Posamezna Stevll&a 4® vinaa°J©v# LETÜ 1. Ixhaia vsaktorek, tetrttk in ••boso. — Cenaa Za celoIcto 36 K, ia pel leta IS kron, za čttrt lela 9 K, za 1 mesec 3 krone. Posamoxna ftteviika stana 30 vin&rjeva Na pismene naročbe brez pošiljatv« «teuarja so na mortmo ozirati. Naročniki naj poftiljajo narocnino po p»štni makaztvci. ReMamaciJe ale^« Hsta so postnine proste. Ne- fraiiklrani tJopisi s« ne spnjemaj». Na d»plse brez podpisa se ue ozira. tlr«dniötvo In upravnlfttvo st nahnja v Zveznl tiskarnl v Cellu, Schillerjeva oesta *tev. 9. Oglasi se računajo po porabljcnem prostoru in sicer: za navadne oglase po 30 v od 1 mm, za poslana, na- «nanila občnih zborov, naznanila • Knrtl, zahvalc itd. 50 w od 1 mm, za rekiamne notice med tekstom 2 K od vrstc, Mali oglasi (največ 4 vrate) 4 K. Pri večkratnih objavah popusL Rokopisi se ne vračajo. Telefon It. 66. 8Z0ÄJA m TIS&A ZV: ..;3KctRL3A V CELJU. 0DG0V0RNI UREDNBBC VEKOSLAV SPINDLER. Ruski in marižarski boljsev828m. V odlični zagrebški reviji »Jugo- slavcnska njiva« čitamo sledeča zani- miva izvajanja J. Demetroviča.znanega hrvatskega politika: Ves svet je stopil v fazo socijalne revolucije, katere ne zadrži nihče več. Upreti se ji ne more- mo, delati pa moramo na to, da nas ne odplavi kot narod in ne uniči vseh naših materijalnih in kulturnih dobrin. 2a to še ni prepozno, zakaj socijalna revolucija bo gotovo do!go hodila po svetu, dokler ne izpremeni iz temeljev vseh socijalno-pridobitnih razmer. Treba se je torej čimbolj prilagoditi novemu položaju. Treba je hiteti s socijalno političnimi reformami 'n naglo utirati pot napredku, odstra- njujoč vse zapreke, bodisi da so v ljudeh s predvojnim mišljenjem ali v napra- vah predvojnega značaja. DruŽabno spremembo treba izvesti odločno in smiselno, ker le na ta način moremo .re naš narodni organizem katastro- falnih sunkov. !1o tako preskušnjo za vsak na- ln "J'ega obstanek pomeni boljše- m> ' Ucn< to je pojav, v katerem se _ a2e socijalna revolucija, ni pa z njo °veten. Boljševizem je le uvertura, ">redigraJ in bo kot tak brezdvomno *adel. Predstavlja poskus, da se z "asilnim prevzetjem vlade v času spložne desorganizacije družbe ustvari socijalizem. Teorija o diktaturi prole- «njata je postavljena s tern popolnoma "a glavo, gotovo pa je opuščen soci- jaiistični — bolje rečeno marksistični nauk. Ustvarjenje socijalizma je pro- em "ove organizacije družbe, ne pa ustvarjanje čim večje zmede in desor- Kanizacije z diktaturo kot krono te zrnede in desorganizacije. Diktatura Proletarijata je le formula, ki označuje Prevzetje poiitične moči z voljo večine naroda, da lahko proletariat s pomočjo Politične moči izvrši do konca socijalne spremembe. Zato je za zmago socija- lizma potrebno dvoje: da večina naroda pristane na socijalizem ket teorijo nove državne uredbe, ter stopnja socijalno ekonornskega razvoja, ki omogoča, da se izvede druzabna preobrazba po so- cijalističnih idejali. V Rusiji ni bilo ne enega ne drugega, zato tudi Rusija ne bo mogla izvesti socijalne revoluci|e do konca, ampak ostane boljševizem samo eksperiment, po katerem bo po njegovem neuspehu sledilo novo stre- mljenje za socijalno preobrazbo. Doba socijalne revolucije, v kateri se sedaj nahajamo, je torej doba po- skusov, da se uredi svet po socijali- stiČnih načelih, dokler ne bodo za to dani vsi predpogoji. Ko bodo vsi predpogoji podani, bo zmagal