Posamezna Številka Din 1. Poštnina v gotovini. Št. Ul. V Ljubljani, v sredo 16. aprila 1924. Leto L i , *'■. ; •* I «ELW/*f Q***t«M«lt«tl«„|l.|.l«„».ttM|M*M«H«H«M|«ltM|MtM«HaM|H«M«M»N»<«ft^MtHtMf*|^] « Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. ; ? Mesečna naročnina: ? j V Ljubljani in po pošti Din 1£, inozemstvo Din 25. = 0— - □ Neodvisen političen Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/L — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. f Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I »HO«!#—O—»»»•—O—O—•—>M>nw o—Q««Q—0»>#^0—o— Veliki teden. Krščanski svet praznuje Veliki teden, teden na j večje osebne žrtve v ko-rist celote. Poročila iz Beograda pravijo, da je nastopil tudi za Jugoslavijo sličen veliki teden. Na kraljev opomin ne pravijo več ,iaše stranke, da je strankarski interes “po, temveč prodirati je začelo spoznanje, da je interes države, interes naroda silno nad strankarskim, da voliv- 00 * demagoški vidiki ne veljajo, kadar kre za korist celote. . Ni še gotovo, če bo veselo oznanilo *2 Beograda tudi v polni meri uresničeno, zakaj tako globoko smo zašli v stran-j^tvo, da je v resnici skoraj čudež, z® ho končal sedanji veliki teden z ^ jen jem, kakršnega je Jugoslavija že -nvno zaslužila, žalibog pa še vedno ne ^živela. Zato si dovoljujemo kratek apel na Patriotizem opozicionalnih strank, pa če-njihova zgodovina morda ne upra-^ takega apela. .Napredek naroda se nikdar ne vrši rakoma, temveč samo polagoma. Dobre ni mogoče postaviti čez noč, temneč le po dolgem in zato temeljitem ~®‘u. Ravno tako je zato gotovo, da ni tekoče naših sedanjih težav čez noč rjaviti, temveč, da je to dosegljivo le Potopoma. Danes smo v konsolidaciji ?.^mo slepec ali zlobnež more to ta-“• Ravno zato pa je dvakratna dolžil? Vsell> da t° konsolidacijo pospeši-vi !? ^ ^žnost velja v enaki meri za ado ko za opozicijo. Gotovo je, da je sedanja vlada h onsolidacjji naših razmer dosti dopri- lvi °meniamo samo njeno finančno Politiko, katere uspešnost se da vsak mp dokazati s številkami. Danes je vr-*Ja na opoziciji, da doprinese isti dokaz. ‘Udi opozicija mora pristopiti k gradil-nemu delu in prevzeti seveda tudi od-Sovomost za razvoj dogodkov v državi. Tisti časi, ko je bil kriv vseh grehov tisti, ki je bil v vladi, vseh vrlin pa tisti, ki je kričal v opoziciji, se morajo neha-Jj- Demagogija ne more trpeti večno in ™di ne sme, ker je v škodo naroda. ...^ssti pa je dolžna opozicija v seda-svo- 238111 žrtvovati na korist celote 0Ito5 ^ankarske interese. Prvič ni di k S!?- Sama v stanu, da bi mogla tuno šte^i 5tl re§itev sedanje krize. Nje-di v n? klancev je premajhno in tu-not„„ ajh°ljšem slučaju za opozicijo °stane razmerje 131:132. še ia tega 1)3 mora opoziciia podati B-f^tvo svoje notranje homogenosti. kaz l Še 111 niti v enern vprašaniu do-svrc ^ )e ene misli, ni upravičen s pa 10 *la4° razburjati javnosti. Zlasti dični6Je nie20va največja sila v Radiih' a ajce Prihaja avtentično potrte?- f ie ^adič med češkimi Nemci sio 23 k^nsre« zatiranih narodov in fa,kpngres, ki ne bi bil naperjen iVrvoi temveč edinole proti Ce- nJ?f0vaški in Jugoslaviji. Krvava dolž-Z81 °Pozicionalnega bloka je zato, da se Jasno izjavi, če more biti po takih doskokih g, Radič še njegov najmočnejši zaveznik, ali ne. bi še en moment, ki ravno ta-so Kategorično zahteva od opozirional-1 stra?k. da se jasno izjavijo in da prenehalo z volivno špekulacijo. Brez vvoma je, da morebitne volitve ne prine-sprememb. Zmaga radika-v srbskih pokrajinah je izven deba-t^o pa se nima bati volitev Jfuič, čei>rav so njegovi izgledi manj-od njegovih fantazij. Toda ali naj imo vsako leto, ali naj z večnimi vo-atvami samo večamo razdor? ,le Prišel čas njene ui-v v1 m patriotične preizkušnje, ka-bo prestala to preizkušnjo je odvis-°d nje. Z žrtvijo volivno špe-itnnc n mojrientov bo doprinesla h sv«*-?ll.daciji države in utrdila sebe, s poroke, strankarskih interdsov pa bo ut- a sebe. Samo od opozicije je od-no, če smo v žalnem Velikem tednu, pa v veselem Velikem tednu jugo-slovenskega vstajenja. dr.K, e*' bl’ ,*** ^Pozicija preizkušnjo ro prestala, ker bo pomagano vsem. v nasprotnem slučaju pa bo rešitev si- SIje 7“ fu= .v vol*tve in v njih bo ti2Jegel hsti, ki je pokazal manj patriota. Zmaga v Jugoslaviji gre namreč J^l^notom, ker oni so vstajenje Posvetovanja krone z načelniki i skupin. Beograd, 15. aprila. (B) Razvoj celokupne današne situacije obstoji v posvetovanju krone z načelniki skupili. To stanje pričakovanja in negotovosti bo trajalo več dni. Kralj se bo posvetoval z vsemi načelniki skupin, šel nato na kratek odmor v Topolo in nato posvetovanje nadaljeval. Kriza ne bo rešena pred 3. majem. Obe nasprotni strani pričakujeta zmage. Po znanih Radičevih izjavah se položaj vlade boljša. Beograd, 15. aprila. (Z) Iz dejstva, da želi slišati krona najprej mnenje predstavnikov opozicije, dr. Korošca, Davidoviča in dr. Spaha, se vidi, da hoče kralj slišati stališče 'opozicije, nakar prideta na vrsto g. Pašič in Pribičevič. Potem sledi končna odločitev o rešitvi krize. Ljuba Jovanovič na dvoru. Beograd, 15. aprila. (Z) Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič je imel dopoldne konference s predsednikom vlade Pašičem. Okoli 11.30 je odšel na dvor, kjer ga je sprejel kralj Aleksander v avdienci, id je trajala približno eno uro. Ljuba Davidovič pri kralju. Beograd, 15. aprila. (Z) Ob 6. zvečer je dobil predsednik demokratskega kluba Davidovič poziv, naj pride na dvor. Njegova avdienca pri kralju je zbudila veliko zanimanje. Beograd, 15. aprila. (B) Po Ljubi Jovanoviču, ki je bil na dvoru poldrugo uro, je bil v avdijenci kot prvi v imenu opozicije načelnik demokratskega kluba in opozicijonalnega bloka g. Ljuba Davidovič. Razgovor med njim in kraljem je trajal skoraj tri ure. G. Davidovič je poročal kralju o mišljenju posameznih opozicij onalnih skupin ter izrazil mnenje, da bi bilo najprimernejše v svrho ureditve sedanjih prilik dati vlado opozicijonalnemu bloku, da bi tako pojenjala nezadovoljnost ogromne večine naroda, ne pa da se veruje poročilom radikalov in njihovega tiska, ki trde, da je opozicijonalni blok proti narodu in proti državi, kajti on (Davidovič) s svojimi demokrati in zemljoradniki ter s svojo svetlo preteklostjo kot narodni delavec daje dovolj jamstva, da so trditve o protidržavnosti opozicionalnega bloka neutemeljene. V nadaljnjem razgovoru je g. Davidovič omenil tudi vse mogoče kombinacije za rešitev krize. Beograd, 15. aprila. (B) Davido-vičeva avdijenca se različno komentira, večinoma pa v tem zmislu, da je imela namen normalne rešitve krize v smeri pravega parlamentarizma. Vlada jo komentira nepovoljno. Spaho bo sprejet jutri, Lazič pojutrišnjem. B e o g r ad 15. aprila. (B) Za jutri ob 6. uri je poklican g. Spaho h kralju v avdijenco. G. Voja Lazič je odšel na agitacijo, toda se vrne pojutrišnjem, ker bo sprejet pri kralju v avdijenci. Za njim bodo poklicani v avdijenco tudi drugi, mogoče tudi radičevci. Po vsaki avdijenci posameznih predstavnikov opozicije bo imel kralj razgovor s predsednikom skupščine g. Ljubo Jovanovičem. Kombinacije. Jovanovičeva koncentracijska viada. — Akcija Nastasa Petroviča. Beograd, 15. aprila. (B) V opo-zicijonalnih krogih se mnogo govori o kombinaciji o koncentracijski vladi, kateri bi bil na čelu g. Ljuba Jovanovič. Do te vlade bi po mnenju opozicije moralo priti po kraljevi želji. Po vsem, kar se je odigralo med krono in g. Pašičem, je po mnenju opozicije neverjetno, da bi mogel g. Pašič še naprej ostati predsednik vlade. Ta koncentracijska vlada bi bila sestavljena iz enega dela radikalov, demokratov in zemljoradnikov, eventu-elno tudi Nemcev in džemijeta, dočim bi ostali člani opozicionalnega bloka tvorili lojalno opozicijo. Beograd, 15. aprila. (Z) Radikalni poslanec Nastas Petrovič je imel danes dopoldne konferenco s predsednikom demokratskega kluba Ljubo Davidovi-čem in mu je omenil, da bo nadaljeval svojo akcijo. Pooblastil je Davidoviča, naj izjavi kralju, ako ga sprejme v avdienci, da bo v slučaju, da dobi g. Davidovič mandat za sestavo poslovne vlade, nekaj radikalov izstopilo iz svojega kluba in se pridružilo opozicijskemu bloku in da bi bili morda celo pripravljeni stopiti v njegovo vlado. Postopanje Petroviča je naravno zbudilo veliko pozornost v političnih krogih. Ustanovitev italijanske • lugsoslovenske trgovske zbornice v Trstu. Trst, 15. aprila. (T) V mali dvorani trgovske zbornice se je vršil danes sestanek ustanoviteljev italijansko - ju-goslovenske trgovske zbornice. Udeležba je bila precejšnja. Zborovanje je otvoril v imenu odsotnega predsednika odvetnik Smerchinich s pozdravom, v katerem je očrtal namen in naloge nove institucije v korist obeh držav, ki sta sklenili prijateljski sporazum. Potem so% bila prečitana pravila nove zbornice, nakar se je razvila precej živahna raz- pravak katere so se udeležili s slovenske strani odvetniki dr. Wilfan, dr. Ag-neletto in dr. Pretnar. Pravila so bila sprejeta z nekaterimi spremembami posebno z odklonitvijo določbe, po kateri naj bi jamčili člani za morebitni primanjkljaj. Potem so se sprejemale prijave, oz. vpisi v novo italijansko - ju-goslovensko trgovsko zbornico. Volitve upravnega sveta se vrše na prvem rednem občnem zboru. Razmejgfev z Romunijo Ugotovitev povzročene škode. — Koncentriranje čet ob romunsko-ruski meji. Beograd, 15. aprila. (Z) Na poziv vlade je dospel semkaj g. Petkovič, ki je nadzoroval izročitev odstopljenega ozemlja med našo državo in Romunijo. Dopoldne ga je sprejel zunanji minister dr. Ninčic, kateremu je podal podrobno poročilo. Minister mu je naročil, naj se vrne na svoje mesto in skupaj z našo komisijo ugotovi škodo, ki so jo povzročili Romuni. Po dosedanjih cenitvah znaša škoda okoli štiri milijone dinarjev. Beograd, 15. aprila. (B) Iz Bukarešte se javlja, da sta romunski tisk in javnost ogorčena na nas vsled protesta naše vlade proti dogodkom v Bardanju. Romunski tisk pravi, da je naša vlada komaj čakala teh dogodkov, da obtoži Romunijo pred svetom. V zvezi s tem prihaja tudi vest, da se na meji Besarabije na ruski, kakor tudi na romunski strani koncentrirajo žete. Konferenca opozicijonalnega bloka. Nerazpoloženje proti Radiču med radičevcL Beograd, 15. aprila. (B) Po avdijenci pri kralju je imel g. dr. Korošec sestanek z ostalimi člani opozicijonalnega bloka v hotelu »Petrograd«. Na tem sestanku, id je ostal javnosti prikrit,, je g. dr. Korošec poročal o rezultatih avdijenoe ter označil situacijo kot povoljno. Po konferenci sq 9e odpeljali vsi proti Zagrebu. Gg. Predavec in Hrasnica sta ostala v Zagrebu, g. Maček pa je z 8 poslanci odpotoval na Dunak da obvesti Radiča o sedanjem položaju in da dobi od njega demanti njegovih