Le'.o Y111., štev. 86. Celje, četriek 5« avgusia 1926. Poštnina plačana v gotoBinl Izhafa v torek, četrtek fn soboto. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20'—. Posamei.ia žleviika E tišn* Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. tKra «i^^^A^^I |HH ^H^I ^^^^^ft ^^m ^^^^^^^^k ^^^^^M ^^^^H ^^^^H ^^B^l ^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^ft Uredni&tvo in upravniÖtvoc Celje Strossmayerjeva ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogtasi po tariffui Telefon int. štev. 65. Koroška slika. Pod naslovom »Sadovi nasih utra- kvističniih šol« prinaša »Koroški Slo- venec«, ki se mara tiskati na Dunaju, ker nimajo Slovenci doma svoje tiskar- ne, nastednje pisino, ki ga v celoti po- natilskujemo in ki glasn o priča, kaka je neniška metoda napram Slovencem. Na papirjiu ponujajo vse, v resnici pa ne dajo ničesar. Mi pa kričimo v listili in se dela- mo haide, v resnici, v živijenjiu pa de- lajo malosteviilni Nemci m renega.ti ter »nenadomestljiviii« nemški priseljenci med na.mi kar hočejo. Oitajite torej do- pis »Koroškega Slovenca«: »Dobift smo v roke pismo, ki tako lepo kaie, kako slabi so uspehi našihi utrakvističnih šol, o katerih trobi'jo na- ši Nemci med svet, da so najpriklad- nejše za na,s. Pismo se glasi dobesedno takole: »Poster Freund. Ich amfaii'ge mei- ne Schreiben' Grüse ich dier Recht herzlich. Ich gib dir zu vbsen (Jas hab ich deine Karte dankend erhalten. Pe- ster Freund. Pridragi Berjado Bro- simde boschli mi dua Liiedra Brinouza ba no Liedro černizouza nej koschta garhoce da born jas sa Drebuch bolejn je imef brosem de boschli mi gagor sua. gauorila brosimde da Reidingo mi zu boschli jas di born hiidro Narje paslal. Das wa« Gesprochen haben das wirst schon wiesen. Ich läse die din dindlan, te sale daJdete bosdra.viti. Ich sclise meine schreiben mit fiten Herzlichen Grüsen und iich läse dich die Saubere Dirndlan schön grüssen! Podpiß. Omeiuiimo se, da so nekatere v pis- mu nemške in latilmske (slovenske) čr- ke med seboj pomešane. Kdor here tako pismo, mora pač tudii »Drebuch bolejne« dobiti od sa- mega smeiha. ko bi s-tvar na drugi stra- ni ne biJa tako žalostna. Fant sam na sebi ne moTe nič za to, da se v šoli ni naučil ni:ti za si-to nenisko ne slovensko pravitao piksati in se v taküi jeziikih pravilno izražati, kri'va je tega neum- na uredba šol, ki materni sloven&ki je- zik pri pouku zanemarja, zacne pre- zgodiaj s poukom neinščino in tega po- uka ne na.slanja na niaterni jezik. Zato zope.t dvigamo svoje glasove in vnoviič zahtevamo: preuredite seda- nje sole tako. da bo ucni jezik prva trL leta slovemski in poncujite sfoveniski je- zik pol eg iiiem.sci.ne tudi v drugiih šol- skih letih, pa bodo uspehi drugačni!« To je žalostna slika stanja našega naroda na Koroskem. Politika p SPOR Z BOLGARIJO. Polo- žaj glede konflikta z Bolgari'jio se ni v nicemer bistveno iizpremenil. Zunanji miini.ster dr. Ninčic se še naJiaja na Blediu. Naibližja okolica zunanjega mi'- nistrstva pa prav tako kakor šef vz- tra.jno mol'ci in ni mogoč« iizvedeti no- benili podroJjnosti o stanju našega kon- fli'kta z Bolgariijo. Izza kuliis se i'zve sanio toliko, da notranji mimiister Ma- ksianovic z veliko rezervo spremlja, ne- kaiteri celo pravijo, da bojkotira, poli- ticno akcijo dr. Ninčiiča proti Bolgari- jil To je ba.je nekako masce^'anje, ker dr. Nincic svoje dni ni hotel odobriti iikrepov, ki jih je za ureditev razmer v Macedoni'jd predi'agal minksler Ma- ksim ovič. — Osebne zade\iice raznih miinis'trov dolocajo zunanjo pol'itiko v Jugoslaviji! p RADIČ IN BOLGARI. V nedeljo popoldne se je vršilo v Vinici pri Va- raidinu razmeroma sLabo obiskano ra~ diöevsko zborova.nje, na katerem je go- voril St. Rad'i.c. V prvi vrsti se je bavil z makedonykiin vprašanem. Bolgarom je postal svarilo, v katerem pravi, da naj ne delajo napačniii računov s Hr- vati. Hrvatje niso zaman zvezani s Sr- bi s krvnLmi in dusevn-iinri vezmi. Mi ne bomo nie storiili v zvezi z Bolgari, ne "da bi bili z nami tudi Srbii«, je re~ kel. — Radic je dalje kritrziral sedainje bolgarske razmere iji jih priimerjal s Srbijo za casa dimastije Obrenovicev. Bavil se je tudi z makod-on-stvujuščiimii im deja.r, da inscenira bolgarske na.pa- dc na naše ozemlje neka sosediija vo- lesila. Naša vlada je dolžna, na iia- pravi red, vendar pa je vojna iizklju- čena. Le ako bolgarska vlada nima m<>- či, da bi napravila red, bo morala pre- vzeti Jugosfavija to nalogo. Radič