socijali- zem — in to bo triumf socijalne re- volucije. Pot in metoda, razun vzgoj- nega in prosvetnega dela v duhu teh idej med širokimi narodnimi masami, more biti edino socijalizacija, kot sred- stvo zgradbe in organizac-ije drnžbe na novih temeljih. Današnji državniki in gospodujoči razredi morajo to razumeti, če hočejo prihraniti svetu boljševiške eksperimente. Če Rusijo tako pojmu- jejo, bodo rešili svet pred zmedami in desorganizacijo in odprli vrata na- predku in potrebni cfružabni premembi. Madžarski poskus boljševizma ima povsem drugo bistveno karaktcri- stiko. Ni dvoma, da bodo Madžari poskusili posnemati Ruse, a že sami motivi madžarske boljševiške revolu- cije kažejo drugo sliko nego ona v Rusiji. Izhodišče madžarskega boljSe- vizma je reševanje svete integritete (nedotakljivosti) ogrske države. Dočim je ruski boljševizem glede sasmoodločbe narodov slovanski širok in popolnoma socijalističen, je madžarski boljševizem v tem oziru naravnost nazadnjaški, ker hoče rešiti staro fevdalno-kapitalistično ideologijo madžarske oligarhije o \z- voljenem madžarskem narodu v mejah Ogrske. To pa ni le čisti falzifikat so- cijalizma, nego tudi samegaboljševizma v primeri z ruskim izvirnikom. Mad- žarski bo.ljSevizem se kaže kotsredstvo narodno-političnih teženj madžarskega naroda za obdržanje dozdajnega pri- vilegiranega položaja na račun nema- džarskih narodov. Tak boljševizem kompromitira samega sebe in ne more dolgo živeti, ker izziva proti sebi vse sosedne narode, kakor Tiszovareakcija in Karolyjeva demokracija. Madžarski narod — in naj mu bo potem vodja Tisza, Karoly ali Bela Kun --- mora priti do spoznanja, da je bil visoko iznad svojih sil, in sicer na račun drugih narodov, in da mora zda; na- vzdol. To je zgodovinska potreba, ki je ne more preprečiti nihče. Ruski in madžarski boljševizem st razlikujeta bistveno. Dočim je v ruskem boljševiznm — sodeč seveda le njegovo ideologijo in ne metodo — idealistična poteza forsirane in s tern prerane so- cijalne revolucije v korist celega Člo- veštva, je pri madžarskem boljševizmu najznačilnejža poteza narodno-madžar- ski egoizem. Boljševizem kot ideja doživlja s tem neizogibno svojo falzi- fikacijo že pri prvem koraku — kakor vse druge človežke ideje. Zato bo tudi čhn prej propadsl, da napravi zopet prostor pravernu socijalizmu, ki ga je hotel potisniti v ozadje in ki z meto- do socijalizacije in demokracije izvrši ? ^jo z^odovin^ko nalogo socijalne preobrazbe z novo organizacijo pro- izvajanja, ki bo predpogoj nadaljnemu kulturnemu stremljenju človeškega rodu. POLiTIČNE VESTI. Naša delegacija priznana. Pariški list „Temps" poroča, da bodo v poveril- nicah Pašiča, Trumbiča in Vesniča pri izročitvi pogodbe nomškim delegatom navedeni označeni kot zastopuiki kra- Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dr. Korošec na politlčnem poto- vanju. Dr. Korošec potuje zadnje tedne po Dalmaciji, Hercegovini in Bosni, ter organizira Jugoslov. ljudsko stanko. Izgon tujcev \z Bosne. Ker se razni od bivše Avstrije importirani tujci, uradniki in drugi, 2e vedno ne morejo vživeti v novi položaj in huj- skajo proti kraljevini SliS, je bosanska deželna vlada sklenila, izgnati vse sum- ljive elemente v najkrajšem času c!ez mejo. Generalni štrajk delavstva v Os- jeku, uprizorjen 30. aprila zaradi pre- povedi proslave 1. maja, se je ponesrečil vsled meščanskega protištrajka. Meščani so opravljali sltižbe kočijažev, natakar- ieV, nažigalcev cestnih luči itd. Vsled tega se je delavstvo vrnilo na delo. Iz Ogrske. Dne 2. tm. so čehosl«- vaške čete zavzele Munkač. Tudi v drugih odsekih na slovaško-madžarski meji prodirajo Čehoslov.