PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 107 (8509)
TRST, torek, 8. maja 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je eddm tiskani partizatnslri DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
LE NEKAJ UR PO SPORAZUMU MED VLADO IN PALESTINCI
Izredno stanje v Libanonu Zaradi ponovnih spopadov
^donska vojska obstreljevala taborišča palestinskih beguncev ledena cenzura za tisk ■ Bejrutsko letališče zaprto za promet
VIjj^RUT, 7. — Nekaj ur po vesti, da so predstavniki libanonske *6r palestinskih gverilcev, ob posredovanju predstavnikov drugih ^ *ih držav, dosegli sporazum o premirju ter o ustanovitvi poseb-*>dnif.žane libanonsko - palestinske komisije, da bi odpravili vzroke
'njih
Na
neredov v Libanonu, so se boji na področju Bejruta ponovno
kini, ni*e^' Libanonski radio je prelij: °ddaje ter pozval prebivalce, 8i6fNasnei° VSe luči ter nai ne y® "a ulice.
libjN 0 ponovnih spopadih med lifJj°nsh° vojsko in Palestinci je dj, N Potrdila tudi bejrutska vla-1 ie tudi razglasila izredno Slaki, j\Vsei državi. V svojem govo-to|Sy. ;. s,a ga oddajala radio in Attiin^c9’ *e ftitiisttshi predsednik »i|i | ki Hafez dejal, da so razgla-tlj r®dno stanje zaradi prisotno-8f0j^eVfatniških elementov, ki o-CbijJ.0 varnost države in skušajo ' *er pustošiti. Ministrski pred-*!»« * ie iudi dejal, da je izredno ki ^ "aPerjeno proti vsem tistim, t»r^jro*aio varnost države in ki s ■»j, .°*redn° ali neposredno podpi-V Ln,*tese izraelskega sovražnika, iir^uanonu so zadnjič proglasili SfjitN, stanje približno ob polovici 1972, ko so izraelske sile napadle oporišča pa-gverilcev v južnem Li-
bor^ianje se je začelo na istem Nib j"1' ,kjer je bilo že prejšnjo %anon , čehtek, ko so se spopadli iNilcf \ .vojska in palestinski Nali ’ Vojaki so ponovno obstre-ležko artilerijo begunsko Ce.Šatilah. Ogenj je bil še
J^čan pri begunskem tabori-s®b, (»..eesti, ki drži proti letali-Ni^^vidci poročajo, da je vse "4 razsvetljeno z raketami, 4lo v n‘l je približno dvajset pa-i^^redni bližini skladišča v fW!?EUK*«ke vojske.
M za sedaj še zel° 4ih v • Govorijo o številnih nere-%5tiQ 1;)znih predelih mesta, na Pa kaže, da so spopadi v JSn, v okolici palestinskih be-Ntjj, R taborišč v južnem pred-/d v p ejrota. Pri oficirskem krož-119 ek<JiJrutu Je bila zvečer moč-G)>l°zija.
jNl, !j tibanonske vojske je po->tska so v teku spopadi pri tj* ibrif61-1 mednarodnem letališču ^iC^.Sir Hasan. Ob 22.45 ltll dski uri so letakšče zaprli ,et> medtem ko se je oseb •
da i°,v. zaklonišča, vendar ka-h!’ fant- ni bilo poškodova-Nska v ’. in oklopna vozila liba-
St

Jske so zasedli razna podprli ogenj proti pale-^^cijam. Libanonsko mi-lli^o ? informacije je tudi J° Ha’,-, Je vlada uvedla cen-
kaSacli‘J
Ur w se razvneli samo ne-hi? i‘ban doseženem sporazumu fM stinci °1skimi predstavniki ir ^i, ki Nekateri arabski pos-so v prejšnjih dneh pris-
peli v .Bejrut, so že odpotovali iz libanonskega glavnega mesta ali sc bili na tem da odidejo. Podpredsednik sirskega ministrskega sveta in zunanji minister Abdel Kadam se je vrnil v Damask, kjer je na tiskovni konferenci poročal o uspehu prizadevanj arabskih predstavnikov, da bi odstranili vzroke, ki so povzročili sedanjo libanonsko -palestinsko krizo. Potrdil je tudi da predvideva sporazum, ki so ga danes dosegli v Bejrutu, ustanovi tev posebnega odbora, ki ga sestavljata libanonski ministrski predsednik Hafaz in vodja palestinskega osvobodilnega gibanja Jaser Arafat. Ta odbor naj bi odločal,
če bi nastale različne interpretacije kairskega sporazuma iz leta 1969, ki urejuje odnose med Libanonom in Palestinci.
V Damask je prispel generalni tajnik arabske zveze Mahmud Riad, ki bo razpravljal s sirskim predsednikom Asadom o krizi na Bližnjem vzhodu ter o položaju v Libanonu. Med svojim kratkim o-biskom v Damasku se je Riad sestal s sirskim ministrskim predsednikom Al Ajubijem, s katerim se je pogovarjal o «žalostnih dogodkih*, ki so se pripetili med libanonsko vojsko in Palestinci ter o prizadevanjih za rešitev krize med bejrutsko vlado in gverilci.
