ra PRIMORSKI DHEVNIK ._______ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE (2387)— Ne maramo več prefektov! Vse organe civilne uprave naj si voli tržaško prebivalstvo samo! Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 31. marca 1953 Cena 20 lir ^ADeiv ZAKLJUČEK diskusije v italijanskem senatu večinski volilni zakon 5ov korak v klerikalno diktaturo bi m Vec proglasila 24-urno splošno stavko • Neredi v Milanu mu - Togliattijeva agenturna politika je glavni kri' Za uzakonitev tega protidemokratičnega ukrepa Cki3L V nedeljo je ita-«i 2a!ton 7at tzglasoval volil-De ga ie Pripravila ijub ?_ri3e.^a vlada, da bi 'id vnK -nl anemu vplivu itrepii-, JCI. ehranila in celo Wntu n°3e, poziciie v par-,1 ob glasovanja je pri-* bila ®e sejen, ki ^ciie v ca Poskusa ob-iitije. ,, kominformovske opo-Otfill j se je opoziciji po- »l trii!id.a ie. s proceduralni- mi! vla7„ ‘7, dlskusili »ali-J • d°lS0 vodi v se- . . tak«—vodila za Je bila vladna pro- fflliG ® talrn Vli+ro in ■* Xi n _ kovuTa tako hitra in učin-Jhv L aa se opozicija niti tak, - ni, ko je bil vo-. 0 ze izglasovan. Jtvegj1 ^0 izglasovanju Scel-'"ittfnT,0- • ega zakona je 0t89ni7a7lsh^na sindikalna sPlošao «3a, CGIL proglasila Prišlo Med stavko je ?tredov 1S Ponekod tudi do .*■> ki’.Z v itimu in Mi- Ptiprla «LJe policija začasno t«ji oseb. Ostali dve ^*tar'ii7anski sindikalni or-“■) in ijrr ^SL (demokristja* ^ Sg 04«_ . (socialni demokra- ni)fnaciji « Se jtijT. uemoKr io celo 6 udeležujeta ^elnijf Jenost italijanskih sin-«»ju, ,PrQanizacij ob vpra-?žno . 1 Je tako življenjsko ostro napadli. * * * 0 ‘h-?zfbodnost demokra-J* Poloj„.3t> ie značilna za eliiiii »n?3, u katerem je bil ?Jfeo Potrjujejo, da je de-£ *Ploiei o na robu: manj-v ti D„n' vseljudski protest, formalnih, nepo-lk°b zakon, kot je m„"Oj d na reform„ vse. eCo ai “zbuditi. ■ CTsiti J se je italijanski * »tanj-fd le deloma ude-ihifMicaiH’ ki je ~ čeprav jo ie ^eliin kominformistična k P°sebn or9anizacija v svo-aPrn« "Pumene — vseka-t,j je lcolC0na. dokazuje, ka- l,> 7>olhmformovska “Pen-I >C zabrisala v ita-kf, i delaucu občutek za Z’0 dell°?a3 « deželi, in ka-* P°Ijitf ®*?e> ki ne more Dr^čho ni}hove težnje po ir *?cia!ističncm pro-pn°,t. °kciji, zapadli v par iji r* VoUi„ lkr*,ol'>snrem zakonu, ki je »e« ki z>7an najprej v po-t r_n,c,> zdaj pa še v ki so pri tem s podporo ali | ni mi koli sredstvi, pred nujno soglasjem pomagali utrjevati I čeprav marsikje kot v Italiji novo izhodišče za reakcionar, no protiofenzivo italijanske buržoazije. Ni slučaj, da se ob istem času kot v Italiji pojavlja podoben volilni zakon tudi z Za. hodni Nemčiji, kjer ga je pripravila Adenauerjeva, spet demokristjanska vlada. Nemški primer lahko služi kot koristna ilustracija italijanskega: v bonnski republiki namreč odpade ceneni izgovor o kom-informistični nevarnosti (o ka teri sicer De Gasperi sam zelo dobro ve, da ni resna in da bi bila ob manj konservativni politiki, kot je njegova, še občutno manjša), ostaja pa isto dejstvo demokristjanske težnje po samovladi reakcionarnih sil. In ni izključeno, da za. plačevanje pogajanj za sestavo nove vlade v Avstriji ne pomeni želje po uvedbi cesa podobnega tudi s strani avstrijskih demokristjanov. Ker pa je povsem jasno, da reakcija teži po ponovni pridobitvi izgubljenih pozicij in po obrambi, pa naj bo s kakrš- ?re za formalno -V , ki h parlamentarne 0» ;0ce zagotoviti ttrd- saniJn n'ti za čisto obi-tZMko °Vol}°, ki si jo veči-njelnn. Qp “°šči, dokler je še 60i.u nat- za načrtno deja-kalil anJepolitičnem raz-Crja“»e, ki se od leta j945 Pie7.a'r«i dalje bolj reak-dife7 en J, Sre za nov, po-\tSuri k ?k k klerikalni jj ,’iansL, kateri teži demo-zdrui stranlca, za katero Z« i,'Sn« koalicija Vati- hus0 Je 1 J“nsk« buržoazije. •i)l dfo . a italijansko 1«i tapezrjisP^.močjo zmagovi-»1 Je»n 1p1J'C!h armad zrušilo 'lo» ' stei,2 n3i,n nred podrlo C?!a no katerem je %JVehcim *n 2 državno ^“rska mr,xVZdrievana °°' tj. lJe. pJj a Julijanske bur-ennfce °d tepa zmajo-t ®tpo Je italijansko ^delanju, d“sem pa italijan- i.en.;.. razred, u stalni Vnziui Vi1'1 Pop„s?ora korak za ko-ofen>, 1 Pred reakcio-m ni ?ioa katere nosilec ' »eč e «o»iibc le j nska n- zem, temveč c'ja. Danes HčriQ .. ij. •k, a« '“O ,razred u Italiji Sd 'n borh potisnjen ob hl, koni°Zba /e tirši !e Se !Ut0°azije 1, encnjma silama med j s°Pjets/ce agen- De?formop,7im°kristjani in ' ,n da m Podstvnm V"* - ________ ti /,P°dstp?,a *e k°mmformo»-’l',rn?kb' dueb konkmrenč-t)n?d Hlnl enako reakcio-K’ na (pfrf^are ueč nasla-Hei °‘je pnt podporo, se ten, *arno °It?zal° med par-volil-šlo le še dlakocepstvo. “'n, “rn0 me t’ p,2ak'>nu ?us,j° o ?}‘‘duralna0Je. Hc Aretiran nacist v Rimu RIM, 30. — V Rimu so odkrili in aretirali nekega nacističnega voditelja, ki so ga iskali, ker je odgovoren za deportacijo in pokol številnih Zidov in ki je živel v Rimu pod lažnim imenom kot novinar. Gre za Nemca Horsta Wagner-ja, za katerim so nemške oblasti izdale zaporno povelje. Wagner je zbežal iz Nemčije in se mu je posrečilo priti v Italijo pod imenom Peter Lu-dwig. V Rimu se je izdajal za novinarja. Na podlagi podatkov nemškega poslaništva v Rimu je italijanska policija lažnega novinarja aretirala in nemška vlada je zahtevala njegovo izročitev, o čemer mora odločati rimsko prizivno sodišče. DUNAJ 30. — Jugopress javlja z Dunaja, da so odložili nacionalni kongres KP Avstrije po nalogu iz Moskve po Stalinovi smrti. Kongres bi moral biti konec aprila. samo potencialno, napredujočimi silami socializma, bi bile vse to le prazne besede, ko ne bi pogledali tudi druge strani kolajne. V Italiji je ta druga stran kolajne odsotnost proletariata kot aktivnega borca v notranjepolitični areni. Za to odsotnost ima izključno odgovornost rimska kominfomov-ska agentura, ki je poskušala kanalizirati revolucionarni zagon ljudskih množic v službo sovjetskemu imperializmu, pa pri tem ,ni dosegla drugega, kot da ga je zamorila in pa-sivizirala. Vsa politika KPI in PSI. odkar je postala privesek KPI, od leta 1945 je ena sama zgodovina kapitulacij, pa celo preračunanih uslug reakciji. Kako se more pritoževati nad klerikalno samopašnostjo Togliatti, ki je še pred leti glasoval za konkordat, in s tem pomagal ustvarjati temelje za tisto vmešavanje Vatikana v notranje življenje italijanske države, nad katerim zdaj toči krokodilje solze? Brez glasov KPI konkordat v ustauodajni skupščini ne bi bil' sprejet — toda zdaj, ko poskuša komin-formovska propaganda iz parlamentarne maškerade delati junaštvo, bi bil vodilni zakon brez obstrukcij«, z njo in proti njej sprejeti Glavni vzrok za zmagoviti pohod italijanske reakcije, proti kateri se zna Togliatti — v interesu druge reakcije — boriti samo še na način, ki napeljuje vodo na mlin demokrist-janski propagandi, je pomanjkanje močne, organizirane, resnično socialistične politične sile. V popačeni politični sliki današnje Italije manjka sila, ki bi se znala dejansko upreti demokrist j anski politiki družbenega konservativizma in uvajanja klerikalne diktature, ki bi znala proti tej politiki postaviti politično moč organiziranega delavskega razreda in napreden socialističen, času odgovarjajoč program. P tako ugodnih objektivnih pogojih, kot jih nudi današnja Italija s svojimi ogromnimi socialnimi krivicami in s svojo na skrajno šibkih, nenaravnih gospodarskih osnovah slonečo buržoazijo. bi resnično socialistična stranka — ali stranke — lahko pomenila odločujočo politično silo. Tako pa pomeni izglasovanje volilnega zakona, ki mu bo sle- dila nadaljnja utrditev reakcionarnih družbenih sil na državnem krmilu, objektivno nov poraz italijanskega delavskega razreda — čeprav ta delavski razred iz navedenih vzrokov pri borbi niti ni bil kdovekaj udeležen —, nov poraz njegovih teženj po družbenem napredku, po socializmu. Vendar bo novi položaj, ki ga bo volilni zakon ustvaril, nudil tudi dovolj priložnosti, da se razvoj preokrcne, da se objektivno socialistične sile strnejo in najdejo pot, ki bo po porazu reakcije in komin-formizma tudi Italijo pripeljala k družbenemu napredku, ki je v vsem svetu neizbežen. SESTAVLJENA KOMISIJA OZN za prciskato o diskriminaciji v Južnoafriški ziezi NEW YORK, 30- — Glavna tudi danes niso dosegli nobe- skupščina OZN se je danes ponovno sestala na plenarna seji. V začetku seje je predsednik sporočil, da je bila sestavljena preiskovalna komisija o rasni diskriminaciji v Južni Afriki jn bo takoj začela z delom. V tej komisiji so Francoz Laugier, čilski predstavnik Santa Cruz in predstavnik Haitija, Belle-garde. Nato je skupščina nadaljevala razpravljanje o personalni politiki glavnegr tajnika OZN. E-giptovski delegat je izjavil, da si morajo vlade pridržati pravico odobriti ali zavrniti kandidature svoji i državljanov za mesta v OZN. Nizozemski delegat pa je protestiral proti vmešavanju vlad v vprašanja osebja OZN ter je kritiziral nekatere ukrepe glavnega tajnika. Medltem ko je skupščina začela svojo sejo, «o se ponovno sestali predstavniki petih stalnih članic Varnostnega sveta, da razpravljajo o imenovanju novega glavnega tajnika; toda nega sporazuma. Sestali se bodo ponovno jutri zjutraj'. Repatriacija grških otrok iz FLRJ Zastopnika grškega Rdečega križa, ki se mudita v Jugoslaviji, sta na nocojšnji tiskovni konferenci v Beogradu izjavila, da je Jugoslavija do zdaj prva in edina država, ki je omogočila vrnitev grških otrok njihovim staršem. Grška predstavnika sta nadalje . izjavila, da so države sovjetskega bloka, kjer je še nad tisoč grških otrok, do zdaj odbile vse zahteve po repatriaciji teh otrok. Predstavnika grškega Rdečega križa se razgovarjata z zastopniki jugoslovanskega RK o repatriaciji še ostalih grških otrok v Jugoslaviji. LONDON, 30. — Laburistični voditelji Attlee je bil danes operiran na slepiču. Napad belgijske vlade na socialistične socialne nstanove Napovedana splošna protestna stavka odložena, ker je bila belgijska vlada spričo odločnega nastopa opozicije prisiljena popustiti BRUSELJ, 30. — Socialistična strokovna zveza organiziranih delavcev in nameščencev je danes odpovedala napovedano splošno stavko, ker je prišlo do sporazuma z vlado o nekaterih spremembah v načrtu za reformo bolniških blagajn. Vlada krščanskih socialistov je brez sodelovanja predstavnikov prizadetih socialnih ustanov napravila načrt za reformo bolniških blagajn. Bolniške blagajne so v Belgiji že od nekdaj zasebne ustanove socialistov in krščanskih socialistov. Do konca lanskega leta so bile bolniške blagajne obeh strank pod nazorstvom državnega zavoda za socialno zavarovanje, ki je denarna sred- Čuenlaievi predlogi povzemalo indijski oredlon o vojnih ujetnikih Prvikrat po dveh letih začeniajo v zahodnih krogih sedai verjeti v možnost premirja na Koreji in upajo, da so kitajski predlogi iskreni - V londonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da ne bi bilo umestno govoriti o kapitulaciji Kitajcev in severnih Korejcev WASHlNGTON, 30, — Ameriški državni departma je zaprosil kitajske oblasti, naj sporočijo v Panmunjom vsak 0iyni°n!'.no tudi kot spuščati, postranske bii1' deTst, 36 Postranske ^Qixjn- > na kak način sakon izglaso- ? ,20-lasu36 kar hočejo, Položaj pari«. to trn s“oj “ače?eVd Ukrepe• ki 0fi0,CracHe Parlamentar. *Ploh Od tod >1, J10''-«mnv 'k iskrenih . p poli. nemu zakonu: volil h ^aj^^aTsiT h tudl odpor ta^ttll1 OoN^ di-identov »Cot f)Uržoaznode- Morm * socialističnih ir,:u9o>,'"0,'ai»>\.° socialističnih “Uiost materialna H; , demokrist ene V3? večinskih tudi vse tiste, (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Ljudstvo Dalmacije je danes priredilo svečan sprejem predsedniku republike maršalu Titu Ladja «Galeb», ki je z zmanjšano hitrostjo plula zaradi razbur-kanega morja vzdolž afriške obale, je priplula v jugoslo-vanske vode šele včeraj pozno zvečer, namesto v soboto, kot je bilo prvotno predvideno. Po tritedenski odsotnosti je «Galeb» spustil sidro blizu KuDari. V jugoslovanskih teri. torialnih vodah, nedaleč od jul goslovanske obale, so maršal Tito in njegovo spremstvo prespali zadnjo noč na ladji. Zjutraj je_ nastopilo krasno vreme. Maršal Tito je prišel med prvimi na krov »Galeba«, ki ie nadaljeval vožnjo v spremstvu rušilcev »Triglava« m ((Durmitorja« ter patrolnih čolnov vzdolž jadranske obale Eskadrile letal so se menjavale v zraku in pozdravljale svo lega vrhovnega poveljnika’ Tovorne in potniške ladje ki so plule proti jugu, pa so š sirenami pozdravljale predsednika. Ljudstvo dalmatinskih otokov je na številnih čolnih prihajalo naproti «Galebu», da bi pozdravilo svojega ljublje. nega voditelja. Vzdolž vse obale se je zbi. ralo ljudstvo Dalmacije in mahalo v pozdrav. Vsa obala je bila okrašena z državnimi in partijskimi zastavami. Iz vseh krajev Dalmacije so ljud je hiteli v Split, da pozdravijo predsednika republike, ki se je vračal z zgodovinskega obiska v Veliki Britaniji Maršal Tito je bil s dvojim sprem, stvom ves čas na krovu Posadki «Galeba» se je izpolnila želja. Maršal Tito ji je oblju-bil, da se bo fotografiral z nji mi Na krovu ladje so se zvri stile skupine mornarjev, stroj" nikov, gojencev, kuharjev in in oficirjev. Vsaka skupina ie hotela imeti v spomin sliko z maršalom Titom. Končno so prišli na svoj račun tudi no vinarji, razen fotoreporteriav’ ki so bili tudi tokrat žrtev svojega poklica. Točno ob 16. uri je »Galel™ ob zvokih siren vseh ladij k^ se bile zasidrane v luki L-i plul v Split. Ogromna množi J S?niaZ cSP7Ua K">-‘ J>'nja. Šibenika, Ma- ca Drniša. karske, Brača. Hvara. Tr Jlra Kastela. Omiša in drugih a« jev ter otokov Dalmfaje je navdušeno pozdravila pred- sednika republike. Po izkrcanju je maršal Tito sprejel raport kontraadmirala Bogdana Pecotiča in pregledal častno četo mornarjev. Med ovacijami in klici množice so maršala Tita pozdravili pod-predsednik zveznega izvršne, ga sveta Aleksander Rankovič, predsednik izvršnega sveta Hrvatske Vladimir Bakarič, predsednik izvršnega sveta Bosne in Hercegovine D;f-o Pucar ter številne druge visoke vojaške in civilne osebnosti Sprejemu je prisostvoval tudi vicekonzul Velike Brita. nije v Splitu Burton. Maršal Tito je množici med