PBIHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE Leto VI - Štev. 127 (1518) 55K™’W"“ ’ g“ in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 14. junija 1950 Sporazumna rešitev tržaškega vprašanja je edina rešitev, ki lahko jamči mir in napredek za vse demokratične sile sveta Cena 15 lir Sinoči in ton. Dekleuo v tržaškem občinskem svetu ponouno razkrinkal klerelačlsllčue in komlnlormisilčue lažnivce in obrekovalcu ki vodijo strupeno šovinistično gonjo proti ljudski oblasH Istrskega okrožja Slovansko-italijanska ljudska fronta stoji na stališču, da je treba rešiti tržaško vprašanje [ v interesu slovenskega in italijanskega prebivalstva sporazumno med Jugoslavijo in Italijo j Včerajšnja seja tržaškega Občinskega sveta je bila od vseh sej, kar jih je ta občinski svet imel, najbolj eživah-*a». Ne zaradi obravnavanja Ozkaterih vprašanj navadne administracije, h katerim se bomo te dni še povrnili, te\-Oeč zaradi govora, ki ga je na tej seji imel predstavnik Slovansko - italijanske ljudske fronte v občinskem svetu, tov. dr. Jože Dekleva, Nekateri časopisi so že vnaprej napovedali njegov govor in tako so bili polno zasedeni nele novinarski prostori, temveč tudi Prostori za občinstvo. Ko so sprejeli predlog občinskega odbora, da se občinskim uslužbencem povišajo Prejemki za 10 odstotkov — Pyi čemer je župxm pripomnil, da to še ne pomeni, da iutri že lahko pridejo usluž-benci k občinski blagajni pa ta denar, ker občina pač ni Avtonomna — so po utrjeni navadi občinski možje pričakovali pavzo. Toda župan Bartoli je kar predal besedo tov. dr, Deklevi, češ nekoliko pav-ze bomo napravili potem, tako upamo, da bo dr. Dekleva bolj kratek. Razumemo da bi go-spodu županu bilo najbolj všeč, če bi se tov. dr. Dekleva sploh ne oglasil, Kajti vedel je, da bo govor našega zastopnika tako njemu kot vsej ostali reakciji kaj malo Po volji. Zastopnik SloVansko-italijan-ske ljudske fronte je komaj Pričel dobro govoriti, ko so se že začeli razni medklici, pri katerih sta se vsaj v prvem delu posebno odlikovala Mon-eiatti (BI) in pa Lauri (DC). Obadva sta se pokazala zelo *kulturna», posebno L,auri s svojim prostaškim psovanjem it dokazal, aa se je vzgojil v res pravi fašistični šoll O nje-Bovein pomanjkljivem geografskem znanju bomo še govorili in mu dali tudi brezplačno Primerno lekcijo; da bi se je naučil, pa sl de delamo utvar, ker doslej ni pokazal tolikšne inteligenčne sposobnosti. T.udi m.gospodični Delise bomo posebej govorili, u tem cvetu demokristjanskih devic, ki se na široko zasmeje, ko sliši, da so novo fašisti v Slov. Benčini ubili aktivista Slovenca. Ta gospodična še pa tudi vznemiri, Icadaj• hoče na pr, kominformistka Casalije-Va vpadati v beseda ar Dekle-* očitki o terorju v coni B. “V; pa kar tiho bodite», jo stari, češ opilili bomo brez vuše ’ pomoči, čeprav nam Vsiljujete Ne bo mo omenjali vseh kričačev med fašističnimi, klero-fašističnimi tu kominjormistic-hirni občinskimi svetniki in tistih, kričačev, ki so sedeli na tvostorih, ki je namenjen ža Povabljene goste in kjer je sedel tudi fašist Almerigogna, kakor tudi ne pobesnelo lajanje šovinističnih poslušalcev jn poslušalk na galeriji. Posebej pa moramo omeniti vendarle narodnega izdajalca ko-'Jhinformista Bidovca Staneta, hi se je to pot še posebej izka-*al in poleg demokristjana haurija prednjačil v zmerja-Nu tov. Dekleve. Zmerjal ga Po slovensko, kar so bile 'joenem prve besede V sloven-ki jih je Bidovec v °b-činskem svetu svlah szrrcao-vorii, Zupan Bartoli pa je vodil Prav posebne vrste, taktiko Pri v ot<: n ju včerajšnje seje. Kiju b temu, da je na videz «”tlrih svetovalce, go ste in o o-'rbstvo, se je pri tem spodim-"joče smehljal, kot da bi ho-reči: «Le tako naprej«! rsa reakcija s kominformisti ped je namreč načrtno kriča-‘a. tu lila, ropotala, sp ironično smejala in podobno, z očit-mrn ciljem, da bi bilo besed« :?o. Dekleve čim manj sliša-nit pa \'d doprinos k rešitvi vpra-nJ la’ hi posredno in neposred-jčJ-anima našo cona in naša pA.h\valstvo, bi bil med prvimi pAjhorniki zadevne iniciative. gaPa moram od vsega liku, ?• du Imajo te diskusije Vat t n namen sprožiti nov it .anupa in vika, nov val la-hroti drugega nea° lat‘ Pr™; EJJhi B in torej posredno «£) a. LRJ, Namen teh disku-S očiten; ustvariti j> naši Po govoru tov. Dekleve in po kratkem odmoru je spregovoril župan Bartoli, ki je ponovil že stotič staro pesem, da vlada v Istrskem okrožju «legge della selva«, v coni A pa svoboda in iz Kopra ne ve nič o grožnjah s strani oboroženih Slovencev, kakor so pisali «11 Messaggero Venetov, «L’Unitar> in drugi časopisi. Markiz Gra-visi se je čudil, ko so ga vprašali, koliko oboroženih biričev ga je vleklo na volišče. In tudi gospa Sambo se je začudeno nasmehnila, ko je zvedela, da so po pisanju tržaških listov njeno mater prinesli na volišče v nočni srajci, kar je povzročilo, da je ta znorela. Navedel sem le nekaj primerov, ki bi jih lahko podaljšal za celo uro, da bi vam dokazal, koliko je resnice v poročilih iredentističnega tiska in zlasti v kominformistični brošurici «Zona B terra tenza Izjava Glede na članek v »Delu« z dne 10. 6. 1950, ki je bil objavljen pod naslovom "Tovariš Viola v zaporu na osnovi lažne ovadbe titoveev«, dajam podpisani sledečo IZJAVO. Omenjeni članek je poln laži in nesramnih obrekovanj in ima namen razbremeniti krivde za napad na tov. Veljaka Lazarja iz Stramarja po kom-informističnem napadalcu Violi. Dejstvo je, da v nasprotju s trditvami v »Delu« podpisani nisem bil v gostilni in torej nisem nikogar izzival, res pa je, da je ton. Veljak stopil n 00-stilno in poklical nekega tovariša, a pri tem ni nikogar izzival. Govoril je samo s svojim bratrancem. Jaz sem šel po poti, ki pelje k Elerjem, Viola pa je za menoj kričal »bandit« in grozil, da bo šel po svojo škvadro. Nato se je on vrnil v gostilno, nakar sem zaslišal zverinsko vpitje štirih kominformistov, ki so podrli na tla tov. Veljaka in ga pred gostilno suvali do posledic, ki so znane. Toliko resnici na ljubo in proti kominformističnim prevarantom, ki bi hoteli krivdo za svoje teroristično dejanje zvrniti na žrtev napada in na ostale tovariše. Trst, 13. junija 1950. FURLANI DORO V Nabrežini in Miljah jutri občinski seji Jutri ob 15 bo v Nabrežini redna seja občinskega sveta na-brežinske občine. Na dnevnem redu je razpravljanje občinskega obračuna za leto 1949. Ob 20 pa bo redna seja občinskega sveta v Miljah. Tudi tukaj bodo razpravljali o občinskem obračunu za leto 1949 in drugih občinskih zadevah POPRAVEK V včerajšnji Številki našega dnevnika na drugi strani sta dve sliki zamenjali svoje mesto, kar so čitateijl verjetno sami opazili. Potrebno Je samo zamenjati sliki pevskih zborov iz Standreia in Fodgore pa bo prav. Prosimo čl-tatelje, Se bolj pa prizadeta pev-tka zbora, da nam to oproste. leggev. Listajoč po tej brošuri se vsiljuje vprašanje, kako je mogoče zbrati toliko laži in hinavstva ter ga servirati javnemu mnenju. Glede primerov, ki sem vam jih navedel, naj na kratko namignem samo na nekatere. , Zatrjuje se na primer, da je bil neki Malato iz Onegra tako zverinsko pretepen, da je znorel. Ta vest je popolnoma izmišljena. V Izoli, kakor piše brošurica, je neki Giovanni Ondina, ki je umobolen, boj-' sprejel kandidaturo pod pritiskom in grožnjami. Ugotovljeno je bilo, da v Izoli ne živi noben Jvan Ondina, še manj pa kak kandidat s tem imenom. Vedno v Izoli, kakor poroča brošurica, sta baje bila Fer-ruecio De Grassi in D’E ste Eselino obsojena po naglem postopku: navajajo tudi obsodbo dveh let za prvega in šest mesecev prisilnega dela za drugega. Avtor vesti se je zavedal, da laže. Hiša nekega Mi-loka iz Izole je bila baje opu-stošena. Kdor pozna Milokovo hišo, ve, da m kaže nobenega znaka opustošenja. Predsednik mestnega ljudskega odbora v Izoli Emilio Felluga je baje podal ostavko iz protesta proti dozdevnim incidentom Vest. je popolnoma lažniva. Nasprotno, on sam je podpisal izjavo sledeče vsebine: «S tem se potrjuje, da jaz predsednik tega mestnega ljudskega odbora v Izoli nisem nikoli podal ostavke. Izola, 5. maja 1950. Podpisan Felluga Emilio.« V omenjenem kominformi-stičnem veledelu se zatrjuje, da sta iz Pirana zberiala dva kandidata Ljudske fronte, in sicer Bonifacio in Spadam Omenjena dva nista bila nikoli kandidata Ljudske fronte in sta profesorjev. še vedno iv Piranu, kjer delata. Itala Ravalico, ki ne vem. ali je sploh kdaj bila v Trstu, je baje postavila kandidature za Ljudsko fronto, dočim je bila kandidatka socialistične pkup;-ne toda ne v Piranu,. ko k or pišejo kominformisti, pac pa v Portorožu. Kakor trdi brošuri ca, so v Piranu bili baje pre tepeni in ranjeni neki Taglut. pietra, Bonifacio. Emilio Štra ni, Mario in Bruno Fragiaco-mo, krojač Del Giudice Angelo njegov sin Bruno, neki Sa-vorro itd. Nobeden od omenjenih ni bil dotaknjen, le manj pa ranjen. Krojač Del Giudicj Angelo iz Pirana izjavlja sir-deče: Kominformovska «zanesljiva » poročila «Podpisam Del Giudice Angelo iz Pirana izjavlja, da vest navedena v brošuri »Zona B, terra senza legge« ne odgovarja resnici, ker ne mene v.e mojega sina se nihče ni dotaknil na dan volitev. Piran 5. maja 1950. Podpisan Angelo Del G indice«. V' Pučah so se baje po želji kominformistov, ki so to napisali, prebivalci množično vzdržali volitev. Naravno je baje zaradi tega titovska tepa, kt je po Vidaliju zmes muso-linjanskega makjavelizma, hitlerjevske bestialnosti in ja pon skega militarizma, zažgala iz maščevanja dve hiši. Niti ni potiebno poudariti, da njihove trditve niso nič drugeaa nego izmišljotine. In da zaključimo: v Umagu naj bi bile razdejane hiše Ambrooia Favretta. N ere a Latina, Josipa Zacchigne, Franca (Jorasa, v it tor m Poccecaia 'n drugih šest hiš. V N onem-gradu pa hiše Cecca in Catto-varjra. Vsi lahko ugotovijo, da ni bila nobena hiša razdeiana " omenjenih dveh krajih. dn-čim v Novem gradu sploh ne •'bstajata omenjeni dve druži• ni. Lažne so tudi vesti o pre tepaniu v Maierad.. Mcrmianu in drugih vaseh. Brošura «Zo-»a B. terra senza legge« trdi tudi, da je uboga Domenica Fonda, mati štirih otrok, skušala napraviti samomor in da ie znorela. Sedaj pa ie vnukinja gospe Domenice Fonda, In sicer Fonda Vittorina. pisala v navzočnost’ stare matere, t. j. Domeni ce Fonda, ki zaradi bolestni ni mogla pisali, in je gospe Fondi prečitala. kar je ta odobrila, sledečo izjave: »Pod pisana vnukinja Fonda Vit tori na. stanujoča v Izoli. ul. Besen ohi 32, izjavljam, da članek n brošuri »Zona B terra senza legge« in v drugih raznih tržaških listih, nanašajoč se na zatrjevan poizkus samomora in ponorenje mote stare matere Fonde Domenice. matere štirih otrok, ne odgovarja resnici. No beden od mojih otrok ni bil maltre1 irnn Podpisana Fonda Vittorina«. Sploh ni bilo odveč zanikovati vesti o množičnih deportacijah iz enostavnega vzroka ker vsi vedo, da teh sploh n bilo. Čisto s propagandnim namenom si izmišljajo tudi vesti o aretacijan in množičnih obsodbah. Naj vedo obrekovale ljudske oblasti, da je bilo od 16. aprila do 26. maja. kakor vem iz točnih informacij, kaznovanih z upravnim ukazom na prisilno delo vsega dvanajst Italijanov: štirje med njimi na 30 dni, štirje na 20 dni, ostali pa na 15. Vsi so bili kaznovani zaradi navadnih prestopkov in delajo v neki kolektivni kmetijski zadrugi blizu Kopja. Vsa ta gonja, na podlaai katere se hoče sfdbrictrati zgodovina — in zaradi tega sem se mudil na dejstvih