-;ške čete. Wilsonov dvojni obraz. Danes po- staja jasno vedno bolj, da od „velikih zapadnih demokracij" nimamo pričako- vati pravične rešitve vprašanja naših mej. Tudi od Wilsona ne. S kakim na- vduSenjem smo pozdravili njegovih 14 točk, verujoč, da bo Wilson tudi moia dovolj, jih nasproti vsakomur z vso odločnostjo zastopati. Tudi njegovo zadnjo noto glede RekeJ v kateri je izrecno povdaril, da londonska pogod- ba, ki je bila naperjena proti zdaj 2e pokojni Avstriji, ne more imeti veljav« tudi napram novim, na tleh Avstrije nastalim državam Sed?.j pa je izžla zopet nova Wilsonova nota> ki kaŽe Wilsonovo doslednost v zelo zalostwi luči. V tej spomenici soglaša Wilson „iz vsega srca" s sporazumom, da dolii Italija Trst in Pulj ter večji del istr- skega polutoka. Pravi, da bo sicer pod Italijo prišlo precej neitalijanskega prt- bivalstva, katerega usoda pa je baje po naravi dežele same zvezuna z usodo italijanskega naroda. „Iz vsega srca1 pritrjuje Wilson tudi temu, da dobi Italija otok Vis in valonsko pristanišče, dalje da se porušijo utrdbe na otoktfi ob vzhodni obali Avstrije, in da bt razoroženje pod nadzorstvom zv«ze narodov pustilo državam na vzhodni Dr< VLAD1M!R BREZ0VN1K: Albanija. (Dalje.) Skadar ima Ien se naslanja na skaSars?0'- Na S6VerU gore okoli jezera n/i Jezero in na slavni Taraboš. Mesfo Pa ga ščiti nomaorijentalsko Av^r^0 'e popo1" tam po balkanski vokki «15f Je postavlla h.š in med sedanjo voim, j nioderilih nekaj turških poslopijX reV°piziral° nico avstro-ogrske banke • ° pOdruž" v skadarsko ulico. Drugo v«f zasacJila turškem slogu. Ceste so blatnl zl I* V bodečitn kamnom, ki pri hoji zelo utr'?' Balanzirati se mora s kamna na kame ' ker gorje, če stopiš v prostor med njima' Ni prijetna hoja po takem tlaku, |z Ljubljane imata v Celju popoldne zvezo na vlak St. 1846a, slednji ima zvezo v Dravoj?rad-MeŽi na vlaka St. 414 in 419 proti Mariboru in Veiikovcu. Vlak št. 1847a ima zvezo v Celju na vl»k št. 39 v Ljubljano in 42 v Maribor. Korupcija na hrvatsklh želez- »icah. Na anketi o prometnih razmerah na Hrvatskem so nekateri udeleženci «znesli konkretne pritožbe, kako se mora plačevati za vagcne. Tako je neki udeleženeč povedal, da se mora na postaji Bakar plačati 2000 K za prazen vagon. V Vinkovcih je bilo 500 kron premalo za vagon. Vagon blaga potuje šest tednov iz Zagreba v Zemun, a z* 20.000 kron so prišli trije vagoni vina v treh dneh iz Pečuha v Zagreb. Takih primerov ie bilo še neštevilno. Znano je tudi, da na hrvatskih želez- nicah izginjajo kar celi vagoni blaga Zrinjsko-Frankopanske svečano- *ti vZagrebu so bile velikanske. Ude- ižlle so se jih nepregledne množice. Castno se je udeležilo slavnosti slo- vensko Sokolstvo. Tudi sploh s0 bili ^ovenci zastopani z več tisoč udele- «nci. Mesta Ljubljana, Maribor in Lelje so Poklonile krasne vence. Občlnski tajniki pozor! Due «•maja 1919 ob 9. uri dop. se vrši snod občinskih tajnikov za Slovenijo v veI'ki dvorani »Narodnega doma« v Celju s sledečim sporedom: 1. Pozdrav, *¦• ^itanie in odobrenje pravil društva občinskih tajnikov, 3. Volitev stalnega odbora, 4. Nasveti. Gospodje