Sz naie organizadie. Skupi^e zadeve. Zborovanje upravnega odbora Zaveze Seja upravuega odbora Zaveze se je vršila dne 27. deccmbra 1918 v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Začetek ob osniih zjutraj. Navzoči: člani vodstva Zaveze in večina članov upravnega od-. bora. Odsotnost sta oi)ravičila upravna odboriiika Baukart in Pristovšek. Od članov upravnej>*a odbora s Primorskega je navzpč le tovariš lgnacij Križman, ker je to ozemlje okupirano od ltalijanov. Navzoč je tudi prcdsednik novega koroškega učitcijskega (Jruštv.t, okrajni šolski nadzornlk Fran Aichholzer. Zborovanje se je vršilo natanko po duločciiem in objavljenem dnevnem redu. 1. Predsednik Zaveze tovariš L. Jeleiie konstatira sklepčnost in otvori sejo. iovarise upravne cK_t>ornike pozdravi kot _\ ut-odne aržavljane svubodne, neoavisne kialjevine SH5. Od zadnje seje upravnega odbora so se zgodili in izvršili zgodovin^ko najvažnejši dogudki, ki pretresajo i,vct. MeU drzavami, ki jih je zaaeia ma_cevalna roka vesoijne pravice, je tudi knvičnu Avstrija. biovanski narodi so stopiii na plan s svežo močjo v novo svobotluo živijenje. Med temi smo tudi rni Srbi, llivatje Ln Slovenci. Ustanovili smo svobodnu Jugoslavijo, ki naj jo čuva Bog, čvrsn in kiepi ter stori tnogoCno in slavno na vekov vekei Prvi naš današnji pozdrav naj velja torej naši mladi državi Sni>, drugi našernu kralju Petru iri regentu Aleksanaru! Naša lepa, neodvisna, mlada država in nje kralj i^eter in regent Aieksander na žive! (fioskanjc in odobravanje). Nato sporoca, aa se je ustaiiovilo Slovensko učiteljsko dništvo za Koroško, ki je pristo;jilo k Zavezi. Ker je to deželno ueueljsko društvo, vstopi njegov preaseuiiik siasom Zavezinih pravil v upravni cxii_or. Navzočega novega člana upravnega odbora tovanša Fr. Aichlioizerja zato lskreno pozdravlja; ta bratski pozdrav pa veija tudi vrlemu koroškemu slovenskerau učiteljstvu. (Odobravanje.) Piedsednik se nato čuvstveno _pomiiija vseh onili članov, ki neizmerno trpe, odkar so pohlepni Italijani zasedli priinorsko ozemlje. Zeli, da merodajni krogi nove jugoslovanske države store lakoj vse, da se osvobodi naša mlada država teh krutih priseljencev. (Odobravanje.) 2. Po prečitani izjavi, ki je bila odposiana Zavezi od učiteljskega društva svetolenartskega okraja, pojasni Zavezin predsednik, kako je prišlo do nesoglasja pri kandidatni listi za novo volitev zastopnikov ljudskošolskega učiteljstva v višji šolski svet. Zmedo je provzročil torej na eni strani tozadevni dopis štajerskih okrajnih šolskih svetov, na drugi i,ti*ani pa prekratek volilni termln in netočnost poročil. Takoj po prvih obvestilih, da voli učiteljstvo iz svoje srede dva člana in dva namestnika, je bila poslana znana brzojavka predsedniku Rajšpu za štajersko deželno Zvezo. Ker ni dobilo Zavezino vod&tvo na to brzojavko nobenega (Kigovora, sta se postavila kandidata od Zaveze, v istem času pa tudi od štajerske deželne Zveze. Tajnik V. Rus poroča o delovanju Zaveze, ki se je vršilo od zadnjega delegacijskega zborovanja do današnje seje upravnega odbora, kar je bilo razvidno iz prečitanih zapisnikov vseh treh vodstvenih sej in iz zapiska skupne seje odposlancev učiteljske Zaveze in Slomškove Zvezq, na kateri seji se je sestavila spomenica, ki se je oddala po skupni deputaciji predsednikn Narodne vlade SHS v Ljubljani. Blagajnik f*"r. Luzuar uvodoma poudarja, da nekateri člani pa tudi predsedniki Zavezinih okrajnih učiteljskih društev še vedno ne vedo, kam naj pošiljajo članarino. Vsak naj odda določeno članarino blagajniku svojega učiteljskega društva! Ta pa naj odpošlje članarino za »Popotnika« in »Učitelj. Tovariša« ter za uI»ravo Zaveze Zavezinemu blagajnlku v snesku 20 K, oziroma samo 4 K, za tiste. ki ne prejemajo Zavezinih listov! Čita izkaz o plačani in o še ne poravnani članarini okrajnih učiteljskih društev za čas vojne in zadnje upravne dobe 1918. Včlanjena učiteljska ciruštva dolgujejo Zavezi še nad 12.000 K, od tega zneska