ki se zdijo malenkostna — vsa ta kampanja' klevet in potvorb služi samo temu, da vzbuja najnižje istinkte sovraštva med narodi, ki jim je brez njihove zasluge ali krivde določeno skupno živeti na tem koščku zemlje. Treba je povedati Se nekaj besed o metodah, ki se jih po služujejo nekateri italijanski časopisi, da bi potvorili resnico, zato da bi zastrupili ljudsko mnenje. «Lav napade proti jugoslovanskemu področju STO-ja. Toda ta tisk in določeni krogi, ki se odlikujejo po svoji iznajdljivosti, ne najdejo nasprotno nobene besede obžalovanja za bombne atentate prot: poslopju v Ulici R. Manna. Niso našli in ne najdejo niti besede, s katero bi ošibali kot zločin metanje bomb na Dijaški dom, v katerem prebiva 100 dijakov, ki bi lahko postali žrtve tega napada, fsto vcIje tudi za metanje bomb nc. stadion «Prvi maj». Ta tisk ni bil tudi prav nič zaskrbljen bo napadih, ki so jim bili izpostavljeni vsak večer p>otniki, ki prihajajo iz Kopra in se izkrcavajo na pomolu pri ribarnici. Zaradi teh napadov je mo- IZLETI rala ladja, s katero so Se pripeljali, pristati celo v drugem pristaniškem predelu. Jasno je, da se ta tisk >U razburjal, ko je prihajala policija vedno prepozno, da bi zaščitila potnike prj izkrcavanju in je mirno gledala «lov na človeka» po njihovem starem dobro znanem sistemu. Ta tisk ni pokazal nobenega razburjenja za napade na enega izmed urednikov «Primorskega dnevnika», ki jih je izvršil prav tisti urednik «Lavoratora)>, ki ga ,e v Bujah branil pred ljudskim ogorčenjem prav oni tovariš, ki ga je on napadel. Ni se zanimal in se tudi ne zanima za druge napade, ki so se dogodil i v središču mesta moti odgovornemu uredniku lista «11 ProgressO)>, nasprotno, tisk, ki vpije proti snasilju)), ki naj bi bilo po njegovem v Istrskega okrožju, se je veselil teh dejstev in s tem dal najboljše spri. čeoalo svoje objektivnosti in svojih teženj. Zakaj poostrena kontrola Mnogo so pisali o odpravi carinske meje med Jugoslavijo in Istrskim okrožjem. Vprašam se: Obstaja morda carinska meja med Italijo . in področjem A? General Airey, če se ne motim, je v svojem drugem poročilu izjavil, da med Italijo in področjem A ne ob staja carinska meja. Ministrstvo za zunanjo trgovino v Rimu je dalo svojim podložnim organom razglas z okrožnico št. 202632-1931 z dne 24. aprila 1948, da med področjem A in Italijo ne obstaja carinska meja. Ce je bila VUJA prisiljena mnogo pozneje sprejeti enak ukrep, je to storila zaradi tega, ker je v sporazumu z jugoslovansko vlado njena dolžnost, da ščiti življenjske interese prebivalstva IstrsKcga okrožja in predvsem zaradi kršitve obvez, ki jih je sprejela na podlagi mirovne pogodbe vlada v Rimu. Mnogo tudi govorijo o pr o metu med področjem A in I-sti-skim okrožjem, ki na- bi bH samovoljno prekinjen. Ni v moji kompetenci, da hi dajal pojasnila o ukrepih, ki so jih sprejele oblasti v Istrskem o-krožju. nesporno pa je dejstvo, da so bili ti ukrepi sprejeti zaradi zunanjih mahinacij, ki so jih izvajali proti Istrskemu okrožju in ki jih še izvajajo Kdo more odrekati oblastem Istrskega okrožia njihovo Pravico, da poostrijo kontrolo na nrehodu med obema področjema v intej-esu miru prebivalstva in_ v obrambi ekonomskih interesov. Znano je. da so odkrili orožje in propagandistični material na eni izmed ladij, ki je vršila obalno službo in pristajala v Kopru. Samo budnosti narodne zaščite je uspelo, da so preprečili akcijo, ki bj imela lahko težke posledice. Naravno je, da so nasprotniki v Zboru izjavili, da je orožje in propagandni material prinesla na ladjo narodna zaščita sama. Lahko in naivno sredstvo, s katerim se prenaša na druge odgovornost za to, kar se je zgodilo. Natančnejša kontrola je tudi odkrila ponarejanje - osebnih dokumentov, tihotapljenje hlapa, za katerega ni dovoljen uvoz in izvoz. Odkrila je tihotapljenje valute in to vse na PRESKRBA Dvig nakazil. Danes naj razdeljevalci racioniranih živil dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za bele testenine. — Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu. Testenine za menze in kuhinje. Vodje civilnih in vojaških menz ter kuhinj naj dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za testenine. PROSVETNA DRUŠTVA Občni zbor Prosvetnega društva «V. Smuc« bo v petek 16. t. m. ob 20.30 v Ul- R- Manna 29 z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. poročila, 3. izvolitev novega odbora, 4. razno. - Odbor. ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV I. OKRAJA priredi ». julija izlet za partizane in aktiviste v Cerkno, združen z obiskom bolnice »Franja«. Vpisovanja se sprejemajo do 2*. junija na sedežu I. okraja, Ul. Machiavelli 13-11. — Vpisnina znaša 1.200 lir. Prosvetno društvo Skedenj priredi za svoje članstvo 25. t. m. izlet v bolnico «Franja». Vpisovanje na sedežu OF pri Bordonu do vključno 15. t. m. Tam prejmete tudi vse potrebne informacije. Planinsko druš*vo Trst priredi 25. t. m. izlet v Trnovski gozd, na Kucelj in Golake preko Ajdovščine. Vrnitev skozi Novo Gorico. Vpisovanje do 14. t. m. pri Geču v Rojanu in pri ZDTV (UCEF) v Ul. Machiavelli 13-11 od 9 do 12 in od 16 do 19. IZLET NA IVANAC Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 18. t. m. izlet na Ivanac v Slovenski Benečiji. Vpisovanje pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13 in v Rojanu pri Geču. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE T ,F.TO v SEZONA 1949-50 PREDSTAVE NA PROSTEM STADION „PRVI MAJ" TRST.Vrdelska cesta št. 7 Tramvajske zveze: Stev. 2, 3, 7, 9 in lenjerski avtobus ČETRTEK 15. J U N I J A OB 20.30 DONOSNA SLUŽBA Spisal: A. N. Ostrovski Režiser: Jože Babič SOBOTA 17. J U N I J A OB 20.30 SUMLJIVA OSEBA Spisal: Branislav Nušič Režiser: M. Košič NEDELJA 18. J U N I J A OB 20.30 KOBILICE Spisala: Lillian Hellman Režiser; M. Sancin VSTOPNINA: PARTER L 200.—; TRIBUNA L 100.—; SIOJISCE (za mladino L 50.—). Prodaja vstopnic dva dni pred vsako predstavo pri Adria-Express (Ulica Fabio Severo štev. 5 b) od 8. do 12. in od 16. do 18. ure; na dan predstave na stadioriu «Prvi maj» (Vrdelska cesta št. 7) eno uro pred pričetkom predstave. KONEC VEČERNIH PREDSTAV OKOLI 23. URE. Staršem v Lonjerju in Katinari Zdravniški pregled za o-troke, ki so se prijavili za počitniške kolonije, bo danes od 16. ure dalje v običajnih prostorih. S seboj naj prinesejo krstne liste otrok. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. junija 1950 se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 12, umrle so 4 osebe. Poročili so se: šofer Milan Strain in gospodinja Štefanija Giovi, delavec Egidij Jerini in gospodinija Marija Hreščak, so-, boslikar Nicolo Barraro in šivilja Katarina Vivace, prodajalec Erminio Piščanc in šivilja Ljudmila Čergol, delavec Silvano Co-diglia in gospodinja Marija Milovič, tiskar Izidor Musina in uradnica Ada Sancin, inženir dr. Robert Gortan in gospodinja Irma Fabbro, brodograditelj Ovi-dio Cornachin in gospodinja Lu-cia Paliaga, elektrotehnik Mario Tomasini in uradnica Silvana Mancini, uradnik Karol Guada-gnan in gospodinja Nella Biondi, kino-operater Karol Turco in gospodinja Vanda Tomines,: šofer Franco Colja in gospodinja Josi-pina Matiašič,- Umrli so: 641etna Štefanija Se-galla por. Morgana, 831etna Alojzija Milani vd. Rudine, 711etni Alojz Hlača, 42Letni Mario Petti-rosso. URADNE OBJAVE Finančna intendenca sporoča, da je po odredbi ZVU odpravljen uvozni davek na material na splošno, stroje (domačega ali tujega izvora), ki bodo potrebni za naprave v industrijski luki v zavljah. — Vsa potrebna pojasnila dajejo conski registrski uradi. Za promet zaprta cesta. Od 14. 11. m. do konca cestnih del bo zaprta prometu Ul. S. Lazzaro. NOČNA SLUŽBA LEKARN Zeleni križ, Ul. Settelontane 39; GrfieinSr, 01. "Cflbir^ "lT; LIoyd, Ul. deirOrorogfo 6; Alla Madaona del Marr,. Iargu Bia-ve 2; Signori. Trg Ospedale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. KINO TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 6525 - 6575, papirnati šterling 1550 - 1580, dolar 624 - 626, dolar (telegrafski) 631 - 632, 100 francoskih frankov 178 - 182, švicarski frank 156 -157, avstrijski šiling 23 - 23,25. ■II RADIO M JUG0SL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovil', 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 14. 6. 1950 6.29: Otvoritev; 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. io objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. ' 12.00: Opoldanski koncert, 12.30: Zabavna glasba; 12.45: P<^ ročiTa v ital. in objava sporeda, 13,00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Baletna glasba; 13.45: Gospodarski pregled (slov.); 14,00: Igra veseli kvintet; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Politične aktualnosti (ital.); 17.40-. Lahka italijanska glasba; 18.00: Z našim ljudstvon1 (ital.); 18.15: Beethoven: Trio št-7 v B - duru; 18.45: Poročila v hrvaščini: 19.00: Glasbena n'6®' igra;: 19.15: Poročila v >ta’? 19.30f Napoved časa - poročila t slov,: 19.45: Partizanske- pesmic 20.00: Iz slovenske scenske glasbe; 20.30: Radijski obzornik (ital.); 20.45: Dve operni uverturi; fil.00: Ob obletnici O. Zupančičeve smrti - literarna oddaja (slov.); 21.30: Igra zabavn' orkester Radia Ljubljana: 22.0U-Življenje jugoslovanskih narod?’ (ital.); 22.20: Koncert simfonič- ne glasbe: 23.00: Zadnja poročna v ital.; 23.05: Zadnja poročila ■ slov.; 23.10: Objava dnevnega (Nadaljevanje na 3. strani) Nastavitve v otroških vrtcih Mestna občina sporoča, da morajo kandidati, ki želijo biti nastavljeni v novem šolskem letu v občinskih šolskih vrtcih, vložiti prošnjo na kol-kovanem papirju (24 lir) s potrebnimi dokumenti do 20. julija t. 1. . Pojasnila daje tajništvo občinskega šolskega odseka, soba 100 - II. nadstropje v občinski palači. DAVČNE OLAJŠAVE ZA U-STANOVO INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ZAVLJAH TRST, 12. (AIS) — Ukaz št. 112 ZVU, ki je bil pred kratkim podpisan, podeljuje ustanovi industrijskega pristan, šja v Zavljah posebne d->včne olajšave glede na njene smotre. Ustanova bo deležna vseh davčnih olajšav, katere uživajo državni uradi in bo imela pravico tudi do vseh davčnih olajšav. katere predvideva člen 11 ukaza štev. 102 z dne 12. maja 1949 jn njegove spremembe, v k"likor zadeva dela, ki jih bo posredno ali neposredno izvr-šila v industrijskem pristanišču v Zavljah. Rossetti. 17.00: «Zena v verigah«, Lori Randi, Marmel Roero. Excelsior. 16.U0: »Bastogne«, Van J. Fohnson. Fenice. 16.30: «Patricija in Sik- sporeda; 23.15: 15’ valčkov. tator)) Vivien Leteti« • Filodrammatico. 