stanov- ski tovariši se uljudno vabijo, da se v svojem interesu gotovo udeležijo shoda. Invalid! in tobačne traf.ke. Z več strani že smo dobili pritožbe, da se stavijo invalidom zapreke glede možnosti, dobiti trafike. V prošnji je namreč treba navesti tudi zagotovilo h'Snega posestnika, kjer je dozdaj trafika, da da lokal tudi v nadaljni v "ajem za trafiko. V mnogih slučajih PR so dozdajni najemniki trafik, ki "«majo več upanja, da bi trafike še v ik7ejndobili^kIenilishišnimiPosest- -^rrA.trdajo -rv jc Jdano, aa e tn »nemogočiti Jn,!1"010™ namen' dob* trafike. MisZ ^TT^ 1" z drugimi veletrgovci in obrtniki tu ah mozemstva, ta se naj obrne z znam- ko za odgovor na »Union-Propaganda« prometna pisarna rekiame in trg. po_ sredovalnice, Maribor; označi naj v Pismu nakratko, pa razločno svoje želje. D0FIS1. Krlževci. Vendar enkrat so se Opet zbudili naši križevski napred- ¦ njakii Qa ^ «. ., . . ¦ seveda nove moči Vam \e tre- *'o! i zorV na ^rva narocma uPr'~ VSe »»Rokovnjači" se je vam nad v va5°bro °bnesla. Še ni bilo tega tudi ne^k krajU' Pa Če boste spali> '«borno ' !gra Sama na sebi se je IgraIa- Največje zasluge ima in tudi največ hvale je žel vodja igre g. Hauptman, ki je igral glavno vlogo Nandeta. Njegova ločitev od polbrata Štefana — g. Žnidarič — je ganila slehernega do solz. Izvrstni so bili Bojec (g. poštar Tručl), Tonček Obloški (g. Vrabl), Tomaž Velikonja (g. Fr. Jureš), Blaž Mozol (g. Štefanec) in Kozobrin (g. Križanič); splošno so vsi igralci nastopili jako dobro. Vsa čast pa gre tudi gospodičnam igralkam, v prvi vrsti pa Polonici — gdč. Marici Lavrač, ter Reziki — gdč. Inki Karba. Prosta zabava je tudi izvrstno uspela v gostilni g. Hauptmana. H koncu pa Vam kličem, dragi: Naprej z delom za narod! Črešnjevec. Dne 29. aprila smo imeli v Slov. Bistrici kar dve odhod- nici. Poslovila sta se od nas naša prvo- boritelja gg. dr. Reisman in kaplan Go- rogranc Ne bodem našteval zaslug teh mož, saj pozna — sosebno dr. Reis- mana — v vsej okolici celo šolska mladina! Koliko poučljiv.ih, političnih govorov v našem okraiu in v mestu, koliko prijateljskih sestankov, na ka- terih nas je spodbujal in bidril k vstrajnemu --- plodonosnemu delu, skoraj vsako na novo ustauovljeno ali zopet oživljeno društvo je zasluga na- šega Reismana. Rabili pa smo tako jeklen značaj v Slov. Bistrici sosebno ob razpadu gnile Avstrije, kajti streti je bilo treba nemško moč, ki je imela baS v našem okraju jako utrjena tla. V dveh urah imela je Slov. Bistrica res slovensko lice. Ni čuda, da sta bila našim posili-Nemcem trn v petil Da sta bila slavljenca priljubljena, pa je pokazala tudi skupna odhodnica, kajti v velikem številu so se udeležili Bistri- čani, — pa tudi okolica je bila zasto- pana. — Oba sta nam bila učitelja in prijatelja. Zato smo njima pa obljubili, da bodemo drevesce, katero sta vsa- dila, skrbno gojili: nam v prid —• njima v zadoščenje. Na zdar! Slov. Bistrica. Tudi mi smo sve- čano sprejeli ostanke Petra Zrinjskega in Franja Frankopana na poti v domo- vino. Otroška mladina se je peljala vsa v trobojnicah in ob petju s po- sebnim vlakom na glavni kolodvor, kjer je najprej z ostalim občinstvom zapela »liej Slovenes«. Ko se je vlak bližal na§i postaji, je nagovoril mla- dino g. dr. Reisman in ji predočil ve- liko Ijubezen naših prvih jugoslovanskih mučenikov do domovine. Ko se je okraSeni vlak pripeljal na postajo, je