Poaamezne številke; S Navadne Din " _ ob nedeljah Dh /' . , 'o „TABOR“ izhaja vsak < . '-S^Vf/ nedelje in praznikov, ©V. .y'" J / datumom naslednjega dn« mesečno no pošti D 12’: zemstvo D 20*50, dostavi j. 0 14*—, na izkaznice D inserati po dogovor«: . ^ Naroča sc pri upravi »TABORA * MARIBOR, Jurčičeva ulica štev« 4 rmniiifHi mihi 7 v kBOR jsiifliczac številke t Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO so nahaja v Mari-boru, Jurčičeva ul. 2t« 4, I. nadstropje. Telefon interurb. št. 27 ti* UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulioi št. 4, pritličje, desno. Telefon št. 21. — SHS poštnočekovni račun štev« 11.7t>7* Na naročila brez denarja ae no ozira. Rokopisi se ne vračajo. Leto: IV. Maribor, sobota 14. aprila 1923. Številka: 84 •asamLttsz Dr. P. St.: Move smernice za novo pot.* .^ivljctijo postaja dan’ na d ari težav-nojse in vsakega tišee v prvi vrsti gospo-arske zadeve. Tako je bilo pričakovati, a,8e bo naš narod v teh težkih dneh °r gen tira] precj vsem iz gospodarskih vidikov. Toda videli smo, da temu ni j1 Stanovsko-razredne in gospodarske ■ranke so propadle s svojimi kandidati; o ranile se in zmagale so le stranke poli-letiih gesel. V javnost je stopilo gospo* arsko in stanovsko vprašanje šele v dru-*° vrsto. ^e.Poglejmo: Brez dvoma bi doseglo ™««tvo okoli 25 mandatov, čo bi bilo l-n ?bdo v celoti solidarno za stanovske ‘ j1 ®dature. In kdo more dvomiti, da ni 'e uradništvo zainteresirano najbolj •jiesl°nCTn koščku priboljška, ki bi ga pri-‘ a službena pragmatika, saj je od trp-dena’fIovoli D.bičano? Toda, kaj smo vi-Uradništvo samo je kar v kalii za-Veg ■ sta,w>vske kandidature, kajti prc-*d i** P°btično razcepljeno in se ne moro žiti nitj na samogospodavski pro-am. pa saj so godi isto tudi starejšim novsko razrednim 'strankam, ki so izje e Marsikatero hudo preizkušnjo. Vso jr' laaceT>ljen° in seveda vse poraženo. ®*°*te pQ so ostale le politične kori-CePmj0. računar bo delal iz tega izida V.v ^ Za_ključke: navzlic teoretični upra-^®n°8li bo za sedaj odklonil strogo * 0V8ko razredno stranke ter jih pod-5n 1 P°litienfl orijcntaciji. Šele v veliki Vaj 'Bmi politični organizaciji bo reše-čiji S’0NPf|dai'.ska vprašanja; v organiza-dev naj se izčistijo gospodarske za-Jvsel P Medsebojnem sporazumu v korist ratno m.VSa'K0»ar- V tem pogledu se mo-botn T>ri nasprotnikih, ki drže e- fuj..0 'Politično fronto ter jo skrbno va-ce ■ ln, prod lastnimi pretresljaji ^Podarske (1'3ani< ga ,>z.vozu. In tako pridemo do ftujrie-0uak1 h'učka, da So morajo Stranke z žiti ° ^dično smerjo v Sloveniji zdru-za 7<(iZa„, Vsako ceno. Pri Mas prideta britev v poštev v prvi vrsti demo-ko, '^a 'samostojna kmetijska 'strari-pa ge rcd Morebitnimi novimi Volitvami SomaT^°ra doseči še kooperacija drugih a narave, kalccn «o bili oni ^etralni nazori o odprtem1 iri za- iz popi... ir»s i,vC nega vidika nobenih razlik med idejn 'V. ’ Povdarjal. pa bo »idejo«, davoi-n 1 Sc ko vrtela pač le okoli gospo-j, n zadevt liČn^j?0^10^1110 M tudi’ te baje tako raz-ti pj.j ?°re o gospodarstvu! Ali more bita pqg tako Slep, 'da ne vidi, da Stvom? n i fla’^es>a naroda s poljedel-a število Prj naS’ ■J"° poljedelcev, Vzhodu . Se.Vf!Ča, čim dalje gremo proti K>lo bo ^anu, kjer presega celo 90%. h°dajstv°(-a;' zahtoval pri nas tako zako-teru ”1 upravo, ki bo nasprotovala 7^% , Kotovo nihče! Interesi onih i*o, če ni R'v ^ v koliko v poštev, kolikor Wisf , ‘hroktiio, pa vsaj indirektno v ^tfleim« .Ve5iai’ L i- Poljedelcem. Pa hag . , ’ «« ni V korist tudi tem1, da se Ali' o-J i11 3*a osVobodi tuje nadvlade? h’e u turli na našega poljedelca b'o- a so oredi uradniško vprašanje, da ^Srio? B™*4»VP' nepodkupljivo in neza-loj^ .i. m°hda smo zadovoljili najod-če Prvobojevnike kmetske misli, vsa »IV,Tnot- temelj države je kmet. in Uswl0Tr]a;'a ?n’ uprava Se Mora — fa tako, da nikjer ne nasprotuje oniu,I)0'datlio ^ S^im člankom’, zlasti k Mo d»! Pc!’esa/- dr> Kukovca, objavlja* 5b poln f c ®Jas odličnega kulturnega h&Pi-fvi 1!'acs Mo bodo uspela pogajanja z Radičem, pristopila k likvidaciji pokrajinskih uprav, ter jo izvedla vsaj formelno. Iz šeie demokratskega klulia. Beograd, 13. apr. Včeraj so je sestal demokratski poslanski klub. Navzočih je bilo 41 poslancev z 54 mandati, manjkalo je 6 poslancev. Ljuba Davldovič jo izjavil, da se stranka dozdaj z radikalci šo ni pogajala. V seji jutri 14. t. m. se bo razpravljalo o nepravilnostih pri volitvah in o kandidatih za verifikacijski odbor. Naše posojilo lia Francoskem. Beograd, 13. aprila. (Izv.) Danes sc je vrnil iz Pariza dr. Milan Radosavljevič, sekeijski šef ministrstva za trgovino in’ industrijo, kjer jo prisostvoval pogajanjem glede posojila v znesku 300 milijonov francoskih frankov. Radosav- 13. L M, prične poostrena. Stavka, je bil 'sklenjen' odpust vsega delavstva. V posameznih rudnikih se bo ta sklep naznanil s posebnimi oznanili. Zrakoplovna konvencija med Francijo in Češkoslovaško. Pariz, 12. aprila. »Matin« javlja, da bo v kratkem’ uradno objavljena zrakoplovna konvoncija mod Francijo in češkoslovaško, ki bo omogočala tesno Sodelovanje med letalci oboli držav. Posledica konvencije Im. da