16.00: «Gospod; LJUBLJRNA.MftttllOltc' v (raku,, Red rel.nontaia NOVfi GORICA Uspešno simfonično sezono je Tržaška filharmonija zaključila s torkovim koncertom, ki ga je dirigiral Eugen Jochum. Bržkone zaradi vročine ni bilo toliko publike, kakor bi jo sicer p>-ičakovali glede na gostovanje slavnega dirigen-a, ki ga prištevajo k najboljšim danes živečim voditeljem orkestrov. Eugen Jochum je bil tokrat prvič v Trstu in tudi prvič so Tržačani poslušali izvedbo Richarda Straussa, ki je kvalitetno daleč presegla vse dosedanje. Najgenialnejše Straussovo simfonično delo «Till Eulen-spiegel» je nažlo u. dirigentu izvrstnega interpreta. Čudovit glasbeni humor s tragičnim zaključkom, ki ga je skladatelj ovil v vrtoglavo igro orkestralnih barv, predstavlja obenem tipično Straussovo potezo: roganje čloueški neumnosti in zasmehovanje filistrstva. Daši to ni deskriptivna glasba, pa nam vendar sijajno prikaže popularnega srednjeveškega šaljivca »Tilla Eulenspieglas z vsemi njegovimi vragolijami in piedstavlja biser glasbenega humorja. Orkester še nikdar ni tako eksaktno sledil vsakemu dirigentouemu impulzu kakor v torek zvečer, saj pa je bil dirigent ena sama napeta Zaključni simfonični koncert Tržaške filharmonije (Dirigent Eugen Jochum) struna in je zares stoprocentno ob vladal orkester. Kot daljše delo je bila na sporedu Brahmsova IV. simfonija, najbolj dognano simfonično delo velikega mojstra, ki ga poleg značilnih lastnosti njegovega sloga; originalna melodika, lepi zvočni efekti z menjajočimi se ritmi, čistost posameznih tem — karakterlzira njen baladni značaj. Elementi, ki se jih poslužuje Brahms v tem delu, kažejo na tesno P& vezanost skladatelja s preteklostjo — posebno zadnji stavek, ki ima obliko Chaccone z enostavno osemtaktno temo, ki jo potem sijajno varira. Tudi pri Brahmsu se je Jochum pokazal izvrstnega dirigenta, ki zna lepo izoblikovati posamezne teme pa pri tem ng izgubi iz vidika celote. Lepo je poudaril tudi elegični značaj IV simfonije. Razen omenjenih del je bila na sporedu še baletna glasba »Rondd Veneziano«, italijan- skega skladatelja lldebranda Pizzettija. V treh stavkih nam avtor prikaže tri karakteristične slike iz Benetk. Kakor smo že ob drugih prilikah \tgotovili, je Pizzetti odličen poznavalec orkestra in efektov, ki mu jih lahko izvabi, pa vendar pri te.m ni nikdar banalen in vsiljiv. Cisto liriko, ki je baza «Benečanskenvu rondoju« mestoma zamenjujejo dramatski akcenti, ki so tako značilni za skladatelja, ki se prvenstveno bavi s pisanjem glasbeno-dramskih del. Odveč bi bilo omenjati, da je bila tudi Pizzettijeva skladba izvede na brezhibno in zlasti stilno neoporečno. Upnmo, da gostovanje Euge-na Jochuma v Trstu ni bilo prvo in poslednje; dirigent pa je lahko tudi zadovoljen izvrstno ubranim orkestrom Tržaške filhaimonije; ki se kvalitetno vedno bolj izpopolnjuje, — r C Atabarda. 16.00: »Zakonski inter-mezzo«. Zabavni film. Garibaldi. 16.00: ((Mladoletnica«, po M. Cloche. Ideale. 16.00: »Kapitan iz Kasti-11 je«, Tyrone Power, Impero. 16.00: «Akcija se nadaljuje«, Pat 0’Brien. Italla. 16.00: Operacije največjih kirurg i v f im.1 Vlate. »Skrivnostni morilci«. Vittorlo Veneto. 16.00: ((Poročiti se je lahko, toda...« Adua. 15.00: »Noetova barka«. Armonia. 15.30' «Lov za človekom v Arktiki«. Azzurro. 16.00. »Nasprotni napad«. P. Munl. Belvedere. 16.30: «zbogom vojska«. Gianni in Pinotto. Lumtere. 16.30: »Nepoznana v San Marinu«. »Ob morju«. 16.00: «Margherita Gauthier«, Greta Garpo. Marconi. 16.00: «Božične počltnt-ce» Deana Durbin. Massimo. 16.00: »Nepremagljivi Mc Gurk«. Wallace Beery. Novo Cine. 16.00: «Teror na avtomobilski cesti«. Odeon. 16.00: «Sinje nebo«, Bing Crosbv. Radio. 16.00: «Yroča cona«, James Cagney. Savona. 15,30: »King - Kong«. Sv. Vid. 18.30: »Polžaste stopnice«. Venezla. «Plamen usode«. Vittorla na prostem. 20.30: »Ura usode«. Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Vsi poznajo Suzano«. Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: «Monsleur Vcrdoux«. Ch. Chaplin. Kino na gradu. 21.00: »Odgovarja X«. H. Lamarr, C. Gable. Zastavni listek so ukradli Na telefonski poziv je včeraj neka policijska emergenca privozila pred poslopje št. 1 v Ul. Gelsomini, kamor jih je poklical Pischianz Ernest, ki stanuje v zgoraj omenjeni hiši. Poklical jih je zaradi tega, ker so v njegovi odsotnosti njegovo stanovanje obiskali vlomilci, ki so prišli v notranje prostore stanovanja s pomočjo ponarejenih ključev. (Oddaja na valih 327,1; 188-9' 212.4: 202.1 m.) SREDA 14. 6. 1950 12.00: Opoldanski koncert; 12.30: Napoved časa in poročil; 12.40: Zabavna glasba; 13-®V; Oddaja za ljudske odbore; Glasbena medigra; 13.30: Igf" Orkester mariborske radijske V°‘ staje; 14.00: Zabaval vas bo veseli kvintet; 14.30: Kulturni pr*y gled; 14,40: Jerome Kern: Scen ska glasba na temo »Vožnja čolnom«; 15.00:, Napoved časa 'v poročila; 15.10 - 15.30: Koncer1 komornega zbora Radia Beograd 18.00: Glasbena oddaja za nirje; 18.20: Ljudska univerz‘l' 18,40: JCiavirske skladbe’ razn1.1 avtorjev igra Marijan VodoP' vec: 19.00: Napoved časa in ročila; 19.15: Igra tamburaški or, kester KUD-a «Fran Levstik« .. Vič: 19.50: Jezikovni POgov?h. 20.00: Koncert sopranista de Dugan-Lovšetove; 20.20: sodobne- bosanske književno51’ 21.00: Slovanska orkestralna g>a , ba; 21.30: Igra Zabavni prkeste Radia Ljubljana; 22.00: PrenJ. poročil Zvezne postaje Beogrj’ -22.15: Lahka orkestralna glaS“a; 22.45: Iz del L. M. SkerjaPc' 23.30: Poročila. «ADR*A - EXPRESS» IZLETI 29. JUNIJA IZLET i« -Liiihlituiv Vpisovanje do 15. juni)# 29. JUNIJA IZLET v Skocijansko jam0 Vpisovanje do 15. jun*)8 2. JULIJA IZLET * t’ Of»nt!jo Vpisovanje do 17. iun^8 MEHANIČNA DELAVNICA ii nem 11 ” T R S T ULICA DELLA TESA 5 izdeluje strešne žlebove, odtočne cevi ter inštalira vodo in pHn Obiščite nas ob prihodu v Ljubljano! Gostinsko podjetje »FIGOVEC” LJUBLJANA Tyrševa cesta 13. Telefon: 32-60 Vsi vi, ki prihajate v Ljubljano! Poslužujte se cestne železnice, ker na ta način najhitreje opravite svoje nujne posle. ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA LJUBLJANA - Telefon: 24-32 Vse sile za izvedbo Titove petletke! Trgovsko podjetje .. HRANA 99 LJUBLJANA - Gradišče 3. Reprezentančna poslovalnica Gosposvetska cesta 2. Stremimo za tem, da zadovoljimo naše potrošnike! Delamo za srečno bodočnost naših otrok! m gtouUtM dACuUibMl! Ob prihedu v Uubllane se poslužite naslednjih gostinsk Restavracije »RIO«, Selenburgova ulica (z barom). ■SLAVIJA*, Gosposvetska cesta. »DAJ - DAM*, Cankarjeva ulica. •CINKOLE«, Poljska cesta. Hotel «SOCA», Sv. Petra cesta. Kavarne Prenočišča »EMONA«, Cankarjeva ulica. «EVROPA», Gosposvetska cesta. «NEBOTiCNIK», Gajeva ulica (z barom). »PRI STAREM TISLERJUn - za prehodne goste. Slaščičarna •VOLGA*, Cankarjeva ulica. Gostilne Restavracije za službence na potovanju »FIGOVEC«, Tyrševa cesta. »SAVICA«, Celovška cesta. »SOKOL«, Pred škofijo. »ROŽNIK«, Pot na Rožnik. »POD ROŽNIKOM«, p0t na Rožnik. »RUSKI CAR«, Mala vas 16, Ježica. Tavčarjeva ulica. »STARI TISLER«, Kolodvorska ulica. [ II LJUBLJANA - STARI TRG 4 sprejema vsakovrstne predmete v komisijsko prodajo Z uslugami uresničujemo petletko! Qohtinhh& padjctie o. a m ] j (p LJUBLJANA Gosposvetska cesta - Tel. 29-72 'Vam. nudi v4e, jedila, pijače Obiščite MESTNE OPEKARNE LJUBLJANA DPR3M: Tjrfeta c. 14 - OBRATI i Cesta dcoh cesarjev, Koseze - Pod liribom in Draga Tekmujemo za prekoračenje plana! S Titom v petletko! ODKUPNO PODJETJE n ” GOSTINSTVO “ LJUBLJANA TRŽNA UL. 6 - TEL. 43-19 Služimo ljudstvu in domovini! Podjetje “KAMEN" LJUBLJANA, Ambrožev trg 1 - Tel. 35 90 MESTNI KAMNOLOMI IN GRAMOZNICE preje FIZKILTIR^I JIAC1AK1N LJUBLJANA - Tyrševa 18 - Tel. 51-89 Vse sile za izvedbo Služimo ljudstvu in domovini mmmmmllmtiS ' l1.1'1,1 i1,11111111 'i 11111111111.......................................................................................... iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifti imiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin """"""Hiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiii iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiii>i!ini)iiiwiMi "m.iih > r ■ TRAASJUG iiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiii Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiuiiuiiii il l mi 111111111111111111111 it ti i .n n ti 11 n i) i * > M t * i) f i < 11!«• * i i tiiiMiiiililliilill!lliiiiiililiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHniiiii IIliliIIIIIIIIIillllllllItiIIIIIIIIUIIIIIIII lil lilIII IlliUH tIt ii‘iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiin!!imiiimiiiiiiiiiimi!Hti.rii 'liiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiliiiintiliiitiiiiMniiiiin llllllllllllllilll!MlllltllMlllllllltl|||||i|i||ii||n:illI>ttII MMIIMMIMIIMIMMIHIIIIIIHIIIHMMIIIIMMIIIIMIIIHHMI 111111111111) 11H1111111111111111! 11M M1111111 > 1111111 n 11,. t m 11 um n 1111111 ni 11111! 1111 < i n i u 111 n i n i n i m mn 11 ii ut ni i > KmBimiiniiiiiniMiHiiiiiniiKB M"""" i iiB*BffiiB%rB ... 'Milil PODJETJE ZA MEDNARODNO SPEDITERSKO SLUŽBO =5553555^^ Podružnica Ulubliana nmiiMiiiiiiiuiiiiimiiimiiiiiiiHminimmiiS iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin lili III llllll lnllltllllllilllllllMIIIIIHItll Ulil II IIIIIIIUI II MII IM lillllllllllllltlllilllllllllllll II llllllllll IIII IIIIIIIUI iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii llllltlllllltltlllllllllllllllMIIIIItllllllllllllllllllllllllllll MIIIIIIMlIllllItllMIIIIIItlltlllllllllMIIMIIIMIMIIMIMM IIMIMIMIIIIMMIIMIIMIMMIIMIMMIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIMII iiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii DELAMO NA IZPOLNITVI PETLETKI iiiiiiiniii lllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllll!! TOVARNA PLETENIN IN KONFEKCIJE TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV Uprava: MARIBOR, Meljska c. 56 Telefon: 25-33, 28-84, 21-07 Poštni predal: MARIBOR 382 Vse za predčasno izpolnitev petletnega plana in s tem za hitrejšo izgraditev socializma ifkladi&cno podjetje iflovenije “jama Madltea,, -LJUBLJANA - Tyrševa c. 33, Tei. 676 in 28-51 Račun pri Narodni banki, centrala za Slovenijo št. 601 -51456 -0 % si sl iign mi uresničujemv irellellic in slutime ijutlsivu ter tlomcvini o * c® > O O e i- PODJETJE 5ADJ Z&ILE M cimpieltelo tzift&iteu nate petletka Tekstil Manufaktura - Galanterija 1 S t r o j e p i s Šelenburgova ul. 5 Delavnica, Gradišče 10 p odlet [g mleko ss 99 £iuM§ana, IlllaibVtova JC. Mleko - Mlečni izdelki - Jajca Perutnina - Med - Vosek Borimo se za socialistični napredek in zdravje vsega delovnega ljudstva! ARNA /hranil LJUBLJANA, TEL. 23-56 - prej Kolinska tovarna Izdelujemo „projo“ irt,,sladr\o kavo** {Delajmo m Solite piekicmo deloumga liuchtoa l dji/iektija ll/lehtmh magazinov MLO LJUBLJANA j kvvjimi podjetji in poslovalnicami: poverjeništvo za trgovino in preskrbo, Ljubljana, Liajeva ul. 3 teleton: 53-10 in 50-97 KOViA fO JBTJl BS UMITA ss LJUBLJANA Celovška 90-a Telefon: 22-19 Izdelovanje raznih armatur, kovinolivarna, pokromanje. KVALITETNI IZDELKI! HITRA DOBAVA! SOLIDNA POSTREŽBA! rtO'*" »• Vt ■ »v ' ' v ■ t < r ; - - ..... i ti'. Mestno gradbeno -adaptacijsko podjetje 99 OII SOVA“ UVBUANA V Smartinska cesta 21. Telefon št. 28-01 S n e g u 1 j č i ca trgovina za malčke Wolfova 1 I sr Wolfova 1 - II U s n j e Ume t n i n a Aranžerski oddelek Sv. Petra c. 41 Prešernov trg 1 Čopova 5 1 lil lili . 1 lir II 11 Kov i n a Reklamservis Narodni magazin Stritarjeva 7 - ns Frančiškanska 3 ■gr, -r^=. Wolfova 1 Komunalni servis Kotnikova 16 M liji II I K u Vbe zn 'Titovo pot lotlio Miklošičeva 15 Izpred sodišča Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Ul. Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32 Proti teptanju ustave Uradni zaščitniki jezikovne manjšine ali kozli, ki čuvajo zelnik Po sleherni vojni se zmanjšajo pravice beneških Slovencev. Po napoleonskih vojskah so izgubili svojo avtonomijo, Po vojni med Avstrijo in Ita-lijo leta 1866 svoj slovenski jezik Po šolah in raznih cerkvah, Po prvi svetovni vojni jim je fašizem pobral še tisrto malo Pravic do slovenskega- jezika, W so jim še ostale; po drugi svetovni vojni ie doživela Be-teška Slovenija divjanje triko-'ozističnih band, zlasti v letu 1946. Sedaj so se spravili še na to, da bi okoli in okoli Be-neke Slovenije postavili železno zaveso. Goriški Slovenci jih že ne morejo več tako obiskovati kot poprej in jg «Soča» že pisala, kako so karabinjerji Pagnali posamezne goriške Slovence. Sedaj bi oblasti že kar'rade napravile neke vrste kolonije za konfinacijo v Beneški Sloveniji .Prvi je poizkusil ta novi sistem Mario Kont, sekretar Ž-ŽPS za Beneško Slovenijo. Sel je samo iz enega konca Beneške Slovenije v drugi, iz ^adiške doline v tajpansko občino v Prosnid. Prijet ga je v gostilni ne kot Po navadi in ^t po postavi pritiče, nek ka-rabinjer, temveč finančni brigadir. Vidimo, da so vse oblaki prejele nalog, da pazijo in *°vijo zavedne beneške Slovence. Predal ga je tarčentskemu žotnisarju, ki ga je izgnal do-ttiov. Oba, finančni brigadir in po-i linijski komisar sta se požviž-; gala na najvišje zakonsko dotočilo, na 16. člen ustave, ki Pravi, da se lahko sleherni italijanski državljan kreta kjerkoli po državnem ozemlju da ga oblasti zaradi politič-nrd razlogov ne smejo omejeni V njegovi pravici, da gre živi kjerkoli na italijan-5kem ozemlju. . Nse kaže, da oblasti bene-skih in seveda tudi goriških Slovencev, ne smatrajo za Lta-njanske državljane. Saj se v °dnosih nasproti njim ne drže ne samo člena 16. ustave, temveč tudi ne kar cele vrste drugih ustavnih členov, tako n. pr. člena ustave, ki govori o i enakosti državljanov pred za-Ponora ne glede na jezik in j raso ali pa 6. ilena ustave, ki določa, da država ščiti s po-I 5ebnimi odredbami jezikovno manjšino. Sedaj si pa predstav Ijajte kar po vrsti tri organe lavnih oblasti, finančnega brigadirja iz Prosnida, tarčent-skega policijskega komisarja in videmskega kvestorja, ki so bastopali v primeru izgona Konta, kako v imenu države ščitijo jezikovno manjšino beneških Slovencev. Ali se vam b? zde kot tisti kozli v slovenjem pregovoru, ki so jih pojavili za čuvanje v zelnik? O, toznamo dosti takih šovinističnih kozlov, ki v imenu države brstijo po zelniku narodne Manjšine in odšdipnejo s svoji *bi poželjivimi nestrpnimi gob-pi sleherni poganjek slovenske besede in jezikovnih pravic jed beneškimi Slovenci. Po-®ehno se pasejo, kljub temu da batava to prepoveduje, po šol jih, cerkvenih in drugih boljih. Videmski kvesitor, ki stoji na bbjviijem položaju za čuvanje “stavnih določil, pa si lahko "bvoljuje »e več Rot navadni brigadir. On lahko tepta ne sa-fi- člen ustave o zaščiti na-9dnih manjšin ali pa navede-1 člen o svobodnem kretanju a|ehernega italijanskega držav lana, on gre lahko, ker je v ?vezi g še višjimi uradnimi ;.r°gi V Rimu, tudi preko 18 blena ustave, ki prepoveduje »ine organizacije in preko 28 ilena ustave, po katerem so !“nkcionarji in državni name fčenci direktno odgovorni po ^zenskih, civilnih in upravnih ž»konih za dejanja, ki kršijo pravice italijanskih državljanov, v tem primeru beneških Slovencev. Pretekla so sicer že Skoraj Štirni leta, odkar je takratni finančni minister Scoccimarro 27.VIII.1946. javno izpovedal, da vlada in terorizira prebivalstvo Beneške Slovenije ilegalna 'šovinistična organizacija «11 Tricolore« ter da se na veliko uvaža in deli med triko-loristi orožje. Milanski listi so takrat ugotovili, da je samo v Nadiški dolini med približno 35 tisoč prebivalci okoli 3000 članov raznih band, ki so prišle tja iz raznih pokrajin. Mi vemo, da se sedaj v poletju 1S50 ni v pogledu javne varnosti dosti spremenilo v Beneški Sloveniji. Mogoče sc samo imena organizacij spremenila in da niso več teroristične organizacije «11 Tricolore«, temveč neka druga z drugim imenom, toda z istimi smotri. Pa na vajetih jo nekdo drži, da jo po potrebi spusti to divjo šovinistično žival nad zavedne beneške Slovence. Za same beneške Slovence sg pa ni dosti spremenilo. Leta 1946 so jih ustavljali na cesti triko-loristi, leta 1950 jih ustavljajo državni organi vseh vrst uniform in poklicev. Ge protestirajo beneški Slovenci zaradi teptanja 16. člena ustave, ker jih organi oblasti ovirajo v svobodnem kretanju, bodo pač napravili tako, da bo beneške Slovence oviral nekdo drugi in sicer s cepcem. Poznamo predobro to državniško modrost, kako je treba upravljati s Slo. venci v Italiji. Recept, ki ga navaja videmski kvestor, da namreč ne more odgovarjati za posledice, ki bi se zgodile, če bi dopustil, da se zavedni beneški Sloven ci, italijanski državljani, svobodno gibajo po svoji deželi, kot jim to jamči ne samo sedanja republikanska ustava temveč celo tudi stara alber-tinska, že zelo stara stvar. Med drugimi so uporabljali ja recept stari fašistični upravni nasilniki, ki so tudi zapirali ljudi, ki jim niso bili povšeči, češ da jih s tem ščitijo pred ogorčenjem javnosti. Vemo, da nima videmski kvestor na razpolago vseh onih centurij varnostnih organov, ki jih je imel fašizem. Toda še zmeraj razpolaga s tolikimi silami, da prav z lahkoto ohrani javni red v svoji pokrajini, da je Z lahkoto kos vsem pod talnim organizacijam, ki čakajo in preže samo na migljaje raznih poluradnih in uradnih krogov. Odgovornosti po 18. členu ustave, ki prepoveduje tajne organizacije, se tudi tem ne more izogniti, da se po služuje nasproti zastopnikom PFS starih fašističnih receptov. Slovensko ljudstvo pod Italijo ne bo prenehalo v svoji borbi, da se uveljavijo vsa načela italijanske ustave. Beneški Slovenci bodo zahtevali. da sg V primeru, če ne bo videmski kvestor hotel zajamčiti izpolnitve osnovnih državljanskih svoboščin, kot jih n. pr. postavljajo 3., 6., 16. in 18. člen ustave, uporabi nasproti njemu 28. člen ustave, ki ga dela odgovornega za dejanja, ki bi ■ jih šovinistične podtalne organizacije izvršile nasproti beneškim Slovencem, če bi jih nahujskali proti njim. Beneški Slovenci bodo po-skrbeli, da bo prišel glas, kako se v Beneški Sloveniji teptajo ustavna določila po organih oblasti, ne samo do ušes ministrskega predsednika De Ga-sperija, ampak da bo šel ta glas še dalje v svet, dokler se s takimi kršitvami ne bo v celoti prenehalo. Iz Krmina Seja občinskega upravnega odbora Na svoji zadnji seji je kr-minski občinski upravni odbor med drugim na predlog števii-nih občanov sklenil, da bo preučil stanje ceste Monte, ki je potrebna popravila in takoj ukrenil, da se la cesta popravi. Nadalje so odborniki odobrili nekatere povezave vodovodov. Odklonili pa so v tej zvezi vsak občinski prispevek. Kar se tiče določanja nove pristojbine za pitno vodo so odborniki to od-godili na prihodnjo sejo. Nadalje So odgodili tudi razpravo o popravilu in preureditvi trlice Caneelleria, ker smatrajo, da bi bilo to delo v preveliko . breme občini. Nadalje so poslušali poročilo občinskega taj- nika glede sodnega postopka gpjj gg OjStmik proti Torosu Amabilu in v tej zvezi določili, da bo občino na tej razpravi zastopal odv. Karel Venuti. Plače Irgovskim uslužbencem za 11. junij Vsi trgovski nameščenci v naši pokrajini, ki so v nedeljo 11. junija delali y trgovinah, ki so bile na ta dan odprte, imajo pravico do celotne plače z doklado ter 50 odst. poviška na osnovno plačo. Za podrobnejše informacije se lahko delavci obrnejo na sindikat trgovskih delavcev v Ul. IX. avgusta H, pritličje. V nedeljo 18. t. m. priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici izlet na Ojstrnik. Odhod s Travnika ob 5. uri zjutraj. Vpisnina za člane je 600 lir, za nečlane pa 650 lir. Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku, do vključno četrtka 15. t. m. Planinci in planinke, oglejte si vsi ta prelepi vrh! Bombe na strehi Včeraj je lastnik stavbe št. 1& v Ul. Randaccio, podjetnik Karel Posselt, načel na strehi svoje hiše dve ročni bombi, zelo dobro ohranjeni. O najdbi je takoj obvestil orožnike, ki so poskrbeli za odstranitev nevarnega orožja. Ker so bombe Utonil ie na čuden način v Soči Predvčerajšnjim popoldne je 61-letni kmetovalec Franc Si-reh, doma iz Rojc št. 32, kot običajno kosil na desnem bregu Soče v bližini mostu IX. avgusta. Nenadoma, morda zaradi prevelike vročine, se je moral zaradi slabosti vleči na travnik, ki meji z reko in je verjetno skoro v nezavesti zlezel v vodo. V vodi so ga takoj zagledali delavci, ki so zaposleni pri odvažanju peska s Soče in so mu z barčico, ki so jo imeli pri rokah, pohiteli na pomoč. V nekaj minutah so že ujeli kmetovo telo in ga pripeljali na kopno. Najprej so mu hoteli pomagati z umetnim dihanjem, tcda vsako njihovo v zelo dobrem stanju orožniki prizadevanje je bilo zaman, sumijo, og jih je kdo tja položil. Iker je bil Sireh že mrtev. ij vse premoženje Na goriškem kazenskem sodišču je bila včeraj dopoldne samo ena razprava. Dvorana za ofcčinsj;vo je bila skoraj stota svinca, ki je bil skoraj vse njegovo premoženje. Ko se je Loperfido vrnil iz zapora, je razočaran opazil, da prazna. Obtcženai, trije mladi je ključavnica na vhodnih vra- fantje, so malomarno sedel' na zatožni klopi in videti je bilo, da vročina vpliva tudi na sodnike, ki so se pri tem sodnem postopku prav malo zamudili. V vsej sodni palači se že čuti praznoto in počitniško gzračje. Toplomer se stalno dviga m vsi komaj čakajo, da zapustijo švoj urad. Prizadeta stranka pri tej razpravi je bil Loperfido Srečko iz Tržiča, ki smo ga že večkrat srečali na zatožni klopi. Dva fanta iz Tržiča, in sicer 18-!etni Colvatti Alfred in 19-letni Cadio Klavdij sta letošnjega februarja, ko je Loperfido moral sedeti v tržiškem zaporu, obiskali njegovo barako in mu skozi okno, ki sta ga prej razbila, odnesla okrog dva tih njegove barake zlomljena iri da je okno razbito ter da je iz nje izginil svinec, ki je predstavljal zanj edini vir zaslužka. Izginotje svinca je takoj prijavil orožni”om„ ki so nemudoma pričeli s preiskavo in kmalu izsledili tudi tatova. Zvedeli so, da sta Colvatti Alfred in Cadio Klavdij ukraden svinec prodala 25-letnemu Laf-franchiniju Ahilu. Vse tri so prijavili sodnim oblastem in včeraj je sodišče zaradi tega Colvattija in Cadia obsodilo vsakega na 2 meseca zapora in 2400 lir globe. Laffranchinija, kj se je zagovarjal, da je svinec kupil v dobri veri, so pa oprostili, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Vsi trije bodo morali skupno poravnati sodne stroške. KINO VERDI, 17: »Štirje tekmeci« Lupino. VITTORIA, 17: «Pismo trem že, nam«, J. Crain. CENTRALE, 17: «Cantiflas in trije mušketirji«. MODERNO, 17: «Siroti», A. Val li in M. Denis. EDEN, 17: «Poslednja ura«, V. Johnson. ESTIVO, 21: »Suženj preteklosti«, R. Colman. Spored vokalnega koncerla mladinskih pevskih zborov 15. l.m. ob 20.30 v koprskem gledališču I. M. Logar: Partizanska pesem — poje dekliški zbor učiteljišča. F. Sturm: Materi padlega partizana — sopran solo poje Milkovič Stana. M. Kogoj: Ah, lepo je v gozdu — sopran solo poje Martelanc Mira. M. Kogoj - Matetič - Ronj-gov: Kaj ne bila bi vesela, Zvončki — poje dekliški zbor učiteljišča s spremijevan jem klavirja. B. Kunc: Veseli koledniki — poje dekliški zbor učiteljišča s sprremljevanjem klavirja. F. Adamič: Da bi jaz znala, Jurjevanje poje dekliški zbor učiteljišča. II. 1. Grbec: Belokranjske ža- ljivke, Stari dede, Prošel je prošel, Puž. E. Adamič: Tri narodne: Jesen, Pomlad, Drežnica. E. Adamič: Uspavanka, Sestrica. M. Kogoj: Mladinska. UL A. Foerster: Poletju golobica. P. Konjovii: Srbska narodna, sopran selo poje Milkovič Stana. V. Mirk: Izletniki. H. Volarič: Divja rožica. K. Pahor. Na juriš. Drugi in tretji del sporeda izvaja združeni mladinski zbor učiteljišča v, Portorožu, ifl. slovenske gimnazije v Kopru. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - L L Cesare Batlisti 2 - Telefon 70 smarje Slovesna otvoritev zadružnega doma na časi okrajni partijski konferenci Šmarčani in okolica se pripravljajo ob okrajni partijski konferenci na veličastno praznovanje otvoritve zadružnega doma, ki je prvi v našem o-krožju popolnoma dokončan. Skupno z otvoritvijo bo zasvetila v vasi tudi električna luč. Isti dan bom0 praznovali tudi dograditev 90 odst. porušenih in požganih hiš. Ob tej priložnosti bo tudi razstava slik, ki bodo prikazovale prizore iz narodnoosvobodilne borbe in uspehe gradnje in obnove. Slavnost bo 25. junija, zato vabimo vse prebivalstvo našega okrožja na udeležbo, da skupno z nami praznuje naše velike delovne uspehe. iniciativni odbor Da H6 Ul OSlal Pilili mrllia črna Slovenci imamo Izredno bogato 0 odloku glede davka na dohodek kmečkih gospodarstev ;EftlžItllUShO CjlflSfaBRO lllSFAtUrO 4. junija 1950 je okrožna ljudska skupščina sprejela nov odlok o davku na dohodek iz raznih gospodarskih dejavnosti: Glede na to, da ima naše okrožje pretežno poljedelski ka gospodarstva in se zaradi tega obdavčujejo kot poljedelci. Da se izognemo izkoriščanju človeka po človeku in da ločimo tiste, ki živijo od dela drugih, je predviden v odlo- gospodarstvo ne obremeni' z I H koncerfu mladinskih zborov slovenske aimnaziie iz Kopra in učifeljišča iz Portoroža lev kmečkih 3 11 talnosti za toliko let prekiniti. S tem pomagata oba zbora k davkom na dohodek kmečkih gospodarstev. Odlok predvideva obdavčenje dohodkov, ki jih lastnik zemlje ni pridobil po krivdi značaj je potrebno da preuči- j ku višji odstotek davka, ki se : svoje lastne malomarnosti ozi- uporablja pri davkoplačeval- j roma celo zaradi sabotaže. V mo del navedenega odloka, ki urejuje davek od dohodka kmečkih gospodarstev. Istočasno svetujemo vsem kmetovalcem, članom ljudskih odborov, aktivistom in tudi drugim, ki so posredno ali neposredno povezani z življenjem in političnim delovanjem na dežeii, da preučijo ta novi odlok o davku od dohodka. Ze v septembru 1947 je bil 'izdan odlok o neposrednih davkih, ki je odpravi) vsa starejša zakonita določila o direktnih davkih, katere smo spoznali pri nas pod imeni da cih, ki zaposlujejo poleg lastnih družinskih članov tujo delovno silo. Vendar so predvidene olajšave za druži c, ki takih primerih se oceni neobdelano posestvo kot dobro obdelano posestvo in se torej uporablja proti lastniku ne- morajo uporabljati tujo delov- obdelanega posestva enak dano silo, če so lastni družinski! Vek odnosno višji od onega, člani, ki bi bili sposobni za j za pravilno obdelano posestvo, delo, umrli zavoljo fašistične- j Po tem načelu bpdo prizadeti ga terorja oziroma če so padli v narodnoosvobodilni borbi. Kakor smo že poudarili, osnova obdavčevanja je čisti dohodek, ki ga kmečko gospodarstvo doseže v enem sončnem letu. Dohodek tvorijo vrednost kmetijskih pridelkov vek na dohodnino (ricchezza 1 *n„. rnerebitni dohodki izvira-mobile), zemljiški davek, zera- 5°^' 'z nekmetijskega udejstvo-dariha. kakor tudi " občinske'! vanja kot na primer: iz preva- in deželne doklade ter pod b-no. Navedeni odlok je združil Vse davke,' k; Sq^ zadeli dohodek izvirajoč iz raznih gospodarskih dejavnosti. Nadalje je predvideval eno od osnovnih načel napredne družbe, in sicer progresivni ra e in odločanja. To pomeni sledeče: izenačenje • dohodkov raznih skupin državljanov in enak prispevek odnosno sorazmeren doprinos za vzdrževanje javnih naprav kot šol, cest, jav-fie varnosti, socialnega skrbstva in tako dalje. Glede na to, da ne more biti v naši novi politični stvarnosti ničesar večno, temveč je podvrženo spremembam, ki jih zahteva razvoj gospodarstva, se je pokazala potreba izdati nov odlok o davkih na dohodek. Bistvo starega in novega odloka je realni dohodek. S tem odpade načelo- obdavčevanja kmetovalcev na podlagi katastrskega dohodka. Vsem je znano, da se spreminja dohodek kmetovalcev zaradi podnebnih činiteljev kakor suše, toče, poplav, bolezni in podobno od leta do leta. medtem ko je bil kmet na podlagi starega obdavčenja primoran plačati vedno isti znesek davkov. Noy odlok o davkih od dohodka smatra za kmečko gospodarstvo, tisto družino, katere člani se bavijo pretežno delovni zadrugi v Portorožu. s poljedelstvom in katere do- Povezava in pomoč v dejanjih Pretekli teden so člani kmečkih delovnih zadrug iz Slovenije, ki so na počitku v počitniškem domu v Fiesso pri Portorožu, pomagali kmečki Opravili so pri košnji sena in okopavanju trt nad 70 prostovoljnih ur. Tako so dejansko pokazali bratstvo, ki veže naše ljudi z narodi Jugoslavije, ki gradijo socializem. hodki izvirajo po večini iz poljedelstva. Pri tem je važno, da se iz stališča obdavčenja smatrajo družine delavcev in nameščencev, ki posedujejo zemljo, katero obdelujejo njihovi družinski člani, kot kmefi- žanja, zbiranja zdravilnih rastlin, domače obrti in podobno, -od-katerih-se odbijejo stroški v naravi in gotovini, ki so bili potrebni za pridobitev teh. odnosno za izvrševanje nekme tijske dejavnosti. Vežno je tudi, da niso podvrženi obdavčevanju naslednji dohodki- a) dohodki iz hranilnih vlog; b) dohodki iz življenjskega zavarovanja za primer, da zavarovanec preživi dogovorjeno dobo; c) zavarovalne rente; č) vrednost zgradb, 'uporabljenih za stanovanje in v kme tijske namene ne gled- na to, če so takšne zgradbe v vasi ali v mestu. Dohodki jz zgradb ki jih kmečko gospodarstvo ima v najemu, oziroma jih brezplačno uporablja tvorijo osnovo za obdavčevanje; d.) vsi dohodki, 2a katoj-g se pobira davek z odtegnitvijo kakor tudi dohodki 0d dela v službenem razmerju; e) vsi dohodki, katere prejema kmečko gospodarstvo kot član kakšne zadruge in to ne glede na vrsto Zadruge in ne glede na naslov: — razlog zaradi katerega prejema dohodek Kmečko gospodarstvo torej, ki je član kmečke delovne zadruge, plača davek izključno samo od dohodka, ki ga je doseglo iz obdelovanja zemlje, katero je pridržalo za svojo lastno uživanje in od drugih osebnih gospodarskih udejstvovanj. Toda dohodki, ki jih pre jema kot plačilo za izvršeno delo pri zadrugi, obremenjujejo obdavčenje na dohodek dotič-ne zadruge in zadružnikov in ta davek mora plačati zadru-|nu (Iras). vsi tisti, ki se nočejo vključiti v našo junaško borbo za boljšo bodočnost našega ljudstva. Za ocenitev dohodka poljedelcev: 1) je treba predvsem ugotoviti količino pridelkov po posameznih poljskih kulturah (količino pridelanega vina, krompirja, paradižnikov, žita, mleka itd); 2) od letine ie treba odbiti količino' pfidclkovf ki smo jih potrošili oziroma oddali'v naravi za dosego letine (krompir posejano žito, uporabljen krom pir, žito, uporabljeno krmo za lastno živino, oddano žito za plačilo mlsčve in mletj-O; 3) ugotoviti je treba količine, ki se uporabljajo za potrebe kmečke družine, dalje prodane Po vezanih cenah in po prosti prodaji, 4) nato pomnožiti te količine z raznimi cenami in konč- no ■ ... 5) odbiti režijske strpske, kj so bili nujno potrebni za kmečko proizvodnjo (na pr. nabava sredstev za obdelavo in oskrbovanje rastlin, n-’kup zdravil za oskrbovanje živali in živinozdravnikom pl čane stroške, izdatke za nabavo umetnih in naravnih gnoiil (gnoja), izdatki za kovanje zi vali, za popravo inventarja in zgradb, ki se uporabljajo pri gospodarstvu, izdatke za naba. vo krme, soli itd. dalje 1 ali 2 odst. kosmatega dohodka za amortizacijo kmečkih zgradb in poljedelskega inventarja. (Nadaljevanie sled’) Izlet na Snežnik Slovensko planinsko društvo v Kopru bo priredilo v soboto in v nedeljo, to je 17. in 18. junija skupinski izlet na Snežnik (1796 m). Odhod v soboto točno ob 14.30 uri.s kamionom izpred Taverne. Udeleženci naj se prijavijo še danes 14. t. m. zvečer pri tov. Habihtu (tiskar, na Jadran), ali pri tov. Leba- V četrtek 15. junija cb 20.30 bo v koprskem gledališču vokalni koncert mladinskih zborov slovenske gimnazije v Kopru in učiteljišča v Portorožu. Koncert bo vodil dirigent Srečko Kumar. Spodaj objavljeni spored obsega docela nov repertoar. Seznanili se bomo z dvo- in tri-glasnimi mladinskimi zbori a cappella in s spremljevanjem klavirja. Lahko rečemo, da so to biseri naše mladinske pesmi, ki so jo ustvarili najmočnejši slovenski skladatelji kot so Emil Adamič. Marij Kogoj, I. Grbec in drugi. Spored kaže, tudi prepletenost narodnih in partizanskih pesmi, pri čemer pojeta zbore s soli dijakinji gimnazije odnosno učiteljišča Milkovič Stana in Martelanc Mira. Gotovo bo bralcem teh vrstic v oporo, če jih seznanimo vsaj v malem z nekaterimi strokovnimi podatki, ki. še niso morda vsakemu znani. Sliši se čudno in vendar odgovarja dejstvom, da je leta 1920 izšla v Trstu — in ne v Ljubljani ali kakšnem drugem večjem kraju Slovenije, prva šolska pesmarica, v kateri so bile natisnjene najboljše ml«-dlnske zborovske pesmi Ada miča, Kogoja, Lajovica, Dobro-niča in drugih. Pri tem je po-leg vsega še značilno, da je prav to prvo izdaio mladim skih. zborovskih pesmi uredil In izdal molst er Srečko Kumar ki bo jutri dirigiral zgoraj «» povedani koncert In Srečko Kumar je bil tisti, ki ]e leta 1933 v Zaarehu zn pet sestavil veliko zbirko «(!<■ Kca«, ki vsebuje 400 strani sami h mladinskih zborov. r- teh dveh zbirk so črpali .*e tem in zalagajo Se danes »»oje sporede za koncertne nastope »Trboveljski slavček« in toliki drugi jugoslovanski mladinski zbori. In ne samo to Tam zbrane mladinske pes)»;-ct> so prepevali in z njimi nastopali ženski' učiteljski zbori U Trstu. Gorici, Ljubljani. Zagrebu, Beogradu, iz njih so zajemali svoj repertoar nekdaj mnogo znanj pevski zbori ljubljanska Glasbena matica, zagrebški «Lisinski», zemunsko «Mladosts, beograjski «0 hi Uč» itd. Ko govorimo o mladinskih zborovskih pesmih hočemo pripomniti, da je vse do' zadnjih desetletij na področju mladinske glasbene literature vladal popoln diletantizem, odnosno da je obstajala naravnost popolna praznina. Nobeden od to likih in tako velikih skladateljev zapadnih narodov m posvetil niti najmanjše svoje u-stvarjalne sile mladinski pesmi Zdi se, kot da je vsakdo od njih smatral za nekaj poniževalne ga, če bi se bavil s to tematiko. Imamo sicer nekaj tujih mladinskih skladb za klavir, nimamo pa izrazite mladinske pesmi — mladinske glasbene literature. Pri Rusih je bil mala tzjema Musorgski Ta se je začela pri nas in s ponosom lahko trdimo, da odgovarja tako pb tekstu kot tudi po glasbeni strukturi vsem glasbenim zahtevam in načelom. Zato lahko trdimo, Ja smo ravno Slovenci dosegli v tem pogledu velike uspehe, Za katere nas naravnost zavida o steli glasbeno-kulturni svet. Tako tvori po eni strani mladinska pesem naši šolski mladini nekak nvademecums ciste. prave glasbene umetnosti, po drugi strani pa so veliko vrednost mladinske pesmi spoznali in prevzeli naši reprezentativni ženski zbori, ter jo širijo s svojimi nastopi po vsej domovini in tudi izugn nje. Nekako usodno je, da na tem majhnem ozemlju jugoslovanske cone STO-ja, kjer nam je ljudska oblast naravnost čez noč ustanovila tako važne kulturne ustanove kot sc radijska oddajna postaja, gledališče, glasbena in baletna šola, številna prosvetna društva na deželi, v mestih m po sindikalnih podružnicah, zopet prav oba mladinska zbora, ki bosta nastopila jutri, izvajata poleg drugega tudi tisti spored, s katerim smo morali zaradi fašistične napadalnosti in bru- razvoju naše prod-tktivne in reproduktivne glasbe. Mladinski zbor slovenske gimnazije v Kopru obstaja že četrto leto in ga je nazadnje uspešno vodil in dvignil prof. Ortrovška. Ta zbor jc bil reprezentativen za Istrske okrožje ter je koncertiral uspešno celo v pomembnih kulturnih središčih Jugoslavije. Svojo kakovostno višino je pokazal s tem, da je izvajal dva najtežja mladinska zbora Ive Matetiča-Rcnjgom, in sicer: «Cuče mc;» in «Cvrčak» < škržat)). Zaradi premestitve prof. Ostrovske je prevzel vodstvo tega zbora mojster Srečko Kumar, ki vodi poleg tega tudi zbor učiteljišča iz Portoroža, Dirigent Kumar je zaradi mutacije dečjih glasov skrčil število vencev,-sn pevk na dve tretjini svoje nekdanje postave, zato pa je priključil k koprskemu zboru ie 23 deklet portoroškega učiteljišča in s tem spopolnil nastalo vrzel. Zaradi kronike pripominjamo ie to, da so prišli člani mladinskega zbora iz Kopra Pod taktirko Srečko Kumarja v. sredini februarja t. I. Na ta koncert vabimo vse ljubitelje mladinskega petja in glejmo, da bomo napolnili gledališče in dali s tem zadoščenje mladini za njeno umetnostno delovanje ter našemu mojstru Srečku Kumarju za njegov trud in požrtvovanje. in citaite fhimiMlii dmmihl USPEH VESLAČEV IZ IZOLE na mednarodni regati na Bledu (Nadaljevanje z 2. strani) !