se je vim il k odnosom med Hrvati in Bolg^ ri in iizjavil, da se HSS ne da laJiko- miselno pridobiti za fronto proti Sr- bom. kakor mi^lKjo v Sofiji. p KRIŽE.V POT NAŠIH V ITA- LI.TI. TrzaÄki prefekt je v torek razpu- stil stanovsko društ/vo jugoslovenskih uci'teljev v Italig'ii »Učitefjisko zvezo« in. vse njene podružnice na deželi. V svo- jem dekretu naiglaša, da jugoslmTenska strokovna organizaeija v kraljevini Italiji radi novega faši/stovskega sindii- kalnega zakona nima nikakega razlo- ga za obstoj. S tem odlokom pada zo- pet ena izmed verikiJi slovenskih orga- nizacij v Julijski Krajini, z njo pa tudi vse one kuliturne naprave, ki jih je bilo ustvarilo jugoslovensko učileljistvo v Julijiski, Krajini, v prvem red'u pa zna- ni pevski zbor »Učiteljske zveze« in stanovsko glasilo »Uciteftski list«. Zve- za slovanskih učileljskih društev je bi- la ustanovljena leta 1920. Njen eilj je biJo vaTovanj« in posipeševanje intere- sov slovanskega učitef.jistva, hkrati pa tudi skrh za cimi večjio kuliturn,o povz- diigo jugoslovenskega učUeljstva v Ju- lijski Krajiaii. Z Učileljisko zvezo so razpu«cena vsa učiteljska društva. p ATENTAT NA PRIMA flLb^,l VERA. Ko se je v nedeljo span ski dik- tator Priano de Rivera v zaprtem avto- mobilu vozil v Barcefoni proti postaji. da odpotuje v Madrid, je neka oseba priistopila k a.vtoinobiln ter vrgla proti generalu Primu de Rirseri ostro boda- lo. Bodalo je zgrešilo svoj eilj ter se vpicii'o v blazina General Primo de Ri- vera je iizstopil za hip iz avtomobila ter si ogledal bodalo. Nato je med burni- mi ovaeijami obcin.stva od&el na kolo- d'N'or, odkoder je odpotoval v Madrid. Atenüitorja je na to povozil avto, v ka- terem so se nahajali posieijski organi, ki so se vozili tik za avtom generala Primo de RLvera. Avto je strl atenta- torj'U nogo. Atentator je star 34 let in doma iz okolice Barcelone. Imenuje se Doaningo Torent in je znan anarhist, ki je bid opetovano kaznovan radi upor- nosti. p VERSKI BOJ V MEHIKI. Po po.slednjiih poročilih iz Mehüke je goto- vo, da je izbruhnila dolgotrajna borba med cerkvijo in državo, ki mora kon6- no dovesti do r&zjasniitve razmer ja Me- hike z Va.tikanom. Katolißka cerkev,je biJa edina gospodairica do sredi prejš- ngega s-toletja v Mehiki. Vse druge verc- izpovedi in cerkve so bile prepovedane.1 Protesitantom in Židom je bii' zabra- njen nakup zemlje, v»se pogodbe so bile niične, ako kontrahent ni bil katolik. Raidi tega je Mehika izguibila Teksa.s in še prej KaMforiiijo, ki ste se pridružilii Združenim državam. Že leta 1859. je bi'la sklenjena fociitev cerkve od države, ki pa je ostala na papirju. Do leta 1910. je duhovščina obdržala svojo moč. — Lcta 1910. je privela v Mehiki socijal- na revolucija, ki je privedla kdanaš- njii osvoboditvi. Leta 1917. je narodiia skupščina izproJnenrla že pred polsto- letjem sprejeto papirnato ločitev cer- kve od drža.ve v zakon. Glasom tega za- kona so vse vere in konfesije enako- pravne. Vera je pri.vatna zadeva dr- ža.vLjana. Vsem cerkvam je prepoveda- n.o nalagati denar v industrijska pod- jetja. Samostani s*o raApuščeni, šole po- državljene. Cerkvam je prepovedano vzdrževati bolnice in hiralniice. Javna stužba božja je prepovedana izven cer- kve. Duhovniki morajo biti mehikanski državljani. Mehikanska vlada je pozva- la katoliško cerkev, da vposteva no\e razmere, kar pa je cerkev odklonila. Me-hikanska vlada je odločena T.zvajati vse posledice ter prisiliiti cerkev k pr:- znanju novega stanja. Vfada je dovoli- la 6000 židovskim rodbinam, da so se naselile v Mehükk Dovolila je enako naselitev 15.000 mohamedancem iz Si- rije. V notranjosti države živi brezšte- vilno Japoncev po svojih običajih in verskih obredih. Ves vere uživajo ena- ko zaščito držaive, ako se podrejajo prii- znaniim zakonom. Celjska krotii ka. c REDNI SESTANKI ČLANOV ORG. SDS v mestu Celju se vrše vsako sredo v mali dvorani Cefjskega doma. Začetek razprav ob pol devetih. c SESTANEK CLANOV ORG. SDS ZA CELJE-OKOLICO v cetrtek odpade. c POVZDIG TUJSilvEGA PRO- META. Pod tem nedolinim in na vl- dez cel'o prav lojalnim naslovom, prii- olx-uje celjßki nemski list obsirno pi- sino nekega nemekega profesorja iz Monakovega, ki je iz nam neznanih raizlogov bil na vožnji i:z Kočevja proti Karlovcu od žandarinerije zaslisan in prei^skan ter mu je bilo odvzeto uradno nekaj knjiig in kart. Mi smo zadnji, ki bi, branili dastikrat neznasno okorno poslovanje nažihi uradnih" organoy oES mejd, ki