drugim lej sli »To, kar smo doživeli in videli v Veliki Britaniji je prekoračilo vsa naša pričakovanja. Pri naj navad-nejših ljudeh, od tovarniških delavcev do najvišjih držav. njh voditeljev, smo naleteli na topel in prijateljski spre. iem Takoj smo videli, da smo prišli v zavezniško državo, ki nas’ sprejema z odprtimi rokami. Nato je poudaril, da ne želi daiati podrobne analize diplomatskih razgovorov, ki niso bili važni samo za Jugoslavijo in Veliko Britanijo, tem-več za mir v svetu sploh. V teh razgovorih — je nadaljeval maršal Tito — smo našli skupni jezik o vseh najvažnej. ših vprašanjih. Ni bilo niti e-neca vprašanja, o katerem ne hi soglašali. Mi smo se prepričali je nadaljeval, kako veli. tega pomena je naš obisk v Veliki Britaniji. Ta obisk je pokazal toplo prijateljstvo m koristno sodelovanje držav z različnim družbenim sistemom Prepričal nas je, da An-“leži' spoštujejo težnje jugo. slovanskih narodov. Prepričan Z da bo to, kar smo dozi-veh'in dosegli v Veliki Brita. njji, mogoče doseč, tudi v dru-g h državah, kjer je še vedno precei rezerviranosti in dvomov do nas. Mi smo skušali nrenričati angleške odgovorne kroge — ie deJal maršal .Tlto _ smo miroljubna država in da želimo iti s tistimi na rodi ki želijo mir. Z angleškimi predstavniki smo lahko na enakopravni osnovi dosegi' sporazum. Maršal Tito je nadalje poudaril da bodo odgovorni ljudje’ Jugoslavije nadalje vali po poti sodelovanja z drugimi državami, Mi želi. mo dobre odnose z vsako, državo, ki nas spoštuje in nas ima za enakopravne, kot je bil to primer v Londonu. Povedati še moram, da v Londonu ni bilo tiste naduto, sti, kakršno smo nekdaj videli na Vzhodu. V Veliki Brita niji smo se tudi prepričali, da angleško ljudstvo in njegovi voditelji visoko cenijo narode Jugoslavije. To nam je vlilo še več zaupanja v samo sebe in nam pokazalo, da moramo mi v Jugoslaviji nadaljevati po tej poti«. Množica je pozdravljala be. sede tov. Tita z dolgotrajnimi ovacijami. Po govoru se je maršal Tito zadržal v razgovoru z zastopniki javnega, političnega in kulturnega življenja mesta Splita in drugih krajev. Za tem se je vkrcal v motorni čoln in v počasni vožnji obkrožil vso obalo. Množica ljud. stva ga je ves čas navdušeno pozdravljala. Maršal Tito se je izkrcal na obali Jugoslovan, ske ljudske armade, nato pa je odšel v dom inženirjev in tehnikov, kjer mu je predsed. nik izvršnega ljudskega odbora Splita priredil svečan sprejem. Nocoj je priredil maršal Tito sprejem na čast oficirjev rušilcev in patrolnih ladij, ki so spremljale ladjo »Galeb«. Med sprejemom je maršal Tito prisrčno nazdravil svojim gostom Na njegovo zdravico so odgovorili Aleksander Rankovič in številni oficirji, ki so izrazih svoje veselje in zado. voljstvo, da ga ponovno vidijo v svoji sredi. Ob prihodu v Split je mar. šal Tito odgovoril tudi na nekatera vprašanja tujih novinarjev. Med drugim je dejal' «Sodim, da je naše bivanje v Veliki Britaniji in to, kar smo videli, gotov znak, da bo naše prijateljstvo in zavezništvo trajno in koristno za obe naši državi in za utrditev miru v svetu. Na vprašanje dopisnika ((Associated Pressa«, kaj misli o dogodkih v Sovjetski zvezi. Je rnaršal Tjt0 odgovoril, da je bil na poti in da ni 'imel časa o tem razmišljati. Pri pomnil pa je, da se po njego-vem položaj v svetu tudi po Stalinovi smrti ni poslabšal, temveč naspn 'no, da se je realna možnost neke napadal nosti celo malo zmanjšala B. i). premirju. Cuenlaj je stavil tudi druge predloge, med katerimi so: ustanovitev nadzorstvene komisije v kateri bi bila dva višja častnika, ki bi ju določili Poljska in CSR, dva višja častnika, ki bi ju določili kitajsko in korejsko poveljstvo, en švedski častnik in en švicarski ter dva druga predstavnika, ki bi ju imenoval vrhovni poveljnik OZN (komisija, ki bi imela nalogo nadzorovati točno izvajanje določb dogovora o premirju); obe bojujoči se stranki naj bi se obvezali, da prenehata s pošiljanjem ojačanj, orožja, streliva, vajaštva in letal. Dovoljeno naj bi bilo samo normalno zamenjavanje bojujočih se sil, ki so že na bojišču; umik bojujočih se sil med pogajanji za premirje za dva kilometra na eni in na drugi strani in u-stanovitev demilitariziranega področja, tako da se lahko prepreči vsak incident. Nato je Cuenlaj podrobno govoril o rezultatih, ki so jih dosegli pri pogajanjih za premirje v Kesongu in Panmunjomu, ter je pripomnil, da so bila rešena vsa vprašanja razen vprašanje ujetnikov. Dodal je, da je bilo tudi to vprašanje rešeno izvzemši kar se tiče repatriacije; če ne bi bila pogajanja prekinjena, morda bi bila tudi ta ovira odstranjena. Ponovil je nato, da bi bila po mnenju kitajske in severnokorejske vlade edina pametna rešitev v takojšnji izpustitvi in repatriaciji ujetnikov po prenehanju sovražnosti, ter je povzel glavne točke sporazuma, ki je bil dosežen sprejeli, predstavniki Velike Britanije in drugih zahodnih držav sodijo, da ni preveč optimistično predvidevati bližnji konec vojne, ker se zdi na prvi pogled, da so ti predlogi vsaj v glavnem enaki predlogom, ki jih je v decembru sprejela glavna skupščina OZN. Indijski delegat v OZN Krišna Menon, ki je pripravil indijski načrt za izmenjavo ujetnikov, je o Cuenlajevih predlogih izjavil, da jih je treba sprejeti kot «veliko in lepo novico«. Dodal je, da »Cuenlaje-vi predlogi odpirajo pot v boljšo prihodnost sveta«. Voditelj avstralske delegacije Percy Spender pa je izjavil; «Zdi se, da Cuenlajevi predlogi, če so o njih točno poročali, skupno z zadnjimi izjavami v Moskvi, predlagajo na prvi pogled mogočo podlago za razgovore in pripravo pogojev za novo proučitev možnosti sklenitve pravičnega premirja na Koreji«. Glasnik britanskega zunanjega ministrstva je nocoj izjavil, da kitajski predlogi predstavljajo, »kakor kaže do sedaj, spodbujajoč razvoj«. Dodal je; «Upajmo, da se bo predlog pokazal za konstruktivnega. tako kakor smo vedno želeli«. Prvikrat po dveh letih in kljub uradni skepsi začenjajo v Washingtonu resno misliti na možnost sklenitve premirja na Koreji. Uradni predstavniki še dalje zatrjujejo, da pričakujejo dokazov o dobri volji Kitajcev in severnih Korejcev, in se zdi, da hočejo sva riti javno mnenje pred morebitnimi propagandističnimi manevri. Vendar pa izjavlja- shingtonom. Zdi se, da je Cuenlaj s svo- j ustanove. Zdaj so na vrsij si' jimi predlogi dejansko povzel j cer samo bolniške blagajne, indijski predlog, ki sta ga So- lahko pa se pričakuje, da bo vjetska zveza in Kitajska za- j ___________________ vrnili v OZN, ki pa so ga zahodne države odobrile. Glasnik francoskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da so Cuenlajevi predlogi «najbolj ugodni in najbolj obetajoči«, kar jih je do sedaj pekinška vlada stavila. Dodal je, da je edina razlika med indijskimi in kitajskimi predlogi v tem, da je Cuenlaj predlagal, naj tiste ujetnike, ki se ne želijo vrniti v domovino, takoj premestijo v kako nevtralno državo. V francoskih diplomatskih krogih izjavljajo, da bodo kitajske predloge skrbno proučili in sodijo, da ti predlogi lahko pomenijo velik napredek za konec korejske vojne. v Zahodni Nemčiji KARLSRUHE, 30. — Po nalogu ustavnega sodišča v Karls. ruhe so danes izvršili preiskave v stanovanjih nekaterih članov ((Društva za nemško-sovjetsko prijateljstvo«. Preiskave so izvedli tudi v stano. Vanjih nekaterih predstavnikov «Nemške ženske demokratične zveze«. Aretirali so dva tajnika «Društva za nemško-sovjetsko prijateljstvo«. Začetek razgovorov o letalski varnosti v Zahodni Nemčiji Znižanje pomoči MSA tujini WASHINGTON, 30. — Po o-bičajnem tedenskem sestanku v Beli hiši sta senator Taft in poslanec Martin na tiskovni konferenci izjavila, da bi bil predsednik Eisenhower pripravljen zmanjšati obseg ameriške pomoči tujini. Ni bil še določen odstotek znižanja, lahko pa se že sedaj predvideva, da bodo krediti, ki jih je zahteval predsednik Truman za bodoče finančno leto (sedem milijard in pol dalarjev), znižani. Ravnatelj MSA Stassen ima nalogo pregledati, ali je mogoče znižati kredite za deset milijard dolarjev, ki niso bi'e uporabljene in ki so vknjižene pod postavko ameriške pomoči BERLIN. 30. — Britanske tU3inL oblasti v Berlinu so sporočile, da se bodo angleško-sovjetsld razgovori o letalski varnosti v Nemčiji začeli jutri zvečer v prostorih sovjetske nadzorstvene komisije v vzhodnem Berlinu. Razen sovjetske delegacije bodo navzoči predstavniki britanske visoke komisijei britanskega letalstva in urada zavezniškega civilnega lertad-stva. V Londonu izjavljajo, da je bil poklican v prestolnico na posvet z zunanjim ministrom britanski veleposlanik v Moskvi Sir Alvary Gascoime. Namen posvetov bo pregledati položaj glede na zadnje dogajanje v Moskvi in glede na možno izboljšanje sovjetskih odmo-šajev z drugimi državami Sir med pogajanji: takojšnje pre-|jo, v raznih ameriških krogih, [ Gascoine bo, kot pričakujejo, nehanje sovražnosti, vprašanje da je Kitajska znatno menjala' prišel v London 1. aprila. Taft in Martin sta tudi spo. ročila, da je Stassen sklenil znižati na polovico število o-sebja v uradih MSA v Parizu. Dodala sta. da ni Stassen o-menil nobenega zneska, ki bi po njegovem zadostoval za po. moč tujini. Predloge glede tega bo Stassen lahko stavil po sestanku NATO, ki bo 24. a-prila. Papagosova zmaga pri dodatnih volitvah ATENE, 30. — Pri včerajšnjih dodatnih volitvah za izvolitev devet poslancev, ker je bil prejšnji izid razveljavljen zar idi nerednosti, je zmagala Papagosova stranka in si zagotovila vseh devet sedežev. Sedaj ima Papagosova stranka v parlamentu 247 poslancev od Skupnih 300. Gospodarski načrt Velike Britanije LONDON, 30. — Britanska vlada je objavila svoj gospo, darski načrt za leto 1953, v ka. terem se ponovno poudarja potreba ohranitve «austerity». V načrtu je rečeno, da je glavni smoter letošnjega britanskega gospodarstva ohranitev ravnotežja inozemske plačilne bilance, čemur mora sle. diti zvišanje izvoza in zmanjšanje uvoza. «Ce se to ne bo doseglo, bosta življenjska raven L višina zaposlitve v Veliki Britaniji v nevarnosti«. Glavne točke načrta so; 1. pobijanje inflacije; britanske cene morajo biti zmožne vzdr. zevati tuio konkurenco; 2. zvišanje investicij: industrijska preureditev je življenjske važnosti za britansko gospodarsko življenje; 3. povečanje izvoza: Velika Britanija mora doseči bistveni presežek pri trgovinski izmenjavi služnosti s tujino. To je velike važnosti; 4. sprostitev kmetijskega gospodarstva in ohranitev sistema zajamčenih cen poljedelcem v okviru bolj elastičnega režima. Zadušen upor v Guatemali GUATEMALA, 30. — Guate-malska vlada javlja, da so zadušili protivladni upor, Id je včeraj izbruhnil v mestih Salamo in San Jeronimo. Ti dve mesti sta bili nekaj časa pod nadzorstvom protivladnih sil. Pozneje pa so vladne sile u-pornike premagale in sedaj je položaj miren. Vrhovni štab guatemalske vojske javlja, da so utrpeli uporniki velike izgube in da so bili številni od njih ujeti. BONN, 30. — Predvidevajo, da bodo britanske oblasti v Nemčiji izročile nemškim obla. stem še ta teden sedem bivših nacističnih voditeljev, ki jih aretirali 14. januarja. KAIRO, 30. — Bivši regent polk. Mehanna je bil pred revolucionarnim sodiščem obsojen na dosmrtno ječo pod obtožbo, da je hujskal člane egiptovskih oboroženih sil na upor. ZA JEZIKOVNE PRAVICE Jugoslavija je pred osmimi letj osvobodila Trst fašizma in nacizma in takoj uvedla na vsem Tržaškem ozemlju dvojezično uradovanje. To se je ohranilo sprva tudi pod zavezniki Polagoma so ti pod šovinističnimi vplivi omejevali slovenščino, posebno po 15. sept. 1947, dasi bi jo bili morali po določbi mirovne pogodbe o dveh uradnih jezikih bolj in bolj uveljavljati. To se je godil o in se godi v nasprotju z naravnim pravom, z načeli Organizacije združenih narodov, z določbami mirovne pogodbe in s proglasom UNESCO o človeških pravicah. Marsikaj tega, kar je uvedla Jugoslavija, se je ohranilo, zlasti glede slovenskih organizacij, društev, šolstva in tiska. Protislovenski zakoni in odredbe najhuje izrivajo slovenščino s sodišč ter iz državnih in občinskih uradov. Pisma s slovenskimi naslovi in slovenske brzojavke se dostavljajo, spre. jemajo in odpravljajo. Cesto se dostavijo pisma s samo slo. vensko navedbo eTrsts, brez ulice in številke. Tak naslov bratstva med narodi in v smislu obstoječih predpisov. Slab. še se godi slovenskim pismom in brzojavkam, če padejo v brezvestne roke. Tedaj se slovensko krajevno ime prečrta in se pripiše italijansko. Ce slovensko pismo ali brzojavko osebno oddaš, se utegne zgoditi, da te šovinistična usta povabijo, da oddajaj take stvari v Ljubljani, ali da ti pri brzojavki ne morejo jamčiti, kakšna bo, ko pride na cilj. Cesto imamo priliko videti popačene slovenske brzojavke s čudno zveriženimi besedami ali zamenjanimi črkami in težko razrešljivim smislom Nedavno so pripisali na slovenskem pismu, namenjenem v Mavhinje, da je to v Sovjet. ski zvezi,, in poslali pismo tja; šfle Rusi so ga vrnili pošiljatelju. Take usluge delajo Slovencem riniski navdahnjenci v upanju, da Slovenci opustijo svoja imena m se oklenejo Mussolinijevih spakedrank. Takih zgodbic se spomni človek ob ruski pozdravni brzojavki četrtemu kongresu kom-informovske KPT v «Delu» z »PC Piazza D'Abruzzi 3 . Časa del Lavoratore Portuale -Comitato Centrale Partito Co-minista TLT Trieste« in pravi: «4 siezdu Kommunisticheskoi Partii Svobodnoi Territorii Trieste Centralnyi Komitet Komunisticheskoi Partii Sovet-skogo Soiuza shlet privet de-legatam 4 siezda bratskoi Kom. munisticheskoi Partii Svobodnoi Territorii Triest Zhelaem kommunistam i vsem trudia-schimsia T-ieste uspehov v ih borjbe za mr demokratiu in-tersy trudiaschihsia Central. nyi Komitet Kommunisticheskoi Partii Sovetskogo Soiuza«. Ker so usode vseh tržaških Slovencev enako klavrne in bi se jim morali vsi složno upirati, bo morda prav, če se slo. venski človek za trenutek pomudi pri brzojavki, ki vzbuja pozornost s tem, da stoji v njej trikrat ime Trieste in enkrat nemško ime Triest, noben-krat pa v slovanskem besedilu domača oblika Trst. Njen pomen je jasen. Ali je šla skozi šovinistične