ho Čcškoslo vaška zaprta za nemško zrakoptovstve. Politični dvoboj. R i rri, 12. aprila. DvobVj na sablje vned j j, •niiL/urhiv m iict.iin.uv. V *< •« v. , t . , , » Ijevič jc podal ministru za trgovino Iri fasistavskim Poslancem Fnrmachi.mM m industrijo obširno poročilo. Kakor smo že poročali, znašajo obresti tega posojila 5%, garancijo pa tvorijo dohodki iz carino. Posojilo jo namenjeno za opremo vojsko iri za kritje najnujnejših državnih potreb. glavnim urednikom »Avantija«, Buffo-nejem, jc končal v CreMoni s tem, da je bil Buffone na roki ranjen. Nasprotnika sta se razšla Pospravljena. Mezdni boji v nemškoštajersklK rudnikih. Gradeč, 12. aprila. Štajerska sekcija avstrijskega društva rudniških podjetnikov je imela danes občni zbor in je skl e- tednov, nila, dn z nasprotno stranko ne stopi v pogajanja, dokler ni stavka popolnoma končana in’ delavci no gredo na dolo, — Posamezna podjetja so si pridržala pravico, pri vzpostavitvi dela sprejeti samo toliko delavcev, kolikor dopušča položaj podjetja. Z ozirom na ultimat, javljen’ od ««*topaškpj5 .delavstva, da se fiajkagueje Iz Ogrske. Budimpešta, 12, aprila. Danes Se je pričela pred kazenskim sodiščem razprava proti Singerju in G6 tovarišem’, ki so obtoženi radi komunističnega rova-renja. Razprava bo trajala najbrže več BORZA. CuriK, 13. aprila. (Izv.) Predborza. Pariz 3G.82, Beograd 5.B5, London 25.58, Berlin 0.0261, Praga 1G.425, Milan’ 2T.:>5, Newyork 548.50, Dunaj 0.0077 Žig. krone 0.0077, Budimpešta 0.125, Sofija 4.30. *-□- kmetskim! interesom’. — In kaj boČejd demokrati? Poglejmo v njihovo sredii no! Na zadnjem 'strankinem! kongresu yj Beogradu so tvorili devet desetin všehj delegatov seljald. Kje tiči Sedaj ona ven lika razlika ideje? — Razlike ni. Razkol! je mogoč pri nas samo radi osebnosti iri nepoznan ja. pravih načel in smernic. Ip] te osebne razprli je so absorbirale vso nas šo energijo, požrle Vse žrtve; priti je imw ral formalni poraz, da na’S prisili k izn treznjenju. Pri vsem teni pa naše ljudstvo kar Mri more umeti boja na več strani, postajal v takem boju silno apatično ter prepuščal v resignaciji zmago svojemu odločnemu nasprotniku. In’ tudi iz tega vidika jel klic po združitvi mijen’, je klic iz obeh-taborov. Ljudstvo ne zahteva niti kompromisov niti pogodb: hoče lc častno ii| pošteno združitev1. Tn’ do te Mora pritif Vsi današnji bojevniki v raznih' 'na-porednih' strankah so zrasli iz častitljiv^ Narodne stranke. Iz nje so prišli, vanjo šd naj povrnejo. Obe stranki morata, kol L kor se tiče naših’ krajev, likvidirati, dri ne ostane niti ime, ki b-i služilo za vir Ho-vih sporov. Takoj pa se naj pozida ia obeh delov nedeljeno in’ nedeljivo novrt poslopje, ki bo moglo in znalo čuvatf skupna politična načela in hotelo gošpos darska vprašanja reševati v organizaciji' sami, naj bo tudi veljava in Moo pravično razdeljena: poljedelec; naj bo takri odločilen faktor v stranki kakor to zasluži po svojem številu, kar je povsenl Samoumevno. R tem pa bodo izginilo tožbo o pomanjkanju voljniih’ delavcev, začelo sc bo zopet resno iri plodovito dolO, Če pa bomo odlašali, odšlo bode ljudstvo! tja, kjer razumejo bolje duh časa Iri Jt6 kažejo narodu osebnih' razprtij v. Časut ko jo riairod solidaren. Politična vesti. * Radikalska vlada iri pogajanja M Radičevim blokom. V sredo je imela vlada sejo o položaju z ozirom ua pogovore z Radičevim blokom. Konstatiralo Se je, da se razgovori 'no vršo med vlado ia eno stranko, ampak med dvema strankama. Zato sta bila kot delegata za pogovore v Zagrebu določena no dva člana! vlade, ampak predsednik rad tkalskega kluba Gjnričič iri tajnik Janjič. Oba stal v sredo zvečer odpotovala v Zagreb. Glede situacije Same sc je korištatiralo le to, da obstoji res naklonjenost z obeli strani za likvidacijo narodnega spora- Vladal meni, da reprezentanti IIRSS s 'svoja izjavo, da ne gro za vprašanje federacije! ali kake druge državne forme, niso Storili nič drugega nego spremenili eri iz* raz v drugi, ki na stvari nič na menja. Gre predvsem za i sporazum. IIRSS mora odposlauccm’ radikalake stranke javiti minimum svojih zahtev, da se razčisti situacija. Ako pride do sporazuma z Radičem’, treba skupno ugotoviti vsa momente, ki so potrebni glede spremembel ustave. K reviziji ustave bi se Me pristopilo neposredno, ampak bi so vidovdari-ska ustava izvajala vse dotlej, dokler, ne pride nje izvrševanje v navskrižje f sporazumom. V trenutku, ko postane u-stava inkompatibilna iri bi prišla v kolk zijo s točkami sporazuma, bi se riaj Marec! na skupščina razšla in se izvršile pe-vizijonisitione volitve. Vprašanje je le še, ali naj izide incijativa za revizijo iz parlamenta ali iz dvora. Krona da lažje inici-jativo. Vlada bi bila pripravljena Iniei-jntivo prepustiti dvoru. Vlada želi, dal pride do razčiščenja še prod Bestankonl narodne sknpščine. Član vlade jo izjavil napram! novinarjem: Kakor so Radičevi1 delegati izjavili, da hodo storili vse zal sporazum, da tako odvrnejo od Sebe Odgovornost pred narodom za položaj ki bi1 nastal za slučaj nesporazuma, istotako ibo radikalna stranka in .vlada Storil« SSi (vse korake, 'da odvrne od sebe vso odgo-Ivorrtast