mladina vzhičeno pozdravljala goste in zapela »Lepo našo domovino«, goste je nato pozdravil v imenu mladine g. dr. Reisman, kateremu se je zahvalil g. dr. Deželič. Bil je krasen trenutek, pri katerem je marsikomu orosilo oko, Otroški vrtec v Slov. Bistrici. Pred leti je kupila Ciril Metodova družba v Slov. Bistrici majhno hišico, da bi tamkaj otvorila otroSki vrtec. Lepa ideja pa se ni mogla izvršiti, ker je bilo deloma premalo denarja za to, pa tudi otrok skoro ni bilo zadostno število. Izvrstno pa je uspeval do zadnjih dni nemški otroški vrtec, ki je bil nastanjen v novem 5olskem poslopju Schulvereina. In tako v mestu skoraj nismo več sliSali slovenske otroške govorice. Z nemško šolo je končno zginil tudi nemški otroški vrtec, to pa še ne more preroditi nežnih otroških src, ki jih je globoko zastrupjla tuja vzgoja. Zato je občin- ski svet dne 29. apr. na predlog pred- sednika dr. Reismana sklenil, otvoriti ^e ^5. majnika slovenski otroSki vrtec in sicer v prostorih prejšnjega otroške- ga vrtca. Vsled zanikarnega gospo- darstva prejšnjih odbornikov pa mestna občina za to nima potrebnih sredstev, radi tega je sklenila prositi podpore pri vladi, obrača se pa tudi do jav- nosti, da ji s hitrimi denarnimi pri- spevki priskoči na pomoč in tako po- maga izvršiti to važno kulturno delo. Dr. Reisman je že takoj drugi dan izposloval pri okrajni sodniji od sodnih poravnav 150 K za ta otroSki vrtec in toraj upamo, da se bodo tudi drugi rodoljubi tako energično zavzeli za naše najdražje. Darove sprejema mestna občina v Slov. Bistrici. Poljčane. Dne 26. 4. jo je hotel knez Windischgraetz iz Konjic s celo rodbino pobrisati v Nemško Avstrijo, seveda brez dovoljenja vlade. Mislil se je utihotapiti y antantnem živilskem vlaku preko Špilja. G. knez se je ka- priciral le na tak vlak, kjer so bili spremljevalci Lahi — Čehoslovake je odklanjal. Seveda mu uradnik ni pustil vstopiti in g. knez je moral s svojimi velikimi kovčegi in družino odkuriti "nazaj. Kako se spreminjajo časi! Ta gospod je svojčas strahoval celo rav- nateljstvo juž. žel. Windischgraetzi so bili za postajo Poljčane isto kar so komarji za živino. Fuimus Troes! Kajne, Svetlost?! Narodni shod v Oplotnici. Na Belo nedeljo se je vršll v Oplotnici na vrtu gospe Kunejeve prvi narodni shod. Bi! je prav dobro obiskan ne le iz Oplotnice in Čadrama, temveč so se ga udeležili tudi kmetje s Pohorja v obilnem številu. Shod je vodil do- mači učitelj in posestnik g. Hren, po- ročal pa ie o agrarni reformi, valutnem vprašanju in raznih drugih gospodar- skih zadevah g. L e š n i č a r iz Celja. Izvajanjem govornika so ljudje živahno pritrjevali. Nemškutarska Oplotnica do- biva vendarle počasi slovensko lice. Nekatere stvari pa je treba vendar še urediti; razpustiti treba sedanji nem- škutarski občinski odbor, namestiti slovensko poStarico in premestiti orož- nike, ki so ostali tarn ravnoisti kakor so bili pod staro'Avstrijo, ko se niso, milo povedano, prav nič priljubili Slo- vencem v občini. ' Konjice. Naš poštnkypečat je Se vedno samo nemški. Kaj poreče poStno ravnateljstvo v Ljubljani? Zadnja poročila Nemci nadaljujejo z napadi na Ko~ roškem. LDU Ljubljana, 5. maja. Iz (urad- nega vira) Nemci nadaljujejo s srditimi napadi v velikovškem odseku. Naše čete jih hrabro odbijajo. Ogrska se uklonila. LDU Pariz, 5. maja. Po semkaj došlih vesteh je budimpeštanska vlada sprejela