Štev. 261, ¥ Trjhi, v poiidillifc 10, liptembra W!1 LfttnHC XI. fzha!« vsak dan, (odi oh nedeljah In praznikih, . ob 5 zjutraj. l>edn!5Jw>: Uttc« Sv. rrtnrLlfra Asifke« ft. 20, L nadstr. — Val d opiti r»*} m poifl'ajo ure4ntttv*i Rsta. Nefrankirana pisma m n« hi rakovi«i se ne vračajo. Itdi #te*l In o4f»vomi arcdaik §»«f«n Godina Lastnik konsoreij list* .Edino*'. — Tisk ttekame .Bdttioati', vpisane zadruge z p->roJtwn t Trstu, ulica Sv. Frančiška Asilkega št. 20. ura4ri«va in uprave Stav- 11-57. Naročnina tnala: Za celo leto...... • K 24.— Za pot leta ........................12.— aa tri meaece ... ta re^tlfsko letajo >a celo leto . . . . . . . 5.20 ca poi leta...............• » 2.60 Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na m i lf metre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice,, oglasi denarnih zavodov ............. . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.- vsaka nada'jna vrsta.....• . . : ... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnini ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava fn Inseratnl oddelek se nahajal* v ulici Sv. FrančISkt AtlŠkcgn št 2CL — Poštnohranllnl5ni račun št 841.652. Naše čete v Voliniii brez fteiav zasedle nove postojanke. Ob Ikvi živahno artiljerijsko delovanje sovražnika. Italijanski napadi, kakor obKnlno, odbM. - Pri Bovcu izgubili Italijani nad 1000 mož. Z nemiko-nukesa Milita. BERLIN, 19. (Kot). Veliki glavni stao, IV. septembra, 1915. (P r e d p o r o 111 o.) (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga). Obkoljevalni napad Eich-hornove armade proti \Viini je dovede! do popolnega uspeha. Vsled nevzdržno napredujočega obkoljevalnega gibanja in istočasno ostrega napada Scholtzove in Ualiwitzove armade proti sovražni fronti, je nasprotnik od včeraj prisiljen k bržemu umikanju na celi fronti. Močno utrjena WUea je padla v naše roke. Nasprotnika zasledujemo. Vrhovno annadno vodstvo. BERLIN, 19. (Kar.) Veliki glavni stan, 19. septembra, 1915. (Armadna skupina generalfeldmaršala Hlndeoburga). Obsežni napad armade ge-ner&iobersta pl. Ekhhorna proti VVBnl je dovede! do popolnega uspeha. Naše levo krilo je doseglo Moiodeczno bi Smorgou WornJany. Poizkusi sovražnika, da bi z uagJo zbranimi m »čnlnii silami predrl nate črte v smeri na Mihališki, so se popel-m>»aa izjalovili. Vsled nevzdržno napredujočega obko-ijevalnega gibanja in istočasno močnega napada armad generalov pL Scholtza in pl. Gallwitza proti ^avražni fronti, je bil nasprotnik od včeraj prisil.ten k hitremu umikanju na celi fronti. Močno utrjena VViina je padla v naše roke. Nasprotnika * zasledujemo na celi črti (Armadna skupina prtnea Leopolda bavarskega). Tudi tu zasledujemo umikajočega se sovražnika. Armadna skupina je Josegia črto Nieradovice-Derevnoje Do-&iomysl. Sovražne zadnje straže so bile vržene. I Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena). Severno Pinska je dosežena V isti ca, Hižne mesta pa je prekoračen Strumen. Jugovzhodno bojišče. Položaj |e neizpretrenjen. Vrhovno annadno vodstvo. rcn s približno 100.006 delavcev za izdelovanje vojnega materijala za Rusijo. Japonska vlada namerava razen tega ustanoviti novo tovarno za puške, da se pokrijejo ruske potrebščine. Odgoditev dume. LYON, 18. (Kor.) »Le Republicain« poroča iz Petrograda: Petindvajset poslancev dume je sklenilo na neki tajni seji, da pozovejo predsednika duine, da odpotuje v glavni stan ter razloži carju čustva poslancev ob priliki odgoditve dumev Zastopniki vseh strank so sklenili, da rte zapuste Petrograda in da vzdrže mir. LONDON, 18. (Kor.) Poročevalec lista »Times« v Petrogradu poroča dne 16. t. rn.: Danes opoldne je bil v duini pre-čitan carjev ukaz o odgoditvi dume. — Predno je bil predsednik končal s čitanjem ukaza, so socijalisti in progresisti demonstrativno zapustili dvorano. Vsi drugi poslanci so stoje in z globokim