pa ima Zaveza pri Učiteljski tiskanii še okrog 10.000 K dolga. O poročilih vodsiva se vnarne daljša debata. Tovariš Rijjšp trdi, da rezultat voIltve v višji šolski svet ne bo pravi izraz naše moči in volje. Na Štajerskem je bila sprva velika nevolja, zato je obžaiovati, da se Zavezino vodstvo ni še pred.odpošiljatvijo brzojavke o vsej stvari popolnoma inforriiiralo. Tovariš Onus poudarja. da naj se ob enakih prilikah Zavezineirnt članstvu predmetna zadeva odkrito takoj pojasni, sicer nastane v njem prepri čanje, da vodstvo Zaveze ne postopa odkritosrčno. Tovariš Brinar pravi, da v novem višjein šolskem svetu najmočnejša oraganizacija ne bo imela zastopstva, kar se mu ne zdi prav. Posledice bratomorne stanovske politike naj se za vedno izbacncjo iz naših vrst. Zgodi se lahko, da bc šel del učiteljstva ob takih zmedah preko Zaveze in Slomškove Zveze k ustanovitvi nove organizacije. Tovariš Y.. Oangl pojasni zadevo vsestransko. Obe stanovski organizaciji na Kranjskem delata sporazutnno pri vseh .edanjih izredno važnih vprašanjih z velikimi uspehi. Nelionetno bi torej bilo. če bi silila Zaveza z obema svojima članoma iii namestnikoina prodreti pri tej volitvi. Vsega tega ni- smo doslej pojasnili, zato toliko nepotrebnega vznemirjenja. Tovanš _vnžman je mnenja, da tiči glavni vzrok nesporazumljenja v prekratkem volilnem terminu, saj je preteklo od dneva razglasivve do dneva volitev samo teden dni. bedaj potrpimo, zakaj pri- hodnje volitve se ne bodo vršile tako! Za presrcen piedsedrukov pozdrav se v imenu trpeCih Primorcev iskreno zahvali. Po~ jasni, da ni prejelo učiteljstvo iz goriškega okraja za mesec november in december nič plače in za 1. 1918 tudi ne draginjske doklade. Srecnejše je bilo ueiteljstvo sežanskega in toiminskega okraja, ki je prejeio tik pred pnhodom Italijanov iz rešenift blagajnic trirnusecne place, v sežanskem okraju tudi draginjske doklade. Obljubilo se je, da dobi uciteljstvo draginjske dokiade za 1. iyi8. b 1. januarjem izplaeaja baje Italijani tudi slovenskernu učiteijstvu mesecne place. Ne v slovenskih in ne v italijanskih šolali se ne pouCuje, ker ni šolske uprave in ni beril. Zavezino vodstvo naj poskrbi, da se učiteijstvo z Gonškega ne namešča drugod, ker se bo rabiio aoma. Od udteljstva, ki je ostalo na (Joriškem, se zahteva po italijanskein poveljstvu le slavnostna obljuba, da ne bo deiaio za čas okupacije proti odredbam poveljstva. učiteijstvo na Goriškem Ijubi svoje ziato ljudstvo in je trdno kakor skaia. Tovariš Brina. cmeni, da je bilo tajnikovo porocilo o delovanju zadnje Zavezine upravne dobe v stanovskem glasilu pomanjkljivo. Onega dela, ki je bil sicer podan pri zadnjem delegacijskem zborovanju o Učiteljski tiskarni zastraii zakas nitve listov, ni bilo v tiskanem poročilu. Učiteljska tiskarna nikakor ne sme biti aadzorovalni organ Zavezinega vodstva. TajniL V. Rus mu poj-.isni, da je pač čital o~nenjeni del poročila na seji upravnega odbora, ne pa na delegacijskem zborovanju, ker mu je upravni odbor črtal, kakor je tudi cenzuriral vso obrambno izjavo Zavezinega vodstva kot odgovor na »Izjavo opozicije«. V stanovsko glasilo sme priti le ono, kar se poroča delegaciji. — Vprašalec se zadovolji z pojasnilom. Tovariš Aichholzer se zahvaljuje za pozdrav in govori o ustnovitvi učiteljskega društva na Koroškem. Učiteljstvu se še vedno stavijo zapreke: ni prometnih zvez, ni pravih čitank, manjka učil in ni slovenščine veščih učiteljev. Prosi Zavezo, da novemu društvu vsestransko pomaga pri razrešitvi teh perečih vprašanj. Tovarišu Brinarju se zde številke v blagajniškem poročilu lepe, a dolga v tiskarni je preveč in preveč je zaostale članarine. Apatičnost med nami je prevelika. Ves dolg izza vojnih let morajo društva poravnati, poplačati pa morajo tudi novo članarino za 1. 