pogoje zaveznikov, med dru- gim oddajo orožja in streliva ter za- sedbo Budimpešte po ententnih četah. Ogrski korezpondenčni urad pa pravi, da so te vesti neresnične. Zopet vladna krlza na Španskem. LDU Pariz, 5. apr. Min. preds. Maura je podal ostavko ceiokupne vlade. Vsa nadaljna poročila so vsled po- kvarjene zveze izostala. RAZNE VESTI. Italljanska valuta je na inozem- skih borzah silno padla. H kašlju in hripavosti se nagibljajo samo osebe, ki za negovanje grla ni- majo smisla, Potrebno je, usta in grlo vsak dan pregrgrati z razredčenim Fellerjevim „Elsa fluidom" Ta osvežu- ioča, razkužujoča in razkrajajoča izpla- kovanja ne odstranijo samo zlih po- sledic prahu, dima in vdihanih bole- zenskih kali, nego ojačijo tudi sluznice grla in jim dajo možnost, da pokažejo svojo odpornost. Kdor Fellerjev rast- Hnski fluid rabi tako, se najbolje va- ruje proti kašlju in hripavosti. Ta izplakovanja tudi razkrajajo, pospešujejo izmečke in Iajiajo bolečine. 6 dvojna- tih ali 2 specijalni steklenici tega preizkušenega domačega zdravila po- šlje kamorkoli za samo 19 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg St. 326 (Hrvatsko). Kdor trpi na telesnem zaprtju, naj vzame Fellerjeve nalahno odvajajoče „Elsa kroglice" ki se lahko naroče obenem. 6 škatlic stane samo 9 K 50 v. Vzbujajo tek in pospešujejo prebavo ter jim je dajati prednost pred vsemi močno učinkujočimi in zatorej črevo slabečimi odvajili. Veselilo bi nas, ako bi cenj. bralci ta napotek izkoristili. Fellerjeve Elsa-preparate vedno slišimo hvaliti. Ovojnina in poštnina se zaračuni posebej, zatorej čim več se na enkrat naroči, tern več se prihrani. (0 Listnica urednlätva. Mozirje: Ali se dado trditve v do- tičnem članku tudi pred sodnijo po pričah dokazati ? Mala zidana hisa, hlev in 33 arov zemlje, 10 minut od kolodvora, je naprodaj. Vpraša se pri A. Mocnik, Celje, Zavodna st. ö9. 647 5-1 Prod a ne postelja iz trdega lesa z vlogo, nočna omarica, umivalnik, lep plišov divan, suknene preproge, velike kuhinjske police, ptičja kletka in omara za metulje. Za po- gledati od 10.—12. ure v Novi ulici št. 7 v pritličju na levo. 637 1 Kovaški mojster Zajc v Žalcu išče močnega fanta za učenje> 641 1 Dvovprežno dobroohranjeno kočijo proda Jos. Osolin, Laški trg. 642 2—1 Proda se molzna breja krava ter lep iz- vrsten konj, dva voza in koleselj. Vpraša se pri Jos. Bizjak, Gaberje 55. 645 2—1 SlašČičarna Petriček, Celje išče dva pridna, močna fanta iz dobre hiše za učenje. — Vstop takoj. 610 6-4 2 kieparsba učenca se sprejmeta pri g. Konradu Potzner, klepar, Vrtna ulica 16, Celje. 626 3—2 Zu trqovino z mešanim blagom ali za večjo branjarijo je popolna oprava in omara s steklenimi vratmi za prodati. Vpraša se pri Konradu Potzner, klepar, Vrtna ulica 16, Celje. 627 3-2 Kovač (ačo sluxbe v tovarno ali k moj- stru. Ponudbe na Jager Ernst, Kalobje ob J. ž. 629 2-2 Proda se dobro ohranjena salonska oprava (zofa, 4 stoli in miza) za 1400 K. — Ogleda se pri g. Ivan Fer!e2, Narodni dom. 594 —3 Bupim hiftrega konja za kočijo event. bi zamenjal za kobilo z žrebetom. Ponudbe na Peter Majdič, Spodnja Hudinja pri Celju. GspBp sibečico, kraste,lišajeuniČi **•¦¦ J^f pri človeku in živini mazilo zopor srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček i& eno osebo 5 K. — Po pošti 6 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto fckarna Trnköozy v Ljubljanl« Kranjako. 