končnih izdelkov
in na ta način omogočil ko-
lektivom, ki oskrbujejo na-
še gospodarstvo z reproma-
teriali in surovinami, da še
naprej dvigujejo cene in
ustvarjajo dohodek na ra-
čun drugih.
Lani so se izgube sloven-
skega gospodarstva sicer
zmanjšale, z izgubo je poslo-
valo le še 7,5 odstotka vseh
slovenskih tozdov, vendar v
večini primerov to ni bil re-
zultat boljšega poslovanja.
Ničkoliko je primerov, ko so
delovne organizacije celo
zmanjšale proizvodnjo, ven-
dar so kljub temu pozitivno
poslovale, čeprav so bili ne-
dolgo tega še v izgubi. Očit-
no je, da gospodarstvo išče
rešitev v inflaciji, ki je sicer
resnično lahko rešitev za po-
samezne kolektive, vendar je
za sistem v celoti najhujše
zlo.
Odlok zveznega izvršnega
sveta kljub temu ni nič dru-
gega kot administrativni
ukrep in zna se zgoditi, da bo
tako kot drugi podobni ukre-
pi prinesel več škode kot ko-
risti. Dokler ne bomo izpo-
polnili metodologije ugotav-
ljanja izgub, namreč ni mo-
goče ugotoviti, kako organi-
zacije združenega dela in ce-
lotne dejavnosti ustvarjajo
dohodek in ukrepi, kot je
zadnji zvezni odlok, so obso-
jeni na delni uspeh ali na ne-
uspeh.
In še besedo ali dve o po-
trošnikih. Zveznega odloka
so se kupci sprva nedvomno
razveseliU, saj je ob neneh-
nih podražitvah prijetno sli-
šati, da se bo kaj tudi poceni-
lo. Toda potrošniki so tudi
delavci v kolektivih, ki jih je
odlok prizadel in prvotno
navdušenje ne more biti dol-
gotrajno. Gotovo pa so še
bolj nezadovoljni kupci, ki
so že kupili blago, ki se je z
odlokom pocenilo. Tako kot
že velikokrat prej, si bodo
morali potrošniki tudi zdaj
pomagati sami, če bodo ho-
teli dobiti nazaj razliko, ki je
nastala v cenah posameznih
izdelkov.
Kupci bodo morali najprej
dokazati, da so kupili dražje
izdelke v času, ko zvezni od-
lok še ni veljal in če bodo
imeli srečo, jim bodo v trgo-
vinah vrnili denar. V na-
sprotnem primeru pa bodo
morali trgovino iztožiti, kar
je v najboljšem primeru iz-
redno dolgotrajno. Najbrž bo
ob tem tudi nemalo izgovar-
janja na proizvajalce in do-
bavitelje, kar vedno ne bo
brez osnove, ker se bodo ne-
kateri izmed njih gotovo izo-
gibali plačilu negativne razh-
ke. Kakorkoli že, kratko bo
verjetno tudi tokrat potegnil
kupec.   VILI EINSPIELER
300 000 stelclenic Coca Cole vsak dan
Slovinova polnilnica Coca Cole je ena izmed osmih v Jugoslaviji, proizvede pa desetino
jugoslovanske proizvodnje te osvežilne pijače. Pokriva območje Slovenije in Istre. Medtem
ko pozimi dnevno napolnijo 100 000 steklenic, pa se proizvodnja v poletnih mesecih potroji
in tako bo julija in avgusta dnevno znašala 300 000 steklenic. V pločevinke zaenkrat Coca
Cole ne nameravajo polniti, ker jih je treba uvažati in bi bila cena prevelika.
Letos bodo napolnili 48 milijonov stekleničk Coca Cole, kar pomeni, da bo proizvodnja za
štiri odstotke večja kot lani, kar je zanimiv podatek, če vemo, da prodaja večine brezalko-
holnih pijač rahlo upada. Žalski tozd Slovina tarejo predvsem visoke cene steklenic, ki so
se v primerjavi z lanskim letom potrojile in pa visoki prevozni stroški.
JANEZ VEDENIK
Slika: EDI MASNEC
6. JUNIJ 1985!
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Osnutki deviznili zakonov: temeij v porabniškem modelu
Gospodarstveniki iz večjih Izvoznih organizacij na celjskem območju ocenjujejo predloge ZIS za nesprejemijive in pozivajo
It ekonomski logiki.
Zvezni izvršni svet je prejšnji mesec dal v razpravo
osnutke treh novih zunanjetrgovinskih zakonov, o deviz-
nem poslovanju, o kreditnih odnosih s tujino in o prometu
blaga in storitev s tujino. Spremembe naj bi bile med
drugim potrebne tudi zaradi odločitve Ustavnega sodišča
Jugoslavije, da je več členov zdajšnjega deviznega zakona
neskladnih z ustavo. Z vsebino predlaganih sprememb pa
sestavljalci osnutkov zakonov očitno niso imeli namena
zadostiti le obveznosti po uskladitvi z ustavo, ampak
predlagajo povsem nov devizni in zunanjetrgovinski si-
stem. 5
Dosedanje razprave v Slo-
veniji so pokazale, da so pri-
pombe številne, največ pa
jih imajo veUki izvozniki, kar
ni presenetljivo, saj največ
prispevno k pozitivni deviz-
ni bilanci. Vsi se sicer stri-
njajo z usmeritvijo, da je tre-
ba spodbujati izvoz, ki je do-
hodkovno donosen, vendar
tega ni moč storiti čez noč.
Pred tem je treba rešiti šte-
vilne razvojne probleme, na
primer, treba se je odločiti
kako bomo v bodoče ravnah
z izgubarji. Slovensko go-
spodarstvp se ob tem tudi
sprašuje, ali si lahko v na-
slednjih letih privoščimo
manjši izvoz? V osnutkih
predloženih zakonov je na-
mreč izgubljena zveza med
ustvarjanjem in porabo de-
viz, kar pomeni, da ti ne te-
meljijo na proizvodnem,
temveč na porabniškem mo-
delu in na delitvi privilegi-
jev. Izvozniki v tem ne vidijo
spodbud za izvoz in če ob
tem vemo, da kar 40 odstot-
kov jugoslovanskega izvoza
ustvarja izgubo, je samo po
sebi umevno, da bi v prime-
ru, če bodo zakoni sprejeti v
predlagani obliki, izvoz iz-
redno padel. Svoj delež k ne-
zadovoljstvu izvoznikov pa
so prispevale tudi predlaga-
ne uvozne pravice, ki naj bi
se v večini primerov obliko-
vale zunaj proizvodnega pro-
cesa in ne bi bile odvisne od
poslovanja organizacij zdru-
ženega dela. Uvozne pravice
naj bi se določale na osnovi
uvoza v predhodnem letu,
kar pomeni, da se bodo orga-
nizacije združenega dela pri-
zadevale predvsem povečati
uvoz, ne pa izvoza.
V nobeni republiki se ne
strinjajo povsem s predlaga-
nimi osnutki zakonov, naj-
bolj ostro pa so nanje reagi-
rali v naši republiki in na Hr-
vaškem. Izvršna sveta
Skupščine Slovenije in Sa-
bora Hrvaške sta tudi pripra-
vila novo delovno zasnovo
osnutka zakona o deviznem
poslovanju in kreditnih od-
nosih s tujino. Kakšna bo
usoda te delovne zasnove je
težko napovedovati vnaprej,
gotovo pa bo moral Zvezni
izvršni svet o njej vsaj raz-
pravljati, kajti osnutki novih
zakonov ne morejo na
Skupščino SFRJ brez so-
glasja vseh repubUk in avto-
nomnih pokrajin. Obstaja še
druga možnost in sicer poli-
tični pritisk na Slovenijo in
Hrvaško, vendar v obeh re-
publikah pričakujejo, da se
Zvezni izvršni svet ne bo od-
ločil za tako skrajen korak.
Pripombe gospodarstve-
nikov celjskega območja se
prav tako v glavnem nana-
šajo na izvoz, ki je s predla-
ganimi spremembami pov-
sem destimuliran. Zato nas
je predvsem zanimalo, kaj o
osnutkih novih zakonov
menijo veliki izvozniki kot
so: Agros iz Žalca, Cinkarna
iz Celja, Gorenje iz Titove-
ga Velenja, Papirnica z Ra-
deč in Konus iz Slovenskih
Konjic.
Slavko Šteiner, direktor
export-import sozd Agros:
»Načrt novega zakona o de-
viznem poslovanju, kot je
predstavljen v javnosti, ne
more biti sprejemljiv niti za
tiste, ki ga predlagajo kot tu-
di ne za tiste, ki ga podpirajo.
Nemogoče je namreč raču-
nati na to, da bomo z visoko
inflacijo toliko oslabili kup-
no moč doma, da bo gospo-
darstvo prisiljeno izvažati.
Že zato, ker takšne medse-
bojne povezave nikoli ni bi-
lo, če ni bilo ob tem ekonom-
skega interesa. Dosedanji si-
stem, v katerem je izvozno
gospodarstvo plačevalo raz-
meroma visok »devizni da-
vek«, bi ob pametni politiki
reprogramiranja in nadalj-
njega zadolževanja moral po-
stopoma rešiti tako zadolže-
nost kot ohraniti reproduk-
tivno sposobnost našega go-
spodarstva na svetovnem
trgu.
V Agrosu, združeni indu-
striji kmetijskih strojev in
opreme Slovenije, smo ak-
tivno delovali predvsem v
pospeševanju našega nasto-
pa na tujih trgih, saj smo pri-
sotni že v celi Evropi in v
nekaterih državah v razvoju.
Družbi smo dajali za njene
skupne in splošne potrebe,
kot nam je bilo odmerjeno,
zato ne žeUmo izgubljati časa
v zvezni ali katerikoli drugi
administraciji, da bi dokazo-
vali kohko smo izvozili in da
moramo uvažati.«
Edo Belak; direktor de-
lovne enote Marketing Cin-
karna:« Predlog novega de-
viznega zakona ima po mo-
jem, poleg tega da prehaja-
mo na preživeli sistem »poz-
nanih dovoljenj« LB (prosti
uvoz), LBO (pogojno prosti
uvoz), D (dovoljenj) in K
(kontingent), veliko po-
manjkljivost v tem, da moč-
no demotivira izvoznike na
konvertibilni trg. Tudi tečaj
dinarja ne bo bistveno moti-
viral tega izvoza. Med pogoji
za uvoz namreč na prvem
mestu navaja doseženi uvoz
v predhodnem obdobju in
šele nato izvoz. Skratka: ne
definira kriterijev, ki bi jas-
no zagotovih sedanjim kon-
vertibilnim izvoznikom,
ustvarjalcem deviz, prednost
pri nakupu deviz na deviz-
nem trgu pred izvozniki na
khrinški trg oziroma pred-
vsem pred neizvozniki. Me-
nim tudi, da so vprašljive do-
sedanje povezave, ki so te-
meljile na združevanju dela
in sredstev v reproverigi. V
mishh imam skupni izvoz.«
Bernard Krivec, podpred-
sednik kolektivnega poslo-
vodnega organa za finance,
sozd Gorenje: »Novi devizni
zakon ne zagotavlja izvozni-
kom razpolaganja s tistim
delom deviz, ki jim bodo pri-
padale. Zaradi tega bo tudi
interes za izvoz manjši ter
večje težave z zagotovitvijo
uvoza repromaterialov in
opreme. Tudi finančno bo iz-
voz verjetno manj zanimiv.
Namen novih predpisov ni
tohko povečanje izvoza kot
delitev pravic do uvoza na
tiste orgEinizacije združenega
dela, ki premalo ali sploh ne
izvažajo, da bi dobile devize
po uradnem tečeOu. Zaradi
tega lahko vse ostane le pri
pravicah. Čeprav osnutek za-
kona zagotavlja, da Zvezni
izvršni svet, v primeru nega-
tivne plačilne bilance, pravic
ne bo zmanjšal kolektivom,
ki pretežno izvažajo, gre po
mojem mnenju le za deklara-
tivne pravice, ki jih ne bo
nihče spoštoval. Izvozne or-
ganizacije združenega dela
potrebujejo zanesljiv sistem,
saj je izvoz dolgoročnega po-
mena in ne pogoste spre-
membe, še posebej, če so le-
te nezanesljive. Ponovno je
predviden skrajšan rok vno-
sa deviz, od 90 na 60 dni, kar
se je že pokazalo za neizved-
ljivo. Rok je že bil vrnjen na
90 dni, zdaj pa ga spet skraj-
šujemo. Lahko si mislimo,
kako tako spremenjeni po-
goji negativno delujejo na
poslovne partnerje. Vpraša-
nje je, če ob takšnem obna-
šanju lahko pričakujemo po-
večanje izvoza.«
Janez Zahrastnik, pred-
sednik kolektivnega poslo-
vodnega organa Tovarne
dokumentarnega in kartne-
ga papirja Radeče: »Za to-
varno papirja Radeče so se-
danji predlogi Zveznega iz-
vršnega sveta v zvezi z deviz-
nim sistemom nesprejemlji-
vi. Če bi ti predlogi obveljali,
bomo v naši delovni organi-
zaciji primorani zmanjšati iz-
voz na konvertibilna tržišča
in iskati rešitve v dehtvi de-
viz, ne pa v prizadevanjih za
njihovo ustvarjanje. Pri tem
pa se v polni meri zavedamo,
da bo takšen devizni sistem
zavrl tehnološki razvoj tiste-
mu delu našega gospodar-
stva, ki edini lahko pripomo-
re k reševanju jugoslovan-
ske devizne bilance. Odveč
je govoriti, da so sedanji
predlogi zveznih organov
sprti z dolgoročnim progra-
mom gospodarske stabiliza-
cije in da pomenijo krepitev
administriranja. Sodimo, da
bo vendar prevladala eko-
nomska logika in zdrav
razum.«
Majda Groleger, predsed-
nica zbora združenega dela
skupščine občine Slovenske
Konjice: »Zbor združenega
dela je obravnaval vsebino
osnutkov deviznih zakonov,
zlasti s predstavniki večjih
delovnih organizacij, ki so iz-
vozniki na konvertibilni trg.
Med največjimi so brez dvo-
ma Unior, Comet, Konus in
LIK. Ocenih so, da bi predla-
gane rešitve negativno vpli-
vale na motiviranost organi-
zacij združenega dela za po-
večanje izvoza na konverti-
bilni trg, saj je že doslej ve-
ljavna zakonodaja na tem
področju, predvsem pa ukre-
pi tekoče ekonomske poUti-
ke bistveno poslabšala do-
hodkovni   položaj  izvozni-
kov. Predstavniki delovnih
organizacij so na zboru zdru-
ženega dela izpostavili, da
osnutki deviznih zakonov ne
vsebujejo stimulativnih in-
strumentov in bo temu pri-
merno izpad dohodka večji.
Vse preveč pa so po njiho-
vem mnenju izpostavljene
pravice porabnikov deviz. V
Konusu, naprimer, ugotav-
ljajo, da bi se pretrgalo sa-
moupravno povezovanje v
reprodukcijskih verigah za
skupen izvoz, kar bi povzro-
čilo negativne posledice.«
Osnutek zakona o kreditnih odnosih s tujino !
- Finančni krediti se lahko najamejo samo za vzdrževanje:
zunanje likvidnosti države in za programe sprejete z družbenimi
planom Jugoslavije, izjemoma pa se lahko najamejo za izvajanje^
naložbenih del, vlaganja in kreditiranja v tujini. \
- Poslovne banke so odgovorne tako za določitev sposobnosti i
delovnih organizacij za vračanje kreditov, kot tudi za striktno,
zadolževanje v okviru kreditno-garancijskega potenciala banke.-!
- Da bi lahko zasnovala kreditne odnose mora organizacija;
združenega dela redno izpolnjevati dospele obveznosti do tujih;
kreditov, kot tudi druge obveznosti sprejete v odnosih s tujino, i
- Pooblaščena banka lahko izda nalog Službi družbenega;
knjigovodstva, da blokira žiro račun organizacije združenega;
dela, če ni v roku poravnala nastale obveznosti.
Osnutek zakona o deviznem
poslovanju
- Nakup in prodaja deviz v dr-
žavi je mogoča samo na enot-
nem deviznem trgu.
- Oblikovanje tečeta dinarja
v skladu s ponudbo in povpra-
ševanjem med medbančnem
sestanku deviznega trga.
- Devize služijo le za plače-
vanje v tujini prek pooblašče-
nih bank.
- Vse devize organizacij
združenega dela se spremenijo
v dinaije dne 31. decembra
1985.
Osnutek zakona o prometu blaga in storitev ?
-Zunanjetrgovinski promet proizvodnih organizacij je v
mejah registriranih dejavnosti in njihovih potreb, za prometne
organizacije pa meje določajo sredstva, ki so jih združile s
proizvodnimi organizacijami.
- Do uveljavitve konvertibilnosti dinarja in prostega uvoza bo;
veljala nova plačilno-bilančna kategorija - pogojno prost uvoz. :
- Za uvoz na podlagi dolgoročne proizvodne kooperacije s
tujim partnerjem zadostuje soglasje pristojnega zveznega
organa za energetiko in industrijo.
- Izvoz in uvoz bo potekal neposredno ali pa samo prek enega
posrednika. ;
V Celju bodo gradili
Industrijsko pekarno
Vse kaže, da bodo v sozdu
Merx oziroma v Mlinsko
predelovalni industriji Ce-
lje v septembru zasadili pr-
vo lopato za izgradnjo nove
industrijske pekarne v Ce-
lju, ki naj bi zagotovila
predvsem boljšo kakovost
kruha in njegovo preskrbo
v občini Celje in tudi delno
izven občinskega prostora.
Dejstvo je, da je tehnologi-
ja sedanje pekarne v Tito-
vem Velenju že zastarela, da
so vedno višji transportni
stroški, s katerimi se najbolj
ubadajo v 260-članskem toz-
du Pekarne in slaščičarne
delovne organizacije Mlin-
sko predelovalna industrija
in, da na splošno naraščajo
Potrebe prebivalstva po kru-
hu in drugih pekovskih iz-
delkih.
Celjsko združeno delo je
razumelo problem dolgoroč-
ne rešitve preskrbe s kru-
hom in je na osnovi družbe-
nega dogovora doslej od po-
trebnega deleža, že zbralo
100 od predvidenih 120 mili-
jonov. Dokončno finančno
konstrukcijo za potrebno na-
ložbo pa bodo zaokrožili še z
lastnimi sredstvi Merxa ozi-
roma Mlinsko predelovalne
industrije, sredstvi LB,
Splošne banke Celje, Zava-
rovalne skupnosti Triglav in
območnega sisa za proizvod-
njo hrane in preskrbo ter iz
intervencijskega sklada za
preskrbo v občini Celje, saj
bo šlo 95% proizvodnje nove
pekarne zgolj za potrebe pre-
skrbe s kruhom v občini
Celje.
Staro pekarno v Titovem
Velenju bodo preuredili in
vpeljah dvoizmensko delo
(sedaj je bilo troizmensko)
ter s tem poskušali rešiti tudi
kadrovska vprašanja, ki so
ob vse manjšem zanimanju
mladine za poklic peka, še
kako pereča. Bistveno pa se
bodo izboljšale tudi delovne
razmere v pekarstvu, kar
nedvomno tudi lako poleg
sodobnejše tehnologije in
večjih proizvodnih zmoglji-
vosti, pomembno prispeva k
boljši kakovosti kruha.
MITJA UMNIK
Izguba v
Montani
Zaloška Gorica
Montana iz Zaloške
Gorice je v prvem četrt-
letju ustvarila skoraj pet
in pol milijonov dinar-
jev izgube. Za to je več
vzrokov. V prvi vrsti gre
omeniti majhen obseg
prodaje tufa zaradi re-
montnih del v cementar-
nah v Anhovem in Trbov-
ljah, ki sta glavni odje-
malki tufa. Precej se je
zmanjšala prodaja kreme-
novega peska zaradi ne-
mogoče odpreme in pre-
tovarjanja peska, ker so
bile januarja in februarja
zelo nizke temperature.
Nenazadnje je treba ome-
niti povišanje nabavnih
cen rezervnih delov, ener-
gije, goriv in ostalega ma-
teriala, potrebnega v pro-
cesu pridobivanja tufa in
kremenovega peska.
JANEZ VEDENIK
Člani ameriške delegacije so na obisku v Žalcu poudarili, da je obrtna dejavnost precej
bolj razvita, kot so si to prej predstavljali. Ko so izvedeli še to, da si tudi obrt prizadeva
za izvoz, so menili, da je to porok za nadaljnje uspehe in razvoj na tem področju.
Američani pri žalskih obrtnikib
Delegacija Centra za razi-
skovanje obrti iz Združenih
držav Amerike je bila prejš-
nji teden na obisku v Slove-
niji. Med drugim je obiska-
la tudi obrtnike v Celju in
Žalcu.
K nam je prišla z name-
nom, Aa ugotovi, kako pri
nas deluje oziroma je organi-
zirano drobno gospodarstvo.
Ni naključje, da je delegacija
obiskala tudi Obrtno združe-
nje v Žalcu. Obrt predstavlja
v žalski občini skoraj deseti-
no družbenega proizvoda in
v obrti je zaposlenih 1200 de-
lavcev. O precejšnji razvito-
sti govori tudi podatek, da se
žalska občina po dohodku
na obratovalnico uvršča na
prvo mesto v Sloveniji, po
skupno ustvarjenem dohod-
ku pa na peto, ob tem, daje s
598 nosilci obrti šele na pet-
najstem mestu v Sloveniji. V
občinski proračun prispeva
kar dobro tretjino prav obrt.
Predsednik žalske občin-
ske skupščine Viljem Petek
je goste seznanil z odnosi
med obrtniki in skupščino
občine, govoril o delegat-
skem sistemu ter o prizade-
vanjih za krepitev drobnega
gospodarstva. Tako je med
drugim omenil tudi združe-
vanje sredstev za razvoj obr-
ti. Dva odstotka davkov se
namreč vrača nazaj v obrt za
njen razvoj, ali drugače po-
vedano, občina se je odrekla
dvema odstotkoma davkov.
Sicer pa so precej besed na-
menili tudi vprašanjem obrt-
nih con in načrtom na tem
področju v žalski občini.
JANEZ VEDENIK
6. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 1985
Za nikogar pravšnja solidarnost
Solitlarnost y družbenih dejavnostih ne zagotavlja vsem enakih razvojnih možnosti
Na Celjskem imamo tri vrste občin - takšne, ki združu-
jejo denar za republiško solidarnost v družbenih dejavno-
stih (Celje, Velenje, Žalec), občine, ki prejemajo republiško
solidarnost (Šmarje, Šentjur, Laško, Mozirje) in občino
Slovenske Konjice, ki za republiško solidarnost niti ne
združuje niti iz nje ničesar ne prejema. Poleg republiške
solidarnosti poznamo še medobčinsko solidarnost na
področju zdravstvenega varstva. Zanjo denar združujejo
občine Celje, Žalec in Slovenske Konjice, prejemajo pa jo
Šentjur in Šmarje, lani pa še Sevnica iu Laško.
Naiveč združuje
Celje
Za republiško solidarnost
združujejo največ samou-
pravne interesne skupnosti
družbenih dejavnosti obči-
ne Celje. Po podatkih za izte-
kajoče srednjeročno obdob-
je so zanjo odvajah 0,31 od-
stotka družbenega proizvo-
da ali skupno 527 milijonov
dinarjev, od tega lani 124 mi-
lijonov din. Ce dodamo še
sredstva regijske sohdarno-
sti, združujejo za solidarnost
kar 4,5 odstotka sredstev
skupne porabe. Ker sta obči-
ni Velenje (lani združila za
republiško solidarnost 78
milijonov dinarjev) in Žcilec
(dogovora za lani še ni - oko-
U 10 milijonov) znatno manj
obremenjeni, bomo podrob-
neje osvetlili" ^amo odnos
celjske občine do solidar-
nosti.
Celje se kot staro industrij-
sko mesto srečuje s precejš-
njimi težavami pri nujnem
posodabljanju tehnologije. V
občini je bil od leta 1980 do-
sežen tudi najmanjši porast
družbenega proizvoda na ob-
močju. Razumljivo je, da se
zato v Celju zavzemajo za
zasnovo solidarnosti, ki bi
bila bolj vsebinska in bi za-
gotavljala ustreznejši razvoj
tudi regijskemu središču,
kakršno je Celje, saj bi po-
tem tudi lažje prispevalo za
skladnejši razvoj sosednjih
občin na območju in širše.
Spremembe, kakršne se obe-
tajo, tega še ne bodo prine-
sle. Z novim srednjeročnim
obdobjem bo iz kroga zdru-
ževalcev sredstev solidarno-
sti Celje izpadlo edino na po-
dročju socialnega skrbstva,
pa še to se lahko ob vsakolet-
nih izračunih spremeni.
Celje je tudi edina občina
združevalka republiške soli-
darnosti, ki dobi del teh
sredstev vrnjen. Kulturna
skupnost občine Celje na-
mreč prejema del sredstev za
pokrivanje programov - lani
je za republiško solidarnost
združila 66 milijonov dinar-
jev, za pokrivanje progra-
mov pa je prejela 40 milijo-
nov din.
Upadanje
solidarnosti
Težave, s katerimi se sre-
čujejo občine, ki jim je soli-
darnost edini, čeprav skro-
men izhod v sili, so podobne.
V občini Šmarje so, na pri-
mer, lani sredstva solidarno-
sti predstavjala 20 do 21 od-
stotkov celotne vrednosti
programov. Solidarnost seje
pri njih od leta 1981 zmanjše-
vala v primerjavi z deležem,
ki so ga morali zagotaljati de-
lavci v občini. Najbolj, za od-
stotek in pol, se je zmanjšal
delež solidarnosti v zdrav-
stvu. Omeniti velja leto 1981,
ko se je preneslo financira-
nje zdravstvenega varstva
upokojencev na občinsko ra-
ven, saj je to bistveno vpliva-
lo na porast izgub in nujno
povečevanje povprečnih pri-
spevnih stopenj. V Šmarju
so zaradi vse večjih potreb
zdravstva znatno okrnili dru-
ga področja - kulturo in te-
lesno kulturo. Delež sohdar-
nosti se je povečeval le na
področju šolstva zaradi ize-
načevanja osebnih dohod-
kov prosvetnih delavcev.
Dokazov,  da solidarnost
ne pokriva vseh najnujnejših
potreb, je veliko. V občinah,
ki jo prejemajo, gotovo ne bi
toliko zviševali prispevnih
stopenj, če to ne bi bilo po-
trebno. Razlike v prispevnih
stopnjah za zdravstvo segajo
kar do 6 odstotkov. V Šmar-
ju in Laškem so najvišje v
repubhki, najnižje pa so v
razvitih okoljih - v Ljubljani,
Kranju. Toliko večje obre-
menitve dohodka jemljejo
občinam s skromno akumu-
lacijo ravno tista sredstva, ki
bi naj služila za hitrejši
razvoj.
Večje obremenitve gospo-
darstva občine in osebnih
dohodkov delavcev pa ne za-
gotavljajo vsaj enake ravni
družbenih dejavnosti, kot je
v razvitejših občinah. To se
izrazito odraža, na primer, v
izobraževanju. Solidarnost-
na pomoč sicer pokriva za-
gotovljene programe, za do-
polnilne programe pa zmanj-
kuje denarja. Praviloma jih
krčijo na račun potreb zago-
tovljenih programov. V
Šmarju so za dodatne pro-
grame namenjali leta 1983 14
odstotkov vseh sredstev za
izobraževanje, lani pa le še
pet. V Laškem spet združu-
jejo dodatna sredstva že za
zagotovljen program, saj
vzdržujejo na nerazvitih po-
dročjih podružnične šole, ki
jih s solidarnostnimi sred-
stvi ne morejo v celoti po-
kriti.
Vpliv strukture
zavarovancev
Med razlogi, zakaj v posa-
meznih občinah veliko težje
zagotovijo denar za zdrav-
stveno varstvo, ima po-
membno mesto struktura za-
varovancev. Na sto zaposle-
nih je na celjskem območju
47 upokojencev in 30 kmeč-
kih zavarovancev, nekajkrat
več kot v Sloveniji. Vedeti
moramo, da kmetje s svojimi
prispevki ne pokrivajo niti
tretjine stroškov za svoje
zdravstveno varstvo, upoko-
jenci pa sploh ne prispevajo.
Večino potrebnih sredstev
združujejo delavci, ki pa
povprečno porabijo znatno
manj kot upokojenci.
Delavci združujejo za
zdravstveno varstvo v obči-
ni, kjer so zaposleni. Ravno
iz manj razvitih občin jih od-
haja na delo drugam največ,
praviloma pa se ob upokoji-
tvi ustalijo v domači občini -
kot upokojenci seveda po-
stanejo zavarovanci občine,
v kateri žive. Prav zato si v
občinah, ki ne morejo brez
solidarnosti, še kako priza-
devajo, da bi v zdravstvu
uveljavih domocilni princip
združevanja sredstev, da bi
torej delavci prispevali v ob-
čini kjer živijo, ne kjer so za-
posleni. Pa ne gre. Najbolj
obremenjene ost^ajo obči-
ne, ki to najtežje zmorejo.
Razlogov, na katere posa-
mezne občine ne morejo
vphvati, je še več, občinam
pa onemogočajo ustrezno fi-
nanciranje družbenih dejav-
nosti. Praviloma so v manj
razvitih okoljih osebni do-
hodki delavcev nižji, kot v
razvitejših. Da lahko zagoto-
vijo denar za skupno porabo,
morajo biti osebni dohodki
relativno bolj obremenjeni.
Enako velja za dohodek go-
spodarstva. Zanimiva je trdi-
tev predsednika komiteja za
planiranje in razvoj občine
Laško, Romana Matka, ki
meni, da družbenega proiz-
voda na tako m£|jhnem ob-
močju, kot je občina, ne mo-
remo meriti, saj ni rezultat
dela delavcev, ki so tam za-
posleni, temveč tudi odraz
minulega dela vseh tistih lju-
di in delavcev, ki so se odre-
kali in akumulirali sredstva,
jih skozi bančni sistem in
druge obhke združevali v na-
ložbe, iz katerih so zrasla raz-
vita središča. Dohodek, ki ga
v njih ustvarjajo, si ne bi
smeli prisvajati kot lasten
dohodek in ga potem soli-
darnostno odstopati neko-
mu drugemu. V tem smislu
torej niti ne moremo govoriti
o solidarnosti kot odrekanju
svojemu dohodku v korist
drugega, ki nima objektiv-
nih možnosti za zadovoljeva-
nje svojih potreb.
izvirni greli
Kakršna koli že je solidar-
nost, očitno z njo bolj malo
rešujemo, še bolj očitno pa,
da ne prispeva k skladnejše-
mu razvoju različnih občin.
Razvitost občin pa je tista os-
nova, od katere je odvisno ah
bo potrebovala solidarnost-
no pomoč ali pa bo lahko za-
njo celo prispevala. Na ob-
močju imamo lep primer -
občino Slovenske Konjice.
Tudi ta občina je še ne tako
daleč nazaj potrebovala soli-
darnostno pomoč in se sre-
čevala z vsemi zagatami, ki
jih nedorečenost sistema pri-
naša. Strm gospodarski raz-
voj jih je vsega tega odrešil.
K temu so brez dvoma poleg
dobrih gospodarskih dosež-
kov prispevali svoje načrtna
štipendijska in kadrovska
politika. Za občine, ki soh-
darnostno pomoč še potre-
bujejo, pa je nasprotno zna-
čilen velik odliv že tako
skromnega števila štipendi-
stov drugam - tja, kjer so
ugodnejše zaposlitvene in
druge možnosti. ^ —
Očitno je skladnejši razvoj
posameznih območij tista
osnova, ki bi edina lahko od-
pravila potrebo po solidar-
nosti. V republiki pripraljajo
nov zakon o pospeševanju
takšnega razvoja, a tudi ta
sam po sebi ne bo ničesar
spremenil, saj smo si za to že
sedaj prizadevali, razkorak
med razvitimi in nerazvitimi
pa se je celo povečal. Očitno
bodo poleg moralnih in poli-
tičnih utemeljitev potrebne
tudi ekonomske, takšne, ki
bodo vzpodbujale vlaganja v
manj razvita območja.
Ker se razmere od danes
do jutri ne bodo spremenile,
bo solidarnost še ostala nuj-
no potrebna. Z novim sred-
njeročnim obdobjem jo v
družbenih dejavnostih čaka
nekaj sprememb. Kako toč-
no bo, še ni dogovorjeno in
sprejeto, obeta pa se, da se
bo za 20-35 odstotkov pove-
čala pri otroškem varstvu,
pri socialnem skrbstvu pa
celo za 40 odstotkov, saj bi
naj po novem v zagotovljen
program vključili tudi dom-
sko oskrbo ljudi, za katere
mora skupnost v celoti po-
krivati stroške, razmišljžuo
pa tudi o rejninah (sedaj so
razhke med posameznimi
občinami tudi 100 odstotne).
Kako bo s sporno solidar-
nostjo v zdravstvu, se še ne
ve, prav tako ne, če bo celj-
ska regija uspela s svojo
enotno zahtevo po samo eni
rizični skupnosti v Sloveniji.
Zaenkrat pa je v republiški
sohdarnosti tako, da vredno-
tijo programe po planskih
cenah, ki so povprečno 30
odstotkov nižje od dejanske
vrednosti programov, saj ni-
so usklajene z inflacijskimi
gibanji. Poračune sicer dela-
jo, a ne ob zaključku leta,
temveč enkrat na sredini. Za
lani ga še, na primer, ni. To
pa seveda pomeni, da ohči
ne, ki pomoč dobijo, še no
vedo, koliko je bo, tiste, ki jo
dajejo, pa kohko bodo mora-
le še dati. Zagotovljene pro-
grame pokriva ta čas vsak
kot ve in zna, dodatne pa ■- če
kaj ostane. Če še spomnimo,
da za novo srednjeročno ob-
dobje obetcgo prenos nado-
mestil za porodniške odsot-
nosti v občine, kar bi ob ne-
dograjenem sistemu solidar-
nosti povzročilo podobne te-
žave kot so sedaj z zdravstve-
nim varstvom upokojencev,
je kar očitno, da nas bo zara-
di sohdarnosti še bolela
glava.
MILENA B. POKLIC
Nova dva kilometra asfalta na
Kompolah
Pražnje oblečena 87-letna Rozmanova mama z
Gorice pri Kompolah nad Štormi je imela minulo
soboto pomembno opravilo. S škarjami je prerezala
trak in tako na simboličen način oznanila zaključek del
za asfaltno prevleko v dolžini skoraj dveh kilometrov.
Po novi cesti so nato potegnili še iskri konjiči, nato pa
se je začel likof, v katerem je nastopil pred kratkim
ustanovljen kompolski moški pevski zbor, folklorna
skupina in otroci tamkajšnje šole. Krajani so se spet
izkazali, zbrali poleg prostovoljnega dela četrtino
potrebnega denarja, primaknih so ga še v^ občinski
komunalni skupnosti, krajevni skupnosti Štore n v
železarni. Cinkarni, Klimi, zato je bil potem tudi likof
toliko bolj prijeten in vesel.
UM
Prvi krajevni praznik tesno
povezan z Juliiielem šole
KS Nova vas In COŠ Fran Roš odlično sodelujeta
z današjo otvoritvijo raz-
stave v dvorani krajevne
skupnosti ter s srečanjem
borcev, upokojencev in go-
spodinj, se pričenjajo prire-
ditve ob prvem prazniku
krajevne skupnosti Nova
vas v Celju.
Krajevni praznik so kraja-
ni združili s petletnico celod-
nevne osnovne šole Fran
Roš, ki že od vsega začetka
tesno sodeluje s krajevno
skupnostjo, s starši otrok, ki
hodijo na to šolo in z delov-
nimi organizacijami, kjer so
ti zaposleni. Zato ni čudno,
da sta šola in krajevna skup-
nost skupaj pripravili pro-
gram prireditev za krajevni
przanik in jubilej te šole.
Ta in še ves prihodnji te-
den se bodo v krajevni skup-
nosti Nova vas vrstile prire-
ditve za otroke, srečanja kra-
janov, tekmovanja predšol-
skih otrok, obiski v vrtcu, šo-
h in Domu na Golovcu ter
kulturne prireditve.
Osnovna šola Fran Roš bo
svoj jubilej počastila z dne-
vom šole, prihodnjo sredo,
ko bodo učenci predstavili
svoje delo v izvenšolskih de-
javnostih. V četrtek pa bo na
šoh slavnostna akademija ob
jubileju in prazniku krajev-
ne skupnosti. Teden dni po
zaključku vseh prireditev,
21. junija, bo v Narodnem
domo v Celju koncert na ka-
terem bodo sodelovali otro-
ški in mladinski pevski zbor
s celodnevne osnovne šole
Fran Roš ter zbor krajevne
skupnosti iz Nove vasi, ki je
nastal na pobudo kr^anov,
ki so želeli na ta način pri-
spevati svoj delež k obema
praznikoma v krajevni skup-
nosti Nova vas.
VVE
Konj na mostu
Stari most ob novem hotelu čez Dravinjo v Slovenskih
Konjicah bodo pomladili. Staro konstrukcijo bodo polep-
šali, tako da bodo železno ograjo zamenjali z betonsko. Kot
okras in simbol mesta pa bodo na končnike ograje postavih
bronasti odlitek konjske glave v naravni velikosti. Izdelal ga
bo kipar iz Celja Milisav Tomanič.
Konjičane, oziroma konjiško združeno delo bo to veljalo
2,6 milijonov dinarjev. Tudi za rekonstrukcijo mostu, uredi-
tev brežin Dravinje in za kolektor na Dravinji bo denar
prispevalo konjiško združeno delo.
Titov trg, z novim hotelom, kulturnim domom, stanovanj-
skim blokom, ki mu bodo tudi dali novo podobo, bo tako
dobil lepši videz in bo postal kulturno in družabno središče
Konjičanov.
MATEJA POD JED
NA KRATKO
V nedeljo slovesnost
na Govcah
Ob 40-letnici zmage nad fa-
šizmom in 44-letnici ustanovi-
tve Okrožnega odbora OF za
celjski okr^ bo v Govcah nad
Sedražem v nedeljo ob 10. uri
slovesnost z otvoritvijo novega
lovskega doma v Govcah.
Slavnostni govornik bo dr.
Emil Roje, sekretar medobčin-
skega sveta ZKS Celje, v kul-
turnem programu pa bosta so-
delovala zbor lovskih rogistov
in moški pevski zbor TIM
Laško.
VVE
Tekmovanje enot
civilne zaščite
v soboto, 8. junija dopoldne
bo v krajevni skupnosti Lava
pri osnovni šoli Veljka Vlaho-
viča tekmovanje splošnih
enot civilne zaščite. Tekmo-
valo bo približno 50 petčlan-
skih ekip, ki bodo morale po-
leg ustreznega teoretičnega
znanja pokazati tudi spretnosti
pri prvi zdravniški pomoči in
gašenju z gasilnimi aparati in
hidranti. Hkrati bodo v avli šo-
le vrteU tudi poučne filme, ki si
jih bodo lahko ogledah vsi
udeleženci tekmovanja.
S. Š.
izdaja zbornika Je
bila upravičena
Minilo je pet mesecev, odkar
je izšel zajeten, bogato ilustri-
ran zbornik šentjurske in
šmarske občine z naslovom
Med Hočem in Bohorjem. Od
2500 izvodov jih je 900 dobila
šentjurska občina in so v celoti
razprodani, v šmarski pa jih je
še približno 150.
Pri odkupu knjig so se po-
sebno izkazale delovne organi-
zacije šentjurske občine, ki so
dale delavcem možnost naku-
pa na obroke, druge so svojim
delavcem zniževale cene, tretje
so kupile knjige za nagrade ob
različnih priložnostih. Tudi vsi
ostah prebivalci so z velikim
zanimanjem posegali po knji-
gi. Tako se niso uresničile čr-
noglede napovedi, da se bo pri
prodaji zbornika zataknilo.
E. REČNIK
Popravek
v prejšnji številki smo v pri-
spevku z okrogle mize »Ali je za-
skrbljen še kdo drug?« pri izjavi
Jožice Soko napačno zapisali
ime šole. Stavek, kjer je šola
omenjena, se pravilno glasi: »Sa-
ma sem to okusila ob uspehu
zbora na I. osnovni šoli«. Za na-
pako se opravičujemo.
6. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Šole se še borijo
za svoje oddelke
Združeno delo ne ve, kaj bo potrebovalo
Upadanje vpisa na grad-
beni usmeritvi in obeh
usmeritvah (vzgojitelj in
učitelj) na srednji pedago-
ški šoli je že kritično. Ta
upad se ne more opraviče-
vati zgolj z objektivnimi
okoliščinami. Da se namreč
celotna generacija osmošol-
cev manjša, da se manj
učencev odloča za nadalje-
vanje izobraževanja po os-
novni šoli in da je razpisa-
nih več mest kot je učencev
in je zato razumljivo, da ne
morejo biti vse šole enako
dobro zasedene.
Gre za izrazita primera, ko
je vpis odraz trenutnega sta-
nja na področju zaposlova-
nja teh profilov, pri pedago-
ški usmeritvi tudi še položa-
ja, ki ga ima danes prosvetni
delavec.
Zato se nam zna zgoditi, da
čez nekaj let ne bomo imeli
dovolj gradbenih delavcev
in tudi ne vzgojiteljev in uči-
teljev. V kolikor bo vpis še
nadalje upadal obstaja upra-
vičena bojazen, da bo po-
trebno te usmeritve v naši
šoli ukiniti.
Mar učiteljev na Celjskem
ne bomo več potrebovali in
mar ne bomo več gradili?
Res, da novih šol ne načr-
tujemo veUko, tudi drugih
objektov gradimo vse manj,
toda tako učitelje kot grad-
bene delavce bomo vedno
potrebovali.
Programa sta upravičena.
V kolikšnem obsegu naj bi
vpisovali, pa je vprašanje, na
katerega ne moremo dati od-
govora. Tako kot ne moremo
zagotovo vedeti, ali bomo
vse učence, ki jih letos vpi-
sujemo, lahko zaposlili čez
štiri leta v tiste poklice, za
katere se izobražujejo.
Razumljivo je, da se šolski
kolektivi borijo za svoje od-
delke in programe. Vendar
prevelik ali premajhen vpis
na določene usmeritve še ne
pomeni, da so te bolj ali
manj potrebne. Ker pravza-
prav ni nobenih dolgoročnih
smernic po katerih naj bi se
šole ravnale. Te so še danes -
kljub reformi, katere eden
glavnih ciljev je, da se mreža
uskladi s kadrovskimi potre-
bami združenega dela - pre-
puščene same sebi pri načr-
tovanju oddelkov. Pozablja-
mo pa, da šola, ki danes vpi-
suje, vpisuje kadre, ki jih bo-
mo potrebovali, ne v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju, ampak pozneje. Do kod je
združeno delo prišlo pri dol-
goročnih razvojnih načrtih,
pa tako vemo - sprejemamo
šele smernice zanje.
Potemtakem se res ni tre-
ba čuditi, da je vpis vse bolj
odraz trenutnega stanja po-
sameznih področij gospo-
darstva in da še čez pet let
lahko pričakujemo enake
probleme v zaposlovanju kot
danes, če ne še večje, vključ-
no s tem, da bomo na eni
strani imeli višek kadrov, na
drugi pa primanjkljaj.
VIOLETA V. EINSPIELER
Kulinarični dan s sojo v Celju
V zadnjem času zlasti gostinci, pa tudi potroš-
niki, vse bolj povprašujejo po soji, s katero bi želeli
obogateti in popestriti vsakdanje jedilnike. Na
domačem tržišču praktično do sedaj ni bilo mogoče
dobiti primerne oblike soje, ki bi bila hitro upo-
rabna.
Z izgradnjo tovarne v Bečeju, ki izdeluje sojine pro-
teine, pa bo mogoče pospeševati vsakdanjo rabo soje v
prehrani. Po lanskih uspešnih »dnevih zelja« v Celju,
je sozd Merx, delovna organizacija Blagovni center,
danes v četrtek, 6. junija ob 10. uri v prostorih Srednje
tehniške šole za gostinstvo in turizem pripravil s
pomočjo Sojaproteina iz Bečeja strokovno predavanje
o soji. Hkrati so pripravili še prikaz uporabnosti soje v
kulinariki in kot se za takšne kulinarične prikaze spo-
dobi, bo mogoče nekaj jedi s sojo tudi poskusiti.
UM
Več prostora za knjige
Občinska knjižnica v Šentjurju je pridobila 43 kvadrat-
nih metrov novih prostorov za obdelavo, akcesijo in skla-
dišče. Tako bodo lahko povečali knjižni fond in se vsaj
približah prostorskim normativom, ki so določeni za
matične knjižnice. Ocenjujejo, da znaša vrednost opravlje-
nih del okrog 600.000 dinarjev, pri tem pa jim je z opremo
pomagal Alpos. V prihodnjih letih želijo pridobiti še zgornje
prostore zgradbe, v kateri je knjižnica, in urediti izposoja-
lišča v krajevnih skupnostih. V Kalobju jim je to že uspelo.
Hkrati z otvoritvijo novih prostorov so v knjižnici odprli
tudi fotografsko razstavo Tončke Langus Otrok v fotografiji,
ki bo odprta do 8. junija.
TC
Brošura za vsako
gospodinjo
Predseijstvo krajevne orga-
nizacije SZDL Šentjur-center
je na svoji zadnji seji ocenilo
priprave na volitve, na izde-
lavo srednjeročnih planov in
referendumskega programa.