MOSKVA, 7. — V Zavidovu, kakih sto kilometrov od Moskve, so se tudi danes nadaljevali pogovori med Kissingerjem in sovjetskimi voditelji
ZA NORMALIZACIJO ODNOSOV MED ČSSR IN ZRN
Začetek pogajanj med Prago in Bonnom
NOVI NAPADI PROTI SLOVENSKI MANJŠINI NA KOROŠKEM
Sramotna manifestacija koroških nacionalistov
Izzivalni govor predsednika Ileimatdiensta v Pliberku - Skrb Jugoslavije za manjšino naj bi pomenila ^vmešavanje v notranje zadeve Avstrije*
iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
ZASEDANJE OSREDNJEGA VODSTVA FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL
Sindikati zahtevajo odločen boj proti neupravičenemu višanju cen
Pozitivna ocena sporazuma o delovni pogodbi poštnih uslužbencev Lama je kritiziral oblike boja nekaterih avtonomnih sindikatov
RIM, 7. — Dosledni boj proti neupravičenemu naraščanju cen je edina pravilna politika glede na obstoj pojava inflacije; tako je v imenu federacije CGIL- CISL in UIL izjavil generalni tajnik CGIL Luciano Lama v svojem uvodnem referatu na zasedanju Osrednjega vodstva sindikalne federacije. Lama je obrazložil politične izbire federacije glede gospode rskega razvoja države, zaposlitve, reform in preporoda Juga. Predvsem je poudaril potrebo po spremembi mehanizma gospodarskega razvoja, kakršen je bil v Italiji v zadnjih dvajsetih letih: treba je prisiliti politične in gospodarske vodilne sile. naj se zavzamejo za novo vrsto razvoja ter naj vodijo gospodarsko politiko, po kateri naj bi podjetja zagotovila zaposlovanje in popolno izkoriščanje proizvajalnih sil.
Po mnenju name je Andreotti jeva vlada pokazala, da ni sposobna in noče reševati vprašanj gospodarskega razvoja in reform, medtem kn težnja k višanju tekočih stroškov brez ustreznih investicij onemogoča spremembo vsedržavne gospodarske politike tudi s strani tistih sil, ki bi v bodočnosti prevzele de-
diščino sedanje vlade.
Daljši del svojega poročila je generalni tajnik CGIL posvetil vprašanjem delavcev javnega sektorja, tudi v zvezi z včeraj doseženim sporazumom o uslužbencih poštne uprave. Na splošno je Lama ugotovil, da na področju javnih služb obstaja tako imenovana «mezdna džungla*, za kar so krive klienteliatič-ne težnje in korporativistične usmeritve, ki so razširjene med avtonomnimi sindikati. Lama se je zavzel za ločena pogajanja za državne uslužbence, šolstvo, avtonomna podjetja, poldržavna podjetja, krajevne ustanove in bolnišnice. Treba je najti tudi nove načine pogajanj, ustrezne povezave med sindikalnimi pogajanji in reformami ter odpraviti neupravičene razlike v plačah. Lama je tudi omenil srečanje, ki je bilo pretekli petek med vlado in sindikati ter nato v bistvu pozitivno ocenil sporazum, ki je bil dosežen o delovni pogodbi uslužbencev poštne uprave. Sporazum po njegovem mnenju dokazuje, da je mogoče prisiliti vlado, da spremeni svoje stališče.
Predstavnik CGIL je ostro kriti-
........ tanlii med vojaško parado v Jeruzalemu ob proslavi 25. obletnice izraelske države
......................„„„„......murnu.......m..........................................■»»umi.............m.
Cf.a*UirH,ekai Jur P° doseženem p-----------------r~----------7—------------ pričakujejo pa, da se bo kao-
N Po Pa|eCr1 'ibanonsko vla-[* 5>vn0 "C'A s° s* v Bejru-Si|flska Zače|a neu' sP°Padi, ko
N L Palestinsk'°h pre'ieVati ta-
■" blij? "^čni h •• beSunc®v. V ‘0	bejru,^11	v "eposred-
’ fkA NVQ
f§4: —_ ■■■-'
;
-	— ueiriu^L ' neposred-
Sla ?aPdi za n*9® letaližča- ^ <7*"a čredno °^et.- Vlada ie
«iSk',S’„,«S........
i* vci: e sartiie Edva^
v 'Švar?«
pogovore z jugoslovanskimi voditelji, ga je na letališču pozdravil predsednik Tito s soprogo.
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je pozitivno ocenila sporazum o rešitvi s.nd.kalne-ga spora poštnih uslužbencev. 180.000 uslužbencev poštne uprave je včeraj začelo redno dela-
tični položaj, ki je nastal zaradi dolgotrajne stavke, normaliziral šele čez dva tedna.