*f°do gospodarstva Istrskega r°žja. Obrekovanjem o katerih sem >oril se je pridružilo danes RESNICA O ISTRSKEM OKROŽJU »op !■«in, resolucijo uečine še drugo ovejše, ki se nanaša na ta- ,°. imenovano prisilno delo čl dine. Naj obrekovalci vedo, M hi podvrženo izko-.ncc—’ — —1 * — voljnega dela in se razburja I merjal svoje puščice na pod-proti formiranju prostovoljnih ročje B- Številni so dokumen- f^anjn manjšine nad večino, b v Istrskem okrožju kot tudi j. “seh deželah socializma ne {0atra za suženjstvo ali nesre-ijj' Ljudstvo in predvsem mla-ne a se zaveda, da dela zase in bf *a izkoriščevalce. Ge danes ie * števila rok dela na izsu-jp anju v dolini reke Mirne, zaradi tega. da bc imela kfjebi nov vir olaginje, s ka-6i,. , se bo okoristilo vse pre-°>h “0- Ni potrebno da [e,'d;am0 vzgojni moment ko-% ega dela, ki teži za tem, uiJe odpravi egoizem in da sc bratstvo med posarnez-eitr in med narodi. Istrsko ne pozna parasitske “j# tete. Ne živi od zuna-sj j P°nioči, zaveda se, da kar Ul" Zgradilo in kar si bo zgra-kr-’ dolguje sam o lastnim s i-terij, so vzroki, zaradi ka- ?a0„ sovražniki socializma han)u ■ s tako sil° P7-0** °1’ 5esed- ki bo z dejanji in ne z danntV?1 Preglušilo včerajšnja, "iinja ™ in jutrišnja obreko-tere ' Tu je vzrok, zaradi ka-Ja >e reakcija boji prosto- mladinskih brigad, ki jih ustanavljajo po deželi in v 'istrski h mestih na prostovoljni podlagi v okviru demokratičnih organizacij. Glede na ustanavljanje prostovoljnih brigad bi hotel še omeniti, da se zberejo tako kot pretekla leta skupine delavcev tudi v Angliji in Franciji. Te skupine bodo odpotovale v Jugoslavijo, zato da bi pomagale jugoslovanski mladini pri graditvi socializma Ali bodo naši sovražniki lahko rekli, da bilo 1500 francoskih in 2(ni angleških mladincev prisiljeno iti na vzhod t) Jugoslavijo? Resnica je, da meščanska mentaliteta ni sposobna doumeti in niti razumeti gibanja, ki bo prej ali slej spremenilo obličje človeške družbe Proti področju B je obrnjeno vse orožje šovinizma, iredentizma in tržaškega ko minformizma. Naj se povrnemo k primeru volitev in opazili bomo, kako je tržaški in italijanski tisk skušal dva meseca, poprej ustvariti ozračje visoke napetosti. Dva polna mesec a je terorizem reakcije in ko minformizma, ki ra ti tega terorja; citiral bi primer grozilnih pisem, ki ga je dobil na pr. Libero Pezzarel lo iz Kopra, Francesco Linza, Pozzetto Guido iz Kopra, Fonda Libero iz Pirana, Fonda Luigi, član socialistične stran ke tudi iz Pirana. Evo duha enega izmed takih pisem: «Se imaš eno možnost rešitve in rehabilitacije; 1) Zateči se v Trst in javno priznati svoje strašno dejanje (je nekdo, ki te lahko reši); 2) iti na cerkveno streho in napraviti skok, na katerega bi bil neizprosno obsojen.« Libero Pizzarello in drugi so debili sledeča sporočila: Preostaja ti dvoje *a tvojo rešitev; 1) pojdi takoj v Trst in zanikaj vse, 2) ali pa boš dobil dve svinčenki v glavo. Podpis: Neutolažljiv.» AH ni to nasilje in teror? Odkrite grožnje s smrtjo z domišljijo, ki presega ono pokojnih fašističnih učiteljev Emisarji tako imenovanega istrskega CLN-g so se vrinili za cele tedne med ljudi okrožja in so žugali: Prišlo bo Ita lija tn tedaj boš plačal. Na sam dan i olitev so agenti sku- da bi njihovi znanci, posebno italijanske narodnosti, odšli na volišče. Značilno je vsekakor, da je teror prešel celo prag družinskega življenja. Ta ko je neki Benvič iz Loparja pretepel svojo mater in ženo samo zaradi tega, ker sta š.a volit- Enako dejanje je napravil neki Bertos iz iste vasi. V Sergaših je neki sin žugal očetu samo zaradi tega, ker je ta šel na volišče. V Šempetru so bili ponoči napadeni člani votivne komisije. V Kopru je bil napaden in pmetepen natakar Gino Castellani sam o zaradi tega, ker je kot Italijan šel volit zjutraj; Ni manjkglo vzklikov in žuganj, kakor na pr.: «/talijamske čete so ie v Barkovljah, na dah volitev bodo tudi v coni B», «v kratkem bo to področje priključeno Italiji- Kdor bo volil, bo sojen pred sodiščem.« «Tudi če bo cona B priključena Jugoslaviji, ne bodo tisti, ki so volili imeli pravice optirati za italijansko državljanstvo» itd. da so hoteli šovinisti in iredentisti, ki so se jim priključili tudi kominformisti, uvesti pr teh volitvah znane in nepozabljene metode iz časa Zaši- je tl ostalem brez moči, na- šali na vse načine preprečiti, zrna, posebno v. obalnih meste- cih. Zaradi budnosti oblasti so načrti provokacij spodleteli in zaradi tega čutijo šovinistični in kominformistični tisk in krogi potrebno uodajšati akcijo, ki naj spremlja ekspan-rionistično in aneksionistično politiko italijanske vlade glede Tržaškega ozemlja in posebno gle.de cone B. Toda taka hinavska politika klevet in terorja ni najprimernejše sredstvo Za dosego mirnega sožitja in zdravega sožitja med ljudstvom, ki tu skupno živi, kar je neogiben čini-telj za mir m napredek. Motamo samo ugotoviti, da taka politika predstavlja veliko ovir o za mednarodno sodelovanje in ne more dovesti do drugega ličinka nego do tega, da zaostri odnose u samo Škodo obeh narodnosti, itali-anske in jugoslo vanske in v izključno korist tukajšnjih in svetovnih reakcionarnih in imperialističnih sil. Počim zahteva občinski odbor v svoji resoluciji zamenjavo VUJA-e in postavlja celo ultimatum glede sedanjih med narodnih odnosov z Jugoslavijo, zahtevajo kominformisti imenovanje guvernerja in zdru žitev obeh con ozemlja, zato da se omogoči ustvaritev pogojev za «bo!jšo rešitev«; o tej rešitvi je govoril nePrikrjto v rimskem parlamentu 22. aprila t-1- član vodstva Komun stii ne partije Italije ian Carlo Pajetta. Dejal je v svojem govoru dobesedno: «Uveljavitev mirovne pogodbe ne bi kompro mitirala upanja na priključitev Tržaškega ozemlja, pač Pa je nasprotno potreben pogoj za uresničenje tega upanja. 7. zahtevo, da se uveljavi pogodba, bi vlada dosegla bistveni rezultat: umaknitev jugoslo- vanskih čet s področja B.» In Pajetta nadaljuje: «Rcsnica je, da se b; z imenovanjem guver nerja in umikom čet ustvaril položaj, ki bi odprl pot bod či priključitvi ozemlja k Italiji« Stališče Komunistične partije Italije e vprašanju Tržaškega ozemlja, katerega tolmač je postal Pajetta, je jasno. Hočem poudariti še, da se je Pajetta pritoževal, da italijanska vlada ni zavzela odločnih ukrepov proti Jugoslaviji, zatrjujoč-« . . Toda kar smo od vas zahtevali, je ne samo zagotovilo, da se mora vse oz°mlje vrniti Italiji, pač pa praktična akcija, da se to zgodi.« Praktična akcija se nakazuje v njegovih besedah. «Ob!jube in ustne izjave spričo direktnih akcij Tita ne služijo. St-ilišče Komu nistične pgrliie Ita iri je popolnoma v. skladu z ekspanzio-nistično politiko italijanskega imperializma, ki je sanjal in sanja o Trstu ho t o platformi za svojo napadalno pol tika proti zaledju mesta. S pogoji K Pl se strinjajo tudi tržaški kominformisti. Vendar pa si ti ne upajo jasno novrdat', kakor je napravil Pajetta. kakšne bi bile zadnje posledice njihovega sta’išča, in te zar di tega skrivajo za megl nimi frazami, kakor je fraza «bolj ša rešitev v boljših časih» Ne upajo se jasno izreči, bo er s\ da bi tržaške demokratične mncž ce ali bolje oni d*l množic, ki ni ie odprl oči, obračunal z njihovo politiko. Da pa bi prišli do zgključkov, - j katerih težijo, pripravljajo tla z blatenjem ljudske oblasti v coni B in v Jugoslaviji, Slovansko-italijanska Ijvdskj fronta je tu in v svojem tisku pojasnila svoje stališče, ki je tudi danes nespremenjeno, ker temelji v sedanjih pogojih na demokratičnih n-čelih' Sta' šč Slovansko ' italijanske ljudske fronte je, da je treba rešiti ta vprašanje v interessu slovenskega in itaFmnskega ljudstva s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo. To je rdina rešitev, ki lahko zajamči na tem sektorju mir v korist vseh demokratičnih sil sveta. Zadnjo nedeljo 11. junija so bile na Bledu prve m-d-narodne veslaške tekme, ki so se jih v precejšnjem številu udeležili tudi inozemski veslači- Tako so pri te-j veslaški regati sodelovali klub; «Alba tros« iz Celovca, «Club Nau-Uque» iz Vichyja, veslaški klub iz Ziiricha in iz Ženeve ter ve. slaško društvo «Istra» iz Izole. Jugoslovanski veslaški šport je zastopalo 14 veslaških klubov Vreme je bilo idealno le po, kar je vplivalo na še večji obisk gledalcev. Vsa organizacija tekmovanja -je bila popolna jn do malenkosti izdelana. Dopoldne okoli 10 ure je predsednik regatnega odbora, minister za gospodarstvo pri vladi LRS tov. Jaka Avšič otvoril prve medna r, dne veslaške tekme s kratkim nago. vorom, v katerem je poudaril, da ima tudi veslaška športna panoga v današnji Jugoslaviji najboljše izglede za svoj laz-voj. Po nagovoru ministra Av-šiča so zbrani tekmovalni čolni v paradni formaciji od-veslali na štartno mesto. Tekme so bile s četverci s krmarjem, skiffi, osmerci za mladince,' v dvojkah s krmarjem, s četverci s krmarjem, in za ženske ter mladince s četverci in dvojkam; brez kr. marja, z double scoull-m. Nazadnje je bila najbolj dramatična točka tekma osmercev, pri kateri so sodelovale posadke, ki so bile tako izenačene v močeh, da so bil:- med njimi le malenkostne razlike. V tekmovanju s četvercem in s krmarjem so nastopili tudi naši domači veslači iz Izo-le, ki so združeni v klubu «Istra». Njegove barve so zasto pal; sledeči tovariši: Pugliese Ant., Depeše Ludoino, Ugo Ma rio in Pugliese I. ter krmilar Dudina Marco. V tej panogi so poleg jugoslovanskih veslačev tekmovali od inozemskih še «Albatros»» iz Celovca. Proga je bila dolga 2000 m in kljub kratkemu treningu so na. ši fantje iz Izole zelo dobro startali. Približno do 1200 m proge so imeli v rokah drugo mesto, nadaljnji del proge pa je pokazal, da jim manjka ravno trening, zaradi česar riso ■mogli vseh 2000 m vzdržati tiste hitrosti, s katero so pričeli veslati v dobri prvi polo. vici proge. Klub vsemu temu so z gotovostjo in prepričevalno zavzeli četrto mesto, tako da so s tem premagali ves'a-ški klub «Albatros» iz Celovca. Našim veslačem jz Izole je treba vsekakor prizn-ti, da so pri tekmi pokazali pravi borbeni duh in se žrtvovali do zadnjega trenutka z vsemi silami. S tem da so č: na