1918. Tak popust pri krškem pedagoškem društvu se mu zdi nepravilen. »Učit. Tovariš« je izšel že parkrat na osmih straneh; izhaja naj niagari samo na dveh straneh toliko časa, da stori vsako društvo svojo polno članarinsko dolžnost. Novih dolgov ne srnemo. delati; slcer ne pridemo nikdar na jasen račun. Vso določeno članarino niora plačati vsak, če dobiva liste ali ne. Tovariš Rajšp zahteva, da naj stoji Zaveza na trdnili tleh. Potreben je oster apel na vsa včlanjena društva. Kot predsednik deželne Zveze stori odločne korake, da se zaostala članarina poravna, zato naj se stori v tem pogledu enako tudi drugod. Tovariš Dimnik pravi, da je zavzel blagajnik v svojem poročilu popolnoma pravno stališče, a ker letni računi niso še sklenjeni, zato ne glejmo drugi tako črno, saj ni tako hudo. Ljubljansko učiteljsko društvo je odposlalo šele polovico članarine, druge se odpošlje te dni, in tako je po večini tudi pri drugih društvih. Blagajnik Fr. Luznar poudarja, da so prišla nova Zavezina pravila sredi vojnega časa prehitro v pravomočje, zato je toliko zmešnjav pri plačilih. Od okrajnih društev in ne od posameznikov zahteva ne bo zahteval korjem leta vso članarino in bo zahteval koncem leta vso elanarino društvo v Krškem je poplačalo ves zaostali dolg, plačalo novo članarino in vrhutega še precejšnjo svoto, ki jo zaračuna društvu v dobro za prihodnje Wo. Ce pa kaksno društvo za prejšnja vojna leta ni izkazovalo članov, listov tudi prejemalo ni, zatorej ne more in ne sme terjati od njcga članarine. Tovariš Oangl opravičuje Pedagoško društvo v Krškem, černur se pridruži tudi Zavezin blagajnik. Tovariša Flere in Bri¦nar sta principijelno za članarino letnih 24 K od 1. 1918 dalje. Tovariš Onus graja, da so pošiljala okrajna društva, ki niso priglašala članstva, delegate k delegacijskcmu zborovanju. Končno se sprejme naslednji predlog tovariša Brinarja: a) Zaostala članarina od 1. 1914 naprej naj se izterja: b) za leto 1918 se mora plačati od vsakega člana- po 24 K članarine. 3. Po poročilu tovariša E. Gangla o našem položaju je sprejel upravni odbor najprej prvih pet njegovih predlogov, ki jih je deputacija takoj odnesla na poverjeništvo za uk in bogočastje. Še pred poročilom je bil poslan v Belgrad brzojavni protest Zavezinega učiteljstva proti nakanam imperialistične Italije, ki si hoče prilastiti najlepsi del naše zemlje in najzavednejši del našega naroda, pa tudi proti stremljenju Nemške Avstrije, ki izteza grabežljive roke po našem Korotanu in po naši Štajerski. Poročilo o našem položaju je podobno utemeljil nad vse prepričevalno iti tako, kakor zna le naš Gangl. Predlogi zahtevajo od naučnega poverjeništva SHS v Ljubljani javnega odgovora o regulaciji učiteljskih prejmkov, ki jih zahteva spomenica, o našem šolskem nadzorstvu, o imenovanju predsednika in podpredsednika v višjem deželn. šolskem svetu, o zastopstvu učiteljstva pri enketi glede udeležbe šolske mladine pri telovadbi naraščaja telovadnih društev »Sokol« in »Orel«. Od vložitve spomenice do današnjcga dne se v družbi z zastopniki »Slomškove Zveze« lojalno skrbi, da se vse točke spomenice tudi natančno izpolnijo. Zastopstvo obeh učiteljskih organizacij je neprestano in požrtvovalno na delu za našo blaginjo. Zdi se, da dela naučno poverjeništvo počasi in deloma tudi neiskreno. Gotovo je, da bodo vsi člani Narodne vlade SHS v Ljubljani glasovali za naše prejemke, kakor jih uživajo državni uradniki od IX. do VII. činovnega razreda. Drugih plač organizovano učiteljstvo sploh nikakor ne pripozna! Višji šolski nadzornik cir. Opeka in vsi kranjski šolski nadzornu ki iz krute Šusteršič-Kalteneggerjeve dobe ter štajerski okrajni šolski nadzornikl iz bivše avstrijske ponemčevalnice so St vedno na svojih mestih. Predsedstvo višjega šolskega sveta se je kratkomalo kar imenovalo. Ali je to demokratično? Zastopnikov ljudskošolskega učiteljstva v tem predsedstvu sploh ni. 360 srednješolskih profesorjev v slovenskem delu Jugoslavije je volilo 2 zastopnika in 2 namestnika, istotoliko pa tudi ljudskošolsko učiteljstvo, dasi je nas že sedaj okroglo 3000. V višjeni šolskem svetu iniamo torej samo dva svoja