prednarodom za to, kaT bi moglo priti. *Korn£erenca Socijalintov v Celju. Mi-Ifulo nedeljo so socijalisti zopet premlela adi Vi Celju spor med Mariborom' irt Ljubljano. Mariborčani so stavili predlog, V katerem' zahtevajo, da se od vsake Skupine izvolijo po trije delegat je, ki tiaj pripravijo vse potrebno za pokrajinski kongres v Sloveniji, rta katerem! naj se rešijo vsa sporna vprašanja, Socija-ilisti krog »Rdečega prapor j a« fio na ta predlog takoj pristali, dočim So si »Na-prejevei« še izgovorili rok za premisleke. Na tem' kongresu naj se določijo novi is tatu ti, ki morajo biti v skladu s strankinim statutom SPJ. S temi statuti se toora urediti tudi vprašanje sci j ali st ion ih listov. Sklepi kongresa eo za vsakega so-cijalista obvezni. Po prvem1 plenarnem (sestanku teh delegatov morajo prestati fvse polemiko med nasprotnimi skupirta-ini. * Razlika med slovenskimi in' italijanskimi klerikalci. Naši slovenski klerikalci sc prav radi ponašajo s prijateljstvom italijanskih tovarišev, razlika, tako v moralrtem in nacijonalrto-patrijo-tičnem oziru pa jo med njimi tako velika, kakor n', pr. med nami demokrati in njimi. Italijanski klerikalci niso nič manjši Macijonalisti kakor fašisti in tudi v patri joti čnem oziru so naravnost vzgledni. Po Izvršenega fašistovskem1 prevratu so ibili oni prvi, M so, čeprav za ceno koristi ISvoje stranke, ponudili fašistom svoje moči ter jih podprli. Podpirajo jih še danes, ker vidijo, da je le v tem spas Italije. Tako daleč kakor italijanski klerikal-. Sli poslanec Meda pa v patrijotičnem’ o-ziru gotovo še ni šel noben klerikalec na Svetu. Ko so Bed a j fašisti sklenili odpra-fviti dosedanji proporcijalni volilni si-Blterti ter uvesti večinski, jo Meda izrekel Bledeče HeSfede: »Jaz sem bil, som in bom tredrto pristaš proporca, v katerem vidim pravičnost, toda rtad vsem stoji zame javrti blagor in1 javnemu blagom so morajo, če je treba, žrtvovati tudi osebna in Strankarska Mnenja!« Tak je patrijoti-zem italijanskih klerikalcev, Patrijoti-sem’ naših’ klerikalcev je ravno nasproten’. Zato ker uvidevajo, da ®i njihova Btraruka V Jugoslaviji nikoli ne bo mogla priboriti prvega mosta, So postali nasprotniki države. Njiirt je !stra.n!ka več ®ego blagor celokupnega naroda irtdrža-!ve; za koristi svojo stranke So pripraV-(fjeSJ razbiti državo in1 spraviti Slovence (pod jarem Nemcev in' Italijanov. Če bi jijiffi. naši klerikalci patrijoti, če Si jim •Sile reSničrto do blagra našega rtaroda fe naše držaive, potem bi morali, če bi tiill Mieer tudi načelni avtonomisti, vsled ipolofeaj«, V katerem ne Saba jamo. opu-gtit! zahtevo po izvedbi svojega načelnega načrta ter SO pridružiti oni formi, ki St Vtisi z »Groharjeve razstave. F' pišem! o vtisih', tedaj je to popol fgotea subjektivno kakor vtis sploh. Te ivrsbfee so pisane brez kakršnekoli pretenzije, z eno samo pobožno željo: povedati nekoliko iskrenih besed onim, ki jčtfcajo podlistke v večerni tišini, ko po-Čtvajo po napornem delu irt ko se jim' nekako nagonsko zahoče videti ali vsaj zaslutiti obrise lepšega isveta, ki leži onstran vsakdanjosti irt s katerim' 'se uje-fcna Maše najintimnejše razpoloženje. Sprehod po slikarski razstavi je taksno polzavestno odkrivanje samega sebe. Kakor pri vsakem' umetnostnem1 poja-tVHi tako je tudi v slikarstvu glavni in Osnovni vtis, ki ga dobiš pri opazovanju razstavljenih slik, doživetje lastne duše. IV človeku se vzbudi nekaj, kar je dolgo jdretaalo in Spalo in1 kar se zdrzne pod magičnim udarcem od zunaj prihajajoče-ga mehanskega' dražljaja in — duša »živa. Ta užitek je lahko več ali manj Močan', kratkotrajen1 ali dolgotrajen — toda v njem občutiš to, kar v umetniku polje in kipi irt čemur more samo ort podati resničen izraz. V umetniškem uživanju občutiš tedaj svojo in tujo dušo. t Slike Naste Rojc bi si želel videti v kaki drugi dvorani, kjer bi ne bil prostor tako S/kop in1 Svetlo'.u. tako nadležna. Prvi vnanji vtis je namreč ta, da je prostor preveč napolnjen, da so slike uprav natlačene v nekaki grtječi, ki nikakor ni 'fr skladu z ono veliko tišino, s tistim sigurnim mirom’, ki leži na najboljših sli- §Mk je.Za to je S danili razmerah' sedaj edino dobra, ker jo zahteva javni blagor. Ce bi bili rtaši klerikalci taki, kakršni So italijanski, bi to tudi Storili. Patrijotizein italijanskih klerikalcev spoštujemo tudi mi, čeprav smo po Svojem svetovnem nazoru načelni nasprotniki klerikalizma in spoštovali bi tudi slovenskega, če bi bil tak. * Preganjanje Bolgarov v zapadni Trakiji. Že takoj po zasedbi zapadne Traki je so ustvarila grška obla st v a v deželi položaj, ki izključuje vsak miren razvoj tamošnjih Bolgarov. Prikovan od velesil v svoji domovini, kakor tudi pod grškim’ gospodstvom v Trakiji, je mogel bolgarski narod brez moči gledati nečloveško nastopanje Grkov. Posebno so preganjanja Bolgarov zapadite Traktje dosegla višek po katastrofi grške armade v Mali Aziji in' izgonu Grkov iz vzhodne Tracije. Bolgarski listi se zgražajo ter še obširneje bavijo z najnovejšimi nesrečami v tej deželi, da izve o njih veliki svet, ki metfda čaka na najstrašnejši akt tragedije. Pretresljiva so izpovedanja