poslednjih izjav, vsled katerih vlada med radičevci samimi nerazpoloženje napram Radiču. VREMENSKO POROČILO. D u n a i, 15. aprila. Vremenska napoved za 16. t. ra.: Deloma oblačno in jasno. Toplo. V severnih alpskih deželah južno vrsm*. Trajne lspe vrsms aagetovo, Urški narod za republiko. Predsednik republike bo Zaimb? Beograd, 15. aprila. (B) Po poslednjih vesteh iz Grčije, so republikanci zmagali v plebiscitu s 75 odstotno večino. Rojalisti so ostali povsod v manjšini, razen na Peloponezu. Vlada je izdala proglas na narod, v katerem se zahvaljuje za zaupanje. Po celi Grčiji se vrše velike manifestacije. Vlada dela na tem, da dobi Grčija pravi republikanski značaj. Za regenta in začasnega predsednika republike je postavljen Kon-duriotis. Vlada je objavila dekret, s katerim se za dobo petih let prepoveduje tisku napadati republiko. Obenem je začelo poslovati grško vojno sodišče. Sicer pa vlada v celi deželi mir. Dinastija bo tudi formalno odstavljena. Atene, 15. aprila. (Wolff) V dobro poučenih krogih smatrajo, da bo Zai-mis izvoljen za predsednika republike. Rusko>angleška konferenca. London, 15. aprila. (Wolff) Včeraj je bila tukaj otvorjena angleško-ru-ska konferenca, na kateri je izjavil ruski delegat Rakovskij, da nima sovjetska vlada namena povrniti se k cari-stični osvajalni politiki. Prvi pogoj k utrditvi miru je revizija versaillske mirovne pogodbe in drugih pogodb, ki so z njo v zvezi. Sovjetska vlada meni, da je preprečenje vojn mogoče le na temelju socijalistične organizacije gospodarskega življenja. Konference v vladi. Beograd, 15. aprila. (B) Danes je imela vlada dve konferenci, prvo opoldne, drugo zvečer. Na obeh se je govorilo o rezultatih razgovora med kraljem in g. Ljubom Jovanovičem. Vlada se nahaja ravno tako v negotovosti, kakor opozicija. Beograd, 15. aprila. (Z) Ministrski predsednik Pašič je imel dopoldne konferenco s predsednikom skupščine Jovanovičem, potem pa z ministroma Krsto Miletičem in Uzunovičem. NEUSPEH RADIČEVSKO - BUNJEV-SKIH POGAJANJ. Beograd, 15. aprila. (Z) Radičevci se trudijo pripraviti Bunjevce*do tega, da bi postavili skupne kandidatne liste z njimi pri bodočih volitvah. Po-razgovori niso imeli uspeha. Vodstvo HRSS je potem sporočilo Bunjevcem, da bodo pri volitvah nastopili radičevci samostojno tudi v njihovem okrožju. NOV DOKUMENT O RADIČEVIH MAHINACIJAH. Beograd, 15. aprila. (B) Danes je prišlo poročilo iz Prage, da je ta-mošnja nemško-nacionalna stranka izdala sledeči komunike: »Kar se tiče načrta g. Stjepana Radiča o sklicanju konference tlačenih narodnih manjšin, izjavlja nemško-nacijonalna stranka, da je Radič resnično predlagal tako konferenco in svoj načrt poslal nemško-uacijonalnemu poslancu dr. Brunnerju, ki ga je nato poslal strankam, katere bi se imele udeležiti te konference. Nihče pa ni bil pooblaščen, da izroči ta načrt javnosti, dokler se ne izvrše vse predpriprave med posameznimi skupinami nemških strank. Vodstvo stranke obžaluje, da je stvar prišla v javnost. Iz tega se vidi lojalnost poslancev dr. Brunnerja in dr. Lodgemanna, ki sta vodila pogajanja med strankami, napram Radiču.« V tem vidijo tukajšnji krogi novo izdajstvo Stjepana Radiča. OSEBNA SPREMEMBA V NEMŠKEM KLUBU. Beograd, 15. aprila. (Z) Nemški poslanec Peter Heinrich je podal ostavko na svoj mandat, ker je postal z od-stopitvijo Zombolje romunski državljan. Na njegovo mesto pride dr. Ellmer iz Velikega Bečkereka. POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 15. aprila. (Z) Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo potekajo dokaj ugodno, čeprav počasi, to pa zato, ker je izbruhnila pri nas vladna kriza, v Italiji pa so bile pretekli teden volitve. Konzularna konvencija je končana, izvzemši določbe o zapuščinah, ki morajo še priti v konvencijo, da se na ta način doseže končni sporazum. ----- -..-v.., - ~ MICUM-PbGODBE PODALJŠANE DO 15. JUNIJA. Pariz, 15. aprila. (Wolff) Danes je imel ministrski svet sejo, na kateri je naznanil predsednik vlade Poincare, da se je podaljšal dogovor s poruhr-skimi industrijci z veljavnost« do 15. Junija t L Nemčija sprejme poročilo Izvedencev. Berlin, 15. aprila. (K) V sporazumu z državnimi ministri in ministrskimi predsedniki poedinih dežel je sklenil državni kabinet na svoji današnji seji, da bo na vprašanje reparacijske komisije glede mnenja izvedencev povoljno odgovoril. Potres. Beograd, 15. ^prila. (Z) Seismo-grafi tukajšnje potresne opazovalnice so zaznamovali včeraj popoldne ob 18.34 katastrofalen potres vzhodno od Beograda V razdalji 9456 kilometrov. Središče potresa mora biti kakih 100 kilometrov vzhodno od Japonske, na Tihem oceanu. F i r e n z e, 15. aprila. (T) Tukajšnja potresna opazovalnica je zaznamovala včeraj ob 18. uri 38 minut močan potres v razdalji kakih 8500 kilometrov na vzhodu. Tresljaji so trajali do 21. ure. Povodenj. Beograd, 15. aprila. (B) Voda v naši kraljevini še vedno narašča, pbseb-no pa v okolici Beograda, ker vsled zemljepisne lege voda zastaja. Vsi nasipi pri Obrenovcu in v okolici so predrti, tako, da je prišla voda v mesto. Mnogo hiš je porušenih in cela okolica se je spremenila v veliko jezero. Promet po ulicah se vrši s čolni. Škoda je ogromna. Sava in Donava pri Beogradu sta dosegli kulmi-nacijo. Vlada mora razmišljati ^ nadaljnjih kreditih, za kritje škode. Povodenj je zahtevala tudi človeške Žrtve. Borzna poročila. Beograd, 15. aprila. Devize. Dunaj 0.1141—0.1142, Budimpešta 0.10-0.12, Bukarešta 42—42.25, Ženeva 1418—1421, London 351—351.55, Milan 359—359.25, New York 80.60-80.70, Pariz 493.50-494, Praga 241—241.25, Solun 140—143, Sofiia 58—0. Valute. (Zaključki) Dolarji 79.75, romunski leji 42, češkoslovaške krone 238. Zagreb, 15. aprila. Devize. Dunaj 0.11305—0.11505, Budimpešta 0.0965—0.1265, Bukarešta 0—42.50, Italija, izplačilo 357.85 —360.85, ček 357.50—360.50, London, Izplačilo 349.45—352.45, New York, ček 80.125-81.125, Pariz 488.35—493.35, Praga 239.75 —242.75, Sofiia 0—59.50, Švica 1418—1428. ček 1416—1426. Valute. Dolarji 79.375-80.357, avstrijske krone 0.11325—0.11525, češkoslovaške krone 0—239, francoski franki 483.50—488.50, madžarske krone 0.10—0, Ure 358.50—361.50. Čurih, 15. aprila. Beograd 7.05, New York 568, London 24.70, Pariz 34.85, Milan 25.30, Praga 16.85, Budimpešta 0.0075, Bukarešta 2.975, Sofija 4,10, Dunaj 0.008025. Dunaj, 15. aprila. Devize. Beograd 880—884, Berlin 15.35—15.65, Budimpešta 0.92—0.98, Bukarešta 365—367, London 308.900—309.900, Milan 3154—3166, New York 70.935—71.185, Pariz 4372-4388, Praga 2108-2118, Sofija 508—512, Curih 12.495 —12.545. Valute. Dinarji 877—883, dolarji 70.460—70.860, bolgarski levi 491—499, nemške marke 14.80—15.20, funti 307»100— 308.700, francoski franki 4345—4375, lire 3165—3185, romunski leji 362—366, švicarski franki 12.380—12.460, češkoslovaške krone 2092—2108, madžarske krone 0.88— 0.94. Praga, 15. aprila. Beograd 42.95, Dunaj 4.8575, Berlin 7.76, Rim 152.95, avstrijske krone 4.835, lire 156.25, Budimpešta 3.85, Pariz 214-25, London 147.925, (New York 34.15, Curih 600.50. Berlin, 15. aprila. Beograd 5.63, Dunaj 6.08, Milan 18.75, Praga 12.46, Pari* 25.94, London 18.255. Naw York 4.to. Curib 73-82, Stran 2, >NAR0DN1 DNEVNIK*, 16. akrila 1924. Stev. 91. Sedanja in bodoča Rušila. Po najnovejših vuih spisal A. G. IX. livolucija v — pričakovano Rusijo. Kakor moremo smatrati notranje po-litiške in državopravne oduošaje narodom Rusije primerno urejene in že precej ustaljene, tako so gospodarske in socijalne razmere še vodno v nejasnem razvoju in gojimo le opravičene nade, da iz tega vzrastc ruski hrust, ki bo mogel kljubovati vsemu svetu. Z revolucionarnimi idejami in teorijami na gospod ar skem polju boljševiki niso imeli steče. Toda pokazali so dovolj poguma, da so pod silo razmer počeli popuščati od doktrinarnih tez in skušali so rešiti le še videz komunistiškega sistema; v resnici pa so se polagoma sprijazni e vali /. realnostjo, izdelali že pred dvema letoma sistem NEP, ki je z ostalim svetom že dobršen kos zdravega kompromisa. Tu je lep začetek, a kje in kak bo konea kdo naj to danes sluti? Dosedanje razprave so nam pokazale, kako je nastopal boljševizem na vseh poljih gospodarstva s svojimi teorijami, ki jih smatramo za utopijo, in kako se je potem vse razvijalo proti njihovemu programu, da so morali popuščati od koraka do koraka. Poglejmo — agrarno reformo! Kako prijetno so bile na ušesa komunistov vsega sveta boljševiške teorije o odpravi zasebne lastnine in razdelitvi veleposestev. — In dosedanji rezultati? Izborno delo je bila ustanovitev svobodnega kmečkega stanu. Od 4 do 8 desja-tin zemlje v zaokroženih kosih so dobili kmetje. Vsa njihova odvisnost že danes je le še v — plačevanju davkov. In boljševiški vlastodržci so zadovoljni, ako kmetje plačujejo po naših pojmih zelo nizke davke in jim ne pobijejo iiztirjeval-cev. Teorija o državni lastnini zemlje« je torej v praksi propadla. Ali tudi razkosanje veleposestev se v veliki meri ni izvršilo. Videli smo, da so ohranili 5918 sovjetskih veleposestev v obsegu 3,918.000 desjatin (brez Ukrajine). (Kolektiv pa 15.121 z 1,233.000 desjatin). Ali je človeški mogoče, da bi vodila ta posestva država po svojih organih? Povsod drugod po svetu je dTžava, dežela itd. najsJabši gospodar in podjetnik; vsak zasebnik more z uspehom tekmovati. Vzemimo st za vzgled naše državno veleposestvo — Belje. Nekaj tako velikega, lepega, krasno urejenega ni kmalu najti na svetu, v Rusiji že celo ne. Tu je vsega, kar dajeta zemlja in gozdovi, tu so vsemožne industrije, ki imajo svoje življenje iz zemlje. In kako žalostne izkušnje ima država! Zdaj išče — zakupnika. Pazljivi čitatelji mi morejo verjeti, da imajo Sovjeti še žalostnejših izkušenj. KaJcošna bo nadaljna usoda teh veleposestev? Ali naj — prerokujemo? Cemu! Naraven razsoj vodi le k enemu ciljih ki ima svoje korenine v človeški nravi; v borbi za obstanek, napredek, neodvisnost od dobre ali zle volje soseda —! Altruizem je lepa beseda, ki po-menja pa le izjeme in ne pravilo, ne smernice gospodarskemu sistemu. In to vidimo tudi v Rusiji, kjer komunistižki poizkusi propadajo drug za drugim, pu-stivši za seboj pa vendarle nekaj dobrega*, o čemur moremo le želeti, da ostane in se dalje razvija. Vsa trgovina je spočetka zastala. Blodne teorije o skupnosti imetja, dela in jela so ustvarile kaos, ki je začel polagoma odpirati oči in bistriti pojme. Kmalu so uvideli, da je biazno mišljenje o izločitvi posrednika med producentom in konsumentom, o brezdenaa--nem izmenjavanju blaga za blago. Prišli so že do svobodne trgovine doma, a trgovina z zunanjim svetom se tudi že po- tihoma in z vsjjehom bori proti monopolu države. V posebnem članku smo videli, kako se industrija otresa v&ruštva boljševi-ških