zastopnika, profesorji pa kar 11. V enketo z ozirom na udeležbo šolske mladine pri telovadbi naraščaja telovadnih društev »Sokol« in »Orel« zastopnikov učiteljskih organizacij niso klicali, dasi so bila klicana v njo razna zastopstva. Preko nas nam nalagajo novc dolžnosti. Da se uresničijo čimpreje zahteve vsega slovenskega učiteljstva, predlaga refe-' rent v tozadevno deputacijo tovariše: L. Jelenca, J. Rajšpa, Fr. Ajchholzerja, in Fr. Fabinca, podpredsednika »Slomškove Zveze«. H generalni razpravi se zglasi tovariš J. Lapajne, ki uvodoma poudarja, da odločilni krogi nečejo na mah priznati demokratizma, nato pa predlaga, da se sprejniejo brez debate vsi stavljeni predlogi v vsem obsegu, saj so globoko zamišljeni in govorjeni vsem iz srca. Vsi predlogi se sprejmejo soglasno, prav tako pa se potrdi tudi vse članstvo deputacije. Sprejme se nadalje predlagalčev predlog, da naj se o našem položaju obvesti centralna vlada in ministrstvo prosvete v Belgradu. To deputacijo naj vodi Zavezin predsednik L. Jelcnc v družbi tovarišev J. Rajšpa, Fr. Aichholzerja, P. Flereta in J. Pahorja. Na predlog tovariša J. Diranika se privzame v to deputacijo še tovariš E. Gangl. Pozovejo pa se v njo tudi zastopniki Slomškove Zveze in »Društva slovenskih profesorjev«. Vsi ti naj pred svojim odhodom, ki naj se zgodi čimprej, sestavijo spoinenico o vseh naših šolskih i;i stanovskih razmerah, kar naj se izroči ministru prosvete Ljubi Davidoviču. Na vprašanje tovariša Voglarja se ugotovi, da bi stale državo nove učiteljske |)lače slovenskega dela Jugoslavije okroglo 10 milijonov kron, vzdržavanje samo enega pešpolka pa stane državo spričo novih vojaških prejemkov okrog 20 milijonov kron na leto. Končno stavi tovariš E. Gangl še predlog, da naj se že s prihod-ijim letom reši vprašanje ustanovitve Zavezinega stalnega tajništva. Tovariš Brinar govori proti takojSnji listanovitvi in siccr iz finančnih ozirov. Tovariš Šega jc mnenja. da naj skrbi država za pokritjc stroškov urada Zavczinega tajništva. Poročevalec priporoča stavljcni prcdlog, saj je ta urad satno nekaka pisarnica Zaveze, v kateri nara^a delo danzadneni; je pa proti vladni podpori iz razloga, ker b: se hotela poteni vlada vmešavati v Zavczino delovanje, ki mora biti neodvisno na vse strani. Nato se sprejme vseh sedem predlogov, ki jih je stavil in utemeljeval tovariš E. Gangl. (V Belgrad odposlani brzojavni protest proti italijanskim in nemškim nakanam in vseh sedem sprejetih Ganglovih predlogov je doslovno ponatisnjeno v zadnji številki »Učit. Tovariša« iz 1. 1918). Ker je odšla deputacija k naučnemu poverjeništvu, je prevzel predsedstvo tovariš A. G:nis. ! i.odp-*t.-ds'jOnik Zaveze. •_. J ra/druzitvi .lež.!ri!i Zvez poroča lovariš J. Režek. Poudarja, da so padle v novi Jugoslaviji deželne meje, zato naj se razdružijo deželne Zveze tudi v Zavezi, vse posle do-edanjih deželnih Zvez pa naj prevzamejo zopet posamezna včlanjena učiteljska druŠtva. Po daljši debati, v katero posežejo tovariši Brinar, Flere, Gangl, Rus, Ambrožič in Voglar, se sprejme predlog tovariša Flereta. Ta predlog se glasi: »Zaveza naj pozove »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani« in »Zvezo slovenskih.učiteljev iri učitel;:c na Štajerskem<'. povabi naj pa tudi »Društvo slovenskih učiteljic« in »Slomškovo Zvezo«, da skličejo svoje občne zbore, ki naj razpravljajo o razdružitvi svojih Zvez, na njih mesto pa naj stopi Zavtza, ki naj ttnv.i i niiitino prc^ nareUi svoja društvena pravila<-. Dodatno se sprcjme tudi naslednji predlog tajnika V. Rusa: »Vsa ta zadeva naj se reši najkasneje do prihodrjeaa Zavezinega delegcijskega zborovanja.