tujiskeinu proinetu skodujejo 9 svojim ravnanjem. Čudimo pa se, ko čitamo to drzno germansko, domišlja- vo in nadiito piismo v cerjskem nemr škem listu, kako morejo naše oblasti dopustirti, da se naše nemštvo na usta tega nemškega učenjaka sme tako kr- vavo žaljivo izražati o nasi državi in njeni upravk Našiin oblastem odgovar- jajio za te zaliütve na&i liojalni Nemci, ki imajo pač inieres za drzavne dobave, njihovo pra.vo mišljenje o državi pa je tako, kakor ga kaie to drzno, zaljwo pismo, ki je lahko mirno izsfo v st. 60. celj. ne.mžkega liisla z dtne 1. avgußta 1926. Želeli bi in priiporočamo, da si to piismo prečitajo tudi tisti JTigoslaven- ski krogi, ki knajo za naše Nemce in renega-tjf vodno le najlepse besede in ki nißo sreend, ako ne morejo vsega delaj in zaslužka spraviti rjudem v roke, ki stoje za celjskim neinzkini listom,! c REDUKCIJA DRAG1NJSKIH DOKLAD. V soboto so dobili skora.j vsi uradniki ptace za avgust. Uradnikom je bil odtegnjen dohx-eni odstotek dira- giaijcskih dokla.d. V obvestiilu o znižanju dragiinj^kiih doklad ni niikjer omenjeno, da je znLžanje sarao začasno. Vse kaie, da bodo prejemali državni uradniki znižane dragiiiijske doklade do konca letošnjega koledarskega ali pa cefo do konca proračunskega ieta. c TUDI INVALIDI SO PRIKRAJ- ŠANI. Vlada je sklenila, da odtegne invalidom 1% njihove dxzavne milošči- ne na racun podpore poplavtjenim kra- jem. Ta sklep vlade je izzval med iova- lidi in v javnosti silno mučen vtie. In- vaJiidi so prasti davkov in se morajo radi tega oprostiti tudi ostali>h dajatev. Glarviui odibor invalidnega udiruienja se bo pritožil radi krivienega vladnega sklepa pri kralju, Tudi poliiticni krogi ostro obsojiajo nepremišljeni korak vlade, ki bi mnogo bolje storila, da uki- ne raje nepotrebna miinistrstva, kakor da jemlje invafidom še tiste ostanke Usoda rož. Na vrtu, poteg grniai vrtnic, se je razcvetela suha roža. Na grmu so brsteli popki in ko so umirale bujne vrtnice, osiipavajoc se okrog siüie rože, so poganjali noivi pop- ki ter se odpirali v sveže, dišeče cvetove. Vr.stiM so se drug za drugim. in vse poletje je bii grm obsut s evetjem; ko. so umirali en.i — so se rodili drugi. Suha roža pa je živela samotno. Rano se je razcvetela in še dolgo ni mislila na smrt, dočim so njene so- sede — lepotice živele le po par dni ... Pa kakšni. so bili ti diievi-! Koliko me- tulijčkov je krožilo nad vrtnicami! Ko- liko jäh je obletavalo cebel in raznoboj- nih žuželk! Žužfjale so, sedale na nji- hove evete in srkale dišeč sok . , . Kako ve&elje je bilo to za vse! A suha roža je samo opazovala njihovo radost. Tlutila je njihov car in življenje ji je postajalo še turobnejše. Vsaktero jiutro je pozdravljala kako no- vo rojstvo in stehern večer je objokova- la kako snirt. »Da bi že kmalu bida jesen! Da bi že skoro umjrlä!« — je mislila tupatam suha roža. Mučilo jo je njeno lastno, nepo- trebno življenje. Nekoč zvečer po nevihti, ko je bil vzduh eist in Tahek, je začuitila suha roža nežen dotikljaj'. K njej se je pri- vila vrtnica. Razcvetela se je bila šele zjntraj. On nje je dehtel tak vonj, takš- na svežost in takšno zdravje, da se je suha roza za trenutek obradostila. Ta vrtnica se je sklonila k njej ter se je dotaknila s svojimi nežnimi sističi. — Draga Nesmrtnica, — je zaše- petala žalostno, skoraj jokaje, — kako bi jaz rada živela! Poglej, kako diven je vvsemir! A ti si sTečna: cvetela boS vse polotje. nikoli ne has ovenela, jaz pa . . . jaz born živela le še do tret je zarje . . . In suha roža je zacutila na sebi dišečo solzico. — Zakaj mi je dano tako kratko življenje, Nesmrtnica?! — Draga vTtnica, — je tiho odvr- nila suha roža, — sai si ti srečnejša od mene: ti imaš lepo življenje, cveteš in lepo dehtiš; ti delis naslado vsem. A jaz, — jaz samo rastem. Niti živfjenja ni v meni, niti dišav . . . — Pa zamenjajve! — je naivno rekla vrtnica. — Jaz bi tako rada ži- vela! Dolgo, dolgo bi rada živola! Čemu mi je vonj, čemu mi je lepota? Suha roža pa je tužno molčala. — Kako si srečna, Nesmrtnica! -•- je govorila vrtnica, obdajajoč siüio ro- žo s svojim vonljiivim dihom. •— Tako si sreena: čeprav te utrgajo, — ne bo§ oveneTa. — A čemu neki bi me trgali? — je rekla suha roža. — Ti lahko okrasiš grudi mlade lepotice, jaz pa sem edino- le za v venec mrličem. — Rada bi živela in še živefa! — je vzklitknila vrtnica. — Toda živfjenjo in oje sega le še do tret je zore . . . Vze1- mi mojo lepoto, vzemii mo] vonj! Daj pa mi svojo