Sinoči je deželni odbor PSI, ki se je sestal v Vidmu, potrdil kandidatne liste za deželne volitve. Med kandidati sta v tržaški pokrajini Vojmir Kocman in Lucijan Volk, v goriški Marko Walt-ritsch, v videmski pa Josip Ma-rinig. V nedeljo so v Gorici na deželnem kongresu KD izvolili 17 delegatov za vsedržavni kongres stranke.
ziral avtonomne sindikate tudi glede oblik boja, ki po njegovem mnenju morajo naletel: na razumevanje in solidarnost delavcev in javnega mnenja. Prav zaradi tega se je Lama izrekel proti nenadnim in nenapovedanim stavkam, brez vsakršne priprave. V tej zvezi je Lama izrazil nasprotovanje akcijam, ki so jih napovedali nekateri sindikat: na področju šole in ki bi privedli do ukinitve redovanja in izpitov.
Na zaključku svojega referata je Lama opozoril, da Italija doživlja enega najbolj nevarnih trenutkov po osvoboditvi zaradi ponovnega pojavljanja fašistične nevarnosti. Desnica — je dejal — skuša zaostrovati napetost, da bi dokazala, da državi ni mogoče vladati brez avtoritaristične rešitve. Mi pa pravimo — je nadaljeval — aa Italiji sicer slabo vladajo, da pa so demokratične ustanove države zadostne za zajamčenje gospodarskega in političnega razvoja, ki naj temelji na svobodi.
Zasedanje, ki mu predseduje generalni tajnik UIL Vanni in ki se ga poleg 90 predstavnikov treh konfederacij udeležuje tudi kakih trideset tajnikov sindikatov področja javnih služb, se je nadaljevalo z razpravo, ki se bo verjetno zaključila jutri zvečer.
180. OuC poštnih uslužbencev je po sporazumu o novi delovni pogodbi danes redno začelo delati v vsej Italiji. Zaradi ogromne količine pošte, si se je nabrala po raznih uradih, bo za popolno normalizacijo položaja potrebnih še več dni. Za nekatera večja mesta, kot na primer Turin in Rim, pa bosta po trebna najmanj dva tedna, da bi odposlali vso pošto, ki sedaj čaka) po skladiščih in na vlakih. Najprej bodo poskrbeli za razpošiljanje brzojavk in priporočenih pisem, zadnje pa bodo na vrsti tiskovine propagandni material.
PRAGA, 7. — Na sedežu zunanjega ministrstva ČSSR v praški palači Čermn so se danes popoldne začela uradna pogajanja med Češkoslovaško in Zvezno repubiiko Nemčijo o normalizaciji odnosov med obema državama. Delegacijo CSSR vodi namestnik zunanjega ministra Jiri Goetz, odposlanstvo ZRN pa državni tajnik za zunanje zadeve Paul Frank. Goetz in Frank sta vodila tudi dolgotrajne preliminarne pogovore, ki so se zaključili 13. aprila z načelnim dogovorom o ključnem vprašanju, ki še ved no ovira popolno normalizacijo med Prago in Bonnom. Kot je znano, gre za vprašanje neveljavnosti miinchenskih sporazumov iz septembra 1938: češkoslovaški pogajalci so postavili zahtevo, naj bi sporazume proglasili za neveljavno. od »sega začetka, po zahodno-nemški tezi pa naj bi sporazumi postali neveljavni šele marca 1939, ko jih je Hitler kršil z zasedbo Češkoslovaške. Vprašanje je zelo kočljivo, ker zadeva status sudetskih Nemcev, ki so se po vrnitvi Sudetov Češkoslovaški preselili v ZRN.
Med začetkom uradnih pogajanj je vodjo zahodnonemške delegacije Franka sprejel češkoslovaški zunanji minister Chnoupek ob navzočnosti češkoslovaškega pogajalca Goetza in šefa zahodnonemške trgovinske misije v Pragi Heiper tza. Frank bo predvidoma ostal v glavnem mestu ČSSR dva dni, medtem ko se bodo ostali člani zahodnonemške delegacije zadržali do petka.
Na sliki: češkoslovaška (levo) in zahnonemška delegacija za po-gajalno mizo.
(Naš poseben dopis) CELOVEC, 7. — V Pliberku na Koroškem so bili včeraj znova priča protijugoslovanski in protimanj-šinski demonstraciji Nacionalistične organizacije na Koroškem so izkoristile odkritje spominske plošče žrtvam, ki so jih maja 1945 odvlekli in pomorili jugoslovanski partizani, kar jugoslovanska protestna nota Avstriji označuje že samo po sebi za neonacistično demonstracijo in protijugoslovansko provokacijo, za množičen pohod na Pliberk, ki naj bi se sprevrgel v enako protimanjšinsko demonstracijo, kakršna je bila v Celovcu lani v jeseni.