« 5. O reorganizaciji Zaveze in izpremenibi pravil poroča Zavezin tajnik V. Rus. Poročevalec izvaja, da nikakor ne kaže že danes izpreminjati Zavezinih pravil in poslovnega reda, ker bi bile le prehodnje. Ne samo stare in nove evropske države, arnpak ves svet stoji v nekaki zmedi in nejasnosti. Ko se bodo začrtale na mirovnem kongresu posameznim državam in zlasti naši Jugoslaviji natančno meje, tedaj šele reorganizujmo tudi Zavezo. Koncem izvajanj predlaga: »Zaveza naj se obrne s posebno vlogo na 1. Udruženje srpskcga tičiteljstva v Belgradu, 2. Savez dalmatinskih učiteljskih društava u Spljetu, 3. Savez hrvatskih učiteljskih društava Bosne in Hercegovine v Sarajevu. Vodihia misel vprašanju na te učiteljske o.gaiiiza-ije bodi: Kako naj se v bodoče učiteljstvo v novi jugoslovanski državi centralistiško reorganizira?« Predlog se sprejme soglasno brez debate. 6. Poročevalcc E. Gangl poroča o ustanovitvi Učiteljskega Sveta. Zlasti v sedanjem času, ki zahtcva v vseh vprašanjih od učiteljskih organizacij miiogo skupnega dela, je treba tesne starovske združitve. Ena sama organizacija nc vzmore dosti. zato predlaga: »Zaveza usianovi takoj Učiteljski Svet in pozovi vse izven rije stojcče strokovne organizacije, da priznajo potrebo Učiteljskega Sveta ter pošljejo vanj svojega predsednika in po štiri člane svoje organizacije. Ta Učiteljski Svet razpravlja o vseli zadevah  moralnega in materialnega značaja, ki so za vse naše učiteljstvo skupne, ter posluje toliko čsa, dokler ni ustanovljena skupna organizacija vsega tega učiteljstva«. Predlog se sprejme soglasno. Tovariša Brinar in Flere pose/,eta v debato z nasvetom, da posluj ta Učiteljski Svet samo za prehodno dobo. V Učiteljskem Svetu zastopajo Zvezo tovariši Gnus, Lebar in tovarišica Mehletova. 7. Tovariš J. Dimnik predlaga, da naj se vrši XXVI. glavna skupščina Zaveze v Belgradu. Blagajnik F. Luznar je mneiija, da bodi prihodnje naše zborovanje v Celovcu, v novem našem ozemlju. Tovariš Flere naglaša, da ne bodi že v prihodnjem letu skupščine, pač pa eno ali po potrebi tudi dve delegacijski zborovanji. Tajnik V. Rus poudarja, da so vsi stavljeni predlogi vredni uvažcvanja, vendar pa nas sili gmotno vprašanje, da inoramo biti za izlet v Celovcc ali pa celo v Belgrad že leto poprej obveščeni. V Celovcu nas mora biti toliko, da zatemni v tistih dneh nemško solnce, tiaš izlet v Belgrad mora po številu izletnikov imponirati bratskim Srbom. Ali naj se vrši v letu 1919 delegacijsko zborovanje ali pa skuščina, to in pa kraj naj pravočasno določi Zavezino vodstvo. Tajnikov predlos se sprejmc. Med tem se vme deputacija, ki spo- roči, da se mudi poverjenik za uk in bo- gcčastje še v Mariboru, prido pa gotovo v Ljubljano prihodnji dan. Sklenc se, da se zaradi odsotnosti nekaterih članov po- šlje drugi dan naslednja dcputacija k po- verjeništvu: L. Jelenc, E. Gangl in P. Flere. Ce ne bi bil odgovor zadovoljiv, naj skliče vodstvo Zaveze za Svečnico popoldne ob dveh protestni shod vsega učiteljstva v Mestnem domu v Ljubljani. 8. Predsednik L. Jelenc poroča o lcgitimacijah za vožnje po železnicah. Učiteljske zahteve po znižanju voznih listkov za železnice so bile že rnnogokrat predmet raznim razpravam na naših skupščinali. Prejšnja avstrijska vlada je imela ob teh našib vlogah toliko ničevih pomislekov, da nismo nikdar prišli do uresničenja. Srbsko učiteljstvo že uživa to dobroto, zato predlaga naslednjo resolucijo: >V'odstvu Zaveze se naroča, da stori vse potrebns korake pri železnišketn rninistrstvu, da izposluje za učiteljstvo legititnacije za vožnje po železnicah, kakor jili imajo državni uradniki. UCiteljštvo nc sme biti prikrajšano in zahteva povsud in v vsem iste udobnosti, kakor jih irnajo državni uradniki, h katerim hočemo. da nas prištevajo.« Resolucija se sprejme soglasno. 9. O našem tisku poroča tovaiiš P. Flere. Ker so vzele debate v prcjšnjih točkah dnevnega reda skoro ves razpoložljiv čas, se omeji poročevalcc samo na stavljene predloge. Ti predlogi so: 1. Vsi Zavezini listi imajo svoj točen program. V njegovem sniislu so: a) »Učiteljski Tovariš«, glasilo Zaveze ia voditelj Zavezinega učiteljstva v vseh "šolskopolitiških vprašanjih; b) »Popotnik« kot pedagoško - znanstveno glasilo, voditelj na splošno znanstvenem in specialncm pcdagoškerfi torišču; c) »Zvonček«, mladinski list, ki prinaša slovenski mladini kar najboljše zabavno in poučno čtivo. 