tem prvem sr Čanju z drugimi klubi pokazali toliko tekmovalne volje, pričakujemo od njih v kratkem še lepše uspehe. Prilika se jim bo v tem oziru nudila že 9. juMja v Pu-li, kjer bodo velike veslaške tekme za prvenstvo Jarana. Končno omenimo, da so bili naši športniki iz Izole in njihovi spremljevalci sprejeti na Bledu zlasti od domačinov in ostalih jugoslovanskih šport nikov, kakor tudi od ihozem-skih reprezentantov izredno tovariško in ljubeznivo. Kot tekma in kot izlet bo ostal veslačem iz Izole ta dan prijetno v spominu na socialistično Jugoslavijo. m H 1o*ie 'Thi&ec nekega dne otroci na kaluti, r od koder se je videla strma I cesta proti Mohoreču. V trenutku je bila vsa vas na kupu. Ženam, ki so tako dolgo pričakovale svoje može, so silile solze v oči. Otroci so silili na zid in na drevesa, da bi prej zagledali bogate «Amerikan-ce». — Končno se je pokazal na pesku iz Varde težko obloženi voz, ki je škripal pod težo raznih kovčegov. «Ma gran so bogati, kadar peljejo tako težko» — je šepnila zlobno stara Nacjetovka. «Moučte, moučte, ma kaj blenceriste.'» — so se hudovali sorodniki, ki so se bali, da bo še kaj povedala, «Oohe! — je zaustavil krave Marščev hlapec Marko in povedal: »Na, tu jih imate zdaj«. str drev gari. Ruojen vrišče. Kdu zna kaku štema? Mrto je papiu. Pi Frncka! Kuesa črna leti; Je ruojena smrt. MARIJAN ČERNE hiše in zemlje, ker ni mogel . plačati nekaj sto lir za šte- | vilne davke in števre, — Vane, ki je šele zdaj dobil nade-vek Merikan, se je vrgel na špekulacijo. Po vseh sejmih ga je bilo polno. Ker so pa kaj kmalu pošli zadnji s krvjo prišparani dolarji, se je preselil bliže Trstu v upanju, da b0 prej ali slej Vzel hudič fašizem in njegovega voditelja. Florijan se je trdovratno zarii v očetovo grudo in kljuboval okupatorju do zadnjega. Toda klica bolezni, ki jo je prinesel iz ameriških rudnikov, ga je končno zlomila. Borbo za očuvanje deŠovine sta nadaljevala z uporno voljo sinova David in Bepo in jo o-hranila do končne svobode... O Vane Merikan ni izmišljena oseba. Živi še danes tam nekje blizu. Škofij ter se prav dobro spominja opisanih dogodkov. Pred kratkim sem ga obiskal in sem ga vprašal, kako misli o Ameriki in o današnji borbi za Trst. Prav rad sc je razgovoril in dejal: «Vsak je neumen, ki se da prevariti z navideznim bogastvom v Amerjkj in danes v Trstu. Amerika ne potrebuje ljudi, temveč ljudsko moč, meso in kri. Nikdar ne bom pozabil, kako smo stali pred tovarnami, kakor živina na sejmu in kako nam je mešetar tipal mišice ha rokah in prsih, če bomo dovolj močni. Ni ga zanimalo, ne kdo smo in ne od kol, še manj, če smo lačni. Ko so me prvič peljali Premalo energična borba j rektiv političnih in sindikalnih i mi, italijanski komunisti, ves proti Sardgatu je imela I organizacij dvignila milijonske ' čas od septembra 1943 dalje ...» za posledico, da so se v Fronto J množice delovnega ljudstva, ki Kot najnovejši dokaz navaja vrinili njegovi agenti. Tako je j so v tem videle poizkus itali- bila npr. v Vale di Susa propaganda za Fronto poverjena Sa-ragatovemu agentu Barberisu, ki je kot tak pred volitvami tudi javno naslonil. V industrijskem centru Severne Italije Bielli je kot socialistični kandidat na listi Ljudske fronte nastopal Luisetti, čeprav je delavstvo vedelo, da predstavlja Saragatovo agenturo v vrstah PSI. Socialistična kandidata advokata Bellosio in Secreto sta v svojih predvolivnih govorih napadala Ljudsko fronto, po volitvah pa je prvi skupaj z Romito zahteval, da se skliče izredni kongres PSI, ki naj bi likvidiral Nennija. Saragatovca Grep. pija, predsednika milanskega občinskega sveta, so komunisti prikazovali kot simpatizerja Fronte, kar je ta izkoriščal za zmago Saragatovih kandidatov. Takih primerov je bilo na stotine. »Socialno in politično premirje«, ki smo ga že prej omenili, so množice razumele kot slabost Komunistične partije in Ljudske fronte, zlasti zato, ker je Generalna konfederacija dela v tem času onemogočaja vsako akcijo za izboljšanje položaja delovnih množic. Tako so delavci Severne Italije predlagali akcijo, da bi si priborili »velikonočno nagrado«, ki naj bi jo delodajalci izplačali nameščencem in delavcem za veliko noč, medtem ko je milanska federacija KPI predlagala v tem času akcijo za uvedbo 40-urnega delovnega tedna z nespremenjenimi delavskimi plačami, kar je vodstvo Generalne konfederacije dela odbilo, čeprav bi te in slične akcije lahko služile za organiziranje delavcev in nameščencev. Ostale sla. bosti Fronte bi lahko formulira, li v nasiednjih točkah: 1. nesodelovanje socialistov v volivni kampanji; • 2. levo sektaštvo nekaterih aktivistov Fronte (tako je komunist Santhia napadal v svojih govorih srednje sloje, predvsem trgovce, češ da bodo po volitvah vsi viseli na kandelabrih); 3. premajhna kapilarna pro. paganda ter postavljanje težišča na velike množične mitinge. To se je pokazalo posebno v Severni Italiji, kjer se niti socialisti niti komunisti niso znali približati neorganiziranim delavcem. Tako je Fronta v najbolj proletarskem- delu Torina Borgo S. Paolo dobila samo 54% glasov, demokristjani pa 45,6%; v delavskem centru Mi lana Barriera di Milano pa je Fronta dobila samo 53,4%, medtem ko sta pri volitvah 2. junija 1946. leta PSI in KPI skupaj dobili 67,3%; 4. izkazalo se je za napačno da so komunisti prepustili borbo z Vatikanom socialistom, misleč. da so vezani, ker so v Kon-stituanti glasovali za Lateranski pakt kot dokončno rešitev odnosov med italijansko republiko in Vatikanom (Lateranski pakt sta sklenila leta 1929 Mussolini in papež Pij XI); 9. pomanjkanje dela med italijanskimi ženami (od celokupnega ženskega članstva PSI je samo približno 10% glasovalo za Fronto). Agitprop CK KPI že drugi dan po volitvah ni več objavljal volivnih rezultatov, ki jih je prejemal od svojih organizacij na terenu, ter je napotil ljudi na rezultate, ki jih je objavljalo ministrstvo za notranje zadeve, s pripombo, da so se volitve vršile v redu in demokratično. Zato je seveda smešno izzvenela trditev «Uniti», ko se je šele 23. aprila spomnila, da je pri volitvah vladal teror, da so volivni rezultati falzificira-ni itd. Medtem ko se je v vrhovih Fronte pojavila demo-ralizacija, so delovne množice v pokrajinah, kjer je Fronta zmagala (Emilia, Toscana, Li-guria), poskušale s silo prevzeti oblast. Prva naloga vodstva Fronte je bila, da zavre revolucionarnost množic. List »Tempo« je 21. aprila 1948 objavil razgovor z Luigijem Longom, enim od sekretarjev CK KPI, ki ga vodstvo KPI ni nikdar demantiralo in v katerem Longo med drugim izjavlja: »Bojim se, da bo v bodočnosti prišlo med vlado in ljudstvom do nevarnih napetosti... Ce bi pri volitvah zmagali mi, bi nedvomno povabili demokristjane da sodelujejo v vladi... Socialni in ekonomski problemi se lahko rešujejo za zeleno mizo in ne na osnovi nasprotstev. Zaradi tega je potrebno, da prei demo na teren sporazuma in najdemo linijo pomiritve.« Tak »pomirljiv« odgovor italijanske reakcije so bili revol-verski streli, ki so 14. julija 1948 pred palačo Montecitorio v Rimu ranili generalnega se-, kretarja italijanske Kompartije Togliattija. V Povojna Italija ni doživela političnega dogodka, ki bi tako razburil demokratično javnost, kot je to bil atentant na Pal-mirp Togliattija, Sama vest o atentatu je brez posebnih di- janske reakcije, da bi dokončno likvidirala napredne sile. Stavka, ki je takoj nato izbruhnila, je bila spontana in je — posebno v revolucionarnejših predelih Severne in Srednje Italije — dobila obliko vsenarodne vstaje. Značilno za prve ure po atentatu je bilo dejstvo, Sa je tako italijanska reakci-cija z vlado De Gasperija na čelu kakor vodstvo italijanske kem,partije izgubilo ravnotežje. Tako je vlada v zanjo tako kri. tičnem momentu, ko so bile prekinjene vse komunikacije, v svoji brezglavosti dopustila, da italijanski radio do poznega večera 14. julija prenaša samo poročila o zdravstvenem stanju Togliattija, medtem ko Generalna konfederacija dela v svojem razglasu stavkajočim ni predvidela perspektive same borbe in je to prepustila volji množic. «Stavka do konca« v tistem revolucionarnem vzdušju je bila vse prej kot pa jasna politična direktiva. Odrezane od svojega centra v Rimu so partizanske in partijske organizacije Severne in Srednje Italije začele prevzemati oblast. Ves promet po cestah je bil pod nadzorstvom oboroženih partizanskih oddelkov. V Genovi je bila takoj organizirana partizanska policija, ki je na kamionih križarila po mestu in dejansko prevzela oblast. Policija in karabinjerji so v velikih industrijskih centrih Piemonta in Lombardije (posebno v Torinu in Milanu) izginili, vojska je ostala v vojašnicah ali pa se je umaknila iz mest. Vojaški komandanti so se obračali na partizanske organizacije za nasvete, dobršen del višje vojaške hierarhije pa se je poskril. V Milanu so partizani zasedli prefekturo in član CK KPI Giancarlo Pajetta je kontroliral delo prefekta. V Torinu, enem največjih centrov italijanske industrije, so delavci že ob 13. uri 14. julija zasedli tovarne, zastražili vse izhode in tako zadržali vse delavstvo in nameščence v -tovarnah. Revolucionarni odbori, sestavljeni iz predstavnikov komunistov, socialistov in partizanskih organizacij, so prevzeli oblast. V noči cd 14. na 15. julij so začeli prenašati orožje iz skrivališč v tovarne, kjer so se medtem formirati vojaški cddelki. Oborožena vstaja je bila določena za 16. julij ob dveh po polnoči. Medtem je Rim končal. Partija razen «stavke do konca« ni dajala drugih navodil, čeprav je bila že točno obveščena o stanju na Severu, kjer so bili člani Centralnega komiteja Negar-ville Celeste, znani partizanski komandant Moscatelli in Rove-da. 16. julija ob 1 ponoči je spregovoril Rim; predsednik Generalne konfederacije dela in član Centralnega komiteja KPI Di Vittorio je po radiu sporočil, da je stavka kpnčana in da Konfederacija poziva delavstvo, naj se spet vrne na delo. Težko je opisati učinek tega proglasa. Za delavstvo ni pomenil uspeha, kot je to pozneje hotela prikazati KPI v svojih oficielnih izjavah, niti strateškega umika, temveč sramotna kapitulacijo brez vsakršnega rezultata. Brez reda so delavci zapuščali tovarne, orožje je o* stalo na svojem mestu in je postalo plen Scelbove policije. V odgovor na kapitulacijo vod. stva so partizani začeli vdirati v sedeže Partije in iskali krivce poraza. V Torinu so partizan; zasedli sedež partijske federacije za Piemont, da bi fizično obračunali s člani CK Ne-garvillejem in Rovedom. V tovarnah so delavci trgali partijske ligitimacije. Kompromitaci-ja vojaških funkcionarjev iz partizanskih vrst je bila popolna. Scelbova policija je prešla v protinapad. Rimsko partijsko vodstvo z Luigijem Longom na čelu se je s politiko «stavke do konca« pokazalo v kaj čudni vlogi. Clan Politbiroja KPI Pietro Secchia je dobil nehvaležno nalogo, da v partijskem glasilu «Unlta» opraviči stavko pred italijansko vlado in prepreči de-moralizacijo v delavskih vrstah. V vrsti člankov, ki so začeli izhajati v rimski izdaji «Unitž» 18. avgusta 1948 pod naslovom «Esperienza di un grande scio-pero» (Izkušnje iz velike stavke), Secchia svečano zagotavlja vsej italijanski reakciji, da sta De Gasperi in Scelba komuniste nepravično obdolžila «vstaje», ker jih je zapeljala spontanost in odločnost, s katero so množice začele stavkati, Secchia se sklicuje na proglase Partije in sindikatov, v