Menili so, da večjih spre-
memb pri volitvah ne bo, za
večjo demokratičnost pri po-
stopku pa naj bi imeli odprte
kandidatne liste. Hkrati naj bi
bil sestav delegacij manjši kot
doslej, saj nekatere niso dobro
delale. Pri oceni izdelave sred-
njeročnih programov so meni-
li, da priprave dobro potekajo.
Glede referendumskega pro-
grama pa so se dogovorili, da
je treba prisluhniti željam ljudi
in v program vključiti naloge,
za katere se bodo odločili kra-
jani. Tudi o višini samopri-
spevka naj se sami odločajo.
Pri pripravah na nov samopri-
spevek pa so v krajevni skup-
nosti pripravili analizo doslej
opravljenega dela in smernice
razvoja, kar bodo izdali v po-
sebni brošuri, ki jo bo prejelo
vsako gospodinjstvo.
Temelji za nov most
že stojijo
čez dober mesec bo konec
težav krajanov Brez, Osredka
in okoliških vasi. Cestno po-
djetje je namreč začelo gradi-
ti most, ki se je v Osredku
porušil zaradi dotrajanosti.
Krajani so se tako morali
najprej pripeljati do mosta,
priti nato čez br\' na drugo
stran in se z avtobusom peljati
naprej. Vse pa seje zapletlo, ko
seje avtobus na eni strani pok-
varil in ga niso mogli odpeljati
v Celje na popravilo. Krajani
so zato pešačili ali pa si poiska-
li drugačen prevoz.
Zaradi dolgotrajnega zbira-
nja sredstev na Cestnem po-
djetju so z deli začeli šele se-
daj, zagotavljajo pa, da bo
most kmalu končan.
TC
V soboto gremo v
Logarsko
Od februarja do konca aprila
je v oddaji Petkov mozaik na
Radiu Celje tekla nagradna
igra, ki smo jo pripravili sku-
paj z Združenjem šoferjev in
avtomehanikov Celje. Dvain-
dvajsetim nagrajencem smo
obljubili izlet v Logarsko do-
lino.
V soboto, 8. junija, gremo na
pot. Zbrali se bomo ob 8. uri
zjutraj pred hotelom Celea. Na
poti v Logarsko dolino bomo
obiskali Mozirski gaj, v Logar-
ski pa bomo šli do slapa Rinka,
tisti, ki bodo hoteli se bodo
povzpeli do Okrešlja. Popol-
dan bomo imeli piknik.
Za dobro voljo bo skrbel
Celjski instrumentalni kvintet,
spremljal nas bo tudi harmoni-
kar pa še kdo. Skratka - veselo
bo. Upajmo le, da nam bo tudi
vreme naklonjeno.
TEDNIKOV INTERVJU
Delavci pri obrtnikih
se več izobražujejo
Emil Jančar je že nekaj let
zaposlen kot strokovni taj-
nik pri osnovni organiazciji
Zveze sidnikatov delavcev,
zaposlenih pri zasebnih
obrtnikih v Žalcu ter je taj-
nik regijskega sklada za do-
polnilno izobraževanje de-
lavcev, zaposlenih pri za-
sebnih obrtnikih. Gre za pe-
stro področje dela in tako ni
naključje, če je njegova pi-
sarna v prostorih Obrtnega
združenja v Žalcu vedno do-
bro obiskana. Velikokrat pa
je Emilovo delo takšno, da
je nekakšen posrednik med
delavci, ki so zaposleni pri
zasebnih obrtnikih in nosil-
ci obrti, saj nemalokrat pri-
de do različnih problemov
in kot je že navada, se naj-
večkrat izkaže, da sta za
morebitne spore kriva dva
- obrtnik in njegov delavec.
NT: Ali velikokrat pri-
haja do sporov?
E. Jančar: »Pretirano veli-
ko sporov ni, so pa seveda,
tako kot vsepovsod drugod.
Največkrat pride do sporov
zaradi nepoznavanja stvari,
po navadi pa vse spore reši-
mo v obojestransko korist,
oziroma zadovoljstvo.«
NT: Kakšen je danes po-
ložaj delavca, ki je zapo-
slen pri zasebnem obrt-
niku?
E. Jančar: »Delavci imajo
seveda svoje pravice in ob-
veznosti, ki jih morajo izpol-
njevati. Tu je kolektivna po-
godba in končno je tu še os-
novna organizacija sindikata
delavcev zaposlenih pri za-
sebnih obrtnikih, ki se uvrš-
ča med najuspešnejše, oziro-
ma najdelavnejše v Sloveni-
ji, vanjo pa je vključena veči-
na delavcev, ki so zaposleni
pri zasebnih obrtnikih. Na
splošno lahko rečem, da so
osebni dohodki zadovoljivi,
čeprav v nekaterih dejavno-
stih temu ni tako. Mislim, da
gre pri teh drugih krivdo pri-
pisati tudi samim delavcem.
Nekaj je primerov, ko delav-
ci nimajo niti zajamčenih
osebnih dohodkov, vendar
bistvenih pritožb zaradi tega
ni. Težko pa je seveda govo-
riti zakaj, ker ni dokazov.«
NT: V kolikšni meri je
delavec, ki je zaposlen
pri zasebnem obrtniku,
socialno varen? Vemo
namreč za nekatere od-
puste in slišati je bilo ce-
lo, da bo le-teh vedno
več.
E. Jančar: »Prav gotovo
socialna varnost ni takšna
kot v združenem delu. Vemo
za obrtnike, ki so dobro go-
spodarili, ki jim je cvetel po-
sel in so zaradi tega zaposlo-
vali, kolikor je bilo mogoče.
Nekaj časa tako gre, potem
pa pride kritično obdobje,
ko je dela vedno več, dohod-
ka pa vedno manj. Obrtniki
v takih primerih ne vidijo
druge možnosti kot zmanjše-
vanje prometa, kar pa nujno
pripelje do tega, da je nekaj
delavcev odveč. Kaj potem?
Pred dilemo je nosilec obrti
in težko je za tistega, ki dobi
odpoved. Potem nastopijo še
razna moralna vprašanja, ko
se lahko vprašamo, kako je z
minulim delom in tako na-
prej. K sreči takšnih prime-
rov ni veliko, so pa. Upamo
lahko le, da jih ne bo še več.
Zadnji primer večje odpusti-
tve delavcev smo nekako re-
šiU.«
NT: Kako je z izobraže-
vanjem delavcev, zapo-
slenih pri zasebnih obrt-
nikih? Je dovolj zanima-
nja za dopolnilno izobra-
ževanje?
E. Jančar: »Zanimanje za
dopolnilno izobraževanje
zadnje čase narašča. Navse-
zadnje so tudi plače v vedno
večji meri odvisne od izo-
brazbe, res pa je tudi, da se
veliko tistih delavcev, ki so
zaposleni pri obrtnikih, kas-
neje odloča, da postanejo no-
silci obrti. Zanje pa je tudi
potrebna predpisana izo-
brazba. Osebno pa menim,
da je dopolnilnega izobraže-
vanja še vedno premalo.«
NT: Imajo delavci pri
nosilcih obrti kakšne te-
žave, če se želijo dodatno
izobraževati?
E. Jančar: »Moram reči, da
so nosilci obrti celo priprav-
ljeni svoje delavce vzpodbu-
jati k dodatnemu izobraževa-
nju. Skoraj ni primera, da bi
kdo temu nasprotoval, če-
prav seveda brez izjem ne
gre. Velikokrat pride tudi do
tega, da je dela v delavnicah
veliko tudi preko polnega
delovnega časa, treba pa je
recimo v šolo. V takšnih pri-
merih bi lahko prišlo do
kakšnega spora, vendar je
dodatno delo dobro plačano
in izpad na predavanjih resni
delavci kasneje nadome-
stijo.«
NT: Ste tudi član organi-
zacijskega odbora za sre-
čanje kovinarjev žalske
občine in občine celjske
regije. Kako se priprav-
ljate na to delovno tek-
movanje?
E. Jančar: »Priprave so v
polnem teku in veseli nas, ko
vidimo, daje za to vedno več
zanimanja, tako da je treba
prijave celo še omejevati.
Zdaj bodo na tem tekmova-
nju že tretje leto sodelovali
tudi delavci zaposleni pri za-
sebnih obrtnikih. Malo je
takšnih primerov v Slove-
niji!«
NT: Bliža se čas dopu-
stov. Kako je poskrblje-
no za letovanje delav-
cev, zaposlenih pri za-
sebnih obrtnikih?
E. Jančar: »Osnovna orga-
nizacija ZSŠ je nabavila ne-
kaj počitniških prikolic, ki
pa so že potrebne obnove.
Zato je stekla akcija, da ob-
novimo počitniške zmoglji-
vosti in podprlo jo je tudi
mnogo obrtnikov. Pričaku-
jem, da jo bodo tudi tisti
obrtniki, ki tega doslej še ni-
so storili.«
JANEZ VEDENIK
Cellanom
odlikovanja
Rdečega
križa
Občinski odbor RK Ce-
lje je v preteklem tednu ob
skromni slovesnosti pode-
lil različna priznanja ti-
stim aktivistom, ki so s
svojim delom pripomogli
k uspešnosti te humani-
tarne organizacije.
Priznanja za požrtvoval-
no delo je občinski odbor
RK Celje podelil 23 aktivi-
stom. Skupščina RKS je za
uspehe pri razvoju zdrav-
stveno vzgojnih in humani-
tarnih dejavnosti nagradila
z diplomo 34 aktivistov v
celjski občini. Ista skupšči-
na je podehla tudi prizna-
nja in srebrni znak 16 akti-
vistom, ki so se posebej iz-
kazah v solidarnosti, med-
tem ko je zlati znak in priz-
nanja podelila 14 aktivi-
stom. Jubilejna priznanja
ob 40-letnici RK je skupšči-
na RKS podelila 25 aktivi-
stom. N^višja priznanja -
plaketo za dosežene uspe-
he pri razvoju RK sta preje-
la dr. Milan Žuntar in Šte-
fan Krumpak, medaljo za
dolgoletno prostovoljno
delo pri RK pa Mirko Pre-
singer in Vojko Simončič.
Z. S.
Posebne delavnice za invalide
v konjiški občini name-
njajo invalidnim osebam po-
sebno skrb in pozornost. Že
nekaj časa je v teku akcija za
ustanovitev posebne delav-
nice za invalidne, duševno
prizadete in teže prilagodlji-
ve osebe. Posebej imenovan
iniciativni odbor za prouči-
tev te problematike je ugoto-
vil, da je v občini 15 invalid-
nih oseb, ki se že dlje časa
usposabljajo v organizacijah
združenega dela v občini ter
pri centru za usposabljanje
in zaposlovanje invalidov
Celje in so v bistvu brez pra-
ve možnosti za zaposlitev.
Glede na vrsto prizadetosti
lahko te osebe opravljajo le
lažja, enostavna in rutinska
dela, zato so člani iniciativ-
nega odbora obiskali vse de-
lovne organizacije v občini
in v pogovorih izoblikovali
stališče, da bi problem zapo-
slovanja teže zaposljivih lju-
di rešili z ustanovitvijo obra-
tovalnice, ki bi imela status
invalidske delavnice. Z orga-
niziranim pristopom zapo-
slovanja bi tem ljudem tako
zagotovili redno delo in soci-
alno varnost.
Proizvodni program, ki naj
bi ga ta obratovalnica imela,
bi lahko obsegal tri področja
dela. Ena možnost bi bila se-
stavljanje preprostih upo-
rabnih izdelkov, oziroma laž-
ja montažna dela. Dobrodo-
šli na trgu bi bih tudi razni
drobni izdelki, spominki, iz-
delki iz odpadnih materialov
usnja, plastike, lesa in kovi-
ne. V poštev pride tudi delo
v papirni konfekciji.
Potrebna finančna sred-
stva za izgradnjo ali adapta-
cijo bo potrebno zagotoviti iz
večih virov: pri socialnem
varstvu Slovenije, skupnosti
za zaposlovanje in pri delov-
nih organizacijah v občini, ki
so podprle tudi pobudo, da
odstopijo neuporabljeno
strojno opremo ter delovne
pripomočke, ki bi bili pri-
merni za obratovalnico.
Pri izbiri lokacije je inici-
ativni odbor predlagal nek-
danji otroški vrtec v stari
graščini, delavnico bivšega
Mizarstva Dravinja, Rudol-
fovo stanovanjsko hišo ali pa
avtomehanično delavnico na
Liptovski ulici.
Delovne organizacije so se
tudi obvezale, da bodo, zlasti
v začetni fazi, priskočile na
pomoč s strokovnimi kadri.
MATEJA PODJEtL
28. Srečanje gledaliških skupin Slovenije
V četrtek, 13. junija bo ob 10. uri v Slovenskem ljud- _
skem gledališču nastopilo gledališče Ane Monro iz Ljub-
ljane z Bulgakovimi Rdečimi žarki. Ob 16. uri bo nastopilo
gledališče Odprti krog iz Ljubljane z Zlato kroglo in Gle-
dališče čez cesto iz Kranja z Blatnikovim Danes ali aploka-
hpsa. Zvečer ob 20. uri pa bo slavnostna otvoritev srečanja
in nastop Odra mladih iz Sevnice s Smoletovimi Zlatimi
čeveljci.
V kulturnem domu Štore bo nastopilo ob 12. uri Drama-
tično društvo Idrija z Behanovim talcem, v kulturnem
domu Zarja Trnovlje pa bo ob 15. uri lutkovna predstava
lutkovne skupine KUD Kobanci iz Kamnice, ki bodo upri-
zorih Sehškarjevo in Partljičevo Špelo, Piko in Bambino.
V Pionirskem domu Cvetke Jerinove bo ob 15. uri gleda-
hšče čez cesto iz Kranja uprizorilo Falladovo in Alidičevo
Zgodbo o neprijetnem obisku, v dvorani Razvojnega cen-
tra pa bo ob 18.30 uri predstava Gledališča Tone Cufar iz
Jesenic. Uprizorili bodo Hofmanovega Moža brez obraza. ^
8. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 1985
V šestih ietili do vode
v soboto ne bo na dvoriš-
ču graščine Prešnik v
Šmartnem v Rožni dolini
veselo samo zaradi zaključ-
ne proslave ob letošnjem
krajevnem prazniku, am-
pak predvsem zaradi velike
delovne zmage krajanov, ki
so v šestih letih pomagali
zgraditi vodovod za 88 go-
spodinjstev v zaselkih Sla-
tina in Gorica ter trinajst v
stanovanjskem objektu
graščine.
Srce in motor celotne akci-
je je bil Ignac Novak, ki je
sam opravil okoli 5000 udar-
niških ur in »še uničil stoen-
ko zaradi prevažanja materi-
ala,« pove bolj žalostno, kot
veselo. »Za vrečo cementa se
ni pač ni splačalo naročati
tovornjaka,« pojasnuje. »Ni-
sem žalosten zato, ker sem
vozil in uničil avto, ampak
zato, ker so mnogi stali ob
strani, ker se niso vključih v
akcijo, ki je bila izrednega
pomena za naš kraj. Na vso
srečo so prevladali dobri lju-
dje, ki so opravili kar 17.600
udarniških ur. To je veliko in
če vzamemo poprečno ceno
takšne prispevane ure 150
din, dobimo lep pri-
spevek.. .«
Inciatorja za vodovod sta
bila leta 1979 Ivan Žavšek in
Jože Krivec. Ignac Novak je
takrat pobiral televizijsko
naročnino, pa je še poleg te-
ga »testiral« ljudi ali so pri-
pravljeni sodelovati v akciji
za pridobitev osnovne dobri-
ne - vode. Potem so ga leta
1980 izvolili za predsednika
režijskega odbora, kije svoje
delo dobro opravil. »Vsepov-
sod sem bil siten, kajti dru-
gače ne gre. Če so določili
ceno, sem tako dolgo stal
pred njimi, da smo se zmeni-
li za najugodnejšo. Tako smo
veliko prihranili. Glavni vod
smo potegnili iz Lopate, kjer
so že imeh vodo iz Medloga v
Celju. Iz Lopate do naše čr-
palnice in rezervoarja je bilo
treba skopati 2483 metrov
jarkov, nekaj ročno, nekaj
strojno. Prišh smo na po-
dročje, kjer se je zaradi meh-
kih tal vse, kar smo skopali,
takoj porušilo. Nihče ni upal
položiti cevi v takšno zemljo,
pa sem to opravil sam. Če bi
me zasulo, me ne bi živega
potegnili na plan.«
Poleg glavnega voda je bi-
lo treba skopati še 3000 me-
trov, k temu pa je treba do-
dati še 7000 metrov za indivi-
dualne priključke. Celotne-
ga vodovoda je tako blizu tri-
najst kilometrov. Kako so
zbirali sredstva? KrcOani so
prispevah skupaj tri milijone
583 tisoč dinarjev in udarni-
ške ure. Občinska komunal-
na skupnost je namenila štiri
milijone 850 tisoč din, kra-
jevna skupnost iz investicij-
skih sredstev 250 tisoč din,
skupščina krajevne skupno-
sti 100 tisoč nepovratnih
sredstev, SIS za 'stanovanj-
sko skupnost 480 tisoč ter
krajani za minulo delo pri
urejevanju komunalnih ure-
ditev 120 tisoč din.
Vsem zainteresiranim so
vodovod »pripeljali« do štev-
ca. Zanimivo je, daje sedanji
vodovod grajen s 40 odstotki
rezerve za dodatne priključ-
ke. Z novim vodovodom so
problem vode v krajevni
skupnosti domala rešili, saj
je ostal nepokrit samo še del
Gorice, ki bi ga napajal vo-
dovod iz žalske občine.
»Ob tej priložnosti bi se
zahvalil vsem članom režij-
skega odbora, da smo uspeli
akcijo, ki je nagvečja doslej
pri nas, izpeljati »do konca.
Izredno požrtvovalen je bil
blagajnik Stane Colner, kije
poleg tega pravil še 400 udar-
niških ur. Če ne bi bilo za-
vednih krajanov, ne bi vodo-
voda dobili leto dni pred
predvidenim rokom. Stare
ženice so pustile delo na
kmetiji in pomagale pri pola-
ganju cevi. Večina je zmaga-
la in lahko je težko tistim, ki
niso sodelovah z nami,« je
zaključil Ignac Golob.
TONE VRABL
Na proslavi KS Šmartno
v Rožni dolini v soboto, 8.
junija ob 15. uri na dvorišču
graščine Prešnik bodo v
kulturnem programu nasto-
pili moški pevski zbor KPD
Šmartno, dve domači fol-
klorni skupini, mladinci in
šolarji, godba na pihala
EMO in Veseli hmeljarji,
podelili pa bodo krajevna
priznanja OF, ki jih bodo
dobili: Anton Pogladič,
Branko Pečnik, Franc Ka-
čičnik, Kati Žnidar, Anka
Dimec in domači moški
pevski zbor.
Gasilci Stranic
prisotni povsod
24. junija bo minilo se-
dem let, kar so na Strani-
cah ustanovili svoje gasil-
sko društvo, ki je imelo ob
ustanovitvi komag petnajst
članov, danes pa jih ima že
56. Vodi ga Maks Brečko,
poveljnik je Miro Cvelfer,
tegnik pa M^da Sodin.
Im^o desetine članov, čla-
nic, mladincev in A ter B
pionirjev. Pred šestimi leti
so dobiU avto in črpalko.
Pri povečavi gasilskega do-
ma so opravili preko 2000
udarniških ur. Kupili so sa-
mo opremo, vse ostalo so
naredili sami.
Pred šestimi leti so začeU
z organizacijo zd^ že tradi-
cionalnega tekmovanja za
prehodni pokal »100 tal-
cev«, kije vsako prvo sobo-
to julija. Vedno sodeluje po
30 do 40 desetin. Sicer pa v
kraju ne mine akcija, kjer
ne bi sodelovali gasilci. To
velja tako za gradnjo vodo-
voda, večnamenskega do-
ma, vsakoletno pregledo-
vanje hidrantov in gasilnih
aparatov itd. Gasilske troj-
ke imajo tudi v Bukovju in
Gornji vasi.
T. VRABL
Grad v Podsredi
znova preseneča
Na podsreškem gradu, ki
ga intenzivno urejajo in ob-
navljajo že nekaj let v sklo-
pu akcije obnove najvažnej-
ših spomenikov na območju
spominskega parka Trebče,
je letos prišlo do nepričako-
vanih odkritij.
Med pripravljalnimi deli,
ki jih vodita Zavod spomin-
skega parka Trebče in Zavod
za spomeniško varstvo v Ce-
lju so najprej odprh dvoje za-
zidanih romanskih okenc iz
12. stoletja v stari grajski ka-
peh, nato pa so se lotili siste-
matičnega odstranjevanja
ometov na na stolpu s kape-
lo. Tega so v preteklih stolet-
jih tako močno prezidah, da
razen romanske kapele in
njenih provobitnih sestavin
ni bilo pričakovati nobenih
presenetljivih novih najdb
več.
Vendar so raziskave odkri-
le še druge vidike. V prvem
nadstropju stolpa so našh
kompletno ohranjen roman-
ski portal, izklesan iz pešče-
njaka, pod njim pa še osta-
nek loka nekdanjega roman-
skega vhoda v kelt. Kamen
je sicer ponekod precej na-
čet, zato pa je v celoti razvid-
na konstrukcija portala z
vsemi njenimi posebnostmi.
Kako pomembna je ta
najdba ne le za spomeniški
grad, marveč tudi za umet-
nostnozgodovinsko stroko
nam pove že podatek, da do-
slej še na obenem srednjeve-
škem gradu z območja slo-
venske Štajerske niso našli
niti enega podobnega porta-
la, medtem ko jih je zdaj na
podsreškem gradu že kar ce-
la vrsta. Podoba o provot-
nem značaju se izpopolnjuje,
grad sam nenehno pridobiva
na svoji zgodovinski in
umetniški pričevalnosti.
Strokovnjaki ga opredeljuje-
jo kot najpomembnejšo ro-
mansko grajsko stavbo na
Slovenskem, ki v svQJih bi-
stvenih sestavinah sega še v
12. stoletje, v čas torej, ko so
nastah naši prvi gradovi.
Z.S.
V šoli se da tudi ceneje jesti
Na COŠ M. Broz v Bistrici ob Sotli deluje šolska zadruga
Poleg mnogih interesnih
dejavnosti v okviru celod-
nevne osnovne šole Marija
Broz v Bistrici ob Sotli, ima
pomembno mesto šolska za-
druga. Ta ima predvsem
dva namena in cilja. Šolar-
ji, med katerimi jih je veli-
ko iz kmečkih družin, se izo-
bražujejo na področju pri-
delave hrane, obenem pa s
svojim delom prispevajo k
zniževanju stroškov kuhi-
nje oziroma vsakodnevne
prehrane na šoli. Pomemb-
no je tudi sodelovanje star-
šev s šofo.
Letošnji program dela ob-
sega poljedelsko in sadjar-
sko dejavnost, cvetličarstvo,
gospodinjstvo, delo v šolski
delavnici ter humanitarne,
delovne in druge akcije. Med
»druge akcije« sodi, na pri-
mer, nabava učbenikov in
organizacija tečaja Z9 mlade
kolesarje.
Mladi poljedelci oziroma
vrtičkarji iz Bistrice ob Sotli
in iz sosednjih krajev bodo
letos pridelali korenček, pe-
so, krompir, paradižnik in fi-
žol, poskrbeli so za semena,
sadike, gnojila in škropiva,
presadili so cvetje v lončni-
cah, skrbijo za čisto okolje
šole, za cvetlične nasade, gr-
mičevje in podobno. V sa-
djarstvu so pognojili in obre-
zali višnje, na področju go-
spodinjstva pa bodo vse leto
pripravljali šolsko jedilnico
za kosila, delili hrano in se
spoznavali z osnovami plete-
nja in vezenja. Med humani-
tarne akcije sodijo, med dru-
gim, zbiranje odpadnega pa-
pirja, nabiranje sipka in div-
jega kostanja, mladi zadruž-
niki obiskujejo ostarele,
skbijo za spominska obelež-
ja, raznašajo pošto za potre-
be krajevne skupnosti Bi-
strica ob Sotli in podobno.
Na petindvajsetih arih šol-
ske zemlje, ki jo je odstopil
šmarski Kmetijski kombinat
oziroma enota v Bistrici ob
Sotli, bodo predvidoma pri-
delali šeststo kilogramov
krompirja, ki so ga učenci
petega in šestega razreda po-
sadili v pičli poldrugi uri. Pri
tem so kmetje oziroma starši
učencev pripravili zemljo,
prispevali domač hlevski
gnoj, celjski ŽIO pa je šolski
zadrugi podarila dvajset tiso-
čakov. Ce ne bo prišlo kaj
vmes, bo dobra tudi bera
ostalih poljščin in vrtnin.
Sicer pa učenci pravijo, da
je največ vreden občutek, da
so k dobro pripravljenim ko-
silom, ki vsak dan pridišijo
iz šolske kuhinje, sami nekaj
prispevali.
MARJELA AGREŽ
Ribogojnica v
Zabulcovju pri
Stranicali
Nedaleč od nekdanje glavne
ceste med Celjem in Maribo-
rom pred Stranicami je odcep
na desno proti Zabukovju, kjer
imajo že od leta 1925 dalje ribo-
gojnico. To sije že pred vojno
omislil takratni' celjski veljak
Strmecki, ki je imel v okolici
ribogojnice tudi velike površi-
ne vinogradov. Leta 1954 so ri-
bogojnico v Zabukovju kupili
mariborski ribiči, ki so njeni
lastniki še danes, čeprav je v
najemu pri Agrokombinatu. V
ribogojnici so zaposleni trije
delavci, ki poleg reda*in vero-
vanja skrbijo tudi za številni
ribji zarod.
Vodja, Srečko Laznik, ve po-
vedati, da so se v ribogojnici v
zadnjih letih specializirali na
vzrejo mladic. Ribe v glavnem
hranijo s krmili, ki vsebujejo
najmanj do 40 odstotkov belja-
kovin živalskega izvora.
Še letos bodo končali z ob-
novo bazenov, kar jih bo stalo
okoli osem milijonov dinarjev,
kar pa so zbrali sami brez kre-
ditov. Medtem, ko v zgornjih
bazenih vzgajajo mladice pre-
težno za Muto, pa v spodnjih
bazenih plavajo ribe za trg.
Takšnih rib vzgojijo letno tudi
do pet ton. V ribogojnici je
možna tudi drobna prodaja, ki
je vsak dan od 7. do 14. ure.
Trenutno imajo 35 bazenov,
vodo pa dobijo izpod bližnjega
hriba Zvekovje, od koder pri-
teče kristalno čist potok Tesni-
ca ali tudi Bistrica. Za valjenje
iker je najbolj idealna tempe-
ratura vode 9 stopinj, za rast pa
med 15 in 19 stopinj. Ribo
vzredijo do tržne mere v pet-
najstih mesecih, trenutno pa je
ribogojnica na površini štirih
hektarjev. V bazenih je preko
dva milijona vzrejnih rib, kijih
hranijo po desetkrat na dan,
večje pa trikrat. Imajo samo
ameriško postrv in doslej n^-
težji primerek je imel šest kilo-
gramov. »Največji problem so
kvalitetna krmila, ki so samo iz
uvoza, ta pa je drag,« zaključu-
je vodja ribogojnice Srečko
Laznik in doda, da z kilogra-
mom in pol uvoženih krmil
(n^več iz Italije, Avstrije in ZR
Nemčije) vzgojijo kilogram ri-
be, za isto težo pa je potrebno
2,5 kilograma domačih krmil.
TONE VRABL
Pod streho še eno
izbirno telfmovanje
Odločitev organizatorjev
Zlate harmonike, da letos
opravijo v različnih krajih, v
sodelovanju z lokalnimi ra-
dijskimi postajami, izbirno
tekmovanje za finale v Lju-
bečni, je naletela na velik od-
mev. V tekmovanje se vklju-
čuje vedno več harmonikar-
jev, ki igrajo na diatonično
harmoniko. Med njimi pa je
vedno več tudi takih, ki so
razkrili vse skrivnosti tega
instrumenta.
Turistično društvo Begunje
in radio Triglav iz Jesenic, ki
sta bila organizatorja izbirnega
tekmovanja za Gorenjsko, sta
nalogo odlično opravila. Na
tekmovanju je nastopilo 75
harmonikarjev, od tega kar šti-
rideset iz Gorenjske. Nastopili
so v treh kategorijah in poka-
zali veliko mero znanja. Med
devetimi mladinci je v katego-
riji do 16 let zmagal Marjan Li-
povšek iz Vojnika pred Toni-
jem Sotoškom Brestanica in
Zvonetom Lipovškom iz Voj-
nika. V kategoriji do 60 let je
bil n^boljši Srečko Vrtnik,
Komenda pred Milanom Res-
nikom iz Blagovice in Marti-
nom Bučanom iz Ljubljane.
Med tekmovalci, starejšimi od
60 let pa je bil n^boljši Lusso
Lisso iz Čedada pred Francem
Pinteijem iz Žirovnice in An-
tonom Pucom iz Sežane.
Albert Završnik, predsednik
komisije na Zlati harmoniki pa
je to prireditev ocenil takole:
»Pot po kateri stopa Zlata har-
monika, je pravilna. Gibanje,
ki ga je povzročila, že daje sa-
dove. Vedno več je tekmoval-
cev, ki so v zadnjih letih zelo
napredovah. To pomeni, da
pridno vadijo. Razveseljivo,
zlasti za okolico Ljubečne pa
je, da je prav to tekmovanje
vzgojilo veliko mladih, ki se v
nekaterih elementih že kos^o
ali celo preseglo vzornike.
Dosedanja izbirna tekmovanja
v Trstu in Begunjah, pa so po-
kazala, da bo treba v organiza-
ciji Zlate harmonike že letos
nekatere stvari še spremeniti.«
Naslednje izbirno tekmova-
nje bo 8. junija v Slovenj Grad-
cu, nato pa 30. junija v Podlju-
belju, Dobrni, Murski Soboti,
Šmarju pri Jelšah in Novem
mestu. Vse to, in skoraOšnji iz-
id kasete s posnetki doslej nsg-
uspešnejših udeležencev Zlate
harmonike, daje tej prireditvi
širši pomen. S tem pa pred Ra-
dio Čelje in Kulturno umetni-
ško društvo LJubečna postav-
lja še večjo odgovornost.
MB
Alcadamiia Ijubenskih
osnovnošolcev
v nedeljo je ŠKUD osnovne šole Šlandrove brigade:
Ljubno v prosvetnem domu pripravilo zaključno akade-^
mijo, na kateri so predstavili najbolj uspešne kulturne;
dejavnosti na šoli. Tako se je predstavil mladinski pevskil
zbor, nastopili sta folklorni skupini višje in nižje stopnje in|
recitatorji.
Treba je povedati, da ŠKUD vsako leto pripravi podobno
akademijo in da zmeraj privabi številne gledalce - predvsem
seveda starše. Ti se lahko na najboljši način prepričajo, kaj
njihovi otroci delajo pri številnih dejavnostih s kulturnega
področja, ki konec koncev zahteveOo precej prostega časa
učencev.
Daje delo v teh dejavnostih dobro, se kaže v tem, da mladi
tudi po končanem šolanju ostanejo v ljubiteljski kulturni
dejavnosti. Najlepši primer je letošnji kar precej velik priliv
mladih pevcev v ženski in moški pevski zbor Prosvetnega
društva Ljubno.
RAJKO PINTAR
6. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 9
70 let Rdečega križa v Žalcu
Krajevna organizacija
Rdečega križa Žalec je ko-
nec minulega tedna na po-
sebni slovesnosti proslavila
70 letnico ustanovitve. Ob
tej priložnosti se je zbralo
okrog 200 članov, med njimi
največ krvodajalcev.
O jubileju in pomenu te or-
ganizacije pa je govoril pred-
sednik krajevne organizacije
RK Žalec, Konrad Ambrož
in med drugim povedah »Pr-"
va organizacija je bila usta-
novljena leta 1863 v Švici, v
Žalcu pa leta 1915 pod ime-
nom Ozdravilišče za ranjene
vojake. Prva predsednica je
bila Ana Roblek in društvo
je že v prvih letih sprejelo
številne ranjene vojake, saj
je bil to čas prve svetovne
vojne. Potem je aktivnost
popustila, leta 1935 pa so za-
čeli vzgajati podmladek na
osnovni šoli. Društvo je pre-
nehalo delovati med drugo
svetovno vojno, ponovno pa
je zaživelo v začetku leta
1946. Tedaj je društvo imelo
239 članov, leta 1951 pa že
479 članov. V tem času je
društvo organiziralo razne
tečaje ter predavanja o zati-
ranju tuberkuloze. Prva kr-
vodajalska akcija je bila leta
1952, naslednja šele štiri leta
kasneje, od takrat dalje pa
vsako leto pripravimo eno
ah dve akciji. Danes imamo
več kot 400 krvod^alcev.«
V kulturnem progranriu so
nastopili učenci OŠ Šeter
Šprajc-Jur in ženski pevski
zbor iz Griž.
TONE TAVČAR
Ob 70-letnici so podelili
tudi priznanja krvodajal-
cem. Za 50 kratno podaritev
krvi je dobil zlato plaketo
Konrad Ambroš, za 30 krat
darovano kri so priznanja
prejeli Štefka Kaudik, Rudi
Kmecl. Mara Kompoš, Ivan
Lipovšek, Janko Petrin, Mi-
ran Ramšak, Viktor Vodeb
in Ivanka Verbič; za 25 krat
darovano kri Stanko Čeh,
Alojzija Golavšek, Silve-
ster Jošt Friderik Kranjc in
Jurij Vodeb. Za 15 krat da-
rovano kri so podelili 43
priznanj, za 10 krat 110 priz-
nanj, za 20 krat 28 priznanj
in za 5 krat podarjeno kri
274 priznanj.
Kolesarnica In
obrambni dan na
šoli v Gotovlfah
Svet staršev pri osnovni šo-
li v Gotovljah je sklenil, da
bodo pri šoli zgradili kolesar-
- nico. Solo v Gotovljah obisku-
je skoraj sto otrok, večina pa se
vozi v šolo s kolesi, tako da so
bila kolesa razmetana vsepov-
sod. Sedaj je gradnja kolesar-
nice v polnem teku.
Pred kratkim pa so izvedb
na šoli tudi obrambni dan. Pi-
onirji so se zbrali pri Joštovi
zidanici, kjer se je prve dni
okupacije zadrževal narodni
heroj Franjo Vrunč. Pionirji so
pripravili kulturni program,
govoril pa jim je borec Drago
Antloga iz Žalca.
DRAGQ.KyM£R
Delovni
mladinci
v soboto so mladi iz
Prebolda pripravili de-
lovno akcijo. Predsednik
Krajevne organizacije
zveze socialistične mladi-
ne Prebold Roman ZeUč
nam je ob tem dejal: »To
je letos prva akcija in z
udeležbo mladih sem kar
zadovoljen. Delah smo
pri urejevanju igrišča za
tenis in odbojko. V načr-
tu imamo še več akcij in
upam, da bodo vs^ tako
uspešne kot je bila prva.«
T.TAVČAR
NOVICE IZ GASILSTVA
Rekordno število
gasilskih desetin
Za letošnje Celjsko občin-
sko prvenstvo v gasilskih
veščinah je prijavljeno re-
kordno število, kar 115 de-
setin od pionirjev do vete-
ranov. Lani je bilo prijav-
ljenih 85 desetin. Med letoš-
njimi prijavljenimi je tudi
deset desetin veteranov in
prvič tudi ekipa veterank iz
Lokrovca.
Pionirji A in B in veterani
bodo nastopili v soboto, 8.
junija na Lipi v Štorah, člani,
članice in mladinci pa v ne-
deljo, 9. junija na avtopoUgo-
nu na Ljubečni pri Celju. Tu
se bosta pomerili tudi dve
poklicni enoti Zavoda za po-
žarno, reševalno in tehnično
službo iz Celja ter Železarne
Štore, prvič pa bodo svoje
znanje v gasilskih veščinah
prikazali tudi pripadniki
celjske garnizije s predvido-
ma tremi enotami.
Vsi nastop^oči bodo prvič
dobili bronaste značke Ma-
tevža Haceta, prvega pred-
sednika Gasilske zveze Slo-
venije. Najboljši se bodo
uvrstili na področno tekmo-
vanje petih zvez Celja, La-
škega, Slovenskih Konjic,
Šentjurja in Šmarja, kjer pa
bodo dobili srebrne znake
Matevža Haceta. Najboljše z
republiškega prvenstva ča-
kajo zlati znaki.
Najboljši iz občinskih pr-
venstev žalske, velenjske in
mozirske občine pa bodo na-
stopili na področnem prven-
stvu Savinjskega območja,
ki je bilo ustanovljeno letos.
Prej so bile vse zveze združe-
ne, vendar je bilo delo pre-
zahtevno za enega poveljni-
ka. Pet »celjskih« zvez zd^
kot poveljnik vodi Ivo Pase-
ro. Savinjske tri pa Anton
Gros.
T.VRABL
V borbi proti zobni gnilobi
ZakUuček letošnje akcije v Celju
Učenci z najbolj negova-
nimi zobmi z vseh koncev
Slovenije so se zbrali prete-
kli četrtek v Celju. V dvora-
ni regionalne zdravstvene
skupnosti je bila tega dne
zaključna prireditev druge-
ga republiškega tekmova-
nja v čistosti zob, ki je tudi
letos potekalo pod vod-
stvom stomatološke sekcije
slovenskega zdravniškega
društva in pod pokrovitelj-
stvom tovarne Lek iz Ljub-
ljane.
Letos je v akciji za čiste in
zdrave zobe sodelovalo kar
67 osnovnih šol iz Slovenije.
V Celje so prišh predstavniki
zmagovalnih razrednih
skupnosti iz posameznih šol
in njihovi mentorji oziroma
razredniki. Dr. Janez Ver-
bovšek, predsednik stoma-
tološke sekcije slovenskega
zdravniškega društva je ob
tej priložnosti dejal: »Gre za
akcijo, ki je po množičnosti
in uspešnosti edinstvena v
svetu. Rezultati tega tekmo-
vanja pa so dolgoročni in vse
te generacije otrok si bodo
tovrstne delovne navade glo-
boko vtisnile v podzavest.
Po drugi strani bodo stro-
kovne analize zobozdrav-
stvenih pregledov kaj kmalu
pokazale pozitivne posledice
celotne akcije, to pa pomeni
padec zobne gnilobe in osta-
lih obolenj ustne votline.«
Dodal je še, da je celjska ob-
čina tista, kjer preventiva in
delo z mladino dajeta zavid-
ljive rezultate.
Na zaključni prireditvi v Ce-
lju so podelih 67 priznanj
stomatološke sekcije zdrav-
niškega društva Slovenije in
za nego zob praktična darila,
ki so jih prispevali tovarne
Lek, Žima, Tuba in Ilirija-
Vedrog iz Ljubljane.
M.AGREŽ
Med celjskimi nagrajenci so tudi učenci iz OŠ Slavko Šlander in OŠ Veljko Vlahovič
Gasilska lubileja
na Lopati in v
Škofll vasi
Letos slavita v celjski ob-
čini dve gasilski društvi. V
Škofji vasi 80-letnico (slavili
bodo v drugi polovici leta) in
na Lopati 55-letnico. Tu bo-
do imeli proslavo 27. julija,
ko bodo otvoriU večinoma s
prostovoljnim delom obnov-
ljen gasilski dom ter razviU
društveni prapor.
TV
Anton Lah
človek bi rekel, da je
šolski ekonom: takole
oblečen v modro delavno
haljo, ki mu je nepogre-
šljiva oprema, čeprav je
vodja podružnične šole
na Ponikvi pri Žalcu. Si-
cer pa je tudi to Anton
Lah, s^ si šola, ki ima ko-
maj tri oddelke, ne more
privoščiti dodatnih stro-
škov za pomožnega de-
lavca.
Antonu Lahu, se še se-
ds^j, po več kot dvajsetih
letih učiteljevanja, ni
spremenil odnos do šole
in pojmovanja učiteljske-
ga poklica, ki gaje v njem
izoblikovalo učiteljišče:
šola in učitelji morajo biti
gonilo šolskega in kr^ev-
nega življenja.
Doma je z Dravskega
polja. Prvo službo je imel
v Halozah, kjer seje med
revnimi a dobrimi ljudmi
naučil spoštovati kraje in
ljudi, ki so marsikdaj tam
nekje, bogu za hrbtom.
Zato se ne brani nobene-
ga dela v dobrobit kraja
in krajanov: V taki odroč-
ni hriboviti krajevni
skupnosti, kot je naša, je
vedno dovolj priložnosti
za prostovoljno delo in
razne druge prostovoljne
aktivnosti. Zmeraj sem
pripravljen pomagati. To
me je tudi zbližalo s kraja-
ni in sem sedaj po štiri-
najstih letih, skorajda nji-
hov. Nasmehne se ob tej
izjavi, kajti predobro ve,
da sedaj, ko ima novo hi-
šo že skorajda vseljivo, ni
več povratka v domače
kraje, kamor se vrača le
še na obiske. Zadnja leta
pa se na Ponikvo vrača
vse več mladih, tako da
Anton s svojo ženo sodi
že med starejše prebival-
ce tega kraja.
S svojim odnosom do
kraja, do šole in do dela,
ki ga opravlja, je iz šole
napravil pravi drugi dom
otrokom, ki imajo radi šo-
lo: »Ker so učitelji dobri,«
pravijo.
Da učiteljem danes ne
gre zavidati njihovega po-
ložna, se Anton Lah do-
bro zaveda in zato v šali
vedno pravi takole: »Na-
ša matije sama spravila h
kruhu tri otroke. Dva sta
dobra, tretji pa je postal
učitelj.«
VIOLETA   V. EINSPIE-
LER
130 tabornikov v mnogoboju
Na občinskem taborniškem mnogoboju, ki je bil minulo soboto v Preboldu, se je
pomerilo 130 medvedk, čebelic in murnov. Največ uspeha so imeli pri starejših medvedkah
in čebehcah odred Partizanski vrh iz Prebolda, pri mlajših medvedkih odred Savinjska roža
iz Polzele, pri mlajših čebelicah Partizanski vrh iz Prebolda in pri murnih odred Savinjske
čete iz Petrovč.
V soboto bo v Preboldu področni mnogoboj za iste kategorije tabornikov. Na sUki: pri
postavljanju šotora mlajših čebelic iz Prebolda, ki so osvojile prvo mesto.
T.TAVČAR
10. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 1985
Sproščeno slovo od solidne sezone
Ob premieri Slavnostne večerje v pogrebnem podjetju v SLG Celje
Sodobni hrvatski drama-
tik Ivo Brešan je že znan
slovenskemu občinstvu po
igrah Predstava Hamleta v
Donji Mrduši, Hudič na filo-
zofski fakulteti in Smrt
predsednika hišnega sveta.
Vse sodijo v tip tako imeno-
vane »črne« komedije. Tej
seriji se pridružuje zdaj še
Slavnostna večerj v pogreb-
nem podjetju. Treba je reči,
da je ustvaril avtor gladko
potekajočo igro z učinkovi-
tim koncem. Morda je ta igra
nekoliko »lažja« ali celo
manj ambiciozna, kot so prej
omenjene, podobna pa ji je v
satirično razkrivaj očem pri-
kazu domače (polpretekle)
stvarnosti. Osnovni zaplet
spominja na Gogoljevega
Revizoija: sleparja (pri Go-
golju je Hlestakov sam!)
spretno izpulita denar velja-
kom iz malega dalmatinske-
ga mesta in izgineta. Poanta
pri Brešanu pa je seveda gle-
de na razvoj okoliščin dru-
gačna: na koncu slavnostne
večerje ne prihaja na oder ni-
kak revizor, ampak je tu še
en, sicer manjši izsiljevalec:
mestni potepuh Tica.
Brešanovo igro je tekoče
prevedla Metka Čuk, pri tem
pa je avtorjevo ikavščino
prenesla v običajno knjižno
slovenščino, kajkavščino go-
ljufa Mušice pa je opazno in
smiselno nakazala.
Režiserju Križaju igre s ko-
mično intonacijo (take ali
drugačne barve) očitno
ustrezajo. Ponovno je ustva-
ril razgibano predstavo, ki
od začetne zadržanosti pre-
haja proti koncu v doneče
slavje s praznovanjem opoje-
nih meščanov. Križajeva
značilnost je uporaba števil-
nih drobnih domislic, ki so
kot začimba h glavni komič-
ni večerji. Režiserjeva zaslu-
ga je tudi ubrana ansambel-
ska igra. Simpatična, ne-
obremenjena scena Svete
Jovanoviča je zanesljivo
podprla režijo.'
Igralci so imeli na voljo vr-
sto hvaležnih vlog in so to
priložnost večinoma prav
dobro izrabili. Na prvem me-
stu velja omeniti Mira Podje-
da kot Doktorja (sleparja, ki
zaigra ameriškega milijonar-
ja dalmatinskega rodu Gr-
škoviča). Podjed je z obilno
dozo osmišljenega humorja
razvil in oživil vlogo nasto-
paškega »bogataša«, in to ta-
ko po mimični kot po govor-
ni strani (posrečena mešani-
ca angleščine in slovenšči-
ne). Vsekakor posrečena
kreacija. Zvone Agrež je bil
kot Mušica ves lahkoten in
nabrit in je izrazito podal lik
prav simpatičnega prevaran-
ta. Peter Boštjančič napre-
duje v oblikovanju različnih,
kar nasprotnih vlog. Po go-
sposkem plašnem Gorniku
je to pot ustvaril prijeten lik
poštenega, okornega in pre-
prostega grobarja Jurete. Iz-
tok Valič je skrbno izdelal
svojega knjigovodjo Mikca.