2. V dosego tega svojega programa se omejujejo vsi listi le na snov, ki jim jo predpisuje ta načrt. 3. Kot Zavezino glasilo infonniraj »Tovariš« točno o vseh organizacijskih zadevah tako, da bo vsa obravnava in eksekutiva v organizaciji javna. Vodstvo Zaveze je obvezano, preskrbovati uredništvu vse tozadevne podatke. Vsa, organizacije se tičoča poročila naj bodo iz ekonomskih ozirov kratka. 4. Uredniki služijo le svojim listom in njihovim programom, drugače pa so popolnoma neodvisni in odgovorni le Zavezini delegaciji. 5. Urednikom ne nalagaj delegacija nikakih drugačnih poslov, da posveeajo lahko vso svojo voljo in moč uredništvu. \6. Vsak član Zaveze imej pri Zavczinih listih svobodno besedo ugovora in zagovora. Ugovor in zagovor se mora pečati le s stvarnimi razlogi in ne sme postati nikdar zaseben. Njegova vsebina sme biti: a) pri »Učit. Tovarišu« le na šolskopolitiškem in organizacije se tičočem torišču; b) v »Popotniku« le znan^tvena. 7. V vseh Zavezinih listili bodi ton fin in vzgojno vpliven ter ga tudi v kritikali in polemikah ne predpisuj osebnost, maščevalnost ali strast. Za brzdanost v pisavi so uredniki pred delegacijo oscbno odgovorni. 8. Zaradi smeri po revialnosti dobi tudi »Tovariš« revialno obliko. 9. Vsi Zavezini listi počno izhajati že s 1. prosincem 1919 v predvojnem obsegu. 10. Za sedaj Zaveza ne razširja svojega tiska. 11. Od 1. prosinca 1919. so uredniki Zavczinih listov: a) pri »Učit. Tovarišu« E. Gangl, b) pri »Popotniku« P. Flere in c) pri »Zvončku« E. Gangl. Na predlog tovariša Režka se o vseh predlogih glasuje skupno. Prcdlo^i sc sprejmejo soglasno. 10. Pri predlogih in nasvetih upravnih odbornikov nasvetuje podpredsednik A. Gnus: 1. Ncmškemu učiteljstvu na Štajerskem, kar ga je izven Jugoslavije, je izplačala avstrijsko-nemška vlada že 23. decembra za leto 1918 polovico nabavnega prispevka, druga polovica pa fnu je obljubljeua. Zaveza naj izposluje ta nabavni prispcvek za leto 19i8 tudi za nas pri Narodni vladi SHS v Ljubljani. 2. Kaj naj se zgodi sedaj pri nas s poukom v iiemščini, naj se po višji šolski oblasti centralno odloči. 3. »Učiteljski Tovariš« naj prinaša kratke članke v srbohrvaščini. 4. Nove čitanke naj imajo pisano in tiskano cirilico, pa nekaj pisanih in tiskanili vaj. 5. Zaveza naj zavzamc svoje stališče pri sestavi novega šolskega zakona. K zadnji točki predlaga tovariš Flerc, da naj.se preskrbe odseku za rcfornio •;olstva zakoni, ki so v veljavi na Hrvatskem in v Bosni in Hercegovini. Ker se nihče več ne zglasi k besedi. sc zahvali predsednik poročevalcem za tcmeljita predavanja in upravnim odbornikoni za stvarno razpravo, nakar zaključi zborovanje ob 1. uri popoldne. S tretje vodstvene seje Zaveze (dm,- __. decembra 1918). 1. Dne 2. novembra 1918 bi sc inorala vršiti v Ljubljani izredna seja upravnega odbora Zaveze. Kcr pa je bila prav tiste dni železniška zveza skrajno pomanjkijiva, zato so se iznied ztinanjih članov udeležili seje saniu Zavezin bla^ajnik in tajnik ter upravni odbornik P. Fleie. Spričo nesklepčnosti se seja ni vršila, pač pa se je višilo zborovanje zasiopnikov učiteljske Zaveze in Slomškove Zveze. Ves dan se je temeljito razpravljalo o 3., 4. in 5. točki dnevnega reda: o katastru učiteljstva in šolstva po vseni slovenskem ozemlju, o vprašanju okrajnih učiteljskih in deželnih šoiskih nadzornikov in o lefornii ljudskega šolstva. Na tej seji ;>o bili navzoči kot zastopniki učiteljske Zaveze: L. Jelenc, L"i. Luznar, V. Rus, E. Gangl, P. Mere, J. Režek in J. Dimnik — kot zastopniki Sloinskove Zveze pa: Fr. Fabinc. Avg. Pirc in Ad. Sadar. Na podlagi vsest.anskih razprav se je sestavila sporneni.a, ki sta jo podpisala predsednika obeli učiteljskih organizacij. Drugi dan dopoldnc je izročila to sponienico posebna dcputacija g. Josipu Pogačniku, predsediiiku Narodne vlade SHS v Ljnbljani. Ta je cbljubil najresiiejše uvaževanje želja iti nasvetov, omciijeriih v spotneiiiei, ter je pcsebno liaj^I.i _al neodložljivo poirebo p.euredbc učiteijskih plač (Spornciiica jo dobeseduo ponatisnjena v 25. štev. »Učiteljskega Tovariša.