615 34—* Dve Jugoslovanki želita takoj vzeti v najem malo tpgovino na deželi, eventuelno tudi z gostilno vred najraje nil Sp. Štajerskem. Cenj. ponudbe naj se pošljejo na naslov: Jožica Strniša, prodajalka, Radeče pri Zidanem mostu. 639 2—1 KINO OABEßJE Torek 6., sreda 7. Rozin pantofelček. Veseloigra. Zlt13g3a Drama v 3 dejanjih. Četrtek 8., petek 9. Juna (DRAGULJI GANGESA) Drama v 4 dej. Sobota IO.f nedeija II., pondeljek 12. Tako pade kooka ži vlj«n ja Krasna drama v 4 dejanjih. Za mladlno neprimerno Torek 13., sreda 14. 9 diyji grozi pustinJB Za mladino primerna zanimiva drama iz Džungle v 4 dejanjih. Stran 4. »NOVA D O B A St«v. -44 ^^•«¦»^¦wBuJM» ^^mr JUb *&/ '^«jw«*iw» "iiai ^ssP f<^ saiica S2. '15 Zalogn tu- in inozöiiiakega manufakturnega blaga.2*2 priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. üsah dan da IZ.UFBponočiadppfo. 177 104-25 Izvrsien krompir je naprodaj pri kolodvorski aprovi- zacijl v Celju. 646 2-1 ena s 16, druga s 4 sobami, popolnoma opremljeni, ste v Rogaški Slatini po ceni naprodaj. — Ponudbe na ds% §vana Zahukovška, odvetnika v Šniarju pri Jeisah. 632 3-2 f stroke, drogistl, kramarjl ltd. sijajno zasIuJijo s orodajo Mastina pri kmetovalcih. — Za pojasnila treba pisati dopisnico na naslov: lekarnar Trnköozy, Ljubljana (Kranjsko) na sledebi nučin: „Pošljito m! tiskovine, cene, navodila za porabo Mastina brezplačno". 591 10--5 sUVbno podjeij« in JrgoiJina z tesoffl La\'a st«V. 22 jsri Celju ÖEVLJARSKA DELAVNICA Hud. Zont ič polniška (Špltalska)ulica štev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104-32 Zsdružna Zyeza y Celju 644 naznanja, da je došla 3—1 GALiCA NaroČniki naj jo čimpreie odnesejo, oziroma odpeljejo. Za po&iljatve po železnici Ima Zveza zaboje. Za koli- čine pod 75 kg se naj pošljejo vreče. Obrestnl odbitek tmovine če bi se tudi vpeljal, ne bode Vam do- nasal toliko škode. kakor si Vi sami škodujete, ako celo življenje kupujete svoje potrebŠČine pri slabem izvoru. -— Poglejte enkrat ilustrovani cenik tvrdke 13. Satires [ta&tni's. Henri K!aii*e) Ljubljana &t. 333, kateri Vam sve- tuje glede res dobrih ur špecijalne znamke »1KO« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z ura- iTii, svetlečih in stenskih ur, verižic, pr- stanov, zapestnic, uhanov, jedilnega orodja, daril za ki\st in sveto birmo ter vsehostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi druge potrebščine n. pr. škarje^ nože, britve, doze za cigarete in smotke, dijarnapte zarezanje stekla, nažMgalce in denarnice kupite dobro inzazmernoceno pri tvrdki M. Sutiiraep (^Bastnik Henpl Siflai^e) Ljubljana, b?*«S83. Zriamettifti zdrawiSni vrelec Krapis^ske foplic® (Hrvatsko) zdravijo s sigurnim uspehom vse vrste revmatizma, kostobola, sključenosti, išiasa in vseh njihovih posledic, delujejo izvanredno na sestav 2ivČnih bolezni (neura- stenija, neuralgija, histerija, hrbtne bolezni) ter poboljšavajo kronične bolezni led- vic in mehurja, kronična zastrupljenja krvi in ko2ne bolezni. Pri ženskih boleznih delujejo pospešno na nervozne pojave v klimakteriju in z uspehc- delujejo pri kroničnih vnetjih maternice in eKsudata. — Waa nada PGSOJ1LNICA V CELJU USTAÜOV. LETA 1880 HARODIII DOIW RES"F0WD 500'000 K 5PREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje \od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 250 STANJE HRAN1LNIH VLOG NAD 16,000.000 KRON