teorij. — Isto tako vstaja z velikanskimi koraki — kapitalizem. Banke rastejo kakor gobe po dežju, tuji kapital že prodira v vse dežele Sovjetov, kajti zagotovljeno mu je »gostoprijinstvo«, delokrog in dobiček. — Vse tu kipi, hrepeni po napredku na vseh poljih gospodarstva in blagostanja! Boljševiški komunizem je hotel vpreči v svoj voz tudi ustvarjajoči človeški duh, vse kulturno snovanje, vso literaturo, časopisje, znanstvo...! Še zdaj pripravlja najreakcijonamejši tiskovni zakon! Toda prav tu se najpoprej zlomi bolj-ševiška prenapetost. Človeški duh se ne da trajno vkovati v spone diktature in nasilja, kulturni delavec ne trpi varu-štva nad svojim ustvarjajočim duhom, pesniškim poletom, znanstvenim raziskovanjem in snovanjem! — Tudi cari-stična Rusija je menila, da mora držati v ojnicah celo genije ruskega naroda; trpeli so Gogolj in Dostojevskij, Tolstoj in Gorki pod težko, reakcijonamo roko cenzorja... Ali kdo je pripravljal revolucijo, ako ne tisti tako bedasto vklepani duhovi najboljših sinov ruskega naroda; ali ni celo komunizem dobival največ hrane in pobude prav v onem nespametnem tlačenju človeškega duha? In kakor nam razkriva pogled v preteklost boj človeškega duha z reakcij o-narstvom caristične Rusije, to isto opažamo tudi zdaj, kako se svobodoljubni duh ruskega kulturnega delavca čedalje vspešneje upira diktaturi boljševizma. Kdo da zmaga, o tem ne more biti nobenega dvoma! Zdrava evolucija ruskega gospodarskega, kulturnega, socijal-nega in tudi politiškega življenja je na pohodu! Zato ponavljam ob sklepu, kar sem mimogrede večkrat omenil v svojih člankih: Naravnost zločin je na bodočnosti mogočnega ruskega naroda in vsega Slovanstva, da še danes tava po svetu na stotisoče izvrstnih kulturnih, gospodarskih in poJitiških delavcev! — Umljivo in opravičljivo je. ako so v prvih homatijah mnogi zbežali čez mejo; marsikdo si je s tem rešil vsaj življenje, kar je pač samo po sebi umevno ob vsaki revoluciji. — Ali po sedmih letih je položaj v Rusiji dovolj jasen, da se morejo brez strahu vrniti skoro vsi emigrantje. Za nekatere voditelje protiboljševiškega gibanja je seveda tudi danes še nevar no, da bi jih ne postavili na zatožno klop. Ali teh je v primeri s skupnim številom jako malo in ti... naj le še počakajo ugodnejših časov za Vrnitev! Na stoti soče pa je ostalih kulturnih in gospo darskih delavcev, ki bi doma kaj kmalu našli silno hvaležno torišče za vspešno delo v vsestranski prid svojega naroda in — vsega Slovanstva. Posebno tisti emigrantje, ki žive v Jugoslaviji in na Češkem, mislim, se ne morejo prito ževati, da niso našli Idjubu težkim povojnim časom... bratske gostoljubnosti med nami. Naj le mimo in stvarno sodijo, da tudi našemu ljudstvu ne cveto rožice na lastni zemlji in da vsak priseljenec je bil več ali manj v napotje Videli so in čutili, da vseslovanska ljubezen med nami ni prazna pena marveč da ima globoke korenine v najširših vrstah našega naroda, dasi povojna psihoza ni ravno prijazna za take sentimentalnosti. — Naj se torej vrne, kdor le more, in doma naj si poišče svojim duševnim sposobnostim primerno eksistenco. Morda marsikdo ne najde takoj, za kar je sposoben in česar je vreden, ali potrpeti je treba. In tam doma naj žrtvuje in uporabi svoje znanje, svoje moči, svoje v tujini nabrane skušnje v ta edini namen: da vstane sedanja ruska sfinga k novemu življenju in zavzame vodilno mesto na čelu vseh slovanskih narodov! — Stara sanja najboljših sinov vseh slovanskih narodov jednega celega stoletja — ideja slovanske vzajemnosti naj vzplamti po vseh zemljah ogromne Rusije in bodoča zgodovinska epoha vsega človeštva bo — pohod Slovanstva do vrhunca moči in slave! Poidite ruski bratje, in pomagajte uresničiti te krasne in proroške sanje!! Radičeve fantazije. »Presbiro« je objavil včeraj intervjuv, ki ga le dal Radič sotrudnik lista »Neza-visna Makedonija«. Ta list je v številki od 11. aprila poleg Radičevega intervjuva prinesel tudi njegovo sliko. Radič v teni intervju vu izjavlja: Pašičeva politika. Znano je, da je bila vidovdanska ustava sprejeta samo zaradi forme. Pašič pa smatra vidovdansko ustavo v svojem stremljenju za Veliko Srbijo saino za masko. Svoboda tiska in govora velja samo za Beograd. Izven Beograda vlada reakcija, ki je naperjena tudi proti Srbom. Na vseh krajih besni politična korupcija in to enako v Srbiji kakor v Crni gori, na Kosovem in drugod. V Makedoniji pa vlada tiranski režim. Revolucijonarne organizacije so naravna borbena sredstva. Todor Aleksandrov je sporočil Pašiču, naj preišče vzroke, zaradi katerih vodi on svojo akcijo v Makedoniji. Vsak dan prinaša nova poročila o činih pašičevcev. Pašičeva politika je podobna turški politiki, ki je imela za posledico tz-tiranje Turkov iz Evrope. Današnja Srbija je nevarnost za ves Balkan. Zapadna Evropa, ki je doredaj stala na Pašičevi strani, mora kmalu spoznati, da’ sedanji režim pomeni tlačenje vseh. Mi smo Srbe sprejeli kot brate. Mržnja med Srbi in Hrvati je samo dozdevna in se izraža samo v službenih odnošajih med Beogradom in nami. Prenehala bo, brž ko se država uredi na federalističnem temelju. Končno mora zavladati svoboda in samoodločba balkan-skh narodov. To so pogoji za ustanovitev unije in federacije. Dokler pa obstoji centralistična, ultramilitaristična in rojalistična Srbija, je nemogoče, da bi prišlo do tega. Odnošali z Bolgarijo. Verujemo v iskrene prijateljske namere Bolgarije, zato moramo svoje odnošaje napram Bolgariji urediti. Prvi korak zato pa mora biti, da se Bolgariji vrne vse to, kar ji je bilo po krivici vzeto z bukareško mirovno pogodbo. Samo na ta način moremo skleniti, prijateljstvo z Bolgarijo. Pri nas na Hrvaškem se ne posveča painja intrigam, ki se kujejo proti Bolgariji, in so le Pašičev manever, da odvrne nerazpolo-ženje, ki je nastalo zaradi odstopa Reke Italiji. Ko bodo odnošaji z Albanijo, Bolgarijo in ostalimi balkanskimi državami na pravem temelju urejeni, bomo znižali stanje naše vojske in sploh ukinili ves militaristični »n rojalistični sistem ter v mirnem sosedstvu zgladiti pota do federacije in unije. To pride potem samo od sebe. Najvažnejšo besedo ima pri tem inteligenca. Naš notranjepolitični položaj. Glede notranjega položaja v Jugoslaviji izvaja Radič, da ne veruje, da bi se Pašiču posrečilo sestaviti novo vlado. Proro-kuje mu slabe volilne uspehe, ker niti Makedonija ne bo baje glasovala zanj. Prav tako pa vojaški krogi niso več na Pašičevi strani, razen malega števila članov »bele roke«. Radičevci bodo podpirali zeniljorad-nike, tako, da se Pašič ne bo mogel držati. Glede na bojazen, da bi srbski demokrati v odločilnem trenutku utegnili zapustiti blok in se postaviti ob Pašiča ter tako izdati HRSS, naglaša Radič, da je Ljuba Davido-vič poštenjak prav tako, kakor je bivši londonski poslanik, vodja zemljoradnikov, Joca Jovanovič. Čim kralj spozna razvoj položaja, bo poklical opozicijo, da sestavi kabinet. Opozicija bo sestavila vlado na temelju široke koalicije Srbov, Hrvatov in Slovencev. Novo vlado bodo podpirali Hrvatje in Slovenci. V vladi posamezne stranke ne bodo zastopane po številčni moči svojih mandatov, ampak gros vlade bodo tvorili demokrati, ki jih bodo podpirali Hrvatje in Slovenci. Kadar bo zrušena Pašičeva vlada, bo nova vlada začela realizirati velike ideale demokratske in zemljorad-niške stranke, pa tudi ideale HRSS. Od teh iskreno jugoslovanskih elementov bo . tudi Makedonija zadobila popolno sigurnost in svobodo, da si ustvari svoje nacijonalne ideale. Cnia gora se bo rešila večnih preganjanj in uničevanja njenih selišč._ V Bosni bo zavladala pravičnost in mir. Vojvodina bo prenehala biti predmet plačka-kanje. Hrvatje pa bodo podpirali avtonomijo v Zagrebu. Politične vesti. = Proglas samostoinlh demokratov. Samostojni demokratski klub je v ponde-ljek izdal proglas na narod. Najprej govori o težavnih razmerah, ki so se pojavile v demokratski stranki ln ki so dovedle do tega, da je moral del demokratskih poslancev iti svojo pot. Potem podaja proglas zgodovino demokratske stranke od nje ustanovitve leta 1919 pa do danes in pravi, da je stranka stala vedno na programu vidovdanske ustave in narodnega in državnega edinstva in napredka. Leta 1922 je začel predsednik Ljuba Davidovič akcijo za sporazum s popolnoma plemenskimi in verskimi strankami, ki so si nadele kot glavno nalogo, da »rušijo ustavno stanje v državi in ustanovijo nov državni red na podlagi državne-pravne samostojnosti poedinih plemen ali pokrajin. Tu so se začela nesoglasja, ki so se tako poostrila, da je moralo priti do razkola, ki bi imel priti že lani, pa so.se vrste sklenile.v svrho volitev. Sodelovanje z radikalno stranko, veli proglas, ima le namen, da se brani državno in narodno edinstvo, ki je prišlo v nevarnost z ustanovitvijo opozicijonalnega bloka. Na ta način se ni ustvarila nikaka plemenska, ampak le narodna fronta. Samostojni demo-kralje niso nikoli opustili programa demokratske stranke in ga izvajajo slej kot prej, dočim so ga g. Davidovič in njegovi pristaši zapustili, ker tvorijo skupino z ljudmi separatistične ideologije. Posledice ne bodo izostale. Proglas poziva končno narod, naj odobri postopanje Svetozarja Pribičeviča in njegovih pristašev, ki je uverjen, da bo narod to storil. Hkrati je tudi demokratska omladina izdala sličen proglas, v katerem poziva narod, naj soglasno stopi na stran Svetozarja Pribičeviča, ki edino s svojimi tovariši zastopa idejo državnega in narodnega edinstva. kar se o Ljubi Davidoviču ne more trditi. = 1,108.600 dinarjev. Pribičevičeva »Reč« poroča: V soboto so vsi radičevski poslanci dvignili v blagajni narodne skupščine svoje dnevnice: Dvignili so jih tudi oni, ki niso verificirani, ker ima vsak poslanec, ki je predal pooblastilo, če tudi ni verificiran, pravico do svojih dnevnic. Prejeli so znesek 1,108.600 dinarjev. Ta vest sigurno ne bo nobenega iznenadila, ker ima vsak poslanec pravico na dnevnice. Toda vsakega mora iznenaditi in začuditi, da so poslanci HRSS začutili 3. maj še preje nego je izšla objava o sklicanju skupščinskih sej. Kar je pri tem njihovem valutnem postopku najbolj čudno, je to, da so ravno ti ljudje z Radičem na čelu anatemizirali svojega nekdanjega tovariša in bivšega Radičevega poslanca dr. Karla Hžiuslerja. ko je pred poldrugim 'letom dvignil 16.000 Din v imenu svojih poslanskih dnevnic. Tedaj so mu očitali, da je prejel beograjske pare, da se je dal podkupiti z Judeževimi groši, da je izdal stranko, domovino, seljaštvo in republiko! Vsled tega so razdražili tudi se-ljaške mase okoli Križevca, kier biva dr. Hiiusler. Zares bo zanimivo, kako bodo stopili ti' poslanci s temi parami pred svoje sc-ljaške volilce in kako bodo sedaj agitirali — proti Beogradu! = Volitve v Istri. Pod tem naslovom priobčuje beograjska »Politika« obširno pismo z Reke, kjer so popisana vsa fašistov-ska nasilstva nad našim narodom v Istri. Dopisnik ugotavlja, da so poročila tržaških in nekaterih zagrebških listov o abstinenci naših volilcev neresnična, ker so se naši udeležili volitev v večjem številu nego do sedaj, pa so jim fašisti nasilno preprečili pristop na volišča. List zaključuje: Tako je držal Mussolini svojo dano obljubo. Tako bo držal tudi ostale svoje obljube. Toda lalijani se Ijuto varajo, ako mislijo, da bodo s takim postopanjem zmanjšali ali celo uničili zavest našega življa v Istri. Ne bodo. Taka nasilstva morajo roditi vedno večjo odporno silo. = Knez Wied in albanski prestol. Iz Rima poročajo, da je knez Wied, ki živi ta čas v Neapolju, poslal svojega emisarja v Albanijo, da pripravi vse potrebno za njegovo kandidaturo na albanski prestol, kateremu se ne misli odpovedati. Zaenkrat še ni dosegel Wied posebnega uspeha, ker se je večina albanskega narodnega zbora izrekla za republikansko državno obliko. Tiranska vlada smatra pretenzije bivšega »mbreta« Wieda za protizakonite. Prosveta. LEV N. TOLSTOJ: ANA KAREN1NA. (Štiri dejanja dramatičnih slik. Za oder priredil Boris Putjata.) Hudožestveni teater je prvi na čisto nov način uvel ca oder dramatizirana dela velikih ruskih romanopiscev, podanih brez scentčne rutine, a prožetih z živo podušev-Iji.