molkom poslušali besede predsednika. H koncu so se slišali običajni hura-kjjci. Toda ti vzkliki so bili prev piti po revolucionarnih odhajajočih socijalistih. Cela duma se je po sklepu seje sestala k splošnemu zaupnemu posvetovanju. Vse stranke, iz-vzemši skrajno desnico, smatrajo -Gore-mykina kot edino odgovornega. Misli se, da Je dal kroni napačna pojasnila ter je na ta način povzročil sklep za odgoditev. Duma radi odgoditve noče pričeti boja proti vladi, smatra temveč Ooremykina za nesposobnega, da bi vladal deželo, ter poskuša zato, da bi svoje pomisleke izrazila neposredno kroni. Zapadno bojišče. Jugovzhodno Bray a Somme se Je posrečila obsežna razstrelitev v sovražni postojanki in za njo. V nato sledečem, za nas ugodnem napadu so Imeli Francozi znatne izgube. Bilo |e nekaj mož ujetih. Tik zapadno Argonov sta bila dva sovražna oddelka, ki sta delala zakope, po artilerijskem ognju razkropljena ob težkih izgubah. Živahno artiljerijsko delovanje se nadaljuje na velikem delu fronte. Vrhovno armadno vodstvo. Opomba. Bray a Somme leži ob Sommi, sedem kilometrov južno Alberta. Angleške izgube. LONDON, 18. (Kor.) Zadnja lista izgub izkazuje 26 častnikov in 1904 mož. S turških bojišč. | CARIGRAD, 18. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na nobeni fronti se ni zgodilo nič po-! membnega. ______ Kranjska industrijska družba. DUNAJ, 19. (Kor.) Kranjska industrijska družba je sklenila na včerajšnji seji upravnega sveta razdelitev dividende 10 kron kakor v preteklem letu. da takoj uvedejo korake za vinkuliranje in v ta namen predlože dotična začasna potrdila. Dr. Fabrizi 1. r. i l avstrllsKo-rusKega NBfa. DUNAJ. 19. (Kor.) Uradno se objavlja: 19. septembra 1915, opoldne. V vzhodni Galicili je potekel včerajšnji dan mirno. Nasproti našim četam ob Ikwi je vzdrževal nasprotnik močnejše artiljerijsko letovanje. V voiinijskem trdniav&kem ozemlju se je izvršilo zasedenje naših novih postojank, ne da M nas pri tem motil sovražnik. Iz Litvinskega umikajočega se sovražnika zasledujejo c. In kr. bojne sile. ki prodirajo v sredi nemških armad. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Japonski vojni materijal za Rusijo. PARIZ, 18. (Kot.) Poročevalec »Ternp-sa poraća iz Petrograda: Japonski volni minister je sklenil, da uporabi 1200 tova- DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se objavlja: 19. septembra 1915, opoldne. Včeraj je sovražna težka artiljerija ponovno otvorila živahen ogenj proti našim utrdbam na gorskih planotah pri Vielgereuthu in Laufranu. V ostalem je položaj v tirolskem in koroškem obmejnem ozemlju neizpreme-njen. Proti bovškemu ozemlju naperjeni napad, ki je staj sovražnika samo v dolini nad 1000 mož, se je izjalovil. Danes zjutraj so bili Italijani najsprednejše jarke že zapustili. V ozemlju Vršiča je poskušal nasprotnik pod zaščito večerne megle, da bi napadel neko naših predpostojank. Ta poizkus se je popolnoma izjalovil. Proti polnoči so razstrelile naše čete zid, ki so ga bili napravili tamkaj Italijani iz vreč s peskom, z za njimi se nahajajo-čimi sovražniki vred v zrak. V jugozapadnera odseku kraške planote pri Doberdobu se je izkoristila pretekla noč za razstreljevanje sovražnih za-kopov. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Z ziptiutt bojfffo. BERLIN, 19. (Kor). Veliki glavni stan, 19. septembra, 1915. P O D L i S T EJ^ GREŠNICE. Roman. — trancoski spisal Xavier dm Monttpia — A, malopridnež! — je dejal Karel smeje, — posečajo te v tvojem stanovanju! ____Lepo se mi vedeš! — Na mojo čast! — je odvrnil Maurice, — ne vem, kaj hoče reči bedasti Josip. — Bedast... no, to je pač mogoče, gospod, — je odvrnil Jasip dostojanstveno, — toda kar sem rekel, je čista resnica. — Neka dama da povprašuje po meni? — Da, gospod. — Kje pa je ta dama? — Pričakuje vas v ateljeju. — Ali je povedala svoje ime? — Gospod, nisem je vprašal po