nesmrtnost, Nesmrtnica! Za hip se je suba roža zami.slila, razmišljajoč o nemogoci sreči. — Ne, vrtnica, kar eveti! — je re- kla žatostno. — Verjemi mi., da 'e boljn še živeti en sam dan pravo zivljenje^ kakor pa za večno biti suha roža . . , Ja^ te zavidam, srečnica . . . toda me- njati ne morem. Zjutraj se je mlada vrtnica že po- nosno košatila v solnčnih žarkih ter sä ločila od žaJostne suhe rože . . . Razno- ba.rvni metuljcki so jo božali ter ji se- petafi vsladke besede . . . A suha roža je rastla kakor pre.) samotno in neopaženo, čuteč na svojih okornih listih nekoliko kapljic včerajš- njih diaečih solz . : . V topM noči je sliisala zaljiubljene vzkTike lcpotice-vTtnice: »Metuljček! . . . Dra,gi metuljeek! Kako jo je suha roža zavidala za ta srecni sen! Toda minil je cas do tretje zore — in ob uogali suhe rože so ležali oveneli liisti ponosne krasotice . . . O, s kako radostjo bi suha roza celo sedaj zamenjala svojo usodo z uso- do vrtnice! St ran 2. »NOVA DOBÄ Stov. 86. rniiloščiuie, ki so jLh s težkimi mukami priiborili šele sedmo leto po koneani vojni'. c ZVIŠANJE OBVEZNEGA ŠTE- VILA UÖNIH UR NA SREDNJIH ŠOLAH. Minist rstro prosvete je izdalo naredbo, s katero se zvišuje število ob- veznih ucnih ur profesorjem srednjih in srednjih strokovnih šol. Po tej na- redbi niora ucilo osobje kneti naslednje število učnih ur; direkt or ji popol'nih srednjih šol 3—5, direkt or ji nepopol- niih 5—8 irr; profes-orji sredjijih in srediijiijh strokovniih sol do 20 let službe 18 ur, nad 20 let shižbe 16 ur. Stalni honorarni učirtelji, kontraktuami pro- fesorji in kontraktualni suplenti kakor tudi suplenti nad 2 leti službe 18 ur na teden, suplenti v prviih dveh letih 10 ur na teden, predmctni učitelji in vso ostalo učno osobje po 18 ur na teden. V sfričajiU potrebe morajo nastavniki tudi nad maLsmialnkn števiilom provzeti honorarne ure. Ta naredba je veljavna že prihodnje šolsko leto. c POZOR NA STARE 10-DINAR- SKE BANKOVGE! Stari 10-dinarskL bankovci so na prvi hip precej podob- ni sedanjim 100-dinarskim. To v zad- mjem času zlorabljajo prebrisani gö- ljufi, ki poskušajo zlästi na dežeTl' srečo. V zadnjih dneh je bilo javljenih že več slučajev. da so izdaiali mesto 100-dinarskiih bankovcev stare 10-di- narske bankovce, posebno na sejmili in ob sličniih prifikah. Tudi v neki celjskL kavarni se je bil te dni pojavil potepuh s takimi novčaniicami. c URADNI NAZIVI V UPRAVNI STROKI. V upravni stroki so za urad- ništvo določeni odslej naslednji nazivi: veliki župan, pravni referent, šef od- ] delka, sekcijski svetnik, tajnik župani- je, srezki poglavar, srezki pristav, srezki pripravnik in arhivski uradnik. c POPRAVLJANJE GROFIJE. Mestna občina je že zaeela popravljati staro grofijo. Prekriva se streha in po- stavlja zidarsko ogrodje za renovira- nje fasade. Zunanjost poslopij v Ceiju je po večini lična, samo staro poslopje justierte uprave bo kmaiu podobno_raz- valinam starega celjskega gvadu. Iu vendar je izja.vi'1 še te dni znan stro- kovnjak, da bi se dalo poslopje s pri- mernfon denarjem tako popraviti, da bi stala pred nami palača. c RAKUSCHEVO SKLADIŠCE na Kraljia Petra cesti je kupila niestiia ob- čiina. Te dni začne stavbo podirati, da bi razširila Levstikovo uiico. c SKRAJNA POSUROVELOST. V torek dne 31. t. m. kmalu po 20. uri se je pojavil na Kraft a Petra cesti 31- letni brezposelni invalid brez stalnega bivališča Anton Tknpan, pristojen na Dobrno pri Gelju. Bil je vkijen kt je pricel na cesti razgrajati. Ko je prišel shičajno mimo mestni fizik g. dr. De- reani, ga je invalid ustavit in ga pričel brez povoda psovati in žaldti. G. dr. De- reani, ki je videl, da inia opraviti z vL- nj-eniim človekom, se je inirno odstra- nil. Kmalu pa je prišel invalid za nijiftii v Vod'nikovo uiico, ga prijel z obenia rokama za rame ter ga zaeel vinovič psovati in ruvaU, tako da je g. dx. De- reani izgubil ra.vnotežje in padel. Iz neprijetne siituacije je rešil zdravniika okrajni gozdar v p. g. Riliteršič, ki je i.nvalida odgnal. Titmpan se je podal nato pred hišo trgovca g. Ravnikarja in začel grdo psovati lastnika. V tem je prispela poticija, da aretira Tiinpa- na. Ta pa se je vrgel na tla lii začel hujjtskati mnogobrojno občinstvo, ki se je bilo nabralo. češ da je nedolžen in naj niu pomagajo. Občimstvo se je dalo na žalost zapeljati in padate so ne- upravičene in nekvalificirane psovke na varno.