-nostjo ln v sc človeško besedo. Odločilni uspeli so dosegli »Bratje Karamaeovi« in »?e'o Stcpančikovo«. Stanislavski je podal dokaz, da je nepotrebna tudi ktdiserija in položil težišče svojega reformiranega teatra na Iskrenost doživljanja, na resničnost čustvovanja, zlivaje se iz tielzpremenjene avtorjeve besede od igralca do občinstva v ono samo celoto. Rusi so prinesli s tem načfctom igranja po celi Evropi zmagovit preporod gledališča sploh. G. Boris Putjata, bivši član »Hudože-stvenikov« je že v pretekli seziji z dramatizacijo »Idiota« prodrl tudi pri nas s skoro ntnriSakovanini uspehom, ki kaže po eni tflatt sflno notranjo moč Stanislavskega sistema, po drugi plati pa neodoljiv upliv te nciae ta žarovlte umetnosti, ki je porazila tudi nekulturne predsodke nemSke publike o ruskem gledališču iu o Rusih spk*. O. Putjata je to pot za naš oder priredil — poleg romana »Vojna in mir« najbolj znano m umetniško naičistejše delo L. Tolstega — Ana Karentna (nastalo ’. 1873 do 1876) in jo v dvanajstih slikah, spojenih v litri dejanja predočll pretečeno »oboto občinstvu. Režija se je tudi tokrat omejila na najnujnejše, zvezo med posameznimi sli-tr^mi je recitirala ga. Marija' Vera hicsio običajnega lektorja. Roman zapaca v človeku silen d.r.m rcsoiSflflGti in intenzivnih podob. Mani kot filozof pričara Tolstoj kot pesnik sliko skoro vse tedanje ruske družbe verno podane pred oči. Evropsko - gladko turgenjevsko pripovedovanje Tolstoju primanjkuje, tudi ne razgalja do zadnjih odtenkov široke nemirne duše Dostojevskega, a tembolj Isti-nita je njegova življenska izkušenost !n umetniško upodabljanje lastnega človeka zlasti v Levinu. Levin je družinski oče, človek zemlje, tuj ‘mestu in mestnim ljudem ln vsemu kar je v zvezi s takozvanim napredkom. Mož. razvijajoč se tekom petdesetih let v Tolstoju vzporedno z njegovo veliko pisateljstvo tvornostjo. Sprva ni Levinu dodeljena važnejša vloga v romanu, glavno pozornost obrača pisatelj na moskovsko in peterburško družbo, predvsem na njene tipične predstavltelje, na Ano Ka-renino, njenega soproga, Stefana Arkadije-viča in Vremskega. Zmote, bolesti in tajna zla te družbe, spočetka tako mikavo naslikane. se bolj ln boli razgaljajo v svoji bolni nagoti in h koncu pridobi naše gorko zanir manje uboga Dally. ljubeznivi ajtrok Kitty, predvsem pa Levin. Ani Karenmi ta njeni srčni drami: brezumni, krivdepolni ljubezni do Vranskega vpostavlja vzporedno, cisto in brezmadežno razmerje Levina do K.itty, Kajti v tem pravcu, ko razvija svojo neizprosno študijo, izgublja avtor sam zanimanje do zakonolomske dvojice in do družbe iz katere izhajata. Tekom razvoja romana postane Levin bolj in bolj Tolstoj in Tolstoj bolj in bolj Levin. Do sem sega mora-lična tendeučnost romana z ozirom na razvoj poznejšega duševnega preokreta Tolstoja iz pesnika življenja v iilozofa-oporai-njevalca. Dramatizacija Ane Karenme tega dvojne s a og'edala ni podala in ni imela namena i.a podati. V ospredje stopa v močnejših i potezah izluSčeno življenje terceta: Ane, I uitnega soproga ln Vronskega. Romantična borba mladega originala Levina za svojo življensko srečo ostane medla slnca, kk>-tako je v manj jasnih črtah in le v,porJ“ ” vanje glavnih oseb skicirana tudi družba v kateri se gibljejo te osebe. Umetnišso le stvar le pridobila in nosi obraz povsem moderne duševne dTame. ■ »Vse srečne rodbine so druga drugi podobne, vsaka nesrečna rodbina je nesrečna po svoje.« Ana in njen soprog živita slučajno življenje. On je ministrska malina, dolgočasno-korekten in po svon nce-mersko-religijoznl plati soroden tipom stare ruske aristokracije. Ana pa Je plamen pota iskreče se prešernosti, ž.nsKa rojena zato, da živi in ljubi. Po svoji lazi-vzgojf, po načinu, kako se povsem nepripravljena znajde v zakonu, se razvije v Ani tekom let nevaren, usoden K0‘.f£ obetajoč preokret. Čuti se tlačeno v svojih pravicah do moža, ki ga je »sama čast -lakomnost«, sama želja, da ima uspehe...« Tesni jo deklamatorski soprog, ki mu je vse le njeeovo egoistično dostojanstvo m,n,5‘ gov svečani mir poln družabnih predsodkov. Ko se slučajno seznani Ana z v ronskim — s svojo usodo, je nanjo že davno pripravljena. Odslej pričenja neodjenljiv hoj. Vronskt »e zdi le pasivna vloga. Borita se mož in žena. H koncu ljubimec in ljubimka. V Ani završi vihar, neutolažljiv in nespravljiv. V vročični grozi zaživi novo srečo, semintja blagoslovljeno 7 neodpustljivim zadovoljstvom. V smrtnih slutnjah, umirajoča na porodni postelji, se ji zahoče miru hi sprave, da ozdravelo tembolj objame neukročeno žlvllenje s svo-iimi močnimi rokami. Ko razpade pa tudi niena razdvojena sreča v nič in io razje dvom nemirnega srca j ^voli posiednjc. vs©odrešilno pot. Scenicno režija ni podaia dogodkov vedno po , časovnem redu. Deloma j« bito to nemošoče (scena po dir*. v vozu), mestoma je režiser skrčil raztegnjeno (Jejanje na eno točko (porodniška scena). Predstava, trajajoča do polnoči je bila skrbno pripravljena in v splošnem zadovoljivo podana. Ano Karenino je kreirala ga. Nablocka. Iskreno, premišljeno (s'eiu srečanja s Kitty in nepozabna slika z ma-lirti Serjožo) ter z redko nobleso je ustva rila v Ani duševno ženo mondenskega nastopa, finoobčuteno damo in žensko, borečo se za svojo višjo srečo. V zadnjih slikah malo previhrava, je pokazala v izgovorjavi ki glasovni umerjenos-ti znat.;n napredek. Vronski g. Putjate se je zdel kot malo utrujen, besednoskop aristokrat in kot tak je pokazal noličnost takega značaja. Pod-črtal je delno pasivnost svoje vloge. Igralsko pa je briljiral z nenavadno potanko zamišljeno igro. Vsak gib vsak migljaj je bil v živem skladu z okolico in glasovno malo nerazjjoložen, je tembolj prepričal z doslednostjo svojega Vronskega. Vse priznanje pa mu gre za režijo in za njegovo udejstvovanje na našem odru v smislu hudožestve-nega teatra. V tem pogledu nima nadomestila. Občinstvo bo vedelo ta njegova nesebična prizadevanja za povzdigo slovenske drame dostojno ceniti. Izvrsten Ka-renin je g. Srbinšek. To je morda njegova najodličnejša kreacija, ki je z redko ljubeznijo do najmanjših podrobnosti ustvarjena. Ta K ar eni n je poln dramatičnih nljans. Odbija, vabi k razumevanju, ustvarja eut usmiljenja in zopet ohladi... Vse te razne momente v značaju Karcnina so se predo-čile v njegovi kreaciji. Stal je v ospredju zanimanja in je dal svoji vlogi oni močni povdarek, k[ je potreben za dramo: Ana, on in Vronski. Serjoža, sin Karentna je pomenil pravo senzacijo za občinstvo, Izvanreden po-dumen dečko (sin g< prof. Ruča) je v čisti ,= Amerika iu načrt izvedencev. Vladi Zedinjenih držav je izrazila nado, da dove* dejo predlogi izvedencev do rešitve repa-racijskega problema. Zaključki izvedencev so našli v ameriških političnih krogih ugoden odmev. Pričakuje se stališče nemškt vlade in nemškega naroda. Veliko zaupanje se goji tudi za sporazum med zavezniki, čeravno se smatra, da ne bo šlo tako lahko. — Ameriška sodba o Izvedeniških zaključkih. Senator Borah je izjavil, da je po njegovem mnenju vsaka pogodba, ki je preračunana na trajnost, nemogoča, ako se istočasno določi končna vsota, ki jo je treba plačati, in ako ne dobi Nemčija zopet popolne gospodarske in vojaške kontrole nad svojim lastnim ozemljem. Nadaljna ruhrsKa zasedba bi onemogočila Nemčiji izpolnitev njenih obveznosti. — Ameriški strokovnjak Owen Voung pa je izjavil, da more Amerika sodelovati pri uresničenju načrta samo na ta način, ako sodeluje pri posojilu. Kdai in kako pa se to zgodi, je odvisno od sodbe ameriških finančnih krogov. * = Vojna škoda Grške. Urad za vojno škodo računa, da znaša vojna škoda Grške 660 milijonov zlatih frankov. Dosedai Je plačala Nemčija 20 milijonov v naravi. — Italijanska zveza za demokratično kontrolo. V Milanu so ustanovili centralni odbor italijanske zveze za demokratično kontrolo ix> angleškem vzoru. V odboru sta tudi Guglielmo Ferrero in general Ben* civenga. Ob priliki volitev je izdala zveza proglas, v katerem naznanja, da so v zvezi zastopniki raznih političnih smeri, ki jejo v ideale prave demokracije, ki so življenjske potrebe modernih narodov. Ustanovitev te zveze v Italiji je vsled fašistovske-ga terorja posebne važnosti. = Japonci izključeni od priseljevanja v Zedinjene države. Kakor poročajo listi w Washingtoiia, je ameniški senat kljub pr0" testu japonske v^ade sprejel priseljevaim zakon z določbami o Izključitvi japonsKin priseljencev. — Upor v Turkestanu. »Times« por J®8 o težkem položaju, v katerem se nanai^ rdeča vojska radi ujx>ra Turkestancev “j povdarja, da je ustanek samo logičen razvoj partizanske vojne, ki divja tam že od *** četka januarja, ko so boljševiki v na zavzetje Hive po upornikih dali v M0' skvi ustreliti 15 hivskih talcev. Raj'? Sartov, ki tvorijo jedro ustašev, se ude* žujejo borbe proti sovjetski oblasti del°®“ tudi tamkajšnji ruski naseljenci; 5teV“ vseh zaveznikov se ceni na 20 do 30 tisOCj" bo imela sovjetska vojska z njimi do» opravka, ker imajo močno zaslombo pri mačem prebivalstvu. , = Turčija In zatvorltev verskih *»• Vlada je zaprla 38 verskih šol, ki se niso hotele pokoriti vladnim odredbam. Radi teg» je ostalo brez pouka 14 tisoč otrok, inozen^ ski zastopniki so poslali turški vladi slal?" no noto. Turška vlada pa je izjavila, 08 vztraja na svojem stališču. .. = Grški narod za