imenu. — Ali jo poznaš po videzu? — Ni bifa še nikdar pri nas. — Kaj želi? — Z vami govoriti, gospod. — Ali je mlada? — Imela bo kakih sedemnajst ali osern-jajst let. — Lepa? — I seveda! Ličca bela in polna, kakor one boginje na dikah v vašein ateljeju, go~! spod; lase dolge kakor moja roka; usteca, ki so manjša in ravno tako rdeča kakor črešnje iz Montmovencyja; ročice desetletnega otroka: to je njena slika, če dovolite, gospod. — Pa menda vendar ne! —je vzkliknil KareL — Ali pa tudi veš, da je vse to silno zapeljivo? Torej, ti presrečni malopridnež, ne bom te motil pri sestanku s to lepo neznanko, katero, kakor se mi zdi, poznaš nekoliko bolje, kot pa mi misliš na-tvesti. ^ Boš že razumel, da je ne maram spravljati v strah s svojo prisotnostjo. Kam naj torej izginem tačas? — Ponavljam ti še enkrat, dragi Karel, da se popolnoma motiš. Povem ti, da sem najsvobodnejši samec, da me ne veže nobena ljubezenska vez, prav čisto nobena. Pred osmimi dnevi sem se spri s svojo poslednjo ljubico. — Morda je ona. ki prihaja sedaj k tebi. — Vidi se, da ne poznaš gospice Blon-dine, članice baletnega zbora akademije za glasbo in ples, — je odgovoril slikar smehljaje. — Ko bi se domislTla, da bi me posetila, bi to ljubeznivo dekletce ne čakalo tako potrpežljivo v ateljćju. da bi se mi jo zijubilo sprejeti. Zdavnaj bi že bila zažvrgolela kako mazurko ali kak refren iz najnovejše svoje uloge! Sedela bi bila Razglas. Namesto do sedaj veljavnih predpisov objavljenih z razglasom dne 20. 12. 1914. štev. M. 199 2-14, se odrejuje za okolico, ležečo izven policijskega okrožja, naslednje: 1. Javna in zasebna razsvetljava naj se, kolikor le mogoče, skrči. Vsa proti morju obrnjena okna, vrata in druge katerekoli vrste odprtine na poslopjih morajo biti tako zastrte, da ne iz-puščajo niti najmanjšega žarka v zunanjo tmino. 3. Okna, vrata in odprtine na vseh drugih poslopjih brez razlike morajo biti z zagrlnjali, pol k ni ali drugimi napravami tako zatemnjena, da zamore samo medla svetloba prihajati iz notranjih v vranje prostore.." 4. Dolžnost popolnega zatemnjenja (točka 2) oziroma zastrnjenja (točka 3) nastopa z večernim mrakom in traja do jutranje zore. Prestopki te odredbe se bodo kaznovali po §§ 7 in 11 cesarske naredbe 20. 4. 1854, drž. zak. štev. 96 z dne 2—200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni, ne d* bi se s tem zaprečilo morebitno sodnijsko kazensko postopanje. Dr. FABRIZI L r. ApravlzacljsKe stvari. Prejeli smo šele danes, ko so jo že vsi drugI tržaški listi priobčili včeraj, naslednjo vest v italijanskem jeziku: Aprovizacijski odbor naznanja, da se je na podlagi sporazuma med aprovizacij-skim odborom in zadrugo jestvinčarjev privolila določenemu številu jestvinčar-jev po posebni uredbi prodaja živil, ki jih dobavlja aprovizacijski odbor. Ti jestvin-čarji so upravičeni, do smejo od tedna do tedna sprejemati izkaznice za živila od svojih odjemalcev, a so jih dolžni vrniti zvečer tistega dneva, ki so jih sprejeli. Odjemalec s svoje strani pa ni dolžan u-kioniti se kakim pritiskom, ki bi jih kdo hotel izvajati nanj, da bi izročil izkaznico proti svoji volji. Lastnikom izkaznic za živila je prosto, da morejo kupovati živila, kjer hočejo, in če bi tudi en teden kupovali pri zasebnem trgovcu, ne izgube s tem pravice, da morejo potem kupovati živila aprovizaejiskega odbora v prodajalnah aprovizacijskega odbora, ki poslujejo še nadaije, kakor so poslovala dcsiej. * * V prodajalnah aprovizacijskega odbora se bo prodajalo te dni: koruzna moka . . po 60 vin. bela moka . . . po 78 vin. zdrob.....po 78 vin. Zdroba se bo oddajalo na vsak kilogram koruzne moke, ki ie določen na izkaznici, po '/» kilograma. Pripominjamo, da smo to vest povzeli po včerajšnjem »Lavoratoru«, ker je od drugod nismo dobili. :to tfgstl. Razglas. C. kr. namestništveni svetnik razglaša: C. kr. ravnateljstvo državnega