«) 2. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Stajerskem je na Zavczin poziv od1 poslala dopis, v katcrcin precilaga za slovenski de! bivše Štajcrske S nadzorovalnih okrajev in nominira isioioliko učiteljev za okrajne šolske nadzornike in enega za višjega šolskega nadzornika ljudskih in meščanskih šol. Tozadevni odborov sklep jc bil soglasen. Prepis dopisa se je odposlal poverjeništvu za uk in bo^očastje Narodne vlade SHS v Ljubljani. 3. Zavezin predsednik je odposlal vodstvu štajerske deželnc zveze brzojav glede kandidature zastopnikov ljudskošolskega učiteljstva v višji šolski svet. Ta brzojavka je bila vzrok nesporazuniljenju, zato so se naši glasovi pi votno cepili, kar se je pa pozneje po pojasnilu popravilo. 4. Clanstvo Zaveze se je pozvalo, da naj se nemudoma loti dela pri ustanavljanju in orgaui/.aciji Narodnih obran, kar je priporočal učiteljski dejiutaciji predsednik Narodnc vladc SMS. Večina društvenili predsednikov se je teinu pozivu odzvalo ter poročalo, koliko je storilo učiteljstvo za javui rcd in niir lcr kako deluje v Narodnih ubruiiali. O rezultatu teh odgovo rov se je poročalo na merotiajno mesto. 5. Na zadnji delegacijski seji je bil sprejet predlog predsednika odseka za načrt preustrojitve šolstva, da naj se vse vprašalne pole vseh petih oddelkov v posebni brošuri ponatisne in razpošlje vsem Zavezinim društvom, ki naj tudi stroške te brošure krijejo. Odborov predscdnik P. Flere je poslal Zavezi tozadcvno sno1/ z željo, da naj se to pretipka ali litografira. Snov je obširna, a še ne popoina (ncrcšcni sta ostali dve ,'prašanji), zato se je vrnilo vsc doposlano gradivo s pristavkoin, da naj se isto izpopolni, na kar se ponatisne in razpošlje. 6. Vsem Zavezinim društvoin so se razposlali »Izkazi drnštvenili članov za 1. 1919.« poleg tega pa še liabiralne pole za »Popotnika«, »Učiteljskega Tovariša« in za »Zvonček« v svrho pridobitve naročnikov izven učiteljskih vrst. 7. Naučno poverjcništvo je določilo, naj se nujno sestavi kataster vsega ljudskega in meščaiiskega šolstva in učiteljstva v njegovem območju. Delo se je poverilo strokovnima učiteljskitna organizacijama, zato sta se obe pozvali, da njiju v to že določeni člani z delom takoj prično in kataster čimprej sestavijo. V tem izvršilnein odboru so ljubljanski tovariši: L. Jelenc in J. Tratar za Zavezo, A. Dragan in Avg. Pirc pa za Slomškovo Zvezo. Tiskovine so se že razposlale na vsa šolska vodstva s pozivom, da jih takoj izpolnijo in odpošljejo predsedniku svojega učiteljskega društva. 8. Ljubljansko povcrjeni.štvo Narodne viade SHS za uk in bogočastje je pozvaio (•bt- učiteljski organizaciji, da ihie-ii" odposlance, ki se jim poveri scstava novili Ijudskošolskih in nieščanskošolskih čitauk. Zaveza je predlagala v to enkcto naslcdnje člane: P. Flereta, E. Gan^la, Drag. Hunieka in F. Kleinmayrja. — Nadalje jc poslalo isto poverjeništvo Zavczi dopis. v katerem jo opozarja. da je za pričetek slovenskega pouka na Koroškem inijno potrebno, da čimprej dobimo vsaj eno čitanko. zadnji čas do Velike noči. ker se takrat prične na Koroškcm novo šolsko leto. Kazalo bi torej kako čitanko (za srednjc razrede) s kratkiin načrtoin slovnice kar naglo sestaviti na podlagi doiedai~jih in jo narisniti v takeni številu. da bi zadoščala prvi potrebi. Habsburško-avstrijski patri- otični sestavki bi se morali seveda že v tej izdaji nadomestiti s sestavki jugoslovanskega ztiačaja. Sestava te knjige se poveri odboru za sestavo novih slovenskih čiiank za ljudske šole. 9. Deželna učiteljska Zveza na Štajerskern je poslala Zavezi dopis, v katcrem piediaga: a) Zaveza deluj pri vladi SMS na to, da člmprej skliče višji -olski svet ter ukrenc potiebno, da bodo natneščeni uiiitelji \ ojaki, ki so brez služb; b) Zaveza se izreče proti icimi, da bi učiteijstvo o- pravljalo posle občinskih tajnikov, kakor je to sklenilo Krško učiteljsko drušsvo, zakaj dober učitelj za tak posel ne morc iineti časa dovolj na razpolago; c) v enketo za sestavo ljudskošolskih čitank so bili določeni: L. Cernej, P. Flere, Lichtemvallner, A. Požegar in J. Rajip. — Zavcziii predsednik pripomni, da je javil naučneinu poverjeništvu vseh pet nasvetovanih tovarišev, vendar pa se mu zdi članstvo preveliko. 