Že zgodaj zjutraj so se začele zgrinjati proti Pliberku kolone pešcev in avtomobilov, prelepljenih z napisi «Koroška ne sme postati slovenska* in drugimi. Število udeležencev ni doseglo predvidenih 5 tisoč. Tudi sama prireditev je na začetku potekala bolj mirno, dokler ni predsednik Heimatdiensta doktor Feldner izkoristil svoj govor na po-
NEPRIČAKOVANA ODLOČITEV PREISKOVALNEGA SODNIKA
Štirje zaporni nalogi zaradi rimskega atentata
Nalogi zadevajo Lolla, Clava, Speranzo in četrto osebo, katere istovetnost še ni znana
RIM, 7. — Rimski preiskovalni napaki, katere bi Speranza lahko
sodinik dr. Amato je izdal štiri zaporne naloge zaradi pokola v zvezi . z atentatom na stanovanje tajnika misovske sekcije v Primavalle Matteia. Zaporni nalogi zadevajo Achilla Lolla, Marina Clava, Alda Speranzo in pa četrto osebo, katere istovetnost za sedaj še ni znana. Medtem ko so Lollo, Clavo in omenjena tretja oseba obtoženi pokola, je Amato obtožii Speranzo sodelovanja pri pokolu. V zaporu bo ostal tudi fašist Angelo Lampis, mož. ki je v svojimi skoraj čudežnimi intuicijami obveščal fašiste v Primavalle o domnevnih atentatih, katerih naj b: cost0!: žrtve. Lam-
s je tudi obvestil Matteievega starejšega sina Virgiiia, da bo nekdo zažgal njihovo stanovanje, kot se je tisto noč v resnici zgodilo. Lampis pa do sedaj ni hotel povedati, kako in od koga je dobil informacijo.
Vest o zapornem nalogu za smetarja Speranzo je presenetila v prvi vrsti njegovega branilca odv. Bettinija, ki je izjavil, da je ta obtožba prvi korak k veliki sodni
postal žrtev. Dejal je, da do sedaj nd bilo nobenih elementov, ki bi Speranžo obtoževali in če niso preiskovalci izsledili v zadnjih urah kakega dodatnega elementa, je obtožba sodelovanja v pokolu popolnoma nerazumljiva in nevzdržna. E-lementi, s katerimi so preiskovalci do sedaj razpolagah, so temeljih na izjavah fašistov D: Mea. Fidanze in Schiavonove, ki so bile očitno pristranske in katerih namen .je bil preusmeriti preiskave v neko določeno smer, kot je bilo večkrat dokazano.
Podobne izjave so dali tudi branilci Lolla in Clava, ki so dodali, da za sedaj ne vedo za uradno besedilo ter za vsebino obtožnice. Tudi po njihovem mnenju je dokazno gradivo, s katerim razpolagajo preiskovalci absolutno nezadostno, da bi opravičilo tako hudo obtožbo. Branilci obeh izvenparlamentarcev se tudi sprašujejo, zakaj niso preiskovalci do sedaj zaslišali tistih oseb, ki sta jih Lollo in Clavo navedla in ki lahko potrdijo njun ahbi.
novne nebrzdane napade na Jugoslavijo in sovražne izbruhe proti manjšini. Jugoslovansko noto je označil kot nesramno vmešavanje v avstrijske notranje zadeve, ponovno pa je zahteval tudi ugotavljanje manjšine ter javno grozil, da na Koroškem ne bo nobenega dvojezičnega napisa, dokler ne bo izvedeno ugotavljanje manjšine. Hkrati je zahteval, naj se na Dod-lagi izidov ugotavljanja manjšine revidira tudi sedanji zakon o dvojezičnem pouku na osnovnih šolah.
Ob teh ponovnih izbruhih sovražnosti .n zbujanja emocije, kar gotovo ne vodi nikamor, sem zadovoljen, ker lahko poročam tudi o povsem drugačni prirecitvi. samo dc-brih deset kilometrov vstran — o zaključnih prireditvah sedemdnevnega festivala v počastitev sedemdesetletnice katoliškega prosvetnega društva v Globasniri ki je znova pokazal življenjsko silo slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in njeno prizadevanje za kulturno ustvarjanje.
V okviru teh prireditev so dopoldne odkrili spomenik koroškemu ljudskemu pesniku Francu Ledru -1 esičjeku. Ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu doktor Pavle Za-blatnik je v slavnostnem govoru orisal življenjsko pot in ustvarjalno delo tega dokaj nenavadnega moža ter izrazil zadovoljstvo, da mu je bilo mogoče postaviti spomenik ob 140-letnici njegovega rojstva in 70-letnici društva. Tako odkritje spomenika kakor popoldanske akademije, se je udeležilo mnogo domačinov, prišli pa so tudi številni gostje iz drugih krajev Koroške in iz Slovenije.