kate-rih se niti enkrat ne omenja beseda vstaja. «Zgodovina nam. reč dokazuje — tako tolaži Secchia De Gasperija, Scelbo in vso črnožolto reakcijo — da so kompartije vedno poprej javno napovedale revolucijo. Tako so storili boljševiki 1917. leta in korakali z razvitimi zastavami v revolucijo, tako smo delali Secchia letak KPI z dne 10. a-prila 1945, ki javno poziva na vstajo proti nemškemu okupatorju. V drugem delu članka, ki ima namen ublažiti demo-ralizacijo, ki je nastopila v delavskih vrstah, Secchia najprej na dolgo opisuje teorije o stav. kah, ki imajo razne oblike in cilje. Poziva množice, naj ne smatrajo stavke za «čarobno palico«, ker so tudi velike stavke, ki ne rodijo nobenih rezultatov, lahko uspešne. Kot primer za to navaja Secchia stavkovni pokret italijanskih de- lavcev marca 1944 pod nemško okupacijo, ki sicer ni uspel, toda je vendar pokazal slabost nacifašističnega režima. Italijanski proletariat ni bil teh misli. To najbolje dokazujejo številke o partijskem članstvu, ki je leta 1948 zapustilo vrste italijanske kompartije. Tako je v Torinu od članov, ki so bili vpisani 1948. leta, ostalo v Partiji; v mestu Torino 73,74 odst, v predmestjih in bližnjih vaseh 63,50 odst, v pokrajini 42,88 odst, medtem ko lahko računamo, da je v vsej Italiji ca. 200.000 članov zapustilo vrste KPI. (Nadaljevanje sledi) Prvo vprašanje, ki ga zasta-vijo starši, sorodniki, prijatelji, ko se družini napoveduje prirastek povega bitja, je: ali bo fnoški »li ženska? Doslej še znanest, resnobna in eksaktna znanost, ni določila postopka, ki bi omogočal napoved spola; zato se uporablja druga »znanost«; »znanost« starih mamic, strokovnjakinj in obrabljenih čarovnij, ki se jih ne izplača omenjati. In kadar se ob porodu prizadeti ovede-jo, da ta «znanost» v 50% primerov, sledeč zakonu o verjetnostnem računu, pogreši, sproži veselje nad dogodkom nasmešek, češ tokrat smo pogrešili, toda prihodnjič ... A prihodnjič pogrešijo znova. In vendar — danes se že lahko trdi, da je eksaktna znanost odkrila način za napoved. Sam postopek je še potreben pike na i, to je res, pa ne bo dolgo, ko bo dognan. V lažje razumevanje tega postopka se je Ireba na kratko spomniti, kaj so hormoni: neskončno drobne substance, ki jih proizvajajo v prav majhnih količinah nekatere žleze v or-gatlizmu — ščitna žleza, pan-kreas, spolni organi i. dr. — in ki prehajajo v kri; od tod prihajajo v zvezo z vsemi , organi in tkivi in uravnavajo njihovo aktivnost. Po drugi strani pa urejuje in vodi proizvodnjo hormonov posebna žleza, ki bi se ji moglo reči kemična centrala organizma; to je hipofiza, postavljena na dno možganov. Pokazalo se je, da se med 'nosečnostjo proizvajajo nekateri hormoni, ki urejajo spolno aktivnost (pravijo jim gonado-tropi) v znatno povečani količini. Izločajo se z urinom nosečnice. Njih pemnožitev v urinu se da z" lahkoto ugotoviti, če se urin vbrizga v deviško miško; posledica se pokaže na miškinem jajčniku, ki se poveča, nabrekne. Ta pojav se uporablja za ugotovitev nosečnosti,, ki se da določiti z 98 od-stotno gotovostjo. Isti postopek se je uporabljal za določitev spola bodočega novorojenčka. Sovjetski učenjaki so že pred leti ugotovili: če vsebuje urin noseče večjo količino hormona, imenovanega lutein, kar učinkuje na zmanjšanje količine drugega hormo- Neki ameriški biolog predvideva možnost, da bi se poljubno določil spol bodočega bitja iiimiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiittitiiiiiiiitiiimiiHiiHiiiiHiiiiHiiiiiiiii dobno laboratorijsko tehniko komplicirana, pač pa je koli-, kor toliko zvezana s stroški, v kolikor je treba žrtvovati miške; toda Kuppeimann se bavi z iskanjem manj težavne tehnike. V Argentini pa objavlja Galli - Mainini iz Buenos Airesa drugo metodo določevanja sorazmerja, in sicer z žabci namesto z miškami. Pri tem izhaja iz dejstva, da izzovejo ženski hormoni gbnadotropi v žabcih klične elemente, ki jih je brez krvavih postopkov lahko najt; v iztrebkih živali, s katero se eksperimentira. Galli - Mainini je izvajal svo-jt eksperimente z veliko krastačo, neko argentinsko zvrstjo. Podobne eksperimente pa je delal že od Jeta 1930 Hogben z afriškim Xenopus leavis: Crezč je v Franciji z uspehom uporabljal običajno krastačo. Te metode se bodo dale še izčistiti in jih bedo mogli uporabljati za določevanje medsebojnega razmerja hormonov. Napoved spola nas privede k razglabljanju o 'možnostih poljubnega določanja spola bodočega novorojenca. Mimogrede je treba vnaprej omeniti, da je to problem zelo velike važnosti v živinoreji, da se pa ob pomisli na človeški rod povezuje z drugimi težko-čami, ne znanstvenimi, pač pa socialnimi in moralnimi. Tudi tukaj si je treba najprej osvežiti spomin glede nekega pojma. Precej splošno je že znano, kaj so hromozomi: elemčnti spolnih celic, nosilci (pa ne izključni, po . sodobnih vidikih znanosti) dednih svoj-'stev, ki se ob oploditvi na zelo kompliciran način zlijejo in s tein spočnejo prvo celico novega bitja. Za človeški rod velja, da ima. ženska 48 hromozomov, moški 47; prekoštevilen hromozom ženske se imenuje hromozom spola (tli hromožom X. V vseh vrstah ima samica hromozom’ spola več; toda ta hromozom prihaja od očeta. Od prilike polovica moških klicnih celic vsebuje hromozom x in polovica ga nima; gre za tisti hromozom, ki izpopolnjuje hromozomično opremo za ustvaritev ženske. Iz tega sledi: y nasprotju s splošnim mnenjem ni mati tista. ki «naredi» moškega ali Žensko, temveč oče- Prisotnost hromozoma x pa določa razliko, neskončno majhno razliko teže med dvema celicama. Ce izpostavimo semensko tekočino učinku ultracen-trifuge z ogromno brzino, t. j. s tako brzino, ki požene težo 10 gramov do teže polno natovorjenega železniškega vagona, bo jasno, da zadostuje ta tudi neskončno majhna razlika v teži za ločitev kličnih celic s hromozomonr x cd celic brez tega hromozoma. Ameriški biolog dr. Newton Harvey objavlja prav to metodo. ki bi j*, seveda morala slediti umetna ‘oploditev. ■ In tako -ne bi bilo več 'ovire, da se ne bi po jej poti prišlo • do poljubne proizvodnje potomcev moškega ali ženskega spola. —c— na, follicolina, tedaj kaže to na moški spol onega, ki ima priti na svet. Zadevna raziskovanja, 'objavljena v sovjetskih' publikacijah iz leta 1942 so dajala 20% eksaktnih rezultatov; delo je prekinila vojna. Drugi znanstveniki so ga nadaljevali. Leta 1946 so ameriški učenjaki z eksperimenti določali doziranje teh hormonov, pa ne v urinu, temveč v krvi, ki so jo jemali po 40 kubičnih centimetrov. Kri so centrifugi-rali, da so ločili sokrvico, ki vsebuje hormone; sokrvico so v potrebni meri razredčili s solnimi raztopinami v 10 različnih stopenj. Vbrizgali so jo devi-škim miškam, ki so jih po 24 urah usmrtili in secirali. Preizkus nabreklosti jajčnika, ki jo povzroči follicolin, in nekaterdj posebnih celic, ki se razvijejo pod vplivom luteina, pač po jakosti vbrizgane raztopine, pokaže medsebojno razmerje dveh hormonov in po tem bodoči spol. Avtorji te metode — doktorja Nieburgs in Kuppermann z Ihedicinske fakultete univerze Georgiji in endokrinolog Greenblatt — so na nekaj desetin nosečih postavili točne diagnoze v 70% primerov. To bi v bistvu potrdilo-sovjetske rezultate. Ta metoda ni za so- Tržaška folklorna skupina med plesom »Sto ljudi naj pride not’» Skedenjska narodna noša. Ce primerjamo škedenjsko žensko narodno nošo z najstarejšimi sli* kami te noše, ki so se ohranile v zapuščini raznih slikarjev in v raznih opisih, moramo priznati, da spada škedenjska noša v vrsto slovenskih narodnih noš, ki je med vsemi ohranila do današnjih dni največ starinskih značilnosti. Folklorna skupina tržaških srednješolcev med izvajanjem hrvatskih plesov. Okoučanske naroane nose Pogled na skupino narodnih noš in občinstva. Tudi propast Avstrije ni prinesla Primorcem sVobode. Nastali so čmi dnevi, kakršnih ne pomni zgodovina, čeravno si jih želi grof Sforza, Pajetta in njihovi podrepniki... Istrani so bežali iz svojih vasi. Mnogi so šli v Južno Ameriko in tam umirali, drugi v Jugoslavijo, na Lipare in v zapore. Po Zabincah se je raznesla vest, da se vračajo Amerikan-ci. Tudi Vane in Florijan sta pisala, da imata dovolj ubogate in srečne« Amerike ter da hočeta vsaj umreti v svoji zemlji. Njuna otroka Ema in David sta venomer nadlegovala matere s tisoči vprašanj o očetih, ki ju nista še videla. Končne je prispela brzojavka nekje s Francoskega, da prideta ta in ta dan. Kot blisk se je razširila vest po vsej vasi. Za Zabince je bil to dogodek, ki Je razgibal mlado in staro. sGrejo, grejo!» — »o zavpili GREMO V AMERIKO... se po toliki krvi in mukah šega naroda najde neki u Gasperi, Pajetta in Vida!*^, — — i Z — * - v -. ../.JI. i, m ,, ..t, n n ... sanjajo o nekih «svetiht ja h tam nekje na RekKj) —• Matere so silile otroke, češ skoči k očetu in ga objemi. Vane in Florijan sta poiskala z očmi svoje žene. Da ni bilo toliko tujih ljudi, bi se bili mogoče tudi poljubili, tako so si ie segli krepko v roke in zapičili v žene sprašujoče poglede... Vane je bil videti zdrav in rejen. Bil je oblečen po amerikansko. Ozke hlačnice, trd bel ovratnik in pa rdeča o-vratnica, ki bi naj pomenila delavca — socialista. Tudi Florijan je bil lepo oblečen, le da je bil nekam bled in suh. — Ljudje so se razšli in nadaljevali z ugibanj( šele zvečer prt ognjiščih. Cuča ju ni pričakal. Umrl je bolj od gladu kakor od bolezni. Fašisti so ga vrgli iz v-Pensilvaniji v bolnico, je bilo prvo vprašanje, če imam denar za stroške. Denar in samo denar je edino merilo za človeka. Seveda, če je kapitalist videl, da se delavstvo preveč upira, mu je vrgel peščico drobiža, ki pa ga je po drugi strani zopet pobral. Sicer se nerad tega spominjam. Star šem že i«•••». «Kaj pci današnja borba za Trst?« —,sem naglo vprašal, da bi si ne premislil. «Ze davno me kliče u Beograd mo j sin Bepo, ki je v dobri službi, toda, da po pravici povem, me je sram prenesti v novo Jugoslavijo le kosti in smrt, ko sem tako neumno zapravil mladost za ameriške kapitaliste. Kar me še najbolj jezi je pa to, da je pa dejstvo, da jim P0^ti gajo pri te) Zločinski r,Ipri-naši tržaški podrepniki. ,gy zgodaj so pozabili na strah ^ fašističnih zverstev. Upd,n’.e 1 bom prej umrl, kot bi ponovno sramoto sU“.„jtt 1 stva«. — je odločno P°ve' Vane Merikan. «Ben ja, ne pomaga S*Jh(;i ti, kadar so ljudje še — se je vmešala v P0(llialf žena Marija in Prip^j(d radič. — Ce bi bili m se vrnili v Zabince in lali v zadrugi. Tako Pa'". 'jit rriižrtiJt ** . Da, Zabince so v j- ------ » . ..»j goslaviji. Vnuki Cučov, ^ čev in Skrgatov orjejo .u no ledino in si PVp hoi&' boljšb in pravičnejšo nos t. KONEC m K m nad — Telefon štev. 93- 808. — UPRAVA; ULICA SV. FRANČIŠKA 5t. 20 — Telefonska št. 73-38 UREDNIŠTVO: ULICA MONTWJCHI, SL 6,,111. "»d. k vtS|ne v širini 1 stolpca: trgovski 60, hnančno-upravnl 100, osmrtntee 90 lir. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 . Cene s™lpCi za vse vrste oglasov po 10 din................................ „„ Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico MI, Tel. 11-33 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun prt Komunalul banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. ITALIJA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI V Severni Italiji se niti socialisti niti komunisti niso znali približati neorganiziranim delavcem CLAVEJKA SMRT j (V škedenjskem narečju) Lava se raztjegne; M1S1