Dokaj dobro je premostil
dejstvo, da je moral pred-
stavljati precej starejšo ose-
bo. Sicer pa je bil kljub pre-
vladujoči zadržanosti opazni
nosilec moralne trdnosti, bi-
stri komentator dogajanj in
neprizanesljivi razkri valeč
resnice. Mestne veljake so
profilirano odigrali B. Aluje-
vič, B. Veras, B. Baranovič
in D. Kastelic. A. Kumrova
je svojo šefinjo cvetličark iz-
peljala kot poskočno avšo in
temperamentno zapeljivko.
Vidno miniaturo (po Petru v
Za narodov blagor) je ponov-
no podal Igor Sancin, to pot
kot umetnik Lasica. Jožetu
Pristovu se je mestni župnik
Don Felicio izredno prilegal.
Ob koncu velja pozdraviti
skrb celjskega gledališča za
uvrščanje jugoslovanskih
del v program. V celoti mo-
remo oceniti predstavo kot
posrečen dosežek in primer-
no lahkoten zaključek sezo-
ne. Že napovedani repertoar
za naslednjo sezono pa obeta
mikavna doživetja gledal-
cem in zagotavlja umetniško
rast ansambla.
ANDRIJAN LAH
Pregled Slovenskih
filmskih snovanj
Do 13. TDF 5 tednov slovenskega
filma
Slovenska kinematografija slavi letos 40 let
ustvarjanja v povojnem času. Jubilej bo s posebno
akcijo obeležil tudi Teden domačega filma v Celju, ki
pripravlja veliko retrospektivo slovenskih filmov.
V petih te,dnih, (vsak mesec do novembra se bo v
kinu Union o d vrtel program 7 slovenskih filmov) bo
tako TDF v sodelovanju z Viba filmom prikazal 35
slovenskih celovečercev, med TDF, ki bo letos od 5. do
12. novembra pa še 29 slovenskih filmov.
Prvi teden slovenskega filma v okviru programa 13.
TDF bo v celjskem kinu Union od 17. do 23. junija,
občinstvo pa bo videlo sedem filmov in sicer: Tre-
nutki odločitve (režija: František Čap - 1955), Akcija
(režija: Jane Kavčič - 1960), Tistega lepega dne (režija:
France Štiglic - 1962), Peta zaseda (režija: France
Kosmač - 1968), To so gadi (režija: Jože Bevc - 1977),
Krč (režija: Božo Šprajc - 1979) in Razseljena oseba
(režija: Marjan Ciglič - 1982). Vse filme bodo spremljali
tudi slovenski kratki filmi.
Vse predstave bodo v kinu Union in sicer vsak dan
tedna ob 20. uri, cena vstopnic pa bo zelo privlačna,
vsega 50 dinarjev.
BS
lluslracije Kamile Voičanšek
v Likovnem salonu
Po kratkotrajni razstavi avtorskih osnutkov za
spomenik narodnemu heroju Francu Lesko šku-
Luki in 50-letnici Zleta svobod o katerih kvaliteti,
čeravno so vsi prispevki prišli iz naslova, ki naj bi
le-to zagotavljal (interni natečaj DSLU), ne kaže
izgubljati besed, se v celjskem Likovnem salonu
predstavlja ilustratorka, akademska slikarka
Kamila Voičanšek.
Ilustracija je v naši ožji domovini precej razvita
likovna zvrst, vanjo se vpleta mnogo na akademiji
izšolanih likovnikov, ki skušajo na ta način zaslužiti
kakšen dinar več: dobesedno dinar, kajti honorarji
so vse prej kot stimulativni. Povedati pa je treba, da
je kvaliteta tovrstnih izdelkov odvisna ob nujno
potrebni nadarjenosti, predvsem od kontinuitete
dela, saj marsikomu še vedno ni jasno, da je svet
otroške dojemljivosti izredno občutljivo področje,
ki se ne meni kaj prida za formalno-estetske
poglede na umetnost, v katerih se tako radi izgub-
ljajo odrasli, »zaresni« umetniki. Zato je otroška
ilustracija ena najtežjih in najbolj odgovornih likov-
nih zvrsti, ki vpliva na nadaljnji razvoj ne samo
človekovih estetskih sposobnosti, temveč tudi nje-
gove splošne kulturne dojemljivosti.
Kamila Voičanšek sodi med likovnike, ki so se
povsem posvetili ilustraciji in ima poleg tega, da
redno sodeljuje v otroškem periodičnem tisku za
seboj, kljub relativno kratki dobi delovanja, že lepo
število knjižnih ilustracij, skupinskih in samostoj-
nih razstav. Njena dela so brez dvoma vzorčen pri-
mer tistega, kar dandanes razumemo pod pojmom
otroška ilustracija. Rahlo humorna figurativnost,
živopisna, a ne pretirana barvitost, dekorativno
učinkujoči stihzmi, vedri, privlačni prizori, na tre-
nutke napolnjeni z nekakšno pravljično skrivnost-
nostjo. Skratka dognana in z marljivostjo naslikana
dela, ki nikoli ne delujejo anahronistično in, ki z v
prizore vpletenimi prikazi značilnosti dežel in
časov otroke tudi kulturno vzgajajo.
Ob razstavi je v sodelovanju DSLU in Likovnega
salona Celje izšel katalog, za katerega je ob tehtni
spremni besedi Janeza Lombergarja značilno že
kar nevzdržno dejstvo, da so likovna dela, ki jim je
poleg črte glavni izraz vendar barva, predstavljena z
črnobelimi fotografijami. Navkljub finančnim zaga-
tam bi že bil čas, da se odgovorni za te zadeve
odločijo za manj kompromisne rešitve, ki ne bodo
več lebdele v praznem prostoru med informacijo in
dezinformacijo.
BORI ZUPANČIČI
Bogdanovski razstavlja v T. Velenju
z novim realizmom v oljni tehniki se bo Velenjčanom ob
koncu tedna predstavil slikar Svetozar Bogdanovski, ki pri-
haja v goste iz Titovega Velesa. Razstavo njegovih del bodo
odprli v galeriji krijižnice Kulturnega centra Ivan Napotnik jutri
ob pol osmih zvečer. Ob otvoritvi bo kr^ši koncert pianistke
Andreje Pernovšek in oboista Mirana Bovhe. Razstava, ki so jo
pripravili v okviru Ukovnih razstav mest, ki nosijo Titovo ime,
bo odprta do 27. junija.
Sanacijska dela na celjskem gradu
z obnovitvenimi deli letos
na celjskem gradu nadaljuje-
jo. Zavod za spomeniško
varstvo Celje je v tem mese-
cu že obnovil lesene podeste
na grajskem dvorišču, v na-
slednjih tednih bodo pričeli
s statičnim urejanjem sever-
ne stene grajskega jedra, ki
je že tako spodjedena, da je
grad na tej strani resno ogro-
žen. Že pred leti so temeljito
sanirali južno steno ob graj-
skem jedru, ki so jo z jekleni-
mi vrvmi pritrdili na skalno
podlago.
Letošnja dela, ki jih bo iz-
vajalo gradbeno podjetje Re-
mont iz Celja, na severni ste-
ni celjskega gradu verjetno
ne bodo terjala tako koreni-
tih posegov. Največjo težavo
predstavlja nedostopnost te-
rena. Zemljišče krog zidov
bo potrebno očistiti podra-
sti, nato pa šele postaviti
odre in pričeti z gradbenimi
deli. To pa povsem sodeč ne
bo enostavno. Strmo in sko-
raj nedostopno zemljišče
skrajno otežkoča transport
gradbenega materiala, ki ga
bo potrebno opraviti ročno.
Temu se žal ne bo mogoče
izogniti in poseg postaja iz
dneva v dan bolj neodložljiv,
če hočemo celjski grad, sim-
bol mesta in moči nekdanjih
grofov Celjskih, ohraniti na-
slednjim stoletjem.
Z. S.
Ponovno petkovi večeri v klubu
Poživitev dela kluba kulturnih delavcev
Klub kulturnih delavcev
Ivan Cankar iz Celja je z do-
sedanjim petletnim delova-
njem upravičil svoj obstoj.
Člani kluba, ki jih je okoli
150, pa še niso dosegli vseh
ciljev, ki so si jih zadali ob
ustanovitvi.
Njihov osnovni namen je
namreč bil, da bi klub postal
sestajališče kulturnih delav-
cev, kjer bi le-ti izmenjevah
izkušnje in mnenja, obliko-
vah stališča do kulture in ak-
tualnih vprašanj na najra-
zhčnej ših področjih umet-
nosti.
Klub je z dosedanjim pro-
gramom kulturnih večerov,
ekskurzij, predavanj in okro-
glih miz opravil šelSipol poti,
kajti vrata kluba so večji del
zaprta. Manjka pa tudi mno-
žičnosti in hitrega odziva na
aktualna dogajanja v našem
kulturnem prostoru.
Z namenom, da bi bil pro-
stor v klubu čim bolj zase-
den, je upravni odbor skle-
nil, da se bodo lahko odslej v
klubu sestajali tudi člani na
novo ustanovljenega društva
za varstvo okolja, aktiv celj-
skih novinarjev in številne
druge družbene organizacije
in društva, ki nimajo svojih
prostorov.
Vsebinski premik pri delo-
vanju kluba pa pomenijo
petkovi klubski večeri, ki se
bodo pričeh jutri zvečer, ko
se bo širši javnosti prvič
predstavila ^celjska pisatelji-
ca Albina Štampe-Zmavc s
knjigo Shke in zgodbe iz ti-
soč in enega pasjega dne. Ju-
tri bo tudi otvoritev prodaj-
ne razstave originalnih po-
godb za ilustracijo te knjige,
ki so delo likovnega umetni-
ka Franca Purga.
Petkovi klubski večeri bo-
do odslej vsak petek, obisko-
valci pa si bodo lahko ogle-
dali likovne razstave, se po-
govarjah z že znanimi in z
neznanimi pisatelji in pesn-
ki, prisluhnili literarnim in
glasbenim večerom ali pa so-
delovali v programu, ki bo
nastajal sproti in bo odvisen
od dejavnosti tistih, ki se bo-
do udeležili petkovih klub-
skih večerov.
VIOLETA V. EINSPIELER
Deset
Žnidaršlčevih
portretov Josipa
Broza Tita
Ob 40-letnici osvobodi-
tve je Delavska enotnost
založila tri mape s po de-
setimi portreti Josipa
Broza Tita. V ovitku v
treh velikostih je po deset
portretov, kijih je ob raz-
ličnih priložnostih posnel
urednik fotografije Dela
Joco Žnidaršič. Fotogra-
fije so nastale v zadnjem
obdobju Titovega dela in
življenja, med njimi pa
najdemo tudi značilni
posnetek Tita in Kardelja
- dveh vehkanov naše re-
volucije. Mape je obliko-
val Darko Pokom, ki je z
enostavnimi grafičnimi
in oblikovalskimi prijemi
ponudil kupcem lično
zbirko portretov.
Glavačev svet je oder
Kulturno prosvetno živ-
ljenje v Andražu nad Polze-
lo je zelo razgibano. Veliko
zaslug za to ima tudi Franc
Glavač z bogatimi igralski-
mi in režiserskimi izkuš-
njami.
- Od kod vam toliko
energije in kje ste si nabrali
vse to znanje in izkušnje?
»Četrt stoletja je vendar
dovolj dolga doba, da člove-
ka zbrusi. Pravzaprav sem
igral in režiral že veliko prej.
Dolga leta sem bil igralec, re-
žiser, šminker, skratka »de-
klica za vse«, kot pravimo.
Kot igralec sem mesto pre-
pustil zdaj mlajšim, režije pa
se še lotim.«
- Povejte kaj o dramski
skupini in o občinstvu.
»V skupini je nekaj igral-
cev, ki že vsa leta delajo z
menoj, vendar pa skrbimo,
da svoje vrste vedno znova
pomlajamo. Najraje igramo
vesele igre in ljudje jih tudi
najraje gledajo. Kljub temu
smo se letos lotih drame Via
mala, s katero smo se že
predstavih domačemu ob-
činstvu, pa tudi gostovali
smo že nekajkrat. Povsod so
nas nagradili z dolgim aplav-
zom in to je najlepši ob-
čutek.«
- Na kakšne probleme
naletite pri vašem delu?
V glavnem je to izmensko
delo, zaradi katerega se tež-
ko dobivamo na vajah. A z
dobro voljo gre tudi to. Zad-
nje čase pa težko pridemo
tudi do tekstov, ki bi bih pri-
merni za našo skupino in na-
še občinstvo.«
T. TAVČAR
15 let Moškega pevskega zbora
iz Vrha nad Laškim
V nedeljo je z jubilejnim koncertom praznoval 15-
letnico ustanovitve moški pevski zbor iz Vrha nad
Laškim.
V prvem delu koncerta je svoje triletno delo predsta-
vil tamburaški orkester z Vrha nad Laškim, ki ga vodi
Marijan Jurkošek iz Laškega.
Nato je zbor pod vodstvom Igorja Nerata, zapel
dvanajst pesmi: domačih, narodnih in umetnih, ki so
rezultat priprav v pretekli sezoni.
Temelje Moškemu pevskemu zboru iz Vrha nad
Laškim je pred 15 leti postavil septet, ki je kasneje
prerasel v oktet in nato v nonet. Ko seje končno v zbor
vključilo še več mladih pevcev, je pred kakšnimi
petimi leti nastal osemnajst-članski moški pevski zbor,
ki velja za enega boljših v laški občini.
Ob koncu koncerta so podelili bronaste Gallusove
značke za petletno delovanje v zboru: Francu Brečku,
Leonu Cepušu, Radu Jurkošku, Ivanu Kovačiču,
Zdenku Laporniku, Marjanu Rajhu, Mihi Rezcu in
Slavku Sajtlu. Srebrno značko pa je prejel Jože Jančič
za 15-letno aktivno delo v tem zboru. Moški pevski
zbor je nato podelil naziv častnega člana zbora Dragu
Cepušu, kot priznanje za njegovo več kot 30-letno delo
na področju zborovskega petja. VVE
6. JUNIJ 19851
NOVI TEDNIK - STRAN 11
V Celju podpisali družbeni dogovor
o nadaljnjem razvoju centra na Golteh
s podpisom družbenega
dogovora o delovanju in
razvoju Rekreacijsko turi-
stičnega centra Golte, raz-
rešitvijo dolžnosti doseda-
njega iniciativnega odbora
za sanacijo centra, ter usta-
novitvijo družbenega sveta,
ki bo skrbel za nadaljnji
razvoj centra, so prejšnji te-
den Goltem zagotovili real-
nejše osnove za nadalnji 5-
letni razvoj.
Dogovorili so se tudi, da
bodo telesnokulturne skup-
nosti občin Celje, Titovo Ve-
lenje, Mozirje in Žalec letos
za obratovanje centra prispe-
vale 17,2 milijona dinarjev,
samoupravni sporazum o so-
financiranju centra pa bodo,
kar je novost, podpisale tudi
samoupravne interesne
skupnosti za komunalo in
ceste štirih občin.
S sprejemom družbenega
dogovora, ki so ga podpisah
predstavniki skupščin občin
Celje, Mozirje, Titovo Vele-
nje, Žalec, Medobčinske go-
spodarske zbornice in Sa-
vinjsko-Šaleške gospodar-
ske zbornice. Medobčinske-
ga sveta SZDL Celje ter sa-
moupravni organi sozda
Merx in delovne organizacije
RTC Golte, je zaključeno tu-
di 5 letno obdobje dela inici-
ativnega odbora za sanacijo
Golt. Odboru, ki ga je vodil
Jože Jan, ki bo tudi novi
predsednik družbenega sve-
ta, so ob podpisu dogovora
izreku vso priznanje, s^ je
ob pomoči in podpori regij-
skih družbenopolitičnih or-
ganizacij. Sveta občin, obeh
zbornic, izvršnih svetov,
predvsem pa tudi ob podpo-
ri združenega dela in občin-
skih telesnokultumih skup-
nosti, v dobršni meri uresni-
čil zastavljeni sanacijski pro-
gram. Ob najpomembnejši
ugotovitvi, da je center regiji
potreben, je pomembno tudi
to, da je center prevzel sozd
Merx in da je za gostinske
usluge pričelo skrbeti Go-
stinsko podjetje Celje, kate-
rega tozd Na-Na je lani po-
skrbel za dok£0 kvaUtetno
gostinsko ponudbo.
Družbeni svet in njegov
sekretriat v prihodnjem ob-
dobju ne bo imel nič k^ la^e
naloge kot dosedanji inici-
ativni odbor. Poleg usklaje-
vanja izvajanja dogovora,
skrbi za namensko porabo
družbenih sredstev, dajanje
soglasij k letnim in finanč-
nim planom, se bo moral
zavzemati tudi za pridobiva-
nje ostaUh virov financi-
ranja.
Svet občin že vodi akcijo
za sprejem ustreznih občin-
skih odlokov o turistični tak-
si, po katerih naj bi prihod-
nje leto zagotavljali 20 dinar-
jev od nočitve za zimsko-
športne centre v regiji. Poleg
telesnokultumih skupnosti
štirih občin, ki bodo za obra-
tovanje centra letos prispe-
vale 17,2 milijona dinaijev,
bodo samoupravni spora-
zum o sofinanciranju skleni-
le še samoupravne interesne
skupnosti za komunalo in
ceste iz Moziija, Titovega
Velenja in Žalca ter skup-
nost za izgradnjo objektov
posebnega družbenega po-
mena občine Celje, ki n^j bi
letos prispevale 8,2 milijona
din.
Natančneje bi bilo potreb-
no opredeliti tudi vlogo te-
lesnokultumih skupnosti,
k^ti želja njihovih delavcev
je, da ne bi sodelovali le pri
sofinanciranju, temveč tudi
pri oblikovanju programov.
Se pred podpisom dmžbene-
ga dogovora so se zato odlo-
čili, da bodo telesnokulturni
delavci imeli svojega pred-
stavnika v sekretariatu, ož-
jem operativnem organu
družbenega sveta, v slednje-
ga pa naj bi delegirah tudi
predstavnika banke.
Na Golteh v prvih treh me-
secih letošnjega leta niso
imeU izgube, a kljub temu
niso ustvarili dovolj sred-
stev, da bi pokrih pričako-
van izpad dohodka v polet-
nih mesecih. Prav pri sooča-
nju s temi problemi pa bi
moral družbeni svet prerasti
vlogo iniciativnega odbora,
kžgti ne moremo se večno
pogovarjati le o trenutnih
razmerah, temveč tudi o na-
daljnjem razvoju centra. Na
Golteh bo torej treba več na-
rediti za letno, sezono, k^ti
že same cene smučarskih vo-
zovnic za prihodnjo zimo ne
vzbujajo upanja po boljši
zimski sezoni.
Za dnevno vozovnico bo-
do morah odrasU odšteti
1200, otroci pa 800 dnarjev,
kar pomeni, da bo morala
štiričlanska dmžina za dan
smučanja pripraviti n^manj
6 tisoč dinarjev. Na Golteh,
kjer so se sicer držali spod-
nje meje dogovorjenih cen
za smučišča z nihalkami, bo-
do skušali takšne cene omili-
ti s cenejšo predprodajo let-
nih vozovnic in po škoQelo-
škem vzom tudi v sodelova-
nju s sindikati. A tudi to, se-
veda ob pogoju, da bo tudi
snega dovolj, za Golte ne
predstavlja rešitve, če res ne
bo tudi letne ponudbe, še
kvalitetnejših uslug in še
boljših pogojev na smučiš-
čih. V bodoče namreč ne bo
mogoče posameznih po-
manjkljivosti in napak opra-
vičevati s tem, da skupnost
ni poskrbela za osnovne,
predvsem materialne re-
šitve.
RADO PANTELIČ
Razstava kamp opreme
že ščsto leto trgovci Tkanine-prodajalne Trim pred
pričetkom sezone ob Ljubljanski cesti pripravljajo raz-
stavo kamp opreme, ki so jo letos odprli v ponedeljek, 3.
junija, obiskovalci pa si jo bodo lahko ogledali in tudi
kupili izdelke še do sobote 8. junija.
Razstava, ki predstavlja predvsem prikaz tistega, kar v
Trimu lahko tudi ponudijo, je dobrodošla predvsem zato,
ker si lahko kupci ogledajo že postavljene šotore vseh
dimenzij. Šotori predstavlj^o tudi največji del ponudbe,
poleg tega razstavljajo tudi nekaj čolnov, deske za jadra-
nje ter drugo opremo za kampiranje.
Kljub temu da predstavlja letovanje pod šotorom še
vedno najcenejšo obliko letovanja, pa razlike v ceni, če jih
primerjamo z nekaterimi oblikami sindikalnega turizma,
skorajda ni več. Poleg dviga cen storitev v kampih so
namreč tudi proizvajalci letos svojim proizvodom povišali
cene tudi do 100 odstotkov. Šotore lahko tako dobimo za
ceno od 14 do 79 tisoč din, Elanove čolne za ceno od 100
tisoč din naprej, Veplasove jadralne deske pa stanejo med
90-10 tisoč din.
R. PANTELIČ
TurisUčne In ostale prireditve
na Celjskem
do konca letoinjega leta
Turistične prireditve
10.-15. junija - 7. turistični teden v Celju
22. junija - Večno lepe melodije na Vranskem
27.-29. junija - Žalski turistični teden v Žalcu
29. junija - Žalska noč
3. 7. do 14. 9. - Loške poletne prireditve
4. julija - Kovaški piknik na Rogli
29. 6. do 7. julija - Pivo in cvetje v LaSkem
20. julija - Noč pod kostanji na Dobrni
20.-21. julija - Kmečke igre na Vranskem
20.-21. julija - Čebelarski praznik v Gornjem gradu
22. julija - Jugoslovanska folklora v Štrmecu
22. julija - Regata deskarjev v Gorici pri Slivnici
27. julija - Vehki rogaški ples v Rogaški Slatini
3.-4. avgusta - Flosarski bal na Ljubnem
4. avgusta - Kmečki praznik na Plešivcu |
9.-11. avgusta - Praznovanje hmeljarjev v Braslovčah    I
lO.-ll. avgusta - Lučki dnevi v Lučah j
25.-31. avgusta - Turistični teden v Šoštanju j
17. avgusta - Kmečki praznik v Trnavčah pri Mozirju
1. septembra - Turistični dan na Planini '
I. septembra - Jesen v Peklu pri Šempetru
8. septembra - Velika kmečka tombola na Vranskem
20.-21. septembra - Jugoslovanski šanson 85 v Rogaški
Slatini
Druge prireditve in sejmi
II. do 21. septembra - 19. mednarodna zlatarska razstava v
Celju
11. do 22. septembra - 18. mednarodni obrtni sejem v
Celju
4.-9. oktobra - 9. sejem Vse za otroka v Celju
5.-12. november - Teden domačega filma v Celju
12.-15. december - 7. sejem opreme in turizma 1986
21.-28. december - Novoletni uhčni sejem v Celju ,
Okrepčevalnica v Radmirju
V teh dneh so radmirski gasilci odprli okrepčeval-
nico, ki bo nudila obiskovalcem radmirske zaklad-
nice pijačo, razglednice in spominke. j
Radmirski gasilci obnavljajo staro šolo, iz katere bi >
radi naredili center kulturne in športne dejavnosti v!
kraju. Za reahzacijo tega načrta pa jim manjka še kar
precej denarja. Del sredstev bodo pridobili s prodajo
pijač in spominkov obiskovalcem radmirske zaklad-
nice, ki si jo letno ogleda po dv^set tisoč obiskovalcev.
Prava škoda je bila, da ti obiskovalci, potrebni počitka
in osvežitve, nikjer v bližini zakladnice niso mogli
dobiti spominkov. Uredili bodo tudi parkirišče, ki je
potrebno temeljitega popravila.
Okrepčevalnica bo zaenkrat odprta ob sobotah in
nedeljah, za večje organizirane skupine pa seveda tudi
med tednom. , ...^_&AJKO PINTAR
Široko odprta vrata planinskega doma
PD "Sloga*' se vključuje v šmarsko turistično ponutibo
Junija lani je planinsko
društvo »Sloga« Rogatec-
Straža odprlo svoj novi
dom, 652 metrov visoko na
Donački gori. Planinci z
obeh strani Sotle so ponos-
ni na novo pridobitev, manj
pa so zadovoljni z obiskom
ljubiteljev planin in nara-
ve. D6ma, kot pravijo, niso
zgradili le zase, ampak so
ga širokosrčno ponudili
vsem. Zato veliko razmi-
šljaj o tem, kako svojo pla-
ninsko postojanko približa-
ti izletnikom, da bi se v več-
jem številu odločili za obisk
Donačke gore.
Planici dmštva »Sloga«,
zdmženi z obeh strani Sotle,
so svoj dom gradili deset let.
Vanj so vložili nešteto pro-
stovoljnih ur dela, materiala,
uslug in denarja. Največji
delež finančne pomoči pa je
ponudila tovarna stekla iz
Straže v sosednji republiki.
Planinski dom z manjšo
depandanso je lep, v njem se
dš dobro jesti, piti, prespati.
V bližini objekta so igrišča za
rekreacijo, šport, društvo
skrbi za praznovanja večjih
praznikov, organizira prilož-
nostne prireditve kot je »dan
kostanja« in podobno. Dru-
štvo »Sloga« sodeluje s pla-
ninskimi društvi Kuna gora
iz Pregrade, iz Rogaške Sla-
tine, z dmštvom Strahijščica
iz Krapine, s planinskim
dmštvom Donačka gora-
Stoperce in z nekaj dmštvi iz
Zagreba. Gre torej za edin-
stven primer sodelovanja
planicnev dveh sosednjih
bratskih republik.
Planinsko društvo »Sloga«
Rogatec-Straža se zadnje ča-
se vse bolj povezuje z zdravi-
hščem iz Rogaške Slatine, s
katerim načrtujejo skupne
akcije, zlasti, letos, ob 320-
letnici zdravilišča. Dmštvo
se bo vključilo tudi letošnje
prazovanje 700-letnice Ro-
tatca in praznika občine
marje pri Jelšah.
M AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Planinci znajo pripraviti tudi okusne domače salame, ki jih z veseljem ponudijo gostu
Kampiranje na Hudinji
Vedno znova ugotavljamo, da v Celju manjka cel kup
stvari, da bi mesto tudi turistično zaživelo. Tako ni nikjer
urejenega prostora za kampiranje, kjer bi si lahko odpočili
tisti gostje, ki potujejo s šotorom ali prikolico. Ko sta pred
kratkim to ugotovila tudi dva izletnika z motorjem in mini
šotorom, sta pač poiskala primerno travnato površino,
postavila šotor in šla spat. Očitno ju ni posebno motilo, daje
treba do vode in stranišča na bližnjo bencinsko črpalko ir\
da bi jima lahko ustrezni organi kratili zasluženi počitek.
Precej bolj presenečeni pa so bih stanovalci bloka na Hudi-
nji, ko so zjutr^ ob odhodu na delo na zelenici pred vhodom
naleteli na nove »sosede«.
TC
Pomlad v Peklu
Turistični delavci v Šempetru tudi letos pripravljajo
prireditev »Pomlad v Peklu«, ki bo v okviru zaključka
krajevnega praznika v nedeljo 16. junija. Poskrbeli bodo,
da gostje znamenite kraške jame, ki jo vsako leto obišče
skoraj 30 tisoč obiskovalcev, ne bodo sedeli le ob bogato
obloženih mizah, temveč bodo pripravili tudi bogat kul-
turno-zabavni program in šaljive igre z bogatimi nagradami.
Prireditev s^ bo pričela sicer že dopoldne, osrednji del pro-
grama pa se bo odvijal po 14. uri.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 1985
miladlm le pesem še ijuha
Mladinski pevski festival Je šestnajstlč ponesel Ime Celja v pojočo Evropo
Nove prijateljske vezi, nove pesmi
in novi zborovski dosežki so opleme-
nitili 16. Mladinski pevski festival, ki
je od četrtka do nedelje zbral v Celju
dva tisoč pevcev. Prišli so iz Celja, iz
sosednjih občin, iz drugih republik in
držav, prišli, da pokažejo, kaj zmore-
jo njihovi zbori, da se pomerijo med
seboj, da skupaj zapojejo v medna-
rodnem letu mladih in evropskem le-
tu glasbe.
Mladi so svoje poslanstvo izpolnili.
Na koncertnem odru so se zvrstili od-
lični zbori in takšni, ki se bodo morali
še veliko naučiti. Zbori celjskega ob-
močja so bili med obojimi. Dekleta
zbora Centra sredinih šol Titovo Vele-
nje, ki jih vodi Danica Pirečnik, so
segla v sam vrh dekhških zborov.
Osvojena zlata medalja na mednarod-
nem tekmovanju je to potrdila. Tudi
Mešani mladinski zbor Tehnik Sred-
nje tehniške šole maršal Tito iz Celja,
ki ga vodi Dragica Zvar, je s srebrno
medaljo na tem tekmovanju potrdil,
da je na pravi poti. Bil je eden izmed
številnih novih, še neuveljavljenih
zborov, ki so pokazali, da od njih še
lahko vehko pričakujemo na prihod-
njih pevskih srečanjih in prav takšni
zbori so zbrisali zaskrbljenost, ker ne-
katerih znanih zborov na festivalu ni
bilo.
Tekmovanja so le delček festivala.
Pomemben sicer, a rezultati, veselje in
razočaranje, ki so jih prinesh, bodo
kmalu pozabljeni. Pevcem, poslušal-
cem in organizatorjem bo ostalo še ne-
kaj več. Spomini na trdo delo, ki je za
njimi, spomini na sproščena srečanja v
pesmi. Na posteganje pred Narodnim
domom po nastopih, ko pesem kar ni
mogla usahniti, na prisrčno srečanje v
Mestnem parku, ki je lahko zapustilo
hladnega le tistega, ki ga tam ni bilo.
To so spomini, ki zanesljivo prekrivajo
drobne slabosti, pa naj gre za sicer
omejena srečanja med zbori ah zaprte
gostinske lokale ali celo skromno obe-
ležje festivala v samem Celju. Le vsi
tisti, ki bodo pripravljali 17. festival, se
naj tega spominjego. Da bo še boljši, da
bo pritegnil spet mlade, ki žele potrditi
vrednost svojega dela in ustvarjalnih
naporov in se srečati s tistimi, ki v
pesmi mislijo in čutijo enako^ne glede
na pregrade mej in jezikov. Želimo si
lahko še, da bi bolj kot letos pritegnil
tudi ne le glasbene strokovnjake tem-
več tudi vse tiste, ki tako ah drugače
obhkujejo glasbeno kulturo v našem
prostoru.
Mladinski pevski zbor OŠ »Peter Šprajc - Jur« Žalec^
deluje sedmo šolsko leto. Na lanski republiški reviji v
Zagorju se je uvrstil med zbore, ki so lahko nastopili na
zveznem tekmovanju na letošnjem mladinskem pevskem
festivalu v Celju. Dirigentka Zdenka Markovič je zbor
dobro pripravila, saj je osvojil bronasto plaketo.
Razgledan zborovodja le kos svojemu delu
v okviru Mladinskih pev-
skih festivalov v Celju že od
leta 1960 pripravljajo tudi
razstavo mladinske glasbe-
ne literature. Od 6. festivala
naprej so te razstave glas-
benih učbenikov in priroč-
nikov mednarodne.
Razstave so postale tako
pomembne, da so jh uvrstih
tudi v mednarodne sporazu-
me o kulturnem sodelovanju
z Alžirijo, Bolgarijo, ZSSR,
NDR, Grčijo, Kubo, Kanado,
Norveško, Poljsko in Špa-
nijo.
Prikaz mladinske glasbe-
ne literatureje namenjen
predvsem pedagogom in
zborovodjem, saj je razstava
nastala prav na podlagi spoz-
nanja, da je »le široko razgle-
dan zborovodja dober zboro-
vodja,« kot pravi profesor
Jurče Vreze, eden od ustano-
viteljev celjskega MPF.
»Zborovodja, ki pozna mno-
go hterature, bo lahko izbral
dela, ki ustrezno njemu in
njegovemu zboru,« pravi
profesor Vreze.
Odziv med glasbenimi de-
lavci, ki prihajajo na MPF, je
precejšen. Na sami razstavi
sicer ne morejo preštudirati
materialov, zato je vse, kar je
razstavljeno, na voljo tudi v
festivedski knjižnici, prav go-
tovo edinstveni pri nas. Fe-
stivalski odbor je izdal tudi
katalog vseh pesmi, ki so na
voljo v tej knjižnici. Po zbra-
nih skladbah zborovodje ve-
hko povprašujejo, medtem
ko je zanimanje za učbenike
in priročnike manjše.
»Škoda,« meni profesor
Vreze, »kajti nekatere države
imajo res vzorne učbenike.
Mi smo na tem področju pre-
cej siromašni. Že vrsto let
propagiram, naj bi naši glas-
beni strokovnjaki proučih
nžgboljše, kar imamo v naši
knjižnici in napisah dober
učbenik tudi za našo mladi-
no. Doslej se ni našel še nih-
če, da bi opravil to delo, a
upam, da bomo kmalu tudi
mi dobih kakšen kvahteten
učbenik.«
Eden najuspešnejših mladinskih pevskih zborov v Celju je prav gotovo MPZ OŠ »I.
celjske čete«, ki ga zadnja leta uspešno vodi Sonja Kasesnik. Zbor je že večkrat uspešno
sodeloval na MPF Celje in tudi na drugih festivalih in tekmovanjih tako doma kot tudi
na tujem. Na zadnjem festivalu je ta zbor osvojil bronasto plaketo, letos pa srebrno.
Tudi Mladinski pevski zbor OŠ »Vera Šlander« iz Polzele, ki ga vodi Stanko Podbregar,
je presenetil s svojim prvim nastopom na MPF. Za dobro zapeto obvezno pesem in z
dobro izbranim prostim programom je zbor dobil 87 točk in srebrno plaketo. Prav
gotovo bo to priznanje tudi spodbuda za nadaljnje delo tega zbora, kije dokazal, da se da
z dobrim delom veliko doseči.
Priznanji »Celjski grb«
Na letošnjem 16. Mladinskem pevskem
festivalu sta priznanji »Celjski grb« preje-
la profesor Anton Aškerc iz Celja in profe-
sor doktor Rudolf Schwarz iz Gradca.
Profesor Anton Aškerc iz Celja je prizna-
nje »Celjski grb« prejel za svoje tridesetlet-
no sodelovanje v pripravah Mladinskega
pevskega festivala. Kot nosilec odgovornih
funkcij v našem družbenem življenju in še
prej kot ravnatelj Učiteljišča v Celju, je veh-
ko pripomogel k ohranjanju in razvoju naše
pevske manifestacije.
Profesorja Antona Aškerca poznamo zad-
nja leta tudi kot spremljevalca pevskih zbo-
rov iz Poljske. S svojim pristnim in nevsilji-
vim pristopom je znal mlade Poljake tako
navezati na naše mesto, da so še po končani
prireditvi organizatorjem izrekah zahvale
za prijetno bivaiije v našem mestu.
V mesecu maju je profesor Anton Aškerc
dopolnil svojih 75 let ustvarjalnega življe-
nja in organizatorji festivala so menili, da bi
lahko njegov življenjski jubilej in dolgolet-
na prizadevanja na kulturnem področju
najbolje počastili s tem priznanjem.
Profesor doktor Rudolf Schwarz iz
Gfadca je prvič sodeloval na našem glasbe-
nem festivalu leta 1967. Priznani avstrijski
glasbeni pedagog se še posebej odlikuje s
svojim delom na področju zborovskega
petja, vehko pa sodeluje tudi pri pripravi
srečanj avstrijskih in slovenskih mladin-
skih pevskih zborov.
Za profesorja Schwarza lahko rečemo, da
seje vse od leta 1967 redno udeleževal naše-
ga festivala, prav tako pa tudi revij mladin-
skih pevskih zborov v Zagorju ob Savi. Od
leta 1979 naprej je tudi član mednarodne
glasbene žirije na celjskem festivalu.
Ob prejemu letošnjega priznanja je bil
profesor Schwarz presenečen in hkrati zelo
počaščen, saj takšnega priznanja ni priča-
koval. Ob tej priložnosti nam je še povedal,
da občuduje entuzijazem in strokovnost
celjskih glasbenih delavcev, ki pripravljajo
tako vehk festival. Hkrati pa pomeni celjski
festival tudi dobro priložnost za vse sloven-
ske zbore, ki tako lahko primerjajo svoje
delo z ostalimi evropskimi zbori.
Množični nastop združenih zborov osnovnih šol Slovenije je prav gotovo edinstvena
prireditev zborovske glasbe. Pripraviti okoli 2000 mladih pevcev, da zapojejo skupaj
brez predhodnih skupnih vaj, pa predstavlja za dirigente teh zborov veliko vaj in seveda
dela. Zato so plakete, kijih je zborovodjem podelil predsednik organizacijskega odbora
dr. Emil Roje zasluženo priznanje.
6. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Vsi nastopajoči zbori zasiužijo pohvalo
Ada Fabjan, Sežana: Na
Mladinski pevski festival
prihajam že več let. Tudi le-
tos spremljam celoten pro-
grm koncertov. Reči moram,
da zaslužijo vso pohvalo in
občudovanje prav vsi zbori,
ki se predstavljajo na tem fe-
stivalu, saj je program precej
zahteven in gotovo je v vse
nastope vloženega ogromno
dela.«
Tomaž Rauh, Tolmin: Pr-
vič sem v Celju na Mladin-
skem pevskem festivalu.
Vzdušje je enkratno in še
bom prišel. Doslej sem festi-
val spremljal preko televizi-
je, ta pa seveda ne more po-
sredovati živahnega utripa
na festivalu. Moti pa me ne-
izenačen nivo pri ocenjeva-
nju. Upam, da bodo to po-
pra vih.«
Sara Ukmar, pevka iz Tr-
sta: »Tretjič že sodelujem na
tem festivalu in vsakokrat
mi nastop pomeni neke vrste
zadoščenje. Rada prihajam
sem, vendar se mi zdi, da
smo imeli včasih več prilož-
nosti za seznanjanje z vašim
mestom in vašimi ljudmi.
Spali smo namreč pri celj-
skih vrstnikih, zdaj pa smo v
domu in se v glavnem druži-
mo pevci istega zbora med
sabo.«
Viktor Maslenikov, zboro-
vodja in predstavnik Mini-
strstva za kulturo Sovjet-
ske zveze: »Zelo sem vesel,
da sem v Celju, v malem me-
stu s,tako veUkim festiva-
lom. Že sama tradicija festi-
vala potrjuje, da zna priteg-
niti vedno nove in nove pev-
ce, da kakovostno še vedno
raste. Presenetilo me je tudi
število zborov, ki jih imate v
Celju. Za samo tekmovanje
pa mislim, da ni pomembno,
kakšno mesto, kohko točk je
kdo osvojil. Edino pomemb-
no je, da nas pesem zdru-
žuje.«
Vid Marčen, predsednik
zvezne glasbene žirije: »Ka-
kovost zborov na zveznem
tekmovanju je bila povpreč-
no na ravni, kakršne smo v
Celju na mladinskih pevskih
festivahh navajeni. Nekate-
rih znanih zborov sicer ni bi-
lo, prišli pa so drugi, novi, z
novimi zborovodji, tako da
lahko še naprej pričajujemo
kakovostno rast. Nastopih
so zbori, ki so odlično zapeli
preproste programe in spet
drugi, ki so zapeli izredno
zahtevne pesmi a z manjšimi
spodrsljaji. Žirija, ki je mora-
la vse to upoštevati, predv-
sem pa muzikalno gradnjo
skladb, ni imela lahkega de-
la, zavedali pa smo se svoje
odgovornosti, saj so se zbori
pripravljali na tekmovanje
več mesecev. Mislim, da smo
delo opravili strokovno in
pošteno.«
Branko Rajšter, predsed-
nik mednarodne glasbene
žirije: »Zbori na mednaro-
dnem tekmovanju so poka-
zah vehko dobrega, zanimi-
vega. Slišali smo vrsto novi-
tet - od izvirnih skladb do
vokalne tehnike. Slišah smo
tudi zelo raznoliko glasovno
izobrazbo. Pevci iz Sovjet-
ske zveze so nas presenetili z
azijskim načinom petja. Bol-
gari z izrazitim temnenjem
glasov, Čehi s posebno šolo
vihrata, zbora iz Avstrije in
Italije s pravšnjo šolo obhko-
vanja otroških glasov. Kot
predsednik žirije moram re-
či, da smo bili pri ocenjeva-
nju dokaj enotni in smo z re-
zultati zadovoljni. Še pose-
bej pa velja pohvaliti mno-
žični koncert v Mestnem
parku, kjer so pevci in diri-
gent Edvard Goršič svojo na-
logo odhčno opravili.«
Mitja Gobec, strokovni
delavec za glasbo pri Zvezi
kulturnih organizacij Slo-
venije: Festival je pokazal
podobno raven kot v prete-
klih letih, kar velja tako za
domače kot za zbore iz tuji-
ne. Tekmovanje je dobro po-
tekalo, vidnih organizacij-
skih spodrsljajev ni bilo, pa
tudi žiriji sta dobro delali.
Malo sem bil le razočaran,
ker niso dosodili zlate plake-
te zboru iz Trsta, ki je bil res
odličen in tudi dovolj pogu-
men, da je na tekmovanju
predstavil noviteto.
Dirigentka Dragica Zvar je tudi na letošnjem festivalu dokazala, da sodi med najboljše
mlade dirigente pri nas. Po vrsti uspehov z zbori na prejšnjih tekmovanjih je tudi letos z
MPZ »Tehnik« Celje nastopila zelo uspešno. Na zveznem tekmovanju je osvojil zlato
odličje, na mednarodnem tekmovanju pa srebrno.
Predsednik SO Celje Edi Stepišnik je v slavnostnem
govoru v Mestnem parku med drugim dejali »Pesem kot
sporočilo, ki ubira najkrajše poti do srca, nas bo tudi
tokrat strnila v krog tistih dobro mislečih ljudi, ki žele
človeštvu mir, človeku dostojanstvo in delu čast. To je
najžlahtnejše sporočilo našega festivala, ki je tokrat že
šestnajstič po vrsti odmevalo v tej dvorani in v našem
mestu.
S toplim stiskom rok mladih pevcev desetih držav Evrope
bo duh prijateljstva in razumevanja, ki ga tradicionalno
goji naš mladinski pevski festival, bogatejši za mnoga
doživetja, za mnoge vezi.«
Razigranost mladih pev-
cev se je kazala na vsa-
kem koraku, naj bo to na
sprehodih po mestu, ko
so čakali pred dvorano
Narodnega doma in še
posebej ob razglasitvi
dobrih rezultatov po tek-
movanjih. Čeprav mladi
niso bili v stikih z drugi-
mi pevci tako kot nekoč,
ko so stanovali pri njiho-
vih vrstnikih, pa so ob
vsaki priložnosti zapeli
skupaj, če ne drugega
skupno pesem zaključne-
ga koncerta Viva mu-
sica.
Ponudba muzilcalij v DZS
Pri državni založbi Slo-
venije so se kot eni redkih
odzvali festivalskemu do-
gajanju v Celju. Ob Evrop-
skem letu glasbe so prav v
času festivala pripravili po-
nudbo muzikalij: glasbene
literature, priročnikov ter
kaset in plošč s klasično in
zborovsko glasbo. Čeprav
v majhni prodajalni na Tr-
gu V. kongresa pravzaprav
nimajo ustreznega prosto-
ra za kako večjo ponudbo,
so zbrali vse, kar ta hip o
glasbi   premore   založba.
Lično izdelan pano v dveh
jezikih, ki so ga postavili
pred vhod, je v notranjost
privabil kar precej gostov
MPF. Pohvalo za akcijo za-
služi DSZ še posebej zato,
ker sicer ta prodajalna v
Celju sploh nima na zalogi
tovrstne literature.
Dekliški pevski zbor Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, ki ga vodi Danica Pirečnik,
je na 15. festivalu na zveznem tekmovanju osvojil zlato odličje in si tako pridobil
pravico nastopiti letos v mednarodni konkurenci. Njihov nastop je tudi tokrat bil
izreden in so zasluženo dobili zlato plaketo.
14. STRAN - NOVI TEONIK
6. JUNIJ 1085
75 let organiziranega čebelarstva
čebelarstvo pridobiva
med dopolnilnimi kmetij-
skimi panogami vedno več-
ji pomen. Med in drugi pro-
izvodi so iskani tako na do-
mačem kot na tujem tržišču
ter ponujajo priložnost za
dober zaslužek.
V žalski občini so čebelaiji
že več let povezani v Zvezo
čebelarskih družin, organizi-
rano pa je čebelarstvo v doli-
ni že celih 75 let. O tem jubi-
leju, o pomenu čebelarjenja
in čebelarjih nam je predsed-
nik zveze Anton Rozman po-
vedal: »V našo zvezo je
vključenih deset čebelarskih
družin z 276 člani, ki im^o
2800 panjev. Še vedno pa je
nekaj takih, ki niso vključeni
v nobeno družino. Tudi te
čebelarje želimo pridobiti za
organizirano proizvodnjo če-
beljih izdelkov. Lani je sprva
kazalo, da bo letina ena naj-
slabših, potem pa smo le na-
brali 35 ton medu. Dva iz-
med čebelarjev se ukvaijava
tudi s pridobivanjem matič-
nega mlečka, medtem ko jih
več zbira cvetni prah.«
Letošnja ostra zima tudi
čebelarjem ni prizanesla.