roke. ki so jo prikrojile po rimskih na. vodilih? Tedaj bi bilo vse ra- se izpopolni v pravem duhu I dne 21.3.1953. Naslovljena je na zumljivo. Ruske brzojavke lah. ko doživljajo podobno J usodo kakor slovenske. Kaj pa, če ni bila popačena v Trstu in je v taki obliki odšla iz Moskve? Tedaj je zadeva še klavrnej-ša. Slovenski človek se nehote sprašuje, ali v Moskvi nič ne vedo o dvojezičnosti tukajšnjega prebivalstva in tukajšnjih organizacij ter o dveh oblikah tukajšnjih krajevnih imen za kraje z mešanim prebivalstvom, ali ni tam nič znano o borbi vseh tukajšnjih Slovencev za dvojezičnost in o nujni potrebi da se take brzojavke ne pošiljajo iz na j več je slovanske države, «zaščitnice miru, človeških pravic in brat-siva med narodi»„ s samo italijanskimi ali nemškimi, temveč z domačimi slovenskimi imeni. V istem «Delu» stoji na isti strani članek «Delo komunistov med Slovencis kjer se Angel Blažina kljub pristranskemu vrednotenju borbe dru. gih slovenskih strank za narod, nostne pravice zavzema za zdravo pojmovanje narodnega čuta z besedami: «Biti interna-cionalist ne pomeni zanikati ali izdati svojo lastno narod- nost marveč prav nasprotno pomeni okrepiti zdravi narodni čut«. Med vsebino članka in tujimi imeni v ruski brzojavki zeva prepad. Ce bi bila ruska brzojavka res nastala v Moskvi, bi to pomenilo. da so tam Slovenci prav tako zapostavljeni kakor n. pr. v miljski občini, ki jo vodijo in upravljajo kominfor-movci po vzorcu tržaške občine z demokristjansko upravo. Obenem bi to oznanjalo triar škim Slovencem, kako bi se jim godilo na vsem tržaškem ozemlju pod kominformovskim upravljanjem. Prav zato bi tržaški Slovenec rajši verjel, da so rusko brzojavko popačili v Trstu in da ni prišla taka iz Moskve. Bodi stvar taka ali taka, vsekakor je to nov opomin, naj bi se Slovenci skupno m složno borili za priznanje narodnostnih pravic, kakršne jim je socialistična Jugoslavija priznala leta 1945, brž po zmagi nad fašizmom in nacizmom in kakršne priznava vsem narolom in narodnim manjšinam v okviru ni enih mer" A. BUDAL Svet, moj sin, nesrečne zasmehuje. JOSIP STRITAR Sp ^vr 1 m lir K m Danes, torek 31. “arca Modest. Prpis„la7vatone ob Sonce vzide ob 5.48 m Luna 18.31. Dolžina dneva »«• 542. vzide ob 19.54 m zat0 ' Ua Jutri, sreda 1. aprila Hugo, Mntimir - ...rodila seje miš Tudi manifestacija, ki bi morala biti v nedeljo ob tako imenovani «Giornata del Tri-colore» je torej doživela popoln polom. Na gradu Sv. Justa in v mestu je bilo zbranih veliko število policistov, ki so bili v pripravljenosti, kar pač pomeni, da so pričakovali izgredov, toda mesto je bilo popolnoma mirno. K spomeniku padlih pri Sv. Justu to položili le dva venca, in sicer poslavljajoči se prof. Pa-lutan in vojne sirote; to je bilo vse. Razlogov za ta neuspeh tržaških šovinistov je lahko več. Predvsem je jasno, da tržaško prebivalstvo ne naseda več nacionalističnim in fašističnim geslom ter se je rajši o-koristilo z lepim vremenom in šlo na izlete in sprehode v okolico. Nadalje se zdi, da je manjkala za manifestacije in. demonstracije osnova in spodbuda, ker italijanska vlada ni dobila to pot najbrž nobenih obljub kakor na primer lani, ko so marčne demonstracije služile le za pretvezo londonski konferenci. Končno pa tudi m izključeno, da so marda razne komedije preložili in da pripravljajo kako iznenadenje v času volilne kampanje, kar bi bilo seveda za demokristjane in njihove satelite mnogo bolj u-činkovito. Vse to so seveda le ugibanja, dejstvo pa je, da so se tudi v nedeljo načrti demokristjanov in fašistov izjalovili in da je njihov tisk še pred kratkim javljal, da pride v Trst za ceremonije «Tri-colores sam senator GasparOtto, nato pa je isti tisk obmolknil in smo v nedeljo zjutraj v njem zaman iskali kake vesti o manifestacijah ali ceremonijah. Vse torej kaže, da gre klerikalcem in fašistom žito le slabo v klasje ter da opuščajo demonstracije le zato, ker jim ne uspevajo, o-ziroma ker jim najbrž ne obetajo neposrednih koristi. VČERAJŠNJA STAVKA TRŽAŠKEGA DELAVSTVA protest proti reakcionarni politiki industri.cev Obramba političnih svoboščin tesno povezana z obrambo sindikalnih pridobitev - Protestirati pa je treba predvsem proti kolonialnim metodam in zahtevati demokratizacijo upravnih ustanov Čeprav še ni prvi april... Ali že veste kdo je po Stalinovi smrti «voditelj delavskega razreda vsega sveta«? Malenkov? — Kaj še! Beria? — Ph ..! Molotov? — Res smešno! Mao Tse Tung? — Je preveč rumen. Zapotočki? — Tudi on je že na črni listi! Vidali? — Počasi, blizu smo! Togliatti? Tako je, nihče drugi kot sam Togliatti! Ne, vi se vendar šalite, kje pa ste vendar še kaj takega slišali? Kdo pa to pravi? Prijatelj dragi, to je vest iz dobro informiranih krogov, naravnost iz prve roke. Dobesedno tako lahko namreč čitaš v zadnjem kominformističnem »Delu« na 3 strani, v peti koloni, v zadnjih dveh vrsticah članka Marine Bernetičeve. (Op. Ni potegavščina, 1. april je šele jutri!) Včeraj opoldne so delavci tržaških tovarn in pristaniščmi-ki zapustili delo v znak protesta proti sprejetju novega italijanskega volilnega zakona, ki pomeni grobo kršenje vseh demokratičnih pravic in načel. V ladjedelnicah in v Tovarni strojev CRDA je vodstvo nalepilo razglase v katerih je delavcem grozilo s sankcijami, češ da je stavka politična. To je še bolj razburilo delavce, ki so se spomnili, da je isto vodstvo soglašalo s stavko proti coni B in s stavko, ki je bila proglašena v znak solidarnosti s fašisti po lanskoletnih marčnih izgredih. Tu je pač na dlani pristranost industrijcev, ki dopuščajo take politične stavke, ki so njim v prid, nasprotujejo pa drugim. Prav zato ni bilo vodstvo upravičeno groziti s sankcijami proti stavkajočim. S svojo stavko so hoteli delavci predvsem protestirati proti poskusom tržaških in italijanskih industrijcev ki so med seboj tesno povezani, da bi jih oropali vseh sindikalnih pravic in pridobitev, kar se je že ob mnogih prilikah jasno pokazalo. V omejevanje političnih in sindikalnih pravic in svoboščin spada tudi sprejetje ot lenjenega volilnega zanona, saj je znano, da pripravlja italijanska vlada tudi nov sindikalni zakon, ki bo med drugim pr povedal državnim nameščencem pravico do stavkanja. Vse te nove zakone, sprejete v Italiji, vsaj po dolgi diskusiji. pa raztegujejo avtomatično na Trst, pri čemer ne dajejo domačinom nobene možnosti, da bi se o njih izrekali. Toda protestirati proti novim zakonom ni dovolj. Predvsem bi morali sindikati že pred napovedjo stavke razpravljati z delavci, ne pa jih v zadnjem trenutku obvestiti o izvršenem dejstvu. Taico bi delavci lahko vprašali kominfor-movsko vodstvo, zakaj skupno s protestom proti novemu volilnemu zakonu ne protestira proti kolonialnim metodam s postavljanjem rimskih funkcionarjev in zakaj ne zahteva demokratizacije vseh oblastnih organov, za katere bi moralo veljati načelo volilnosti ne pa imenovanja od zgoraj. Prav je, da se protestira proti novemu volilnimu zakonu v Italiji, saj je politika tamošnjih in tukajšnjih reakcionarnih krogov ista in skupna, toda predvsem bi morali protestirati proti omejevanju svobode pri nas. Kakšna je politika delodajalcev na Tržaškem ozemlju, se je prozorno videlo že takrat, k0 je vodstvo CRDA uvedle v svoje obrate nove stroge disciplinske predpise, proti katerim so takrat protestirali vsi delavci. Novi italijanski volilni zakon pa spada v isto ofenzivo kapitalistov in reakcionarnih krogov, ki hočejo odvzeti delavcem s političnimi tud, sindikalne svoboščine. Prav zato je vredno obsodbe stališče, ki ga je to pot zavzela Delavska zbornica, ko je pozvala svoje člane, naj se protestne stavke ne udeležijo. Pri tem namreč ni važno in glavno kakšne cilje zasledujejo s to agita ii jo kominformovci, marveč je važno to, da je novi volilni zakon objektivno ne-demorkatičen in reakcionaren ter je torej v škodo vsega delavskega razreda in demokratičnega ljudstva sploh Borba proti reakcionarnim silam in njihovim spletkam pa je dolžnost vseh demokratičnih, posebno pa razredno zavednih siL Stavka tobačnih delavk Včeraj so delavke italijanske tobačne manufakture v Trstu napovedale enourno stavko. S tem so protestirale proti delodajalcem, ki niso hoteli ugoditi njihov, zahtevi po 6.000 lir predujma na bodoče poviške. Dohodninska prijava za leto 1953 Višja finančna uprava naznanja zainteresiranim davkoplačevalcem, da podaljšanje roka za predložitev «enotnih prijava do 30. aprila 1953 ne velja za prijave, ki jih morajo predložiti delodajalci (podjetja, ustanove, itd.) do 31. marca 1953 za dokončno obdavčenje kategorije C-2 dohodnine na mezde, penzije in plače, ki so jih plačali svojim nameščencem za leto 1952. UPRAVIČENA ZAHTEVA PREBIVALCEV DOLINSKE OBČINE POTREBA PO OTVORITVI III. RAZR. na imlust rijsko-strokoviHMii tečaju v Dolini Razvoj tega tečaja, za katerega vlada med prebivalstvom ve liko zanimanje, je v tesni zvezi z razvojem tržaške industrije V dolinski okolici vlada med slovenskim prebivalstvom veliko zanimanje za dvoletni industrijski strokovni tečaj, ki je bil na željo slovenskih staršev in na prizadevanje šolskega odseka pri SHPZ odprt pred dvema letoma.. Glede na to, da traja obvezna šolska doba osem let, so taki nadaljevalni tečaji ne samo koristni, temveč celo nujno potrebni za nadaljnje izpopolnjevanje znanja naše mladine, ki ima bolj kot v kmetijstvu ravno v industriji in njenem razvoju na Tržaškem lepe možnosti zaposlitve in uveljanja. 2e v prvem letu se je prijavilo v tečaj zadovoljivo število otrok, v drugem letu pa se je njih število kar podvojilo. Danes obiskuje tečaj skupno 75 otrok in sicer; l. a razred 29 dečkov, 1. b razred 21 deklic, STANOVA N JSKA KRIZ A STA L.NO NARAŠČA IZVAJATI JE TREBA SKLEPE o zidanju ljudskih stanovanj 17 delavskim družinam grozi izgon iz stanovanja tCimski funkcionarji pri ZVIJ ovirajo gradnjo liiš Tudi za letos ni pričakovati posebne ublažitve stanovanjske krize v Trstu- Stanovanjsko vprašanje je brez dvoma eno najvažnejšjih vprašanj, ki težijo na ramenih tisočev in tisočev tržaških družin, ki živijo v nemogočih stanovanjskih razmerah. O zidanju novih ljudskih stanovanj, kakor tudi o drugih načinih za pospešitev zidanja novih stanovanjskih hiš v mestu in bližnji okoflaci, se je že na vseh mogočih mestih mnogo govorilo in razpravljalo. Preteklo leto so v tržaškem občinskem svetu izglasovali posebno resolucijo na podlagi katere je bilo sklenjeno, da bo občinski svet, odnosno občinski odbor, posredoval ali celo zahteval od državnih oblasti, da se izvede obširen načrt za zidanje ljudskih stanovanj. Govorilo se je o tisočih novih stanovanj, ki nai bi se sezidala v nekaj letih. Zdi se, da so šli vsi tf načrti po vodi in da se bo celo število zidanja novih stanovanj letos znižalo sorazmerno s številom stanovanj, ki so jih sezidali v preteklem letu. K temu moramo še dodati sikoraj popoln zastoj zidanja stanovanj po načrtu »Aldisio«, ki je v preteklih letih doseglo precejšen razmah. Ce k temu prištejemo še na stotine družin, ki so preteklo zimo morale zapustiti neuporabna stanovanja, pridemo do zaključka, da stanovanjska kriza narašča. Na enj od zadnjih sej tržaškega občinskega sveta je nek- do zahteval, naj se skliče posebna seja občinskega sveta na kateri, naj se napravi obračun zidanja ljudskih stanovanj in pregleda vse možnosti za rešitev sedanje stanovanjske krize. Drugi svetovalec pa je načel vprašanje prodaje starih stanovanj zasebnikom, ki ne stanujejo v stanovanju in pojasnil nezavidljiv položaj vseh tistih, katerih stanovanje je bilo prodano in jih novi lastni- S E | A NABREŽINSKEOA OBČIN SRE OA SV ETA OBLASTI MORAJO PREPREČITI fašistične izgrede in demonstracije zvesti se mora načelo lamesto prot. Palutana zvolitev volilne kom volilnosti conskih organov, medtem pa naj se imenuje domačin, ki bo znal oba uradna jezika isije in razpravljanje o jusarskih zemljiščih /Čeraj je bila v Nabrežini a občinskega sveta. Po spre. ju zapisnika prejšnje seje je /i spregovoril svetovalec iridan in obsodil fašistične inifestapije in izgrede 8. irca ter dejal, da je treba lasovati resolucijo na ZVU ahtevo, da vzpostavi red. Za m je tov. Colja prečital na. dnji osnutek resolucije; Dbčinski svet občine Devin-brežina je na svoji seji dne marca 1953 razpravljal o faličnih izgredih v Trstu 8. irca t. 1. ter sklenil poslati dročnemu poveljstvu nadnjo resolucijo, ki izraža tu. mišljenje vsega slovenske-prebivalstva in pretežnega a italijanske javnosti; V preiskavi, katero so vo-a ZVU podrejena oblastva, naša javnost z začudenjem otopila, da se doslej še ni ■čistilo najvažnejše vpraša-<: kdo izmed fašističnih raz-ijačev je 8. t. m. na najbol; imetni cesti Trsta vrgel mbo in po čigavem nalogu komu je bila namenjena? Da so oblasti udeležence ipovedane demonstracije ka-ivale je v skladu z zakonom upravičeno že zato, ker je o pri njej 25 oseb ranjenih; la pravi organizatorji in vci, ki so mladeniče, kakor iz sodne razprave razvidno, ičali tn poslali na cesto, so alt nekaznovani. O njih ni line govori. I, Vprašamo ZVU, kaj misli reniti, da se tudi ti krivci otove m kaznujejo. Zlo je ba zatreti, sicer se bodo po-bm izgredi ponavljali ter ražah življenje in imetje ibivalstva. Kajti dejstvo, da organizatorji na ozemlju so. ine republike, m razlog, da smeli ostati nekaznovani. ! Dolžnost ZVU je, da brez-gojno zabrani pristop na Triko ozemlje vsem sumljivim ebam, posebno pa pripadni-m nasilnih političnih orga-tacij iz tujine. 5. ZVU naj sploh ne dovolju-na našem ozemlju zboro-nj m manifestacij nasilnih ganizacij, ki se vedno kon-jejo z nemiri in izgredi. Po diskusiji o osnutku resolucije so sklenili, naj se u-stanovi komisija, ki bo izdelala dokončno resolucijo. N.ato je spregovoril svetova lec dr. Skrk, in sicer o odstopu predsednika cone prof. palutana, in s tem v zvezi predlagal naslednjo resolucijo; Spričo odstopa predsednika cone profesorja Palutana in bližnjega imenovanja njegove ga naslednika ima občinsk1 svet občine Devin-Nabrežma za potrebno ugotoviti; 1. Osnovna demokratična na. čela in duh mirovne pogodbe zahtevajo, da se pet let po podpisu mirovne pogodbe m osem let po končani vojni tudi na našem ozemlju končno pre neha z oblastvenim imenovanjem zastopnikov civilne uprave ter se tudi glede conske ga sveta in njegovega predsed nika uveljavi načelo svobodnih volitev, ki je priznano že od leta 1949 za upravo naših občin. 