-tne organe. Timpana ho stražniki dvignili m ga odpeljali v za- pore. —f, Kakorkoli javnost sočiiistvuje z invalidi iii jidi v vsakem oziru zago- '¦ radi liiji'liovili nezgod, državna ^Fjiast pa j,ili ščiti in jim daje prednost v inai\sikakem oziru, tako le vendar ne gre, da bi se sinet kak cian udruženja invalidov v pijaiiosti zaletavati v ko- garkoli, ne da bi zamj veljal paragraf zakona in predpis o redu. Obžalovanja vredno je in hude obsodbe potrebno, da se se potein, ko je piijan človek za- grešil grdo dlejanje, zbirajo ljudje in zgražajo nad poliicijjiO, ter jo psujejo, ne da bi vedeti. za kaj gre, ter se celo sovražno vtikajo v njeno poslovanje. Tak človek in taki. ljudje zaslužijo res primerno strogo kazen. c VEGNI POTEPUHI. V naši re- dakciji sta se zopet prijavila dva člo- veka brez posla. Baje sta dijaka iz Nemeije in potujeta s kolesom na mo- tor okoli sveta — za sta,vo seveda — in siJiita tjudi. da bi kupili njihove sLike. — Včasi so ljudi, ki niso marali za de- lo, a niso kneli nikakili sredstev za živ- Ijenje, zapiirali in jih z odgonon: od- praivljali, sedaj pa se svobodiio giblje- jo in so cefo tako drzni, da zahteva.jo. da bi se jinn pošiljali lksti, ki piže.jo o njlhovem potepanju, po svetu k razuim konzulatom. c USTANOVITEV NARODNO- STROKOVNE ZVEZE. V nedeljo dno 15. a.vgusta. ob 10. dopoldne se bo vr- sil v kfnbovi sobi Geljskcga doma usta- novni občni zbor podružnice Narodno- strokovne zveze. Tovariši delavci se po- ziivajo. da se obrnega zbora udeleže. c TRIGLAVANSKI SESTANEK. Opozarjamo celjiske Triglavane, da so vrši vsak prvi četrtek v mesecu, torej v eetrtek dne 5. avgusta ob pol deveti uri zvecer, v Geljskern dornai prijateljski sestanek vioh v Gesjn žiivecih Triglav;;- nov. Uljudno vabimo vse staresint- in aktivne člane. da se tega sestanka za- nesljivo udeležiijiO. c NESREGA PRI DELU. Pri se- stavljanju splava in zkiganju lesa v splav je hliod padel na deVa.vca Jakoba Šusterja v Radečah ter mu zlomil des- no nogo. Ponesreeenca so prepeljali v Gelje v holnk'0. ' c VESELIGO PRIREDI v nedeljo. due 8. '.. n\. podružnica SLovon.-k^ga lovskega društva v Geliu. v gozdni vl- ¦tavraciji. Zaeetek veselice s plo^oin ob dveh popoldne. Sodeluje železni^a:-ska godba. Kino. MESTNI KINO. Dames — sreda — še >.-Gigan kavulir«. — V četrtek. pe(tek, soboto ki nedeljo sledi najboljša veselobgra i'etosnij'O sezone »Huzarsha l)ubezen<'. Salve sineha povzroča oficir" ski shiga KellePinanii, ki iima \ tem fillmu glavno vlogo. Razširjajte „Novo Doho"! Sport. sp SPORTN1 KLUB GELJE tem potom vnovič opozarja vse aktivne Cla- ne, da se vršijo redni tedenski treiüngii ob torkih, četrtkih in petkiih od 18. uro naprej. Treningi so obvezni brez ozira na panogo. Fuuikcijo trenerja za laliko- atlete je prevzel' g. Wagner, za nogot- metaše pa g. Marusiig. sp HAZiENA. Kakor že objavlje.no naiinerava Sportni klub Gelje ustano- viti hazena-sekcifjjo, s čeiner bi bila tu- di nasim domačim sportašicaan dana priilika gojiti to zanknivo in simpatič- no panogo ženskega sporta. Vabimo vse interesentinje, da se blagovolijo ja- viti s pismeno prijavo na naslov tajni- ka g. Janka Wagnerja, meslni magi- strat. sp P0V0D0M LIKVIDAGIJE »SPORTNEGA DNEVA« si štejerno za dolžnost, zalivariti se tem potom požr- tvovalniim sodelovalcem. zla.sti pa vsem onim, ki so z darovanjem in prodajo cvetlic pripoinogli k lepemu uspehu cvetlicnega dneva. i sp 0P0Z0RIL0! Da preprečimo I eventuelno mifetifikacijo p. t. občinstva, { dajomo s tem na znanje, da podpksain klub ni identičen z oniim sportnini kluboin. ki tačas po javnosti nabira prostovoljne prispevke. — Sportni klub >Gelje« v Geljiu. Za hmeljarje. VII. poročilo Hmeljartikeya drnstva za Slovenijo. Žalec, dne 3. avgusta. Dasi je de- ževje skoro prenehalo. da.si so noči še hladne in je zjutraj navadno megieno. vendar se hoče vreme počasi spreobr- I niiti na boljše. Vsled tega je tudi rast- | Una v razvoju nekoliko napredovala. Golding hmelj, ki je bogaio obdan s cvetnimi priveski, prehaja v kobule. Po peronaspori napaden ]iozni hmelj Lnia ! le redke cvetne nastavke. Stanovitno ! prav lepo poletno vrerne bi zelo prijalo ki bi pospeševalo razvoju in zorenju kobui'. l-Iineljski nasadi .so prostl žival- j skih škodljhcev. Vedno se š^ ])ovpra- j •žuje po hmelju potoin predp.rodaje. | vendar brezuspešno, ker luneljarjii { •vobče ne marajo za takšno kupcijo. - i Drnštceno vodstvo. i Sirom domovine. s SMRT MINISTRA PRAVDE DR. MARK A GJURlClIGA. V Karlo- ¦\-ili \'ari'h je iimrl v torek po noči na- j gle smrti minister praivde dr. Manko Gjuričic v starosti 65 let. Rajni miini- s'tiri' je bil Pasiičev intimni priijatefj. Lani se je mudil nek a.] časa na Dobrnr. š ŽELEZJNIŠKI DIREKTOR B0R- KO je v soboto zapustil Ljublja.no ter se podal na woje novo sluzbeno mesto v Sidjotiti. Na kolodvoru se je poslovi- lo od prLljubljenega ravnatelja cel'o- kupno železniško uradništvo pod vod- stvom novega direkt or ja g. Kneževiča. š NOVINARSKA ORGANIZA- CIJA. Te dni se je vršila v Za.grebu se- ja centrakie uprave jugoslovanske čas- nikai'vske orgaoi'izacije. Iz poročil je raz_ vidno, da ima JNU tačas 9OÜ.0OC) Din gotoviine. 