dolga opozarja, da se Je doslej zelo malo uporabljala pravica za vinkuliranje 5 1 - r/° obligacij vojnega posojila s predložitvijo prejetih začasnih potrdil, ter na poziv c. kr. finančnega ministrstva toplo priporoča zavodom, ustanovam, skupščinam itd., Poljaka dela ob nedeljah in praznikih. Škofijski ordinarijat v Hvaru (Dalmaciji) je izdal sledečo okrožnico: Z ozirom na odsotnost velikega števila delavnih moči vsied vojne je sv. Stolica za dobo trajanja vojne dovolila poljska dela za čas pobiranja in zbiranja oljk tudi ob nedeljah in praznikih. Vendar so verniki dolžni poslušati sv. mašo ob teh nedeljah in praznikih. Veleč, dušobrižniki naj to priobčijo vernikom. izgubljeno. Pri snočni burji je nekemu gospodu odneslo pri Sv. Ani, nasproti pokopališča klobuk, ki je padel v neki vrt. Prijazni najditelj naj ga blagovoli proti primerni nagradi oddati v našem uredništvu. Zdravstvena modrost. Kdor nima časa, da bi skrbel za zdravje, mora kasneje i-meri bolezen. Največ je takih, ki se brigajo za zdravje šele tedaj, ko so je izgubi- že tu za mizo, pokadila bi bila že tri smo-tke in pila iz vseh kozarcev. V ostalem pa bi jo bil poznal tudi Josip. Ostani torej, prosim te. V tvoji prisotnosti sprejmem neznanko. Nato se je obrnil Maurice k Josipu, ki je čakal še vedno, in mu dejal: — Naj vstopi dama! Josip je razgrnil zastor in rekel osebi, ki je čakala v ateljeju: — če teli milostiva vstopiti, moj gospod jo sprejme. Nato se je umeknil in napravil prostor neznanki. Vstopila je mlada deklica ali morda mlada žena, stara kakih osemnajst let. Na njenem bledem, dražestnem obrazu se je čital ginljiv izraz bolesti in odrekanja. Oblečena je bila ljubko, a zelo skromno, toda zek> skrbno in snažno. Nosila je škotski kvekovano volneno obleko, zeleno fn modro. Moderc iz črnega sukna je segal visoko gori in je kazal trdne in pravilne obrise _ čudovito lepih prsi. Izpod nekoliko krat-S kega krila sm Je kazal črn čeveljček, ki je objemal najlepšo nožico, najfinejšo, naj-oblejšo, kf Jo je mogoč* najti. Fin, tanak ©vratni robec, beli rokavci, obrobljeni z anfleškira vezenjem, Sal z velikimi, rjavimi in sivimi četverokotniki, drapiran z okusno eleganco, in tenak pas z belimi boki — je izpopolnjeval to skromno obleko. Majhen črn klobuk s temnomodrimi trakovi je obrobljal podolgasto lice in močne kite lepih plavih, naravno valujočih las. Na rokah je imela sive rokavice, ki pa nikakor niso povećavale nežnih oblik. I o so bile res — kakor je rekel Josip v svojem naravnem navdušenju — roke desetletnega otroka. Ko je dama zagledala ostanke zajtrka in mlada gospoda še za mizo, je obstala na pragu in povesila oči v vidni zadregi. Ko jo je zagledal Maurice, jej je stopil par korakov naproti in jej ponudil sedež. — Izkazujete mi čast, da hočete govoriti z menoj, madame? — je vprašal spoštljivo. - Želela sem govoriti z gospodom Ma-uricom Torvjein, — je odgovorila mlada dama in ostala na pragu. — Ta sem jaz, madame; ali vas smem prositi, da mi poveste vzrok, ki mi je naklonil vaš poset? — O, gospod, stvar je popolnoma preprosta. Včeraj je čul moj oče v ateljeju gospoda Cvgena De!acrofxa, da iščete model za madono. pa me je poslal sedaj k vam. — A, torej se daste uporabljati za model? li ter so oboleli. Vsakdo je svoje sreče, pa tudi svojega zdravja kovač. »Bolje je, da si siromak, ali za to čvrst in zdrav, nego bogat in bolan! Zdravje in krepkost sta bolja od zlata in zdravo telo je bolie. nego veliko imetje. Ni ga bogastva, ki hi več tehtalo, nego je zdravo telo«. (Sirah 30.) Zdravje ie imetje. Da postaneš star, je božja dobrota, da ostajaš mlad, je tvoja skrb. Najbolji zdravniki na svetu so: delo in zmernost v jedT in pijači, svetloba, zrak in voda. Bolezen ne napada naenkrat kakor blisk iz vedrega neba, ampak se razvija iz malih grehov proti zdravju. Ko se je nabralo mnogo tega, nastopa bolezen. Najbolja pot do zdravja je peš-pot. Vse bi šlo bolje, če bi več hodili. Zaprta okna v spalnici so odprta pot sušici. Prijatelj zraka živi dolgo. Kamor ne prihaja solnce, prihaja zdravnik! Na senčni strani se ustavlja mrtvaški voz trikrat, na "solnčni samo enkrat. Solnčna svetloba je najbolja pobijalka in uničevalka strupenih kali in najceneje razkuževalno sredstvo. Zgodaj k počitku in zgodaj iz postelje! To ti poleg druge koristi ohrani tudi zdravje. Trst in dunajske cene mleka. Prejeli smo: »N. F. Pr.