2. Dokler se ta upravičena zahteva ljudstva ne sprejme in izvede, bi moral za predsednika področja biti imenovan tak domačin, ki bo znal oba po m‘ rooni pogodbi priznana uradna jezika, 3. Zaradi tega postavljamo na ZVU upravičeno in za upravo področja koristno, zahtevo naj bodo Slovenci sorazmerno zastopani v conskem svetu in naj bo podpredsednik področja Slovenec. Občinski svetovalci so skle nili da bo ista komisija dokončno izdelala tudi to resolucijo. Sledile so volitve volilne ko. misije, v katero so bili izvolje. ni Srečko Colja, Egon Flori-dan, Ferruceio Gratton in Drago Legiša. Za namestnike pa so bili izvoljeni Josip Pahor, Ivan Terčon, Ado Vižintin in dr Skrk. Nato so razpravljali o jusarskih zemljiščih v Medji vasi in Vižovljah. Sesljanu. Jusarji so namreč prodali zemljo nekemu kmetu v Medji vasi in večje število parcel v Sesljanu, Ko pa so šli k notarju, je dejal, de ne morejo skleniti kupno-prodajne pogodbe v svojem imenu, mar. več da se morajo skleniti pogodbe v imenu občine. Zato so sklenili, da bo napravila pogodbo občina razen za sesljan. ski hotel in za parcelo za grad. njo ljudske hiše v Stivanu. Po. sebna komisija pa naj pregleda kompetence jusarskih komi. sarjev, tako da bodo razpravljali o tem vprašanju na drugi seji. Končno so še sprejeli pravilnik za gradnje in sklenili, da pošljejo na ZVU zahtevo po 3 milijonih 200 tisoč lir nakazila za opremo šol v Nabrežini in Sempolaju in popravila durgih šol v občini. ki mečejo na cesto, ker so kupili stanovanje zase Obrazložen je bil konkreten primer stanovalcev hiše štev. 4 v Ulici Fab-bri, kjer stanujejo same delavske družine. Lastnik hiše je sklenil prodati vsa stanovanja. Ponudil je sedanjim stanovalcem stanovanja v odkup. Ker so bili ti brez gotovine v žepu, je lastnik hiše ponudil stanovanja drugim interesentom. Jasno je, da kdor stanovanje kupi zahteva od sedanjega stanovalca, da čimprej izprazni stanovanje. Zgodilo se bo, da bomo imeli v kratkem času 17 j delavskih družin na cesti, j Svetovalec, ki je na občin-! skem svetu načel to vprašanje I je tudi predlagal, naj bj občin-V soboto 14. marca je -prišla j svet posredoval pri ZVU, v žaveljsko osnovno šolo sku- j da da vsem delavskim dru-pina visokošolcev italijanske zinam možnost, da lahko ku- KULTURA italijanskih visokošolcev narodnosti pod vodstvom nekega profesorja. Italijanska u-praviteljica, Iti je. bila .tedaj, v žinam pijo stanovanje, ki jim je po-nudeno v nakup. Dejal je, da , bi morala država dati tem Iju- šoli je goste sprejela in jim ■ dem dolgoročna posojila, z baje po ukazu višjih šolskih J nekimi obrestmi in jim tako oblasti dala na razpolago šol- zagotoviti stanovanje. Predlog sko umivalnico; visokošolci so j nV Toda nastane vpraša- namreč prišli na trening za ■ nie> 5e t® predlog v seda-neke tekme in je torej upora- J niem položaju izvedljiv. ^ Ce ba kopalnice razumljiva. | pomislimo, da oblasti težijo k Upraviteljica je visokošolcem ukinjenju posojil «Aldisio», ^ da med drugim razkazala tudi šol- fn zaporo nad izgoni podaljiša-sko poslopje, kjer vedrita slo-! le samo za šest mesecev, če venska in italijanska osnovna j pomislimo ^ na ^ novo finančno šola. Ko je to napravila, se je j politiko nunskih funkcionar-zopet umaknila in prepustila Jev, k' zavira vsak ^ nadaljnji študentom šolo na razpolago.1 razvoj zidanja novih stano-Zvečer ko so visokošolci žt | vanjskih hiš pridemo nujno do odšli, pa je na dvorišču nena- j zaključka; je omenjeni predlog doma zapazila umazan slouen-i izvedljiv? ski koledar, ki je bil iz razre-1 Nočemo biti pesimisti ta tu- da nekega slovenskega učite- j di nočemo podcenjevati, kar Ija, poleg tega pa še nekaj pe- se je do danes naredilo na res in svinčnik. Vse skupaj je področju zidanja stanovanjskih ležalo v neki samokolnici. Upraviteljica je najprej mislila. da je stvari odvrgla slov. učiteljica, toda kasneje so ugotovili da so koledar zamazali in nato odvrgli skupno s svinčnikom in peresi italijanski visokošolci, ki so se mudili v šolskem poslopju. Poleg navedenih predmetov so manjkali še svinčnik, radirka in 20 uradnih pisemskih ovitkov, ki so bili zaprti v predalu mize, medtem ko je bil ključ od miz-nice v neki omari. Videti je, da so st visokošolci poleg vsega tudi dodobra seznanili z vsebino miz in omar! Kaj naj k temu pristavimo? Menimo da skrunjenje slovenskega koledarja, ki je sameval na mizi slovenskega učitelja, ne predstavlja junaštva, s katerimi bi se skrunitelj lahko pobahal med svojimi sovrstniki Kar se pa izginulih reči tiče, bi bilo prav, da jih ob prihodnjem treningu prinesejo nazaj. Na vsak način pa je dejanje samo pomilovanja vredno, saj dokazuje stopnjo kulturnega razvoja nekaterih šovinistično razpoloženih študentov italijanske narodnosti. hiš. Toda na žalost moramo u-gotoviti, da je prebivalstvo prav v tem pogledu najbolj razočarano, ker ne vidi nobene rešitve in ker ne vidi niti tiste dobre volje, da se reši stanovanjska kriza, ki je v preteklem letu zajela najvišje organe oblasti. Zato je nujno, da se začnejo izvajati predlogi in načrti, ki jih je sprejel tržaški občinski svet za delno rešitev tako nujnega stanovanjskega vprašanja. V Kopru areliran izročen civilni policiji Včeraj ob 18.30 so člani Ljudske zaščite izročili na škofijskem bloku članom civilne policije nekega Marina Perot-tija, starega 28 let, stanujočega v Trstu, Ul. Pauliana 30, skupno z 2 moškima kolesoma sive in rjavo-zelene barve (eno dirkalno). Člani Ljudske zaščite so ga aretirali v Kopru v trenutku, ko je hotel obe ukradeni kolesi prodati. Perottija so zaprli v pričakovanju izida preiskave, kolesi pa sta na ogled v uradih policije. 2. mešani razred pa 17 dečkov in 8 deklic. Toda letos se prav v zvezi s tem dvoletnim industrijskim strokovnim tečajem postavlja važno vprašanje, na katero hočemo opozoriti javnost in pied-vsem šolsko oblast. Gre za otvoritev tretjega razreda tega tečaja, kar zahtevajo naslednji razlogi: Iz drugega razreda industrijsko strokovnega tečaja v Dolini bo v šolskem letu 1953 - 54 šoloobveznih skupno šr 18 otrok (13 dečkov in 5 deiriic), ki dobro uspevajo in ki lepo kažejo, da bodo izdelali če bodo vztrajno nadaljevali z učenjem. V pomanjkanju tretjega razreda pa nastane vprašanje, kako in kje bodo opravili še preostalo leto ot ve/, nega šc’anja? Razumljivo in logično je. da je edina pametna možnost njihovega nadalnjega učenja v okviru iste šole, t. j. v njenem tretjem razredu, v katerem ui koristno izpopolnili znanje, ki so si ga pridobili v prvih dveh letih in si p.idobili po us- eš-nem zaključku posečanja tretjega razreda tud: diplomo. Toda tretjega razreda ne bi obiskovalo samo teh 18 otrok (v primeru seveda, da izdelajo drugi razred) temveč skoraj gotovo tudi vsi ostali, ki bodo letos izdelali drugi razred in izpolnili dobo osemletnega obveznega šolanja, saj imajo ves interes, da se v začetem industrijsko-strokovnem šolanju čimbolj izpopolnijo. Razen teh, pa je še 5 otrok, ki so lani obiskovali 7. razred osnovne šole v Dolini in ki so ob zaključku šolskega leta 1951 - 1952 polagali na nižji industrijski šoli v Rojanu izpit Čez drugi razred. Ker niso izdelali, so se morali vpisati na I. razred industrijsko strokovnega tečaja v Dolini in bodo ob zaključku šolskega leta 1952 - 1953 polagali izpit za vstop v tritji razred. Tako bi novo otvorjeni tretji razred industrijsko - strokovnega tečaja v Dolini obiskovalo okrog 30 otrok, kar je vsekakor veliko in več kot zadostno število za upravičenost zahteve zainteresiranih otrok in njihovih staršev. Razen omenjenih dejstev in številk pa je zahteva po otvoritvi tretjega razreda utemelje-na tudi v razvojni prespektivi tečaja samega. Drugo leto bo za vstop v tretji razred prišlo v poštev do 50 otrok ki sedaj obiskujejo prvi razred, prav tako pa tudi za naprej kaže več kot povoljno in lahko že danes z gotovostjo računamo, da se bo tečaj drugo leto močno okrepil s pritokom novih še vedno šoloobveznih učencev iz osnovih šol v Dolini, Boljun-cu, Borštu in Mačkovljah, katerih je nekaj nad 40. Glede na to bodo žt druko leto nujne paralelke za I. in II. razred ter seveda otvoritev tretjega razreda. Seveda se v zvezi s tem vprašanjem postavlja tudi vprašanje prostorov, na kar že danes opozarjamo dolinsko občinsko upravo, ki je dolžna prostore oskrbeti. Na šolske oblasti pa apeliramo da to več kot upravičeno željo in potrebo prebivalstva iz Brega resno upoštevajo in da pravočasno odobrijo otvoritev tretjega razreda in istočasno poskrbe tudi za nastavitev dodatnega učnega osebja, da se bo pouk v tretjem razredu začel normalno in se potem tudi nemoteno nadaljeval. Ce se odtrga vrv... Okrog 22. ure so z avtom RK pripeljali v bolnico 38-letnega natakarja Rodolfa Sigismondija stanujočega na Trgu stare mitnice 16. Na vratu je imel močne odrgnine in podplutbe, ranjen palec desne roke in povrhu je bil še v alkoholičnem stanju. Sigismondi je med zasliševanjem izpovedal, da se je zaradi družinskih neprilik hotel obesiti. V ta namen je v bližini rocolske postaje pritrdil na železno ogrodje mostu vrv. Ko si jo je zadrgnil za vrat in se spustil nad 4 metre globoko jamo pod seboj, se je vrv nenadoma odtrgala in Sigismondi je padel v globino, Razprava v zvezi s tihotapstvom kave iz proste cone našega pristanišča v mesto brez plačila pristojbin, o kateri je kazalo, da gre k svojemu koncu, se je zavlekla še za en dan. Včeraj bi moral že spregovoriti, vsaj tako se je pričakovalo, državni tožilec, toda eden izmed glavnih obtožencev in sicer Aldo Borghese je sidišču predložil obširen memoian-dum, katerega so, na povabilo državnega tožilca, prečitali. Memorandum je spisal Borghese z namenom, da bi zavrnil nekatere obtožbe, ki so bile naperjene proti njemu. V začetku opisuje obtoženec svoje življenje m dodaja, da je sprejel delo od dveh Nemcev, ki sta tudi obtožena (oba sta odsotna), ker je pač moral skrbeti za otroka in za bolno ženo. Po 15 dneh dela je bil odpuščen, vendar sta ga Nem. ca ponovno poklicala in je že prvi dan, vedno seveda kot težak, raztovoril 20 ali 22 vreč kave- , ■ V memorandumu opisuje ob. toženec razmerja med seboj in drugimi obtoženci, posebno seveda z Macchijem, ki je tudi odsoten, ter z Obersnelom in Bradaschio. Več ali manj je mož opisal že znane stvari, vendar so v memorandumu tudi nekatere izjave, ki so kolikor toliko zanimive. Brada-schia je namreč, tako trdi Bor. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA noum enega izi ponovno zavlekel proces o aleri s kavo Obtoiem Borqhese zavrača krivdo na druqe in omenja v nejasnih iveiah odvetnika Poi ucoja • Raiprava se bo nadaljevala 11. aprila ghese, po aretaciji obljubil naj se nihče ne boji, ker bodo oni skrbeli za njihovo prostost in da bodo oni preskrbeli morebitne odvetnike. Zanimivo je tudi, da je baje Borgheseja ne. koč povabil k sebi odv. Poiluc-ci, da bi ga prepričal o neki zadevi v zvezi s procesom. Borghese je baje vse odbil. Konec memoranduma je rezerviran za dokaz nedolžnosti in tu pravi Borghese, da je bil najet kot navaden težak in da ni bil nikak vodja tihotapskega delovanja. Predsednik je nato prečital še izjave odsotnega Macchija. da bi tako ugotovil, če se izja. vi Macchija in Borgheseja u-jemata. Macchi je namreč izjavil, da sta mu oba Nemca ponudila prodajo kave. O tem je obvestil Obersnela, ki je bil zadovoljen in je kupčijo spre- jel. Ko je Macchi, tako je namreč izjavil policiji, pripravil sestanek med Trtanjem in Bradaschio, se je umaknil. Ker je delovanje Macchija še precej nejasno je predsednik še enkrat naprosil Borgheseja. da bi pojasnil delovanje prevažanja kave iz enega v drugo skladišče proste cone. Macchi je začel Borghese, je dvigal pri Obersnelu, ki je bil tudi njegov prijatelj, bone, ki jih je izročal v začetku Nemcema, kasneje pa Trtanju Nemca, kasneje Trtanj, pa je bon izročil njemu, dvakrat ali trikrat pa tudi Olivu in Villi Z bonom v rokah je Borghese odšel v skladišče št. 18, ki je last Obersnela, in dvignil proti podpisu sprejemnice, določeno število vreč kave. To je odpeljal v skladišče, ki ga je predhodno določil Trtanj. 6 ali naj- kasneje 24 ur kasneje pa mu je Trtanj ali pa Macchi ponov. no izročil drugi bon z nalogo, da dvigne kavo, katero so nato peljali v Macchijevo skladišče Borghese je ponovno naprosil predsednika, kakor je že prej napravil v memorandumu, da bi zaslišali še nekatere priče njemu v prid. Fo kratkem odmoru je sodišče odločilo, da Borghesejevo prošnjo odbije. Borghese pa ni popustil, tem. več je zaprosil, da bi vsaj zaslišali dva prisotna v zvezi z dejstvom, da je odv. Poilucci hotel govoriti z njim in s Ko-maulijem. Po privoljenju predsednika, sta Mazzel in Del Fab. bro, oba obtožena skupaj z Borghesejem in drugimi, dejstvo potrdila. Del Fabbro je izjavil, da je Bradaschia po telefonskem pogovoru z odvetnikom sprejel nalogo obvestL ti Borgheseja in Komaulija o odvetnikovi želji. Razprava je bila nato preki. njena in odgodena na 10. aprila, ko bo spregovoril državni tožilec ter predlagal kazni; za njim pa bodo prevzeli besedo odvetniki obrambe. Predvidevajo, da bo sodba izrečena 13. aprila. Predsednik: Ostoich; tožilec; De Franco; zapisnikar; Ma-gliacca. v kateri ga je prvi odkril 19-letni Josip Furlan iz Rocola 197, ko se je vračal domov. Sigismondija so odpeljali v umobolnico pri Sv. Ivanu. (kritike IM POKOČlIiA) Umetniški večer komorne glasbe Sinoči je tržaškim ljubiteljem komorne glasbe Glasbena Matica pripravila lep umetniški večer s koncertom, na katerem je nastopil Ljubljanski godalni kvartet v sestavi priznanih slovenskih umetnikov Leona Pfeiferja (1. violina), Alberta Dermelja (II. violina), Vinka Šušteršiča (viola) in Cende Šedlbauerja (čelo), harfistka, barkovljanska rojakinja Jelica Pertot - Portograndi in violist Srečko Zalokar, ki se je pridružil godalnemu kvartetu pri izvajanju L. M. Škerjančevega sGodalnega kvinteta v c-moluu. Preciznost, uigranost, tehnično dovršenost ter občutek za prednašanje godalnega kvarteta smo najprej odčudovali pri izvajanju Jarnovičevega sKoncertnega kvarteta;) v treh stavkih. Vse te lastnosti pa so prišle do še popolnejšega izraza v podajanju I. stavka iz Ravelovega koncerta za godalni kvartet v F-duru, ki so ga izvajali namesto najavljenega Respighijevega «Zatona». V Tournierovem preludiju in plesu za harfo in godalni kvartet je kot solistka nastopila Jelica Pertotova. Njeno umetniško obvladanje harfe smo v Avditoriju že občudovali, včeraj pa nas je znova navdušila bodisi v omenjenem preludiju, pri katerem se je kvartet izkazal tudi s občuteno spremljavo bodisi pri izvajanju Salezedovih kratkih glasbenih pravljic, ki so bile vsaka zase podane ne samo z dovršeno tehniko temveč še posebno z bogatim smislom za podoživljanje tako, da smo <(V cerkvi» res slišali prelivajoče se akorde, v «Zlati ribici« živahno poskakovanje, v« Nočni sapici» pravljično božanje vetra itd. Enako je ugajala »Je-sen« od Grandjanga. Umetnica je na splošno željo dodala še eno skladbo iz svojega obsežnega repertoarja. Po odmoru je godalni kvintet izvajal Škerjančev kvintet v c-molu v štirih stavk/ih. Zahtevna skladba je v umetniškem podajanju močno učinkovala. Harfistka Jelica Pertotova je v znak prznanja prejela v poklon šopke cvetja, vsi skupaj pa zaslužene aplavze. Tržaškn publika je pokazala, da ima smisel tudi za resno komorno glasbo. Izšla je . medigra. 