bolgarskih in turških beguiicev. Cele bolgarsko vasi, vse v cvetju še pred dvema letoma, so danes popolnoma porušene. Očetje internirani, žene irt Starci gledajo rta pogoriščih svojih domov z grozo v srcu mrki bodočnosti nasproti. Ne samo na Grško, ampak tudi na velesile pada del krivdo za to mučen ištvo, ker So one dali Grški nalog, na zasede zapadno Traki jo. Na njih je, da si sadove svojega nesmiselnega početja bližje ogledajo. Bogati kraji zapadne Trakije še spreminjajo v žalostno puščavo, mirno in' delavno ljudstvo se triim preganja in izkoreninja. Pa da bi le znalo, komu se dopninašajo žrtve. Zapadno Trnlkijo jo Grška zasedla rfa podlagi člena 48. meuil-lyske mirovno pogodbe. S tem1 členom je bila Bolgarska prisiljena zapustiti to deželo, za kar so ji velesile zagotovile prost izhod rta Egejsko morje. Tu je bilo položeno seme, 5:z katerega še je porodilo toliko trpljenja zn bolgarski narod, ki še darteš zaman kliče pomoči od onih, ki So mu Malo žili vSe to breme. Prej ali slej bo mOTalo priti do revizije tega člena, ako se bo liotcl doseči na Balkanu resničen mir. Za Bolgarsko je pa to vprašanje naravnost življemske važnosti. Z ozirom na to 'so je, kakor poročajo iz Sofije, sestalo te dni 25 tamošnjih kulturnih društev, da podvzamejo primerno korake za pomoč tem nesrečnim' bratom'. Sklenjeno jo bilo, da Sc obvešte o tem1 Harding, Mussolini', Poirteare, Bortar Law irt 'svet zvezo narodov. Izrcčeff je bil protest proti početju Grkov nad bolgarskim1 življem’ irt prošnja na velesile za posredovanje v Atenah, da so napravi enkrat konec tem grozodejstvom. Pri Vsem' tem pa še Mam’ zdi čudno Samo to, da So bolgarski komi taši, ki napadajo Maše mirno ljudi v Ma- preveč. Kdor Sli1 jili hoče ogledovati, so lahko Mašiti; kdor pa išče razgovora, sožitja z umetnostjo, zapusti dvorano nenasičen’, d.asiravno je z do j mi uprav preobložen. Tudi svetloba, Majožja zaveznica slikarstva — slikarstvo je koncem’ koncev 'samo nekako razvrščanje svetlobnih efektov —• je zelo rtepovoljna. Zadnja šterta dvorano je kričeča, njeni močni refleksi, pojačani z zrcalom’, postanejo nad' ležni kakor trepetajoča luč. Tako opazovalec pristopa k pOšamez nlM slikam z dvema zavestnima motnjama: prenatlačenost irt neenotna svetloba. Mene ni zanimalo, kaki Struji pripada 2-Rojčcva, ampak predvsem to, kaj hoče povedati s svojo umetnostjo. Enotnega izraza, zaključene umetniške izpovedi nisem mogel najti, zato pa tudi ne ffijens kulminacijške točke. Umetnica ljubi pokrajino, kajti večina njenih slik predstavlja pokra jine. Če glodam pokrajino v naravi irt zaprem oči, imam vtis njenega razpoloženja, »Stimmunge«. Vse podrobnosti in vsa ostrina kontrastov Se v mojem1 občutju nalahno prevleče z neko fluidno snovjo, ki dajo moji predstavi pokrajine ton in’ barvitost. Tako ne čutim več podrobnosti, ampak vidim' pred sabo misel irt čustvo pokrajine, to še pravi: moja notranjost še je združila z optično predstavo pokrajine. Če gledam! pokrajino g. Rojčeve, občutim predvsem mir, pokoj. Karkoli že slika: zimske poljane, gorske pokrajine ali dalmatinsko obalo, povsod izraža mirno žrtje stvari in! miren tok svojih misli. Značilno je, da g. Roj-čeva toliiko ljubi zimo in njene lepote. Večina njenih večjih pokrajin nosi zirn-gko/igbaležje, Zjpcr fia mestnih §tre- cedonijii, ne obrnejo raje proti Grkom ter ne zaščitijo bolgarskega življa v Trakiji. Dokler bodo bolgarski komitaši počenjali zverstva' nad Jugoslovani v Maeedoni-ji, toliko časa Bolgari ne bodo ničesar dosegli v obrambo proti Grkom v Trakiji. * Plameiiac odpotoval v Ameriko na agitacijo. Poročali smo, da je bivši črnogorski ministrski predsednik Plamertac na migljaj italijanske vlade, ki se je končno vendar tudi sama naveličala njegovih pustolovščin, odpotoval v Ameriko. Ko je v Napolju zapustil italijansko zemljo tor se ukreal na ladjo, jo izjavil novinarjem’, da nikakor ne riamerava o-pustiti Svojega dosedanjega rovarjenja proti Jugoslaviji za neodvisnost Črne gore. V Ameriki bo nadaljeval s svojim delom’, sestavil novo »črnogorsko vlado« ter organiziral širokopotezno agitacijo. TJpanio, da v Ameriki, kjer ga nihče ne bo podpiral, rte bo dolgo »vladal«. Sicer pa lio njegova »vlada« predaleč, da bi mogla Črni gori koristiti, še manj pa škodovati. Ako ga veseli, sc v Ameriki lahko okliče tudi za črnogorskega kralja. Dnevna kronika. — Vedno nižje. Svoječasno je Veljal ljubljanski »Slovenec« še kolikortoliko za poštert list in se je tudi res ugodno odlikoval od mariborsko »Straže«. Zadnje čase pa pada od številke do številko vedno nižje. Laži, ki jih kopiči zadnje dni, posebno o dogodkih v Slov. Bistrici, so tako gorostasne, da mora tudi najbolj zabit gorjanec Spoznati na prvi pogled, da so res laži. Takih neresnic ni vodoma pisal doslej še noben slovenski list. Žal nam' je, da irtoraMo javno priznati, da smo se o vodilnih gospodih pri tem listu, katere smo smatrali doslej za poštenjake, 'kruto varali. — Pisarenjo klerikalnih' listov o dogodkih' v Slov. Bistrici jasno Kaže, da »e gospodje čutijo krive in da hočejo sedaj z zavijanjem dejstev zvaliti krivdo na druge. Pa to jim nič ne bo pomagalo, ker bo preiskava