Medtem, ko je šel prvi mrzh
val mimo brez posledic, je
bil drugi za številne čebelje
družine usoden, posebno za
tiste, ki so takrat že začele
zalegati. Precej čebel je po-
moril tudi majski sneg, saj so
čebele že izletavale po vodo
in mnoge se niso vrnile. Zato
čebelarji od prve spomla-
danske paše ne pričakujejo
veliko, s^ je po besedah An-
tona Rozmana na delu okrog
40 odstotkov čebel manj.
Kot je dejal Anton Roz-
man sega organizirano čebe-
larjenje v Savinjski dolini 75
let nazaj. S tem so začeli za-
vedni Slovenci, ki so hoteli
preprečiti ustanavljanje
nemških čebelarskih družin,
o katerih je bilo v tistem ča-
su precej govora. V Savinj-
ski dohni im;^o največ za-
slug za razvoj te dejavnosti
Ludvik Čeme, Vinko Piki in
Srečko Pečar. Društvo je or-
ganiziralo številne shode, na
katerih so čebelarji poglab-
ljali svoje znanje, pa tudi
svojo narodno zavest. Možje
so se na čelu društva seveda
menjavali, vsi pa so bili pri-
zadevni in vztrsoni.
Leta 1969 je bilo v žalski
občini že več družin in kot
prva v Sloveniji je bila usta-
novljena Zveza čebelarskih
družin občine. Tako čebelar-
ji letos praznujejo 15-letnico
svoje zveze. Prireditve za to
priložnost bodo v začetku ju-
lija v Libojah, kjer bodo le-
tos tudi proslavih praznik
občine Žalec.
TONE TAVAR
Marija in Anton Rozman sta vneta čebelarja. Lani sta pridelala okrog 500 kg medu, 8 kg
matičnega mlečka in 120 kg cvetnega prahu. Kot vsi čebelarji se tudi ona močno
hudujeta zaradi neodgovornosti kmetov, kmetijskih organizacij in vrtičkarjev, ki brez-
obzirno škropijo z raznimi »strupi« sadno drevje, hmelj in druge cvetoče kulture prav v
času, ko čebele najbolj nabirajo. Posledica je seveda na tisoče mrtvih čebel. Zato
opozarjata vse odgovorne, naj bodo bolj obzirni, saj s tem sebi ne bodo napravili nobene
škode, čebelarjem pa bodo prihranili mnogo jeze in ohranili številne panje. Dovolj je že,
če bodo škropili v popoldanskem času, ko je mnogo manj čebelj na paši, strupi pa se čez
noč razgradijo.
KMETIJSKI NASVETI
Varstvo žit
Klimatski pogoji so v Sloveniji proti koncu pomladi
izredno ugodni za razvoj glivičnih obolenj. Če k temu
dodamo še različne druge dejavnike, kot so: pregosta
setev, zaplevljenost in podobno, potem je jasno, da se
bomo pri pridelovanju žit srečali z množico bolezni, ki
nam bodo, če se jim ne bomo postavih po robu,
občutno zmanjšale kakovost in kohčino pridelka Zati-
ranje bolezni je zapleteno in popoln uspeh dosežemo
le, če dobro poznamo vse vrste bolezni in če proti njim
pravčasno in pravilno škropimo.
Pšenica je pogosto okužena z različnimi glivičnimi
obolenji, kot so pepelasta plesen, pšenična hstna pega-
vost, rje in še nekatera druga, ki občutno vplivajo na
njen pridelek.
Vse naštete bolezni bomo uspešno zatrli z uporabo
0,5 kg/ha fungicida TILT 250 EC, s katerim bomo škro-
pili ob prvem pojavu pepelaste plesni. Po potrebi
bomo škropljenje ponovili čez tri tedne, vendar neg-
kasneje 35 dni pred spravilom pridelka. Podobno, ven-
dar na nekatere bolezni, predvsem rje, nekoliko slabše
delovanje ima tudi BAVLETON WP 25, za katerega je
postopek uporabe enako kot pri TILT-u.
KMETIJSKI mSTilUT SJUOVENUE
Šmarski kmetijski kombinat
»odpisal« nekaj kooperantov
Svoj čas, ko je na trgu
manjkalo mesa, so se v
šmarskem kmetijskem
kombinatu pridušali, da
kmetje prodajajo živino so-
sednjim zadrugam na Hrva-
škem. Niti z besedico pa ni-
so omenili svojih kooperan-
tov, ki so jih pustili na cedi-
lu, ker so izračunali, da
imajo od njih premalo trž-
nih viškov in, seveda, pro-
nta.
Štefrca Galun ima sicer v
hlevu le 6 krav in na leto od-
da 9.000 htrov mleka. Ni veli-
ko v primerjavi z večjimi
kmeti (Galunovi imajo le 9
hektarjev zemlje in precej od
tega je gozda), toda njene
krave so vedno dajale zdravo
mleko s precej tolšče. Sedem
let je bila preko zadruge
Hum na Sotli kooperantka
šmarskega kmetijskega
kombinata. Potem, ko sta se
zadruga in kombinat skrega-
la, pa nenadoma ni vedela
več, kam bi z mlekom.
»V Šmarju so mi rekh, da
smo preveč oddaljeni in da
bi morali urediti zbiralnico
za mleko. Pa sem šla v Kra-
pino, kjer so me z veseljem
sprejeli za kooperantko. Se-
daj sem bolj zadovoljna, ker
pridejo po mleko na dom,
prej pa sem ga morala voziti
na zbiralnico,« pravi Štefica
Galun.
Na krapinsko zadrugo so
se navezali tudi kmetje iz so-
sednje vasi Trlično. Tudi ti
so predaleč za šmarski kom-
binat; tako za odkupovalce,
kot za pospeševalce.
»Mi pospeševalca še videU
nismo,« pravi Štefica. »Ven-
dar bi bili veseli njegovih na-
svetov, saj zato pa je tisti člo-
vek hodil v šolo, da več ve in
da nam bo kaj svetoval.«
Toda tudi brez teh nasve-
tov so pri Galunovih umno
zastavili kmetovanje. Štefica
že nek^ let dobiva priznanja
krapinske zadmge za nsg-
boljše mleko, ki ga oddaja.
Lani je bila najboljša, letos je
bila dmga. Prihodnje leto,
obljublja, bo spet n^boljša.
Galunova kmetija je tudi
dobro opremljena s stroji.
Pod kozolcem im^o dva
traktorja, kosilnico, obračal-
nik, nakladalko, potrebovali
bi le še trosilnik gnoja.
»Vendar pa ti stroji tudi
precej stanejo, saj jih je po-
trebno stalno vzdrževati,«
potama Štefica, ki pravza-
prav vodi vse kmetijstvo na
njihovi domačiji. Mož je na-
mreč v službi, sin pa študira.
Strojni inženir bo, pa čeprav
ima vehko veselje do kmeto-
vanja. »Nikoli ne pride tako
pozno domov, da ne bi po-
gledal v hlev,« veselo pove
Štefica, ki vendarle upa, da
bo tudi njihova kmetija ime-
la naslednika in da njive in
travnike, ki jim sedaj odreže-
jo kar debel kos kruha, ne bo
prerasel plevel.
S. ŠROT
Le od pohval in priznanj se ne da živeti
Bo kmet Ivan Kovačič Iz Ješovca opustil pitanje goveUI?
Kmet Ivan Kovačič iz Je-
šovca v šmarski krajevni
skupnosti Buče je eden prvih
kooperantov šmarskega Kme-
tijskega kombinata. Je tudi
eden prvih, ki se je usmeril v
govedorejo in z umnim gospo-
darjenjem postal eden vodil-
nih proizvajalcev v občini.
Zadnje čase je nezadovoljen.
Tako kot večina rejcev pri
nas, tudi on resno razmišlja o
tem, da bi pitanje govedi
zmanjšal ali celo opustil to
dejavnost. Računica se mu ob
sedanji cenovni zmedi nika-
kor več ne izide. Z izgubo pa
kmečki proizvajalec ne sme
in ne more gospodariti.
Kmet, ki ima v najsodobneje
opremljenem hlevu 45 glav go-
veje živine (30 pitancev, 12
molznic in 3 plemenske teUč-
ke) pravi, daje do lani še neka-
ko šlo. Letos je proizvodnja
predraga. Z odkupno ceno ne
pokrije stroškov. Tu so draga
umetna gnojila, še dražja koru-
za, gorivo, razni dodatki k ži-
vinski prehrani. Samo z doma-
čo silcižo, senom, se pitanca ne
da dobro rediti. Lani je od eno-
te Kozje kupil 30 telet, v pov-
prečju težkih 211 kilogramov.
Pred kratkim je tri bike oddal.
Računica je pokazala, da je do-
bil za dobrih 300 kilogramov
prirastka samo okoli 60 tisoč
dinarjev. S tem niso povrnjeni
niti stroški reje, kaj šele vlože-
no delo, ure, ki se jih na kme-
tih nikoli ne da prešteti. Resda
se rejcem obeta višja odkupna
cena živine, je pa vprašanje, če
bo dovolj spodbudna. Do sediO
je vsako leto oddal do 30 pitan-
cev, okoli 35 tisoč litrov mleka
letno, lani pa še 9 ton pšenice.
S proizvodi;jo mleka je še
kar zadovoljen. Pravi, da je z
mlekom sicer veliko dela, se
pa splača. V vasi je oddaja mle-
ka urejena. Imajo sodobne ba-
zene s hladilniki. Edino pri-
pombo ima okoli izmere tolš-
če. Včasih je ta stopnja od 4,0
do 4,2, drugič 3,3 in to pri istih
kravah, pri enaki prehrani in
zdravju molznic. Pravi, da pri
kontroli tolšče mleka ne segre-
jejo dovolj in premešajo in po-
tem precej gostote ostane na
posodah. Pri tolikšnih količi-
nah mleka, kot ga dnevno od-
d^a Ivan Kovačič, je z nepra-
vilno izmero tolšče lahko na
škodi za milijon do dva di-
narjev.
Lani je prvič posejal pšenico
potem, ko je to proizvodnjo le-
ta 1948 ukinil. Lani je je oddal
9 ton, letos planira oddajo 6
ton zaradi kolobaijenja. Seve-
da jo bo zopet zamenjal za ko-
ruzo, ker se edino tako proiz-
vodrya pšenice splača.
Tudi nekaj vinograda ima,
pa ga je letošr^ja aprilska poze-
ba zelo prizadela. Škodo so
ocenili na 80 odstotkov.
Ivan Kovačič ima za svoje
delo vrsto priznanj, pohval.
Vsako leto prejme priznanja za
količino in kakovost mleka, za
živino v hlevu in prirejo, za vi-
nograd in za lepo urejeno oko-
lje svoje kmetije. Na vsa ta
priznanja je ponosen. Doslej so
mu bila spodbuda za nadaljnje
dosežke, danes pa pravi: »Kaj
mi koristijo, ko pa se od poh-
val in priznanj ne da živeti. Saj
mi kmetje ne zahtevamo ne
vem kaj, a živeti je le treba.«
Res bi bila vehka škoda, če bi
se Ivan lepega dne odločil in
začel opuščati dobro utečeno
proizvodnjo, v katero je veliko
vložil in si od nje tudi veliko
obeta.     MARJELA AGREŽ
Petletna vnukinja Nataša rada pomaga pri delu. Piki pa
mora biti povsod zraven
POZD KTO - klimatizacl]a,
toplotne črpalke, odpadna
energija, p.c, Linhartova 6, Celje
vabi
k sodelovanju
delavca za vodenje komercialno-
finančnega sektorja.
Kdor je vešč samostojnega dela in se ne boji težav,
se naj javi v osmih dneh na naslov KTO Celje, Linhar-
tova 6, tel. 21-151.
6. JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Kvintet vabi
Vse rojake iz Hildena,
Dusseldorfa, Wuppertala,
Kolna, Remscheida, Essna
in drugih krajev vabimo na
plesno prireditev, na veseli
večer, ki bo v Hildenu v pe-
teK, 14. junija 1985 ob 20.00 v
»Festzeldacke Klotz-Hoff-
strasse. Prijatelji vesele glas-
be in domače pesmi ste pri-
srčno vabljeni na to priredi-
tev, kjer bo nastopal kvintet
Ota Lesjaka, in ki je v čast
1000. letnice mesta Hilden.
OTO LESJAK,
Hilden
Kulturna
karavana
Cankarjevega
doma v Cinkarni
Celje
Na predlog Zveze kultur-
nih organizacij občine Celje
smo bili izbrani, da našo de-
lovno organizacijo obišče
gledališka pubhka Cankarje-
vega doma. Osnovni namen
obiska pri nas je bil sezna-
njenje s kulturnim utripom
in organiziranostjo znotraj
DO. Bilo je potrebno veliko
dela in priprav za organizaci-
jo in sprejem preko 180-član-
ske karavane. Za to prilož-
nost smo jim pripravili raz-
stavo foto-kino krožka Ljud-
ske tehnike Cinkarne (gradi-
vo je zbral in pripravil razsta-
vo foto kino krožka Ljudske
tehnike Cinkarne (gradivo je
zbral in pripravil Drago
Lamper), likovnega krožka
(razstava karikatur Staneta
Petroviča, Andraža Molnarja
in Lenarta Horvatiča), glasila
Cinkarnar (poročanje o kul-
turi), prispevki Amadea Do-
lenca, razstavo naše tiskar-
ne, ki je s pripravo in tiskom
koledarjev, monografije Ce-
lja ter ostalih kulturnih pu-
bhkacij, veliko prispevala k
ohranjanju kulturnih in zgo-
dovinskih vrednot, razstavo
ročnih del Antona Šmajsa
(gobelini) in razstavo literar-
nih prispevkov, objavljenih
v naših revijah in glasilih
(Zoran Pevec).
Ob 14.15 je prispela kara-
vana v Cinkarno, kjer jo je
sprejela in pozdravila v ime-
nu kulturnih delavcev obči-
ne Celje Zdenka Štrozak. Ob
vstopu udeležencev v pro-
store jedilnice DE Marketing
jih je pričakala skupina mla-
dincev osnovne organizacije
ZSMS Cinkarne in KS Pod
gradom, ki je vsem udele-
žencem podelila značke,
obeske in kataloge naših
, proizvodov. Sledil je lepo iz-
peljan kulturni program, ta-
ko so ga namreč ob razgovo-
ru ocenih naši gostje iz Ljub-
ljane. V nastopu so se vrstili
moški pevski zbor Cinkarna,
Zoran Pevec s predstavitvijo
svoje lastne poezije in Fikret
Imamovič, prav tako s svojo
lastno poezijo. Ivan Legvart
je zaigral dve skladbi na mi-
ni električnih orglah, Brigita
Cmok pa je s kitaro in lepim
petjem navdušila občinstvo.
Sledil je kratek skeč »Lju-
bosumna žena« v izvedbi
Irene Sanda in Lenarta Hor-
vatiča. Posebno pozornost je
pritegnil nastop Milojka
Maksimoviča, ki nam je za-
igral šumadijsko kolo, ven-
dar brez inštrumentov.
Po programu je sledil kra-
tek pogovor o kulturi v de-
lovnih organizacijah celjske
občine, ki ga je povezovala
predsednica odbora za stike
z organizatorji kulturnega
življenja pri Zvezi kulturnih
organizacij občine Celje Ani-
ca Kolenc. Po ogledu raz-
stavnih prostorov je bila za
udeležence pripravljen skro-
men prigrizek z napitkom.
Moram, pohvaliti kader
družbene prehrane, kije svo-
jo vlogo opravil zadovoljivo.
Ob 15.35 uri je karavana
krenila v Trnovlje, kjer so
jim prizadevni člani kultur-
no-umetniškega društva gle-
dališke skupine uprizorili
gledahško komedijo Fede
Sefoviča^ KURBE, v režiji
Štefana Žvižeja. Po predsta-
vi je sledilo družabno sreča-
nje, ki so se ga udeležili vsi
udeleženci karavane in izva-
jalci obeh programov. To
srečanje nam bo ostalo dolgo
v spominih in veseli smo, da
smo uspeli s kakovostjo za-
dovoljiti dokaj zahtevno pu-
bliko Cankarjevega doma.
Ob tej priložnosti smo iz-
dali naš skupni bilten delov-
ne organizacije Cinkarne in
KUD ZARJA Trnovlje. Mi-
slim, da bomo tudi v prihod-
nje plodno sodelovah pri za-
stavljeni programski poli-
tiki.
Ob koncu bi se rad zahvahl
vsem posameznikom, pose-
bej pa vodstvu TOZD Grafi-
ke, Transporta, DE Marke-
ting, Tiskarne, sindikatu,
družbeno-političnim organi-
zacijam in KPO za moralno
in finančno pomoč pri izved-
bi in organizaciji tako velike
kulturne manifestacije.
LENART HORVATIC, Celje
Hiša na cesti
Na pismo, ki gaje pod gor-
njim naslovom NT objavil
25. 4. vam posredujemo na-
slednji odgovor.
V tej zadevi se je na občin-
ski inšpektorat žalske obči-
ne obrnil Franc Marovt iz
Topovelj že 22. 9. 1982. Slab
mesec kasneje smo mu po-
slaU obvestilo o ugotovljenih
dejstvih in mu v njem obra-
zložil, da v tem primeru niso
bih kršeni zakoni, zato in-
špekcija nima pristojnosti
ukrepanja glede trditve, da
je »hiša na cesti«. Stranko
smo napotili, naj svoje zahte-
ve uveljavlja z zasebno
tožbo.
Nezadovoljen z odgovo-
rom je Marovt novembra
1982 zaprosil za posredova-
nje še krajevno skupnost
Braslovče. Pritožbo je KS
poslala na občinski inšpek-
torat januarja 1983 s prošnjo,
da primerno ukrepamo. Tu-
di KS Braslovče smo febru-
arja 1983 z obširnim dopi-
som seznanili z dejstvi in za-
devo po upravni poti zaklju-
čih.
Očitno se Franc Marovt ne
more ali noče sprijazniti z
dejstvi, da zato poskuša so-
sedske odnose urejevati pre-
ko javnih občil. Zakaj v stva-
ri pravzaprav gre? Na lokalni
cesti Gomilsko-Braslovče je
pri »Golavšku« odcep ceste
za Podvrh, ki ga uporabljajo
poleg domačinov tudi lastni-
ki gozdov v tem delu Podvr-
ha. Eden od teh je tudi Ma-
rovt.
Do leta 1966 ta cesta, ki je
potekala po zemljišču Golav-
škovih ni bila nikjer registri-
rana, ni bila vrisana v kata-
strske načrte, niti ni bila vpi-
sana služnost prevoza po
tem zemljišču. Leta 1966 pa
je bila ob delitvi zemljišča
odmerjena tudi cesta v širini
3 do 5 m in prenesena v jav-
no dobro - ceste in pota. Tu-
di sam odcep je bil odmerjen
samo v širini 5 metrov brez
prometnega otoka ah poseb-
nega kraka proti Braslovčam
ali Gomilskem. Obstoječi as-
faltiran priključek je urejen
v skladu s prometno-tehnič-
nimi predpisi in omogoča
normalno prometno vključi-
tev na lokalno cesto.
Torej do odmere spornega
odseka ceste v letu 1966 ne
moremo govoriti o občinski
cesti, ker le-ta pravno ni ob-
stajala ampak so uporabniki
vozili po zasebnem zemlji-
šču, takrat last Golavškovih
iz Podvrha. V kolikor upo-
rabniki menijo, da so jim bi-
le z odmero ceste leta 1966
odvzete pravice v uživanju
služnosti poti, jih morajo
uveljavljati preko sodišča, o
čemer je bil Marovt sezna-
njen.
Glede ostalih Marovtovih
trditev pa še tole. Ni se dalo
ugotoviti, kdaj je bila kovač-
nica pozidana, v zgodovin-
skem arhivoi Celje pa je ugo-
tovljeno, da v letu 1960 pri
Občinskem ljudskem odbo-
ru Žalec ni bilo izdane odloč-
be Golavšek Mihaelu, da
»mora podreti kovačnico«.
Nasprotno, oddelek za go-
spodarstvo in družbene služ-
be skupščine občine Žalec je
Mihaelu Golavšku izdal od-
ločbo, s katero »se dovoli
adaptirati in prizidati obsto-
ječo kovaško delavnico...«.
Sedanja lastnica Mihaela
Brinovec pa sije pridobila za
to adaptirano hišo septem-
bra 1976 tudi uporabno do-
voljenje in tudi dovoljenje za
postavitev ograje ob tem od-
cepu.
Iz vsega tega je razvidno,
da razlogov za ukrepanje ni.
Sami odnosi med uporabni-
ki omenjene ceste in lastniki
stanovanjske hiše in zemljiš-
ča pa niso stvar upravnega
postopka. Jasno je, da ne gre
za »hišo na cesti«, ampak le
za nezdrave sosedske odno-
se, ki jih želi Marovt urejeva-
ti preko inšpekcijskih služb
oziroma krajevne skupnosti.
Od domačinov, ki vsako-
dnevno uporabljajo to cesto,
zaradi vožnje po njej ni no-
benih pritožb.
MARIJAN ŠTROZAK,
Urbanistični inšpektor
SO Žalec
Manjkajo še
drevesa
Z vodno regulacijo, ki jo je
pred leti opravil Nivo od
Ložnice proti Medlogu (do
Grička) je ta del vodotoka
Savinje res vzorno urejen.
Na zemeljskem nasipu je iz-
vajalec uredil hčno sprehaja-
lišče, vendcr pa bi lahko po-
leg poti posadil tudi drevesa,
kot so to pred leti že naredili
na nabrežju od spomenika
splavarju do bazena. Dreve-
sa bi polepšala izgled tega
predela, pripomogla pa bi tu-
di k zmanjšanju vetra, ki
včasih zoprno vleče vzdolž
reke.
Prav tako bi celjski komu-
nalci lahko posadili drevesa
na novo urejenem nasipu ob
Ljubljanski cesti (pri šol-
skem centru Borisa Kidriča).
Drevesa bi zmanjšala hrup,
ki ga povzroča promet in ki
gotovo moti dijake. Celje
ima že tako bolj malo zele-
nja, zato bi takšni nasadi lah-
ko obogatih floro v mestu.
JOŽE NOVAK,
Celje
Tečaj tenisa za otroke in odrasle od 10. junija. \
Prijave pri varnostniku na tel. 33-098. ■
Rekreacija tenis vsak dan od 8. do 20. ure, \
rezervacije pri varnostniku. ^
Bazen vsak dan od 8. do 19. ure.
Ljubitelji plavanja in sončenja na terasi, vab-
ljeni! \
2. računalniški dnevi od 4. 6. do 8. 6. od 9. do i
18. ure. \
Sejem rabljenih avtomobilov vsako soboto od]
8. do 12. ure.
Na zelenici za balonom gostuje od 6. do 9. 6. ;
CIRKUS PARIŠ DE ORFEJ, s pričetkom pred- \
stav ob 17. in 20. uri. j
Vabljeni! \
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče
četrtek, 6. junija ob 15.30: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA
VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Za abonma I.
šolski in izven.
Ob 19.30: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V
POGREBNEM PODJETJU. Za abonma četrtek in izven.
Petek, 7. junija ob 18.: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA
VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. Za abonma
Laško in izven.
Sobota, 8. junija ob 11. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV
BLAGOR. Za abonma V. šolski in izven.
Ponedeljek, 10. junija ob 17.: Ivan Cankar: ZA NARO-
DOV BLAGOR. Za abonma III. šolski in izven.
Torek, 11. junija ob 15.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV
BLAGOR. Za abonma II. šolski in izven.
Sreda, 12. junija ob 14. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV
BLAGOR. Za abonma II. mladinski in izven.
Letno gledališče Griže
v letnem gledališču bo v nedeljo, 9. junija ob pol štirih
popoldne Mali tabor »Pojo naj ljudje«. Na glasbeni priredi-
tvi bodo sodelovali mešani, moški in ženski pevski zbori
ter solisti Savinjskega okteta, godba na pihala glasbene
šole Žalec, v programu prijateljskega srečanja po priredi-
tvi pa bo sodeloval ansambel Jožeta Kudra s pevcem
Bracom Korenom.
Srečanje pihalnih orkestrov slovenskih
železarn
v štorah bo v soboto, 8. junija že 12. srečanje pihalnih
orkestrov sozda Slovenskih železarn. Na srečanju bodo
sodelovah pihalni orkestri: Jeseniški železarji. Ravenski
železarji. Veriga Lesce in Štorski železarji. Povorka vseh
udeležencev s kratkim nastopom na odprtem odru na
Tomšičevem trgu v Celju bo med 10. in 11. uro dopoldan,
od 13. do 15. ure pa bo na prireditvenem prostoru pri
Domu železaijev na Teharjah slavnostni koncert pihalnih
orkestrov.
Zdravilišče Laško
V Zdravilišču v Laškem bo jutri ob 19. uri koncert
Mešanega pevskega zbora France Prešeren iz Celja.
ZdraviUšče Rogaška Slatina !
V dvorani Zdraviliškega doma bo jutri ob pol devetih '
2rvečer Letni koncert Moškega pevskega zbora Zdravilišča =
Rogaška Slatina.
Dom kulture Svoboda Liboje
V soboto, 8. junija bo ob 20. uri v domu kulture Svoboda
koncert mešanega pevskega zbora in harmonikarjev svo-
bode iz Šoštanja. Sodeloval bo tudi moški pevski zbor
Svobode Liboje.
Kino Union Celje
v Unionski dvorani bo jutri ob 20. uri koncert tambur-
ško-simfoničnega orkestra France Prešeren iz Celja.
Krajevna skupnost Nova vas
v torek, 11. junija bo popoldan v krajevni skupnosti
Nova vas Koncert Mešanega pevskega zbora Zveze dru-
štev upokojencev Celje in Ženskega pevskega zbora Dru-
štev invaUdov Celje.
Grad Prešnik Šmartno v Rožni dolini
v soboto, 8. junija se bo ob 15. uri pri gradu Prešnik v
Šmartnem pričela zaključna prireditev ob praznovanju
krajevnega praznika krajevne skupnosti Šmartno v Rožni
dolini. V kulturnem programu zaključne slovesnosti bodo
sodelovali: Moški pevski zbor, starejša in mlajša folklorna
skupina Prosvetnega društva Dominik Hriberšek
Šmartno, učenci domače osnovne šole ter recitatorji
osnovne organizacije ZSMS Šmartno. Po prireditvi pa bo
tovariško srečanje krajanov ob zvokih ansambla Veseli
hmelarji iz Žalca.
Večnamenska dvorana Zreče
V večnamenski dvorani bo danes ob 19. uri Javna radij-
ska oddaja - finale za izbor amaterjev leta - Kar znaš to
veljaš.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu je odprta razstava unikatne kera-
mike Miroslava Strohala. Razstava bo odprta do 15. junija.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
v kulturnem centru Ivan Napotnik je odprta razstava
slikarke Amalie Perez Molek iz Argentine. Razstavo si
lahko ogledate do sobote, 8. junija.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu je odprta razstava ilustracij sloven-
ske shkarke Kamile Volčanšek. Razstava bo odprta do
torka, 11. junija.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
v knjižnici Edvarda Kardelja je odprta razstava Koncen-
tracijska taborišča v Italiji in Nemčiji. Razstavljena litera-
tura opisuje taborišča in spomine preživelih, ter razstava
Prvi dnevi svobode, ki zajema literaturo v tem obdobju.
Razstava bo odprta do 26. junija.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUl
Zid mržnje zapira cestu
Na rob sosedskemu sporu sester ¥ Debru pri Laškem
Hudo je, če se prepirata
dva človeka, huje je, če sta
to soseda, še huje, če sta to
dve sestri. In ko prepir pre-
raste v mržnjo, je težko naj-
ti pot nazaj, zakaj spori se
vse bolj poglabljajo in so-
vraštvo preglasi zdrav
razum.
Prekhnjal sem svojo po-
zabljivost, ko sem v Debru
spraševal za hišno številko
53b; pozabil sem listek s pri-
imkom tistih, ki stanujejo v
tej hiši. Pa ni bilo nobenih
težav brž, ko sem omenil, da
gre za spor med sestrama za-
radi ceste. Ženska, ki sem jo
pobaral za pot, je takoj poka-
zala na dober streljal odda-
ljen breg z večinoma na novo
zgrjgenimi hišami. Za prepir
ve že cela vas.
Silva Ocvirk, ki stanuje v
Debru 53b, je prišla večkrat
v uredništvo. Vsakokrat
»oborožena« s kupom sod-
nih in drugih aktov in s proš-
njo, naj ji vendarle pomaga-
mo, ker ji je sestra zaprla ce-
sto, ki pelje do njene hiše.
Tako niti premoga ne more
pripeljati domov.
Hiši sester Silve Ocvirk in
Marije Krpic stojita skupaj,
na sosednjih parcelah, ki sta
jih dobili za doto. Tudi hišna
številka je ista - 53. Le črki
»a« in »b« ju ločita, pa beton-
ska škarpa in zid - mržnje.
Silva Ocvirk je hišo zgradi-
la v skladu z vsemi dovole-
nji, v lokacijskem dovoljenju
pa je tudi zapisano, da mora
biti cesta do hiše speljana po
dveh parcelah: 126/2, ki je
last njene sestre, in 124/3, ki
je last Jenčičev. Soseda Jen-
čič je 17. 7. 1969 tudi podpi-
sala izjavo (podpis je overov-
ljen), da dovoljuje prevoz
preko njene parcele do par-
cel, ki so last Silve Ocvirk in
Marije Krpic. S te sfrani torej
ni nobenih ovir in cesta je
vrisana tudi v arhitektonski
situaciji, le da poteka večji
del po zemlji Krpičev oziro-
ma tam, kjer že nekaj let stoji
betonska škarpa (pozidali so
jo po sporu).
»Leta 1978 je Krpičeva za-
bila cesto, tako da nismo mo-
gh voziti. Potem je bila tu
inšpekcija in je morala oviro
odstraniti, tri leta kasneje pa
je cesto ponovno zaprla,«
pravi Silva Ocvirk. »Na po-
ravnalni svet na kr^evni
skupnosti so jo že štirikrat
khcali, a se sploh ni oglasila.
Na Višjem sodišču v Celju
sta bili že dve obravnavi, pa
ni bila navzoča.«
Sploh se sestri zadnja leta
pogovarjata samo še preko
sodišč, uradnih dopisov in
mogoče včasih tudi pisem.
Prej ni bilo tako in Krpičeva
v dokaz pove, da sta z mo-
žem pomagala sestri graditi
hišo. Tudi sliko mi pomoli
pred nos. V dokaz. Zakaj sta
se sprli, verjetno vesta samo
sami. Krpičeva trdi, da zato,
ker njen mož enkrat ni imel
časa, da bi pomagal sestri pri
betoniranju podložnih beto-
nov. Ocvirkova zanika, a
njen odgovor o vzroku ne-
kajletnega prepira je neja-
sen. Povsem mogoče je, daje
bila vmes dediščina za ma-
terjo Marijo Hoijak, ki je
umrla pred približno petimi
leti in z oporoko zapustila 4
hektare veliko posestvo Ma-
riji Krpic. Tudi za to pose-
stvo še traja neksgletna prav-
da. Silva Ocvirk izpodbija
oporoko (mati nžO bi jo napi-
sala mesec dni pred smrtjo)
še posebej, ker je mati v
dveh prejšnjih oporokah Ma-
rijo Krpic razdedinila.
Obe sestri sta za neskonč-
ne pravde »oboroženi« s ku-
pom dokumentov (originali
in fotokopijami), izpiski, iz-
javami, pismi... Marija Kr-
pic ima v predalu tudi icup
fotografij iz časov, ko sta obe
sestri še imeh cesto do hiše.
Cesta je takrat potekala po
Krpičevi parceh, nato malo
po Ocvirkovi in nazju do kr-
pičeve garaže. Kasneje n^ bi
Ocvirkova zaprla tisti del ce-
ste, ki je potekal čez njeno
parcelo oziroma čez dvoriš-
če. Takrat je tudi Krpičeva
zaprla začetek te ceste, ki pa
je potekal čez njeno parcelo.
Tako sta bih obe ob dovozno
pot do hiše.
Kasneje naj bi se dogovar-
jali, da bi cesto speljali tako,
da bi zaradi ostrega ovinka
vozila (predvsem tovornjaki)
na Ocvirkovi zemlji samo
obračah. Gre za pribhžno 4
metre ceste, ki bi segala na
Ocvirkovo parcelo. Krpičevi
im^o v vrtu že nasut gramoz
za to varianto.
»Damo služnost za služ-
nost. Če bomo mi lahko vozi-
h po njeni parceh, bo tudi
ona lahko po naši,« pravi
Marija Krpic.
»Niti po metru moje zem-
lje ne bo vozila,« je odločena
Silva Ocvirk. »V arhitekton-
ski situaciji je točno zarisa-
no, da poteka dovozna pot
do njene hiše samo po njeni
parceh.«
V arhitektonski situaciji je
cesta dejansko tako zarisana,
čeprav bi morala biti v tem
primeru precej bolj strma.
Trma ne popusti ne na eni
ne na drugi strani, pa čeprav
imata zaradi tega tudi precej
sitnosti; Krpičevi so morali
znositi premog do hiše v ko-
šu, Ocvirkovi so ga vozih v
samokolnici.
Ocvirkova je enkrat po-
skušala odstraniti ovire, pa
n^ bi jo Krpičevi napadli. Ti
seveda trdijo drugače. Ocvir-
kova se precej priduša tudi
na delom zemljiške knjige v
Celju, kjer je bojda popolna
zmešnjava. Pritrjujejo ji tudi
soseda Silva Šon, ki pravi:
»Na zemljiški knjigi sem
vprašala, kako je lahko vse
tako narobe knjiženo in v
glavnem v prid Krpice ve. Pa
mi je rekel delavec, Vinko
mu je menda ime, da je pač
brihtna pa si je lahko zrihta-
la. Pa sem rekla, da brez tuje
pomoči tega ni mogla, odgo-
vor pa je bil, da bi lahko mi
vse preverili. Ja kdo pa bi si
mislil kaj takega in stalno
preverjal?«
»To je res kozlarija,« pritr-
juje Štefan Šon.
Ocvirkovo sem potem sh-
kal pri oviri, ki jo je hotela
odstraniti, Krpičevo tam,
kjer je cesta potekala včasih.
Potem sem se vrnil k Ocvir-
kovim po dežnik. Samo par
minut sem se zamudil, a ta-
caš sta Krpičeva že odkosila
travo na začetku ceste in ho-
tela, da še njiju slikam tam.
Da bosta pokazala, kjer je
pravi mejnik, zakaj tisti, ki
ga je pred dnevi postavil ge-
ometer (naročil ga je Štefan
Šon), ne velja. Odklonil sem
fotografiranje, ker se mi to
sploh ni zdelo pomembno in
ker ima Marija Krpic v svoji
zbirki tako že dovolj takšnil^
dokazov.
Takrat sta se vmešala tudi
Šona, češ, da je geometer
strokovnjak in da je že vedel,
kje mora stati mejnik. Vnel
se je glasen prepir in tudi
moja mirovna prizadevanja
niso niče zalegla. Ker so po-
st^ ah vse glasnejši, sem se
obrnil in odšel. Nekoliko ni-
že sem shšal besede: »Ti me
že ne boš suval!« Potem je v
dohno stekla Marija Krpic.
Verjetno na postajo milice,
da dobi novo uradno potrdi-
lo, kakšni so njeni sosedje.
Krpičeva in Ocvirkova pri-
čakujeta, da bom razsodil v
korist ene od njiju. Zato sta
tudi postregh s toliko doka-
zi. Toda verjetno v tem tre-
nutku bolj potrebujeta cesto,
kot pa kup papirnatih doka-
zov v predahh. Z njimi ne
moreta pripeljati premoga in
drugih stvari do hiše, obe pa
že sedaj larnata, kako se bo-
sta pripravih na letošnjo zi-
mo. Bosta spet tovorih pre-
mog v košu in samokolnici?
Verjetno.
Slejkoprej bosta stvar
prignali do konca na sodi-
šču. Toda sodišče je vezano
na formalne dokaze in ver-
jetno z razsodbo ne bosta za-
dovoljni obe. Mržnja bo osta-
la in prepirov tudi potem, ko
bo ena od sester dobila za-
doščenje na sodišču, ne bo
konec.    *
Še nžObolj pravična in
učinkovita bi bila sporazum-
na rešitev. Je pa zelo malo
verjetno, da bi do nje prišlo,
zakaj mržnja je že preveč za-
korenirijena.
Ljudje božji, le kje je tu
zdrava pamet...
S. ŠROT
SiJva Ocvirk: enkrat je že poskušala odstraniti oviro na cesti, pa
Krpičevi napadli. Ker ceste že nekaj let ne morejo uporabljati,,
prerašča trava.
Marija Krpic: s prstom kaže, kje je prej potekala cesta do njene hiše.
Takrat s sestro še nista bili skregani.
»Sedežnina« na Gričku
Veselo so se zapodili v petek,'
24. maja, mnogi celjski srednje-
šolci proti Gričku.
Zadovoljni zaradi pouka pro-
stega dne-in zato, ker praznujejo
Dan mladosti. Ob vseh težavah,
ki jih pestijo med šolanjem in
po njem, im^jo vsaj dan, ki je
resnično le njihov.
Bilo jih je toliko, da bi le težko
posedli po klopeh pred resta-
vracijo, ki jo ima v n^emu Že-
lezniško gospodarstvo, enota za
gostinstvo. Zato so hoteli na
klopi za stavbo, kjer bi naročili
pijačo in verjetno tudi kakšne
skromnejše jedi. Le enkrat na
leto je Dan mladosti.
Toda, za vstop na »sveti pro-
stor* je bilo treba za sedež (ali
po osebi) plačati 50 dinarjev. Ne
konzumacija, temveč vstopnina
ali sedežnina, kakor vam je ljub-
še. In da ne boste pomislili, daje
bila na ograjenem prostoru za
restavracijo kakšna prireditev.
Ne, klopi in mize so zdele v siju
dopoldanskega sonca.
Nejveč se jih je dolgih nosov
obrnilo in zasedh so obronke
prijaznega gozdička, nekateri
pa so le plačah sedežnino. Tako
so mladi prav prijetno začeh
praznovanje svojega dne.
Ko smo pozneje o »sedežnini*
povprašali natakarico, je pove-
dala, da je takšno navodilo šefa
in da sama ni hotela iti prega-
njat otroke. »Sedežnina« velja
beue po odloku delavskega sve-
ta (tudi ti niso nezmotljivi) za
organizirane skupine, ki prine-
so verjetno (ugibamo) sabo pija-
čo in jedila. Mladi tega niso
imeli!
Vse kaže, da se je šef pred-
vsem bal zaradi uporabe sanita-
rij restavracije na Gričku. Je
pač zanj bolj ugodno, če bodo
onesnažih okolno grmovje in
stezice, le da ostane prostor za
katerega (po svojem ozkem pre-
pričanju) odgovarja - čist.
Seje morda bal, da bo imel z
mladino premalo dohodka? Ali
ga ima več od tistih, ki ure in
ure prekartajo za mizami na
Gričku? Če je Griček namenjen
samo za takšne, ah za svatbe,
kjer v potokih teče pijača, po-
tem povejmo to jasno in glasrfb.
Mladim in tistim, ki nimajo de-
belejših denarnic se Griček ne
priporoča.
N£{j na koncu zastavimo vpra-
šanje: ali resnično ni nikogar, ki
bi prevzel to prijetno izletniško
točko in jo naredil tudi priljub-
ljeno, zanimivo, privlačno? Ka-
že, da sedanjemu n^emniku to
ne uspeva. Na visoki ravni nima
ničesar razen cen.
M. S.
Živel Can4
Naši trgovci so v silni skrbi
trošnika v trgovine privlek
pralne stroje Candy. Kupcem,
poročajo, ker so zanesljivi z vg
mi najsodobnejšimi dognanji i
področju - boben iz nerjaveče
teriala, nastavljivi termostat,
fiiga z več hitrostmi, 14 prog
itd. In le nekaj tisočakov so dc
pralnih strojev Gorenje (če pa
šteli carinske in druge dajaf
precej cenejši). Kar precej ku]
je že odločilo za Candyje. Prat
se splača.
Tem kupcem bi morali tako;
ti na prste in jim dopovedati
motijo. Hkrati pa bi se morali I
upravnim aktom ali kakšno
obliko prostovoljnega samoup
ga odločanja zavzeti, da bomo^
kupovali pralne stroje, hladili
druge izdelke bele tehnike U
Gorenja in da ne bomo več nI
provokacijam gnilega kapital!
To ni samo naša lokalpat^
dolžnost, ampak se tudi izplaj
kaj, če ne bomo kupovali iz^
Gorenja, bo ta naš velikan zabi
še bolj velikanske izgube oi
dolgove. In če bodo dolgovi
narastli, jih bom morali plačeil
- solidarnostno, rečemo temu fi
Že preprost račun pove, da tori
za pralne stroje Candy le 4
ugodna - prišteti ji moramo še|
Gorenja, ki jo bo potrebno i
Zato predlagam, da bojkotird
pitalističnega Candyja in kuf
le še izdelke Gorenja.
Osebno pa mislim, da soraSJ
nizko postavljena cena za
pralni stroj sploh ni kakšen vi
sežek tega kapitalističnega p4
in da tudi pri nas znamo brei
postavljati nizke in konkureiK
ne na tujih trgih. Kar oglejte i
nizke cene so postavljene na ii
Gorenja v Avstriji, ZRN in i
trgih na Zahodu. Pa se v GoreJ
radi tega nič ne hvalijo...
Si
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Uvoženi cvet siovensiciii žena in
deifiet deiiti sredi Titovega Veienla
"Nešteto ciljev Je pred nami, poti nešteto, ki ilo njih Hrte, nešteto Je IJuitl meč
nami, ki svoj eOlnl cllj zgreše." (Ciril Zlohec)
Alma Hasanbašič, miss
jugoslovanske pomladi
85, študira strojništvo, ra-
da bi bila manekenka,
preizkusila bi se kot igral-
ka in številni so še njeni
cilji, vendar kot sama pra-
vi: »Vsega ne moreš naen-
krat!« Starši, Ševked in
Fatima, se ob tem sprašu-
jejo: »Kaj bo s šolo?«
Nihče ne izbira svojih
staršev sam. Ko posamez-
nik ugotovi, da svet njego-
vih staršev ni edini svet, se
porajjgo nasprotja in zelo
hudo je lahko, ko ugotovi,
da to morda ni najboljši iz-
med možnih svetov. V Al-
mini družini se nasprotja
niso tako zelo zaostrila,
k^ti Ševked se je odločil
za »miroljubno koeksisten-
co«:
»V naši družini imamo
vsi glavno besedo. Neso-
glasja pošljemo v izvoz.«
Almi ni bilo lahko, ko se
je morala iz družboslovne
usmeritve, kjer je uspešno
končala prvi letnik, prepi-
sati na strojno tehniško šo-
lo.
V njenem glasu je še
vedno čutiti kanček zagre-
njenosti: »Za strojništvo
sem se odločila, ker sem
dobila štipendijo in ne
bom imela problemov z za-
poslitvijo. Piljenje me ne
veseli preveč, tudi mate-
matika ni moj najljubši
predmet, rada pa imam
predmete, kjer se veliko
pogovarjamo in izmenjuje-
mo mnenja. Študirala bi
novinarstvo.«
Od neicdai lepe so
Slovenice slovele...
ševked .se ne boji, da bo
moral ponovno uvoziti, kar
je že enkrat izvozil: »Do-
kler Almo živim, me bo pač
morala poslušati. Ko bo
polnoletna in neodvisna,
pa n£u dela po svoje.« Fati-
ma k temu dodaja: »Minili
so časi, ko so si otroci lah-
ko izibrali poklice. Vsako
delo je častno!« Ševked se
ob tem pošali: »Alma je ze-
lo poslušna, samo deset-
krat ji je treba kaj reči in že
uboga.« Alma ne nasprotu-
je, starše ima rada, nasprot-
ja v nazorih so med genera-
cijami pač neizogibna, ven-
dar jih Almina družina pre-
maguje z vedrino in na-
smehom.
»Od nekdaj lepe so Slo-
venke slovele, al' lepše od
Alme bilo ni nobene...«
(prosto po Francetu Pre-
šernu). Almi ne grozi po-
vodni mož, ker bi bila po
značaju prevzetna ali ošab-
na, toda zunanji blišč ma-
nekenstva skriva v sebi
prenekatero čar, ob kateri
se lahko razbije mlado, še
neizkušeno življenje.
Ševked in Fatima sta po-
nosna na hčerin uspeh,
vendar ne skrivata bojazni:
»Strah naju je za Almo. Ni-
koli ne bi dovolila, da bi se
fotografirala gola.« Še več
pa govori njun pogled:
»Čuvaj se Alma, radi te
imamo!« Alma zre zauplji-
vo v svet, ki se pred njo
šele odpira in ko pravi:
»Gola se ne bom fotografi-
rala, ker mi lahko to le ško-
di,« ni povsem prepričana,
da ne bo-kd^ spremenila
svojega mišljenja, sa^j golo-
ta sama po sebi še ni por-
nografija.
Denar, sveta vladar!
Nemalo jih je, ki obsojajo
lepotna tekmovanja in po-
milujejo neumnost lepo-
tičk, ici razkazujejo svoje
bolj ali manj občudovanja
vredne čare. Spet drugi pa-
sejo svoje oči in se predaja-
jo erotičnim sanjam. Ka-
korkoh že, če je že kdo ne-
umen, so gotovo prej tisti,
ki razkazovanje plačujejo,
kot pa mlada dekleta, ki na
lahek način pridejo do de-
narja.