10. Kozjansko učiteljsko društvo naznanja Zavezi predloge, ki so bili na zadnjem društvenem zborovanju soglasno sprejeti. Važnejši prcdlogi se glase: a) Okrajne šolske nadzornike naj voli ljudskošolsko učiteljstvo iz svojih vrst. b) Pouk v nemščini naj se na naših narodnih šolali popolnoma opusti. c) Pri Narodni vladi SHS naj se store potrebni koraki, da se čimprej skličejo uradne učiteljske konference. 11. Bclokranjsko učitcljsko društvo je poročalo, da naj se store koraki glede pouka v kmetijstvu. — Kcr so dobila šolska vodstva od šolskih oblastev učni načrt, kako naj se v ponavljalnicah poučuje kinctijstvo, je postalo to vpra.anje brezpreometrto. 12. Ob priliki proslave prvega narodncga praznika države SliS je poslal Zave zin tajnik v Bclgrad vdanostno izjavo. Nato je prejel zahvalo od regenta Aleksandra in istotako od šefa dvorne pisarnc. 13. Pri Zavezinem predsedniku se je zglasilo doslej 47 učiteljev in učiteljic z željo, da so oripravljeni iti ueitcljevat v obmejne kraje. Scznam teli priglašencev sc je oddal povcrjeništvu Narodne siade SHS za uk in bogočastje. 14. Litijsko učiteljsko društvo so je opozorilo, da naj pošlje Zavezi čimprej v čveterniku imenik svojili clanov za leto 1918, blagajnikoma pa morebituo zaostalo članarino društvenikov. Na ta dopis je došel odgovor, da je plačalo doslej za leto 1918 članarino 27 članov. a od nekaterih še pričakuje priglasitve. Do Božiča sc ugotovi članstvo deiinitivno tudi za 1. 1919. V dopisu se želi, da naj se deluje za odpravo krajnih in okrajnih šolskih svetov. 15. Posamcznc Zavezine odseke sc je opozorilo, da ntorajo i>riti pred delegacijo vsi predlogi popolnoma zreli, da so v praksi do popolnosti tudi takoj izvedljivi. 16. Hrvatski učiteljski Zvezi se je odposlala prošnja, da naj izposluje pri hrvatski vladi prost izvoz inasti za naše učiteljske aprovizacije. 17. Dopisi se niso mogli odposlati dalmatinski učiteljski Zvezi v Split in Narodni Prosvjeti v Pazirm zastraii njiju pridružitve k uaši Zavczi in tudi ne Slovenskemu učiteljskemu društvu za Istro za posredovanjc pri zadnje imenovanem društvu. ker ni železniške zveze zaradi okupiranja teli krajev po Italijanih. Kadar bomo zopet svobodni, takrat se odpošljejo u dopisi na imenovane krajc. 18. Dne 8. dccembra 1918 se je ustanovilo v Celovcu slovensko učiteljsko društvo zo. Koroško. Novoizvoljeni društveni predscdnik Fran Aichholzer, okrajni šolski nadzornik za Rož, jc stavil predlog, da naj pristopi društvo k Zavezi. Prcdlog je bil s ploskanjem soglasno sprejet. Novo društvo šteje že 40 članov, do delcgacijskcga zborovanja pa se laliko dvigne njcgovo število nad 100. Navzoči prcdsednik Zaveze je vzcl ta sklep na znanje s prisrčno radostjo ter je dal rnlademu društvu na življenjsko pot vse polno praktičnih nasvetov. 19. Z novim letom 1919 posluje Zaveza zopet direktno samo z včlanjenimi okrajnimi učiteljskimi organizacijami, z dežclnimi Zvczami pa le v toliko, kolikor je do njih razdružitve neobliodno potrebno. 20. Na neko vprašanjc, kaj se bo zgodilo z vojnimi posojili, se je na najinerodajnejšili niestih dobil odgovor, da se bo izkušalo vojna posojila zadovoljivo rešiti. prav tako pa se bodo morala rešiti v novi državi vsa druga percča dcnarna in iniovinska vprašanja. Za Učiteljski konvikt. Učileljska družba pri *Riniljauu« v Ljubljani K 14.60. Tov. Alojzij Kecelj 2 K. Hvala! Slovenska Šolska Matica. Glasoni sklepa zadnjega občnega zbora znaša za 1. 1919 članarina po 8 K. Tisti, ki so za tekoče leto poslali lc po 4 K, morajo do-plačati Se 4 K.