22.30 Beeth j jn nija št. 4. 23.00 Menoj« ?oVo<-te. 23.15 Poročila. glasba. , « T B » ‘ ,nJ-0f^e 11.15 Duet P°J?retr št. ]• 11.30 Chopin: Konce pod • tu molu. 12.15 °r,^ i4 25 FiSilJ stvom F. Ferrarija. a V jp pesmi. 14.50 Glasben ^ 18.15 Stare arije. ‘jevi P glasba. 20.20 Debujg Siji. 23.30 Plesna glas° ADEX ,N * novo aog£ K0BflRID®ll!jC PULO • BOVIH a. APR^rv Štorje % ^ Vpisovanje d° IN KNEŽAK i"Jl PlVKO ^ t Vpisovanje d° PAZIN 1JS3 ”• ‘SSt' ŠKOOlJ^ vnisovanje d°.„res: ^MlVOJU, ZAPUŠČINI ANE DOBIDA IN RAZPUSTU STARE »DIJAŠKE MATICE11 Prim. 6]anku (glej sa kmZ k V11953) sem Ve in ustan^TT 1 prlpra- Matce» * f?^ltev jaške stic o nieSi pa nekaJ vr- noifV12™311’ 0 za' •»*&!toS^0W“ mi je stati- S 't S“£ 1,1 'lanov -^-šolskem le' 222 prihodek ^ ie Vkor mi th f'3 \ naslednjih le- ttenjo m-J6.0 naraščalo :kd raianstva in še v veC-denaml prl- fei?,23 se je Dijaški Ma * možnost ni nego ?On?«ll92,U?e3stvova' JI Sv T; ,-1923 J e namreč %a ^kobu umrla Ana ^svoi. i' Gmeiner. ki je % frP.!,mozenje (razen Jww! r 2.000) zapustila v ji, slaven- {W; %^'^šivu. Njena opo- r;at, , 2a zanimiva In jo ■el v glavnih ob- -oiov., -mega dediča je P^ssko podporno ftli n,.'® Pa se je dedl-^&eu!?dal° v konst ‘tovu ce) in Ce to ne h^itiA s-li hotelo sprejeti pa Dl j a? ki Matici -110 tremi?’ naj se vse nje-!? tstan n3e vnovCi in naj e z izkupičkom 51« in J? P° hr 300 za sred-!? >»aW olce slovanske-tyeni v,n ?ga jezika, ki so 541 J ^hjski krajini ali „unea, r? nem Tirolskem So^leln enttoa) In ki ? kakn < Sre5to P° svojem A Dofi^?udarko ne da bi V*llWtena kakf omeji. %. ^troli od strani ob- 1 ^Sfca a,'526 v ”?atica je prejela el 3-30 in^ ^ni Čistih lir ? trjna je postala lastni-fta 8^stropne hiše na J 574 V akoba St 17. (vi. i* 'd jp k--, Kjarbola, me-cen- glasom inven-J U9ffi?na leta 1926 na tukani? (kar odgovar-5ti00) vrednosti pnbl. odbora Di-^°sta,^Ca je. bil ta, da bi £*»je£?, društvena last m ?4°&na tvorila stalen T°da kasneje ta,?!0’ da namerava ijff-i ^stiti društvo m ' Han žen3e- Zatorej Predsednik dr. I. M. Cok prodal stavbo za znesek lir 105000, ki je bil mnogo nižji kot prava vrednost nepremičnine trgovcu Antonu Sosiču z Optin, ki je kupno ceno plačal takoj in je bila ista nemudoma razdeljena med podpirance. Bil je že skrajni. čas, ker je bil dne 23. julija 1927 izdan odlok tržaškega prefekta Fornaciarija, s katerim se Dijaška Matica razpušča in vse njeno premoženje zasega. Razlog «Na podlagi kvestorjevega poročila je delovanje tega društva v popolnem nasprotju z državnim redom*. Se isti dan je bila izvršena konfiskacija, toda v blagajni so našli policisti celih 7 lir. Zalibog pa je bilo za- seženih tudi nekaj menic, ki so jih bili visokošclci podpisali za brezobrestno posojilo, in so morali nekateri plačevati svoje dolgove v roke italijanskih oblasti. Vrednost hiše pa je bila rešena; tudi se je večina menic odtegnila grabežljivi fašistični roki. Ta primer gospodarske Škode je sicer manj znan, vendar pa je hudo moralno m materialno prizadel eno naših najvažnejših narodnih institucij in moramo v bodočnosti upoštevati, bodisi tako da še bolj podpiramo Dijaško Matico, bodisi, da uvelj avimo ob svojem času j primemo odškodninsko zahtevo. Dr. KAREL FERLUGA r—mm •-v-' Orkester Glasbene Matice pod vodstvom U. Vrabca, ki je nastopil Radiu Trst IL v nedeljo 29.111. ZIlliClLIllDSTI IET0ŠHJEG9 I.JPDSKEBfl ŠTETJA Popis prebivalstva v FLRJ Sodobna ljudska štetja so v vseh državah bolj ali manj slična ker imajo oblastva povsod približno enake zahteve glede statističnih podatkov. Razlikujejo se predvsem po tehniki, po obsegu in pa po formulaciji posameznih vprašanj oz. po navodilih, ki veljajo za izpolnitev. Pri popisih uporabljajo več vrst obrazcev. Ponekod rabijo samo gospodinjske liste, kjer so na enem listu navedeni podatki za vse ljudi, ki živijo v enem gospodinjstvu, drugod le popisnice s podatki za vsakega posameznika. V jugoslovanskem popisu prebivalstva bodo uporabili oba obrazca, ker je važno vedeti za podatke, ki se tičejo posameznikov in gospodinjstev kot osnovnih gospodarskih enot. o VPRAŠANJU, ki Sl O NJčM pedagogi še danes n so na jasnem Kako postati najboljši učitelj? ki so ga napravili na uni- 1 verzi v OHIO (Ohaju), dokazuje, da učitelj prav tako potrebuje učenca, kot učenec učitelja, če hoče učenec postati mož, učitelj pa ostati človek, v tem dolgoletnem procesu, ki mu pravimo šolska izobrazba Spisal Benjamin Fine, i jo izdaja čikašika univerza. profesor pedagogije na newyorski univerzi in dopisnik uNevo York Timesa*. Članek je izšel pred kratkim v omenjenem listu. Prinašamo ga v izvlečku. Okoli vprašanja, kako postati najboljši učitelj od nekdaj razpravljajo pedagogi in postavljajo za eno najosnovnejših zahtev, ki jo mora izpolnjevati dober učitelj — njegovo suverno obvladovanje predmeta — in splošno kulturo. Toda poleg tega je še mnogo drugih činiteljev, ki so manj konkretni, a vendar nig manj važni, od katerih je odvisen uspeh učenja v šoli. Eden takih se nam odpre tudi ob vprašanju: koliko svobode sme dopustiti učitelj učencem v razredu in izven njega? Ali je dobro, da prepušča učitelj učencem izbiro metod? In kaj se pripeti, kadar prepušča učitelj ucence samim sebi, če jim je na razpo-.ago lc za omejeno vodstvo ali jih sploh več. ne vodi? _ _ Pot do rešitve navedenega vprašanja nakazuje pedagoški eksperiment, ki ga je pred kratkim izvedla državna univerza v Qhiu. Vodila ga je prof. Lorence Greenhoe Robbins. ki poučuje na omenjenem zavodu, in uspehe njenega eksperimenta so pred kratkim objavili v reviji «Te School Review», ki Naslov članka, ki je izšel v aScžiool Review», je: «Vpliv socialnih vzdušij v razredu na dijake kolegija*. Predno pridemo k članku, je prav, da spomnimo, da je ameriški «College», na katerega prihajajo dijaki s srednjih šol ali «High Schools*, štiriletni zavod. Prvi dve leti štpdija na njem bi lahko primerjali italijanskemu liceju, medtem ko sta poslednji dve leti po svoji strokovni specializaciji bliže italijanski univerzi, od katere se razlikujejo seveda po obveznosti obiskovanja in ker pač nudijo dijaki le prvo univerzitetno stopnjo. Po dokončanem «coll'egeu» lahko ameriški visokošolec doseže na univerzi še ostali dve visokošolski stopnji in postane «Ma-ster* in «Doctor of Philoso-phy». In sedaj se povrnimo k član ku, ki obravnava vpliv odno-šajev. ki se ustvarjajo v razredu1— vpliv, ki ga imenuje pisatelj razprave »social climate* ali «socialno vzdušje« razreda na učence. Omenjeni poizkus na vseučilišču v Ohiu je imel namen proučiti učinke treh različnih vrst «socialnega vzdušja« tako na razred v celoti kakor na posamezne dijake. Ta tri vzdušja je označila prof. Robbins takole; «demo-kratško*. ((avtokratsko« in vzdušje «popolne svobode« (»laissez faire*) v razredu. Po-1 ga razgovora. Qb vsaki priliki izkus so izvedli v razredu, v skuša uveljaviti le svoje po-katerem je bilo 86 dijakov. Ta I glede. Ce pride do skupnih od- n» vznožju Killmandžara se zbirajo dijaki Iz Kenije, ki pripadajo trem različ-)>. bi vi °,n’ briškemu, evropskemu in azijskemu, in se pripravljajo na naskok na nad S, vrh. Odpravo organizira višja šolska oblast v Keniji, ’J-------------------------- « *»"> lati S*« vrh. Odpravo organizira višja šolska oblast v Keniji, ki namerava s tem in v?h,nn!ešolsko mladino različnega plemenskega in socialnega porekla k sodelovanju Jat' v njej samopremagovanje, podjetnost in smisel za vzajemno pomoč. veliki razred so razdelili v tri sekcije, ki so ločeno izvajale eksperiment vsaka za svoj tip socialnega vzdušja. Kako je potekalo delo v teh skupinah je sicer zanimivo venuar preidimo to in preglejmo le posebnosti vseh treh proučevanih atmosfer v razredu in zaključ e, do katerih so prišli ob eksperimentu. Kakšno je torej trojno vzdušje v razredu, za katerega je v prvi vrsti odgovoren učitelj, kakšni so lahko odnosi med n hm in razredom in do kakšnih posledic vodijo? Seveda ne smemo pozabiti, da veljajo te ugotovitve za ameriško šolo, utegnejo pa biti zanimive tudi za nas. Ameriško «demokratsko» vzdušje v razredu označuje prof. Robbins takole: V razredu, kjer vlada nekakšna ((demokracija*, kier se skuša učitelj čim bolj približati dijaku in biti tovariški z njim odloča o ciljih in metodah dela skupno ves razred pod vodstvom učitelja. Učitelj nasvetuje predlaga, a ne vsiljuje svojega stališča. Pri razpravljanju v razredu nastopa učitelj kot kateri koli drugi učenec in skrbi za to, da večji del dela opravljajo študentje sami. Kar sklene razred kot celota, to drž' in nihče v razredu ne krši takih sklepov. Učenci se dogovarjajo za samostojne sestanke z učitelji ob času, za katerega se domenijo. Na teh razgovorih izven razreda postaja ((demokratični« učitelj vodnik svojim dijakom. Pismene izdelke učencev (gre predvsem za tako zvane «tests», to je za pismeno vpraševanje po konkretnih vprašanjih) učitelj takoj vrača razredu. Popravi jih, jih opremi s pismenimi opombami, a tudi ustno komentira pred celim razredom. V razredu kjer vlada ((popolna svoboda« je drugače. Učitelj stoji pasivno nad razredom. Ciljev in metod za delo ne določa niti učitelj niti raz- ločitev v razredu, ki so značilne za ((demokratično* vzduš; je, jih *avtokratični» učitelj samovoljno izpreminja. Nikoli ne vpraša razreda za nasvet. Ne vrača pismenih nalog, jih ne komentira, ampak le redu-je in učencem sporoča ocene. Označena vzdušja danes res vladajo v ameriških šolah Pa tudi marsikje pri nas bi našli sled enega ali drugega omenjenih sistemov. Jako tako zvano vzdušje »popolne svobode* ustreza več ali manj »progresivni« ali celo «ultraprogresiv-ni» pedagoški metodi (ki je danes le «e spomin). »Avtokratsko* vzdušje je vzdušje tradicionalističnega šolskega sistema, doiim ((demokratsko* vzdušje ustrezatistisrednji poti, ki si je v ameriških šolah utrla pot v poslednjih desetih letih in ki danes morda prevladuje v ameriških kolegijih. Eksperiment o katerem teče beseda, je imel namen, določiti, katero od treh vzdušij dijaku v razredu več koristi in kakšne so te koristi. Tako se je na primer pokazalo, da se med dijaki razredov »demokratskega« vzdušja ustvarjajo odnošaji zadovoljstva, miru in prisrčnosti. V takem razredu rastejo prijateljstva, klije volja za skupno delo in cvete tekmovanje. Učitelju uspe oblikovati razred v eno samo delovno skupnost, ki jo učitelj vodi in v kateri pomaga posameznim učencem. To vzdušje tudi znatno podžiga zmožnosti slehernega posameznika da se udeležuje življenja v skupnosti in da zna bolje razumeti čustva in potrebe drugih. To pa pomeni, da v takem razredu raste spoštovanje do lastne osebnosti in do drugih in da je to idealno vzdušje tovarištva in prijateljstva. V vzdušju «popolne svobode* je drugače Zanimanje in delavnost posameznika ali celote sta veliko manjši. Skoro popolnoma zamre izmenjavanje pogledov med dijaki, pa tudi razumevanje za delo bližnjega. T' ■" J; +oVp - nj na je bilo vzdušje v razredu, Ijaznostjo sprejemali učitelja ob v kakršnem je potekal ta del ‘ poizkusa, popolnoma izpreme-njeno. Malo je bilo učencev, ki bi z zadovoljstvom in s pri- Popisano bo prisotno in stalno prebivalstvo, obdelani pa bodo podatki predvsem za stalno prebivalstvo, tako da bodo šteti doma dijaki, ki študirajo v mestu, vojaki, osebe na službenem potovanju in drugi. Vprašanje v popisnici lahko razdelimo na tri vrste. Prva so tako imenovana biološka vprašanja. Sem štejemo podatke o spolu, o rojstnem datumu iz katerih vidimo starostno sestavo ljudstva in družinski stan. Sestavljavci popisnih obrazcev so želeli čim bolj o-svetliti vprašanje bodočega razvoja prebivalstva, zato so dali v popisnico nekaj vprašanj, ki doslej niso bila običajna v jugoslovanskih popisih, jih pa priporočajo mednarodne statistične organizacije. Tako mora vsaka žena navesti število živorojenih otrok in število otrok, ki so še živi ob času ljudskega štetja. Iste' mu namenu služita vprašanji, koliko je bil kdo star, ko se je prvič poročil in kolikokrat se je poročil. V drugo vrsto spadajo tako imenovana socialna vprašanja: o državljanstvu, narodnosti, materinskem jeziku, odnosu do vere, pismenosti in šoilski izobrazbi. Sem lahko štejemo tudi še podatek o rojstnem kraju, k> je važen za presojo seljenja l’udi iz dežele v mesto in iz ene pokrajine v drugo. Poseben poudarek je pri tem štetju na gospodarskih vprašanjih. Vsakdo mora odgovoriti, kakšen poklic oprav-njegovem prihodu v razred, j jja kakšen je njegov položaj * *•*»* *" i* —■ sobe pa so se celo ogibali red skupno z njim. Med učite- več dominantna os« Lnost, •• Ijem in učenci ni tesnih osebnih odnosov, ki bi temeljili na prisrčnosti in prijateljstvu. Učitelj ne določa ur, ob katerih je na razpolago učencem. Namesto da bi iskal stika z njimi, se jih celo izogiblje. Pismenih nalog ne vrača ali pa jih vrača, kadar se mu zljubi. Za «avtokratsko» vzdušje, kakor so ga preizkušali na uni-verz! v Ohiu, pa je značilno sledeče; O ciljih in metodah za delo v razredu odloča učiteljeva avtoriteta, Učitelj ne gleda, da bi dijaki sodelovali z njim ko gre za važnejše odločitve V razredu nikoli ne vodi skupne- i.... .. fjo D dobne teori-« sod, v So- 3«,C bajb0Slj tenRteorii® ! *•«."»