ZVONE ZORKO
Protestna izjava jugoslovanskih študentov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7.	— Predsedstvo
Zveze štuaentov Jugoslavije in izvršni odbor, skupno s študenti iz Ljubljane in Maribora, je danes v zvezi z odkritjem spominske plošče fašističnim zločincem v Pliberku na Koroškem, izdalo sporočilo, v katerem izraža ogorčenje in odločno zahteva, da se preneha z akcijami omalovaževanja in nacionalne diskriminacije slovenske manjšine na Koroškem. Jugoslovanski študenti pozivajo vse napredne študente, delovne ljudi in napredno intebgenco Avstrije, da se osebno angažirajo proti temu ravnanju, in izražajo prepričanje, da bi napredek v jugoslovansko -avstrijskem sodelovanju prispeval k izboljšanju odnosov v Evropi sploh.
B. B.
V Firencah kongres vsedržavne zveze zadrug in bolniških blagajn
FIRENCE, 7. — V Firencah se je danes začel 29. državni kongres Državne zveze zadrug in bolniških blagajn, katerega se udeležuje tisoč delegatov, ki zastopajo 7.500 zadrug. Prisotni so tudi predstavniki zadrugarskih zvez iz drugih evropskih držav ter generalni direktor mednarodnega združenja zadrug, predstavnik FAO, CGIL, UNIPOL, Fincooper
Temo kongresa «Za premostitev krize, za svobodo in demokracijo: enotno napredovati v gradnji močnega sistema zadrug in združevalnih reform* je okvirno nakazal predsednik zveze Mia-na. Med drugim je dejal: «Zadrugar-sko gibanje naše zveze, ki šteje nad dva milijona članov, je v zadnjih letih močno napredovalo. Ne gre le za teritorialno ekspanzijo, pač pa m predvsem za kvalitetni skok, nam omogoča da konkretno pripomoremo k rešitvi problemov naše družbe (draginja, zaposlitev, kmetijstvo in Jug) ter da zadostimo težnji po združevanju. Zveza meni, da je treba podpreti združevanje, če hočemo novo gospodarsko politiko, ki naj Poviša poprečno produktivnost, omogoči širjenje povpraševanja in naj zadosti vsem socialnim potrebam*.
"'■"»"""n""1""""1""""""".....umi.......................................im...mu.mm
POLJSKI GOSTJE ODPOTOVALI Z BRNIŠKEGA LETALIŠČA
V	zelo prisrčnem vzdušju zaključen obisk tajnika poljske partije Ciereka v SFRJ
V	zadnjem dnevu svojega obiska si je Gierek v spremstvu predsednika Tita ogledal glavno mesto Slovenije Ljubljano - Poljaki navdušeni nad sprejemom v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 7. — Glavno mesto Slovenije Ljubljana je dopoldne priredilo nadvse slavnosten in prisrčen sprejem visokemu poljskemu gostu, prvemu sekretarju poljske partije, Edvardu Giereku, njegovi soprogi in spremstvu. Po ulicah se je zbrala večtisočglava množica ljudi, prišla je šolska mladina z zastavicami, poljskega partijskega voditelja so prišli na ulice pozdravit tudi številni člani delovnih kolektivov in ustanov iz vse Ljubljane. Mesto je bilo okrašeno s slovenskimi, jugoslovanskimi, partijskimi in poljskimi zastavami. Visoki gost, ki ga je na poti v Ljubljano spremljal tovariš Stane Dolanc, se je zaustavil pred mestno skupščino, kjer sta ga sprejela in pozdravila predsednik skupščine Miha Košak in sekretar mestnega komiteja Vinko Hafner. Navzoča sta bila tudi predsednik centralnega ko-miteja Franc Popit in predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc.
«Sprejmite ta kipec ilegalca — simbol nepokorjene Ljubljane iz časov našega boja proti okupatorju*, je dejal Miha Košak v slavnostni dvorani, ko je visokemu gostu iztočil kip v spomin na njegov obisk.
Edvard Gierek se je zahvalil za darilo in za izredno prisrčen spre1 jem, kj mu ga je priredila Ljubljana in se nato vpisal v knjigo častnih gostov.
Po pregledu razstave «Naša Ljub-
ljana* v prostorih mestne skupščine so se gostje napotili v poslopje Ljubljanske banke. Tu je Edvarda Giereka in njegovo spremstvo pozdravil generalni direktor banke Metod Rotar s sodelavci. Gostje so si ogledali bančne prostore in elektronski računski center, predstavniki banke pa so jih seznanili s programom dela te bančne ustanove.
Državnika sta izstopila iz avtomobila, in se približala vojaški godbi ,ki je intonirala poljsko in jugoslovansko državno himno. Z vrha poslopja banke so si nato gostje z zanimanjem ogledali panoramo Ljubljane.
S prav takšnim zanimanjem so si gostje nato še ogledali vse prostore Maksimarketa, kjer so jih predstavniki podjetja «Emona» pod vodstvom direktorja Franka Nebca seznanili s poslovnimi uspehi in predvsem z že začetimi oblikami sodelovanja s poljskimi gospodarskimi ustanovami. Ko so utihnili zadnji akordi himne, sta predsednik Tito in Edvard Gierek obšla častno enoto jugoslovanske ljudske armade. Pred štirimi dnevi smo bili prav tudi priča podobni ceremoniji, ki je izraz spoštovanja do visokega voditelja prijateljske dežele. Edvard Gierek se je s predsednikom Titom napotil k skupini slovenskih predstavnikov in se od njih poslovd, najprej od predstavnikov armade, nato od Slavka Zalokarja, Andreja Marinca, Franca
Popita, Lidije Šentjurc, Sergeja Kraigherja, in na koncu še od Edvarda Kardelja in njegove soproge.