že dognala prave krivce. Zato Se mi s to zadevo lie bomo za enkrat več pečali. — K dogodkom v Slov..Bistrici. K članku pod tem naslovom’ nam javlja g. okr. glavar, da ort ni v nikakJh prijateljskih stikih z županom Vernikom iz Kovačo vasi, ker ga osebno niti ne pozna Če pa pride Vernik k njemu Kot župan, občuje ž njim kakor z vsakim drugim županom. — Trpljenje našega naroda v Istri. Tržaška »Istarslka Riječ«, glasilo rtašega naroda v Istri, prinaša slike trpljenja našega življa v Istri pod bičem •V-OO-Isine italijanske kulture. V cerkvice zabranjcn slovenski in hrvatski jezik, v čemur sc složno podpirajo fašisti, klerikalci in hab, zima jo opaja Ma samotni poljani, zima jo privlači v gozdu. Zimsko razpoloženje zna podati diskretno irt večkrat zelo otmeno, da rabim izraz njene domovine. Nekaj posebnega je njen Sneg; mislim, da je sneg težko Slikati tako, da živi. Za kaj v naravi ima sneg bujno, bogato življenje. Svetloba v snežnih kristalih odse va pravljično življenje. Ne omeni im po Sameznih zimskih pokrajin, ker mi — kakor rečeno — 110 gre za analizo, Marveč za sintezo lastnih doživljajev nad slikami g. Rojčeve. V njenem izražanju zime in zlasti snega — belega snega, ki daje iluzijo čistih, vzvišenih, skoraj nezemeljskih prostorov — leži nekaj ženskega, nežnega, mehkega. V podajanju svetlih barv jo njen’ umetnostni izraz naj intenzivnejši. Druge pokrajine, kjer je morala umetnica vporabitl temnejše barvne kontraste, nimajo toliko enotnosti in intimnosti Njenim pomorskim pokrajinam1 nedosta-ja pravega življenja, dasi so nemara tehnično dobre in’ učinkovite. Portreti g. Rejčeve so Svet zase, ne toliko za presojevalca njih umetniške vrednosti, kolikor za onega, ki išče y vseh produktih njenega čopiča kompozicijsko enoto irt umetničino individualnost. Njeni glavni portreti so kontrast mirnim zimskim pokrajinam: v njih je izražena neka možatost, upornost. Taki so n. pr. avtoportreti. Posrečen je portret umetničinega očeta. Ženski psihologi imajo prav: v vsaki ženski je poleg izrazito ženskih torto v tudi več ali manj moških tonov, ki pridejo do izraza v raznih situacijah', a Seveda tudi v umetnosti. Umetnost g. Rojčeve no odpira novih Horizontom in, ne Bosega s kake aeznaae cerkveni krogi, a v šolah morajo naši čitelji poučevati našo deco Samo V itahf janskem jeziku, ki je večini otrok nerazumljiv. Razen tega Morajo pasi gostilničarji za vsak slovenski napis P"" čevati štirikratni davek, dočim plačal0 italijanski gostilničarji le emiratu d*J vek. In z istimi klerikalci, ki so v ls*ri rablji našega življa, sklepajo naši klel1* kalci klerikalno internacionalo. — Otvoritev telefonske centrale v h>‘ tiji. Pri pošti Litija je bila dne 5. april3 tl. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in; medkrajevni promet. Mestno gledališče v Celju je priredij0 v sredo dne 11. tm. operni .večer, ki 1° izvrstno uspel in naravnost prenapo1-01 gledališče. Sodelovali so mili gostje **' grebške opere primadona Marta Posp^jj Ivanova, tertor Zdenko Knittl in diriš0® Oskar Smodek. Spored je bil bogat pester, izvajanja prvovrstna. Celja#! od srca žele še več sličnih večerov 'k80 Dramatičnemu društvu hvaležni z3 lepo prireditev. j ; Mestno gledališče v Celju. V. šob0*® dne 14. tm. se uprizorita igri »Don Pi«*1® Caruso« in »Eden izmed poštenih« z k®* stovanjem g. Kralja, člana ljubljanski* dramskega gledališča. Predstava j® * abonma. Zadnja seja celjskega občinskega ta dno 11. tm. ni bila sklepčna, ker pri00, teri mestni očetje sicer s ponosom trk*' jo na to čast, a se radi odtegujejo kemu pozitivnemu delu. Županstvo® postopalo v bodoče po § 10 občinskih " ■ tutov in bo vsakemu odborniku, ki ® opraviči svoje odsotnosti, naložilo 1,0 čutno denarno globo. Z javnimi Jiiuk®1' jami so združene tudi dolžnosti in d° katerega zahtevajp volilci. , Težka telesna poškodba. V preiskav** ni zapor celjskega okrožnega sodišča pripeljali Antona Pirnata iz PrenoCM brežiškem okraju, ki je v noči od 2. “ 3. tm. svojega očeta tako težko poško3 val, da je vslcd dobljenih ran krnal" ® to izdihnil. ^ Celjske policijske vesti. Dne :0. tiri F bil aretiran Slavko Povše, pekovski P® tat' močnik pri ge. Vošnjak radi zločina vino, ker si jo prilastil nekaiere predri te, ki so jih rešili pri požaru v POS*0,:IL veletrgovca Sv. Ravniharja. Dne 9-jo bila aretirana Marija Pdlz false J* .. man, rojena in pristojna v Gradec ’ tatvine perila in obleke na škodo 3a' * bolnico iti svoje prijateljice v Zagre , kjer se je lečila vsled venerične Neznanca zadela kap. Poročal* srno. je v gostilni Čeh v Celju zadela kap koga neznanca. Sedaj se je ugotovil0’ jo bil to kolar Anton Žurej iz Beži#® . tudi daljave, rte daje novih impulzov m ne močnih, učinkovitih doživljajev^ kakor vse žensko, povprečna, ugl®!0 ^ tu iskrena in odprta, tam zagonet®8; mirna, tam uporna. To je umetnost,*3 ur in neiznmetničenega, jasnega življ®11^ G. Terezija Pavlič je razstavila ^ vezenine, gobeline itd. To so U1"0 tIii-ki se v današnji dobi izdelujejo ško in večinoma neokusno, ker 80 gta-mehaničnega dela in nervozne dobe- ^ ra umetnost je posvečala takim nim predmetom' veliko več skrbi W gfl pozornosti. Človek ni imel toliko S0® je na ulici in v javnem življenju, ^ iti umeval lepoto domačega tih jii iskal v najbližjih predmetih' Ježi imaginarnost. Koliko drobnega o0^usa, v izdelkih g. Pavličeve irt kolik0 , Moj čustvenega bogastva irt domiišlF®.