republiko. V nedeljo je bila zapečatena usoda oblike vladavine na Grškem. Grški narod se je v veliki večini izrekel za republiko. Izrekel se je taJto, ker je sit večnih bojev in ker so nanj pr*" tisnili republikanci z vsem svojim državnim aparatom. Politična zgodovina grškega naroda pa je zelo pestra in kdo bi se mogel otresti misli, da je bU v rojalističnih nemirih zapopaden znak za nadaljni boj za monarhijo! _______________________ Primorske vesti. — Volitve in slovanski narod. Tržaška »Edinost« se je spomnila v svojem petkovem uvodniku državnozborskh volitev leta 1897. Tedaj je padel dolgoletni poslanec in voditelj tržaških Slovencev Ivan Nabergoj-Nasprotniki so triumfirali in nabili WJV9£gj plakate z besedo Amen! Naši ljudje ruvali lase in se tiščali doma in v sv lokalih. Toda njihova zavest, da jim J* ,e na sleparski način ugrabljen mandat, bil po vsej pravici njihova last, je rou podvojeno silo in odpor proti tlačite*! ^ Dvigali so se Narodni domovi v mesu* okolici, socijalno in kulturno snovanje * prišlo do večjega razmaha. Uspehi niso ostali in tržaiški Slovenci so z zanoso zrli v bodočnost. Kako pa je bilo z *“ njimi volitvami? Slovani so bili osleP jeni, hudo osleparjeni. Kljub temu, da » van, ki je sam pošten, težko pozabi na n poštenje drugih, vendar so ga voditeji, so verjeli besedam vsemogočnega ga vojvode, uverili, da se mu ni ničesa bati. In bati se mu ni bilo treba skoraj » do volitev. Tedaj pa je vsa nasprotna drn planila na slovanskega volilca in ga slišala ovirati, da ne bi dad glasu za zastopnika svojega rodu, svoje krvi. Slovenj* narod si bo to zapomnil in njegov bo večji in se bo stopnjeval, če treba, “ obupnega boja za obstanek. Za Italijane pomeni torej minula nedelja uspeh, marv dan neusiielia. Prilili so novega olja ki bi utegnila v brezdelju ugasniti. slovenščini in z uprav premišljeno "lgr0 izzval pri odprti sceni viharno priznanje- Ta nadebudni mali umetnik obeta n« širše nade. le Dally (ga. Wintrova) je mogla biti £ ga. Wintrova, knez Oblonski g. Cesar, ki J brezdvomno najvestnejše naštudiral *vc3j vlogo. Želeti je, da bi bil malo gibkejs. ognjevitejši in manj premišljen in prodoren. Naj se ne vidi, 'da igra. O predstav' še poročamo. Zadnje gostovanje tenorista Alfonza Waisarja. Danes v sredo, dne 16. aprila g°- sutje gospod Waisar v operi »Sevilski vec« in sicer v vlogi grofa Almavive. ro leg njega gostuje kakor Rosina gost nase opere, priljubljena koloraturka gospa »n** VVesel-Polla. Vlogo brivca poje tokrat *• Rigo, v ostalih dveh glavnih vlogah P* nastopata gg. Betetto In Zupan. Pr6®5 .«.!, se vrši kakor izven predstava pri navaoni« opernih cenah. V drami se vprizori danes zvečer »Kamela zkozi uho šivanke« in sicer za re02 Narodno gledališče v Ljubljani ostane v četrtek, petek in soboto zaprto. Repertoar praznike objavimo v petkovi številki. Slavna ruska artistinia Lidija Llpkov. skaja se kmalu vrne v Evropo in namer . Pri tej priliki posetiti Jugoslavijo, Run*“ Češkoslovaško, Francijo, Anglijo In sever Evr°P°- 2e ime Lidija Lipovska dovolj Nikdar je ne bojo pozabili oni, lu so on vali imperatorska gledališča Rusije, p«. vent-Garden v Londonu G r a n dope ro rizu. La Skalo v Milanu itd. Sedaj d«*^, čuje slavna pevka svojo koncertno jo v Avstraliji, kjer je pela na 100 koncertih, ki so Izpadli *. ****" uspehom. Štev. 91. »NARODNI DNEVNIK«, 16. aprila 1924. Stran 3. Dnevne vesti. RESNICA O RENČAH. Z ozirom na včerajšnji »Slovenčev < ;:i ua prejšnji članek »Slovenskega Naroda«, Prinašamo ta-le izviren dopis iz Primerja: ' _ Kdor piše o izdajstvu Renčanov ta laž-nik. Evo pojasnila o volitvah v Renčah. Enajst dni pred volitvami je bil občinski svet razpuščen, ter na mesto vrlega župana Duršota je vlada na njega mesto poslala »komisarja« capitana (od milice) Ora-zianija. Prvo njegovo delo je bilo posvečeno agitaciji za volitve in sicer: osem dni pred volitvami po ve.iki maši se je občinstvu Predstavi! in je imel na občinstvo pro-gramni govor za njegvo bodoče delovanje v korist Občinarjev. Med drugim je obljubljal, da v najkrajšem času preskrbi zvonove, popravi ceste, vpostavi šolsko poslopje in občinski dom, izposluje vojno odškodnino, sanira obč. finance Itd. Seveda bi vse to preskrbel pod pogojem, ako bodo voiilci volili državno listo. Govor je polo-Prestavil slabo slovenščine vešči 1-arijanski učitelj Nadaja. Takoj na to ;e j^ntettsko povabil v občinski urad deset t'bčinarjev (baje na predlog dveh neznačajnih bratov), katere je rotil, da morajo agitirati za državno listo, drugače da bodo Kenčani pomnili, kdaj je Graziani komisaril v Renčah. V četrtek pred volitvami ie povabil v občinski urad vse trgovce in obrr-nike. Le-tem je v nad eno uro trajajočem kevoru obljubljal raj na tem svetu, ako rod volili za fašjo. Z eno besedo: celi teden ni komisar urugega počel, kakor skliceval sestanke in It v .silil v to, da bodo volili državno listo. Kljub vsemu temu in kljub tistim par neznačajnežem. kateri so na tihem agiti-.Pri nerazsodnih starčkih in pol litra J"Uuh osebah, niso skupaj spravili 30 gta-TT državno listo. Zakaj jih je 101. vedo angeli«. bu ^°fnunistwn je pripomogel, da so do-ste J®°° klasov v Renčah, italijanski asi-tent, kateri je do krvi pretepel zastopnika /hnunlstične liste Cotiča. Vsled tega se je ln» ?° ce3i občini raznesel glas: represa-stifVSi Pretepa hi nasilja. Voliti kovnuni-listo! In res radi tega nasilja je volilo sto liparjev komuniste. Vui« ^an volitev popoldne se je čui gUs, itn,, Za lipo 2. 4. 6. O vseh drugih nasititi ne govorim. ttte«-.6 Pomislite, kako je ta beseda že 'tak laž^ašen° m izmučeno občinstvo poto-tak»,» ^ žveplom in svincem bi človek Ha tstvo POPU-tt>slav: 'la. bratomorni boj pri naših v lu-samot1*’ bratomorni,- boj v lastni hiši. Bič, v pl- ^i’ ogenj in fašistovska strahovlada Sa n,ltll0riu. vse to naj bo tolažba poštene-rsh zavednega Primorca? Pri teh razm„-tistem3^ se mu °^iia izdajstvo? Sramota °neni k* res izdaja in še večja sramota ijive] j5' objavlja za Primorce tako ža- šla Resnicoljub. Naša velikonočna številka bo iz- 0 v soboto 19. aprila v velikem obsegu JfMno mbčni nakladi. To naj blago-•p upoštevati zlasti vsi cenjeni inse-snr ■ ^erim obenem naznanjamo, da snemamo oglase za to številko do tka 16. ure. Na velikonočno nedeljo in BNarodni dnevnik« ne izide, ~*kPak šele v torek po praznikih. Ured-m&tvo in wrava' ,K ,— Zveza jugoslovanskih mest Na tai-'hstivo zagreošKega občinskega sveta se ž®uie zveza jugoslovanskih mest. Namen *^eze 'bi bii braniti avtonomne pravice ganjenih mest. O piedlo-gu zagrebškega ^"Olnskega sveta je te dni razpravljal <>b-cuislcj svet v Novem Sadu, ki je pa z ve-, glasov sklenil, da se ne priključi Zvezi 2®*t- Za Zvezo mest so glasovali demo-do&h«1 iu sociialistični občinski svetovalci, čhwt? *° Prod •'vez. g asovali radikalni rb-avt«n SVetovairi z utemeljitvijo, da so ***»> prizadevanja snujoče se zvfze v prevelikem obsegu. OBLEKE NA3CENE3ŠE, NA3BOL3ŠE, V NAJVEČJI IZBERI IMA * ^MafejUJubliana deianhhfZD^!He,1: »Dom«. Drama v štirih kem snSri,, l , Fr- Lipah. Drama v stro-°derslrth ^ ,be.sede to ni. Je pa izmed naših htalo o« x , 12 kmečkega življenja Idejno naje ^,".hov5dto, jezikovno pa povsem po “e gnm* I3* ,iubezen in boj do rod- leriffli oL^’ Vd0v* s svoJimi bolj na?.„ “ Kastelka. Dodeljena ji je Srednii sn, n 0lca- Idek> nosi Tine, njen smrt Milu Ane Propada po očetovi Igra imn ga Piljenja graditi znova. Vo jedr ."“jogp toplih mest, krepko, zdra- stvari te vri? J^tevati med naše boljše Srečno semin«; T?hniino ie marsikaj manj haivoost m iz teh živih scen rahla ie doseatanS aeverietnostl, v celoti pa zakai sif ufi tva sv°i namen. Gledališče dram-a počiv« ? na torek, ko običajno bUo zani util mi umljivo - je r*dno navdušenr,ZaSAdtno’ obiinstvo Pa iz‘ oder. ušeno- Avtorja so priklicali na **) * knei g. Gregorin, (Ti- ** Eorenjskeea2“ temperamentnega, trmaste-S? ^ z Uubezniin ? *.Ana s' Marlla Vera) š* kar le dokaznimi? tu v kmetskl vlo-ko silo lzbortlt ti vsestransko igral-J^an] Grčarteva r Pi 3e ^dal g. Danilo, Krčmar g. Skr: škrjanec, k Sn„beaei|a ooina moči. G. t? se potrudili _?n°va- Ena. Vida in Lojze •Jemalo pristne^ti V sploSnem prinesli podrobneje Poročamo. •^rodn^dk^vnik* Ljubljana, 15. aprila. — Min. n. r. dr. Niko Županič v Beogradu. Iz Beogtada nam poročajo, da je min. n. r. dr. N ko Zupanič konfer.rai v nedeljo s predsednikom narodne sku tšfiin? Ljubo JovanoviT-m. v po-ndeljek z ministrskim predsednikom uašičem in v torek z min. n. r. dr. Lazo Markovičem. — Nova palača ministrstva financ. Ministrstvo financ je razpisalo natečaj za načrte za novo palačo. Udeležiti se imajo pravico natečaja vsi jugoslovanski in ruski arhitekti, ki delajo v naši državi. Za nagrade najboljših načrtov je določenih 285 tisoč dinarjev. Načrte je vlagati do 15. avgusta. — Generalna inšpekcija voda v Sarajevu. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je odredilo, da se izvrši likvidacija generalne inšpekcije voda v Sarajevu in da se do 1. maja ustanove oblastni hidrotehnični inšpektorati za Bosno :n Hercegovino. Urad-ništvo generalne inšpekcije voda v 3a-a-jevu se bo razvrstilo po oblasteh. — Kongres narodnega ženskega Savc-za. V Sarajevu se vrši 1. junija. IV. kongres narodnega ženskega saveza, katerega se bodo udeležile delegaiinje ženskih društev iz cele države. V Sarajevu se je v to svrho organiziral poseben prireditveni odbor, ki je že pričel z obsežnimi predpripravami. Predsednica odocia ie gpspa Vera Prerasli ovič. — Češkoslovaški gostje pri bolgarskem carju. Češkoslovaški profesorji in študentje. ki potujejo tačas po Bolgariji, doživljajo povsodi nadvse prijazne sprejeme. Oficiiel-na in neoficijelnr bolgarska javnost st Rudi, da bi jim pripravila čim najboljše vtise in spomine na Bolgarijo in njeno »sl.iv*n-sko« mišljenje. V dvorcu Vranji jih je sp.c-iel 10. t. m. tudi car Boris skupaj s svojo sestro kneginjo Evdoksijo ter jim v enourni avdijenciji razkazal vse znamenitosti dvojca Car se je p. slovil od svojih go: a z željo, naj bi se medsebojne zveze še 'krepile v blagor »tih bratskih narodov. Poštne pošiljke. Z odlokom z dne 2C. marca je poštno ministrstvo izdalo odredbo, ki pravi: »Stranke, ki stanujejo v selskem dostavnem okolišu lahko odnašajo svoje pošiljke s pristojne pošte ob dm.