Zadnje darilo v Sloveniji poljskemu gostu so bili šopki nage-Ijev, ki so mu jih izročili pionirji iz Kranja. Edvard Gierek in njegova soproga sta po poljsko nagovarjala mlade darovalce, se jima zahvaljevala in izročala pozdrave vsem njihovim slovenskim sovrstnikom nato še toplo, prisrčno slovo z Jovanko Broz in s predsednikom Titom. Državnika sta si stisnila roke in se objela.
V tem je bil že tu čas odhoda. Poljski gostje odhajajo v letalo, spermljata jih Stane Dolanc in Ste-van Doronski.
Predsednik Tito in soproga, obdana s pionirji ter z vsemi drugimi voditelji, sta na letališču, dokler se letalo ne dvigne pod oblake. »Tudi z najlepšimi besedami ne bi mogel izraziti svojih globokih občutkov hvaležnosti za prisrčnosti, ki ste nam jo izkazovali ves čas obiska*. Te besede je predsedniku Titu izrekel opoldne, pri poslovilnem kosilu na Brdu, voditelj poljske partije, Edvard Gierek in dodal: »Poljaki gojimo do Jugoslovanov lepa čustva, nekaj je v nas, kar nas medsebojno privlači kot magnet*.
Nekaj ur za tem, ob štirih popoldne, je že bilo slovo na brniškem letališču, kamor se je pripeljal Edvard Gierek
s soprogo in spremstvom. Predsednik Tito ga je s soprogo in drugimi najvišjimi jugoslovanskimi predstavniki pospremenil na letališče.
Podobno kot prihod, je bil tudi odhod visokih poljskih gostov iz Ljubljane v znamenju prisrčnosti in vidne pozornosti, kot izraz in dokaz prijateljstva do poljskega naroda in voditelja poljske partije.
DRAGO KOŠ MRU
Rezultati deželnih kongresov KD
RIM, 7. — Danes so objavili neuradne rezultate deželnih kongresov Krščanske demokracije, na katerih so volili delegate na strankin kongres, ki se bo začel, kot je znano, 6. junija.
Po teh podatkih je prejela struja »iniziativa popolare* 34,73 odstotka glasov, Fanfanijeva struja »nuove cro-nache* pa 18,72 odst. Kmalu nato pa so tudi Fanfanijevci objavili svoje rezultate, ki pripisujejo Rumorjevi in Piccolijevi struji 33,97 odst., sebi pa 19,15 odst
Glede ostalih struj se objavljeni rezultati bistveno ne razhajajo. »Impe-gno democratico* (Andreotti - Colom-bo) je prejela okrog 15 odstotkov glasov, «base» približno deset in pol, »forze nuove* (Donat Cattin) nekaj manj kot deset in morotejci približno osem odstotkov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SEJI DEŽELNEGA ODBORA V VIDMU
URADNO ODOBRENA KANDIDATNA LISTA SOCIALISTIČNE STRANKE
Na listah PSI kandidirajo naslednji slovenski kandidati: Kocman in Volk v Trstu, Waltritsch v Gorici in Marinig v Vidmu
V Vidmu se je sinoči sestal deželni odbor PSI, kateremu je predsedoval deželni tajnik Tringalle in ki je preučil in odobril kandidatne liste, ki so jih izdelale pokrajinske federacije stranke. Seja se je zavlekla pozno v noč tako, da še niso znane vse podrobnosti niti še ni znano, kdaj bo sklican deželni kongres PSI, ki mora bati še pred deželnimi volitvami.
Za tržaško pokrajino je kandidatna lista PSI naslednja: Tullio Balzano (sinistra), Vittorio Caldi (riscossa) Damo Clarici (riscos-sa), Gianni Giuricin (presenza), Vojmir Kocman (riscossa), Massi-miliano Legat (presenza), Willy Marcocci (riscossa), Giovanni Mer-zek (presenza), Livio Miani (presenza), Alfredo Pellarini (presenza), Amaldo Pittond (riscossa), Francesco Rotondaro (presenza), Pietro Tarantino (sinistra), Fer-nando Ulcigrai (autonomia) in Lucijan Volk (riscossa).
Kot je razvidno iz seznama, kandidirata dva slovenska kandidata in to Vojmir Kocman in Lucijan Volk. V goriški pokrajini ponovno kandidira Marko Waltritsch. V videmskih pokrajini pa kandidira slovenski kandidat doma iz Klenje pri špetru Josip Marinig, ki je tajnik krajevne sekcije PSI, občinski svetovalec v Špetru in vodilni predstavnik stranke za celotno področje Naddških dolin.