« dne 17. t. m. poroča na 11. strani v dolgem članku, da nameravajo na Dunaju ceno mleka zvišati in sicer — od 34 oziroma 36 vinarjev na 44, oziroma 46 vinarjev. Ponavljam, govori o podraženju mleka na ceno, ki bi bila še vedno za 14, oziroma 18 vinarjev nižja, nego je cena mleka v Trstu. Torej Dunaj-čanom hočejo mleko podražiti, in ti se temu upirajo, a mi, ki že pol leta plačujemo 32—39?o višjo ceno, nego se namerava na Dunaju šele uvesti, mi Tržačani torej, pa kar tiho plačujemo te oderuške cene, oziroma, kadar ne moremo plačati, takrat — po tržaško povedano — »storimo od menj«, t. j. gladujemo! — Ali mora res biti mleko v Trstu po 56—64 vinarjev? Ali je ni oblasti, ki bi ustavila to odiranje? Saj sedaj vendar lahko pride mnogo mleka v Trst. Sicer pa, tudi če bi ga ne bilo ravno na obilico, saj vendar ni treba pustiti, da nilekarice sestradano tržaško prebivalstvo tako odirajo, kajti tudi pri nižjih cenah imajo še vedno pošten dobiček. AH nihče ne vidi tržaških bledih otrok, ki jim lakota gleda iz upalega obraza? In mleko je za otroke vendar najboljše hranilo! Saj prebivalstvo, posebno pa državni uslužbenci, ki si nikakor ne morejo zvišati dohodkov, že dovolj trpi vsled pomanjkanja drugih stvari — še moke za polento ni državni uradnik v svojem kon-zumnem društvu nekaj časa dobil več nego pičle 3 kg na teden — ni treba, da nam še rniekarice, ki zdaj prav po ceni prehra-njajo krave na paši, vlečejo kožo s telesa. Ce so cene mieka že zdaj take, za 32— 39% višje kakor jih nameravajo na Dunaju šele uvesti, kaj bo pa, pozimi, ko bo kmet res moral kravo hraniti v hlevu? Iz dunajske okolice krave menda niso nič manjših želodcev, nego kraške. Kaj, ko bi se kmetom z maksimalnimi cenami za mleko, ki pa bi morale*biti stroškom produkcije primerne, vzbudilo tnalo sočutja i za meščansko, raznim oderuhom čisto iz-! ročeno prebivalstvo? S tistimi zapori po ; 24 do 48 ur ali tudi en teden, se požreš-i nim"oderuhom ne pride do žilice; odsedi i kazen ter potem še bolj odira. !______ - ■■ ---- — Da, gospod. Maurice je tlesknil s prsti, se zopet vse-j del v naslanjač, si nažgal zopet smotko, j prekrižal noge. si nastavil na desno oko Iornjeto in uprl pogled v mlado dekle. Potem pa je nadaljeval vedno vljudno, ali zelo neprisiljeno: — No, torej, vsedite se, draga moja. Morda se sporazumeva. Za kateri del telesa pa sedite? — Za glavo, vrat in roke, gospod! j — Ali je to res? — Da. gospod! — Ali bi. če bi bilo treba, sedela tudi za život ? — Ne, gospod! — Zakaj pa ne? • Dekle ie zardelo in ni odgovorilo. Maurice je zopet tlesknil s prsti. — Kako vam je ime? — je vprašal po kratkem prestanku. — Leontina, gospod. — Kako. Leontina? — Leontina Aubry. — Čudno! Nikdar še nisem slišal ničesar o vas In vendar mislim, da vsaj po i-menu poznam vse, kar se nahaja v Parizu modelov obojega spola. — Se ni dolgo, gospod, kar sedim kot model. — Kako dolgo? Mran H. »EDINOST« 44» 3*1. V Trstu, 20. septembra 1915. Car in nje2wi senerall. Ruski car Nikolaj II., ki je prevze: vrhovno poveljstvo nad rusko armado* ri vrhovni poveljnik v onem smislu, kakor je bil odstavljeni veliki knez Nikolaj Nlko-lajević. On je le dekoracija gotovih gla\ na katere stavlja Rusija velike nade. Na zelo dobrem glasu v ruski armadi je general Ruskij. Postal )e znan v sedanj vojni vsled svojih uspehov začetkom vojne proti avstrijski armadi v bitkah