• SK5 t*«]? l*kiv, H”1. kaP'tali- n, tT*em * t0 5e pojav- I ljata v ZDA dva zakasnela junaka kapitalizma. Taft in Mac Arthur. Buržoazija jima sledi in ploska, resnejši ljudje vseh družbenih slojev pa se jima smejijo ter njihove teorije o ((svobodnem kapitalističnem gospodarstvu* sploh ne jemljejo resno. Svobodno združevanje neposrednih proizvajalcev vtes sodobni potek v vseh državah se je razvijal takč, da je splošno podružabljanje dobilo protislovno zunanjost podržav-ljenja. Iz tega bi se dalo skle-oati da je socializem istoveten državni intervenciji t. j. državnemu kapitalizmu, in to ne velja sam,, za Zahod ampak velja za ves svet. Vendar pa je ta teorija ali mnenje prišlo v Sovjetski zvezi že do absurda in to tako v praksi kakor tudi v teoriji. To je sicer značilno tudi za Zahod, le da ««, tu skuša dati neka «demokra Učna« oblika parlamenta^ države. Te razlage ,0 se ljavile v zahodnih socialisti/. n.h strankah ,n siSdikaln,h 'r gamzacijah. Te organizacije združenje proizvajalcev imeti vsaj minimum proizvajalne in gospodarske samostojnosti, neodvisnost in toliko svobode, da 3 proizvodom svojega dela lahko razpolaga. Brez tega bi bi* skušajo dokazati, da je reši-, nosti, bomo lahko govorili te-1 skega razreda. ^ tev socializma v parlamentarni državi z državnim kapitalističnim sistemom. Toda drža: va državna uprava, državni proračun ni socializem. Kje je torej rešitev? Rešitev (e v svoDodnem združevanju svobodnih neposrednih proizvajalcev in družbeni ureditvi, ki organsko, zakonito prirodno in neposredno raste iz tega svobodnega združevanja. Svobodno združenje proizvajalcev je predvsem nov proizvajalec blaga, je socialistič- aj. ko bomo vse proizvajali i Svobodno združenje proizva-enpi-°fi"OAlii atomske jalcev je hkrati tudi nova go- pnorono n , j spodarska moč. To ni navad' energije ali pa kakega drugega podobnega znanstvenega odkritja. Blagovna zamenjava in svoboda Za tako družbo velja zakon, da ima v sebi toliko svobode, kolikor ima svobode blago, ki je prčizvod človeškega dela in zato je tudi človek v toliko svobodnejši, v kolikor je v svo- n1V svobodni proizvajalec. Bla-! 3em proizvajalnem in zame-govna proizvodnja, torej dej-i nJaln?m procesu svobodnejše stvo, da morajo pl _ vekovega dela postati blago, Svobodo združenje proizva-prirodno stanje sedanje palcev kot nov proizvajalec torei dei-1 nJalnem procesu svobodneiše zzvaJalcev je še značilno, da stvo. daP'mo^P^i^ijS-l^boJJ neodvisno tudi bU^ Prevajalcem vrača družbe * š"sodobnimi proizvod nimi sredstvi. To pravilo velja za vse države. Razumljivo, da se z menjanjem značaja družbenih odnosov menja tudi blagovni značaj in blagovna oblika proizvoda človeškega dela Na današnji stopnji družbenega razvoja je proizvod človeškega dela še vedno blago O kakl ^rugi družbi, v kateri ne bo več blagovne proizvodnje, niti zakona o vred- daje ponovno blagu — proizvodu človeškega dela - svobodo ki odgovarja hkrati kvalitativno spremenjenim družbe-mm odnosom. Zato moramo ra-zumeti svobodno združenje proizvajalcev kot združenje proizvajalcev, ki proizvaja bla- F * na P°dnržabljenem tržišču zamenjuje blago za proizvode drugega združenja, ki je tudi svobodno in neodvisno. Xo pomeni, da mora neposredno ni mogoče, ker je delo hkrati tudi plod podru-žabljenih proizvodnih sredstev. Ne več buržoazna, a Se ne socialistična družba V buržoazni družbi je bila no ponavljanje individualnega | os”ova družbenega življenja — F- «— ------------ ■ ..“iv tem, da je lastnik kapitala bil tudi lastnik proizvoda človeškega dela To je bila ((naravna* pravica buržoazije, ki ji je n’ mogla odvzeti nobena sila buržoazne družbe. Nasprotno, vse sile in celo »sila nad družbo* — država so ji bile podložne. Ko pa je objektivni tok materialnih sil z državnim kapitalizmom privedel do delne ukinitve te pravice, smo sicer že šli iz okvira buržoazne družbe, nimamo pa še socialističnih odnosov v proizvodnji. Svobodno združenje proizvajalcev pa vključuje v sebi povsem naravno pravico neposrednega proizvajalca, seveda preko kolektiva, ce- ne njegov lastnik, pa četudi i nacionalnim obsegom podru' preko svojega kolektiva, kajti žabljenega človeškega dela. proizvajalca, ampak nekaj novega. zato je zgrešeno istovetiti n. pr. jugoslovanska podjetja s kapitalističnimi podjetji. Z gospodarskega teoretičnega gledišča je v kapitalizmu podjetje kapital, v Jugoslaviji pa so to ljudje, neposredni proizvajalci, ki so združeni v proizvajalca blaga. Za svobod «o združenje pro- proizvajalna sredstva, ki jih je kapital in kapitalizem v svojem nastanku vzel tedanjim proizvajalcem — obrtnikom. Toda teh sredstev ne vrača posameznikom, ampak kolektivnemu proizvajalcu. To pa zato, ker so sedanja proizvajalna sredstva, v kolikor bi ne želeli preit) ponovno k izkoriščanju človeka po človeku, samo kolektivno uporabna. S proizvajalnimi sredstvi pa svobodno združenje proizvajalcev vrača proizvajalcu tudi plod njegovega dela in tako posta- Zato se ta protislovja morajo rešiti tako. da družbeni organi določajo samo one proizvodne pogoje, ki so skupni vsem proizvajalcem blaga, nimajo pa pravice posegati v osnovne pravice neposrednih proizvajalcev. Tu je ključ vsega tega vpiašanja. Zato je v družbi svobodnega združenja proizvajalcev zakonit pojav, da se proizvajalcu proizvod človekovega dela ne more odvzeti. V kolikor pa se v okviru enega takega združenja proizvodov ne more proizvesti, se mora zakonito realizirati v okviru najbližje skupnosti — komune. To pa pomeni, da je komuna nujna oblika družbe, da se ona poraja kot sestavni del svobodnega združenja proizvajalcev in da ima kot taka vse pravice družbe. Višji organi morejo in tudi morajo imeti le tiste pravice, ki se ne morejo izvesti v okviru ene komune. Dočim je do »svobodnega združenja proizvajalcev« bil lo do osebne lastnine proizvo- zakonit razvoj zatiranje svo- dov svojega dela. In to je pa njegovo bistvo. Toda blago ni samo last proizvajalcev, ampak oblika družbenega protislovja med individualno lastnino neposrednega proizvajalca nad proizvodom svojega del« in splošnim bode neodvisnih gospodarskih sil. se sedaj svoboda in neodvisnost svobodnih gospodarskih družbenih sil razvija in krepi, ker se razvija na osnovi «svobodnega združevanja proizvajalcev*. (Nadaljevanje sledi) številke 43, 61, 85 in 87 na periodični tablici kemičnih prvin. Kemični strokovnjaki morajo vslej dokazati, ko odkrijejo novo kemično prvino s kemičnimi poskusi, da ima dotočna prvina svoje posebne kemične lastnosti po katerih se razlikuje od vseh ostalih, in da se od ostalih prvin lahko loči. Pred letom 1937 so izvedenci jedrne fizike že toliko poznali ustroj atomov in njihovih jeder, da so lahko osnovano domnevaili, da štirih neznanih prvin s periodične lestvice kemičnih prvin ni najti na naši zemeljski obli v prirodi, da morajo biti radioaktivne in da bi jih morda lahko izdelali. Po letu 1937 so kot prvo odkrili umetno kemično prvino atomska številka 43. Italijanska znanstvenika C. Perrier in E-milio Se grč sta namreč računala, da morata dobiti kemično prvino atomske teže 43, če bombardirata atom molibdena, ki ima atomsko težko 42, z jedrom atoma težkega vodika, ki ima atomsko težo 1, in sta enostavno zaključila, da 42 in 1 je pač nujno 43. Poskusi, ki sta jih izvedla, so dokazali, da sta imela prav. Jedra težkega vodika ali deuterona so v ta namen ustvarili s ciklotronom kalifornijskega vseučilišča. Z vo-diko imi jedri bombardirani molibden so poslali raziskovalcema Perrier in Segrfe v Italijo. Ta kemična snov je bifla radioaktivna. Njena količina je bila tako neznatna, da je niso mogli niti videti skozi najsodobnejši drobnogled. Med znanstveniki je običaj, da vsak sam krsti svoje odkritje z imenom, ki se mu zdi najbolj primerno. Italijanska učenjaka sta šele po desetih letih objavila, da sta dala mvi kemični prvini ime teknezij po sorodni besedi grškega izvora tehnika. S tem imenom sta hotela poudariti, da Je kemična prvina, ki sta jo odkrila, prva, ki jo Je človek izdelal s tehničnimi sredstvi. prtislk na osebe, ki Jih popisujejo. V vsaki državi živijo tudi o-sebe, ki niso narodnostno opredeljene. Za te je treba pri o-menjenem popisu ugotoviti, ali so po etničnem izvoru Jugoslovani n. pr. muslimani v Bosni in Hercegovini. Ce so, potem vpišejo: »Jugoslovan — neopredeljen*, sicer pa samo narodnostno neopredeljen. Bistveno bodo dopolnili sliko prebivalstva po narodnosti podatki o materinskem jeziku. Navadno je materinščina tisti jezik, ki ga govorimo v gospodinjstvu. Izjemoma lahko kdo uporablja v gospodinjstvu drug jezik, kot je njegov materinski. V tem primeru vpiše tisti jezik, ki ga ima za svojo materinščino. Vsekakor ima vsakdo polno možnost, da presodi, kaj izjavi. Končno je treba omeniti še vprašanje, ki se tiče odnosa do vere in kaže na popolno toleranco jugoslovanskih oblasti do tega intimnega vprašanja, katerega poznanje pa je zelo važno za znanstvene namene. Po navodilih lahko vsakdo napiše prosto katerokoli veroizpoved ali navede, da je brez vere. Odgovoriti mora pa po subjektivnem prepričanju in ne po formalnem stanju, ki je zabeleženo v knjigah verskih skupnosti. Med tem, ko so prebivalci dolžni, da odgovore na vsako vprašanje v popisnici, pa je pri tem vprašanju izjemoma dovoljeno, da napišejo indiferenten, napravijo črtico ali ga puste brez odgovora. Prav tako kot za narodnost imajo tudi pri tem vprašanju popisovalci strog nalog, da ne vplivajo na popisane. Kdor nekoliko zasleduje priprave za letošnji popis prebivalstva v Jugoslaviji mora priznati, da je popis v vseh pogledih na zadovoljivi višini. * * * Popis prebivalstva bo naj. večja akcija v letošnjem letu, pri kateri bo sodelovalo okrog 15.000 ljudi kot popisovalci, kontrolorji, inštruktorji, člani popisnih komisij in podobno. Popisano bo stalno prebival, stvo, to je vsakdo v kraju, kjer stalno živi. Priprave za popis so se pri. čele že predlansko leto, s polno paro pa delajo popisni organi od konca lanskega leta. Med tem časom je bil popis naselij, ki je dal temeljne podatke o mestih in vaseh ter omogočil razdelitev vsega državnega področja na primer-ne popisne okoliše. Istemu namenu je služilo tudi oštevilčenje hiš. Vsaka hiša v Jugosla. viji je dobila hišno številko in po potrebi tudi začasno hišno tablico. Numeracija je bila precej zanemarjena zaradi o-kupacije in hitre graditve v povojnem času, ko niso pazili na takšne stvari. V Sloveniji so Nemci odstranili stare jugoslovanske belo-rdeče tablice v večini krajev, ki so jih okupirali ter so jih zamenjali z nemškimi belo-čmimi tablica, mi. Isto so storili Madžari, medtem ko so Italijani v Slovenskem Primorju uredili hiš. no numeracijo po svojih na. čelih. Zaradi tega, da ne bo pomot pri popisu, so v Sloveniji ohra. nili še stare začasne hišne tablice, poleti pa bodo pričeli zamenjavati vse neustrezne tablice z novimi, tako da bodo do. bili vsi slovenski kraji lepši videz, numeracija sama pa bo zelo koristila pri izboljšanju upravnega poslovanja. V nekaterih ljudskih republika n. pr. na Hrvatskem pa so že pred popisom dokončno zamenjali stare tablice z novimi. Zdaj so določeni že vsi po. pisni okoliši in zbrani popisovalci, tako da je v enem oko, lišu približno 200 prebivalcev, ki jih mora popisati posamezni popisovalec. Za popisovalce so bili zbrani sposobni in vestni ljudje: učitelji, uslužbenci podjetij in ustanov, starejši dijaki in drugi, o katerih so popisne komi. sije prepričane, da bodo svojo nalogo dobro izvršili, Ta popis ima predvsem go. spodarski pomen, zato se po. svetili sestavljavci popisnih o-brazcev posebno pozornost vprašanju o poklicu, položaju v poklicu in gospodarski panogi. Izkušnje kažejo, da ijud. je odgovarjajo na ta vprašanja često površno in netočno, kar znatno omaje tehtnost popisa, Prav te podatke pa ju-goslovansko gospodarstvo najbolj potrebuje. Poznajo jih do. bro podjetja in ustanove, zato so uvedli poseben pomožni list rumene barve. Na njem so vsa omenjena vprašanja, odgo. voriti pa morajo nanje za svoje uslužbence in delavce podjetja, uradi in ustanove ter jim jih predati tik pred popi. som. Na ta način bodo delavci in uslužbenci samo prepisali n svoje popisnice podatke, ki jih bodo zanje sestavila podjetja, uradi in ustanove, kar jamči, da bodo dovolj natanč. ni in popolni. Prvi rezultati drugega Ijud-skega štetja v FLRJ bodo znani že čez mesec dni, končni pa nekako v dveh letih, ko bodo obdelani vsi podatki na najmodernejših statističnih strojih. ar. b. Vremenska napoved za danes: spremenljivo oblačno vreme z možnostjo krajevnih razjasnitev. Temperatura brez bistvenih sprememb. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bala 15 stopinj; najnižja 8,7 stopinje. TRST, torek 81. marea 1983 PRIMORSKI DNEVHIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.15: ■P- _ Tezikovni Afrikanske in judovske narodne pesmi; 18.30: pogovori Jožeta Pahorja. — Trst II.: 1915: QPe __ dueti in zbori; 22.30: Beethoven: Simfonija * I.: 11.30; Chopin: Koncert M. 1, v e-molu. JUGOSLOVASiKO MOGOMKTMO PRVENSTVO HAJDUKOV USPEH SREDI BEOGRADA Z zmago nad Crveno zvezdo Ne je Hajduk povzpel na 2. nieNto za Partizanom -Velež in Vardar že zapečatena? REZULTATI Beograd: Crvena zvezda-Haj-duk 1:4 (0:2); Sarajevo: Saraje-vo-Vardar 5:1 (2:1); Subotica: Spartak-Lokomotiva 0:1 (0:0); Zagreb: Dinamo:BSK 1:1 (1:1); Mostar: Velež-Vojvodina 3:5 (1:3). BEOGRAD, 30. — Petnajsto (ali IV. povratno) kolo nogometnih tekem v zvezni ligi je minilo predvsem v znamenju važnega dvoboja, ki ga je moral včeraj dobojevati splitski Hajduk na vročih beograjskih tleh s Crveno zvezdo. Sestala sta se dva najresnejša kandidata za naslov državnega prvaka, če bi Partizanu na poti do vrha le še kje kaj spodletelo. «Majstori s mora« so zaigrali sredi Beograda kakor prerojeni in razblinili vse mogoče prognoze v nič. Hajduk se je po tej tekmi premaknil na drugo mesto v tabeli, dve točki za Partizanom, ki je v soboto z veliko srečo dobil dve točki. ■Med ostalimi kandidati za te nogometne lovorike so si danes pomagali naprej še Sarajevo, Vojvodina in Lokomotiva, medtem ko je Dinamo moral na Jas lih tleh prepustiti pol izkupička tretjemu beograjskemu predstavniku v tej družbi. Zaradi tega je nastalo ▼ sredini tabele še nekaj ro-šad. Včerajšnje tekme je gledalo okoli 70.000 ljudi, od tega najmanj polovica v Beogradu. O tekmah samih naj na kratko zabeležimo naslednje: Velika bitka za drugo mesto v najvažnejši nogometni lestvici se je spremenila v pravo zmagoslavje za Hajduka. Crv. zvezda je imela besedo le kratek čas, potem pa so bili vse do kraja gospodarji gostje. Častni gol domačinov je padel kot zadnji po enem najmlajžih igralcev Sijakoviču. V Beogradu ni bilo nikogar, ki bi dejal, da je Hajduk dobil točki kar tako. Zagrebška Lokomotiva je včeraj gostovala v Subotici in si tam proti Spartaku pribori-lu še dve nadaljnji točki na tujem igrišču. Po igri bi le bolj ustrezal neodločen izid. Najšibkejšega partnerja so imeli včeraj pred seboj Vojvodinci iz Novega Sada v Mostarju. Velež ni igral slabo, toda gostje so mu v silnem naletu razbili vso brambo in že v prvi polovici igre odšli z igrišča s tremi goli na boljšem. Tudi pozneje si Mostarci niso mogli kaj prida opomoči. Eno najtežjih nalog je moral včeraj opraviti Vardar iz Skoplja ob gostovanju proti Sarajevu. Napad domačinov je bil ta dan odlično razpoložen in vsi napori Skopljancev, da bi se rešili njegovih klešč, so bili zaman. Tekma je bila bržkone za njihovo usodo k letošnji ligi. Za drugo majhno senzacijo »o v tem kolu poskrbeli še Dinamovci, ki so si dali na svojem igrišču od beograjskih modrih odvzeti dragoceno točko. Obe moštvi sta bili precej pod povprečno formo, čeprav je res, da je Dinamo pa odmoru napadal nevarneje, kar pa v tej slabi igri ni prišlo do izraza v številkah. LESTVICA Partizan 42:20 21 Hajduk 32:22 19 Cr. zvezda 28:21 18 BSK 25:26 17 Sarajevo 33:26 18 Spartak 24:24 16 Dinamo 19:19 15 Vojvodina 29:31 15 Lokomotiva 23:29 15 Zagreb 15:16 13 Vardar 20:35 10 Velež 14:35 6 zalključeno prvo mednarodno tekmovanje za Jahorinski pokal Najboljši čas je v tej disciplini dosegel Tine Mulej 2:00,5, naslednji za njim pa so bili Janez Stefe 2:02,9, Jože I-lija 2:05,2, Jože Kunšič 2:06.4 in Slavko Lukane 2:10.6, vsi člani slovenskih klubov. Najboljši čas pri enkratnem startu je imel avstrijski mladinski prvak Toni Mark, vendar je pri drugem startu dvakrat padel. Proga je imela 180 m višinske razlike in 53 vratič. Najboljši uspeh v vseh treh disciplinah, ki so bile na sporedu za Jahorinski pokal, je dosegel naš državni reprezentant Janko Stefe, ki je zbral 70 točk. Drugo mesto je pripadlo Avstrijcu Toniju Marku- naslednja mesta pa so si razdelili Peter Križaj, Zdravko Križaj in Jože Ilija. Madžar Sido svetovni prvak v namiznem tenisu BUKAREŠTA, 30. — Madžar-Ferenc Sido je postal svetovni prvak v namiznem tenisu. V finalni tekmi je premagal Ceha Ivana Andreadisa s 3:0. 2ensk0 svetovno prvenstvo pa je osvojila Romunka Angelica Rozeanu, ki je v finalu premagala Madžanko Gizo Farkaš s 3:1. SUHA NEDELJA italijanskega nogometnega pri/ensti/a IM) 1-0 1-0 0-0 1-1 4-1 2-0 16. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA KOPRSKE PODZVEZE Pi ra n P ren iaga il lu di 1 zo! 0 REZULTATI V Sv. Luciji: Piran-lzola 1:0 (0:0); v Sv. Jerneju: Aurora-Soline 4:0 (3:0); v Dekanih: Jadran-Brtonigla 0:0; V Umagu: Umag-Momjan 3:0 (2:0); v Kopru: Proleter-Odred prelo- žena. LESTVICA Piran 27 točk; Aurora 26; Odred 20; Proleter 18; Izola 15; Umag 14; Soline 12; Jadran. 11; Buje 10; Brtonigla 7; Mora-Jan 2. Velika množica ljubiteljev nogometa se je v nedeljo zbrala na igrišču Pirana pri Sv. Luciji, kjer so se srečali domačini in Izolani v najvažnejši tekmi 16. kola nogometnega prvenstva koprške podzveze. Vsi so pričakovali, da bo vodeče moštvo Pirana z lahkoto zmagalo, toda na igrišču se je pokazalo drugače. Izolani so vnesli zmedo med piranske i-gralce v prvem polčasu, v katerem niso realizirali nobenega gola samo zaradi prenapetosti njihovih napadalcev, ki so zapravili marsikatero ugodno priliko. Po odmoru so domačini spremenili taktiko in prešli v napad. V 13. min. je padeil edini gol dneva, ki je odločil tekmo v korist Pirana, ki je kljub vsem težavam tako prišel do obeh dragocenih točk in s tem obdržal vodstvo na lestvici. Presenečenje je prišlo iz Dekanov, kjer so domačini i-meli v gosteh igralce iz Brto-nigle, ki so na predzadnjem mestu na lestvici. Dekančani so zaigrali zelo slabo in se morajo zahvaliti neučinkovitosti nasprotnikovih napadalcev, da niso bili poraženi. Aurora je v dokaj odločni in grobi tekmi izšla kot zmagovalka proti moštvu Solin; nekateri igralci tega moštva nimajo pravilnih športnih odnosov do nasprotnikov. Pričakovana je bila zmaga Umaga nad podpovprečnim Momjanom, katerega usoda je že zapečatena. Tekma med Proleterjem in Odredom, ki bi morala biti v Kopru, so preložili za nedoločen čas. Do konca prvenstva manjkajo še štiri nedelje, toda vse kaže, da bo ime zmagovalca znano šele zadnjo nedeljo in to po srečanju Piran-Aurora, PnS Jugoslovanske lahkoatlete vabijlo v tujino BEOGRAD, 30. — Jugoslovanska lahkoatletska zveza je te dni prejela več povabil iz raznih držav, ki vabijo jugoslovanske lahkoatlete na razna tekmovanja. Švedi so povabili 4 srednjeprogaše, da se udeležijo švedskega prvenstva. Belgijci so čestitali Mihaliču k uspehu_ ki ga je dosegel na Crossu narodov v Parizu in ga povabili, naj se skupaj z nekaterimi drugimi jugoslovanskimi lahkoatleti udeleži tekmovanja v Bruslju, ki bo 17. junija. Avstrijci so povabili jugoslovanskega rekorderja v Skoku s palico Milakova in nekatere druge jugoslovanske tekmovalce na razna tekmovanja v Avsctriji. Stefe zmagovalec Jahorinskega pokala JAHORINA, 30. — Včeraj je bilo s tekmovanjem v slalomu vse in prispel sam na cilj v kategoriji juniorjev. Drugi je bil Matossi, tretji pa Jeletič. Od Koprčanov je bil 9. Bonin. 13. Všsintin, 16. Miklavčič in 22. Dragi. Med seniorji je zmagal Rečan Calcina pred Ljubljančanom Blažunom. Apollo-nio iz Kopra je izstopil po 50 km zaradi krčev. Koprski kolesarji bodo v nedeljo sodelovali na otvoritveni dirki v Pulju, medtem ko bo 12. aprila prva kolesarska dirka po cestah koprskega okraja. Do takrat je upati, da bodo kolesarji že v dobri kondiciji in da bodo zadovoljili številne bodrilce z lepimi uspehi. NEDELJSKI REZULTATI *Atalanta-Palermo •Fiorentina-Inter *Milan-UdSnese •Napoli-Como •Novara-Triestina •Roma-Pro Patria •Sampdoria-Juventus Bologna-*Spal •Torino-Lazio Preteklo nedeljo italijanskega nogometnega prvenstva označuje izredna neučinkovitost napadalcev, ki so skupno spravili v mrežo le 12 golov. Napačno bi bilo misliti, da gre pri tem le za slučaj, ki je končno v nogometu vedno mogoč. Ne, gre za potrditev krize, iz katere se italijanski nogomet nikakor ne more izviti, za krizo posameznikov in še bolj za krizo sistema. Glede na dejstvo, da se z vsako nedeljo prvenstvo približuje h koncu in da je zato borba za točke postala načelo, se je večina moštev oprijela taktike obrambe »za vsako ceno« predpostavljajoč, da je vsekakor bolje ohraniti vsaj eno točko kot pa izgubiti obe. Spričo take taktike so navadno izidi tekem zelo tesni in so bolj posledica slučajnih prodorov in slučajnih napak branilcev. Estetska plat nogometa igra pri tem popolnoma podrejeno vlogo, čemur smo zadnje čase priča tudi na tržaškem stadionu. Nadomesti jo robatost, grobost, nabijanje in vse take «finese», ki tudi po svoje prispevajo, da se nogomet ponižuje od plemenitosti k mesarstvu. Žrtve navedenega so bila preteklo nedeljo predvsem vodeča moštva na račun onih, ki se gibljejo v nevarni coni. Tako je Inter izgubil obe točki v Firencah, Juventus eno v Genovi proti Sampdorii, Milan doma eno proti Udinese. Posledica nedeljskih izidov je še ta, da je sedaj v nevarni coni kar 12 moštev, od katerih sta samo Udinese in Fiorenti-0-0 | na nekoliko na boljšem, vseh 1_0 j ostalih moštev, (razen Coma, ki je že skoraj gotovo obsojeno na izpad) pa loči samo razlika dveh točk, kar se lahko spremeni v korist enega ali drugega v eni sami tekmi. Po seriji zadnjih porazov in polovičnih uspehih se je med temi znašla končno tudi Trie-stina, ki je v nedeljo izgubila nezasluženo in z minimalno razliko proti Novari, ki je kljub vsemu še vedno na predzadnjem mestu z 22 točkami, medtem ko je Triestina na 11. mestu s 24 točkami. Triestina je šla v No-varo proti ehajstorici starega Piole s svojo trenutno najmočnejšo postavo in z nemajhnimi izgledi na vsaj delni u-speh. Poročila pravijo, da je tudi dobro igrala in da je posebno zadovoljila obramba, kateri je kot nazaj pomaknjeni napadalec pomagal tudi Curti. Najbolj sta v obrambi zadovoljila Belloni in Feruglio, pa tudi rezervni vratar Cantoni je dobro opravil svoj posel. Kot običajno pa je zopet zatajil napad, ki že nekaj časa igra precej raztrgano in brezglavo. Morda je bila v nedeljo tudi taktična napaka priključitev Curtija k obrambi, posebno še, ker je ravno Curti najbolj inteligenten igralec v napadu in tudi dovolj izkušen, da zna eventualne redke prilike izrabiti. Največ ugodnih prilik je zastreljal La Rosa, najboljša pa sta bila Boscolo in De Vito, kateremu so končno le dali prednost pred skoraj neuporabnim Ispirom. V zadnjem hipu je Dorigo zamenjal Soeren-sena, kar pa se je pokazalo za ravno tako nekoristno kot za neškodljivo. Prvi polčas je potekal v znamenju rahle premoči domačih, ki pa niso znali izrabiti ugodnih prilik in so igralci po 45* igre odšli v oblačilnice brez gola. Drugi polčas se je začel z majhno ofenzivo gostov, ki pa so se kmalu potegnili v obrambo, držeč se načela: »Bolje drži ga, kot lovi ga«, misleč pri tem seveda ne neodločen rezultat in na dragoceno točko. 2e je kazalo, da bodo s svojo taktiko uspeli, ko se je v 36. minuti drugega polčasa t. j. le 9 minut pred koncem tekme znašel pred golom Tržačanov najslabši napadalec Novare Savioni in z bombo v zgornji trikot odvzel Triesti-ni vse upe na vsaj delen uspeh. Prihodnja nedelja bo zato za Triestino morda odločilne važnosti in je zmaga na domačih tleh proti Udinese, nujna če noče Triestina iz A v B. LESTVICA Inter 27 17 7 2 40 18 41 Milan 27 15 6 6 52 26 36 Juventus 27 14 7 6 63 32 35 Bologna 27 14 4 9 43 33 32 Napoli 27 11 9 7 40 35 31 Roma 27 12 6 9 42 36 30 Atailanta 27 8 10 9 41 44 26 Lazio 27 11 4 12 34 37 26 Udinese 27 9 8 10 36 43 26 Fiorentina 27 8 10 9 22 35 26 Triestina 27 8 8 11 40 43 24 Torino 27 8 7 12 32 37 23 Palermo 27 8 7 12 33 43 23 Spal 27 5 12 10 28 32 22 Pro Patria 27 7 8 12 35 49 22 Sam p. 27 6 10 11 25 35 22 No vara 27 7 8 12 31 44 22 Como 27 7 5 15 20 35 19 verda) 1,27’09”; 2. Zitelli (Ducati) 1,27*35”; 3. Gianni (Ca-priolo) 1,28*23”. Do 125 cem; 1. Tartarin (Be-nelli) 1,15'09”; 2. Attolini (MV) 1,16*06”; 3. Sala (Mondial) 1,17*12”. Do 175 com; 1. Levantini (Beta) 1,18*28”; 2. Vezzalini (Gilera) 1,18*39”; 3, Fenocchio (Gilera) 1,18*44”. Na prelazu Futa je tekmovalec F.uggero Rizzi iz Barlette padel in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnico v Florenco. * * * Na cilju etape v Rimu so za. beležili naslednje rezultate; Do 75 cem; 1. Mariani (La-verda) 5,42*15”; 2. Castellani (Laverda) 5,42*43”; 3. Perini (Capriolo) 5,43*07”. Do 125 ccm; 1. Lattanzi (Mondial) 4,48*15”; 2. Sana (Mondial) 4,51*57”; 3. Attolini (M. V.) 4,52*10”. Do 175 ccm; 1. Speziali (Gilera) 4,56*44; 2. Baglioni (Gile. ra) 4,57*54”; 3. Fenocchio (Gilera) 4,59*16”. Skupna ocena je naslednja: 1. Lattanzi (Mondial) 4,48*15”; 2. Sala (Mondial) 4,51*57”;; 3. Attolini (M. V.) 4,52*10”; 4. Venturi (Mondial) 4,53’03”; 5. Grossi (M. V.) 4,54*14”. GORIŠKI NEDELrJSlujPO^? Pordenone - Pro Gorizia 3*1 Vsa upanja na morebitno boljšo klasifikacijo goriške e-najstorice v dokončni lestvici so v nedeljo splahnela s porazom v Pordenonu, porazom, ki ga ni nihče pričakoval. Si. cer so Goričani sami krivi poraza. Dočim so domačini igrali z vsemi močmi — šlo je za njihov prehod v višje prvenstvo — so Goričani skušali nuditi gledalcem lepo in teh-nično igro, ki pa sama ni bila zadostna za gole. Pordenone si deli po tej zmagi prvo me. sto z Mestrino: še štiri nede. Ije nas ločijo do konca prvenstva: ali si bo znal ohraniti to mesto, ki si ga je pridobil po zmagi nad Goričani? Slednji pa so do konca prvenstva po. stavljeni v sredino lestvice. Potem se bo — kot vsako leto — začelo prodajanje igralcev in naslednje leto bo Ero Gorizia zopet med slabimi ekipami, vsaj v začetku, dokler se ne bodo utrdili novi igralci. To je že stara pesem, a kaj si Motociklistična dirka po llaliji FLORENCA, 30. — Danes zjutraj je startalo iz Bologne 386 motociklistov, ki se udeležujejo motociklistične dirke po Italiji. Prva etapa je bile dolga 443 km in je vodila iz Bologne v Rim. Na kontroli v Florenci so tekmovalci dosegli naslednje rezultate: Do 75 ccm; 1. Castellani (La- hočemo pomagati, dim denar! Kronika tekme se, ik vzame v nekaj stav petnajst minut je ig na, nato začn?