Deželno vodstvo KPI je že izdelalo kandidatno listo, ki je bila tudi odobrena v deželnem okviru in katero mora sedaj odobriti še osrednje vodstvo partije. Pričakujejo, da bodo vse podrobnosti u-rejene v nekaj dneh in da bo kandidatna lista uradno objavljenja še ta teden.
V Trstu se je sinoči sestalo pokrajinsko vodstvo KD, ki je imenovalo osemčlansko komisijo za pripravo kandidatne liste. V tej komisiji so Russo, Parma, Scaraz-zalo, Po t ni, Sanb, Perini, Ohn do in Nodari. Komisiji b0 predsedoval poslanec Belci. Volilna komisija bo končala z delom 18. maja, naslednjega dne bo kandidatno listo odobrilo deželno vodstvo in 21. maja osrednja direkcija stranke.
tovec (71), Riccardo Cetirlo (71).
Veljavnih glasovnic je bilo 1161, belih 68, neveljavnih pa 144. Največ neveljavnih glasovnic je bilo zaradi tega, ker je bilo napisano samo ime, brez priimka kandidata.
Srečanje o kazenskem pravu v prostorih porotnega sodišča
Na tematiko kazenskega prava bo od jutri do konca tedna študijska konferenca v dvorani porotnega sodišča. Konferenca bo pod pokroviteljstvom predsednika republike Leoneja, udeležili pa se je bodo sen. Bettiol, profesorji Paladin, Te-sauro, Calvi, Caraccioli, Molari, Lozzi in Cavallari. Zaključni del konference bo v «auli magni* univerze.
Sestanek med SZDL Slovenije in deželnim vodstvom KD
Včeraj so se v Trbižu sestali predstavniki socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije s predstavniki deželnega odbora Krščanske demokracije. Delegacijo SZDL je vodil predsednik Mitja Ribičič, KD pa deželni tajnik Giuseppe To-nutti. Tudi ta obisk spada v okvir sodelovanja obeh političnih organizacij.
Z dežjem je padal tudi saharski pesek
Val toplega zraka z juga je včeraj zajel tudi naše kraje, tako da je bilo v prvih popoldanskih urah v mestu pravo poletno vzdušje. Temperatura je nenadoma poskočila, saj so včeraj zabeležili v mestu kar 23 stopinj Celzija. Tudi temperatura morja se stalno dviga. Včeraj so namreč zabeležili osemnajst stopinj in to so seveda izkoristili prvi. kopalci, ki jih je sicer v bližnjih kopališčih vsak dan več.
Južni veter pa je poleg toplote prinesel na svojih kr:, ih tudi ne-navaano neprijetno presenečenje. Ko so se ludje včeraj zjutraj kot običajno odpravljali po svoj.h vsakodnevnih opravilih, so z začude-n'em opazili na vseh avtomobilih len.;o p ast stvoru, če^a prahu, ki je v nočnih urah zapadel z dežjem. Zanimivo je, da gre za saharski pesek, ki ga je veter dvignil zelo visoko ter privedel do naših krajev, kjer se je z dežjem usul in vse prekril s tenko plastjo.
Najvidnejša posledica včerajšnjega nenavadnega naravnega fenomena je bil seveda neobičajen naval avtomobilistov v vseh mestnih pralnicah za avtomobile. Pa tudi strehe so imele nenavadno barvo.
Seja Sindikata slovenske šole
Danes, 8. t. m. bo ob 17. uri seja odbora. Na dnevnem redu bodo: razprava o predlogih za zasedanje mešane komisije; razprava o napovedanih pobudah šolskih sindikatov in delavskih konfederacij za dosego sprememb in dopolnitev zakonskemu osnutku o ureditvi gospodarskega in pravnega položaja šolskega osebja; razprava o stališču Sindikata slovenske šole do omenjenih pobud; razno.	Množica ljudi z zanimanjem sledi kulturnemu sporedu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiia
DREVI V DOLINI SLOVESNO PODIRANJE «MLAJA»	Jutri ob 10. uri (oziroma ob 16.,
v drugem sklicu) bo na sedežu CISL v Ulici San Spiridione 7 sestanek uslužbencev javnih lokalov, na katerem bodo sindikalisti poročali o sporazumu za novo delovno pogodbo, ki je bil dosežen te dni v Rimu.
Velika množica na letošnji tradicionalni «Majenci»
Navdušujoč nastop gostov iz Ljubljane in Velenja - Velik obisk razstav
Vreme letošnjemu dolinskemu tradicionalnemu prazniku ni bilo preveč naklonjeno; a to se dogaja že vrsto let. že v soboto zvečer se je po vasi razširila vest, da predvidevajo vremenske napovedi dež v nedeljo popoldne. Vsakdo je upal, da se te napavedi ne bodo uresničile. Res je v nedeljo zjutraj kazalo, da bo lepo sončno vreme, toda popoldne se je pooblačilo, zvečer pa je deževalo. Vseeno je prihitela v Dolino od pet do šestisočglava množica ljubiteljev domače kapljice in vaških praznikov. Dosti ljudi si je ogledalo na novo odprto torklo in razne filatelistične in numizmatične razstave ob stoletnici ustanovitve poštnega urada v Dolini. Poleg tega je bila še razstava domačih vin in tako je bila Dolina v vsakem kotičku praznično oblečena.