Alma si želi, tako kot ve-
čina fantov in deklet njene
starosti, privoščiti življe-
nje: »Rada bi potovala po
svetu, spoznavala nove
obič^e in ljudi... Denar ni
vse, vendar če si brez nje-
ga, si silno omejen.« Zma-
ga na lepotnem tekmova-
nju je zaenkrat še ni vrgla s
tira: »V šoli ne bom popu-
stila. Večino prostega časa
preživim doma in se učim,
ker me nenehno skrbi za
uspeh. Manekenstvo pa tu-
di ni tako lahko, kot sem si
sprva predstavljala.«
In še besedo, dve, o lepo-
ti. Gotovo ni n^bolj pra-
vično in »socialistično«, če
lahko nekdo zasluži z lepo-
to, ki je prirojena, več kot
delavci, ki noč in dan gara-
jo za tekočim trakom. Al-
ma o tem ne razmišlja, kar
na koncu koncev ni nič na-
robe, saj si lepotnih tekmo-
vanj ni omislila ona. Kri-
vic, še bolj očitnih, pa je še
veliko.
Zala dekleta so navse-
zadnje navdihnile številne
umetnike in nad njihovimi
stvaritvami se navdušuje
generacija za generacijo.
Morda je imel tudi Charles
Baudelaire v mislih ravno
takšno dekle kot je Alma,
ko je zapisal: »Angel, lepo-
te poln, mar veš kaj so to
gube, strah pred starostjo,
mrzke bolečine ost, ko be-
reš vdanosti pritajeno brid-
kost v očeh, ki iz njih smo
dolgo srkali obljube. An-
gel, lepote poln, mar veš,
kaj so to gube?«
VILI EINSPIELER
Foto: EDI MASNEC
Našel sem definicijo lepega - lepega zame. To je
nekaj žarečega in žalostnega hkrati, nekaj nedoloč-
nega, kar pušča prostor domnevam. Če hočete, bom
svoje misli razložil ob otipljivem predmetu, na pri-
mer ob predmetu, ki je v družbi najbolj zanimiv, ob
ženskem obrazu. Očarljiva in leprf glava, glava žen-
ske, bi dejal, je glava, ki sočasno, vendar zmedeno
zbuja sanjarije o nasladi in žalosti, ki nosi s sabo
misel na melanholijo, na utrujenost, celo na prenasi-
čenost - ali pa tudi nasprotne misli, se pravi o žareči
sli po življenju, pomešani z neprestano grenkobo, kot
ga povzroča izg^uba ali obup. Skrivnost, obžalovanje
sta prav tako znamenji lepega.
Ne trdim, da se ne bi radost zmogla povezovati z
lepoto, pravim pa, da je veselje eno njenih najbolj
navadnih okrasov; da pa je melanholija tako rekoč
njena sijajna spremljava, in to tako ze)o, da si sploh
ne predstavljam (mar so moji možgan začarano ogle-
dalo?) takšne vrste lepote, v kateri ne bi bilo nesreče.
(Charles Baudelaire)
Na tekmovanju za miss
pomladi 1985 v Ljubljani
ni bilo nobene Slovenke,
vendar je na koncu kljub
temu slavila slovenska
predstavnica Alma Ha-
sanbašič iz Titovega Vele-
nja, ki živi v Sloveniji že
od svojega drugega leta.
Alma je bila rojena v Gra-
dašcu, vendar kot sama
pravi: »Bolj se čutim Slo-
venko kot Bosanko in sem
vedno v mali zadregi, ko
me sprašujejo po narod-
nosti«.
Alma Hasanbašič v krogu svoje družine, ki je v Ljubljani navdušeno navijala za Almo.
Ševked in Fatima pravita: »V Tuzli bo šele vroče.* Belma in Albina pa pravita: »Vsak sj
želi biti popularen. Tudi midve bi bile manekenke.«
18. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 1985!
Dragi mladi prijatelji, dopisniki, mentorji,
učitelji, starši skratka vsi, ki prebirate ta
naš kotiček!
NAJPOMEMBNEJŠI DATUM V TEM
MESECU JE
SREDA, 12. JUNIJ 1985!
Tokrat se dobimo ob 16. uri v Pionir-
skem domu Cvetke Jerinove v Celju, v
Ulici 29. novembra, na
II. VRTILJAKOVEM SREČANJU.
Pester porgram bo posnela tudi naša
radijska postaja za posebno oddajo, obšir-
no bomo o srečanju poročali tudi v No-
vem tedniku - toda najbolj prijetno bo, če
boste vse to doživeli »v živo«. Zato pridite
na srečanje in pripeljite s seboj tudi star-
še, prijatelje, sošolce, bratce, sestrice...
Vabljeni ste vsi:
- tisti, ki ste že naši dopisniki in tisti, ki
bi to radi postali.
- tisti, ki vas posebej zanima fotografija
- tisti, ki bi radi kaj izvedeli o novinar-
skem delu
- tisti, ki bi radi preprosto preživeli ne-
kaj prijetnih minut.
V avli Pionirskega doma bomo ta dan
odprU razstavo najboljših fotografij iz ak-
cije Pionirji fotografirajo.
PRIČAKUJEMO VAS IN VAM KLIČE-
MO NA VESELO SNIDENJE!
Tudi to je
tekmovanje
Tudi letos je naša šola sodelovala
v tekmovanju Tito - revolucija -
mir. Veliko učencev seje odloči-
lo za sodelovanje, saj je bila tema
zanimiva. Obravnavala je 2. sve-
tovno vojno v Jugoslaviji in sve-
tu. Gradivo smo dobili zelo poz-
no in le ob požrtvovalni pomoči
tovarišice mentorice smo ga lah-
ko pravočasno obdelali.
Občinsko tekmovanje je bilo 6.
maja v Bistrici ob Sotli. Organi-
zacija je bila odlična, saj so po-
skrbeli za nas, tekmovalce, tudi v
času, ko je komisija popravljala
teste.
Prvi trije iz šmarske občine
smo potem spet poprijeli za delo
in se pripravljali za regijsko tek-
movanje, ki je bilo 10. maja v
Celju. Tu smo tekmovalci čakali
na razglasitev rezultatov dobri
dve uri. In ves ta čas smo posto-
pali po šolskem hodniku, ne da
bi vedeli, kdcO se bo vse to kon-
čalo.
Zdaj nas je tri prvouvrščene
čakala težka preizkušnja - repu-
bliško tekmovanje v Murski So-
boti. Tekmovanje je bilo 15. ma-
ja. Iz Kozjega smo se odpeljali ob
7. uri zjutraj. Po dolgi in naporni
vožnji smo prišli v Mursko Sobo-
to okoli 10. ure. Začetek tekmo-
vanja je bil določen za 11. uro. Ob
tem času pa smo doživeli prvo
razočaranje. Tovariši iz republi-
ške konference namreč še niso
prišli. Ti bi morali prinesti tudi
teste, zato se tekmovanje ni mo-
glo pričeti. In če pomislimo, da
so prišli tekmovalci Severno-pri-
morske regije na tekmovanje
dan prej, in da jih je čakala še
naporna pot domov, bi se ti tova-
riši lahko potrudili in prišli na
tekmovanje točno.
Lahko si predstavljate, kako je
mučno čakanje tekmovalcev, ki
bi čimprej radi pričeli z reševa-
njem nalog. Potem so pa nastopi-
li novi problemi, ena od regij je
imela več tekmovalcev, kot je bi-
lo predvideno. Mnogi smo zahte-
vali, da morajo tekmovati le trije.
Na koncu pa so zmagali mentorji
iz regije, ki je imela več tekmo-
valcev in vseh pet jih je tekmova-
lo. Bili so seveda v veliki predno-
sti. Toda »presenečenj« še ni bilo
konec, za kar sta poskrbeli tova-
rišici iz republiške konference.
Tekmovalci celjske regije smo
sedeli narazen, medtem ko so
tekmovalci drugih regij (razen
redkih izjem) sedeli skupaj. Tega
nista tovarišici niti opazili, prav
tako nista opazili knjižic, ki smo
jih imeli kot gradivo za učenje,
na klopeh mnogih tekmovalcev.
Nam, tekmovalcem iz celjske re-
gije je mentorica knjižice pobra-
la. Opazili nista niti odprtih knjig
pod klopmi, nista slišali prav
upadljivega govorjenja med tek-
movalci.
In čisto na koncu smo bili še
enkrat razočarani, ker nismo iz-
vedeli števila doseženih točk
zmagovalcev in vseh nas, ostalih
sodelujočih na tekmovanju.
Zdi se, kot da je bilo vse to
početje v posmeh besedam, kijih
je izrekel tovariš RK ZSMS:
»...To tekmovanje razširja zna-
nje in obzorje mladega človeka,
vodi ga po pravih poteh...«
Kakšne besede! Pa je sploh kdo
pomislil, da vso to prepisovanje
in plonkanje uničuje namen tega
tekmovanja.
Prav nič se ne bi čudila, če bo
naslednje leto na tekmovanju
manj udeležencev, so bili
mnogi, ki so dolgo in trdo delali,
opeharjeni dobrih uvrstitev zara-
di tistih, ki so prepisovali in zara-
di tistih, ki zoper nje niso ničesar
naredUi.
Sama sem bila zelo razočarana,
saj tako slabe oranizacije niti v
sanjah nisem pričakovala. In ob
vsem tem se še čudimo, da je
mladina takšna, kakršna je...!
SLAVICA ČEBULAR, 8. r
OŠ Bračičeve brigade
KOZJE
Turizem
»Mama, kaj je to, turistični na-
gelj?«
»Le zakžO to sprašuješ, An-
dreja? «
»Ja, pravkar sem po televiziji
slišala, da je turistični nagelj do-
bUa neka tovarišica, ki je pričela
razvijati kmečki turizem v Sa-
vinjski dolini.«
»To je verjetno priznanje oziro-
ma nagrada za njen trud.«
Turizem. Kaj pa sploh je to?
To so veijetno potovanja, ogle-
di zgodovinskih in naravnih zna-
menitosti posameznih dežel, sez-
nanjanje z njihovimi običaji, na-
vadami in podobnim. Ali si v da-
našnjih časih lahko privoščimo
vse to, kar nam nudi turizem?
Seveda si lahko! Saj ni treba,
da bi si morali za vsako ceno
ogledati Atene, Pariz, London,
ampak se gremo lahko turista tu-
di doma.
Doma? Seveda - doma! Pov-
sod, kamor se obrnemo, lahko v
naši domovini opazimo zanimi-
vosti, ki pritegnejo pozornost
marsikaterega tujega turista, sa-
mi pa jih sploh ne opazimo. Mno-
gi naravno zanimivi krjgi bi bili
lahko obiskani, če bi se vsaj malo
potrudili s pravilno propagando
in dodatkom kakšne malenkosti,
morda ustreznega gostinskega
lokala.
Tako bi lahko bilo tudi pri nas.
Živim namreč v središču Spo-
minskega parka Kumrovec-
Trebče, o katerem je bilo pred
leti toliko načrtov, toliko besed,
danes pa je od vsega tu le muzej
maršala Tita, obnovljena Javor-
škova domačija in majhen motel
na Trebčah, ki pa ni tak, kot bi si
želeli.
Če bi bila jaz zadolžena za turi-
zem, bi ga zastavila čisto dru-
gače.
ANDREJA GREGL, 6. r
COŠ Marija Broz
BISTRICA OB SOTLI
Kuj me življenje,
kuj...
življenje je kot stopnišče. Dol-
go, strmo in zelo ozko stopnišče-
prva stopnica je rojstvo, zadnja
smrt. Gotovo, da si vsak žeh v
svojem življenju hoditi po sredi-
ni stopnic - toda, čim narediš ko-
rak stran, že padeš na slaba pota.
Tudi jaz hodim že 15 let po teh
stopnicah. Ne vem pa, če se mi je
vedno posrečilo hoditi prav po
sredini, saj je okolje tisto, ki kuje
moje življenje. Zgodi se, da te
slaba družba potegne s prave po-
ti, potem pa si pomagaj, če si
moreš!
Nate prežijo: nikotin, alkohol,
mamila...
Če se temu srečno umakneš, je
tu že druga nevarnost, da te kdo
postavi v slabo luč pred ljudmi.
Tretja nevarnost je tvoj znač^.
Slabo za tistega, ki se »za vsako
figo« zlaže, tu pa tam še kaj ukra-
de, nazadnje pa, ko vidi da je že
na krivi poti, hoče z vso silo za
seboj potegniti še druge. Čim
dlje stran od takih, da se ne opri-
meš kake njihove lastnosti.
Na svoji življenjski poti bi bila
rada odločna. Všeč so mi ljudje,
ki se nikoli ničesar ne bojijo in se
v vsaki stvari hitro in pravUno
odločijo.
V rani mladosti kujejo naše
življenje predvsem starši. Ne-
nehno opozarjajo: »Albina, ne
imej predolgega jezička, ubogEU
druge, pridno delaj. .3Vse lepo in
prav - meni pa so le všeč ljudje,
ki si upajo \ sakomur resnico po-
vedati v obraz.
Moje življenje je sicer še skoraj
vse pred menoj. V njem bo še
veliko ovir, a upam, da jih bom
premagala.
ALBINA ŠMIGOVC, 8. b
OŠ Bratov Juhart
Šempeter
Vračaj se nazaj
Vračaj se nazaj,
k zelenju,
k pomladi,
kjer smo osebe iz spomina,
prihrumi notranji vihar,
• zasladi spomin,
okus pelina je blag,
pozabljen,
a vendar nam je lepo
ob čaši vina
in vejici rožmarina.
JOLANDA GAJŠEK
PONIKVA
Delo krepi človeka
Mamica je kopala zemljo in de-
lala luknje, jaz pa sem nametava-
la krompir. Mamica je zemljo za-
grnila. Nasadile sva ga eno ve-
dro. Ko je bilo vedro prazno, je
šla Urška po novo.
HELENA
Z mamico sva šli po regrad.
Vrtala sem ga z malim nožekom
in trebila. Kadar je treba, nosim
drva.
ANDREJA
Z mamico sva lopatali vrt. Me-
tala sem gnoj v graben z vilami.
V vrtu sva bili eno uro in sva
uredili eno gredo. Nato sva šli
domov.
PETRA K.
Bil sem na delovni akciji na
grobovih 100 talcev. V vedru sem
nosil smeti v gozd. Enkrat sem
padel, ko sem šel navzdol. Akcija
je bila vesela in koristna.
DOMEN
Brezskrbni dnevi. Narisala TATJANA ŽNIDAR, 3. r, OŠ STRANICE
Pionirji fotografirajo
Danes imam zadnjo priložnost, da vas povabim na zaključek naše in vaše akcije
Pionirji fotografirajo, ki bo v sredo 12. junija na Vrtiljakovem srečanju v prostorih
Pionirskega doma v Celju, ko bomo tudi razdelili nagrade Fotolika in priznanja Novega
Tednika, odprli bomo razstavo in se poveselili z našimi gosti.
Srečanje bo spremljal tudi Radio Celje, na delu bodo mladi fotoreporterji, ki so tudi po
zaslugi akcije Pionirji fotografirajo spoznali skrivnosti novinarske fotografije. Rezultate
smo objavili že v prejšnji številki Novega tednika, podrobnejši seznam nagrajenih in
razstavljenih fotografij pa boste dobili po pošti.
Danes objavljamo še eno nagrajeno fotografijo, ki jo je posnel Darko Skorenšek iz
Titovega Velenja.
Na svidenje v sredo 12. junija ob 16. uri v Pionirskem domu na II. srečanju pionirjev
fotografov.
Urednik fotografije Edi Masnec
Atkina zanka
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
12 in šesti mesec v letu združi,
potem po strani tej poglej
in brž - kaj bo takrat? - povej!
En, dva, tri in odgovor že imaš, kajne?
Napiši ga na dopisnico in jo pošlji na NOVI TED-
NIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Nagrado
tovarne AERO bomo žrebali v torek, 11. junija 1985. Do
takrat mora biti tvoja rešitev v našem uredništvu.
Milena, Odvajalo, Miza, Strina in Odstop so bile
besede, ki smo vam jih nanizali v prejšnji Atkini zanki
in vam dali nalogo, da izberete tisto, ki ne sodi mednje.
To je seveda beseda MIZA, kajti ostale štiri vsebujejo
glavne števnike ENA, DVA, TRI, STO.
Nagrado za pravilno rešitev dobi:
Mojca Obrez, Ul. V. Prekomorske brigade 9 a, 63000
Celje.
6. JUNBJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
NOČNE
CVETKE
• V soboto zvečer so mi-
ličniki posredovali na keg-
ljišču na Lipi, kjer je Milo-
rad S. iz Stor napadel nata-
karico, ker mu ni hotela
več točiti alkoholnih pijač.
Natakarica je vztrajala, Mi-
lorad pa seje pomiril, ko so
prišli mihčniki. Prihranil je
nek^ denarja, ki bi ga sicer
zapil, in, če bo dodal še ne-
kaj prihrankov, potem bo
že skoraj dovolj za kazen,
ki ga čaka pri sodniku za
prekrške.
• V ponedeljek popol-
dne je v Ribarjevi ulici Se-
nad I. pretepel Bora N. Bo-
ra je moral iskati zdravni-
ško pomoč, ker je imel po-
škodovan nos, Nenad pa
sedaj čaka na zdravniško
mnenje, zakaj od tega, ka-
ko hude so Borove poškod-
be, je odvisno pred katerim
sodnikom bo odgovarjal -
pri sodniku za prekrške ali
pa pred sodnikom na te-
meljnem sodišču.
• Na avtobusni postaji v
Celju je razgrajal Muhamed
A. iz Prizrena, potem pa se
za finale udaril s kozarcem
v čelo. Na šivanje v bolniš-
nico je odšel v spremstvu
miličnikov, ker pa se tudi
po zdravniškem posegu ni
pomiril, so ga miličniki od-
peljali v prostore za trez-
nenje.
S.Š.
Znak za ugankarje
Znak, ki stoji na Bežigraj-
ski cesti pred mostom čez
Hudinjo v Celju, ne pove ni-
ičesar (vesel ga je mogoče le
I kakšen zagnan ugankar), pa
tudi v okras ne more biti. Ta-
kole poškodovan stoji že dlje
časa in ga upravljalec ceste
ni zamenjal tudi, ko je opra-
vil rekonstrukcijo tega odse-
ka ceste. Če že nima denarja
za zamenjavo, potem bi ga
lahko brez skrbi odstranil,
saj ne bi to povzročilo nobe-
ne zmede.
RUDI IZLAKAR
Našli truplo Alojza Goriška
Prebivalci Lokavca pri Rimskih Topli-
cah in okoliških zaselkov so si oddahnili,
potem ko so delavci Uprave za notranje
zadeve v Celju in miličniki našli truplo
25-letnega Alojza Goriška, ki naj bi na
okruten način umoril soseda zakonca
Kmetic.
V obsežni akciji, ki jo je vodil Ivan Mar-
guč s celjske Uprave za notranje zadeve, je
sodelovalo 85 miličnikov, kriminalistov in
drugih delavcev UNZ. Iskanja so se lotili že
v nedeljo zjutraj in ves teren okoli Goriško-
vega doma in Kmetičeve domačije razdeliU
na pet pasov.
»Teren je zelo zahteven, zato smo bili
popoldne že precej utrujeni,« pripoveduje
Ivan Marguč. »Tako smo se odločili, da bo-
mo namesto petih pasov - kot smo načrto-
vali v začetku - pregledali le štiri. Toda
zadnji pas smo razširih za kakšnih 300 me-
trov in prav tam smo tudi našli truplo Aloj-
za Goriška. Približno ob 15.30. uri je bilo,
ko tudi sam že nisem več bil prepričan v
uspeh akcije.«
Truplo Alojza Goriška je ležalo približno
kilometer stran od njegove domačije. Že
prej so našli njegov suknjič in hlače ter
prazno škathco uspavalnih tablet.
Vzrok smrti naj bi ugotovih z obdukcijo,
predvidevajo pa, da je Alojz Gorišek umrl
zaradi zaužite večje količine uspevalnih ta-
blet in zaradi podhladitve. S. ŠROT
Bodo upoštevali prednost?
člani Avto moto turing
kluba iz Titovega Velenja so
na več mestih v Šoštanju in
Titovem Velenju postavih
posebne talne znake za par-
kiranje vozil, ki jih upravlja-
jo invalidi. Posebni znaki, ki
simbohzirajo invalidski vozi-
ček, so postavljeni pred Ptt-
jem, Namo, Blagovnica
Standard, občinsko skupšči-
no ter pred Zdravstvenim
domom v Titovem Velenju
in Šoštanju.
Zasluga gre tudi svetu za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu, ki si prizade-
va, da bi v prometu ustvaril
kar najboljše in varne pogoje
za udeležence v prometu, še
posebno za tiste, z zmajšano
zdravstveno in telesno spo-
sobnostjo. Njegova je bila tu-
di pobuda za postavitev zna-
kov, tako v svetu za preven-
tivo in vzgojo v cestnem pro-
metu kot v Avto moto turing
klubu pa se ob tem sprašuje-
jo, če bodo znaki zalegli in
bodo občani upoštevali
prednost.
JOŽE MIKLAVC
Prestrašil se je
podlasic
Voznik dostavnega avto-
mobila FRANC KREBS, 30,
iz Tera je vozil iz Ljubnega
proti Mozirju. V Grušovljah
je šla čez cesto skupina pod-
lasic in Krebs je močno za-
vrl, pri tem pa zapeljal v le-
vo, kjer je silovito trčil v
osebni avto, ki^a je nasproti
Pripeljala JOŽICA ATEL-
EK, 32, iz Planine pri Ljub-
nem. Atelškova je med pre-
vozom v Ljubenski zdrav-
stveni dom umrla, hude po-
škodbe pa ima tudi njen so-
potnik ALOJZ ATELŠEK,
74, iz Planine.
Zbil dva
kolesarja
Voznik osebnega avtomo-
bila MIRAN REPNIK, 31, iz
Slovenskih Konjic je vozil
skozi Bezenškovo Bukovje,
Ker pa je vozil prehitro, ga je
v desnem ovinku zaneslo v
levo, kjer je trčil v voznika
kolesa na pomožni motor
MAKSA ŠOŠTARJA, 25, iz
Strmca, ki je padel in se huje
ranil. Za Šoštarjem se je pe-
ljal s kolesom na pomožni
motor  tudi   FERDINAND
JAKOB, 26, iz Verpet, ki je
zapeljal v levo, da se ne bi
zaletel v osebni avto, vendar
mu ni uspelo preprečiti trče-
nja. Jakob se je lažje ranil.
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Preventivno delo na področju
alkoholizma
s težavami se ljudje spopadamo na dva načina: tako,
da jih skušamo odpraviti, ali pa tako, da preprečujemo
njihov nastanek. Slednji način je vsekakor boljši, a ne
vedno izvedljiv.
Vemo, da je medicina iznašla številne postopke, s
katerimi danes preprečujemo številne bolezni. Najbolj
znano je cepljenje proti nalezljivim boleznim. Žal pa še
ne poznamo učinkovitih metod, s katerimi bi preprečili
razvoj alkoholizma.
V svetu namenijo ogromno sredstev za raziskave na
tem področju, pri nas pa sredstva porabljamo le za
odpravljanje že nastalih težav. Kljub številnim predlo-
gom, ki so jih sestavih strokovnjaki s področja alkoho-
lizma, družba še vedno ni pripravljena spodbujati tovrst-
nih raziskav. Prav tako ne moremo doseči, da bi se del
denarja, dobljen od prodaje alkoholnih pijač, namensko
porabil za zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov.
Organizirano preventivno delo na področju alkoho-
lizma v naši državi izvajajo koordinacijski odbori za boj
proti alkoholizmu in drugim oblikam odvisnosti pri
SZDL, organizacija Rdečega križa in šole, Žal poteka
ves program z minimalnimi sredstvi, ki ne omogočajo
širitve dejavnosti.
Kljub temu si oglejmo, kaj smo do sedaj naredih v
celjski občini. Koordinacijski odbor je v letu 1984 pri-
pravil obsežen program dela in ga v precejšnji meri tudi
realiziral. Tako smo sodelovali pri ustanovitvi dispan-
zerja za bolezni odvisnosti v Celju, ki seje vse do nedav-
nega srečeval s številnimi problemi. V okviru koordina-
cijskega odbora deluje team strokovnjakov, ki so sode-
lovali na številnih predavanjih in pogovorih o alkoho-
lizmu v šolah in v delovnih organizacijah. V mesecu boja
proti alkoholizmu smo skupaj z novinarji Novega ted-
nika in Radia Celje pripravih oddajo »v živo« na Radiu
Celje, od lanskega novembra pa objavljamo serijo izo-
braževalnih člankov o alkoholizmu. Ugotavljamo, da so
članki vzbudili pozornost, predvsem pri svojcih alkoho-
likov in pri že zdravljenih alkoholikih, manj pa pri zmer-
nih pivcih, katerim so bili večinoma tudi namenjeni.
Ko govorimo o preventivnem delu, ne smemo pozabiti
na klube zdravljenih alkoholikov, o njihovem delu smo
že pisali, danes bi le poudarili, da le aktivno in dolgo-
letno članstvo v klubih daje upanje, da zdravljeni alko-
holik ne bo več segal po pijači.
Akoholizma ne bomo mogli izkoreniniti s prohibi-
cijo in kazenskimi kolonijami alkoholikov, tudi
ukrepi za zmanjšanje prodaje alkoholnih pijač zale-
žejo bolj malo. Spreminjati moramo odnos do alko-
hola, hkrati pa ljudem ponuditi dovolj možnosti za
aktivno reševanje problemov, ki jih zdaj »rešujejo« s
pomočjo alkohola. Le družba, ki lahko vsem svojim
članom zagotavlja možnosti za človeka vredno življe-
nje, lahko pričakuje, da bo alkoholizem postopoma
izkoreninila.
DR. ZDENKA ČEBAŠEK-TRAVNIK
20. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 198
Štiri naloge razvoja teiesne
kulture v občini Šmarje
v občini Šmarje pri Jel-
šah v zadnjih letih posveča-
jo razvoju telesne kulture
večjo pozornost, kot so jo,
to pa se kaže tudi v uspehih,
kjer prednjačijo zastopniki
različnih košarkarskih
ekip, od pionirjev do članic.
Vendar so v šmarski občini
pri pripravi progamov za
razvoj telesne kulture v bo-
doče realni in v naslednjem
srednjeročnem obdobju na-
črtujejo le minimalno pove-
čanje razvoja telesen kultu-
re z novimi dejavnostmi.
Obdržati žeUjo že obstoje-
če telesnokulturne organiza-
cije in v njih razvijati dejav-
nosti, ki že potekajo. Tako
bodo tudi v bodoče osrednjo
pozornost posvetih štirim
osnovnim dejavnostim in to
razvoju množičnosti, razvoju
tekmovalnega in vrhunske-
ga športa, strokovnim ka-
drom in telesnokulturnim
objektom.
V razvoju množičnosti že-
lijo obdržati dosedanjo ra-
ven razvoja in dejavnosti,
predvsem pa želijo bolj kot
doslej približati to dejavnost
združenemu delv. Za boljšo
delovno storilnost in zdravje
zaposlenih v večjih sredinah
bodo pripravili programe re-
kreativne dejavnosti pod ge-
slom »Nekaj minut za zdrav-
Ije in boljšo delovno storil-
nost.«
V osnovnih telesnokultur-
nih organizacijah bodo skr-
beli za organizirano delo, za
vadbo že obstoječih skupin
ter privabljali nove člane v te
skupine. Z animacijo želijo
doseči, da bi prav sleherni
občani začutil potrebo po
ukvarjanju z rekreacijo, v te-
lesnokulturni organizaciji pa
morajo pripraviti ustrezne
pogoje za normalno dejav-
nost na tem področju. Večjo
skrb bodo namenili tudi šo-
lam v naravi ter akciji, da se
bodo vsi otroci naučili plava-
ti in smučati. V tekmoval-
nem športu bodo več pozor-
nosti posvetili prioritetnim
športnim panogam, hkrati
pa pripravljali možnosti za
razvoj tudi ostalih športnih
panog. Razvijali bodo tudi
individualne športne pano-
ge, organizirali občinske se-
minarje in tudi seminarje v
okviru regijskega izobraže-
valnega centra, da bodo pri-
dobili več novih mladih vod-
nikov, inštruktorjev, trener-
jev in organizatorjev. Skrbeli
bodo tudi za dodatno izpo-
polnjevanje sedanjih teles-
nokulturnih kadrov.
Do posebnih novosti ne bo
prišlo pri gradnji športnih
objektov, ker imajo za to po-
dročje premalo sredstev. Za-
to bodo vso pozornost po-
svetili vzdrževanju že obsto-
ječih objektov in tako omo-
gočih, da se z rekreativno de-
javnostjo lahko ukvarja
vsak, ki to želi.
Letos bodo s prispevno
stopnjo 0,50 odstotka od bru-
to osebnega dohodka in dru-
gih virov predvidoma zbrali
skoraj 29 milijonov dinarjev
ter s tem izpeljali program,
kjer naj bi vsak nekaj našel
ustreznega zase in za svojo
športno rekreacijo.
TONE VRABL
EdI Kolar državni
prvak
v Murski Soboti je bilo držav-
no prvenstvo v maratonu in ho-
ji kjer je zmagal in postal držav-
ni prvak Edi Kolar, član AD
Kladivar Celje. Drugouvrščene-
ga domačina, lanskega prvaka
Milana Baleka je prehitel za ne-
k^ manj kot štiri minute.
ROKOMETNI KLUB
»AERO« CELJE
išče
za novo sezono 1985/86
več najemniških
stanovanj
(dvo ali dvo in pol sobna),
garsonjer ali individualnih
sob.
Navijači in prijatelji roko-
meta pomagajte nam in nas
pokličite na telefon 22-100
vsak dan od 8. do 12. ure!
ŽOGA JE OKROGIA
Republiška liga: dve koli pred koncem
sta bila v ligi znova dosežena dva prese-
netljiva rezultata. Velenjski Rudarje po
slabih igrah zlasti v zadnjih kolih prese-
netljivo gladko zmagal v gosteh proti Izoli
0:3 (strelca Plemeniti 2, Granov) in si tako
izboljšal možnosti, da z dobrimi rezultati
v zadnjih dveh tekmah zbere toliko točk,
da bo dovolj za obstanek. Kladivar je
gladko 0:3 (Koren, Marinček, Bevc) opra-
vil v Šmartnem z domačini in si že zagoto-
vil igranje v tej ligi tudi prihodnjo sezono,
medtem ko se bo Šmartno moralo preseli-
ti v vzhodno republiško ligo. Žalostno za
ekipo, ki je bila še pred nekaj leti republi-
ški prvak. Kladivar je na sedmem. Rudar
na desetem in Šmartno na zadnjem, štiri-
najstem mestu. 25. kolo: Kladivar - Tri-
glav (6), Rudar (TV) - Kovinar (5) in Mura
(8) - Šmartno.
Vzhodna republiška liga: Elkroj je v
predzadnjem kolu v derbiju dobil drago-
ceno točko v Kidričevem z Aluminijem
1:1 (povedel preko Železnika) in je tako
na najboljši poti, da prvič osvoji prvo me-
sto in se uvrsti v enotno republiško ligo.
Dravinja je visoko premagala Dravo 7:1,
kar bo pomembno ob koncu zaradi razh-
ke v golih. Steklarje izgubil z Ojstrico 1:0.
Vodi Elkroj, Steklar je tretji in Dravinja
osma. Zadnje kolo: Pekre - Dravinja, Ste-
klar - Partizan in Elkroj - Nafta.
Liga mali nogomet: KS Žalec 1. liga
vrstni red po 15. kolu: Manchester 24,
Borut 21, TT Juteks 20 točk itd., 2. liga po
23. kolu: Lotos 24, Delfin 20, Rimljani 14
točk itd. Vse tekme so dobro sodih Dokič,
Alijagič, Jereb in Pesjak.
Celje 2. liga 7. kolo: Železar - EMO
Škorpioni 2:1, Golovec - Lopata 3:1, Otok
- Podgorje 2:1, Zvezdaš - Cinkarna 3:2,
Aljažev hrib - kolegi 5:0 in Izletnik - Za-
grad 3:1. Lestvica: Zvezdaš 14, Železar 14,
Izletnik 9, sledijo EMO Škorpioni, Golo-
vec, Cinkarna, Lopata, Kolegi, Zagrad
Podgorje, Aljažev hrib in Otok.
Nikov memorial: nogometna sekcija
Trim Aškerčeva je pripravila prvi memo-
rialni turnir v malem nogometu v spomin
na svojega člana in znanega celjskega
športnika Nika Žauskega, ki je preminil
pred letom dni. Pomerilo se je šest ekip.
Organizatorji Trim Aškerčeva je v finalu
premagala Penal 3:2, sledijo TEŠ Šoštanj,
Grofija, Kobarid in Aero Celje.
Občinska liga mali nogomet Šentjur:
A liga predzadnje kolo: Veterani - Aero
Loka in Dramlje A - Panterji 3:0 b. b.,
Magnum - Ponikva 2:4, Tratna - Cosmos
0:10, Prijatelji prosti. Lestvica: Panterji
26, Dramlje A 22, Magnum 19 itd. B 1. hga
zadnje kolo: Maratonik - Jakob 3:3, Hru-
ševec - Stopče 0:3 b. b., Dramlje B - Ha-
zarderji 6:6, Trnovec prost. Lestvica:
Stopče 21, Jakob 14, Maratonik Dramlje
13 itd. Strelci: Brečko (Trnovec), Arzen-
šek (Stopče) 18, Lavbič (Dramlje B) 17 itd.
B 2. hga zadnje kolo: Vrbno - Amateni 0:3
b.. b., SD Cevarna - Generacija 6:1, Šent-
jur - Primož 0:5 in Blagovna - Magirusi
3:0 b. b. Lestvica: Blagovna 22, Generaci-
ja 19, ŠD Cevarna 16 itd. Strelci: S. Mast-
nak (Blagovna) in E. Mastnak (Generaci-
ja) vsak po 36, Belej (Amaterji) 17 itd.
TV-JK
Nogomet v Slovenskih Konjicah
Po 18. kolu občinske nogometne lige
Slovenske Konjice je stanje po skupinah
naslednje: skupina Center; Zeče 30, Ko-
njice 26, Tepanje in Škalce po 24, Nirvana
17, G^ 14, Bezina 13, Malahorna 12, Blato j
11, Gabrovlje 6 in Tatenbah 3. Skupina
Vzhod: Draža vas I 34, Loče I in Zvezda
po 28, Jernej I 25, Potres 22, Loče II in
Ziče po 18, Draža vas II 15, Jernej II in
Avtocesta po 8 ter Špitalič in Zbelovo po
6. Skupina Zahod (16. kolo): Vitanje I 27,
Zreče I 21, KZ Zreče in Vitanje II po 16, •
Stranice 13, Zreče II in Ljubnica po 12,
Zeče II 7 in Brinjeva gora 2. ,
NA KRATKO
Andrej Brunšek
prvak
Na strelišču v Rečici pri La-
škem je bilo občinsko prven-
stvo z vojaško puško, kjer je na-
stopilo 30 tekmovalcev. Rezul-
tati ekipno: 1. SD D. Poženel Re-
čica I, 2. Pivovarna Laško, 3. SD
D. Poženel Rečica II, 4. SD S.
Rozman Laško, 5. Papirnica Ra-
deče, posamezniki: 1. Andrej
Brunšek, 2. Vinko Lavrinc (oba
Rečica), 3. Roman Matek, 4. Mar-
tin Krivec (oba Pivovarna), 5.
Damjan Pader (Rečica), 6. Toni
Kožar (Pivovarna), 7. Alojz Ivšek
(Papirnica), 8. Robi Jelen (S.
Rozman), 9. Stanko Peklar, 10.
Zlatko Deželak (oba Rečica) itd.
? VL
Teniške novice
Kamnik: pripravili so tekmo-
vanje za slovenski pionirski po-
kal za letnike do 12 oz. 14 let, kjer
so nastopili tudi predstavniki te-
niške sekcije pri HDK Cinkarna
Celje. Rezultati, pionirji do 12 let:
Boštjan Doberšek in Miha Rulan
sta izpadla v 2. kolu, Matjaž Šrol
se je uvrstil v 3. kolo, Andrej
Travner pa v polfmale. Pionirke
do 12 let: Nataša Strašek je iz-
■ padla v 2. kolu, Vaška Sazonov v
polfmalu. Brina Godnik pa je iz-
gubila z w. o. finalni dvoboj. Pi-
onirji do 14 let: Boštjan Strašek
in Jure Brečko sta izpadla v 1.
kolu, medtem ko se je Jure Ven-
gust uvrstil v polfinale.
Ljubljana: nastopili so za sloven-
ski mladinski pokal. Boštjan Di-
mitrijevič je v polfmalu izgubil s
klubskim tovarišem Rokom Ve-
brom, ki je bil uspešen tudi v
finalu in je tako zmagal, medtem
ko je Dimitrijevič dobU dvoboj
za 3. mesto
Celje: na teniških igriščih v
Mestnem parku je bilo 2. kolo
slovenske lige z udeležbo štirih
ekip. Celjani so izgubili z Olim-
pijo 2:3 in premagali Slov. Bi-
strico 4:1. Igrali so Marjan Fur-
lan (2 zmagi), Bogdan Vrečko,
Rok Vengust in Jaka Jagrič
(vsak po eno zmago).
Zagreb: na Grilovem memori-
alu je nastopilo v vseh kategori-
jah 340 tekmovalcev, v najboljši
skupini pa 32. Urška Travner iz
Celja je izpadla v 1. kolu, ko je
izgubila dvoboj z Jakličevo iz
Splita 2:1.
Sobota, 8. in nedelja, 9. junija:
mladi igralci tenisa iz Celja bo-
do nastopili v Kranju pionirji in
v Kamniku mladinci, vsem zgo-
raj omenjenim pa se bosta pri-
družila še Rok Vengust in Bošt-
jan Mlinaric.
Helenca Lavrinc v
državni
reprezentanci
v Ljubljani je bilo tretje in
zadnje zvezno kontrolno tekmo-
vanje z MK orožjem, kjer je med
mladinkami zmagala Helenca
Lavrinc iz Rečice pri Laškem s
pištolo standard. Tako je postala
članica državne reprezentance in
bo nastopila na balkanskem pr-
venstvu v Zenici.
V soboto in nedeljo bo v Ljub-
ljani tudi drugo republiško kon-
trolno tekmovanje z MK orož-
jem, kjer bodo nastopili strelci
Rečice pri Laškem, Mrož iz T.
Velenja in Slovenskih Konjic.
IVliri Grobelnik -
Kuder srebrna
medalja
v Franlifurtu v ZR Nemčiji se
je končalo 2. mladinsko svetov-
no prvenstvo v kegljanju, kjer
je v mladinski državni repre-
zentanci nastopila tudi članica
KK Celje in edina Slovenka na
prvenstvu sploh, Mira Grobel-
nik-Kuder. Z ekipo je osvojila za
drugo mesto srebrno medaljo,
med posameznicami je bila 31. in
v dvojicah deseta. Oba zadnja re-
zultata sta slabša in predstavljata
majhno razočaranje zato, ker je
bila Mira v pripravah vseskozi
brez konkurence v naši ekipi.
JK
Športniki
železničarji
v Celju so se srečali športniki
železničarji Slovenije in Istre. V
šestih panogah jih je nastopUo
370. Celjani so imeli n^več uspe-
ha v namiznem tenisu (zmaga
med ekipami in posamezniki Ja-
nez Potočnik) ter atletiki - 1. me-
sto v krosu za ženske Breda
Kampuš, Silva Kozjak in Olga
Vodopivec ter prva tri mesta v
mnogoboju Štefica Rozman, Dra-
gica Fedre in Helena Kovačič.
•    JK
KK Celje odlično v
Salzburgu
Kegljaški klub Celje je s tremi
ekipami nastopil na močnem
mednarodnem turnirju v Salz-
burgu v Avstriji ter dosegel lep
uspeh. Med moškimi nastopa 26
ekip, vodijo pa Celjani s 5115
keelii, kar bo po mnenju strokov-
njakov tudi dovolj za končni
uspeh. Tekmovanje bo namreč
končano šele v nedejyo. Za Celje
so nastopili: Šrot, Cagalj, Urh,
Sivka, Kačič in Nareks (najboljši
rezultat 891). Med 16. ženskimi
ekipami vodi Celje 1.1627 (Jožica
Šeško je s 444 keglji postavila
nov rekord izredno težkega keg-
ljišča. Gobec, Pečovnik in Les-
jak) pred Celjem II. 1498 (Razlag,
Marjana Šeško, Petak in Krajnc).
Tako pri moških kot pri ženskah
so na 2. oz. 3. mestu domačini,
predstavniki KSK Hallein Salz-
burg.
Na državno
prvenstvo
v petek bodo odpotovale na
državno ekipno prvenstvo v Be-
ograd kegljavke Celja, ki se bo-
do s sedmimi ekipami pomerili
za naslov prvaka. Nastopile bo-
do: J. Šeško, Pečovnik, Gobec,
Lesjak, Razlag, Petak in Grobel-
nik. Prvenstvo bo v soboto, 8. in
nedeljo, 9. junija.
Mesarec in Bitenc
zmagala
v Ljubljani je bila 23. medna-
rodna dirka v kartingu, kjer so
velik uspeh dosegli tudi pred-
stavniki Šlandra iz Celja. Na
mednarodni dirki interkontinen-
tal A 100 ccm je zmagal Bitenc,
četrti je bil Krajnc in peti Prek
(vsi Šlander). Tako so dodali po-
membne točke k ekipni zmagi
Jugoslavije.
Istočasno je bila tudi druga dir-
ka za republiško prvenstvo, kjer
je v kategoriji nacional 90 ccm
zmagal Mesarec, med člani LA
100 ccm pa je bil Prek tretji in
Krajnc peti. Ekipno je Šlander
osvojil drugo mesto s samo tremi
točkami zaostanka za zmagoval-
cem Mostami.
Andrej Brunšek
prvak
Na strelišču v Rečici pri La-
škem je bilo občinsko prven-
stvo z vojaško puško, kjer je na-
stopilo 30 tekmovalcev. Rezul-
tati ekipno: 1. SD D. Poženel Re-
čica I, 2. Pivovarna Laško, 3. SD
D. Poženel Rečica II, 4. SD S.
Rozman Laško, 5. Papirnica Ra-
deče, posamezniki: 1. Andrej
Brunšek, 2. Vinko Lavrinc (oba
Rečica), 3. Roman Matek, 4. Mar-
tin Krivec (oba Pivovarna), 5.
Damjan Pader (Rečica), 6. Toni
Kožar (Pivovarna), 7. Alojz Ivšek
(Papirnica), 8. Robi Jelen (S.
Rozman). 9. Stanko Peklar, 10.
Zlatko Deželak (oba Rečica) itd.
VL
Teniške novice
Ljubljana: nastopili so za slo-
venski mladinski pokal. Boštjan
Dimitrijevič je v polfinalu izgubil
s klubskim tovarišem Rokom
Vebrom, ki je bil uspešen tudi v
finalu in je tako zmagal, medtem
ko je Dimitrijevič dobil dvoboj
za 3. mesto
Celje: na teniških igriščih v
Mestnem.parku je bilo 2. kolo
slovenske lige z udeležbo štirih
ekip. Celjani so izgubili z Olimpi-
jo 2:3 in premagali Slov. Bistrico
4:1. Igrali so Marjan Furlan (2
zmagi), Bogdan Vrečko, Rok
Vengust in Jaka Jagrič (vsak po
eno zmago).
Zagreb: na Grilovem memori-
alu je nastopilo v vseh kategori-
jah 340 tekmovalcev, v najboljši
skupini pa 32. Urška Travner iz
Celja je izpadla v 1. kolu, ko je
izgubila dvoboj z Jakličevo iz
Splita 2:1.
Sobota, 8. in nedelja, 9. junija:
mladi igralci tenisa iz Celja bodo
nastopili v Kranju pionirji in v
Kamniku mladinci, vsem zgoraj
omenjenim pa se bosta pridruži-
la še Rok Vengust in Boštjan Mli-
naric.
Kamnik: pripravili so tekmo-
vanje za slovenski pionirski po-
kal za letnike do 12 oz. 14 let, kjer
so nastopili tudi predstavniki te-
niške sekcije pri HDK Cinkarna
Celje. Rezultati, pionirji do 12 let:
Boštjan Doberšek in Miha Rulan
sta izpadla v 2. kolu, Matjaž Šrol
se je uvrstil v 3. kolo, Andrej
Travner pa v polfinale. Pionirke
do 12 let: Nataša Strašek je iz-
padla v 2. kolu, Vaška Sazonov v
polfinalu, Brina Godnik pa je iz-
gubila z w. o. finalni dvoboj. Pi-
onirji do 14 let: Boštjan Strašek
in Jure Brečko sta izpadla v 1.
kolu, medtem ko se je Jure Ven-
gust uvrstil v polfinale.
V soboto 34. ŠIG v
Celju
v soboto, 8. junija, bodo delav-
ci Ingrada organizatorji 34. šport-
nih iger gradbincev v Celju. Tek-
movalci se bodo zbrali na števil-
nih športnih igriščih v ŠRC Go-
lovec, kjer bo nastopilo 66 ekip iz
23 delovnih organizacij s preko
400 nastopajočimi. Vseh udele-
žencev bo še več, če tekmoval-
cem prištejemo še vodje ekip,
sodnike, delegate in organizator-
je. Delavci Ingrada bodo tako že
enajstič gostitelji najboljših
športnikov gradbincev v Slove-
niji. Nastopili bodo v odbojki,
kegljanju, namiznem tenisu in
streljanju moški in ženske ter sa-
mo moški v šahu, balinanju in
malem nogometu.