64.000 Din v državnih obli- gaicijah in 2(X).000 Din v premičnkiaJi. j Kako love bisere na Ceylonu. Že v starem, veku zgodovina ome- nja biserna lovisča na Ceylonu. Pripo- veduje se, da je 600 let pred Krictuso- Vikn rojfstvom poslal prvi ceylonskii kral'j Viijaya svojemu tastu, madurske- rmi kralju dragocene bisere. 0 ceykm- skiih biserih sta pisala tudi Pii'niij in Ibu Batuta, znani srednjeveški potnik iiii trgovec, ki je zapivstil zanimwe po- datke. Od casa do časa se radi neugod- nih naravnih razmer biseri ne da jo lo- viiti. Najčesee teclaj, kadar morski toki odnesejo s sabo lnlade školjke. Tak pre- sledek je trajal v zadnjein casu ceiih 19 let in šele februarja i'anskega leta se je začel ponoviiio lov na dragocene skoljke. Znanstvena dela pri lovu je vo- clil dr. Pearson, biolog ceylonske vtude, ki se peca samo z morsko floro in fauno. Bella Sidney Wolf opisuje v anie- riški reviji »The National Geographic Magazin < svoje jako za.nimivo potova- nje v manarski zaliv, kjer se dobivajo biseri, Ladje, ki se ji'h pri lovTjenju školjk posluzujejo domačkii. se gotovo v ničemer ne razlikujejo od ladij, ki so plule v ten vodah za časa kralija Vijaye. Ladjice, ki ji'h domačiiii imenujej>o dlio- no, so na'tlacene od solnca ožganih Mongoi'ov. spretnii/h potapljačev in po- moOnikov. On inn, ki spuscajo potaplja- če v vodo, pra^uio maudaki. Obicajno jiili na.vežejo na dve vrvi. Na eni vi'si težak kamen, na drugi kosara, v ka- tero se dajejo nalovljene stvari. Potap- Ljaoi so večkioma Tamilici iz južne In- dije ali iz Arabije. ki so nalašč ustvai- jeni za ta posel. Ce Tamiilci ne najdeju v morju dovolj skol'jk. jih ne iščejo več, ampak kriče proti nebn: -Silppi ille!<: sippi ille!« (Ni školjik.) Toda Arabci dehijo hitreje in se ne udajajo faimtio- nim verskim navadann, ampak posku- saj'O sreco na razniih mestih m doseza- io vec-je u,spehe. Arabski potapijač zdr- ži povprečno 60 sekuad pod vodo, naj- več pa 90 sekund. Pri potaipBjaiiju si zamaše nos z nekakim ščipahiikom, dočini si ga Ta- rn it'ci tišee s prsti. Mnogo se priipovp- duje, da so v prejišnjih starodavnih ča- fiili nekateri zdržali pod vodo po pol ure in celo u.ro in pol1. Dober potaplja- lec laliko tone dnevno po petde.setkrat. Zanimivo je, da morske žiivali ne na- padajo potapl'jctlcev, ki se ciitijo tudi v precejšnjih gi'obinah popolnoma varne. Zbrane školjke se v dhonah zlaga- jo v vrece, nakar se izkrcajo v mestecu Marihchukadi, v zali'vu Manar. V me- stecu je žm-aJino tržišče, kanior priiia- jajo bogati trgovci z Vz-hoda in Za.pa- da ter pokupijio trudoma nabrane školjke za cenen denar. Kupujfe Bflto ieulje ker s tem si prihranite denar. Zakaj? — Zato, ker jih prodaja po tovarniških cenah A. Drofenik, °VS"* Sprejeli so ski'ep, da se UiStanovi časni- karska zadruga, ki bo v Boki Kotorski ustanovila letovLšče za revne in bohie časnikarje in njiili druiine. Primerno zgradbo je organizacija že vzela v na- jem, ininiistrstvo za narodno zdravje jo je pa opremilo. š Ž1VLJENJE V BEOGRAJSKIH URADIH. V zunanjem minivstrstvu v Beogradu so z orožnLki zaprli vrata in pregledali, koliko je še uradništva v uradu proti koncu uradnih ur. Seveda jilh je veliko manjkalo. s NA DRŽ. KMETIJSKI SOLI V ST. JURJU PRI GELJU se zaene 11- mesecni tecaj prihodnjega šolskega le- ta s početkom navemJ^ra, ako ne bo mi>- liLstrstvo glede na pravilnik dodočilo začetka s 1. oktobrom. Namen zavoda jie, vzigojiti in strokovno izobi'a/.iti le kmetske sinove, za katere se predvide- va, da postanejo samastojni gospodar- ji, zato sine upravapo odredbi mkii- strstva sprejeti za državne in za pri- vatne gojence (na prosta in pTacujoca mesta) le si:nove lastnikov zemljišč. Tu- di morajo oni absolventi, ki vMopijo po «tudiju v .sluzbi-, vrni.ti državi ce- loino oskrbovahiiinc, da ima od zavoda v resnici dobiček le kmetijstvo. Mqc>-:>}- na oskrbnkia znasa 400 Din; na po- novne prošnje minifetrstvo ni zni/.alo prispevka, češ, da ravno plačujoči od- liajajo v prvi vrsti v si'uibe. Vendar je upanje, da se bo to doseglo, ker je bi'o pri mis po vecini ravno nasprotno. — Oprostilo pa je ministrstvo v tekočem letu razmeroma veliko stevilo siinov lu- cii .