pr Lvovu. Hotzer; dorf je s svojo strategijo nadkriljeval premoč ruskega števila. Toda končno sod-svet vedno le po zunanjem uspehu. A-vstrijske armade so se morale pred trikratno *rusko premočjo umakniti v zapadno Galicijo , .. Ko je stopil general Rennenkanipt po neuspehih proti Hindenburgu v ozadje, je bil general Ruskij poklican na Poljsko, da resi tamkaj položaj. Posrečilo se mu je vzdržati rusko fronto zapadno Visle in severne Nareva v ozemlju Varšave in Prasnica in je dal Nemcem dolge mesece mnogo opraviti. Vojaško se je izšolal v vojaški akademiji v Kiievu. Opisujejo ga kot bledega in kratkovidnega vojaka in »Daily MaiU ga je karakterizirala kot izrecen tip »profesorskega vojaka«. Važno je, da je Ruskij priznan kot izvrsten teoretik in vojak, ki si je v vsej resnosti svest svojih dolžnosti. On ne gleda na svoj žep in sladkosti vojaškega poveljnika, kakor se to očita predvsem Ren-nenkampfi!? Ruskij je bil tudi izrecen nasprotnik sistema velikega kneza. Krvave žrtve mnogo stotisoč mož tekom navalov na Karpate je bičal sicer jako ostro, toda na pošten način. Kakor je bilo že večkrat naglašeno, je temeljil veliki uspeh zveznih čet v zapadni Galiciji mnogo na velikanski vojaški oslabitvi Rusije. Sicer general Ruskij nima proti Hindenburgu zaznamovati nobenega popolnega, ampak samo zavlačevalne uspehe. Na vsak način pa daleč nadkriljuje velikega kneza. Sedaj je višji poveljnik severne fronte in poveljuje ruskim armadam med Rigo in Njemenom jugovzhodno Grodna. Centrum velike ruske postojanke se nahaja pod poveljstvom generala pehote Everta, ki Je naslednik sedanjega šefa generalnega štaba Aleksejeva. V avgustu je poveljeval armadi med Wieprom in Bugom. V ruski armadi vživa veliko zaupanje, tujina pa ga še ne pozna. Jugozapadni fronti ruske armade poveljuje general Ivanov. Najvažnejše poveljstvo, ki je je imel dosedaj, je bilo više poveljstvo na ruski zapadni fronti, ki se Je raztezala od Varšave do Buga. Treba je priznati, da je kljub nadkrilju-joči zvezni strategiji in kljub demoraliziranju ruskih mas vedno in vedno poskušal delati zaveznikom neprilike in doseči redno umikanje. O tem generalu pravi vojni poročevalec *DaiIy Maila«, da je Istočasno mislec in mož dejanj. V sedanjih bojih je general Ivanov na jugozapadni fronti ruskih armad, v vzhodni Galiciji in-na meji Volinije dokazal, da je znal dobro izrabiti svoio ugodno operacijsko bazo ob Dnjepru. Dela nam precejšnje težave zlasti ob Seretu, ki nas precej zadržujejo, čeprav bo prejalislej uspeh tudi tu na strani zveznih armad. tla Jasni gori. 23. avguta smo dospeli, vračajoč se iz Piotrkovega, v Čenstohovo. Naš poset pravzaprav ni bil namenen temu starodavnemu poljskemu mestu, ki je že polnih trinajst mesecev pod nemškim gospostvom, temveč samostan na Jasni gori, kier se nahaja ^udodelna slika »črne« Matere božje, ki se omenja že nad 650 let v zgodovini poljskega naroda. Hoteli smo tudi spoznati c. in kr. poveljnika na Jasni gori, stotnika Klettlingerja. Jasna gora. -ki je tudi našim čitateljem znana posebno iz Sienkiewiczevega romana »Potop?, tvori posebno, samosvoje področje sredi nemškega upravnega področja, mesta Censtohove, ki šteje okoli *100J»00 prebivalcev in je sedež živahne industrije. Na Jasni gori se nahaja sloviti pavlinski samostan, kateremu so poljski kralji, posebno Jan Sobieski. zmagovalec Tnrkov pri Dunaju leta 16&3.. podelili razne svoboščine in ga obsipali z darovi. V tem samostanu se je tudi poročil poljski kralj Mihae! Korvbut Wisnk>wecki, sin onega Jana \Visnioweckega, ki je iz Sien-kiewiezevega romana »Z ognjem in mečem < znan kot strah Tatarjev in Kozakov ter zmagovalec pri Zbaražu. Ob odporu tetfa samostana ^e je razlila moč švedskih osvojevalcev. Par sto let prej je stalo Hu-site veliko truda in težav, preden so za-vteli to samostansko trdnjavo. Jasnogor-ski opatje so bili v prejšnjih stoletjih