V. Š.
Urankar 307,5 kg
v Baču v Vojvodini je bilo državno člansko prvenstvo
dviganju uteži, ki se ga je udeležil tudi Celjan Mark
Urankar, član sekcije za dviganje uteži pri TVD Partiz^
Celje mesto. j
Znova je presenetil z odličnim rezultatom, saj je v kateg«
riji do 82,5 kg dvignil v potegu 137,5 kg in v sunku 170 kg a
skupaj v olimpijskem biatlonu 307,5 kg, kar je pet kilogr
mov več od absolutnega slovenskega članskega rekorda, i
gaje imel od leta 1973 njegov oče, sedaj trener, Jože Ural
kar. Z novim rekordom je kot mladinec med člani osvojil
absolutni konkurenci odlično 3. mesto.
Marko Urankar je bil tudi izbran v državno reprezentanc
ki bo nastopila 26. in 27. julija na balkanskem mladinskei
prvenstvu v Atenah v Grčiji, obstojajo pa tudi realne možni
sti za nastop na mladinskem evropskem in svetovner
prvenstvu prav tako julija v Edinburghu na Škotsken
Dobri poznavalci dviganja uteži menijo, da bi Marko s p«
kilogrami boljšim rezultatom, za kar je sposoben že seda,
lahko posegel celo po medalji. Problem za to pot pa je sam
denar, vendar pri osrednji zvezi upajo, da bodo uspeli zbra:
vse, kar bo omogočilo Marku pot k nadaljnji uveljavitvi.
T. VRABl
Košarkarji Libeie
ostali skupaj
čeprav se je po izpadu
celjskih košarkarjev Libeie
iz n. zvezne lige veliko go-
vorilo, da bo ekipa do na-
slednjega prvenstva v repu-
bliški ligi razpadla in da je
s celjsko košarko vsaj za ne-
kaj časa konec pa se ni na
naše veliko veselje zgodilo
nič pretresljivega.
Ekipa je ostala skupaj!
Sprememba je nastala samo
pri trenerju, kjer je Mileta
Cepina zamenjal igralec Aleš
Pipan, ki pa bo ob trener-
skem delu tudi še igral. Za
izpisnico je zaprosil samo
Prodan, ki jo bo tudi dobil,
saj se bo vrnil v domači kraj
in igral za tamkajšnji klub
Amforo.
Sicer pa bodo košarkarji
Libeie trenirali do konca ju-
nija, ko bodo odšli na zaslu-
žen počitek. V tem tednu bo-
do trenirah brez dveh mla-
dih igralcev Govca in Gaj-
ška, ki sodelujeta s sloven-
sko mladinsko reprezentan-
co na turnirju na Nizozeir
skem.
V novi sezoni bo tako eki
pa Libeie po besedah tehniŽ
nega vodje Francka Zork
nastopila z istim jedrom ko
v II. zvezni ligi, obstoja pl
možnost, da se bo okrepil
ali vsaj dopolnila še z nekate
rimi mladimi igralci v pr€
stopnem roku, ki ga bo dolfl
čila republiška košarkarsk
zveza.
T
Razpad celjskega
hokeja na ledu?
Končan je jesenski prestopi
rok za hokejiste na ledu. Vse k
že, da bodo Celjani po izpadu
zvezne lige ostali močno oslablj
ni, s^ je dosedaryi trener in igr
lec Lepša podpisal za beogrž
skega Partizana, medtem ko nI
bi za novega člana zvezne ii
Stavbarja iz Maribora igrali štir
klučni igralci Cinkarne - be
njak, Sendelbach, Felicijan i
Grabler. ,
JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
Aero osmi, Šoštanj v icvaiifiicaGijaii
II. zvezna liga moški: Aero je kon-
čal sezono z visokim poreizom v
Umagu proti Istraturistu 30:18. Tako
so celjski rokometaši v eni svojih
najbolj burnih sezon pristali na
osmem mestu (22 8 4 10 482:497) z
dvajsetimi točkami. Za zmagoval-
cem Zagrebom so zaostali za 13 točk,
od predzadnjega ga ločita dve. Zna-
čilno za letošnji nastop je, da so igral-
ci igrah izredno spremenljivo odlič-
no v eni tekmi, porazno že čez tri dni.
Igralski kader je bil skromen, pa tudi
drugače se menda ni delalo tako, kot
bi se za kakšne večje dosežke mora-
lo. Sicer pa bo še časa za kompletno
oceno letošnje sezone ter za sprejetje
programa, kako v bodoče.
II. zvezna liga ženske: Velenjčan-
ke so v zadnji tekmi igrale neodloče-
no v Novem mestu, ki je na zadnjem
mestu, 24:24. Osvojile so 10. mesto
(22 5 5 12 442:483) s skromnimi 15.
točkami.
Republiška liga moški: Šoštanj je
že kolo pred koncem tudi uradno po-
stal repubhški prvak, ko je doma vi-
soko premagal Mokerc KIG 38:13.
Minerva je doma izgubila z Inlesom
20:24. S tremi točkami prednosti
pred zadnjim kolom vodi Šoštanj,
Minerva pa je deveta. Zadnje kolo:
lUV Usnjar - Šoštanj, Mokerc KIG -
Minerva. Šoštanj bo kot repubhški
prvak sodeloval v kvalifikacijah (ver-
jetno predstavnik Hrvaške Spht ali
Varteks) za vstop v II. zvezno hgo.
Republiška liga ženske: Šmartno je
doma v izredno pomembni tekmi
premagalo Mhnotest 27:26, na lestvi-
ci je osmo, v zadnjem kolu pa gostuje
pri Ferrotehni, ki vodi. Šmartno loči-
ta od predzadnjega mesta samo dve
točki in bo o usodi posameznih ekip,
ki bodo izpadle, odločala razhka v
gohh. Prav zaradi tega pa Šmartno v
zadnjem kolu ne sme doživeti prehu-'
dega poraza. TV
Ifečja vioga športnega učiteija
Na nedavnem regijskem po-
retu o telesni kulturi je Adi
[dmajer iz Žalca opozoril, da
I bili portoroški in drugi do-
imenti sicer dobro zastav-
ini, žal pa ne dosledno izpe-
ftni.
Problemi so pri vzgoji
■edšolskih otrok, kjer ni bilo
le narejeno, kot je bilo dogo-
(ijeno. Idealno so bili postav-
;ni programi ŠŠD, vendar tu-
ni bilo doseženega veUko.
roblem so kadri, ki bi po ob-
nah morali delati več, kot sa-
0 v rednem delu. Telesna
iltura v srednjih šoleih ni na-
djevarvje začetega v osnov-
h. Odlično je bila zastavljena
lortna rekreacija, žal pa je bi-
premalo narejenega od Par-
tana in krajevnih skupnosti
ivzven, zato smo tudi v ra-
em zatonu pri športni rekre-
liji v krajevnih skupnostih,
•emalo je novosti, ki jih Iju-
e pričakujejo in kar jih pri-
ači. Pri vrhunskem športu pa
1 problem selekcij, saj če ni-
laš osnove tudi ne moreš ime-
ti nadgradnje, medtem ko se
umetne tvorbe slej ko prej se-
sujejo. Med občinami, kon-
kretno Žalcem in Velenjem
proti Celju bi se morah dogo-
voriti, kako z mladimi v bodo-
če. Vrhunski šport je začel na-
zadovati, ko mu je v vrhu
zmanjkalo zaledja, to pa je po-
sledica slabega ah sploh ne de-
la s selekcijami.
Adi Vidmajer je posebej iz-
postavil vlogo učitelja telesne
vzgoje: »Po svojem opravlje-
nem rednem delu je premalo
prisoten na terenu v svojem
kraju, med ljudmi, otroci. Iz
osnovnih šol morajo izhajati
kadri, tam jih moramo za to
navdušiti. Pri nas v Preboldu
so vsi funkcionarji izšli iz os-"
novne šole. Zato pa je bilo po-
trebno trdo petnajstletno delo,
kajti čez noč nič samo ne pri-
de. Žal imamo v žalski občini
kar polno učiteljev telesne
vzgoje, ki po rednem delu ne
naredijo niti ene ure prosto-
voljno.«
T. VRABL
Srečanje društev Partizan
Od petka do nedelje (7.-9.
junij) bo v Celju drugo sre-
čanje treh društev Partizan
iz Vukovara, Rakovice in
Gaberja - Celje. Pobuda za
to srečanje je,bila dana pred
tremi leti na Žabljaku v Črni
gori. Organizatorji prvega
srečanja so bili v Rakovici,
letos so na vrsti Celjani. Sre-
čanje se bo začelo s slavnost-
no akademijo, ki bo v petek
zvečer ob 20. uri na telova-
dišču v Gaberju pri domu
Partizan. Nastopih bodo
mnogi člani, ki delujejo v
raznih sekcijah društva. V
soboto zjutraj bodo vsi ude-
leženci (okoli 100) skupaj
krenili iz Keguhovega doma
do spomenika na Slandro-
vem trgu ter položili vence.
Ogledali si bodo delovni or-
ganizaciji Aero in Toper, od-
šli na Stari grad, sprejel pa
jih   bo   tudi   predsednik
skupščine občine Celje Edi
Stepišnik. V nedeljo bodo od
9. ure dalje v ŠRC Golovec
športna srečanja, istočasno
pa tudi tribuna o tem, kaj
pomeni športna rekreacija za
krajevno skupnost oz. Ljudi,
ki v njej živijo. Zaključek
tridnevnega srečanja bodo
opravih v rekreacijskem
centru na Gričku
METOD TREBIČNIK
Razpustili tri
streisiie družine
v občinski strelski zvezi
Žalec, ki jo kot predsednik
vodi Marjan Žohar, je trenut-
no devet strelskih družin
(Žalec, Šempeter, Liboje,
Griže, Braslovče, SIP Šem-
peter, Polzela, Prebold in
Vransko), v katerih je 171
članov, 31 članic, 57 mladin-
cev, 25 mladink, 83 pionirjev
in 31 pionirk. Na zadnjem
občnem zboru so ugotovili,
da so večino nalog uspešno
izpeljah, kar še posebej velja
za uvrstitev SD Žalec v repu-
bliško ligo, kjer je osvojila
četrto mesto. Mnogi strelci
so se z rezultati uvrstih na
republiška in državna prven-
stva, Mladen Melanšek pa je
dosegel tudi nov občinski re-
kord z zračno puško 376 kro-
gov, kar je samo za tri kroge
slabše od repubUškega in dr-
žavnega rekorda.
Zal imajo v žalski občini
dobre pogoje za delo samo v
Žalcu, Libojah in Šempetru,
kjer so lani dobili tudi so-
dobno avtomatsko strehšče
ter delno v SIP Šempeter.
Težave pa se pojavljajo pri
strehščih za MK in vojaško
orožje, ki ga nimajo, ob tem
pa so domala povsem neak-
tivne strelske družine v Pre-
boldu, na Vranskem in Pol-
zeli, zato bo občinska strel-
ska zveza predlagala krajev-
nim organizacijam sociah-
stične zveze v omenjenih
krajih, da te družine razpu-
stijo, orožje pa vrnejo občin-
ski zvezi. Delo naj bi zastavi-
li povsem na novo in bolje
kot sedaj. Pojavljajo se tudi
problemi z ustrezno munici-
jo, orožjem in celo tarčami.
Tega doma ni, družine ne
smejo uvažati, pač pa lahko
to na svoje breme v tujini
kupuje posameznik. V bodo-
če bo torej največja skrb na-
menjena obnovi razpuščenih
družin ter končni pridobitvi
sodobnega strehšča za MK
in vojaško orožje, kajti brez
tega si ne znajo predstavljati
nadaljnjega razvoja strelstva
v žalski občini.
TV
Marjan Žohar, predsednik
Občinske strelske zveze Ža-
lec: »V nekaterih strelskih
družinah imamo zaradi do-
brega dela in dobrih vadbe-
nih pogojev lepe rezultate,
žal pa je v nekaj družinah
takšno stanje, da jih je bolje
razpustiti in začeti znova.«
Foto: UUBO KORBAR
Spustili smo se med bom-
•ayske luči, se z rahhm sun-
kom dotaknili betona prista-
ilišča, ki se je bleščalo od
litranje vlage. Mimo oken je
ležala vse gostejša svetloba,
•očasi smo se ustavljali in
feokrenih k ogromnemu le-;
Sdiščkemu poslopju. Po no- j
fanjosti letala je zahrumelo i
d odpenjanja pasov in od
Bstočega gibanja nepotrpež-
iivih potnikov - vse je tišča-
5 k ozkemu izhodu. Osem
iT trajajoči polet je bil kon-
an, širina bombayske ceste
\ bila pred nami kot odreše-
ik, ki zagotovo pride.
Bili smo lepa in vesela
Iruščina, mladi volkci^ ven-
&r že vsak s kančkom ladij-
Kih izkušenj in s samoza-
lestjo    pomorščakov.    V^
Frankfurtu smo zavzeh maj-
hen okrogel šank sredi s tr-
govinicami natrpane letali-
ške dvorane, in si ob grobem
spoznavanju vhvali vase zla-
tega soka korajže. Nihče ni
mogel dobro vedeti, kako bo
na »Postojni«, nihče še ni
služil na njej, poznali nismo
ne kapitana in ne oficirjev,
nobeden od nas še ni plul
med Indijo in Japonsko. Kaj
bo vsega v ncgmanj osmih
mesecih naše službe, kje vse
bomo in k^ počeh? Naveh-
čali smo se vehkih vpraše-
vanj, s hudomušnim besedi-
čenjem smo dočakali uro po-
leta in se pustih kot žrtvena
jagnjeta razpostaviti po du-
šljivi notranjosti Lufthansi-
nega »slončka«. Dvig.nili
smo se s prijetnim pritiskom
rastoče hitrosti, v uri ah
dveh smo pustili za sabo rsiz-
mršene tlorise evropskih
mest.
V umazano bele prostore,
kjer smo v vrsti čakali pred
uradniki indijske imigracij-
ske službe, seje pordečilo in
zamotnilo prvo sonce. Z vi-
sokih oken. Bradati, temni
in srepo gledajoči so Indijci
udarjali pečate v naše doku-
mente. Usih^oče vrste so se
brenčeče napolnile z novimi
tujci. Na tej strani je še bil
red, med masivnimi stebri in
ob zdelanem tekočem traku
pa je vse prekipevalo od
vpitja in neusmiljenega ko-
molčanja. Dva raztrganca sta
hlastno premetavala kovčke
in vreče, kot da spuščata
skozi dlani bale nalomljene
slame. Z ulice je bruhala ne-
zajezljiva vročina, potih smo
se kot najbednejši opoldan-
ski težaki. Samozavestni in
naduti cariniki so se drenjali
med ljudmi, na tehtnicah je
rastel prepir in debelušni in-
dijski aristokratki so poniž-
no vlekli iz svojih trebuša-
stih svežnjav šaraste obleke.
Indijke so polagale svoje
dlani na mehke in gladke
trebuhe, tesno prilegajoči se
oprsniki niso razkrivah prav
ničesar. Stare babe so nera-
zumljivo žužnjale, mlade
vzhodnjaške lepotice pa so
dostojanstveno stale od stra-
ni in pazile, da seje ne dotak-
ne katera od umazanih smet-
njark. Nekako smo se rešili
pekla zmikavtskih in priliz-
njenih postavnikov, marsik-
do je marsikomu stisnil v
dlan od znoja moker banko-
vec ah zavojček tujih cigaret
- tako je šlo vse skupaj še
najhitreje! Pred vhodom
smo posedli na prtljago in si
oddahnili v čakanju na Plov-
binega agenta. Za visoko
ograjo se je drenjala nedo-
ločljiva množica, brez dela
ali posebnih opravkov, in
buljila v nas. Smrdelo je iz
zabitih stranišč, po nogah so
nam hodil otroci. Pred za-
puščenimi pohajkovalci smo
se končno le poskrili v najeti
avtobus.
Vožnja skozi bombayske
uhce, več kot ura divjega za-
vijanja od letališča do vezov
naše ladje, je bila vročično
ždenje v povsem novem ob-
čutju. Kot da bi bil pijan, mi-
mo nas je bežala beda in
bleščava modernih pročelij,
zagnojene četrti in vreščavo
vsakdanje siromaštvo. Ulice
so se počasi zgostile, potem
se je pokazalo rjavo morje.
Vse okrog cest (in tudi na
njih) je bilo polno nereda in
navidezne  zmede;   neOprej
sem se moral privaditi na ko-
lone kolesarjev in na never-
jetne razbitine, ki so ne vem
kako še lizale razrito cestiš-
če. Na robeh so slonele iz les-
nih ostankov zbite stojnice,
južno sadje seje rumenilo na
njih in dečki so hodih med
kramarji ter ponujali vodo iz
zarjavelih kanistrov. Naš šo-
ferje hupal naprej, stavbe so
se dvignile in stisnile vozišče
v hrumeč in pisan trak. Iz
zmedene porasle ravnine so
se ponekod dvignih priseka-
ni zidovi, na njih so koščeni
starci dihali svoj zadnji zrak
in raztrgana otročad se je po-
dila pod njimi. Iz vsega pa je
kipel samosvoj vonj, čisto
drugačen od vonja kakšne
druge pokrajine in dežele, ne
blag in ne odvraten,vendar
nov in je legel v dušo. Težka
vročina je ves avtobus stol-
kla v neizprosen molk, vse,
kar sem tega dne posrkal va-
se, me je zazibalo v moreč
dremež.
Navsezadnje so me vkrcah
na ladjo »Maribor«, nisem si
mogel pomagati drugače -
ali hotel, ko sem bil tako zbit
od poti in prvih vtisov. »Ma-
ribor« je bil res veliko čistej-
ši, bolj nov, mnogo manj rjav
in zapuščen, a za ljudi, s ka-
terimi sem se najprej sezna-
nil, se je odražala neotipljiva
napetost in živčna naveliča-
nost. Nova posadka prinese
na ladjo vedno dobršen kos
blagodejne sproščenosti in
svežih vetrov, na »Mariboru«
pa že najmanj pet mesecev
ni bil nihče nov. Oficirji so
bih v glavnem nad uteži in
posadka udarjena le še na
denar. Na »Postojni« je bilo
v ekipi tudi že nekaj starih
znancev in novemu kuharju
je bilo žal, da se ni bolje sez-
nanil z mano. Vendarle je bil
moj šef v kuhinji, v katero
sem pač padel, mlad Kamni-
čan, in kuhinja je bila odhč-
na, moderno opremljena ter
dokaj čista. A slab občutek
je prišel in ostal, bilo je zape-
čateno, bili smo pred izplu-
tvijo.
Po stopnicah so se spustili
zadnji Indijci, remorkerja sta
zatuhla in pritegnila vrvi. S
»Postojne«, ki je bila vezana
poleg nas, so mahali in vpili.
Luška dvigala so se obrnila
na skladiščno stran, pristani-
ški delavci so v frfotaj očih
dhotijih in razkuštrani buljili
v visoko železje prekoocean-
ke. Po pomolu je drobila
mlada ženska s suhcenim
otrokom, ki je jokal ob njej,
in nepopustljivo iztegovala
dlan. Nekaj naših je slonelo
na bandi in se ji rogalo, s
sunkom sem stekel od njih
in se na drugi strani zatopil v
umazano valovanje blatne
vode. Spustili so nas iz Ind-
hirinih dokov, počasna vož-
nja nas je zavijugala vse bolj
na odprto. Oblekel sem se v
delovno obleko in šel po sed-
mih mesecih spet služit ne-
nasitnim Plovbinim želod-
cem. Takrat je že butalo v
provo, da je krma boječe po-
skakovala, najprej mi je po-
vrtalo po drobovju, nato pa
sem se čutil kot prerojen.
Pod večer že ni bilo nikjer
več Indijske obale in umaza-
nih valov, pluli smo na
vzhod.
o pogledu na za pomoli zrasle nebotičnike zbledi okus
^^tajske
22. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 198!
Devize
Pravijo, da bomo tudi na celjskem območju
zaslužili precej deviz z lovskim turizmom.
To so veliko bolj gotove devize kot pri marsikate-
rem izvozu, kjer streljamo kozle sami!
Naši ljudje spet vse bolj hodijo službeno na
tuje.
Pričakujejo namreč, da bo še kako službeno
potovanje nagrajeno!
Spora-
zum
s figo
v žepu
Stran 5
Ko bi vsaj vsi podpisnild
v žepu res fige imeli -
vsaj ne bi pomanjlcanja
tega živila trpeli!
Dragocenost
v Celju gradijo ta čas
dragocen kos cestnega
križa med Mariborsko
cesto in Vrunčevo ulico.
To je res prava drago-
cenost: majiina a draga!
Vse po planu
Naši vrli planerji so iz-
računali, da bodo leta
2000 Jugoslovanke do-
segle povprečno starost
75 let, moški pa 70. To
80 tudi zapisali v plan, ki
so ga predložili zvezni
skupščini. Upamo, da
bodo delegati za.
Lahko pa se zgodi, da bi
morali plan popraviti. Da
bi recimo tudi moški
zahtevali povprečno sta-
rost enako kot ženske.
Nič hudega, bomo pač
s sporazumom tako do-
ločili!
Vzdih tedna:
Je že res, da so nam
dali regres - naj nam
dajo še zagotovilo, da
bomo lahko za ta denar
preživeli dopust!
KO BI LE CELJSKI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL ODMEVAL
IU.DlNAmummDBQQM^^m.BiMmM^^^
Dialog
- Ko prejšnji teden ni bilo šefa v službi, se je
čutila v pisarni prava praznina.
- Kaj ste ga res tako pogrešali pri delu?
- Ne, praznina je bila, ker je tako debel!
Težave
Ob sedanjih pocenitvah so nastale pri nas velike
težave. Veliko večje, kot če kaj podražimo.
Jasno, saj vemo, česa smo bolj navajeni.
Po naše
Nekateri bi pri nas
radi po svoje prosla-
vili letošnje evrop-
sko leto glasbe.
Tako, da se na vse
stvari požvižgajo!
Pismenost
Da bi zavrli zazidalni
načrt na Ljubečni, so ne-
kateri zbirali podpise.
Da ne bi prišlo do
gradnje turistične vasi
pri Mozirju, nekdo piše
pisma.
Pa še naj kdo reče, da
nismo pismeni!
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
Tudi naprava ne pomaga
Celjski Aero klub je pred kratkim dobil moderne
napravo - meteostat, ki naj bi jim pomagala pr
napovedovanju vremena. Ob sedanjem državnen
prvenstvu jim je žal lahko le napovedala neugodne
vreme.
Mi bi pač potrebovali naprave, ki bi stvari spremi
njale, ne le ugotavljale.
NA SEJAH SMO VELIKO SKLENILI.
POTREBEN JE LE ŠE MAJHEN KORAK:
DA BOMO VSE TO RES NAREDILL
ŽAL PRAKSA NAŠA ŽE DOLGO JE TAKA:
VELIKO IZGOVORJENIH BESED -
NIKOLI ODLOČNEGA KORAKA!
Ženska ju je hvaležno pogledala. »Bog vama tisočkrat
poplačaj. Sama sem doma, možje na semnju. Prehitelo
meje. Veste kaj, če že hočeta biti v pomoč, naj eden od
vaju zakuri peč in pristavi ta večji pisker vode. Potrebo-
vali jo bomo.«
Presneta reč, v peči zakuriti res ni nobena kunšt,
pisker z vodo srečno spraviti v peč, je pa nekaj drugega.
To je vedel Ciril, doma tam nekje iz dolenjskih gričev.
Pustil je Jovota pri porodnici, stopil v črno sajasto
kuhinjo, prižgal petrolejko in se razgledal po prostoru.
Odmaknil je pečni ploh in pokukal v peč. Na srečo je
bilo še nekaj ognja, doložilje treske in suha drva. Kmalu
je zaprasketalo. Poiskal je tisti pravšnji pisker, odšel po
vodo k vodnjaku. Poiskati je moral še volar in izbrati
taprave burklje, potem seje začel tisti najte^i del... V
pisker je nalil preveč vode in je ob najmanjšem tresljaju
pljusknila čez rob> Ta napaka se je dala odpraviti,
čeprav ga je stalo veliko napora. Ciril je zvlekel pisker
nazaj na ognjišče, odlil vodo in vso stvar ponovil. Poti-
skal je pisker proti ognju, ko seje iz sobe oglasil Jovo:
»Hitro, pridi Ciril, začelo seje...!« Cirilu se je zatresla
roka. Pisker je zanihal na volarju in se nagnil...
Jovo seje pri porodnici potil, da seje moral kar naprej
brisati z robčkom. Cilil pa mu z umazanimi rokami ni
mogel nič pomagati. Nemočno je stal ob strani in gledal,
kako je prihajal na svet človek.
Ženska seje oddahnila, obraz ji je zažarel od sreče, ko
ji je Jovo povedal, da ima sina. Zavezal je popkovino in
prerezal, vse je naradil brezhibno, naravnost mojstrsko.
»Otroka moram okopati,« je povedal važno pravkar
pečeni porodničar.
»Ciril, prinesi tople vode, pa še kakšen lavor poišči...
no, kaj se obiraš, prinesi brž!«
»Tople vode ni,« je mencal Ciril. »Ti si kriv. prav
takrat si me poklical, ko sem imel najlepše napeljano...
potem, no, potem se je pisker prekucnil in pogasil
ogenj.
»Ja bemti, ja bemti, kaj sva pa zdaj?! Otroka moram
skopati v mrzli vodi.«
Tisti trenutek seje v okenskem okviru pokazala žen-
ska glava. Bolščala je v notranjost in žmirila z očmi.
»Bagami, rešena sva!« je poskočil Jovo. Iz žepa je
potegnil denarnico in položil na mizo desetak: »Mamica,
tole pa naj bo za priboljšek. Potrebni ste ga!«
Tudi Ciril, kije na postelji veljal za skopuha, je privle-
kel na dan mošnjiček in priložil dvajsetak: »Tako, pa naj
ho za sinčka,« je dejal. »Kadar bova pa tu mimo hodila,
ga prideva pogledat«
Pred hišo sta trčila ob Zapotočko Katro. Naročila staji
vse potrebno in ji zabičala, naj ne hodi od porodnice,
dokler ne pride mož domov.
Še komaj zdaj sta se posvetila sebL Ugotovila sta, da
ne moreta naprej in da sta potrebna vode. Zavila sta k
potoku, se za silo očedila ter si privoščila kratek počitek
na samotni jasi. Zaspala sta.
Ptički so onemeli v opoldanski pripeki, nekje je v
daljavi votlo zagrmelo.
Ciril je skočil pokonci, si pomel oči in potresel svojega
tovariša: »Vstani, greva, dalje, dež bo, dež bo, slišiš kako
grmi!«
»Nič ne bo hudega, če ti rečem; gordnjanje pa si slišal
v mojih vampih. Tako prekleto sem lačen!«
Nadaljevala sta pot in naletela na Ivana... Sitna stvar;
po zaselku se je torej že razvedelo... Večja previdnost
ho potrebna, drugače še lahko kateri sfrči iz službe.
Zavila sta k čevljarju Mihcu in kakor zanalašč tam našla
dve ženski iz zaselka. Zaropotala sta nad čevljarjem, da
seje bogu smililo. Zmerjala sta ga po hrvaško in sloven-
sko, ter mu grozila z rubežem.
Mihec se je na vse pretege branil; dopovedoval jima
je, da kakšen revež je; popravlja le stare škrpete, za
tukajšnje reveže...
Ko sta ženski odšh domov, sta se žandarja unesla.
Uradni del sta zaključila na ta dan. Čevljar ju je že ves
dan pričakoval V njegovi delavnici ju je čakala izdatna
malica. O kako jima je dišala! Od zajtrka nista imela
ničesar v ustih. Ko je bila lakota potešena, jima je Mihec
umeril škornje, pogodili so se za ceno in prijetno
pokramljali. Vendar žandarja nista zamolčala, kar sta
pravkar zvedela od Ivana; opozorila sta ga in mu pripo-
ročala večjo previdnost.
V toplem avgustovskem večeru, ko je rosa hladili
rezgreto zemljo in se je dan stapljal s temino noči, sta si
žandarja vračala nazaj v mesto. Potopljena vsak v svoji
misli sta delala obračun s svojo vestjo. Po njunih telesi!
seje prelivala prijetna toplota; ugotovila sta, da seje ti
dan tehtnica nagnila na tisto stran, kjer piše - dobn
dela.
Koprivčevo mater obdolžijo čarovništva -
Ivanu z »vinto« Izdirajo zob
Pri Koprivčevih so težko zmagovali z delom. Komaj
so pospravili pšenico s poda in jo znosili v kaščo, že jih
je preganjal zoreči oves, pa tudi košnja otave se je že
pričela. Dnevi so bili prekratki, da bi lahko ob pravem
času vse postorili. Mati seje spomnila svoje mladosti, ko
sta z njeno materjo poželi vso pšenico in rž v mesečni
noči, podnevi pa delali v taverhih. Ah bi ne mogli tud
izdaj žrtvovati kakšne noči, da bi pospravili oves? Ves
dan je hodila s to mislijo naokoli, zvečer jo je razgrnila
pred otroke, dejala je:
»Nocoj je ena tako lepa mesečna noč, da jo je škoda za
spanje. Mislila sem, če bi šli nocoj na gabrsko njivo
požet oves. Ste za to?«
»Seveda smo«, so vsi hkrati vzkliknili. »To bo zani-
mivo! Pa zapeli in zavriskali bomo, da bodo ljudje
mislili koliko taverharjev imamo!«
»Milica in Julčka ostaneta doma, premajhni sta za
ponočevanje. Tebi, Ivan, pa lahko nocoj posteljemo pod
kozolcem v sveže pokošeni otavi. Ko si že tako želiš
enkrat spati na prostem. Noč je mila - brez vetra, le
netopirjev se ne smeš strašiti, če bodo prišli vasovatpod
kozolec,« seje pošalila Koprivčeva mati.
V vaškem zvoniku je odbilo polnoč. Žetev je bila
končana, le snope so še postavljali v kopice, da bi jih
jutranja rosa ne zmočila. Angelca, ki je rada tičala V
knjigah, je imela bujno domišljijo. Ko je slišala biti'
polnoč je koj pomislila: »To je ura strahov. Zdaj osta-
nejo pogubljene duše in tavajo, tavajo, tavajo...« S
pogledom je objela z mesečino oblito polje in kriknila.. ■
Zdaj so dvignili pogled še ostali in videli proti nji in
prihajati belo postavo. Mati ni bila plašne narave, toda
pogled na polnočno prikazen ji je pognal strah v kosti
Tudi Petru ni bilo vseeno, čeprav pravijo, da se straho\''
bojijo le ženske.. Bela prikazen je prihajala vse bližnje in \
bližnje in šla mimo njih, ne da bi se za trenutek ustavila.
»Sveta gnada,« je zašepetala mati. »Saj to je Ivan'.
Luna ga nosi!«
»Pa kako pokončno hodi i nič se ne trese!« je dodal ^
Peter i
»Le kam gre?« je zaskrbelo mater. Komaj seje rešili i
enega strahu, je že privrel drugi na dan. \
Ivana je požrla noč. Pregledali so ves bližnji gozd.
prečesali travnike tam okrog, ga klicali po imenu, toda o:
Ivanu ne sluha ne duha. Odšli so domov, zaspati pa šet
dolgo niso mogli, skrbelo jih je, k^j je z t\jihovim varo-\
vancem. '
JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 23
Nagradni razpis
1. nagrada 700 din
5 nagrad po 300 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih n£ykasneje do
torka 11. 6. 85. do 9. ure. Rešene kri-
žanke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne icrižanice
Vodoravno: KAPLAN, OPNA, AVI-
ONI, GRAAL, PLITVIČKO, ALA, JE-
ZERO, OLIVIN, BOSANSKI NOVI,
KORIDOR, TN, PLAT, ANATOLIJCI,
ULJ, RMAN, SEDAN, BOR, AREA,
lATA, IGALO, ATENTAT, OGLED,
KARAŠ, RASTER, MAMKA.
Izid žrebanja:
1. nagrada 700 din prejme: Gregor
Rupnik, Šerceijeva 10, 63325 Šoštanj.
5 nagrad po 300 din prejmejo: Jaro
Bele, 63330 Mozirje 276, Martin Ozis,
63225 Planina pri Sev., Mladen Mirko-
vič, Kajuhova 9, 63000 Celje, Irena
Furlan, Na Otoku 3/II, 63000 Celje,
Slavka Bučar, Čopova 16, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
ALI VESTE...
Z mešanjem različnih barv do-
bivamo vedno nove barvne od-
tenke in njihovo število praktično
ni omejeno. Obstojajo pa barve ki
jih ne moremo dobiti z mešanjem
iz drugih barv. Te so: rumena,
rdeča in modra. Oranžno lahko
dobimo iz rumene in rdeče, zele-
na nastane iz rumene in modre,
vijoličasta pa iz rdeče in modre.
Tudi vse druge barve nastanejo z
mešanjem teh treh. Pravijo jim
»osnovne barve« in v bistvu so to
barve mavrice, ki jih imenujemo
tudi spektralne barve sončne
svetlobe. Grafično jih prikažemo
kot barvni krog in sicer tako, da
narišemo enakostraničen trikot-
nik, pri čemer je na zgornji strani-
ci rumena, na spodnji desni rdeča
in levo spodaj modra. Če med te-
mi osnovnimi barvami narišemo
barve, ki smo jih dobili z meša-
njem osnovnih barv, dobimo šest-
delni barvni krog z barvami: ru-
mena, oranžna, rdeča, vijolična,
modra in zelena. Seveda pa mora-
mo uporabiti pribhžno enake ko-
hčine dveh osnovnih barv. Ra-
zumljivo je, da različne barvne
odtenke dobimo z uporabo različ-
nih količin osnovnih in že preme-
šanih barv.
Ali veste kako dobimo rjavo
barvo?
•OAJBq oabCi oda^ ouiTqop
o>ib; jo; (B?apj ui Bjpoui) oiše?!]
-ofiA oi{no^9u ouiepop (T^apj ut lii
-oium) TAJBq TuzuBJO :joao§po'
Magični
Ifvadrat
1, 1. pasma lovskih psov; 9, 2. mesto v
Texasu, ZDA; 10, 3. notica, zapisek; 11,
19. Murska Sobota; 12, 4. dvojamborna
jadrnica s križnimi jadri; 13, 17. nizek
moški glas; 14, 5. zvišana nota »E«; 15,
15. nemški filozof in politik (Arnold);
16, 6. Čermelj Lavo; 17, 13. poseben
vonj pri raznih vinih; 18, 7. naslov pre-
voda Ptolomejevega »Velikega sesta-
va zvezdoznanstva«; 20, 8. angleški sli-
kar in pesnik (Dante Gabriel).
Mala magična
križanka
1, 1. slovenski filozof (Jakob
1688-1770); 7, 2. zdravilna rastlina na
travnikih; 9, 3. epsko pesništvo, 10, 11.
Oliver Cromwell; 12, 4. demon ognja v
germanski mitologiji; 13, 17. ožina na
Malaki; 14, 5. igralka Rina; 15, 15. nor-
veški pisatelj in dramatik (Sigurd); 16,
6. nikalnica; 17, 13. avstralski medve-
dek vrečar; 18, 8. italijanski violinist in
skladatelj (Arcangelo); 20,11. pristan v
severni Franciji.
Piramida
1. prva črka abecede; 2. kemijski sim-
bol za natrij; 3. pastirski bog v grški
mitologiji; 4. membrana; 5. veza, okov;
6. nastopanje; 7. ponovni tisk uspešne
krljige; 8. del stopnišča; 9. ženska, ki
potuje skupaj z vami; 10. tanka plast
močnega veznega tkiva, ki pokriva
kost.
Magični lik
1. orodje za zabijanje žebljev,
2. vrtiljak za otroke z lesenimi ko-
njički,
3. cekin, nekdanji zlatnik,
4. biro, urad,
5. kdor svetuje.
Poselnica
TONE STOPERi
rad posluša celjskega pevca.
Rešitve iz 21.
številke
NAGRADNO VPRAŠANJE
Pravilna rešitev za vpis v kupon:
KAVDRA.
1. nagrado 700 dinarjev prejme:
Marta Todosovska, Ul. bratov Voš-
njakov 3, 63000 Celje.
5 nagrad po 300 dinarjev prejme-
jo: Franjo Planine, Kocbekova 5,
63000 Celje, Vinko Trupej, Šešče 33
a, 63312 Prebold, Jožica Dolinar,
Pot na Lavo 9, 63000 Celje, Alba
Javoršek, Vojkova 4, 63000 Celje,
Sanda Zdolšek, Pot na Lavo 9 a,
63000 Celje.
MAGIČNI KVADRAT
POSESTVO, OPERATER, SE-
NAT, VI, ERAR, BEG, SAT, SARI,
TT, BALIN, VEVERICA, ORI-
GINAL.
MAGIČNA KRIŽANKA
KRIŽAJ, ROMANCA, IMOLA,
KP, ŽALE, ARA, ANA, IDOL, JC,
ADOBE, AKROBAT, PALETA..
PIRAMIDA
A, RA, AAR, TARA, ASTRA, SA-
TIRA, KARITAS, TISKARNA,
KRISTJANA, RASTLINJAK.
HOROSKOP
I oven_21. 3.-20. 4.
•red vami je nekaj novega, predvsem na osebnem področju. Rezul-
ite boste čutili že v tem tednu in zadovoljni boste. Znebili se boste
ekih težav, ki pa se bodo v drugi obliki ponovile pozneje. Ohranite
]imo kri. Ne verjemite nikomur!
I bik 21. 4.-20. 5.
'red vami je obdobje družabnih stikov in manjših potovanj. Dolo-
ene obveznosti bodo dobile nov obraz, pričakujte jih od ljudi iz
kolice. V nekem odnosu boste razočarani, slovo pa boste težko
reboleli. Pokažite vso vašo velikodušnost, ne gre drugače.
dvojčka 21.5.-21.6.
aše poslovno življenje se iz dneva v dan izboljšuje. Vse kaže, da
oste doživljali le še uspeh in da boste le redko zgrešili. Zamisel
sebnega značaja boste uspešno realizirali, kljub vsemu pa nekaj
preznosti ne bo odveč. Dovolite, naj vas osvaja neka oseba.
' rak 22. 6.-22. 7.
'red vami je nekoliko bolj labilno obdobje, zato se izogibajte veli-
ib načrtov in velikih odgovornosti. Če morete, zmanjšajte službene
ktivnosti in se bolj posvetite osebnemu življenju. V družabnem
ivljenju ne naredite ničesar v vašo škodo. Potegnite iz nekega
'enutka, kar se da največ.
oev_23. 7.-23. 8.
^ vedno ste v dobrem obdobju, čeprav so na vidiku že neugodno-
ti. Zaradi nove naloge pričakujte manjši spor. Vse skupaj se lahko
eio zaplete, zato popustite vi. Kmalu boste spoznali, da je tako
^boljše. Doma poslušajte nasvet starejšega. Za nekaj uporabite
ovolj odločnosti._
[devica 24. 8.-23. 9.
'elikih sprememb kmalu ne bo. Poslovni kot tudi osebni odnosi so
obri. Družabni stiki se ugodno razvijajo in tudi nova poznanstva.
Nekaterim se bo kmalu ponudila izredno ugodna priložnost na
nebnem področju. S partnerjem vam bo lepše.
[tehtnica 24.9.-23.10.
teh dneh bodite posebno potrpežljivi, saj vam pretijo neke
^Ugodnosti, ki jih boste premagali le s potrpežljivostjo. V takem
'■^nju boste veliko rešili in končali neke obveznosti. V osebnem
^ijenju je vse lepo, neka vest pa vas bo še posebej razveselila. Ni
'J^ga konec, le če hočete.
^korpion_24.10.-22.11.
^^burjanje, manjši spori in nerazumevanje so prisotni že nekaj
'sa. To je posledica izrazitih družabnih stikov in splošnega stanja.
^ nekaj od tega lahko vplivate sami oziroma morate, ali boste
^^^utili hude posledice. Osvežite čustva s staro simpatijo.
ljtrelec__23. 11.-21. 12.
^^e stvari ne bodo šle gladko, zato boste vložili še več truda kot
°siej. Neke obveznosti lahko počakajo. Pričakujte, da boste ner-
'^^ni in to vaše stanje prenašali na okolico. Ne pozabite, vaše delo
[^amo vaše. Konec tedna bo zanimiv. Mish vam uhajajo drugam.
j<ozorog_22. 12.-20. 1.
^^e počutje bo vsak dan boljše, s^ se ne boste jezili za nič. Manjše
•Všečnosti so možne, vendar boste iz njih potegnili nekaj, kar vam
•'^rnalu prišlo prav. Vse kar se vam bo zgodilo, bo ugodno, kar se
''^aša tudi na osebne stike z osebami iz bližine. Kar vas ima dole-
^Vvas bo.
j^odnar_21. 1.-19. 2.
^jhna verjetnost je, da boste doživeli nekaj posebnega. Četudi se
Pojavile manjše neugodnosti, te ne bodo bistveno vplivale na
počutje. V osebnem življenju pazite na neko osebo. Ni taka,
Jl£e ieji prikazati. Če popuščate, zahtevajte to tudi od partnerja.
_20. 2.-20. 3.
°Sibajte se vsemu, kar vas utruja, saj boste vsak dan bolj občut-
V kolikor se ne boste kontrolirali, bo prišlo do nečesa. Ne
''^Jte na potovanje, vrnili se boste praznih rok. Nekaj časa preži-
^ v krogu, ki mu zaupate. Za nekaj se splača boriti.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 191
Z Rogaško in Zdraviliščem v letu kakovosti
OB 320-letnlcl zaravlllšča lavna raOllska odOaJa Radia Celje
v Rogaški Slatini je lepo,
ve povedati vsakdo, ki se je
kdaj srečal s tem zdravili-
ško-turističnim krajem.
Zlasti se lepe govorice sliši-
jo na račun Zdravilišča,
kjer se je marsikomu vrnilo
zdravje in od koder je prine-
sel domov veliko prijetnih
spominov in vtisov. Zlasti
vtisov, kajti v Zdravilišču
Rogaška Slatina gostoljub-
je ni več samo navodilo, je
postalo navada.
Leto 1985 so v Zdravilišču
Rogaška Slatina proglasili za
»leto kakovosti«. Že vedo,
zakaj. Kakovost se jim boga-
to obrestuje, saj je zadovo-
ljen gost n^ učinkovitejša
propaganda, ki privablja iz
leta v leto več gostov. Je tudi
najboljša deviza v vsako-
dnevni bitki za goste iz tu-
jine.
Letos praznuje Rogaška
jubilej, 320-letnico zdravili-
ške in turistične dejavnosti.
V letu kakovosti so v Zdravi-
lišču pripravili vrsto ativno-
sti, vse z enim samim name-
nom, da bi bili gostje zado-
voljni. Ena teh je bila tudi-
javna radijska oddaja, ki jo je
Radio Celje pripravil skupaj
z Zdraviliščem. Prireditev je
bila pretekli torek v zdravili-
ški'»kristalni dvorani«.
Pri organizaciji javne ra-
dijske oddaje smo imeh v
mishh eno: ponuditi vsako-
mur nekaj, za vsak okus in
zahtevnost. Zato je bil pro-
gram pester, raznolik, tudi
kakovosten. Kako se bodo
gostje Zdravihšča Rogaška
Slatina odzvali našemu
skupnemu povabilu na sre-
čanje, nas je skrbelo. Pa je
bila bojazen okoli prazne
dvorane čisto odveč. Polna
dvorana je za slehernega or-
ganizatorja veliko zadovolj-
stvo. Po odzivu publike lah-
ko malce samovšečno oceni-
mo tudi to, da ji je bil pro-
gram všeč. Nekaj pripomb
(upravičenih) smo shšali na
račun (pre)glasnosti v dvora-
ni. Ker smo celotno priredi-
tev posneh na magnetofon-
ski trak in jo v nedeljo posre-
dovali še poslušalcem Radia
Celje prek radijskih valov, je
bilo treba poskrbeti za ozvo-
čenje. Zdraviliščna Kristalna
dvorana-pa s svojo svetovno
priznano akustiko ne prene-
se kaj dosti sodobnih sne-
malnih aparatur. Zato se vsa-
komur, ki je bil zaradi jako-
sti zvoka prikrajšan za uži-
tek, opravičujemo.
Da je bil program priredi-
tve zares kakovosten in pe-
ster, govori že izbor nastopa-
jočih. Gostom Zdravihšča in
občanom iz Rogaške Slatine
so se predstavili: Celjski in-
strumentalni kvintet, zabav-
ni ansambel »Plamen«, igral-
ka Slovenskega ljudskega
gledališča iz Celja Nada Bo-
žiče va, pianist Matjaž Želez-
nik iz Celja, pevec Nace Jun-
kar iz Ljubljane in domači
moški pevski zbor Zdravili-
šča Rogaška Slatina. Pro-
gram prireditve sta povezo-
vala Mateja Podjed in Janez
Vedenik.
Celjski instrumentalni kvintet je že uveljavljeno ime na slovenski narod-
nozabavni sceni. Domačina Francija Pirša vsi dobro poznamo, manj pa
njihovo pevko Vero Šabec, ki je s kvintetom tokrat prvič nastopila. Ni
kaj, svoj »ognjeni krst* je dobro prestala. Sicer pa se »Ciku« obeta dolgo,
vroče poletje, saj popraševanje po njih prihaja od vsepovsod.