-j-odnjih posestnikov celotnega pla- čevanja, ker polovicnili stipendij ni. š DAVČNO 0KRAJN0 OBLA- STVO V SLOVENJGRADGU naznanja dohodnini podvrže.nim davkopla.čevaf- cem, da je odmera dohodnine za leto 1926. in prejsnja leta izvršena ter so predpisni izkazi na vpogled pri davč- nem okrajmem oblastvu v Slovenjgrad- cu in Šoštanjiu od 1. avgusta do 15. avgusta 1926. Morebitne pritožbe. ki morajo biiti kolekovane s kolkom od 20 diinarjev je viagati samo pri davcnem okrajiiem oblastvu v Si'ovenjgradcu do 30. avgiusta 1926. ä DRŽAVNA TISKARNA. Te dni je začela obratovati v Beogradu nova električna centrala, ki služi samo Dr- žavni tiskarni. Tiskarna se izpopolni še z dvema nov.kna oddelkoma, za ka- tera so stroj.i že pri^pravl-jeni. S temi novkni napravami se dviigne Državua. tiskarna na moderno višimo. s LETOŠNJI KONGRES PLA- NINSKIH DRUÖTEV. Letošnji kon- gres plankiiskiili društev v Jugoslavijii so bo vršil v samiislu sklepa lanskega koii'gresa dne 4. in 5. septembra na Bo- liinjske.m jezeru. Kongresu bo prodse- doval predsednik Saveza, Josip Pasa- rk;, dTugi podpredsedinik Narodne skupščine, prisostvoval pa mu bo tudii minister trgovi'ne dr. Ivan Krajač. š RADE PREGA11G PRI MARI- BORSKEM GLEDALIŠČU. Porocajo, da je pridoM intenda;n,t marUDorskega gledališča za bodoco sezono znanega gledalitikega strokovnjaka g. Rade Prt^- garca, ki je bil dostej več let režuser spli'tskega gledaliisca. š KMETJJSKO-GOSPODINJSKA SOLA KMETIJSKE DRUŽBE V MA- RIJANISCXT V LJUBLJANI. Začet- kom oktobra otvori Kmetijsko-gospo- dinjiska sola v Marijankšču svoj petiin- dvajseti tečaj, ki bo trajal enajst me.se- cev. V zavodu se poučujejo kmetska dekleta teoreticno in praktično v kuJia- nju, siivanj'u, pranju, likanju, živLno- reji. mlekarstvu, vrtnarstvu in drugih ])redmetih, katerih znanje je potrebno vsaki gaspodi'.nji na deželi. V gospo- di.iiijwkii tet-aj se sprejemajo dekleta kuietskih staršev, ki so dopoi'nila naj- ma;nj 16. leto. Prošnje za .sprejem v za- vod, naslovljien na Kmetijsko druibo v Lj-ubljani, je vbžiti do 15. avgusta, s JUGOSLOVENSKA ZASTAVA NA TIHEM MORJU. Veliika prekooce- anska ladja »Mari'ja Petrinovic«, last Jugoslovensko- amerikantske pliovidbe d. d. regLstrova.ne v Spi'iitu, je koncem maja pri:stala v avnerikaiiskih lukah Astoria in Portland. To je prvic, da jo jmgoslovenski parnik z jugo-slovensko zastavo pristal v teh vodah. Navduše- nje nasi'h izseljenccv \- taai/ka,]V-.njih krajih jo bilo z;ito nara.vnost velika.n- sko. Ves cas, kar je bil parniiik zasi- tlran v tamkajsnjih tuka.li." so nasi- ljudje hodiili na ladjo kak or na kako božjo pot. se zivalmo razgovarjali * rnornaru hi kapetanom Begom in po- Stev. 86. »NOVA DOB A« Strap 3. samezne reviiejše mornarje tudi obda- rovali. Tudi tamkajšnje oblasti in no- vitnarji so pozdravili našo zastavo. š JUGOSLOVENSKO AKADEM- SKO DRUŠTVO »SLOGA« na vißoki' rudar,ski soli v Leobnu v Avstriiji je od- šlo v nedeljo na naučno strokovno eks- kurzijio v Steveni/jo in Bosiio, da vspo- zna nase domače rudarske instiitucije. š OD DRŽAVNE SPLOŠNE BOLNI- GE V LJUBLJAN1 siiio prejeli: Pre- napolnjeno.st \si-h naših zavodov za urnobolne je poslala absolutno ne/jio- .sna in zalo opozarjamo v.se privntnir ke in zupansstva, ki dobe poziv, da sprejmejo boln.-i.ke v domaco oskrbo, da se temu pozivu takoj in brezpogojno pokore; kajti le tako bo omogačeno še ; hadaljc sprejemati v opazovalnico bol- nike. Pri tern pa se naj — skftcujoe so na ponovna obvestila v časopisih — omojujejo g. zdravniiki na one slučnje, I ki so zavodne oskrbi absolutno potreb- ni. Ako se ne bote upostevai'e te dve zelii, primorani bodemo sprejeme v opazovalnico pavisem sistirati. š RAZŠIRJENJE K0L0DV0RA. Gornja Radeona jo zelo važna železnu- ška post a ja glede prometa ined Avstri- jo in Jiigosfa.vij'0. Gornjeradgouska po- staja je zelo mala in je njeno tesnost po leti'h uvidela tudi želozniška upra- va. V torek. dne 27. julija se je mudila v Goraji Radgoiii komisija, ki je pre- gledala in odobrila nacrte, kako in v kakem oLisegu se bo razširij; gornjerad- gonski koliod.vor. š NOV LIST. Mari'bor je dobil nov slovenski list. Iz Ljubljane se je prese- lila tjNOVA DOBA« Žtev. 86. CEL1SKA JPOSOJI-NICA. B: I Sfanje hranilnih olog nod I j Din50,000.000-—. \ IV lastol palači Bfauroclni dom. Stanje glaonice in rezer. Din 4,000.000'—. Sprejema turanilne vlo&e an I~remUfrire fens _ž-cae in telcogl____________ rek&wxi ter pin i^plačufe tofino 2ra nuclt za l9fenoLl>ofjSe obrestov«n)eln največjo varnost. tasvršuje vse denarne, luredfiftne S*i posofilne po«le. Rupuje In fwroctaj», devize In valute. Podružnlca v $O$TAJVJ1I i* o c ~ > i_ O O Q. > RS "i v> -1 \f. 