*° d°*ramb» s* padati, a g°»ška inuti se še čvrsto drzi. V 25 zdi, da je že zabi p ignoi v Pordenone, pa se reij zadnjem trenutku jsetib položaj. V ostalih dv« . minutah prvega P°lcafaW videti nobene ”eva trani. ne z ene ne z drug V drugem P°lčaS“ ».pr ložaj spremeni. Dom dalci napadajo brea; F f ka in tudi nekaj S ^ padalcev in sicer ra sco in Brancolim, btslfr teči na pomoč svoj' ga it cem. Vse to pa ne P Je, šesti minuti doseže] ^ - uspen: ze v mačini prvi strelja s kratke raz^aJata čan strel naravnost v ^ ^ Buttignol mora poora ji mreži prvo žogo Tri minute pozneje )* >{ je gnol zopet poražen: af so zabil Zaramella-Goričani še vedno P1”' jzVfd< in napadalna petonea ^ kratke protinapade, jo tudi uspeh; v I 'grlnc»; strelja z desne strani jjj lini in domači vra'ta ^ po — ki je še lani 'gr ,j io(° Gorizio — mora P° . rpl'- v mreži. Ta goriški us va kot mrzla prha n ^ „s. vrž«“.,ri ti- 37. V" gol do«- Z nedeljske tekme med Ilirijo (Prosek) in Zarjo (Bazovica) na igrišču na Opčinah. — Napet trenutek pred vrati Ilirije- ne, ki se znova pad in uspejo v biti tretji in zadnji s get-va; tokrat je bil usP v jtd toja. Goričani skusaJ njih minutah zrnanjs stavijP Ijo, a domačini se ^oVOm vsi v obrambo in n nobenega prehoda. .j( t Pro Gorizia je ^ sledeči postavi: Bu fiifl® ' nuti, Cuzzot, T^Bron>” Medeot; Franz, Qiagio. Gratton, Bosco, D* DELOVANJE MEŠANE JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE KOMISIJE Doseženi načelni sporazumi Predlog jugoslovanskih predstavnikov za razdelitev preostalega arhiva, ki je spadal pod bivšo gonško pokrajino in pripada sedaj po mirovni pogodbi Jugoslaviji KOŠARKA Železničar-Aurora 63:30 V Kopru se že dalj časa mudi košarkarsko ligaško moštvo ljubljanskega Železničarja, ki se pripravlja na prvenstvo prve lige. V nedeljo so Ljubljančani nastopili v prijateljski tekmi proti koprski Auro-ri. Pokazali so lepo, raznoliko, hitro in prodorno igro, ki je marsikdaj zaslužila viharno priznanje prisotne publike. Domačini se boljšim gostom niso mogli upirati, toda zaigrali so požrtvovalno od začetka do konca in si s tem zaslužili priznanje. Tekma je končala z zasluženo zmago Ljubljančanov s 63:30. i------ Kolesarstvo Kolesarji koprskega Prole-terja so v nedeljo prvič nastopili v letošnji sezoni in to na Reki na tradicionalni dirki za »Pokal Stojana«. Tokrat so se vrnili brez posebnih uspehov. Videti je, da nimajo še dovolj treninga, ker so noge odpovedale hitremu tempu dirke, ki so ga diktirali Zagrebčani in Rečani. Presenetil je mladi Puljčan Valčič, ki je proti vsakemu pričakovanju prehitel GORICA, 30. — Od 15. marca dalje je v Gorici mešana jugo. slovansko-italijanska komisija, katere naloga je, urediti razdelitev arhivov, ki se nanašajo na priključeno ozemlje. Jugoslovansko delegacijo vodi tov. Branko Grubič. Prvič se je komisija sestala 17. julija 1951. leta v Gorici in se sestajala do 15. februarja 1952. leta. Takrat so jugoslovanski delegaciji izročili ves kataster in arhiv o gozdarstvu, šolstvu in železnicah. Poleg tega pa še zemljiške knjige tistih občin, ki so v celoti prišle pod Jugoslavijo. Ker je ureditev celotnega materiala zamudna, so se dogovorili, da se delegaciji sesta. neta zopet 5. maja 1952. Toda ta sestanek je bil z italijanske strani odpovedan in se je komisija po dolgem zavlačevanju končno sestala 15. marca t. I. Sedanja komisija razdeljuje zemljiško-knjižni material, ki se nanaša na občine, katere so se razdelil^ z novo mednarodno mejo. To je bil prvi del zasedanja mešane komisije, drugi zajema razdelitev notar skega materiala, tretji pa arhive iz finančna skupine. V dosedanjem zasedanju mešane komisije je prišlo med obema delegacijama do načelnih sporazumov o samem delovanju te komisije. Določeni strokovnjaki pregledujejo *n razdeljujejo material po skupinah. Jugoslovanska delegacija je predlagala, da se na tem zasedanju razširi delovanje kom’-sije tudi na razdelitev ostalega arhiva, ki spada pod bivšo goriško pokrajino ter pripada Jugoslaviji in je še vedno v Gorici. Tu bi prišel v poštev predvsem ostanek arhiva iz pokrajinske biblioteke, sodni in poštni arhiv itd. Vsekakor bo to zahtevalo še precej časa. vendar je upati, da bo prišlo do končne ureditve vseh zadev na tem področju. Seja občinskega sveta 1. aprila GORICA, 30. — Na svoji redni tedenski seji je odbor goriške občine sklenil, da bo seja goriškega občinskega odbo- ra v sredo 1. aprila ob 18. uri. Prva ura bo kot navadno posvečena razpravljanju o občinskem svetu predloženih predlogov in vprašanj. Razpravljali bodo o obmejnem prometu za neposredne obdelovalce zemlje. Ce bo dovolj časa pa bodo odgovorili na interpelacijo prof. Venutija in Zucallija o zemljišču Lenassi o upravnih vprašanjih, ki jih v tem zasedanju še niso rešili. Danes redni pregled goveje živine Zveza neposrednih obdelo-valcev opozarja vse prizadete, da bo pokrajinski živinozdrav-nik pregledoval govejo živino iz Gorice in Sovodenj po naslednjem redu: Danes ob 9. uri v Steverjanu, ob 10. v St. Mavru, ob 10.30 v Rupi, ob 11. v Devetakih in ob 12. v Jazbinah. Prijavite dohodke! Danes je zadnji dan za prijavo dohodkov po zakonu Vanoni. Ker ukrep vlade predvideva za zamudnike denarno kazen, priporočamo vsem, da prijavijo danes svoje dohodke. Registrski urad v sodni palači bo odprt nepretrgoma od 8. do 20. ure. Padalski skoki navdušili občinstvo GORICA, 30. — Lepo vreme ia zanimanje za padalstvo je privleklo veliko Goričanov in tujcev včeraj popoldne na letališče v Gorici. Letalski miting je pripravila zveza padalcev iz Treviza skupno z gori-škim letalskim klubom. Po 15. uri sta se dvignila dva zrakoplova ki sta vzela s seboj 8 padalcev. Z višine 400 m so skočili v prazen prostor. Zelo je navdušil skok Alfano-ve iz Pierisa, ki je ena izmed 7 žensk, ki se v Italiji bavijo s padalstvom. Veter jo je zanesel med gledalce, kar je povzročilo precej smeha, pa tudi strahu. Najvažnejša točka je bil pač skok mojstra in prvaka Milanija, ki je skočil iz 3000 m višine in odprl padalo šele nekaj 100 m nad zemljo. Uspešen skok so gledalci prisrčno odobravali. Izlet SPD v Šfeverjan GORICA, 30. — Slovensko planinsko društvo obvešča člane in prijatelje, da bo na velikonočni ponedeljek tradicionalni pomladanski izlet v Ste-verjan k Stekarjevim. Zbirališče bo na pevmskem mostu ob 14. uri. , Istočasno javlja SPD, da bo 12 aprila izlet na Nevejsko sedlo, kjer bodo smučarske tekme. Sladkor in kava proste cone GORICA, 30. — Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da bodo od srede 1, aprila t. L dalje pričeli z razdeljevanjem kontingenta proste cone potrošnikom iz Gorice in Sovodenj, Delijo po 1 kg in pol sladkorja na osebo na odrezek št. 41 po 160 lir kg in 0,320 pražene ali 0,400 kg surove ka. ve na odrezek št. 42. Z razde, ljevanjem bodo zaključili 30. aprila t. 1. Prodajalci jestvin na drob. no, upravniki menz itd., naj dvignejo nakazila pri Trgovinski zbornici, soba št. 6. Nunzio Filogamo v Verdiju GORICA, 30. — V torek 31. t. m. bo v Verdijevem gledališču izredna predstava. Zna. ni radijski napovedovalec Nunzio Filogamo bo nastopil skupaj s številnimi pevci in pevkami. Sodeluje tudi znani orkester Beppe Mojetta, Ta večer bodo predstavili tudi razne pevce amaterje, ki so jih te dni zbrali iz vse po. krajine. Vstopnice za predstavo so za tukajšnje razmere predrage. Sedeži stanejo od 30Q do 1200 lir. Vesli za nestalne učile'je GORICA, 30. — Šolski oskrio-nik v Gorioi sporoča vsem prizadetim, da je izšla pred časom ministrska uredba za ime. novanje nestalnih učiteljev na srednjih šolah, klasični in realni gimnaziji, učiteljišču in tehnični šoli v prihodnjem šolskem letu. Prizadeti si omenjeno uredbo lahko ogledajo na sedežu šolskega skrbništva na Korzu Verdi. Avtomobilska nesreča na cest Gradiška Romans GORICA, 30. — Do prometne nesreče je prišlo včeraj po-poldne na cesti iz Gradiške v Romans. Okoli 14.15 je privozil na avtomobilu UD 23234 nogometni sodnik Spizzo skupaj z drugimi športnimi člani iz Gradiške proti Romansu. Nenadoma pa je zavozil s ceste, da bi se izognil nekemu kolesarju, ki je neprevidno prekoračil pot. Avtomobil se je prevrnil v jarek, toda kljub temu se ni nihče hudo ponesrečil. Vso potrebno pomoč so jim nudili v bolniški ambulanti v Za-graju. Elektrika v Jamliah po dolgih letih čakanja Kdaj bo zasvetila tudi v Bonetih in na Vrhu? Ob prisotnosti predstavnikov . napeljali po hišah električno vladnih oblasti in doberdobske j napeljavo in čakali, kdaj se občine je v nedeljo zagorela v Jamljah električna luč. Svečanosti, ki je bila s tem v zvezi, je prisostvovalo tudi veliko domačinov. Klerojašisti pri «Giornalc di Triestes so o dogodku objavili na uvodnem mestu poročilo, v katedem se niso mogli izogniti petju hvalnic goriškemu poslancu Baresiju in sami vladi, ki skrbi za potrebe manjšine, kar dokazuje, kako snjo Slovenci enakopravni v italijanski skupnosti. Prav gotovo pisec tistega članka ni videl, da so prebivalci Jamelj napravili že nešteto poti, da bi jim oblasti napeljale elektriko po vasi, ker je pri vasi že dolga leta električni vod visoke napetosti in ker s: ni mogoče zamisliti živ. Ijenja brez uporabe električnega toka. Vse zahteve pa so romale v koš. Jameljčani so že pred leti IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Ohrau stori naua n enih i radi n uo eprauiln inih le osti tih GORICA, 30. — Zelo dolg proces je bil na kazenskem so. dišču v Gorici. Pred sodeče je stopil po 7-letni raziskavi 46-letni Mario Ruggiero, bivši prokurist registrskega urada v Tržiču zaradi številnih poneverb storjenih od leta 1944 do leta 1946 na tedanjem službenem mestu. Leta 1946 je bilo na registrskem uradu najdenih precej dokumentov v košu za smeti. Dognali pa so tudi precej sprememb na številnih dokumentih. Obtožba proti Ruggieru je bila zelo dolga in zapletena. Predvsem je samovoljno povi. šal številke na nekaterih dokumentih, uničil je devet žigov v številnih prenosih nepremičnih in kot prokurist delal v svojo korist. Pred sodniki se je obnašal dokaj odločno in zanikal vse izjave, ki jih je pred časom dal preiskovalnemu sodniku. Zanikal je vsako udeležbo pri nepravilnostih, ki so bile v uradu, in vse skupaj opraviče- val z vojno. Vsaka nepravilnost v uradu je bila po njegovem storjena zaradi bom. bardiranja, pomanjkanja urad. nikov, neredne zveze z uradom v Trstu itd. Končno je hotel krivdo vreči na uradnike, ki naj bi bili zaradi vojne slabih živcev in nagnjeni k nepravilnostim, ki so se vrinile v delovanje urada. Odvetnik Casamassima :z Benetk je kot predstavnik zasebne stranke prikazal sodišču obtoženca za človeka, ki se je prav zaradi slabega po. ložaja v vojnem času prekršil. Njegovo obsodbo je zahteval tudi državni pravdnik dr. Marši. Zanj pa se je potegoval kot civilni branilec odv. Paglila. Sodišče ga je končno obgo. dilo na 2 leti in 4 mesece zapora ter plačilo 25.000 lir sodniških stroškov. Nato so ga pomilostili. Za škodo ministr. stvu za finance se bo moral zagovarjati na civilnem sodišču. bodo na odločilnih mestih spomnili vas priklopili ostalemu električnemu omrežju. To se je zgodilo po dolgih letih čakanja. Zato napeljava elektrike v vas ne more biti razlog, da bi se morali Jameljčani zahvaliti vladi in morda samemu Bare. siju za njegovo posredovanje in zanimanje. Se manj pa je dogodek dokaz za enakopravnost, s katero italijanska skup. nost osrečuje slovensko manjšino. Ce se mora italijanska šovinistična propaganda naslanjati na take dokaze za narodno enakopravnost Slovencev, potem ji pri najboljši, in če hočete, predvolilni volji ne verjamemo in ji ne bomo verjeli. Posebno ne, ker v Bonetih in na Vrhu še vedno nimajo elektrike! Padec do sfODnicah GORICA, 30. — Ko je šla da. nes zjutraj okoli 10.50 ure 74-letna Rizzati Marcella iz Ul. Mazzini 1 po stopnicah svojega stanovanja, se je nerodno spotaknila in padla. Ker si je pri padcu ranila čelo, ki ji je hudo krvavtlo, so domači poklicali na pomoč Zeleni križ. V bolnici Brigata Pavia so ji takoj ustavili krvavitev. Cez približno pol ure se je ženska lahko vrnila domov. GORICA, 30. — V mestno bolnico Brigata Pavia so vče raj zjutraj pripeljali 4.1etno Ano Toris iz Ul, Rabatta 5-Mala Ana je prebila nekaj dni pri stari materi v Jazbinah. Ko se je včeraj zjutraj splazila na mizo, je po nerod-nosti padla na trda tla. Pri padcu je s kolenom trčila ob cement in si je zlomila nogo. V bolnici so jo sprejeli na or. topedski oddelek, kjer se bo zdravila približno 50 dni. KINO VERDI. 16.30: »Mikrofon je vaš«, N. Filogamo. VITTORIA. 17: «Deklica v vodnjaku«, R. Rober in B Kelly. CENTRALE. 17: »Sedmorica iz velikega voza«, E. Rossi Drago. MODERNO, 17: «Proceis mestu«, S. Pampanini in A-Nazzari. Suho vrel"® dviga cene na zeleni0 p GORICA, 30 riškem zelen jadnetn. jr zadnje dneve zelo P v(er je krivo zelo _*glaVice ^ ki dela velike P Šim kmetom in 300'“ va zelena solata J ^ jjio celo po 400 lir kg>■ ejeD> vilec je po 200 hr, ^ jjr. dič pa je od 160 p0mat3 Zelo dosti )e * je ’* predvsem rdečih; o l()0 lir ’ lična. Ze lepe so po . tfa boljše po 140 lir 1 j. darinov je vedno jo po 200 Ur kf' od d° ‘fVie »es0 Ob sobotah je bi *« jih cenah v stojnic je P njadnem trgu, 400 Gov«etfi0 P mcui —e»— 689 lir telečje Pa f jl*| dn® Seveda je to ^ vrste, vendar ga popolnoma razpI? drSgo 'n «• nicah je meso zel ^ po gospodinje kupuje) trt ali pol kilogrsiB Sklepi občetu® greobene ko ga županstva p0d P memb, za katez orad0 LJ godili z tehničnim po komisija izrazile ^ z „3*1 no mnenje v z s,r njimi ideli: jjradn) Peter Concianu ^ novanjske his®^n-a novaiijoivv „Hnia r do Donato; gra 3ožeiJ Udine v Locn*d'uStrijs*f sari. gradnja W RUdolf,, 1 «> CCS • na Tržaški - ooSl^TAt1 pin: razširitev P° jzlO^g na Kalvariji- < trgovinah v Ul. iš8nje ruccio Marega: .jj« Ul Ponte R°m.a"pSka Nadalje ie,0^;ja dela:.. t#* odobrila grad^V Srečko Miki C v Ul. Tornem- M j„ M ^ gradnja hise ta. Julij Bressan. £, g v Ul. T. razširitev .n *P vl del slopju št. 12 reinefli (p Ivan PiC°tti. v \jl jj-aflk i Travniku. D ka na glavn gnoj80 ao v Ermenegilde nr8m 0f nja drvarnice^, slopju St..18 Fibran- tfijsk bra. Družna jndf llCi , in spremembe ^ „ _ o na xV° -1l posiopj8 fl0 «. INCIS: 6ra> 12 stanovanj dnJa Odgovorni urednik STANISLAV KfcNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH1 * 8 Ul nad. - Telefon številka »3-808 Iti J4-638 - Hojtnl predal 802 — tJPKAVA ULICA SV FHANCISKA št. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 18 — Tel 73-38 — Cene oglasov: /,a vsak mm vlštne v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 23.- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT Podružn Gorica III S Pellico l il Te' 33-82 - Rokopisi se ne vračajo kratlčrieg* ln n Z(,Z Ljubljana Trg revolucije 1» tel 20-009 tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 606 • T ■ 892 — Izdaja Založništvo tržaške«^ NAROČNINA Cona A: mesečna 350, četrtletna »00, polletna 1700 celoletna 3200 lir. Fed IJud. repub. Jugoslavija: Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratlč'1®* p.