Točka, ki je najbolj sodila v program, ki se je odvijal v akustično
svetovno znani zdraviliški Kristalni dvorani, je bil nastop pianista Mat-
jaža Železnika iz Celja. Navdušil je s Chopinovim »Valčkom* in podpuri-
jem »večno mladih* melodij.
Darko Bizjak, direki
Zdravilišča Rogaška Slai
na, je povedal, da boi
osrednje prireditve ob 3i
letnici Zdravilišča konce,
avgusta in v začetku s«
tembra, o uspehih celota
ga kolektiva pa tole: »Ni
letošnji načrt je precej ai
biciozen, ker želimo poy
čati število nočitev za okt
20 odstotkov, kar je, glei
na lansko rekordno leto, v
lik zalogaj. To pomeni tu
360 tisoč nočitev, od teh I
do 160 tisoč tujih gostov i
približno 40 odstotki
vseh. Kakor se Rogaška SI
tina na novo ureja in po»
dablja, tako raste poprai
vanje na tujih tržiščih. K
zen že znanih Avstrijce
Zahodnih Nemcev in Ital
janov, prihaja v Rogaši
Slatino vse več gostov
Skandinavije, iz dežel Bli
njega Vzhoda, povečan pa,
tudi obisk gostov iz Zdrui
nih držav Amerike, račun
mo pa še na Angleže. Tal
naj bi postala Rogaška t
kakšen »svet v malem«. '
pa od delavcev Zdrav Hiš
terja veliko znanja, kak
vostne storitve. Zato
naključje, da smo letoši
jubilejno leto poimenovi
»leto kakovosti*.
Zakaj je moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina požel največ aplavza, najbrž ni
treba ugibati. Devetnajst let star zbor, ki ga že enajst let vodi Franc Plohi, je svojo
kakovost potrdil že na številnih nastopih in koncertih v domovini in v svetu. Takoj po
nastopu jih je čakala redna vaja.
Zabavni ansambel »Plamen« osvaja mlada in manj mlada srca. Svoj program prilagaja
svojim zvestim poslušalcem, kijih je vedno več. Zato je mlada skupina, ki jo vodi Zvone
Tepeš, vedno bolj iskana na takšnih in podobnih prireditvah, kot je bila v Rogaški
Slatini. Kaže, da so tudi tokrat najbolj ogreli z uspešnico »Nina« in prav v ta čas segajočo
popevko »Vonjpoletja«.
Igralka Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja Nai
Božičeva si je za nastop izbrala humoresko Kristili
Zywulske »Zmagoviti kolektiv«. S primernim skladjd
kakovosti, humorja in satire je znala izzvati smeh I
seveda, aplavz poslušalcev.
Načeta Junkarja vse pogo-
steje srečujemo na zabavni
sceni, čeravno je stalni član
ljubljanske operne hiše. Na
prireditvi je povedal, da se
ne namerava odreči niti
petju v Operi niti zabavne-
mu žanru. Oboje bo nekako
uskladil. V Rogaški Slatini
pa je zapel znano pesem
»Očnica« (Edelweiss), pe-
sem Ti si moja melodija Ota
Pestnerja in pesem D^ti
Bertija Rodoška.
Tekst iMARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 25
Štirinajst odprtih liazenuir na Celjskem
Večino bazenov bodo odprU do konca /unija. Malo novosti, različne cene, za zabavo slabo poskrbljeno
čeprav uradno še ni nastopilo poletje, pa se zaradi
lorazmerno toplega vremena številni ljubitelji plavanja
je o/irajo za kraji, kjer imajo letne bazene in bi se dalo ob
lončenju tudi namakati ali kar zaplavati. Ker so naše reke
redno bolj umazane, je razumljivo, da se ljudje vse bolj
ismerjajo na bazene. Čeprav imamo teh na širšem celj-
liem območju štirinajst, pa je to za vrhunec sezone vseeno
pDOgokje premalo. Zlasti ob koncu tedna je na bazenih,
(ar še posebej velja za tiste z ogrevano ali termalno vodo,
udi po tisoč kopalcev, kar že otežkoča prijetnost kopanja
0 tudi varnost, saj je pregled nad takšno množico ljudi
«lo otežkočen.
' Upravljalci bazenov ne upo-
tevajo gneče, saj žehjo zaslu-
iti vsak dinar, to pa seveda ni
obro. Ah bo res treba počaka-
i na nesrečo, da se bomo do
akšnih  problemov  drugače
)bnašali. Pri pripravi pregleda
) bazenih na Celjskem smo tu-
li ugotovili, da pri večini baze-
lov ni najbolje ali sploh ni po-
ikrbljeno za varstvo s strani ta-
10 imenovanih kopaUških
nojstrov ali ljudi, ki imajo iz-
)it iz znarya reševanja iz vode.
Iz leta v leto tudi opažamo,
la na bazenih zelo malo ponu-
jajo tistim, ki samo poležavajo
)od vročim soncem ali se hla-
iijo v vodi. Razen bifeja in
norda še glasbe iz zvočnika,
dmgega ni.
DobiU smo podatke za vseh
štirinajst bazenov, ki so v
Atomskih Tophcah (trije),
Šentjurju, Zrečah, Slovenskih
Konjicah, Rimskih Toplicah,
Radečah, Moziiju, Vranskem,
Preboldu, Šoštanju, Titovem
Velenju in Celju. Med vsemi je
i^eliko razUk - od odpiralnega
^asa do splošne urejenosti in
tudi cen.
i^elje: delovne
ikcije
Celjski bazen ob Ljubljan-
*i cesti sedaj upravlja Pla-
valni klub Klima-Neptun, ka-
*'"ega člani sami urejujejo
>kolico, da bi bil bazen čim-
>fej pripravljen.
Ko bo urejen solarni sistem
^0 voda v bazenu topla 25 do
■° stopinj. Celjski bazen naj bi
*<^prli šele sredi junija. Trenut-
no so pri montaži solarnega si-
'^ma za deset dni v zaostan-
ku- Zemeljska dela so člani
^uba opravili sami in so
j^ednotena na dva milijona
»narjev. Osem milijonov je
'Uspevala ZTKO Celje, saj gre
^ prioritetno investicijo na
Portno rekreativnem področ-
letos v Celju. Celotna inve-
"cija je 15 milijonov din. Na-
so izdelali pri ITC v Celju,
'^la izvaja za to specialno
!?Posobljen obrtnik iz Radov-
cevi so iz Lučanov v Srbi-
Ji.Pri montaži pa sodeluje tudi
'^'^erva. Da bodo lahko celot-
5° investicijo izpeljaU, gre zah-
tudi mnogim delovnim or-
'Snizacijam, ki so prispevale
^oj delež.
,^0 besedah predsednika
^^ba Draga Vračuna bo z so-
larnim sistemom podaljšana
plavcdna sezona v pozno jesen,
prihodnje leto pa se bo lahko
začela že 15. maja.
Na celjskem bazenu je tudi
bife, možno pa seje okrepčati z
enolončnicami in pijačo tudi
na vrtu hotela Merx. Imajo tu-
di bazen za otroke, ležalnike,
sončnike in mize za namizni
tenis. Cene še niso znane, bodo
pa nekohko višje kot lani.
Mozirje: ribiči In
bazen
Turistično društvo Mozirje
bo, če jim bo ribiška družina
Mozirje to dovolila, do konca
junija očistilo in uredilo oko-
lico mozirskega kopališča.
Zato, ker je kopališče poveza-
no s strugo Savirye, katere vo-
da je še mrzla, pred 1. julijem
kopahšča ne bodo odpirah. Še
največ težav bodo imeh z ure-
janjem okoUce, saj gradbinci
Vegradovega tozda iz Ljublja-
ne še niso sanirali stanja, ki so
ga v okolici kopališča pustili
po gradnji kolektorja.
Radeče: urejanje
okolice bazena
v Radečah imajo izredno
lep bazen, ki pa ga v tem času
obnavljajo, saj okoli njega po-
lagajo ploščice, kasneje pa
bodo uredili še okolico. Kori-
to so obnoviU pred dvemi leti.
Z manjšimi gradbenimi deli
naj bi celjski Ingrad zaključil
do 10. junija, bazen pa bodo
odprli 20. junija. Vstopnina bo
letos nekoliko višja kot lani, ko
je bila za odrasle 50 din. Koliko
bo, še ne vedo. Imeli bodo tudi
mesečne karte. Ob bazenu je
tudi bife s pijačo, sendviči in
jedmi na žaru. Parkirišče ni
urejeno. Kopališkega mojstra
nimajo, bodo pa za sezono za-
poslih dobrega plavalca, ki di-
lahko pomagal ob morebitnih
nesrečah. Že prihodnje leto pa
naj bi dobih tudi kopaUškega
mojstra.
Šoštanj: odprto vsak
dan
Bazen v Šoštanju so odprli
1. junija, odprt pa je skozi ves
teden vsak dan od 9,30 do 19.
ure.  Temperatura  vode  je
21-23 stopinj, ogrevajo jo pa iz
termoelektrarne. Vstopnina za
odrasle je 100 din, za mlade od
5 do 15 let 50 din, otroci do pet
let pa se kopajo zastonj. Za šol-
ske ah druge skupine nimajo
nobenih olajšav. Mesečna
vstopnica je 800 din, z omarico
pa 1000. Za otroke je mesečna
vstopnica 400 din. Ležalnikov
nimajo, kabina stane dodatnih
50 din, za varstvo pa skrbijo
štirje kopališki mojstri. Ob ba-
zenu je tudi bife, v neposredni
bUžini pa velik parkirni pro-
stor. Prehraniti se je možno tu-
di v bližnjem Kajuhovem hote-
lu. Šoštanjski bazen ima to
prednost, da ima okoh plaval-
nega korita veliko lepo ureje-
nih travnatih površin z drev-
jem in okrasnim grmičevjem.
Dovolj je tudi koškov za od-
padke.
T. Velenje: tudi
pogodbe z delovnimi
organizacijami
Bazen v Titovem Velenju,
ki ga upravlja Rdeča dvora-
na, so odprli že 25. maja. Zu-
nanje temperature niso naj-
bolj primerne za kopanje,
vendar Velenjčani z njimi ni-
majo težav, ker vodo v bazenu
ogrevajo. Poprečna tempera-
tura vode je 27 °C.
Otroci do 7 let lahko obisku-
jejo bazen zastonj, otroci do 14.
leta plač^o 70 din, odrasli pa
morajo odšteti za kopanje 100
din. Velenjčani lahko kupijo
tudi mesečno karto, ki stane za
otroke do 14 let 1000 din, za
odrasle pa 1500 din. Rdeča
dvorana sklepa tudi pogodbe z
večjimi delovnimi organizaci-
jami.
Letos so sklenili pogodbo z
Gorenjem in sozdom Rek
Franc Leskošek-Luka, ki sta
vsak za svoje delavce odštela
450.000 dinarjev.
Velenjčani števila kopalcev
ne omejujejo, tako da brez gne-
če ne gre, vendar upravljalci
bazena dobro skrbijo za var-
nost. V sezoni sta ob bazenu
nenehno dva reševalca, število
redarjev pa se giblje od treh do
šestih, odvisno od števila ko-
palcev.
Bazen je odprt vsak dan od
9,30 ure do 18,30 ure, kopalci
pa lahko med kopanjem upo-
rabljajo teniška, košarkaška in
odbojkarska igrišča, ki so v ne-
posredni bližini bazena. Mož-
no je tudi igranje namiznega
tenisa. Kopalci lahko koristijo
tudi usluge bifeja Kopahšče,
na bazenu pa jim nudijo tudi
več vrst jedil, predvsem na ža-
ru, in pijačo.
Šentjur: vzdrževalna
dela
Bazen v Šentjurju naj bi od-
prli 20. junija. V teh dneh po-
tekajo vzdrževalna dela, večjih
novosti pa ne pripravljajo. Tu-
di za ceno se še niso dogovori-
h. Na bazenu si bodo kopalci
lahko sposodili ležalne deske,
zavih v bife, za vse ostalo pa
bodo morah sami poskrbeti. V
bližini naj bi sicer zgradili tri
tenis igrišča, vendar bo to šele
avgusta. Za varnost na bazenu
bosta skrbela dva kopališka
mojstra.
Vransko: ogrevana
voda
Na Vranskem bodo kopališ-
če, v katerem je voda ogreva-
na s sončnimi kolektorji, od-
prli v soboto, 8. junija. Za
odrasle bo vstopnina 80 dinar-
jev, za otroke pa petdeset. Pri
kopahšču na Vranskem je tudi
bife, ki ga upravlja Hmezadova
delovna organizacija Gostin-
stvo-turizem oziroma hotel
Slovan Vransko, v katerem je
mogoče dobiti pijače, razne na-
politanke, bobi palčke in send-
viče.
Prebold: tudi trim
steza
Kopališče v Preboldu bodo
odprli 20. junija. Vstopnina za
odrasle bo 100 dinarjev, za
otroke pa petdeset. Na bazenu
je tudi restavracija, ki jo uprav-
lja hotel Prebold in obljublja-
jo, da bo moč dobiti pijače, sla-
doled ter sendviče. Na obeh
kopahščih imajo tudi ležalnike
in stole.
1 Prednost preboldskega ba-
zena je tudi v tem, da ima trav-
nato okolico, v neposredni bU-
žini pa prijeten gozd, kjer je
dovolj sence za tiste, ki ne pre-
nesejo prevelike vročine.
Slov. Konjice in
Zreče: kabine In
dogrevanje
če bo vreme lepo, bodo v
Slovenskih Konjicah in Zre-
čah odprli bazena v soboto.
Upravljalec bazenov je
ZTKO, vzdrževalec pa Komu-
nalno podjetje.
Nekaj novosti ob bazenu se
letos obeta predvsem Koi\jiča-
nom. Dobili bodo kabine in do
sredine sezone naj bi bil nared
tudi bife, kjer si bodo lahko
kopalci kupili pijačo in prigri-
zek. Cene za vstop na bazen še
nimajo določene, vendar pa ne
gre prezreti podatka, da so de-
lovne organizcije v konjiški
občini podpisnice samouprav-
nega sporazuma o vzdrževanju
bazenov v Zrečah in Sloven-
skih Konjicah, na osnovi tega
pa imajo delavci teh organiza-
cij in njihovi otroci prost vstop
na bazen. Odprt bo od 10. do
18. ure, vsak dan. Čistilne na-
prave skrbijo za čisto vodo, ko-
pališki mojster pa za varnost
na bazenu. Bazen v Zrečah tu-
di-dogrevaj o.
Atomske toplice pri
Podčetrtku: trije
bazeni
Atomske toplice v Podčetrt-
ku imajo v svojem kampu 6zi-
roma starem delu zdravilišča
tri odprte bazene. Eden je
olimpijski, drugi v izmeri
20 X 10 metrov in še otroški
bazen. Termalna in zdravilna
voda ima temperaturo od 28 do
32 stopinj Celzija. Kopališče je
odprto že od 1. maja, zaprli pa
ga bodo predvidoma zadnjega
septembra. Je lepo urejen,
opremljen s skupinskimi ležal-
niki, ki so zastonj, sicer pa je
vstopnina za odrasle 150 dinar-
jev in za otroke 100 dinarjev. V
sklopu kopolišča je še resta-
vracija, kjer se da razmeroma
poceni okrepčati in osvežiti. V
kampu je vsako soboto ples.
Za tiste, ki bi zeleh v Podčetrt-
ku ostati dlje časa, je v kampu
na voljo 150 prikolic. Za var-
nost v kampu je poskrbljeno
tako podnevi kot ponoči. Do-
bre so tudi avtobusne zveze,
železniško postajališče pa je v
neposredni bližini kampa.
Rimske Toplice:
gneča, da je težko
plavati
s 1. majem so tako kot vsa-
ko leto odprli tudi bazen v
Rimskih Toplicah, kjer je
temperatura vode 32 stopinj,
pri vhodu pa še nekaj stopinj
več. Odrasli morajo za ves dan
odšteti 100 din (po 14. uri 80),
šolska mladina 70 (50) in pred-
šolska 50 (30) din. Imajo tudi
30 novih ležalnikov, medtem
ko je izposojevalnina za oblazi-
njene, teh je deset, 70 din, koli-
kor so tudi sončniki in kopal-
ke. Bazen je odprt ves teden,
razen ponedeljka, od 8. do 18.
ure, čistijo pa ga še ob nedeljah
in četrtkih zvečer. Ob bazenu
je tudi bife. Trenutno je med
tednom okoh 150 plavalcev, ob
sobotah in nedeljah pa celo do
700 in še več, tako da se ne da
več normalno plavati. S tem se
tudi pojavlja vprašanje, koliko
ljudi lahko kakšen bazen
sprejme, da ne pride do nelju-
be gneče. Za varnost je po-
skrbljeno, imajo pa tudi nekaj
parkirnih prostorov. Člani tu-
rističnega društva Rimske To-
plice si lahko nabavijo tudi
Jsarte za vso »ezonOc^________________
velenjskem bazenu kopalci že veselo čofotajo.
EDI MASNEC
26. STRAN - NOVI TEONIK
6. JUNIJ 191
Leiala na tleh, piloti pa...
Tekmovalci Imajo na državnem prvenstvu v Jadralnem letenju smolo z
vremenom
Prvenstva v jadralnem letenju
so v mnogočem odvisna od vre-
menskih razmer in zato se pogo-
sto zgodi, da morajo jadralci tu-
di po več dni čakati na ugodne
tekmovalne razmere. Žal je letos
tako tudi na 30. državnem prven-
stvu, ki ga organizira Aeroklub
Celje.
Člani tega letalskega kolektiva
so se potrudili, da bi to prvenstvo
čimbolje izpeljali in so mislili tudi
na trenutke, ko morajo letalci
ostati na tleh. Tako se po letališču
razlega prijetna glasba, piloti se
zbirajo v skupinah, kjer se pogo-
varjajo in izmenjujejo izkušnje.
Organizator se je dogovoril tudi
za obisk Pivovarne Laško, tako
da kljub slabemu vremenu za ja-
dralno letenje pilotom ni dolgčas.
To pa še posebej zato, ker so
morali doslej že večkrat prisilno
pristati daleč izven lovskega leta-
lišča in so se nekateri vračali na
letališče tudi v poznih jutranjih
urah. Tako so izkoristili predahe
za počitek in nabiranje moči za
nove polete.
Seveda pa bi radi organizatorji
čimprej opravili vsaj štiri potreb-
ne tekmovalne dneve, da bo pr-
venstvo priznano. Peter Karner,
upravnik letališča in vodja tek-
movanja zato pravi, da jim v takih
razmerah tudi najnovejša napra-
va meteosat ne more pomagati.
Vseeno pa upa, da se bodo sredi
tedna vremenske razmere izbolj-
šale, tako da bodo lahko opravili
tudi daljše polete, saj sedanje eta-
pe ne dajejo pravega razmerja
moči med posameznimi tekmo-
valci.
Tudi Stane Bizilj, vodja tekmo-
valne komisije, ni preveč zadovo-
ljen z dosedanjim potekom tek-
movanja. Pravi tudi, da ima ta ko-
misija sedaj precej manj dela kot
nekoč, ker sedaj izračunavajo re-
zultate s pomočjo računalnika.
včasih pa so to delali »peš«. Tudi
s fotografiranjem zdaj ni več takš-
nih težav kot je bilo včasih, pravi.
Vsak jadralni pilot mora namreč
fotografirati kontrolno točko in
ravno zaradi slabih posnetkov je
bilo večkrat na takih tekmovanjih
kar precej diskvalifikacij.
Bogdan Lilija, član celjskega
Aerokluba, je moral dosedaj že
dvakrat zasilno pristati. In sicer
na letališčih v Murski Soboti in
Varaždinu. Sam pravi, da taki za-
silni postanki spadajo k jadralne-
mu letenju in tudi, če včasih pri-
stanejo na kakšni njivi, največ-
krat hitro najdejo skupen jezik z
lastnikom, saj je tekmovanje za-
varovano in tako dobijo prizadeti
škodo povrnjeno.
Verjemimo vremenski napove-
di Petra Karnerja, da se bo vreme
izboljšalo in da bodo jadralni le-
talci le prišli na svoj račun in
opravili čimveč dobrih poletov na
našem nebu.
FRANČEK PUNGERČIČ
Na 30. državnem prvenstvu v ja-
dralnem letenju v Levcu sodelu-
je 42 jadralcev iz 13 jugoslovan-
skih letalskih klubov. Med njimi
je je tudi 7 celjskih tekmoval-
cev: Franc Peperko, Bogdan Lili-
ja, Janez Poglajen, Tomaž Ber-
ginc, Janez Habjan, Črtomir Rej-
nik in Marjan Skalicki.
Med mladimi je za jadralna letala veliko zanimanje, zato se večkrat
zberejo ob njih. Seveda jim jadralni piloti radi razložijo in pokažejo
vse kar jih zanima, saj si tako pridobivajo mlade prijatelje, ki jih
bodo mogoče nekoč zamenjali.
Jadralno letalo je treba za tekmovanje dobro pripraviti in očistiti, (
čim lažje drsi po zraku. Tudi državni prvak Franc Peperko iz Cel
pred vsakim tekmovanjem skrbno pregleda in očisti svoje letalo.
Lepo razvrščena jadralna letala na letališču v Levcu nudijo iz zra
enkraten pogled. Vseeno pa bi bilo te dni, ko je Aeroklub Ce
organizator 30. državnega prvenstva v jadralnem letenju bolje, če
bila več v zraku kot na tleh. Žal vreme organizatorjem ni naklonjei
Ljubečna Celje za večji izvoz
Letos so osvojili nekaj novih zunanjetrgovinskih tržišč
Proizvodni program Ljubečne Celje obsega izdelavo
klinker keramičnih ploščic, opečnih izdelkov vseh vrst,
mlevskih izdelkov (tenisit in hlevit), ogi-mas za popra-
vilo peči, samotnih cevi in protiutež! za proizvodni pro-
gram Gorenja.
Kljub temu, da je bilo lanko leto in tudi začetek letoš-
njega za opekarnarje zelo težko, saj na vsem jugoslovan-
skem trgu vse bolj opažajo stagnacijo povpraševanja po
izdelkih te vrste, pa v Ljubečni Celje beležijo dobre
poslovne rezultate. Tudi povpraševanje po keramičnih
izdelkih je na našem trgu vse manjše, zato so se v Lju-
bečni Celje odločili, da skrb namenjajo večjemu izvozu in
širjenju svojih proizvodnih programov.
Za 30 odstotkov večji obseg proizvodnje
Letos so pri proizvodnji keramičnih izdelkov v Lju-
bečni Celje povečali fizični obseg proizvodnje za 30
odstotkov. Glede na to, da so ostali jugoslovanski proizva-
jalci svojo proizvodnjo zmanjšali in se hkrati še otepajo z
izgubami, je poslovni uspeh Ljubečne Celje še toliko
večji. V Ljubečni Celje so s tozdom Keramika dosegli kar
polovico celotne akumulacije jugoslovanske keramične
industrije.
Sicer pa namenjajo v Ljubečni Celje v svojih proizvod-
nih programih posebno pozornost proizvodnji keramič-
nih ploščic. Tako bodo letos ob realizaciji vseh pogodb in
plansko zastavljenih nalog dosegli z izvozom keramičnih
ploščic kar 20 odstotkov vrednosti skupne proizvodnje.
Letos širijo izvoz
Zaradi manjšega povpraševanja po svojih izdelkih na
jugoslovanskem tržišču, so v Ljubečni Celje pričeli že
pred leti večati izvoz. Tako so v svoje načrte za letošnje
leto zastavili tudi nalogo za kar 50 odstotno povečanje
izvoza na avtrijsko in italijansko tržišče. Ob povečanem
izvozu na še osvojena tržišča pa so si utrli mesto tudi na
prodajnih trgih Francije, Belgije in Nizozemske.
V Ljubečni Celje so s tehnološko posodobitvijo proiz-
vodnje keramičnih ploščic dosegli tudi večjo kakovost in
raznolikost ponudbe. Kljub dobremu delu in skrbi za
razvoj proizvodnje pa se v Ljubečni Celje otepajo z viso-
kimi stroški energije, ki so na jugoslovanskem trgu zelo
neenotni, saj dosegajo tudo do dvakratni razkorak med
najnižjo in najvišjo ceno.
V svojih izvoznih prizadevanjih pa so v Ljubečni Celje
letos dosegli tudi prodor s prodajo opečnih izdelkov na
avstrijsko tržišče, kar doslej še ni uspelo nobenemu jugo-
slovanskemu proizvajalcu.
Do marca 1986 bo končana tunelska peč
Dokončanje začete investicije v novo tunelsko peč za
opečne izdelke je za Ljubečno Celje izrednega strateškega
pomena, saj bo ta peč omogočila širitev proizvodnje in
tudi do 30 odstotni prihranek pri energiji. Ob vse višjih
cenah energije in manjšemu povpraševanju po sedanjem
programu opečnih izdelkov je tunelska peč prav gotovo
potrebna naložba.
Nova tunelska peč bo Ljubečno Celje veljala 300 milijo-
nov dinarjev, od tega so 60 odstotkov vrednosti zbrali v
delovni organizaciji, ostalih 40 odstotkov pa krijejo s kre-
diti dobaviteljev opreme.
Ljubečna Celje in krajevna skupnost
Ljubečna imata skupni praznik
Od 10. do 15. junija bodo v krajevni skupnosti Lju-
bečna potekale prireditve ob skupnem prazniku delovne
organizacije in kraja. V tem času bodo v delovni organiza-
ciji pripravili tudi slavnostno sejo delavskega sveta, na
kateri bodo podehli priznanja najuspešnejšim delavcem
in poslovnim partnerjem, prikazali pa bodo tudi ročno
izdelovanje opeke. Ob praznovanju so pripravili tudi
športna srečanja, na katerih se bodo pomerili delavci
Ljubečne Celje, Čometa in Uniorja ter krajani.
Ob prazniku bodo odprli tudi novo tenis igrišče, ki so ga
z udarniškim delom zgradili delavci Ljubečne Celje. O
dobrem sodelovanju delovne organizacije s krajevno
skupnostjo pa pričajo tudi načrti za izgradnjo večjega
športnega igrišča, ki bo namenjeno tako delavcem kot
seveda tudi krajanom Ljubečne.
j|^JUNI^198^
NOVI TEDNIK - STRAN 27
28. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 19
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Rododendroni v vrtu
Zimzeleni vrtni rododendroni. V vrtovih gojimo,
kot smo zapisah v prejšnjem zapisu, največ križance,
ki so jih žlahtnitelji vzgojili v zadnjih stopetdesetih
letih. Križanci so odpornejši na mraz, prilagodljivejši
na okolje in tudi lepši, vsaj po večini. Izhodiščne,
matične rastline za prve križance so prihajale v
Evropo, oziroma v Anglijo iz raznih delov sveta. Naj-
važnejši med njimi so: Rhododendron ponticum- tega
so v Anglijo prinesli iz Portugalske in Male Azije leta
1863; Rhododendron Catavbiense so iz Severne Ame-
rike prinesli leta 1809; Rhododendron Caucasicum so
prinesli s Kavkaških gora leta 1803; Rhododendron
arboreum pa so prinesh z območja Himalaje in je leta
1825 v Angliji prvikrat zacvetel. Od tod so prinesli še
Rhododendron campanulatum in iz Severne Amerike
še Rhododendron maximum. Te vrste so dale novim
križancem rdečo, rožnato, belo, vijoličasto in rumeno
barvo z mnogimi vmesnimi odtenki. Nastaloje veliko
križancev, oziroma sort. Število gre v tisoče. Žlahtnite-
lji so na delu še danes in še vedno nastajajo nove.
Vse naštete vrste in njihove sorte spadajo v skupino
zimzelenih rododendronov, listov pozimi ne odvržejo
(mednje spadajo tudi lončne azaleje). Vsi rododen-
droni so po svoji rasti lahko čisto majhni, komaj kak
decimeter vehki, pa prek srednje vehkih do prav veli-
kih grmov. Podobno je tudi s cvetovi. Razne vrste in
sorte imajo od drobnih, kak centimeter velikih pa do
večjih, tudi 8 cm velikih cvetov. Ti so vedno združeni v
socvetje, v šop cvetov. Ko rododendroni pozno spo-
mladi odcvetijo, jim ostanejo zeleni hsti, ki imajo v
vrtu prav tako svojo vrednost. Tudi listi so različne
velikosti. Oblika, površina in barvni odtenek lista so
zadosti raznoliki, da v vrtu ne ustvarjajo prevelike
monotonosti. Rhododendrone upravičeno prištevamo
med najlepše vrtne grmovnice.
Listopadni rododendroni. Dosedanja razmišljanja o
rododendronih so veljala zimzelenim vrstam in sor-
tam. Imamo pa še drugo skupino, katerim listje vsako
jesen odpade in jih imenujemo listopadni rododen-
droni. Star vrtnarski naziv zanje je vrtne azaleje (kakor
naše pontske azaleje, lončne azaleje so tiste, ki jih
gojimo v loncih). Predniki iz te skupine so prišli iz
Daljnega vzhoda, največ pa iz Severne Amerike. Poleg
tega, da jim vsako jesen odpade listje, so od zimzelenih
različni še po tem, da prenašajo več sonca, večjo sušo
in zimo ter spomladi cvetijo pred ponovnim oliste-
njem. Zato je ta skupina priporočljiva za začetnike, ker
je pač nekoliko manj zahtevna. Seveda pa hoče enako
zemljo kot prva.
Zaščita proti zimi pri njih ni potrebna, ker ne poze-
bejo, pač pa moramo upoštevati, da jih pozimi radi
obgrizejo zajci.
(Prihodnjič: Rast in družba rododendronov).
HOTRIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Lestvic! Radia Celje
Zabavne melodije:
1. WE ARE THE VVORLD - USA FOR AFRIKA
2. ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
3. NAD MESTOM SE DANI - DITKA HABERL
4. GU GU PLAY FOR YOU - GU GU
5. TOGETHER IN ELECTRIC DREAMS - GIORGIO
MORODER WITH PHILIP OAKEY
6. NADA - GABV NOVAK
7. VONJ POLETJA - PLAMEN
8. SEXCRIME - EURVTHMICS
9. MARGARETA - GLOBUS
10. ZA MILION GODINA - YU ROČK MISIJA
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1. DEKLE POVEJ-SLAK
2. NAGELJ IN ZELENI ROŽMARIN - SAVINJSKIH 7
3. DOLGE CESTE - OGLARJI
4. NAJIN SVET ŽELJA - SLAVČEK
5. ČEZ PLOT - ŠIK
6. POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL - HENČEK
7. SPOMINI-TRIM
8. MAMICA - MATIJA SLAK
9. PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
10. NA SPREHOD-GORENJCI
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
Nagrajenca: Armando Kranjc, Zagrad 60 e, Celje
Gelca Šorli, Tratna 23, Grobelno
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
RECEPT TEDNA
Lešnikova torta
Potrebujemo: 200 g moke, 350 g sladkorja, 200 g lešnikov,)
50 g rozin, 50 g škroba, 6 jajc, 80 g masla, eno vrečko pecilnega
praška, 60 g mlečne čokolade v prahu, 1 kozarec mlačnega
mleka, 200 g mandeljevih mrvic, 2 žlici marelične marmelade
in naribano limonino lupino.
Lešnike prepražimo v pečici, jih zdrgnemo, da jim odstranimo
kožico in jih zmeljemo. V skledo damo moko, pomešamo s
škrobom in sladkorjem, čokolado, zmlete lešnike, dodamo
zmehčano maslo in med stalnim mešanjem jajce za jajcem.
Dodamo še oprane in namočene rozine, naribano limonino
lupino, pecilni prašek in mleko. Sestavine dobro pomešamo. Z
maslom dobro namažemo pekač in ga potresemo z moko, pome-
šano s sladkorjem. V pekač damo maso in torto pečemo v vroči
pečici pol ure. Ko je torta pečena, jo takoj zvrnemo iz modela in
ohladimo. Po vrhu jo premažemo z marelično marmelado in
potresemo z mandljevimi mrvicami. _ ,
ZDRAVILNE RASTUNE
Kresa
Kresa (f<lasturtium officinale R. spada med križ-
nice Cruciferae) in poznamo približno 90 vrst. Neka-
tere so zelišča, mnoge pa delujejo zdravilno. Naša
kresa, znana tudi kot vodna kresa, ima v zemlji
pravo, členkasto koreniko, iz katere poganja več do
30 cm visokih, votlih, robatih, vejnatih stebel s tem-
nozelenimi, sočnimi listi. Iz njihovih pazduh rastejo
korenine. Spodnji listi so pecljati z levičastimi, debe-
limi listki. Spodnji listi pa so kratko pecljati, srčasti
in priostreni. Beli cvetovi z rumenimi prašnicami so
združeni v kratek stisnjem grozd. Kresa cveti od
maja do jeseni. Raste ob potokih, studenich in vod-
nih jarkih, ponekod jo gojijo.
Kresa vsebuje eterično olje, ki je podobno gorčič-
nemu olju ter ima podoben farmakološki učinek. Dalje
ima veliko rudninskih soli, vitaminov, sluzi, grenčine
in fitosterole. Prisoten glikozid glukonastrcijin je nosi-
lec vsega delovanja vodne krese. Vse te snovi vplivajo
na kožo in sluznice ter povzročajo na jih dražljaje.
Tako kresa pospešuje delovanje prebavil, krepi želo-
dec, pospešuje prebavo in izločanje vode in je zborno
čistilo za kri. Krešo so poznali že v antičnih časih in so
jo močno cenili.
Krešo uporabljamo svežo ali pa jo lepo nabrano hitro
posušimo v senci na prepihu. Iz sveže krese stiskamo
čaj ali jo uživan\ kot solato. Iz posušene krese pripra-
Ijamo čistilni čaj in njen učinek pospešimo z dodaja-
njem lušterka, regratovih korenin in pekočih kopriv...
Iz vseh teh zdravilnih rastlin lahko stisnemo tudi sok
in tako solata kot čaj in sok čistijo kri, pospešujejo
delovanj&Tedvic, jeter in skratka vseh prebavnih orga-
nov. Ljud«lb zdravilstvo priporoča krešo pri slabokrv-
nosti, bledici, rumenici, pri spomladanski utrujenosti.
Ker vsebuje kresa neki naravni antibiotik, izboljša
ustno in črevesno bakterijsko ravnovesje. Med rudnin-
skimi snovmi vsebuje tudi nekaj joda, zato jo zlasti
Švicarji priporočajo kot solato pri ščitničnih motnjah.
Z rednim uživanjem krese se zmanjša nagnjenost h
kožnim izpuščajem. Dobro deluje tudi pri ledvičnih
težavah in pri težavah zaradi kamnov, ker ovira nji-
hovo nastajanje. Ker pospešuje delovanje prebavil in
povečuje odvajanje vode iz telesa, znižuje sladkor v
krvi in jo priporočajo kot čaj sladkorno bolnim. Prav
tako priporočajo izpiranje ustne votline s čajem iz
posušene krese pri spuščajih v ustih, vnetih dlesnih,
rahlih zobeh (majavost zob). Sveži krešin sok je zaradi
antibiotičnega učinka koristen za zdravljenje raznih
kožnih bolezni, ekcemov in mozoljavosti.
Ker vsebuje kresa veliko zdravlnih snovi, priporo-
čam, da jo gojimo kot solato tudi doma.
BORIS JAGODIC
BRALCI
SVETUJEJO
• Madeže od rje na belem
perilu odstranite tako, da da-
te na obe stani tanke rezine
limone, vse to prekrijete s
svilenim papirjem ter zlikate
z toplim likalnikom. Limo-
nin sok bo rjo razjedel. Za-
tem perilo normalno ope-
rete.
• Ovenele glave solate
osvežite tako, da ih date v
posodo z vodo, ki ste ji doda-
li malo limoninega soka. Vse
skupaj pustite v hladilniku
nekaj ur. Solata postane sve-
ža, kot da bi jo ravnokar na-
braU.
ELIZABETA OREL,
Radegunda
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČOP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa"50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
RADIO CEUE
ČETRTEK, 6. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z van
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Hortiki
turni kotiček, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.
Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00
živo: O problematiki gasilstva na Celjskem, 18.00 Zaklj
ček sporeda.
PETEK, 7. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes o
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila,9.30 Žveplometer, lOJ
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.
Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.1
Kronika, 17.15 Mladi mladim; Pred začetkom MDA, 18.1
Zaključek sporeda.
SOBOTA, 8. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vm
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski ko
ček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.1
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.(
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica Zabavn
melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDELJA, 9. 6.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.:
Onkraj srebrne črte, 10.45 Vedno lepe melodije, 11.00 Žv
plometer, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Lil
rama oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pc
dravi, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 10. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Športi
dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10-
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove ploši
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Šport
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 11. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes <
8.30 Obvestila. 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek spored
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdra^
16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resi
glasbe. 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek sp
reda.
SREDA, 12. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Pokličite in vprašaji
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koled
prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.
Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevn
skupnosti, 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.45 Akt'
alno, 18.00 Zaključek sporeda. \
JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 29
30. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ igi
PRODAM
OTROŠKI ftportni voziček, uvoien
»maciaren« 15.000 din In sedež
za hranjenje, kombiniran s hojl-
co za 5000 din prodam. VpraiatI
na tel. 22-623 dopoldan.
ŠKODO 110 R, letnik 77, reg. do
marca 86, prodam, informacije
tel. 32-294, do 21. ure vsak dan.
MERCEDES 300 D, letnik 75, pro-
dam. SlemenSek Jože, Vitanje
56.
ZAMRZOVALNO skrinjo Gorenje
3201, novo, prodam, cena
75.000 din. Inf. tel. 27-132.
GRADBENO parcelo 605 m^ že-
lezno pri PirešicI, prodam za 35
M. Tel. 25-151.
OPEL KADET 1.3 S, letnik 83, kot
nov, prodam. Tel. 33-909.
VODOINŠTALATERSKE NAVOJ-
NE čeljusti, komplet v kovčku -
novo (znamke Rothenberger),
prodam, ter črpalko za vodo, no-
vo (zalivanje vrtov), znamke
Lerch, prodam. Tel. 28-823.
HI-FI stereo 2 x 50 W z zvočniki
Iskra ugodno prodam. Informa-
cije na tel. 32-045.
KOSILNICO Gorenje, komplet z
obračalnikom, za 20 SM, ugod-
no prodam, (malo rabljeno). Jo-
že Korošec, Dol 18, Frankolovo.
AVTO FIAT 750, teliničnl do konca
novembra, prodam. Piki Jože,
Zg. Roje 3, Šempeter v Savinjski
dolini.
KRAVO FRiZIJKO, dobro molzni-
co, prodam ali zamenjam za
vozno kravo, štorman Karel,
Kropičica 45, Šentjur.
WALKMAN prodam za 9000 din.
Mirko Bošnak, Celovška 8,
Celje.
OTROŠKO POSTEUlCO z vlož-
kom, dobro oiiranjeno, prodam.
Tel. 710-445, popoldan.
ZASTAVO 101, motor 72, školjka
76, prodam kompletno aH po de-
lih. Cena 50.000 din. Tel. 710-820
ali Levstikova 1, Žalec.
ELAN GT 402, modro bel, s prikoli-
co in smučmi ter motorjem Evln-
rude 40 KS prodam za 250.000
din. Klicati od 18. do 21. na tel.
(063) 27-541.
MALO RABUENO BCS kosilnico,
petrolej bencin, prodam. Tel.
(063) 741-414.
AUDI 60 L, letnik 69, reg. do aprila
86, prodam. Ogled popoldan.
Jovanovič, Kidričeva 19, Celje.
DNEVNO SOBO, peč na olje,
ugodno  prodam.   Mariborska
158.
HIŠO prodam. Veranič Jože, Str-
mec 31 pri Vojniku.
MLADE KUNCE prodam, rdeči no-
vozetandec, za nadaljnjo rejo.
Veber, Trnovlje 125.
KRAVO frizijko, po telitvi, cena po
dogovoru, prodam. Gračner
Slavko, Pristava 9, Dobrna.
HIŠO, vseljivo, s centralno na pro-
metni točki, prodam. Grobelno
15.
TAKTOR TV 521, prodam. Ogled
vsak dan, Teršek Jože, Tovsto
19, Laško.
MOTORNO ŽAGO »štilarco« pro-
dam. Gaber Ivan, škrnice, Dob-
Je pri Planini.
KITARO MELODIJA, kolo na 10
prestav, gramofon Philips z bok-
si 2X10W, kasetni tranzistor
Sharp, prodam. Tel. 35-792.
ZARADI SELITVE prodam koruzo,
brano, risalnik, šrotar, 100 kom.
iesonitk razno pohištvo. Sluga
Marija, Hotunje 40, Ponikva.
PRIKOLICO, nosilnost 150 kg, za
kolo ali moped, prodam. Vale
Avgust, Zidanškova 27.
TRAKTOR Tomo Vinkovič, 18 KS, z
vsemi priključki, prodam, štan-
cer Alojz, Sladka gora, Šmarje.
130 nizkovainih plošč, bele, pro-
dam. Tel. do 14. ure 34-164,
Skutnik Franc, Homec 2, 63203
Strmec pri Vojniku.
V VOJNiKU naprodaj starejša sta-
novanjska hiša kupcu, ki nudi v
račun iastinško stanovanje s
centralno. Ponudbe pod HIšA
IN VRT.
R 4, letnik 75, neregistriran, v voz-
nem stanju, ugodno prodam.
Jernej Obad, Žeiče 5 pri Voj-
niku.
R 4 prodam. Klavški Karli, Na zele-
nici 4, Celje.
NOV barvni TV sprejemnik In ral>-
lieno rdečo garnituro, prodam.
Šifra: UGODNO.
VOLKSWAGEN 1300 nemške Izde-
lave In ČZ 350, oba odlično
ohranjena in malo vožena, pro-
dam. Trebovc, Lokarje 5/a,
Šentjur.
KRAVO brejo 3 teleta, simentalko,
prodam. Mastnak Franc, Šml-
klavž 3, pošta Škofje vas.
KOMBI ZASTAVA 850 s sedeži,
star 24 mesecev, odlično ohra-
njen, prodam aH zamenjam za
manjšo stružnico. Tel. 730-530.
STANOVANJE v središču Žalca,
65 m^ prodam. Tel. 710-570,
710-788.
FIAT 126, leto izdelave 81, za
250.00 din, prodam. Informacije
po tel. 36-293 od 16. ure dalje.
JAWO 350 in Lado 1200 prodam.
Trebovc Martin, Zlateče 5, Šent-
jur pri Celju.
KOZOLEC 6 X 10 m, prodam. Pre-
vorje, Dobje 1, Klavžar.
HIŠO z vrtom, novo, in beger RD
600 B, letnik 80 z delom na Pri-
morskem, prodam. Naslov: Pa-
vlic Miran, Cveta, Kompole 28,
Štore.
OTROŠKO POSTEUO in športni
voziček, prodam. Tel. 31-627 v
popoldanskem času.
ZASTAVO 101 po delih prodam.
Veronik,   Dremlje   31,   63222
Dremlje.
TRAKTOR FIAT Štore 402, super,
zelo dobro ohranjen, star tri le-
ta, ugodno prodam. Marija Ko-
pinšek, Pietovarje 2, 63222
Dramije.
CEMENTNO strešno opeko, novo
2500 kom, prodam. Pušnik Bran-
ko, Dobrova 65, Celje.
IMW prikolico 4500, 3 X rabljeno,
prodam. Klicati popoldan na tel.
26-234.
MIZARSKI kombinirani stroj pro-
dam, soline Martin, Efenkova 5,
Šentjur pri Celju, tel. 741-461.
OBRAČALNIK za BCS kosilnico
prodam. Babic Zvonko, šešče
20, Prebold. Tel. 701-166.
PLETILNI STROJ SINGER Nemo-
matik s karticami, malo rabljen,
prodam. Tel. (061) 851-543. In-
formacije vsak danod 19. do 21.
ure.
POMIVALNI STROJ Gorenje, let-
nik 82, prodam. Tel. (063) 28-
543.
OBRAČALNIK Favorit 220 SiP,
prodam. Trobiš, Ljubečna 73.
OPEL KADET, letnik 74, in rezerv-
ne dele, prodam. Žerjav Franc,
Arja vas 78.
HIŠO z gospodarskim poslopjem,
elektrika In voda v hiši z 1 ha
zemlje na lepi sončni legi, ob
asfaltni cesti, cena 200 starih
milijonov, prodam. Govejšek
Oto, Pongrac 118, 63302 Griže.
OSTREŠJE za hišo prodam. Inf. na
tel. 33-811 Int. 002 do 15. ure.
POSESTVO 12 ha, vseh kultur, ob-
delava vse z mehanizacijo, vo-
da, elektrika, prodam, šifra:
TAKOJ.
KRAVO po izbiri prodam. Rajh
Stanko, Završe 11, Dobje pri
Planini.
DIANO, letnik 77, cena 7 SM, pro-
dam. Tel. dopoldan 27-411 (364),
popoldan 34-546.
DOBRO OHRANJENO otroško po-
steljo z Jogijem (bela), prodam.
Naslov Veienšek Nevenka, Ce-
lje, Mariborska 21 ali telefon 23-
008.
MiO STANDARD kombinirani sko-
belni stroj na 5 opercij, prodam.
Krajnc Stane, Zagrad 36 b, Ce-
lje, po 18. uri.
CEVNI ODER, 60 m^ prodam. Pirš
Franc, Zagrad 36a, Celje.