'X 7? Popolnoma varno nalcžite dename prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb. in kredltni zadr.zom. zavczo v Gaber|u prt Cclju Obrestuje hranilne vloge po 6°/0. VeČie stalne vloge po dogovoru naiugodneje. Prl naložbl zneska po ™ ^5" «=«> Hrth' nabiralnik na dom. • Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Ccl^u, Prešernova uliea št. 15. ¦ TJ L -.11 " ' fcw—l— — * fcl—^—-1.. Čas je denar! Zaloga pohištva, CeSje, lijilji FRAHJO VEKOVAR tovarna pohištva Ce(je, Ke^fönik.d'tfa ulica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohiStvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 29s tapcstar Celje, Samostanska ul. se priporoča za izdelovanje 2imnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebSčine na zalogi. Vposlano, Važno scLt vsako gospodinjo. Kako je ravnati z modernimi barvastimi nogavicami. Barvastih ženskih in moških nogavic naj bi se nikdar ne pralo z drugim perilom, kajti že najmanjša količina sode ali sodinih preparatov zadostuje, da nogavice popolnoma pokvarimo. Tudi zelo vroče vode ne smemo uporabljati. V mrzli vodi namočene nogavice operimo /. lahkim milom v mlačni vodi in jih močno polivajmo. Ako hočemo barvo kožno- barvastih nogavic nekoliko poživiti, je dobro, če nogavice potem še z lah- kim odlivkom čebulnih olupkov polijemo. Če hočemo. dase nove nogavice zopet lepo svetijo, se priporoča, da se vodi, s katero se nogavice končno polijejo, pridene nekoliko razstopljenega gumija arabika. Umevno je, dase priporoča samo nakup preizkušenih vrst nogavic, kajti take ne samo da ohranijo barvo in svetlost, ampak tudi neprimerno dalj zdržijo. Opomniti je Se, da so nogavice po cenah Din 35, 40, 45, 50 tvrdke L. PUTAN, Celje, najboljše in najbolj trpežne. Texfenttki izteax mestne klavnice o klanju in uvozu od 26. VII. do 1. VIII. 1926. Zaklana živina Uvoleno meso V kfl lme k = ill|8sl|lf sal Opomba itfcO>^h-HooOi»s;^(2|E- co O ^ X Dečman Ferdinand------1;-------2-------------------103 — — — — Esih Matija ....------2,------32--------------55 — — — — Friedrich Ivan . . .-----------!— 12------------------------ — - _ _ Gorenjak Josip ..-----------1171 — — —— — •— — __ 6 telet izvoz Hohnjec Viktor . .-----------1 1 - 2-----------1 - 98 37 - - -Janžek Marija ...-----------1— 1 3---------------1- — - - - -Junger Ludvik . .-----------j 2-------8 - - — — — — — — — Kroflič Alojz ....-------2'-------1----------- - - 264 - - _ - 1 tele izvoz Lapornik Ivan ...-------2-------4 —— — —— — — — _ — Leskošek Ivan . . .-------------------! — _—_— — _ ._ _ _ Perc .......-----------j---------------— — — — — — — — — Permozer Anton . .-----------!—|-----------_-_— — _ ._ ._ _ Rebeuschegg Franc - 2 7 8- 1 1 - - -180 408 - - _ - 2 vola izvoz Urbančič Adolf . .------21-------2 1 - - _| - 99 - - _ _ VoSsk Rozalija ...------1 2,— 2 1 - - _| — 56 — --__ — Reicher Ivan . .----------3— 2-------~~~ ~ ~~ "" — ~ Zany Viktor ....----------21-------17 - - _ - — 62 — — — Zavodnik Alojzija I------2-~ V------¦--— - - — — -Leskošek Jakob . .---------------------------— _— — _ _ — _ Reberšak Anton . .-------------j------2 — ~ — — — — — — — Pilih Karl.....---------1 - 1|----------------- _ _. _ _ _ Lebič Fani . . . .--------------------j-----------------_____ Plešivčnik Ana . . —------j—-----------------— — 359 — — — — Robek Ant. ...---------1— - 2;-----------------— — _ — — Kus Miha . . . .----------------- 1--------------------------------— 1 -Skoberne Frlc . • .----------------2 1---------— —-------— — Bernard! Drago . .--------------------------------------158— - — — Natek Ana.....------— —------lj— _.— — — — — — — Žumer Joslp . . .-----------------------1---------58 n05 — — — — Skupno . . . - 2J19 20 4|40J37---------12381705 99------------ Pupilaarnowaren in jawrcakofftistero denarni zavocS celjskega mesfa Meslna hranilnica celjsfca Ustanovl/ena letn 1864. — Pod trajnim državnim ntidzorstvom. V 1 aa.st;x*i palaci y>r>I kolodvoj?u. Vsf Jirun5Srlčnl posit se Izvräu)*.1 J» r«a{)*. Ugo