^, ti vi na njenih gobelinih, prti® izvedeni z občudovanja vredno ^ stjo in dajejo enoten, ubrart '^^sto c®'*’ G. Anka Martinovič ima. .ativM° za drobne stvari in talent za +no o' umetnost. Ona se peča z umet®0.^^ ^ premo knjig, z drobnimi ilustraoiJ^^.^ z grafiko. Kakor srednjeveški ^ gr^0, slika z ljubeznijo in umevaiijcm iniciale in1 ox-librise. G. Martib'0 ’ se lahko posvetila ilustriranim jn skih knjig, ki je pri naS ze|° Udr0bnih' šablonsko: njen čut za lepjno ^ je- st v ari, njene risbe, izražajočo T0 . ^^gla koratiVrto estetiko, pričajo, da ^ u-ravrto na polju mladinske 1 stvariti mnogo samoniklega 1 olienetrt pa obogatiti Mašo revn ^ ^ . Maribor, 14. aprila 1923. *, Poziv rodoiij&abm Javnosti! !■ Naša težka diplomati čna torba za Pogodbeno zajamčeni nam Baroš in: Del-° ia®no dokazuje, da more na uspeh iv; mednarodnih pogajanjih računati samo rzava, ki svoje upravičene zahteve lahko podpre z oboroženo silo. Kakor smo organizirali vojsko v, o-. rambo naših kopnih meja, taiko moramo Poskrbeti za čim izdatnejšo varnost naše Pomorske obale. Naša obala pa nudi sovražniku odprta vrata za oborožen vpad 2 morske strani, tako da v resnem sluča-postane naša kopna obramba skoro Huzorična. Naše sto in sto kilometrov dolgo režje nam nalaga dve važni nalogi: • da se poslužimo morja, tega za narodno gospodarstvo nadvse važnega občila er da stvorimo trgovsko brodovjc, ki bi ®e z njega pomočjo osvobodila naša pre-■ o®10r8ka trgovina tuje eksploatacije in ’ ® zavarujemo našo členovito obalo z rdbanii ter močnim zračnim in mor-^ brodovjem. Zgodovina nam pravi, ® se je trgovska mornarica mogla raz- a l samo pod zaščito jakega vojnega orodovja. T\ nost a °P°zarja narod na pretečo rievar-ltorjl» 5a Podžiga na čim izdatnejše izda S!anje' na®° srcčne obrriorske lege in to 1 - nief^ narodom interes za zašči-Pom /?aVe 8 shrani ter predoči ljudstvu 0 €ri "morja za naše gospodarstvo, seje 1’ansv'^ V centraln!i odbor »Jad- cij . Straže«, kojega podružnica funk-ijajlTa v Ljubljani kot Glavni odbor ganske Straže« za Slovenijo. fet0p^Va Re rodoljubna javnost na pri-<}_ ... velepotrebnomu in patrijotskemu 'r°> Prosijo se požrtvovalni posamezne n a osnuje;io v vsakem kraju, kjer Jjj, vsaj 20 članov, podružnice, v vn„- 7‘ manjšim številom članov, pa po-VerJeništva. *a ^'^Pnina k društvu znaša: enkrat UstaSe . Za dobrotnike 1000 Din., za Dja gVn^ke 250 Din., za podpornike 100 ’ a redne člane 1 Din. mesečno. t;r{)vB° Potrebne informacije, tiskovine, ni 0j,re in reklamni materija! daje glav- V j_- ,°r,*T’ ®e^a’ župan' mesta Brati-zbornice ir n'k’ Predsednik trgovske Odlični m.0rne^ ®todola, dr. ovarOka i. dr hočejo « ed»tavite]ji bratske Bratislave osebne naša mesta in stopiti v ‘bratstva. pC 8 češkrlov.- jugosl. dostojno rop/ičanl smo, da bo Maribor Pokazal jSpfe^e^ odlične goste in jim *rdnjavn * naše obmejno fiesto močna Isti, c&skoslov.-jugoslov. vzajamno- >TABO R* Stran 8^ Za »Prejem bratislavskih - wv. Kak^~ 1.*^— -- — — -— ’ ’ "^etiTn - hitro se -ie izvedelo, da Natisi Dase Biesto predstavi-telji mesta . postavljeni raznim rievffrriostim. ^ m Iz policijske kronike. Marija Kri- \ žanec fje huda ženska. S svojo hišno go-spodi n jo se večkrat krega in! prepira. Pri ; zadnjem prepiru pa je hišni lastnici To-v režiji Štros tako grozila, da se bo Trioraltoi radi nevarnih groženj zagovarjate prext Sodiščem’. — Policija je aretirala nekega i Karla Stomika, ključavničarja iz Belja--ka, ki je pred meseci ukradel mehanik«: Wudlerju 3000 K vredno kolo ter ga proi, dal za 1100 K. Storriik, ki je že veekraiti : predkazriovan, je bil oddari sodišču. ^ Narodno sledališfe Repertoire: ' Petelc. 13. aprila. Akademija Feri jati -nega Saveza, izv. ' j Sobota, 14. aprila Škrjančkov gaj, iatb' (kuponi). Nedelja, 15. aprila Traviata, izr. Goi stujeta g. Hržič (bariton) in g. Knittl (terior), člaria zagreliške opere. j; '—O— V petek, 13. aprila ob' 19 ifT pol priredijo člarii Feirijalnega Saveza akademijo S sodelovanjem dramatičnega krožka tta’ gimnaziji v Mariboru. I. del. 1. Pran s: Slovansky tariec, orkester. 2. Nagovor. 3. Vilhar: op. 159: Naše pjeame, tneš. zbor. 4. a) Seliškar, Pesem revolueijonmreov, b) Sedmorojenčki, c) Dete, (deklam.) Kreft. 5. Raff: Oavatina (viol. Bolo) France, 6. a) Adamič: V snegu, b) Fantn, meš. zbor. 7. Kranjčevič: Zadnji Adam! (dekl.) DžamPrija. 8. Mašek: Mlatiči, moš. zbor. 9. Drdla: Kubelik-sereriata (vioL Solo), France. 10. a) Sohomarfii: Schlrarirrierlied, b) Spohr: Faustpoloneza, orkester. —• Odmor. — II. del. 1. a) Mendelssohn': L'ied ohrie Worte, b) Rorido iz Mozartove Kere-naide, orkester. 2. a) Koroško rtarodfle: V dolini prijetni, b) Poj dam’ v rute, c) Kami pa pobandraš til imeš. zbor. 3. Kette: Metuljčki (deklam.) Schanpova, 4. Volarič; Oj rožmarin, Vilhar: Ukazi, šsolospeva Rijavec. 5. Župančič: DieS irae (deklam)’ Sončeva. 