-n, ko selski pismonoša pri njih ne dostavlja, ne da bi jim bilo treba plačevati za razbiranje in shranjevanje pošiljk predpisano predalnino. Če rabijo v ta namen torbo, p'ačajo samo pristojbino za torbo. S tem razglasom je interesentom po deželi, ki s'a-nujejo izven poštnega okoliša, omogočeno dobivati vsaki dan redno poštne pošiljke. — Iz zdravniške službe. Za okrožne zdravnike so postavljeni: Dr. Janko Rak, za zdravstveno okrožje Ljubno: dr Ferdo Korun za zdravstveno okrožje Šoštanj; dr. Matija M r g o i e za zdravstveno okrožje Breg pri Ptuju: dr Franjo Pavlo čič za zdravstveno okrožje Žužemberk. Za začasnega sekundarija v splošni bolnici v Ljubljani je postavljen dr. Lojze Kramarič. Ljubljana. — Elektrifikacija Save. Udruženje ju-goslovenskih Trenerjev In arhitektov — Sekcija Ljubljana — nadaljuje razpravo o pteskrbi mesta Ljubljane z elektrišktm tokom v sredo dne 16. aprila 1924 ob 18. (šesti) uri popoldan v dvorani Univerze v Ljubljani. Predava profesor univerze v Ljubljani g. dr. niz. Alojzij Kril o temi: O hidravličnih razmerah ln rentabilnosti hl-drocentral na Savi, Po predavanju se vrši razgovor o istem predmetu. Ker je prostor omejen, se vabijo na prireditev 'e člani Sekcije in vabljeni gostje. Gostom *e vabila posebej dostavijo. — Za žensao bolnico In porodlšnico v Ljubljani je na predlog Splošnega ženskega društva poslal Rdeči križ v Beogradu večjo količino sanitetnega inaterijala, perda in otroške obleke. — Carinska konierenca v Ljubljani. Uprava glavne carinarnice v Ljubljani opozarja interesiraae gospodarske kroge, da se vrši prihodnja carinska konferenca v četrtek due 17. aprila ob pol 16. url popoldne v posvetovalnici Trgovske ln obrtniške zbornice. — Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane izkazuje, da je v času od 6. do 12. rpriia umrlo 32 oseb. 25 moškega in 7 ženskega spola (tujcev 13). Med tem časom se je rodilo 28 otrok, 14 moškega in 14 ženskega spola (1 mrtvorojeni) — Inženerski izpit iz elektrotehnike te napravil na dunajski tehniki g. Fedor Blei-weis, sin g. šefa-zdtavnika pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev g. dr. De-rnetra Bleivveisi v Ljubljani. — Mestna h:anilnica ljubljanska ua ve- s liko soboto ne u-aduje. 1 — Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Stari trg 11 izposoja vsak delavnik od 4. do' pol 8. ure ^ zvečer najiepše slovenske, sibohrvatske, češke, ruske, nemške, baM-janske, francoske in angleške knjige. — Na razpolago tiskani imeniki knjig. Kuou-jtjo se knjige po najvišji ceni. — Umrli so v Ljubljani: Dne 12. aprila: Fran Albrecht, uradnik okrajne boln.ške blagajne, 28 let. — Jakob Špeletič, pos- -st-nik. 48 let, — Dne i3. aprila: Ivan 3ait, sluga, 67 let. — Janez Povirk, dninar, 50 let. — Dne 14. aprila- Anton Vrbnjak, zidar. 33 let. — Fran Rudholzer, urar 05 le:. — Ivan Žižek, železniški uslužbenec 37 iet — Fran Kotar, rejenec 9 tednov. —Ma tm Papež, berač, oo let. — Nagla smrt. Včeraj ob pol 4. url popoldne so našli Franca Rudlrolzerja, ieta 1856 rojenega urarja, stanujočega na Karlovški cesti 15 mrtvega v njegovem stanovanju, Policijski zdravnik dr Avrarno-vič je ugotovil, ah je mož umrl nenadoma zadet od srene kapi. Njegovo stanovanje je bilo uradno zapečateno, ker se ni moglo ugotoviti takoj nasledstvenega sorodstva _ Policijske prijave. V zadnjih 24 urah s. bili prijavljeni na policijo sledeči slučaji: 1 tatvina. t> prestopkov cestno-pohcij-skega reda, 1 prestopek pasjega komuaia-ca 2 slučaja nedostojnega vedenja. 1 telesna poškodba, 1 najdba, l nagla smrt ’ ogrožena telesaa varnost. — Tatvina v muzeju. V soboto popoi čne oziroma v nedeljo dopoldne je bila ukradena iz dvi,rar.e razstavljenih slik v muzeju A. Kožeicva Sdka »Kamniški £oid«. £lika ima velikost 22X25 cm in jo je naj brže odnesel kak nepošten ljubitelj umet-uh,, ki je obiskal muzej. — Nočni obisk je naprav« včeraj oo noči ob 2. uri v stanovanju Mihaela 3ne-diča ta Alojzija Orosa v»Kolizejski ulici 4, I. nadstr. Franc Mandelc, hlapec, rojen leta 19U3 v Ovšišaii pri Radovljici. Ukradel je Snedlču 1 nove športno čepico, a ko je hotel pograbiti še te.ovnik. v katerem je bila ura Snedičeva, se je sosed Oroš prebudil in pregna: tatu. katerega je spoznal. Mandeljc je prodal čepico za malenkostni znesek, a Snedič trpi škodo 75 Din, Policija je Mandeljca aretirala na njegovem domu v Trnovski ulici 1. Mandeljc je tatvino priznal. — Pošten sostanovalec. Lovro Krmelj, stanujoč na Cesri na gor. železnico št 18 je imel sostanovalca Franc Kotluška, brezposelnega železorvarja, roj. 1902 v Spodnji Šiški. Ko je bil Krmelj v bolnici, nuj je pobral uslužni Kcriušek več oblačilnih predmetov in pobegnil Krmelj je tatvino pii-javil policiji, ki je te dni izsledila Kotluška in ga izročila sodišču. Dodatno k tej tatvini smo zvedeli, da je Kotlušek prišel po izvršeni tatvini maskiran h Krmelju in mu grozil z nožem, če ga bo naznanil. Od ukradenih stvari je Kotlušek nekaj zastavil v mestni zastavljalnici. Policijski detektivi so našli pri Kotlušku tudi črno krmko in nož, Maritem. — Nova nemška predrznost. V nedeljo se je nahajala v edini kamniški slovenski gostilni Pri kmečki posojilnici« večja dTUžba slovenskih mariborskih izletnikov, ki so se mirno pogovarjali in peli tudi različne narodne pesmi. Proti večeru so izletniki večinoma odšli skupno nazal proti mestu ter se spotoma ustavili še v go-stilni Lavrečič v Razpokah. Samo par, v katerih družbi so se nahajale tudi dame, jih je radi dežja ostalo še nekaj časa v Kamnici. Ko so uvideli, da dež ne jjoneha, so se odpravili tudi ti proti mestu. Šrotoma Jih je v vasi srečala neka nemčurska družba ter jih nahrulila »Schon wieder zwei Windische!« Ker je eden slovenskih izletnikov protestiral proti takemu nesramnemu ta predrznemu Izzivanju, ga je nek nemčur udaril z bokserjem po glavi, da je padel na tla v blato, nato jo je pa pobrisal. Napadeni izletniki so o tem obvestil ostale, ki so se še nahajali v omenjeni gostilni v Razpokah in se potem skupno ž njimi vrnili v Kamnico, kjer so hoteli izslediti napadalce, kar se Sim pa ni posrečilo, pač pa jih je skupilo par drugih, ki so hoteli tudi izzivati Skrajni čas bi že bil, da bi se v Kamnici, tem nemčurskem gnezdu, napravil temeljiti red. Slovenski izletniki v tem gnezdu niso nikdar vami. Izvršili so se tam že nešteti napadi na Slovence, da o izzivanjih, ki so na dnevnem redu, sploh ne govorimo. Bil bi tudi skrajni čas, da se odstavi župan VVogrtaetz, ki je glavni nemčurski poglavar, in da se očisti tudi nemškč-nacijonalna požarna bramba, ki je center vsega kamniškega nemčurstva in katere člani hodijo vsako nedeljo uniformirani po vasi, bo gostilnah in opravljajo posle nemčurske »narodne straže«. Takega divjanja v najbližji vasi naše okolice ne moremo več dalje trpeti. — Kako so Nemci pačili imena naših kraiev. Tik Maribora proti severo-zapadu se nahajata dva kraja Rošpoh in Vinergra-ben, imenu ki se nahajata tudi na zemljevidu Slovenske Matice ta ki se tudi uradno uporabljata posebno Rošpoh. Ime Rošpoh je izvedeno iz nemškega Rossbach. Vsa ta Imena so pa spakedranke. V starih časih sta nosila oba kraja lepa slovenska imena Razpoke in Vinarski dol. Komaj pozneje so Nemci iz Razfiok napravili Rosch-poch — Rossbach, iz Vinarskega dola pa Wienergraben, Čas bi torej bil, da se obema krajema vrnejo lepa slovenska imena in da se oba kraja uradno prekrstita zopet v Razpoke in v Vinarski dol. Nemških spake-drank in iz teh izvedenih slovenskih nestvorov nam ni prav nič treba! — Radi osnovanja radiokluba v Mariboru imajo interesenti v četrtek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu sestanek, na katerem bo kratko predavanje o radiju v obče, nakar se bo sklepalo o nadaljnjem delovanju. — O zdravstvenem stanju mariborskega mestnega okoliša je izdal mestni fizikat za dobo od 6. do 12. t. m. nastopno poročilo: škrlatinka 3 novi slučaji; ošpice: prejšnji 4; šen: 1 ozdravel 1. — Zbirka za westfalske Slovence. Uspeh zbirke, ki se je v okrilju Jugos'Oven-ske Matice priredila za westfalske Slovence, znaša 4285 Din. — Umetniška razstava ljubljanskega »Kluba mladih« se otvorl v sredo 16, t. m. ob 10. uri dopoldne v kazinski dvorani. — Umrl Je v torek zjutraj v Studencih pri Mariboru nadrevident tukajšnje železniške delavnice g. Alojzij Sonne v starosti 38 let. N. v m. p.! — Ogenj. V trgovini z barvami in fir-nežem v Gosposki ulici št. 23 Je v torek okrog 6. ure zjutraj pričela goreti neka miza, ki je bila prepojena s fimežem. Vzrok požara ni znan. Ogenj so še pravočasno opazili mimoidoči ter obvestili požarno hrambo. ki ga ie pogasila, ne da bi nastala kaka posebna škoda. — Dva samomora. Dne 9. L m. se je v Bogojini obesil komaj 15 letni kmetski fant Lud. Vogrin, ki je bil brez staršev in sam na posestvu s svojo staro materjo in bratom. Vzrok samomora ni znan. Dan j»zne-je, 10. t. m. se je obesil pa 45 letni sodnij-ski uradnik Martin Krajšek v Murski Soboti, ker ga je zapustila žena, s katero je več let živel. — Tatvina. Svojemu tovarišu Korošcu je neki Ronko ukradel hranilno knjižico, glasečo na 1000 Din. Denar je dvignil in zapil. Izročen je bil sodišču. — Nova knjiga dr. Pivka. Pod naslovom »Vulkanska tla« izide v četrtek tretja knjiga dr. Ljudevita Rlvka Iz ciklusa »Car-zano«. / , ________________________________ Jackie Coogan 8 letni ljubljenec Amerike in Evrope „DADDY“ nastopa od nedelje 13. do srede 16. t m. v krasni in zanimivi drami v ii,,Muski tof. Predstave ob: V911„ 3., 7.5., 6., 7<8. in 9. uri. Gospodarstvo. SLAVENSKA BANKA D. D. ZAGREB. Dne 12. t. m. se je vršila plenarna seja uravnega sveta tega zavoda, na kateri so bili predloženi zaključni računi za leto 1923. Iz računa bilance je razviden znatni napredek v vseh vrstah poslovanja. Vseukupna aktiva banke so narasla za 150,000.000 Din ter iznašajo z dnem 31. decembrom 1923 457,860.376 Din 42 para napram 306,126.072 Din 88 para v tetu 1922. Posebno znaten porast izkazuje zaloga lastnih bančnih efektov, kar je pripisovati sodelovanju banke pri povišanju glavnice »Trboveljske pre-mogokopne družbe«. Izredno povoljen je tudi porast vložkov, ki so navzlic splošne denarne krize od 127,856.827 Din 24 para porasli na 206,948.255 Din 18 para torej izkazujejo porast od 89,091.427 Din 94 para. V bilanci izkazani čisti dobiček za leto 1923 iznaša 6,463.508. Din 9 p. napram 4,296.013 Din 40 para v letu 1922 in bo na občnem zboru delničarjev, ki je sklican za 28. t. m., stavljen predlog, da se za minulo leto Izplača dividenda od 9% t. j. 9 Din od delnice. Z ozirom na dogovor, ki je bil sklenjen z zavodom Banque des Pays de 1’Europe Centrale v Parizu, bo upravni svet predlagal občnemu zboru izpremembo pravil v zmislu jx>višanja delniške glavnice in se bodo obenem izvršile volitve zastop- nikov francoske skupine v upravni svet la nadzorstvo. ' TRŽNA POROČILA. Žito. Novi Sad, 14. aprila. Pšenica 320 do 325, koruza 225—240, fižol, beli 625, moka »0« 495-500, »5« 445-450, »6« 320. Trst, 14. aprila. (V lirah) Meso, goveje 8.40—13.20, telečje 8—18, svinjina 12 do 13.20, prekajena 14—16, svinjska mast 9.20—10.40. slanina 8.80—10.40 za kg. Mleko 1.40—1,70 za liter, jajca 0.50—0.60 komad, maslo 20—26 za kg, bela moka 1.60 .do 2.10, koruzna 1.20—1.40, fižol 