zelo bojeviti gospodje. Na čelu svojih najemnikov so hodili na vojno kot pomočniki poljskih kraljev. Nagrada za te zasluge jim ni izostala. Samostan si je pridobil slavno tn»e in ugled. Sliki Matere božje, ki se nahaja v sari stanu od leta se pripisuje posebna čudodelnost. Mati božja je obvarovala samostan krogelj švedskih topov (»Potop ); prisilila je Husite, da so blizu samostana pustili ukradeno sliko, ki Je niso mogli odpeljati z vsemi konji, kolikor so fih upregli v voz. Tamkaj so pozneje zgradili kapelico. Censtohovska Mati božja ozdravlja rane, ublažuje bolečine, preprečuje požarje in zato jo časte povsod. Povprečno prihaja na leto do 100.000 romarjev na Jasno goro, da vidijo črno sliko. Ta slika ima tudi veliko sijajnega in dragocenega lišpa. Posebno slovita Je o-bleka z bTiljanti, biseri in rubini. Pred nekaj leti ie menih Tomrtž Mazo0kazal najdragocenejšo stvar v samostanu: spominsko knjigo, v katero je to-iko slavnih posetnikov vpisalo svoje ime. Knjiga pričenja leta 1854. Prvo ime v njej je: Nikolaj I., car in samovladar vseh Rusov. Za njim slede imena gubernatorjev, velikih knezov", vojskovodij, umetnikov n pesnikov, med njimi Ivan Paške vi č, ki je zadušil poljsko vstajo, car-os.voboditelj Aleksander II., njegov naslednik Aleksander III. itd. Meseca junija leta 1914, je po-setil samostan generalni gubernator Poljske Skalov s svojo soprogo in vpisal svoje ime v knjigo. Na spodnjem koncu istega lista čitamo ime: »Hindenburg, generalni polkovnik«, za njim pa celo vrsto nemških generalov. Na posebnem listu stoji napisano z velikimi začetnimi črkami: »Viljem, nemški cesar, pruski kralj«. Potem so še imena saskega kralja, feldmar-šala nadvojvode Friderika, armadnega poveljnika generala Dankla, Svan Hedina ter mnogo nemških i avstrijskih častnikov in visokih uradnikov. Stotnik Klettlinger nam je pripovedoval o različnih svojih opravkih. »Poveljnik sem in konzul v isti osebi«, Je dejal. »Iz vse okolice se obračajo name ljudje, ki imajo kako prošnjo ta Avstrijo. Poleg tega imam veliko dela v samostanu, ki i-ma zelo razsežno gospodarstvo. Pod posebno disciplino smo morali deti brezštevilne berače, ki pomenjajo zdravstveno nevarnost za vso okolico. To je bilo posebno težko zato, ker se nahaja med njimi nekoliko tisoč tujih žensk. Od samostana je odvisna eksistenca tisočev ljudi, ki so posebno v vojnem času navezani na podpore, ki jih dobivajo od samostana. Za vzdrževanje samostana je treba na leto najmanje 120.000 kron. Redni jlohodki v mirnem času so znašali okoli poldrugega milijona kron, toda letos jih ni, ker so zaradi vojne prepovedana romanja.Vkljub temu pa se je procesije na Rešnjega telesa dan udeležilo nad 30.000 oseb. Vsak dan moram prehraniti okoli 2000 ljudi. — Potrebne zaloge treba dobaviti, kar pa ni lahka stvar zaradi različnih carinskih in državnih meja. Popravljalna dela v samostanu smo morali ustaviti, ni denarja in tudi ne delavcev. Okoli samostana je bilo na tisoče trgovin, ki so prodajale nabožne predmete. Poleg drugih nevšečnosti je bilo treba tudi odpraviti nevarnost, ki so jo tvorile te lesene lope za zdravstvo. Delalo se je dan in noč, preden se je uredilo vse to in osnažilo. — Tudi v samostanu so bile žalostne razmere, ko sem prišel semkaj. Dal sem urediti bolnišnico. Ker se pojavlja zlasti veliko slučajev verske blaznosti, se morajo ti nevšečni-ki naiprej nekoliko umiriti, preden jih odpravimo dalje. To se dogaja v naši bolnišnici. Samo mfelo delavnih moči je. Prestrogo tudi nisem smel ravnati... 