6. Vilhar: op. 169. Prirriorčice* mež. zbor. 7. W. Beregeri: •»UriTor v ogljari ski ulici«. Burka v I. dejanju. Preval Dh« lak. Režira Smerdu. * • j Šport. » Rezerva ISSK Maribor : Rezervi HSK Čakovec. Prijateljska tekma s« odigrava v nedeljo dne 15. tiri. popoldne ob 15. uri popoldne na igrišču Maribora. Obe rezervi nastopita komplctrio in1 ista obe ria dobrem glasu ter se bode videlo lepo igro. Vabimo občinstvo, da Sli to tek* mo ogleda. , i : POLNP. Za Hedeljsiko tetento, ki »a vrši v Celju, je pododbor določil Bledeča moštvo: Glaser, Barlovič, Kurzmann, Wagner, Stauber, LoSrffnigg, Frane* Enoi, Lenassi, Ferk, Bratož, JVogrinecj rezerve: Ackermann', Lederer, mairiagei;-g. Wolf. Vsi igralci morajo biti bajka* sneje ob' pol 10. uri na glavnem kolodvoru, dalje mora priffesti vsak igralec Svoje čevlje, dočim bo dal drese Maribor,-Za nedeljsko nogometno tekmo Rapid komb. - Svoboda se določi kot aodnjik g«* FranikL • • . Objave. $ Nar. Žel. glasb’, dništvo »DralrM riazrianja vsem svojini pevcem! in pevkam, da se vrši v petek drie 13. tnf. olj 19.15 uri skupna pevska vaja, za katera je polnoštevilna udeležba obvezna. Odbor,: § Mestni kino. III. epoha zanimivega1 filma »Zakoii prerije« iri sicer »Volkovi pustinje« v 8 činih se predvaja v petek*« soboto, nedeljo iri pondeljeS. Istočasno se javlja, da se v nedeljo 15. aprila izj»M moma vrše popoldanske prodsfcavja olj. 5., tri četrt na 7. ir* pol 9. ari. > Gospodarstvo. ; g Novosadska blagovna l>orza 12. apar,- v dinarjih: pšenica baška 450-455, ječmefl baški 320, oves baški 390—‘592.50, koruza baška 252.50, sremska 281.—, nSoka pše«r nična »0« 662.50, »2« 632.50, »6« 512. TeS^. denca nespremenjena. Na vinskem trgu je Situacija katastrofalna. Niti riajstarejši vinogradniki se ne spominjajo takšne derute. Že Se na vseh Straifeh vinogradniki bavijo z mislijo, da posekajo vinograde in jih zasadef z druzo kulturo. Trg je mrtev. ~V Vojvodini se zahtova za vi Ho od 7.5—9% po l.S do 2.5 diri., močnejša vina so za 0.5—l1-diri. dražja.' Hrvatoki in glaVoMski deli,i|a) fflmr 'utiVir' rnBi^?.iniii murni* 3TB O m Mafibof; 14.' aprili 1923^ *a vina isto Kvaliteto aa 1—1.5 din. 'dražji, Dalmacija zahteva 3—3.5 Din. za % alkohola. g Povoljrio stanje setev v državi. Iz poročil, ki prihajajo iz vseh istrani rtaše države, je isklopati, da jo stanje setev y (jeli državi do Sedaj zelo povoljno. Bojazen, ki se je pojavila v nekaterih krajih radi deževnega vremena, je bila neopra-tvičena. Podzemeljske vode so izginile in ivegetaoija dobro napreduje. Pomladan-iska dela so bila pravočasno izvržena. Četudi je še prerano, da bi se moglo govoriti o izgledih žetve, Vendar pa lahko z zaupanjem! pričakujemo prvih podatkov. Obdelano jo mnogo več žemlje, kakor lansko leto. Radi tega je upati, da bo tudi pridelek mnogo večji. —O—1 Prenos vrednjiilaUi papirjev, ki se branijo pri poštni hranilnici na Dunaju, v iiašo kraljevino. Lastniki vseh vrsc vrednostnih papirjev, ki so v shrambi pri poštni hranilnici na Dunaja, se poživljajo, da prijavijo iste radi prenosa v našo državo pri katerikoli pošti 'naše kraljevine. Prijaviti morajo svoje vroflntfctne papirje tudi vsi tisti, ki so svojo papirje že prijavili v letih 1019 in 1920, ker so bilo takratne prijavo Samo informativnega značaja. Za prijavo je treba izpolniti poseben obrazec, ki se dobi pri vsaki pošti za ce-j naju, sc v lastnem interesu poživljajo, da ho 50 para in sicer jo treba izpolniti za! iz;Vršo prijave istih čim preje, najkasneje vsako rentno knjigo (potrdilo o deponi-j pa do zgoraj določenih rokov, ker se sicer ranju — Depotschain) po dva obrazca. — prenos teli neprijavljenih vrednostnih Izpolniti se morajo obrazci točno po, papirjev no bi mogel izvršiti, predtisku ter mora vsak obrazne podpi- [ sati lastnoročno tisti, ko joga podpis je j prijavljen pri poštni hranilnic) iia Dana ju. Ako so vrednostni papirji deponirani riju odnosno, da ima Stalno bivališče v naši državi). Izpolnjeno obrazce jo oddati z vsemi navedenimi dokazili katerikoli pošti naše kraljevine do spodaj označenega roka. Za depoje umrlih ima narediti prijavo njihov pravni naslednik, ki mora to dokazati s sklepom sodišča. Oh enem mora dokazati za umrlega in zase, da biva v naši kraljevini. Prijave za prenos vrednostni;! papirjev morajo napraviti: 1. za navadne depoje lastniki vrednostnih papirjev sami; 2. za sodnijsko depoje sodišče, na kojega odredbo je depo vezan; 3. za kavcije, ki niso oproščeno, oblast, ‘za katero je ‘kavcija položena. Pošte bodo pošiljalo te prijave Poštni štedionifii v Sarajevo, kV bode oskrbela prenos vr-.