2.40-4.40 krompir 0.60—0.75, kislo zelje 1.80—2.20, kisla repa 1—1.80, sladkor 620—6.80. X Odkup tobaka od producentov bo končan sredi meseca maja. Odkup se vrši sedaj še v Srbiji in južni Srbiji. Slednja j« dala največ tobaka, ki je tudi prav dobre kakovosti. Računajo, da bo odkupila država v celoti od lanskoletne kampanje 18—19 milijonov kg tobaka. Gojenje tobaka pa se bo v naši državi še povečalo, ker namerava uprava monopolov jmslatl v vse kraje, kjer se goji tobak, posebne komisije strokovnjakov, da s predavanji pouče producente o najuspešnejšem načinu gojenja te industrijske rastline. Sokolstvo. — Svečana vzidava spominskih kamnov Sokola I. na Taboru v Ljubljani, ki bo v zvezi z velikimi prireditvami na bln-koštno soboto, nedeljo in pondeljek, se v podrobnostih pripravlja. Prireditveni načrt je že izdelan In posamezni odseki slavnostnega odbora so zaposleni z delom za izvedbo vseh točk programa. Slavnost se otvorl s prireditvijo v opernem gledališču. Na sporedu so telovadni nastopi, solospevi prvih opernih moči, nagovor in vprizoritev tretjega dejanja opere »Gosposvetski sen«, ki bo posebno inscenirano z novo zaokroženo godbo za gleda’iški orkester. Bin-koštna nedelja je določena za društveni sokolski dan. Dopoldan bodo skušnje, popoldan pa javna telovadba z zaključno sliko »poklonitev društvenim dobrotvorom in sokolska zaprisega«; zvečer sledi ljudska zabavna prireditev. Binkoštni pondeljek *e dan vzidave spominskih kamnov ta dan gostov. .Zjutraj se bodo vršide telovadne skušnje, ob pol II. uri svečana vzidava kamnov, pozdravi gostov, ob pol 12. uri sledi spre- vod Sokolstva in naprednih kulturnih udru-ženj. Popoldne pa bo javna telovadba go stov, vojaštva, župe Ljubljana I. ta Sokola I.; zaključek tvdH dramatsko dejanje t hvalospevom naši narodni misli pod vodstvom glavnega režiserja Narodnega gledal šča br. šesta. Slavnostna prireditev se zaključi v pondeljek zvečer z ljudsko zabavo na Taboru s posebnim večernim sporedom. Župa Ljubljana I. Je sk'enlla na svo jem občnem zboru sodelovanje; pomoč drugih društev ta žup je dobrodošla. Župe oz društva, ki hočejo sodelovati, naj pravočasno to javijo v smislu navodil telovad-nostrokovnega odseka v društvenem vestniku »Naš Sokolski dom«. Id so ga dobila vsa društva po pošti. — Ob 16 letnici obstoja Sokolskega društva v Sv. Križu pri Kostanjevici se istotam vrši dne 3. avgusta t. 1. okrožni zlet posavskega okrožja zagrebške župe. Vsa sosedna društva se opozarjajo na ta dan, ter naj ne prirejajo nobenih društvenih prireditev, temveč se okrožnega zleta mnogoštevilno udeleže. Prekmurje. — Po tisoč letih. Meseca maja bo imel novi prekmurski katoliški administrator, mariborski knezoškof v Prekmurju birmo, ki se v prekmurskih farah že deset let ni vršila. Zanimivo bo, da bo ob tej priliki po tisoč ta več letih to naše ozemlje prvič zopet imelo priliko pozdraviti v svoji sredini slovenskega škofa. Ta znamenit dogodek bodo prekmurski katoličani tudi proslavili na dostojen način in se že sedaj vrše velike priprave. Ravno tako bo zanimivo tudi to, da bodo prišli k birmi tudi mladeniči in dekleta, ki imajo že preko 20 let. Fintje, ki se nahajajo pri vojakih, bodo dobili dopust, da se lahko udeleže birme. — Vpliv novega škoia na prekmursko duhovščino. Svoječasno smo ob imenovanju mariborskega knezoškofa dr. Karlina za katoliškega administratorja za Prekmurje izrazili želfo, da bi ta napravil red med našim večinoma madžaronsklm duhovništvom, ki še vedno hrepeni po Madžarih in Madžarski ter po Habsburžanih. Naše želje se v ce'oti v tako, kratkem času seveda niso mogle izvesti, vendar pa se vpliv novega slovenskega dušnega nadpastlrja že prav ugodno čuti. Madžarska duhovščina je postala tiha iu si ne upa več izzivati. Vidi se, da g. knezoškof dr. Karlin ne trpi hujskanja proti našemu narodu ta naši državi. Celje. — VD. carinska konierenca se vrši v sredo 16. t. m. ob 20. uri v prostorih Javne skladiščne in prevozne družbe na Savinjskem nabrežju. — Mestni magistrat celjski je izdal razglas, v katerem se priporoča prebivalstvu. da se naj v ponočnem času ne poslužuje poljskih poti, ki vodijo mimo smod-nišnic in drugih vojaških objektov, zastraženih po vojaških stražah. Ako pa je raba teh poti neizogibna, naj se prebivalstvo ne protivi stražam ter takoj obstane .na njihov ukaz. Straže bdo v svrho propusta takoj pozvale komandante. Vsako drugačno vedenje bi bilo opasno in bi posledice moral vsak sam nositi. — Pri Izprazujevanju greznice v gostilni »Gsund« v Gosposki ulici so našli delavci mrtvo dete, katero Je moralo notri ležati Že kaka dva meseca. Mater so izsledili ta jo zaprli. Šport. — Velikonočne nogometne tekme > Ljubljani. Na Velikonočne praznike gostuje v Ljubljani T. u. SV. Mtinchen v. 1860. Gostovanje graškega »Sturma« na Veliko soboto vsled odpovedi Gradčanov odpade Vkljub temu ostane med Ilirijo in Hermesom pri prvotnem dogovoru teT Igra prott Monakovčanom prvi dan Hermes ln v pon-deliek Ilirija. Namesto izpadle tekme s Stur. mom se vrši na Veliko soboto prvenstvena tekma Ilirija : Jadran. — S. K. Slovan 'obvešča člane nogometne sekcije, da se vrše nogometni treningi za I. moštvo In rezervo vsak petek od 17. ure naprej na igrišču S. K. Ilirije. Prvi trening Je torej v petek dne 18. t. m. Udeležba dolžnost — Kapitan I. Šah. Urejuje M. Kragelj, podpreds. »Lj. šah. ki«. Njujor^ki turnir. 11. pablanca-Yates (po 28. potezi) ln Aljehin Marshall po 31. potezi. Partija Bogoljubov Janowski je bila po 75. potezi preklnlene Tartakower je bU prost Zmaga dr. Laskerja Je » tem zarini rana. Stanje po 20. kolu. 19. kolo. Dr. Emanuel Lasker premaga Ed. Laskerja, Capablanca dobi proti Tarta-kowerju, Aljehin proti Janovskemu in Ya-tes proti Rčtiju. Partija Marshall-Maroczy Je končala remis. Bogoljubov je bil prost 20. kolo. Dr. Lasker zmaga MaroczyJa v 60. potezah, Edvard Lasker dobi proti Rčtiju v 36. potezah, remis sta bili igri Ca- Stanje po 20. kolu: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Stanje po 20 kolu 1 Aljehin 11 V, v, 1 v, v, V, v, 0 1 11 V, 2 Bogoljubov v, 111! 1 0 0 0 i 1 8 V, 3 Capablanca V, ni 1 1 1 1 V, i V, 127, 4 Janowsky 0 lili! 0 1 0 0 0 47, 5 Ed. Lasker v, 0 0 1111 0 0 l/, 1 1 0 6 6 Em. Lasker Dr. v, 1 0 i 1 li 1 1 1 14 7 Mar6czy v, 0 0 1 0 lili v, v, v, 8 8 Marshall % 1 V, 1 V, v, 1 0 10 9 R6ti 1 1 0 0 v, 0 llllli: 1 0 97, 10 Tartakower Dr. 0 1 0 V, 1 0 lili 0 77, 11 Yates 0 0 v, 1 1 0 1 1 w 7 Celo svojo družino oblečete na obroke nalboljie v trgovini O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trs 5. Moška, damska in otroška konfekcija, INO TIVOLI- predstava aprila. Sbran 4r'i NAHODNT dSL^tK«, n5. «prna 1924. Stev. 91/ *. *8v ^ «c* ^ «**«&■ "! Pot iz Berna do Moskve V švicarskem narodnem svc-tu je nedavno vložil socialistični poslanec Huber Interpelacijo. ki zahteva obnovitev diplo-matičnih in trgovskih od no šal e v s sovjetsko Rusijo. 0 tem je švicarski narodni svet razpravljal že pred dvemi leti in Švica je tedaj zavzela tedanjemu času primerno stališče. Tudi takrat je vložil isti Huber slično interpelacijo. Razprava o njej se je vršila v razdobju med genovsko in haaško kon-iersnco, torej v času, ko je obstojala velika verjetnost, da bodo evropske države nastopale v vprašanju stikov s sovjetsko Rusijo solidarno. Sicer se je že tedaj pribli-#ala Rusiji Nemčija s sklenitvijo rapallske pogodbe in spoznati je bilo taktiko ruskih državnih voditeljev, ki so skušali dobiti največje koristi po geslu »divide et impe-ra«. Nemogoče pa je bilo predvideti tako atomizacijo mednarodne solidarnosti, ki se ie pokazala v vsej svoji luči posebno v zadnjih mesecih. Po Macdonaldu in Mussoliniju ubrana pot, na kateri Jima sledijo še druge države, je spravila Švico v docela nov po-ložaj. Ta položaj pa je za Svioo n raznih vzrokov posebno kompliciran, in kočljiv.^ Ni treba posebej naglasiti velike Koristi, ki bi jih imele posebno male države od enotne fronte napram Rusiji. Tega se gotovo zavedajo tudi države Male antante, ki so vsaj dosedaj nastopale v tem vprašanju solidarno. Sicer pa je njegovo, koliko časa more ta solidarnost trajati, ako pomislimo na razdor med Rusijo in Romunijo. Male države namreč ne morejo vreči pri pogajanjih z Rusijo na tehtnico političnih uteži, s katerimi razpolagajo velesile. Tudi gospodarsko prihajajo za Rusijo v poštev šele v drugi vrsti. Odškodninskega vprašanja velesil nž more Rusija kratkomalo ignorirati, toda njeno stališče napram državam drugega reda je zelo problematično. Švica mora biti torej po mnenju švicarskih politikov previdna. Nevarnost njene izolacije pa ne leži samo v ruskem zbližanju drugih držav, marveč tudi v dogodkih, ki so se odigrali pred enim letom in povzročili prelom švi-carsko-ruskili odnošajev. Vsem je še v spornimi umor ruskega zastopnika Vorovskega. Morilec Conradi in sokrivec Palunin sta bila od švicarskega sodišča oproščena. V Rusiji je završal val ogorčenja in v Bern so bile poslane protestne note. Ruski državniki so napovedali Švici gospodarski bojkot, zanje Švica »ne obstoja«. Taka je bila končna sodba ruskih državnikov nad švicarskim narodom za zločin,, ki sta ga izvršila dva nasprotnika ruskega boljševizma. S tem so zašli rusko-švicarski odnošaji v slepo ulico. »Neobstoj« Švice za Rusijo zaenkrat še ni škodoval Švici. Skepsa, s katero so gledali švicarski poslovni krogi pred par leti na izglede na dobiček, ki bi ga imeli od trgovskih zvez, še vedno obstoja. Po mnenju gospodarskih strokovnjakov je švicarsko narodno gospodarstvo in državno gospo« darstvo prešibko, da bi prevzelo nase ri-ziko, s katerim je zvezano udejstvovanje tu- jega kapitala v Rusi!i, morda še za nekaj let. Teda kljub pomanjkanju »misli na profit«, o katerem često govore švicarski, kakor tudi drugi komunisti, ki zagovarjajo zbližanje z Rusijo, se v nekaterih švicarskih krogih razpravlja o potrebi odstranitve stagnacije, ki je nastopila v medsebojnih ottno-šajih. Merodajno za te kroge je, da postaja to vprašanje z vrinjevanjem Prusije v državno skupnost abnormalno. Švici je s tem onemogočena udeležba na razvoju, ki je že pred vojno omogočil obstoj marsikateremu švicarskemu državljanu. V švicarskih trgovskih in industrijskih krogih sicer zelo pesimistično gledajo na uspešno udejstvovanje ruske trgovinske misije v Moskvi, vendar pa priznavajo, da bi vršila taka misija hvaležno nalogo že s tem, da bi kontrolirala razne vesti, ki često’ povzročajo v švicarski javnosti očitek vladi, da se ne briga za Rusijo, ki je za Švico eminentnega gospodarskega pomena. Kakor razvidno, so torej Švicarji vse drugačni inotrilci razmer in previdni pri svoji odločitvi. Iz tega sledi, da je pot ii Berna do Moskve še precej dolga. Kar Vi hofeie to je E!zaf:uid, To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljk Din 28-—. Lekarnar Eug. Keller, Stubi-a Donja, Kizatrsr 357. Hrvatska. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. fienry Murger 91 La Boheme. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Ko je šel Rudolf domov skozi vas Chatillon, je srečal na trgu p.ed cerkvijo krst, pri katerem je spoznal enega svojih prijateljev, ki je bil z neko operno pevko boter. * »Kaj vraga delate tu?« je vprašal prijatelj, zelo presenečen, da vidi Rudolfa v tej vasi. Pesnik mu je povedal, kaj se mu je dogodilo, Mladega moža, ki je poznal Mimi, je to pripovedovanje zelo razžalostilo, segel je v žep in potegnil iz njega zavitek bonbonov in ga dal Rudolfu. »Dajte to ubogi gospodični Mimi in recite ji, da jo bom obiskal!« »Pa pridite hitro, če hočete še pravočasno dospeti!« mu je rekel Rudolf in se ločil od njega. Ko je prišel Rudolf v bolnico, mu je Mimi, ki se ni mogla niti ganiti, s pogledom skočila okoli vratu. »Oh, tu so moje cvetlice!« je vzkliknila z nasmehom izpolnjene želje. Rudolf ji je pripovedoval, kako je romal po onih krajih, ki so bili raj njune ljubezni. »Ljube cvetke!« je rekla uboga deklica, polju-bujoč vijolice. Tudi bonboni so jo zelo osrečili. »Torej me niso popolnoma pozabili! Kako ste dobri, vi mladi ljudje! O, kako ljubim vse svoje prijatelje!« je rekla Rudolfu. To svidenje je bilo skoraj veselo. Za Rudolfom sta prišla tudi Schaunard in Colline. Priti so mo- rali strežniki, da so jih spravili ven, kajti bili so že prekoračili uro poseta. »Zbogom!« je rekla Mimi, »na svidenje v četrtek, pa zagotovo pridite zgodaj!« Ko je prišel Rudolf drugega dne zvečer domov, je dobil pismo od nekega medicinca, asistenta v bolnici, ki mu je bil priporočil bolnega dekleta. Pismo je vsebovalo samo te besede: Dragi prijatelj, zelo žalostno novico imam za vas: štev. 8 je umrla. Ko sem šel davi i>o sobi, sem našel posteljo prazno. Rudolf se je zgrudil na stol in ni potočil niti solze. Ko je prišel Marcel zvečer domov, je našel svojega prijatelja v isti topi pozi; s kretnjo mu je pesnik pokazal pismo. -Ubogo dekle!« je rekel Marcel. ■ »Čudno,« je dejal Rudolf, »nič ne čutim. Mari je moja ljubezen umrla, ko sem izvedel, da mora Mimi umreti?« »Kdo ve?« je zagodrnjal slikar. Smrt gospodične Mimi je povzročila veliko žalost v ciganskem krožku. Čez osem dni je Rudolf srečal na cesti asistenta, ki mu je bil naznanil smrt njegove ijubice. »Dragi Rudolf,« je rekel ta in tekel pesniku naproti, »oprostite mi bolečino, ki sem vam jo prizadel s svojo nepremišljenostjo!« »Kaj hočete s tem reči?« je začudeno dejal Rudolf. »Kaj,« je odvrnil zdravnik, »ne veste, ali je niste Še videli?« »Koga?« je vzkliknil Rudolf. »Njo, Mimi.« »Kaj?« je rekel pesnik ki je čisto prebledel. »Zmotil sem se. Ko sem vam pisal ono strašno novico, sem bil žrtev zmote; poslušajte kako! Dva dni me ni bilo v bolnišnici. Ko sem se vrnil in delal visite, sem našel posteljo naše ženske prazno. Vprašal sem sestro, kje je bolnica, in ona mi je odgovorila, da je umrla ponoči. Poslušajte, kaj se je zgodilo! Za časa moje odsotnosti je bila Mimi premenila sobo in posteljo. Na štev. 8, ki jo je bila ostavila, so bili deli drugo žensko, ki je še tisti dan umrla. To vam pojasni zmoto, v katero sem pal. Drugi dan potem, ko sem vam bil pisal, sem našel Mimi v sosednji sobi. Radi vaše odsotnosti je bila prišla v strašno stanje; dala mi ie za vas pismo. Še isti trenutek sem ga nesel v vašo hišo.« »Ah, moj Bog!« je vzkliknil Rudolf, »odkar sem mislil, da je Mimi mrtva, se nisem več vrnil v svoje stanovanje. Spal sem zdaj tu zdaj tam pri svojih prijateljih. Mimi živi! O moj Bog! Kaj mora misliti o moji odsotnosti? Ubogo dekle! ubogo dekle! Kako ji gre? Kdaj ste jo videli?« »Predvčerajšnjim zjutraj, bilo ji ni niti boljše niti slabše; je zelo nemirna in misli, da ste bolni.« »Peljite me takoj v Pitič,« je rekel Rudolf, »da jo vidim!« »Počakaje me trenutek,« je rekel asistent, ko sta prišla do vrat bolnice, »grem prosit ravnatelja dovoljenja, da smete vstopiti!« Rudolf je čakal četrt ure v veži. Ko je prišel asistent k njemu, ga je prijel za roko in mu rekel samo te besede: »Dragi prijatelj, mislite si, da je bilo pismo, ki sem vam ga pisal pred osmimi dnevi, resnično!« »Kaj!« je rekel Rudolf in se naslonil na steber. »Mimi...« »Davi ob štirih.« s rM »Peljite me v mrtvašnico,« je rekel Rudolfi »da jo vidim!« j||j »Ni je več tam,« je rekel zdravnik. 1° P°^aza, je pesniku velik voz, ki je stal na dvorišču pre poslopjem na katerem je bilo napisano: Mrtva nica, ter pristavil: »Tam je.« i!: Res ^e bil to voz, na katerem vozijo v skupeD grob mrliče, ki jih ni niliče zahteval. »Zbogom,« je rekel Rudolf zdravniku. »Ali hočete, da vas spremim?, je vprašal ta. »Ne,« je dejal Rudolf odhajaje. »Čutim P°* trebo, biti sam.« Najprimernejši velikonočni pirh za mladino so It katere so izšle v ..Splošni knjižnici'1 zvezek 7. Cena: broš. Din 12‘—, vez Din 17’—. Lilijana, Marijin trs štev. L.N.TOISTOJ: I sonata v prevodu Frana Poga2fl*W jo izšla kot zvezek *. »Splošne knjižnice"* Cena broš. Din 14*—*» vez. > 20*—"* imu lii« Ljubljana, Marijin trg 8. A». •. k * • ».-m; * •; •; m * * A • * •; »I •; »I Ul TO, Zastonj Vam blaga za obleko in perilo nikdo ne da, toda po izredno nizki ceni tvrdki ga dobite pri št »Danka Malzeli & Raišelf, Ljubljana, Turjaški trs 1 (bivša Preskrbovalnica) Velika zaloga najrazličnejšega manufaktur-nega in galanterijskega blaga ter usnja vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Krojači in preprodajalci poseben popust. K 1 €€ C M t c c €0t ttccccc Oblastveno dovoljena popoliM2prodaja naiega oddelka za pletenine, trikotažo In perilo: Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi še večje množine razližnega blaga kakor; jjjO perilo, bluze, predpasniki, nogavice in _ , triko perilo, svitorji, srajce, ovratniki. Zli GOSDOtie naramnico' nogavice, rokavice, gamaše “ " in dokoienice. 7tl nfaflkD ln dojenčke perilo, osobito znamke „Te-lill UllUnij tra“, pat. nogavice, sviterji, žepiče idr. Brisaže, razliSna galanterija in kosmetika. Vse to blago prodajamo pod trtnimi cenami samo dotlei, dokler trala zaloga. 1 y E. Shaberne, Ljubljana j Mestni trg 10. •• FRilliG CERRR, družba z o. z. v Domžalah ppi Lubljani tovarna slamnikov in klobukov zaloga v Celju, Gosposka ul. i. Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. na dvor. Kovačevič &Tršan. ■a atom m tiMliRi Hilli) motoFjes, svetilnih teles, gradnje elektrarn, instalacije elektrotehnično podjetje Leopold Tratnik, Ljubljana Na drobno! Sv. Petra cesta št. 25. Ms tlctltlo! MALI OGLASI Cena oglasom do 20 *>ssed Din 5'—; vsaka nadalina beseda 2!» para z dsviflno vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih i od 5000—10.000 dinarjev se išže pioti dobri garanciji. Ponudbe * navedbo plačilnih pogojev in obresti se prosi na upravo lista pod „Jam£evina ‘. 2000 dinaijev posojila, katero bi vračal v mesečnih obrokih. Ponudbe z označbo obresti pod „Nujno potrebno" na upravo lista. skoro popolnoma nov se ceno proda Naslov v upravi lista. i lita poučuje nemščino, francoščino In klavir po nizki eeni. Mostov v upravi lista. Želi vstopiti v kal;o trgovino gospodična v starosti IS. let Kairaje gre It tun izven Ljubljane, kjer bi Imela popolno oskrbo Ponu4be pod »Marljiva« ua upravo lista.________________ Mi [vsilite kakor prave: krisanteme, vrtnice, nageljčki v vseh barvah, lilije itd. za cerkev, salon in vence izdeluje po naročilu in nizki ceni Josiplna Špan, učiteljeva soproga, Slovenska Bistrica. Fotnafii aparat. 9X12 na prodaj. Naslov: Sp. Šiška. Celovška cesta 13. staro zlato, briljante ter plačam naj višje cene. — Ponudbe na upravo lista pod „Z!ato“, Tpioa z mešanim blagom na deželi se odda radi bolesni v najem ali se sprejme Po- družabnik nudae pod „Trgovlna‘, na upr. lista. tričetrtinske, stare več let, dobrp zveneče, na prodaj. Naslov v upravi lista. se z inteligentnim, mladim gospodom istotaka gospodična v svrho skupnih izletov na planine. Ponudbe na upr. 1. pod: „Ljubi-teljica narave". lie krniti! krompirja, fižola se kupi po dnevni ceni. Ponudbe na upravo lista pod »Zdravo blago«. Me razglednica za Veliko noč priporoča Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg št. 8. Za majski izlet po Dalmaciji išče gospod družabnika ali družabnico. Samo taki veselega značaja naj se javijo pod „Vsak na svoj račun*' na upravo lista. V moderni r O površniki # po zelo nizkih cenah v oblačilni industriji A. Kunc, Ljubljana Gosposka ulica štev. 7. oo: o A :S8 Ma se tvornica suhomesnate robe na prometnem kraju Slavonije v centruinu za nakupovanje živin. Naslov povo uprava listn. iz pravega koprivčevega leaa razne vrste ima v zalogi tovarna bičevnikov. A. Novak, Brezovica pri Ljubljani. t molki in 1 damsko, dobro obranjonih »e prod*. Naslov v opravi Usta. lika Kolo znamke „Adler‘‘ skoraj novo, se ligodne proda, na ogled In cena pri Matija Knapič, posestnik. Stražiiže £2. v>ri Kranju. v Hrastniku ob S. se priporoča za vse k tej obrti spadajoča dela po najnižji ceni. Karol Teržen, kleparski mojster. Posestvo oa prodaj v lepem kraju na Dolenjskem. Posestvoobstojiiznjiv, travnikov in gozdov, obsegajoče 85 mernikov posestve. Redi se do 10 glav živine ter 6 — 8 prašičev. Poizve se pri Leopoldu Barle na Gor. Podborstvu, p. Vel. Loka MAski stroj z vsO opremo, en Harmonij, ter en Auto-voz sd ugodn9 proda. Ne ogled in cena pri gosp. MILKA ROGELJ, sodovičarsko Kadeče pri Zid. mostu. dobro ohranjeno, se proda po ugodni teni. — Ponudbe na uoravo Usta pod šifro „Kolo“. Mirti pozor l ■ Prooam dva popolnoma nova prekaj stroja, znamka »Wolf« in »Blltz« na električni pogon, zraven ie nerabljen nov motor. Josip Križnar, mesar in preka-jsvalec, Stražili« pri Kranju. k)e se najbolje kupi, ie brez dvoma znano. „PH Nizki ceni“ Igu Žargi, Ljubljana SV. Petra cesta 3. Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje, velika izbira nogavic in raznih površnih ženskih voln. jopic ter razno moško, damsko in otročje perilo in svilene samo-veznic itd. n Najokusnejše darilo za Veliko noč so brez dvoma Tagorjeve pesnitve »VRTNAR Izšle so v lični luksuzni izdaji, usnj© z zlato obrezo, in stanejo izjemoma samo Din 50 —. ZVEZNA KNJIGARNA Ljubljana, Marijin trg 8. oo- ETI lfliBci družba za elektrift^ »CLIlM industrijo d. z o. * Gradi električne centrale In naprave. — Ve®1 zaloga motorjev In električnega materliala-Cene izredno nizke. — Postrežba toft8. Na željo poset Inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 8J' Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. :: : i mODNI SALON m. SEDEJ-STRNAD Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3 priporoča < francoske in dunajske modele O Prvovrstno domače delo! — Solidne cenel