R 4/76 nujno in poceni prodam, ter
Jawa babeta m cisterno 1000 I,
modeiarec 300 kom. Tel. 730-
712 Int. 31, KončIna.
BARVNI TELEVIZOR Gorenje, ob-
novljen, prodam. Cena 50.000
din, tel. 33-273..
KOLUTNI MAGNETOFON Philips
magno-control 2 x 80 W, 3 kolu-
te In dva zvočnika 2 x 75 W, vse
za 8 SM, prodam. Inf. po tel. 25-
433 od 12. do 14. ure ali Gaiof
Andreja, Ljubljanska 56, Plava
laguna.
FIAT 750, 1976 ter dve gumi
12x6, prodam. Maček, Slom-
škov trg 6, pri cerkvi Celje.
JAWO 250 cm' prodam po ugodni
ceni. Ogled možen vsak dan od
14. ure dalje. Bezgovšek Jože,
Pongrac 66, Griže 63302.
Po polovični ceni prodam odlično
ohranjeno športno kolo Junlor
na 5 prestav. Mojca Planinšek,
Bukovžiak 37, Teharje.
4 RABUENE gume 165 X 13, pro-
dam. Arciin 16.
AVTO ALFA ROMEO GlULLtA 1300
Ti, 1970 letnik, v dobrem stanju,
prodam. Informacije na tel. 25-
073 od 19. ure naprej.
HIŠO pri Rimskih Toplicah, pro-
dam. Tašker, tel. (061) 317-691,
interna 6.
TOMOS 14 TLS, letnik 76, dobro
ohranjen, tri krila sobnih vrat,
nekaj cevi za centralno, pro-
dam. TeL 36-817, od 15. do 16.
ure.
ZVOČNIKE JBL 55 VX, ojačevalec
Pioneer SA 610 In gramofon
NAD 5120 prodam. Tel. dopol-
dan 32-112, Int. 328, popoldan
31-545.
TRAKTORSKO PRIKOLICO Ljuto-
mer, kiper 3 tone, nova, po
ugodni ceni, prodam. Selčan
Kari, Ariin 88, Celje.
STANOVANJE v Celju v izmeri
97 m' z garažo ob Savinji, pro-
dam zdomcu, tel: 24-410 int. 53.
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK pro-
dam. Mija Roženičnik, Ulica Mi-
loša Zidanška 7, Šentjur pri
Celju.
ZASTAVO AD 645, letnik decem-
ber 80, prodam. Tel. (063) 35-
159.
V SOBOTO razprodaja rjavih nes-
nic na celjski tržnici od 7. do 9.
ure.
KOŠNJO 1 ha ugodno prodam.
Krajnc, Pod vrbco 25, Šentjur.
POČITNIŠKO HIŠICO 12 km iz Ce-
lja, prodam najboljšemu ponud-
niku. Tel. (063) 21-156 od 16. do
18. ure.
KOŠNJO - seno 75 arov, prodam.
Cesta na Kmetijsko šolo 14,
Šentjur.
MLADE PSIČKE, nemške ovčarje
brez rodovnika, prodam. Kra-
mar, Prožinska vas 22/c.
ZEMLJO za vikend v Dramljah pro-
dam. Tel. (063) 210-48.
ZAMRZOVALNO OMARO 2401 Go-
renje, tovarniško zapakirana,
prodam 3000 ceneje kot v trgo-
vini. Drago Paviovič, Pongrac 95
b, 63302 Griže.
MOPED APN 6, nov, ugodno pro-
dam. Babno 20, Celje.
PRODAM LADO SL 1500, letnik 76,
dobro ohranjen, z vgrajeno plin-
sko napravo. Pušnik Jože, Reči-
ca 13 č. Laško. Ogled od 16. do
19. ure.
ŠKROPILNICO PANONIJA pro-
dam po ugodni ceni. Hojnik, Za-
dobrova 79 b, Ško^a vas.
ČOLN ELAN s prikolico, prodam.
Inf. tel. 35-085 popoldan.
ENODRUŽINSKO VRSTNO HIŠO,
koristna stanovanjska površina
150 m^ centralna kurjava, tele-
fon in lep vrt, prodam ali zame-
njam za trosobno stanovanje v
Ljubljani. Hiša je v urisanistično
urejenem naselju v Celju. Po-
nudbe na Novi tednik Celje pod
šifro: LEPA LOKACIJA.
ZASTAVO 750, letnik 82, prodam.
Dobovišek Branko, Črnolica 32,
Šentjur, tel. 745-232.
SEDEŽNO  KOTNO GARNITURO
ugodno prodam. Inf. na tel. 34-
286 od 20. do 21. ure.
JALOVO KRAVO zamenjam za
brejo. Razliko v ceni doplačam.
Štadler Franc, Liboje 73.
DIRKALNO KOLO Personai, 10
prestav, odlično ohranjen, pro-
dam. Inf. tel. (063) 33-580.
OBRAČALNIK ZA BCS Maraton
140 B, prodam. Slokan Branko,
Parižije 6, Braslovče.
ZX spectrum 48 K prodam. Tel. 32-
694.
HIŠA Z NEKAJ zemlje, naprodaj v
Petrovčah. Ponudbe na Novi
tednik pod LEPA LEGA.
KOMBINIRANO OMARO, mizico,
in foteijčka prodam za 3 M. Tel.
25-370.
KRAVO simentalko, tik pred telltvi-
jo, ter bikca, težkega 400 kg,
prodam. Grajžl Peter, Prožinska
vas 45, 63220 Štore.
TELEVIZOR črno beli In sobni ra-
dio prodam. Inf. tel. 31-312 int.
282 od 6. do 14. ure, Mehle.
BETONSKI MEŠALEC prodam.
Tel. (063) 33-781 dopoldan.
125 P, letnik 79, prodam. Ogled
možen popoldan na naslov Si-
mončič Franc, Muzejski trg 3,
Celje.
OKOLI 2000 kg koruze v stročju ali
pa koruzno zrnje v koHčinI po
40 kg in več, prodam. Tel. (063)
35-492.
FIAT 1300 lux, letnik 79, dobro
ohranjen, garažiran In registri-
ran do maja 86, prodam. Latko-
va vas 154, Prebold.
RAZTEGUlVI KAVČ in jogi leži-
šče, prodam. Tel. 32-131.
1 m' metrsko narezanih iveric, no-
vih, prodam. Tel. 35-055.
126 P, dobro ohranjen, ugodno
prodam. PrungI MIlan, Studence
56, Ponikva pri Žalcu.
Z 101, karambolirano, letnik 78,
ugodno prodam. Tel. 27-046.
STARINSKE URE, ena žepna 14
karatov, ena stenska čez 100 let
stara, prodam. Cena po dogovo-
ru. Pompe Silvester, Plečnikova
I   10, Celje.
i STROJ ZA PLASTIKO z vsemi oro-
dji, možno Je tudi dobiti prostore
v najem, prodam. Šifra: ZELO
NUJNO.
GOLFA 78,76.000 km, ugodno pro-
dam. Tel. 27-761 popoldan.
SIPOV TRAKTORSKI obračalnik
Favorit 220 ugodno prodam. Ka-
Jln Stanko, Trnovlje 113, Celje.
NUJNO prodam kravo, dobro
molznico, 4 leta staro, tik pred
telitvijo. Rečnik Ivan, Žepina 17,
Škofje vas.
ČB televizor. Iskra Panorama, ce-
na 2 M, prodam, informacije na
tel. 32-985.
3 KOM. novih oken s poikni dimen-
zije 180 X 120, ugodno prodam.
Tel. dopoldan 22-863 zvečer, 28-
589.
OMARO z regalom, dva fotelja in
mizico, ugodno prodam. Klicati
na tel. 22-758 od 16. do 18. ure.
KUPIM
KUPIM rabljen puhainik brez mo-
torja. TeL 745-116.
ZAZIDUlVO PARCELO v Preboldu
In okolici, kupim. Šifra PRE-
BOLD.
KLAVIR kupim. Ponudbe pod ši-
fro: DOBRO OHRANJEN
ZAPOSLITEV
REDNO ZAPOSLIM strojnega teh-
nika. Pogoj odslužen vojaški
rok, izit voznika B kategorije. Ši-
fra: OBRTNIK.
IŠČEM natakarico za bife - nastop
takoj. Tel. 36-347.
ČE NIMAŠ službe In si navajena
dela s strankami, predvsem pa
prijazna ter ustrežljiva, lahko
dobiš zaposlitev v butiku za pro-
dajo izdelkov. Delovni čas Je v
dveh izmenah. Šifra: ZANESUI-
VA iN PRIJAZNA.
V CEUU sprejmem kakršnokoli
delo na dom. Šifra: DELO.
MIZARJA honorarno zaposlim. Zu-
pane    Edvard,    Kozjanskega
odreda 19, Šentjur, tel. 741-237.
IŠČEM šiviljo, ki bi delala na do-
mu. Rudnik Mihela, šiviljstvo.
Mariborska 45, Celje.
SPREJMEM kovinostrugarja. Tel.
26-962 ali 772-020 od 6. do 14.
ure.
BRIVSKO FRIZERSKO pomočnico
ali pripravnico sprejmem. Fri-
zerstvo Urukalo, štore.
LIKARICO zaposlim redno ali ho-
norarno. Tel. 772-037.
STANOVANJA
ODDAM sobo z uporatK) kuhinje in
kopalnice dekletu, sostanoval-
ki. Kozakova 3, Lava.
SOBO oddam Izobraženemu fan-
tu. Tel. 35-671.
SOBO oddam mirni študentki s so-
uporabo kopalnice, šifra: HU-
DINJA.
GARSONIERO ali manjše stano-
vanje vzame v najem mlajša
družina. Ponudbe pod CEUE
ALI OKOLICA.
INTELEKTUALEC išče sobo z upo-
rabo kopalnice ali garsoniero.
Tel. 24-768 od 15. do 17. ure.
RAZNO
HITRO iN KVALITETNO izdelujem
In montiram plastične rolete.
Tel. 24-296 popoldan.
DNE 25. maja popoldan sem izgu-
bil na relaciji Spodnja Reči-
ca-Debro denarnico z doku-
menti. Poštenega najditelja pro-
sim, da Jo proti nagradi vrne.
OD 20. do 25. maja sem izgubila
zlato zapestnico na relaciji Mal-
gajeva ulica, center Celje. Po-
štenega najditelja prosim, da
sporoči na tel. 21-862.
ODDAM lokal primeren za kovinar-
sko ali tudi drugo obrt, blizu to-
varne Emo-Kovinarska 14 aH tu-
di prodam celo hišo. Ogled in
dogovor vsak dan.
V NAJEM dam garažo, večjo.
Vprašati tel. 26-608.
OPRAVIČUJEM se za Izrečene be-
sede tov. Zupane Slavicl, Ašker-
čeva ulica 8, Celje. VIdec Dani-
ca, Vezovje lOb, Šentjur pri
Celju.
NAGROBNE SPOMENIKE In «
ostala kamnoseška dela Izvj
In izdeluje Srečko Sakelii
Podgorje 56 b, pri mestnem |
kopališču. Naročila informac
od 16. ure dalje.
KOMISIJA ZA DELOVNA
RAZMERJA
TOZD OSNOVNE
ŠOLE IVAN
FARČNIK-BUČ
VRANSKO
razpisuje
prosta dela in naloge
učitelja tehnične
vzgoje
učitelja glasbene
vzgoje
učitelja slovenskega
jezika
(nadomeščanje delavke na
porodniškem dopustu)
Pogoji:
- končana PA ali FF
ustrezne smeri in opravljen
strokovni izpit
- za navedena dela in na-
loge se lahko usposabljajo
pripravniki.
Dela in naloge se združuje-
jo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prija-
ve z dokazili v 8 dneh po
objavi razpisa na komisijo
za delovna razmerja.
O izbiri bodo obveščeni v
.15 dneh po preteku roka za
prijavo.
^ JUNIJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 31
nr SPORED
pELJA, 9. 6.
5,22 40 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 POROČILA; OTROŠKA MATI-
]f,; 9 05 ŽIV ŽAV; Risanke, Pravljice z vseh vetrov; 10.00 GRIZLI ADAMS,
lovitev ameriške nanizanke; 10.25 A.Silva-D.Comparato: LAMPIAO IN
piA BONITA, 1. del brazilske nadaljevanke; 11.05 DOMAČI ANSAMBLI:
jjfTibel Štirje kovači; 11.35 625, oddaja za stik z gledalci; 11.55 PROPA-
fjDNA ODDAJA; 12.00 POD LIPO, prenos iz Dobrovega v Goriških Brdih;
55 I Štivičič: KAM GREDO DIVJE SVINJE, ponovitev 7. dela nadaljevanke
Zagreb (ČB); 14.55 Karisruhe: EP V KOŠARKI (M) - JUGOSLAVIJA ;
MUNIJA, prenos v odmoru PROPAGANDNA ODDAJA; 16.35 POROČILA;
10 KUKARAČA, gruzijski film; 18.10 TV KVIZ-FINALE; 19.10 RISANKA; 19.15
CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK;
^ VREME; 19.52 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 V. Nedelkovski: PO
iE - Stanovanjska pravica, 3. del nadaljevanke TV SKkopje; 21.00 PROPA-
DOMA ODDAJA; 21.05 PORTRET EMIRA KUSTURICE, oddaja TV Sarajevo;
40 PROPAGANDNA ODDAJA, 21.45 ŠPORTNI PREGLED; 22.30 PROPA-
NDNA ODDAJA; 22.35 POROČILA
paniki M. TV mreže:
nRTNO POPOLDNE: Jastrebarsko; SP V MOTOKROSU (250 ccm), prenos
dirke, 14.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 14.50 Roland Garros: TENIS
NALE MOŠKI POSAMEZNO, prenos, (slov. kom.) (do 18.00/19.00); 18.00 PJ
3IMNASTIKI, reportaža iz Tuzle; 19.00 Jastrebarsko: SP V MOTOKROSU
O ccm), posnetek 2. dirke; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KOMUNA NA SEVER-
IH KITAJSKEM, kanadska dokumentarna serija; 21.15 VČERAJ, DANES,
TRI 21.30 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.35 TV KINOTEKA - VRNITEV, jugo-
i,anski film; 22.35 POVSEM OSEBNO: Miljenko Smoje (do 23.20)
MEDEUEK, 10. 6.
35-22.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.50 POROČILA; SPORED ZA
ROKE: 17.55 NIHČE KAKOR JAZ, nanizanka TV Sarajevo; 18.25 ŽELEZNI-
A POSTAJA; 18.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.45 PODIUM, oddaja za
jde; 19.15 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO
ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK 1; 19.55 VREME: 19.57 PROPAGANDNA
OAJA; 20.05 B.Connolly: LVTTONOVA KRONIKA, 3. del angleške nani-
,ke; 20.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00 AKTUALNO; 21.40 LOK IZRO-
0 IN SPOROČILO, ponovitev baletne oddaje; 22.25 PROPAGANDNA
ioAJA; 22.30 TV DNEVNIK II
dajniki IL TV mreže:
10 FESTIVAL REKREACIJE, reportaža z Danskega; 17.25 PREMOR (samo
Lj II); 17.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 18.55 PREMOR (samo za Lj II);
00 ŠPORTNI GRAFIKON; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 POTA NAPREDKA,
jaja o znanosti; 20.50 VČERAJ DANES JUTRI; 21.05 STARO ZA NOVO,
novitev zabavnoglasbene oddaje; 21.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.50
JASTIJA, 50. del ameriške nadaljevanke (do 22.45); OPOMBA: Zoblatica:
PORTAZA S KONJENIŠKEGA TURNIRJA - 60 min.
BEK, 11. 6.
30-22.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.45 POROČILA; 17.50 NAŠA
iSEM MARIBOR 84; UPZ Emil Adamič; SPORED ZA OTROKE: 18.20 MITI IN
iGENDE - Antični miti: OREST, nanizanka TV Beograd; 18.35 PROPA-
kNDNA ODDAJA; SPORED ZA MLADE: 18.40 PERISKOP; 19.10 RISANKA;
,15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV
lEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 Miodrag
lica: ZAUUBUENCI, drama TV Sarajevo; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA;
.10 INTEGRALI; 22.25 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.30 TV DNEVNIK II
Uajnlki n. TV mreže:
25 TV DNEVNIK; 17.45 MALI SVET, otroška oddaja; 18.15 KNJIGE IN MISLI;
45 ŽELELI STE POGLEJTE; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 VEČER ZA TAMBU-
;0; 20.45 ŽREBANJE LOTA; 20.50 VČERAJ, DANES, JUTRI; 21.05 SPOME-
:i REVOLUCIJE, dokumentarna oddaja; 21.50 MARIN DRŽIČ, izobraževalna
Ija (do 22.20); OPOMBA: Stuttgart: EP V KOŠARKI (M) - ČETRTFINALE
^EDA, 12. 6.
f.30-22.45 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.45 POROČILA; SPORED ZA
TROKE: 17.50 SLOVENSKE UUDSKE PRAVUlCE: Pehta in Bedanc; 18.10
Rostand: CVRANO DE BERGERAC, 5. - zadnji del predstave SMG (ČB);
i.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.40 V KRAUESTVU ZLATOROGA, ponovi-
»izobraževalne oddaje; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA
XOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57
»OPAGANDNA ODDAJA; 20.05 FILM TEDNA: DOLGA JEŽA ameriškomad-
fski film; 21.35 PROPAGANDNDA ODDAJA; 21.40 POROČILO S SEJE CK
tS O KULTURI; 22.25 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.30 TV DNEVNIK II
Manlkl II. TV mreže:
.25 TV DNEVNIK; 17.45 LEGENDE SVETA, otroška serija; 18.15 ČLOVEČ-
)ST V VSAKDANJEM ŽIVUENJU: Dr.Piperski; 18.45 Z NARODNIM ORKE-
■ROM RTV NOVI SAD; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 IGRANI FILM; 21.45 VČE-
U, DANES, JUTRI; 22.00 E.W. Korngold: TEZEJ IN ARIADNA, balet (do
•55) (tudi za JRT 2); OPOMBA: Stuttgart: EP V KOŠARKI (M) - ČETRTFI-
ŠTRTEK, 13. 6.
•30-23.10 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.45 POROČILA; SPORED ZA
IROKE: 17.50 F.Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV - VRT ZELENIH ZMAJEV, 5.
' nadaljevanke; 18.15 KOSITER; 18.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.40
:LEGATSKA TRIBUNA; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA
JCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.59
•OPAGANDNA ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA;
•15 L.Maroti: FRANZ LISZT, 6. del madžarske nadaljevanke; 22.05 PROPA-
NDNA ODDAJA; 22.10 TV DNEVNIK II; 22.25 RETROSPEKTIVA DOMAČE
DRAME - M. Kranjec: POT DOMOV
""ajnlkl II. TV mreže:
25 TV DNEVNIK; 17.45 NA ČRKO, NA ČRKO, otroška oddaja; 18.15 IZZIV
WERE, izobraževalna serija; 18.45 TV PLOŠČA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
■CNI KLIC, 13. del sovjetske nadaljevanke; 21.00 POROČILA; 21.05 GIB-
^'E SLIKE - IGRANI FILM (do 22.35); OPOMBA: Stuttgart: EP V KOŠARKI
)-ČETRTFINALE
TEK, 14. 6.
;35-23.55 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.50 POROČILA; SPORED ZA
ROKE: 17.55 NAŠ PRIJATEU TITO, otroška serija TV Zagreb; 18.10 GRIZLI
'AMS, ameriška nanizanka; 18.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.40 NA POTI
'^OVACIJSKO DRUŽBO: Organizirano ustvarjalno delo in inovacije, izobra-
'alni niz; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26
DO ZRNA, 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA
"JAJA; 20.05 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Gibanje, 4. del angleške dokumen-
"6 serije; 20.55 NE PREZRITE; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10
''arodič: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST - Lisjaki, zadnji del humoristične
["ianke; 22.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.15 TV DNEVNIK II; 22.25
^l-CE SREČE, angleški film
"»Inlkl II. TV mreže:
25 TV DNEVNIK; 17.45 V OSEMDESETIH, otroška serija; 18.15 GOVORIMO
^DRavjU, izobraževalna oddaja; 18.45 DOMOVINA SE BRANI TUDI Z
^OTO, zabavnoglasbena oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 IZ KONCERT-
DVORAN - prenos koncerta orkestra SF: S.Vremšak: KONCERT ZA
IN ORKESTER B. Britten: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER op. 13
■[anck: SIMFONIJA V d. molu (sao za Lj II); 21.50 NOČNI KINO: MORILCI V
^Bl ZAKONA, francoski film (do 23.30); OPOMBA; Stuttgart: EP V
'^ARKI (M) - POLFINALE
^OTA, 15. 6.
^12.10 in 23.40 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.00 POROČILA; OTROŠKA
I^INEJA - ponovitve oddaj: 8.05 SLOVENSKE UUDSKE PRAVUlCE: Pehta
?®tlanc; 8.25 ŽELEZNIŠKA POSTAJA; 8.45 NAŠ PRIJATEU TITO, nadalje-
Ifa TV Zagreb; 8.55 MITI IN LEGENDE - Antični miti: Orest, nanizanka TV
^Sf^ad; 9.10 NIHČE KAKOR JAZ, nanizanka TV Sarajevo; 9.40 PERISKOP;
yO NAŠA PESEM MARIBOR 84 (F. Prešeren iz Celja); 10.40 RAČUNALNI-
,0. PONOVITEV 10. dela angleške serije; 11.05 ČUDEŽI NARAVE: Živali
/a. kanadska poljudnoznanstvena serija, 11.35 UUDJE IN ZEMUA, pono-
^ 12.05 POROČILA (do 12.10); POROČILA; MEDNARODNO SREČANJE
'^ODEJEV;   17.10   RETROSPEKTIVA   FILMOV   FRANCETA   ŠTIGLICA:
PASTIRCI. slovenski film; 18.35 PROPAGANDN^ODDAJA; 18.40 BOJ ZA
OBSTANEK: V GOZDU, angleška dokumentarna serija; 19.05 RISANKA 19 15
CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK
19.50 VREME; 19.52 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 HIŠA POD DREVJEm'
francoskoitalijanski film, 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 2140 ZRCALO
TEDNA; PROPAGANDNA ODAJA; 22.00 ROČK KONCERT, prenos s stadiona
Crvene zvezde; 23.30 PROPAGANDNA ODDAJA; 23.35 POROČILA OPOMBA
Stuttgart: EP V KOŠARKI (M) - TEKMA ZA 3. MESTO 18.20-19.3o'KOLESAR-
SKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI Beograd: JUGOSLOVANSKI POKAL V ATLETIKI
Beograd: AVTOMOBILSKE DIRKE
Obnovljena tržnica
Danes (četrtek) bo za to usposobljena komisija pregledala
ali lahko začnejo prodajalci prodajati v novih lesenih zaprtih
prostorih na celjski tržnici. Delavci Ingrada so svoja dela
opravili v predvidenem roku, tako da bo prodaja v novih
prodajnih mestih že možna od prihodnjega tedna dalje.
Kdo vse bo zasedel nova zaprta prodajna mesta? Namenjena
so predvsem lončarjem, suhi robi, copatarjem in tudi zelergavar-
jem. Pri slednjih pa je prišlo do problema, ker so prostori
neprimerni za shranjevanje hitro pokvarljivih stvari. V tem je
tudi vzrok, da med kmetijskimi zadrugami in drugimi za to
obliko ni posebnega zanimanja. Po prvih nedokončnih informa-
cijah dobljenih pri vodstvu tržnice, naj bi najemnina za takšen
lokalček za mesec dni veljala okoli 14 do 15 tisoč din. Boksi so
opremljeni z razsvetljavo, notranjost pa si vsak lastnik lahko
uredi po svoji želji glede na prodajni artikel. Pred skadiščnimi
prostori bodo postavljene stojnice.
TV
GREMO V KINO
UNION CELJE
Do 9. 6.: LOV NA ZELENI
DIAMANT - ameriški film
Od 10. 6. dalje: ŠEST ŠVE-
DINJ Z BENCINSKE ČR-
PALKE - nemški film
MALI UNION
Do 8. 6.: VELIKI ROP ZLA-
TEGA VLAKA - angleški
mm
Od 10. 6. dalje: KDO SE BO-
JI   VIRGINIE  WOOLF  -
ameriški film
METROPOL
Do 9.6.: VEUČASTNI -
francoski film
Od   10.   do   11.6:   DISCO
GROZNICA - nemški fUm
Od 12. 6.: COPOBLANCO -
ameriški film
DOM
Do 9. 6.: PAR-NEPAR- itali-
janski film
Do 9.6.: ŠTIRJE GADI -
h-ancoski fUm
Od 10. do 12.6.: MORILEC
BREZ OBRAZA - ameriški
fihn
KINO VOJNIH
9.6.: MORILEC BREZ
OBRAZA - ameriški film
KINO ŽALEC
6. 6.: POT OKOU SVETA -
jugoslovanski fUm
7. 6.: BANANA JOE - itali-
janski film
8.6.: PARAZIT - ameriSki
fihn
9. 6.: BANANA JOE - itali-
janski film
11. 6.: ENOROKI BOKS AR-
bongkonSki film
13.6.:    FLASHDANCE    -
ameriški film
KINO PREBOLD
6. 6.: ENOROKI BOKSAR -
hongkonški film
7.6.: ANGELOV UGRIZ -
jugoslovanski film
9. 6.: FLASHDANCE - ame-
riSki film
11.6.: GROMOVm TIGER
- ameriški film
13. 6.: HALO TAKSI - jugo-
slovanski fUm
KINO POLZELA
6. 6.: SEX Z ZVEZDAMI -
ameriški film
8. 6.: HALO TAKI - jugoslo-
vanski film
9. 6.: POT OKOLI SVETA -
jugoslovanski film
11.6.: FLASHDANCE -
ameriški film
13. 6.: ENOROKI BOKSAR-
hongkonški film
KINO GRIŽE
9.6.: PARAZIT - ameriSki
fUm
KINO BRASLOVČE
9. 6.: HERKULES - italijan-
ski film
12.6.: BORCI ŠAOLINA -
hongkonški film
KINO MOZIRJE
6.6.: NORČIJE TOMA IN
JERRYA - ameriSki risani
fibn
6.6.: FRANCOSKE RAZ-
GLEDNICE - ameriški film
8. in 9.6.: NEZASUŠAN
ČUDEŽ - jugoslovanski film
11. 6.: ŠTIRJE V IGRI - itah-
janski film
13.6.:   NOROSTI   GOSPE
ELODI - francoslti film
KINO LJUBNO
8. in 9.6.: SVET SEKA -
ameriški film
11. 6.: SUPER VOHLJAČ -
italijansko-ameriSki film
KINO NAZARJE
8. in 9. 6.: ČEJENI V BORBI
ZA ŽIVLJENJE - ameriški
fihn
12. 6.: ROMEO IN JULIJA -
zahodnonemški film
KINO GORNJI GRAD
8. in 9.6.: EDEN PROTI
VSEM - ameriški film
KINO ŠENTJUR
8. in 9. 6.: SEDEM GLADI-
ATORJEV - itahjansko-
Spanski film
KINO ŠMARJE
6. 6.: SMOKEY JE RAZBOJ-
NIK - ameriški film
7. 6.: LARIFARI ZAJČEK -
ameriške risanke
7.6.: SANJARJENJE ŽEN-
SKE - brazilski film
8. in 9. 6.: SUPERAGENTA
- ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
6. in 7.6.: BOLNIŠNICA
BRITANIJA - angleški film
8. in 9. 6.: SMRKCI PRIHA-
JAJO - ameriški risani film
11. in 12. 6.: PATRICIJA -
nemški film
13. 6.: KARATE BOJEVNIK
- ameriški film
KINO SLOVENSKE KONJICE
6.6.: PRVI PONEDELJEK
V  OKTOBRU  - ameriški
fihn
7. 6.: MONIKA - nemški film
8.6.:   DISCIPLINA  BREZ
MILOSTI - ameriški film
9.6.: DVA PRIJATELJA -
italijanslu film
11. in 13.6.: SMEŠNA
STRAN ZGODOVINE -
ameriški film
KINO LAŠKO
8. in 9. 6.: PREGON HČER-
KE - japonski film
KINO VCMR RIMSKE TO-
PLICE
8.6.: EMANUELA 2. del -
fi:^coski film
12. 6.: BANANA JOE - itali-
janski film
KINO RADEČE
9. 6.: SUPERMEN 2. del -
ameriški film
KINO TITOVO VELENJE
6.6.:  BORCI ŠAOLINA -
hongkonški film
7.6.:  BORCI ŠAOLINA -
bongkonSki film
7. 8. in 9. 6.: FOOTLOOSE -
ameriški film
10. 6.: HERKULES - italijan-
ski film
11.6.: VELIKI VOJNI KAR-
NEVAL - fi-ancoski film
12. in 13. 6.: SPRIJENEC -
fi^coski film
FILMSKO GLEDAUŠČE
10. 6.: VELIKI VOJNI KAR-
NEVAL - francoski film
KINO DOM KULTURE
6. 6.: HERKULES - itaUjan-
slci film
13.6.:  POUCIJSKA AKA-
DEMIJA - ameriSki fdm
KINO ŠOŠTANJ
8. 6.: HERKULES - italijan-
ski film
9.6.:  BORCI  ŠAOUNA -
bongkonSki film
10. 6.: SATANOVO REZILO
- ameriSki film
12. 6.: VEUKI VOJNI KAR-
NEVAL - fi^coski film
KINO DOUČ
7. 6.: FOOTLOOSE - ameri-
Ski film
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 26 dečkov in 37
deklic.
Titovo Velenje
Rodilo se je 19 dečkov in 18
deklic.
POROKE
Celje
Poročilo se je 6 parov, od teh:
Drago DUŠAK iz Rifengozda in
Marjana JAZBEC iz Rifnika,
Branko SENICA iz Ogorevca in
Vlasta KOCMAN iz Štor.
Titovo Velenje
Poročili so se: Boris OJSTR-
ŠEK in Zorka AMBROŽ, oba iz
Titovega Velenja, Aco TODO-
ROVICJ iz Titovega Velenja in
Mateja SEVČNIKAR iz Črnove,
Branko KULOVIC in Jožica
PUŠNIK, oba iz Titovega Vele-
nja, Janko MEŽA iz Podkraja
pri Velenju in Branka SREBOT
iz Titovega Velenja.
Titovo Velenje - Krajevni urad
Šoštanj
Poročili so se: Edvard ZBI-
ČAJ iz Doliča in Magda VAJDL
iz Belih vod, Božidar VIDEM-
ŠEK in Marija PŠENIČNIK, oba
iz Titovega Velenja, Ljubomir
GLOBAČNIK in Brigita
STROPNIK, oba iz Topolšice,
Anton KOLAR in Olga LEDI-
NEK, oba iz Lokovice, Miran
NAPOTNIK in Romana VRČ-
KOVIČ, oba iz Sv. Florjana pri
Šoštanju, Ivan KAVČIČ iz Pod-
gorja in Milena POZNIČ iz
Raven.
Laško
Poročili so se: Kazimir ŠRAJ
iz Jagoč in Cvetka BRUMEC iz
Laškega, Aleksander ŠKLAN-
DER in Lilijana PANIČ oba iz
VeUkega Širja, Ignac ŠKLAN-
DER in Vinka NENADOVIČ,
oba iz Širja, Jože MIKUŽ iz Za-
gona ob Savi in Alenka KME-
TIC iz Počakovega pri Radečah,
Zoran ČULK in Metka PETA-
VAR oba iz Radeč, Dušan LE-
BAR m Maiija KNEZ oba iz Ra-
kične.
Mozirje
Poročila sta se Milan KRA-
MER iz Nazarij in Marija DEŽ-
NIK iz Lačje vasi.
Šentjur
Poročili so se trije pari.
Biserna poroka - Laško
Biserni jubilej bosta praznovala
Jože in Kristina NAPRET iz Re-
čice 155, Laško.
SMRTI
Celje
Umrli so: Maks KENDA, 56,
Radeče, Anton JURKOŠEK, 81,
Kanjuce, Marija PLAVČAK, 41,
Sp. Gabernik, Ana SMEŠNIK,
40, Loka pri Zidanem mostu,
Adela BITENC, 79, Celje, Kari
BOŽIČ, 58, Sevnica, Janez PEČ-
NIK, 50, Lakovna, Stanko MIT-
NJEK, 35, Dobmež, Justina PO-
KLEKA, 74, Polzela, Ana FEN-
D|yS,^5^Primož,pri ŠentjuijtL
Marila SLOMŠEK, 83, Jakob pri
Šentjurju, Osman IKELJIČ, 55,
Celje, Alojz GROS, 47, Rečica ob
Savinji, Antonija BERGLEZ, 85,
Celje, Veronika LOZEJ, 61, Lipa
pri Frankolovem Elizabeta PIL-
KO, 83, Dol pri Šmarju, Cecilija
GAJŠEK, 63, Klokočovnik,
Franc OMERZEL, 83, Boštanj,
Rudolf VIDEČNIK, 73, Trnovlje
pri Celju, Mihael PESAN, 71,
Celje, Jera KAJTNA, 74, Rimske
Toplice, HUda KRAJNC, 75, Ce-
lje, Alojz ŠIP, 71, Socka, Franc
LIPOVSEK, 86, Sevnica, Ivan
HASTEC, 57, Draža vas.
Titovo Velenje
Umria sta: Helena PUSTI-
NEK, 82, Šmartinskih Cirkovc
19, Zvonko DEBELJAK, 60, Ti-
tovo Velenje.
Titovo Velenje - krajevni urad
Šoštanj
Umrii so: Frančišek PUSTI-
NEK, 77, Podkraj 3, Angela
RADNJAK, 69, Šoštanj, Anton
BAŠTEVC, 93, Celje, Cecilija
MANDIČ, 75, Pečovlje, Marija
MOTALN, 85, Šmartno na Po-
horju, Jožef KONEC, 60, Dobro-
va 20, Franc ČAKŠ, 66, Vrh 36,
Ivan GROBELŠEK, 73, Zg. Gor-
če 8, Franjo ŠKALIČKl, 51, Ce-
lje, Zofija Marija RATEJ, 69,
Slovenske Konjice, Marija RAJ-
ŠTER, 76, Šoštanj, Janez ATEL-
ŠEK, 83, Lokovica 87, Valentin
NARAKS, 83, Galicija 38, Marija
PERČIČ, 71, Bravace 6, Franči-
šek JEZERNIK, 55, Strmec 1,
Karolina ROJC, 73, Vojnik, Sta-
nislav LAMPRET, 55, Antonija
ŠKULJ, 85, Gornji grad, Jožefa
ROPOTAR, 67, Nazarje, Leopold
KOK, 71, Topovlje 12, Anton
HUDOKLIN, 67, Radeče, Ivan
PLEŠELJ, 51, Ravne na Koro-
škem, Zofija PISANEC, 38, To-
polšica 150, Alojzija TALOŽ-
NIK, 42, Titovo Velenje, Jožefa
STOJ AN, 65, Vodruž 11, Anton
TRUPE J, 77, Pečovlje 33, Marija
DREV, 72, Lokovica 44.
Mozirje
Umrii so: Franc POŽARNIK,
64, Gornji grad 46, Silvester
STENŠEK, 38, Tirosek 30, Tere-
zija TOČAJ, 48, Lepa njiva 25.
Laško
Umrh so: Jože KMETIC, 59,
Lokavec, Julijana KMETIC, 52,
Lokavec, Rozalija HREN, 68,
Radeče, Gabrijela PODRGAJS,
57, Selo nad Laškim, Pavlina
RABUZA, 87, Gozdec, Iztok
ULAGA, 21, Debro pri Laškem.
Dežurstva zdravstvenih domov
ZDRAVSTVENI DOM CELJE: dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, redna dežurna služba je vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega
dne, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka ^utraj. Ambu-
lantno nujno pomoč nudijo v zdravstvenem domu v rednem delov-
nem času, v času dežurstva pa v dežurni ambulanti. Nujno zdrav-
stveno pomoč lahko naročite kadarkoli na telefon: 22-334.
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna zdravstvena služba je
vsak dan dopoldan in popoldan, redno dežurstvo pa je organizirano
od 19. do 7. ure zjutraj, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka
zjutraj. Telefon: 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno delo je organizirano v
dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, nočno dežurstvo pa se
prične ob 20. uri in traja do 6. ure naslednjega dne, ob koncu tedna je
dežurna zdravstvena ekipa od sobote do ponedeljka do 7. ure zjutr^,
Telefon: 831-934.
ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC: Dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, dežurstvo za celo občino pa je organizirano v zdravstvenem
domu v Žalcu med tednom od 19. do 7. ure gutraj, ob sobotah pa se
prične dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure zjutraj.
Telefon: 710-851.
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldanske in
popoldanske ordinacije, dežurstvo med tednom od 20. do 7. ure
zjutraj, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu tedna in ob
praznikih. Telefon: 751-522.
ZDRAVSTVENI DOMOVI V OBČINI ŠMARJE: V šmarski občini
imajo redne dopoldanske in popoldanske ordinacije v zdravstvenih
domovih v Šmarju, Podčetrtku in Kozjem, nočna dežurna služba se
prične ob 20. uri in traja do 7. ure zjutraj, dežurstvo ob koncu tedna
pa traja od sobote od 14. ure do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Telefoni:
Šmarje: 821-021, Kozje: 781-010, Podčetrtek: 821-018.
ZDRAVSTVENI DOM TITOVO VELENJE: Redna dopoldanska
ambulanta je od 7.30 do 13.30 ure, popoldansko dežurstvo traja do 20.
ure, zdravnik je v sprejemni pisarni. Dežurstvo v dežurni ambulanti-
se prične ob 20. uri in traja do 7. ure zjutraj, prav tako pa je nepreki-
njeno dežurstvo organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih.
Telefon: 856-511.
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v
zdravstvenem domu v Laškem, Radečah in v Rimskih Toplicah z
dopoldanskimi in popoldanskimi ordinacijami. Nočna dežurna
služba vsak dan od 20. do 7. ure zjutraj v zdravstvenem domu Laško.
Ob sobotah se prične dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7.
ure zjutraj. V soboto, 8. junija bo dežural dr. Skrabar, v nedeljo, 9.
jumja pa dr. Velikonja. Telefon: 730-078.
Veterinarsko dežurstvo
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas od 6.30 do 14.30
ure, redna dopoldanska ambulanta za male živali od 8. do 10. ure,
sicer imajo neprekinjeno dežurstvo v popoldanskem in nočnem
času, pa tudi ob koncu tedna in praznikih. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Delovni
čas od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure nasled-
njega dne ^utraj, dežurstvo tudi ob koncu tedna in praznikih. Tele-
fon: 751-041.
. VETERINARSKA POSTAJA ŠMARJE: Delovni čas od 7. do 15.
ure, od 15. do 7. ure zjutraj je organizirana dežurna služba. Telefon:
821-057.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Delovni čas od 7. do 14.
ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure naslednjega dne. Do
nedelje, 9. junija bo dežural dipl. vet. Marjan Drešček, Ul. M. Zidan-
Ska 20, telefon: 741-660, od 10. do 13. junya pa bo dežural dipl. vet-
. Franc Kovač, telefon; 741-041.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarsko delo je v
dnevnem času od 7. do 15. ure v Laškem in v Radečah. Dežurna
služba vsak dan od 15. do 7. ure v veterinarski postaji Laško. Od 8. do
16. junija bo dežural dipl. vet. Slavko Hren. Telefon: 730-068.
32. STRAN - NOVI TEDNIK
6. JUNIJ 198;
Ribiška krona na miadi glavi
Ribiški car Je poslal Danlel Lampret
Kronanje novega ribiškega
carja je osrednji dogodek celj-
skih ribičev, združenih v ribi-
ški družini Celje. Zato ni čud-
no, da se jih je v nedeljo do-
poldne, pri njihovi koči ob
Smartinskem jezeru, zbralo
okoli dvestopetdeset. Vsak je
imel možnost, potegovati se
za najvišji ribiški naziv.
Krono si je treba priboriti v
navidezno tihem boju. Z ribi-
ško palico v roki, s hlebčkom
kruha za vabo in z vehko po-
trpljenja v tišini, ki je vladala
ob jezeru od 7. do 10. ure, torej
v času lova na ribo, čim težjo,
seveda. Dvestopet ribičev -
tekmovalcev in potegovalcev
za carski naziv, se je na gosto
posedlo okoli jezera. Vsak s
svojo številko.
Sijalo je sonce, jezero je bilo
mirno, ribe pa, kot da so izgini-
le iz jezera. Človek bi ob tem
pričakoval tekmovalno ihto,
jezo, pa nič od tega. Uživali so
v tišini, v toplem pomladnem
soncu, v družbi stanovskih pri-
jateljev. Deseta ura je naznani-
la konec tekme.
Drugo dejar\je: tehtanje
ulovljenih rib. Velika gneča
okoh stroge komisije in Libeh-
ne tehtnice. Sloje za grame, za
ribiško čast in za najvišji ribi-
ški naziv. Vsak malo večji krap
je bil veliko upanje, vse oči so
bile uperjene v številčnico na
tehtnici. Bilo je smeha, iskrih
pripomb, šaljivih dovtipov.
Srbski pasulj za okrepčilo,
oktet Studenček za razvedrilo,
potem pa je nastopilo glavno
dejanje nedeljskega ribiškega
srečanja ob Smartinskem jeze-
ru. Razglasitev rezultatov ribo-
lova oziroma tehtarya in kro-
nanje novega ribiškega car-
ja... tretje mesto, z ribo, težko
1040 gramov, je zasedel Mičo
Jovanovič. Drugo mesto Ivan
Janežič s 1500-gramskim kra-
pom, in zmagovalec Daniel
Lampret, ki je iz vode potegnil
krapa, težkega 1620 gramov.
Novi ribiški car! Posebne po-
zornosti je bila deležna najlažja
riba. To potjo je iz jezera »pri-
vlekel« Jože Oštir. Zelenka je
tehtala nič več in nič manj kot
9 gramov.
Slavnostni ceremonial z
ustoličenjem novega ribiškega
carja je vodil Franc Vitanc,
predsednik celjske ribiške
družine. S primerno resnostjo
in galantnostjo je caija oblekel
v novo ogrinjalo, mu nataknil
debel prstan, na glavo posadil
krono in v roke izročil carsko
žezlo. Ploskanja navdušenega
ribiškega ljudstva ni bilo kon-
ca. Ko se je vse skupaj pomiri-
lo, se je novi vladar obrnil k
svojim podanikom in se jim
zahvalil za čast in zaupanje.
Rekel je še, da bo v tem letu
dni pravično vladal.
Celjski ribiči imajo odslej
mladega, sposobnega vladarja.
Njegova mandatna doba je
praviloma leto dni. Ima pa
možnost ponovnega okrona-
rxja, vendar le v primeru, če bo
ob letu pokazal enake sposob-
nosti.
MARJELA AGREŽ
Dani Lampret na prvi, posliusni carski vcžnji po Smartinskem jezeru
Stari meh je že upešal
Kovač je bil včasih v vasi kar pomembni
oseba in tudi precej dela je imel.
»Časi pa se spreminjajo,« modruje 55-let
ni Ignac Mordej iz Dobovca pri Rogatcu
»Sedaj ima veliko ljudi že aparate za vaije
nje in drugo orodje, tako da si marsikaj
naredijo kar sami.«
Mordejeva kovačija, postavljena tik ol
cesto je bila svojčas precej živa. Ignacev
oče Jože, 85 let že šteje, je imel veselje do
kovaške obrti; popravljal je vozove, podko-
val konje, naredil marsik^ novega, trpež
nega, da se okoliški ljudje še danes sporni-
njajo starega kovača.
»Sedaj sta v vasi samo še dve kobili, pj
tudi drugih naročil bi bilo manj,« pravi Ig-
nac Mordej, ki prizna, da ni podedoval očej
tove ljubezni do kovaštva. Poleg tega inii
precej dela na kmetiji. Ignac zato poženi
stari meh v kotu le še za domače potrebe. \
kovačiji je še vse tako kot pred desetletji;
brez elektrike in vse priprave so na ročni
pogon. Ignac precej spretno vihti težko kla-
divo.
»Ampak za kovača se ne bi odločil,« pra
vi. »To je težak poklic, ki reže tanek kos
kruha.«
S.ŠROl
Delta 5 Igra za vse
v zadnjem letu dni ali dveh je v Celju in okolici nastalo več ansamblov, ki se skušaj
uveljaviti tudi z lastnimi skladbami in ne samo s preigravanjem tujih uspešnic. Ede'
takšnih ansamblov je tudi Delta 5, ki ga sestavljajo bas kitarist Boris Jurčak, pevec Boja'
Korošec, klaviaturist Bojan Čatorič, kitarist Primož Koščak in bobnar Boris Bračič, ki J'
zamenjal Branka Mastnaka, ki je na fotografiji.
Ansambel Delta 5 igra glasbo za vsakogar. V izbiro takega programa jih je prisililo igranj'
po hotelih, zdraviliščih in drugih mestih, kjer rabijo glasbo za ples. Pravijo, da zaenkr^
igrajo samo za nakup opreme, saj je za izvajanje moderne glasbe nujno potrebna tudi dobf
oprema. Seveda pa niso opustili skladanja. Do sedaj so posneli eno popevko, pripravljeni^
pa imajo še pet, šest skladb in z eno izmed njih bodo poskušali jeseni uspeti tudi na Pol
delavnici Radia Ljubljana.
F.)
AMADEUS POROČA
Kdor strune pravilno ubira
lahko pesem nepozabno doživi
a kdor preveč se leno obira
se V željah svojih lahko utopi.