-dncstnih papirje;1 v našo državo tor b‘i>do po izvrs ;ii-;ar prenosu vrnila prosilcem vse dokumente (razven rentne knjižice), ki se priložijo prijavam. Eok za vlaganje pržjav zn prerir.s ft.ctUojillh negaziranih vrednostnih papirjev poteče s 20. aprilom -923 za i.stale vminostue papirje pa s 3l izad-niliu) »sjem 1923. Zakasnele prijave se bodo upoštevale. Vsa potrebna pojasnil tv dobe 'stranko pri vsaki pošti. Vsi lastniki vrednostnih papirjev, ki so shranjeni pri poštni hranilnici na Dn- Rftaščevanje mumije. Lord Carnarvon', ki je odkril grob Ni čuda, če praznoverni ljudje vidi joj V Egipt, domovino davnih kraljev i v nenavadni usodi odkritelja faraonove-, prastare kulture, zaide nemirni Evropo« ga groba poseganje tajnih sil v, jec. Išče in raziskuje. Z lopatami človfeško usodo. Okultisti in pristaši mo-j n ja pesek, ki so ga nanosila tisočletja, derne »črne magije« bodo imeli nov do- ■ trdim kladivom razbije tajinstvena vra kaz, da mrtvi žive in da posegajo v tiso-: ta, ki vodijo v grobove’ davnih kraljev in do živih, da, celo po tisočletnem smrtnem; drhtečih rok dviga iz njih več tisoč ic pokoju. j stara kraljeva telesa, ki so bila ohranje* Tragična simrt lorda Carnarvona je; na pred neusmiljeno usodo vseh živiu* z'ares čudna. Stari Egipčani so verovali prah si in prah postaneš... v posmrtno življenje. Egipčanski kralji j Mrtvi se maščujejo. Maščujejo se nad so si dali še za življenja postaviti ogrom- \ radovedneži, ki rušijo grobni mir,^ *** ne grobnice, piramide. Njihova trupla so ] drznejo prodreti v kraljestvo egiPca!* bila po smrti skrbno balzamirana in po-' skih bogov, kjer si odpočivajo davil ložena v grobno dvorano, kamor so dali kralji, sinovi bogov. Carnarvon je stfl' na višku svoje slave. Ves svet je govori o njem — čast, ki jo doseže redkokter1 smrtnik. Toda svojo slavo je moral t*4 koj plačati. Nemesis je tirjala svoj d°»* Bogovi so zahtevali življenje, ker si zaslužil slavo na račun njihovih (skrl^ nosti. In zadostovala je drobna muha, da vse predipetc, ki jih je mrtvec vporabljal v življenju. Verovali so, da mrtvi živi dalje in da bo tudi v grobu potreboval to, kar potrebujejo živi. Tisoče let so ležale mumije v svojih grobnicah. Nihče se jih ni dotaknil, no-* beno oko jih ni videlo. Stoletje je sledilo v Stoletju, časi so se spreminjali — mumije 3° uničeno dragoceno življenje a so bile zmerom enake, zmerom v svoji slavnejšega sodobnega arheologa. ^ davno zaprti grobni hišici. Pogled na ! Umrl je, ne da bi videl domovine. ^ mumijo zapušča v človeku, ki jo je vi-J Umri je v onem Egiptu, ki je vide ^ del, nepozaben vtis. Saj je to telo staro j njegovem raziskovanju greh proti več tisoč let. Kaj je naše kratkotrajno i i'1 Proti egipčanskemu narodu. ........... življenje v primeri s to starostjo? | Zares tajnostim usoda! iala oznanila Proda se dobro oh ran] eno moško kolo. Aleksandrova cesta at. 83. 731 URE, žepne in stenske, popravlja najsolidne-e tvrdka R. BIZJAK, urar. Gosposka ul. žt. 16, Maribor. 591 15 — 12 I & l§S@ | Nepozabinaročninoij po geslom, je navesti v vsaki prijavi (na faraona Tutankhamena v luxorski dolini j ivsakem obrazcu) tudi geslo (Losmigs-,wort). Prijavi je treba priložiti; 1. Rentno knjigo, odnosno potrdilo o deponiranju (Depotschoiui); 2. dokaz o državljanstva v kraljevini Srbov, Hrvatov in Sloveucev (domovni- kraljev. je umrl... Vgriznila ga je stru pena muha, ko je vstopal v grobnico, kjer je ležala kraljeva mumija, več tisoč let, ne da bi jo videlo človeško oko ali bi se je dotaknila človeška roka. Od tega vgriza je zadobil zastrupljenje krvi in mu jo vkljub vestnemu trudu zdravnikov flniti terih se je imel bati, skušal 0(^„ivaž‘ ---------- _ . 1... • UI.1/1 I’ služnega onim, katerih naklonjeji^"^ %!>■ Berryer ni govoril ne o vislicah, rte o ko-; dati,« jo odgovoril Berryer, »na vsak « lesu niti o ječi, se irra jo polagoma zn- j na(^’n Pa bodete lahko vprašali o tem čel vračati pogum in s tresočo roko je | KOSpoda policijskega načelnika, ki vam' t « 1 1 K A n»A4* n TT>\ •• n 1- 1 ^ ^1.. /\ hnl.. prijel kozarec. — nejše, da jc spoznal tisoč in tisoS ^^ost »Eekli ste torej, 'dragi gospod Crebillon ..,« — je počel Berrycr. — »Torej, pravil sem, dragi gospod Picard, — da sva jaz in Noe Poisson, tu prisotna, — le jedna sama oseba. — Iste misli, — ista čustva, isti okusi-.,« — »Razven, kar se tičo šampanjca!« — je popravil Poisson. »In vsled tega pač razumete, da moj prijatelj Poiisson ne more sam ne misliti, rte delovati. — Moji možgani mu morajo na pomoč, — in tudi moja roka!« — bo gotovo prav hvaležen za uslugo, katero mu bodete izkazali. — Lahko vam' zagotovim, da je novarnost resna iri blizu, kajti drugače bi so pač ne brigali za to zadevo!« — Vsak dvom je bil torej izključen. — Oni. kateri je tako govoril, je bil predsednik policije in njega se pač ne more sumiti. —■ Goto,vo je govoril čisto resnico, — Ivarta je bdi a v resni nevarnosti in treba je bilo, rešiti jo rta vsak način. —• In da se jo more rešiti, je treba poslušati nasvet in ukaz gospoda policijskega predsednika. — ki ko mu izročile na milost i® čast in življenje mnogih družin- niZko' Ali pristaviti moramo, da ^ fiJ ton', navaden častilakoinncž. boJ lozof v onem Smislu, kakor boJe^n -’UIl!il rilec, la jo že pred spopadom1 0 . ]U>. z življenjem, in kateri ima podvo. ničesar Hi Zfl ^ boji. — Bil je drzen, podv3etwn*^sje(jovrIl gum ravno iz dejstva, da s® z ono se jo jedenkrat odločil, to je n«' naglico, ki^ preseneti.^ sv0jirpi- sprotmka, sovražnika. }iitredar o vi je imel Berryer tudi one, . i.Q ma ga razumevanja, bistrovidnost, ]l3- dovoljevale, spoznati slabe sprotni kov. — (Dalje prib.) Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. —’ Odgovorni, urednik: Rudolf Ozim. *-i Tiska: Mariborska tiskarna d. d.