18. avgusta so redovniki po svoii lastni nameri opravili slovesno službo božjo in jaz sem ob tej priliki priredil posebno za nemške častnike v Censtohovi gostijo, katere se je udeležilo veliko dosto-! janstvenikov. Redovniki na Jasni gori se posebno jeze, da se pred samostanom nahaja spomenik carja Aleksandra II., ki ima hrbet obrnjen posnetku slike Matere božje, ki je nameščena na srednjem zvoniku samostanske cerkve. Ta spomefltk so zamislili Rusi in so ga postavili kot kljubovalni spomenik. Redovniki bi ga radi odpravili in postavili na njegovo mesto kip Matere božje. To pa ni mogoce^ker m mi ne bojujemo proti bivšim carjem, in ne moremo odstraniti spomenika, Tri je vsekakor zgovoren znak prejšnjih pravih razmer«. Posetili smo še stotnikovo delavnico in si potem ogledaJi samostanski okop, ki so ga po zadušitvi vstaje leta 1863. deloma razrušili, a se je večjidel ohranil z dovoljenjem Aleksandra II. Z okopa je krasen pogled po okolici. Prebivalstvo v okolici je razmeroma malo trpelo po vojni. Že takoi prve dni, ko je izbruhnila vojna, so prišli Nemci v Čenstohovo in odtlej je uprava v mestu v njihovih, v samostanskem področju pa v naših rokah. Tako so se uredile razmere in prebivalstvu ni bilo treba pretrpeti velikih težav in bridkosti, ki so zadele velik del naše države," vzhodno Prusko in rusko Poljsko. Vesti iz Goriihe. Goriške begunce iz Llpnice na Štajerskem so poslali v Radbor na Češkem 124: so iz krajev Kanal, Morsko, Bodrež, torej sami Kanalci. Med njimi so tudi že stari ljudje, po 76, 77 let, ki pač niso nikdar mislili, da bodo morali na večer svojega življenja s svojih domov. V Oberhollabrunii so jih poslali* 166: iz krajev Zagomila, Podbrdo, Deskle, iz Kanala in Morskega, torej tudi skoro sami Kanalci, največ jih je iz Deskel. med begunci so starci od 70 do 80 let. V Be-r&un so jih poslali 125: iz krajev Kanal, Morsko, Bodrež, Opatjeselo in Sela. V Belovodo na Češkem so jih poslali 70: iz krajev Gorica, Barbana, Kanal, Morsko, Bodrež in nekaj iz Dalmacije. V Bakovo na Češkem jih je odšlo 30: iz krajev Opatjeselo, Libušnje, Doberdob, Bovec, Sv. Lucija, Devin, Trst. V Melk jih je odšlo 168 iz krajev: Sv. Martin na Krasu, Vrh, Rubije - Sovodnje, Gabrije, Morsko, Deskle, Kanal, Bodrež, Oglej. Darovi došli »Rdečemu križu« v Sežani na ranjencev dan v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva: (Nadaljevanje.) 6. Od županstva v Komnu: a) Nabrano v kat. občini Komen: Valentinčlč Ignac, dekan K 20, Kmečka hran. in posojilnica K 40, Pahor Franc, katehet K 6, Pipan Leopolda K 2, Szutz Ivan K 1, Hazy Aladar K 1, Steuer Millos K 1. Masten Janez K 2, Oodnik Marija 80 vin., Godnik Pany K U Kodrič Ana K 1, Krajniger RozI 40 vin., Pjpan Antonija K 1, Valentin Lozej K 1, Forčič Marija K 2, Forčič Frančiška K 2, Pipan Marija 60 vin., Pipan J ožet 40 vin., Co&r Andrej K 1, bvara Terezija K 2, Svara Marila K 1, Švara Avgusta K 1, Kotnik Frid. K 10, Pavli Josipina K 2, Ipavec A-malija K 1, Godnič Uršula K 2, Oodnič Anton K 2, Godnič Karolina K 1, Jurca Marija 40 vin., Sušanj Josip K 4. Slabanja Adolf K 4, Nečemer Ka-rol K 1, Smerdelj Franca K 2, Mesar Alojzija K 1, N. N. K 1, Pahor Felicita K 4, 2ager F. K 2. Strekelj Terezija K 1, Kovačič Josip štev. 40 K 10. Losej Marija K 2, Ravbar Anton K 10, Kovačič Pozalija K 1, GuliČ Franca K 1, Godnič Franca K 5, Godnič Alojzija 40 vin., Geržina Franc K 2, tjregorič Franc K 2. Cotič K 2, Svara K 1, Komel K 1, Volčič Justina K 1, Ukmar Vincencija K 2, Škof Josipina K 1, Bane Karol K 10, Svara Kristina K l^Godnik K 1, Strekelj Josip K 1, Tav-čer Alojzija K 1, Kodrič Marija K 2, Kofol Zora 50 vin.. Cotar K 1, Preic K 1*40, Abram Alojzija K 1, Godnič Marija K 1, Budal"Marija K 1, Valentinčič Terezija K 2, Kovačič Franc K 1'40. Kovačič Pavla K 3, Kovačič Jožefa K L Budal Janez 40 vin., Strekelj And. 20 vin., Buda Alojzija 50 vin., Godnič Franca 60 vin., Cotar Franca 80 vin., Godnič Franca 30 vin., 2igon Franc 42 vin.. Volčič Valentin 60 vijj., Mihalj Rozalija K i, Slamič Antonija 80 vin.. Kos Juri 80 vin., Buda Anton K 2, Jazbec Marija K 1, Sčitar Ivan K 5, Oodnič Marija K 1, Strnad Rozalija K 2, Pajer Santina K 1, Kovačič Marija 40 vin., Pipan Leopold K 2, Godnik Marija 30 vin., i