Slavnostno razpoloženje se je začelo kot vsako leto, v soboto zvečer, ko so domači fantje pripravljali vse potrebno za postavitev mlaja, dekleta pa so pripravljala pomaranče in limone za okrasitev mlaja. Vsa pripravljalna dela so potekala odlično, saj je bilo vse opravljeno še pred določenim časom. Zvečer so šli po češnjo, ki so jo na skrivaj odžagali. Ker je bila ta precej daleč, so jo s to-vornjakom pripeljali do pokopališča nad vasjo, od tu pa so jo na
so dali na razpolago dežela, pokrajina, prefektura, Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmdo), Trgovinska zbornica (Camera di Comimer-
niifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMtujiiiiiiiiiiiviiifiiiuuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
POMEMBNI PREDKONGRESNI ZBOROVANJI V TRSTU IN PRI KOROŠCIH
Izvoljen novi rajonski svet Žavlje-Štramar
Miljski župan sporoča, da so bile > in 6. maja volitve novega rajonskega sveta za Žavlje, štramar in Oreh. Volitev se je udeležilo skupno 1.343 občanov, to je 75,9 od sto volivcev. Velik odstolek dokazuje demokratično zrelost prebivalstva, ki je šlo na volitve, kljub nasprotni propagandi strank desničarskega centra, poudarja župan v svojem sporočilu. Občinski odbor se zahvaljuje vsem volivcem, izvoljenim svetovalcem pa zeli uspešno delovanje v korist italijanskega in slovenskega dela krajevne skupnosti.
Izvoljeni so bili Eligio Trull (708 glasov), Fulvio Zuppin (574), Luigi G rini (561), Nereo farlao (545), Narcisio Gaburro (527t. Giuseppe Ciacchj (507), Nadia Bembich por. Cocogna (428), Riccardo Gieftich (423), Otello Tibaldi (401), Galdino Antoni (175), Dario Cupin (98), Pietro Deponte (89), Sergio Baruzza (83), Emilio Sussa (80), Mario Va-
Sindikalna enotnost: osnovni cilj kovinarjev CISL in gradbincev CGIL
Tajnik FtM-CISL Cruciatti: uresničitev vladnih obvez za premostitev krize tržaškega gospodarstva - Criscenti (FILLEA-CGIL); stanovanjska in druge reforme so pogoj za polno zaposlitev v gradbenem sektorju
V petek in soboto sta bila v Trstu in v ljudskem domu pri Korošcih dva pomembna sindikaria kongresa. Gre za shoda delegatov kovinarske zveze FIM-CISL in sindikata gradbincev FILLEA-CGIL. Na obeh kongresih organizacij, ki sicer pripadata dvema delavskima zbornicama, so delegati poudarili potrebo po enotnem nastopu delavcev za reforme, podčrtali pomen protifašistične akcije v državi in končno izrazili željo, da bi kongresi vsedržavnih organizacij prispevali k premostitvi sicer manjših razlik in pospešili proces združevanja v sindikalnem gibanju.
Obe kategoriji (kovinarji, pa tudi gradbinci) sta v prejšnjih mesecih izvojevali v trdem boju novi delovni pogodbi. Trdi nastop, ki je terjal, za obe stroki, veliko samoodpovedovanja in žrtev, je v notranjosti gibanja ugladil obstoječe razlike, premostil marsikatero kri-
iimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiniMitiuiiimiiiiitHiiuiiiiiHiiiiiiiHiitiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiii
SESTANEK GRADBENIH PODJETNIKOV
REFORME SO NUJNE ZA PREMOSTITEV KRIZE
Geometer Riccesi predlaga sporazum z Jugoslavijo za zaposlitev delovne sile iz obmejnih krajev
Trst, kot vso Italijo, pretresa globoka kriza gradbene dejavnosti. O lem so sinoči razpravljali gradbeni podjetniki, ki jih združuje Organizacija gradbenikov V poročilu, ki ga je podal predsednik organizacije geom. Riccesi, je tudi nekaj zanimivih podatkov in mnenj.
Tako Riccesi trdi, da je za premostitev krize v gradbeni dejavnosti treba opustiti gradnjo dragih stanovanj in podobnih objektov: javna oblast mora nuditi dovolj dela sektorju s pomočjo socialnih reform, ki jih zahtevajo razbčne družbene sile. Treba je graditi šole, ceste, bolnišnice, ljudska stanovanja, v Trstu je treba investirali v pristanišče in druge luške strukture. Toda v Trstu primanjkuje delovne sile, vsaj v gradbenem sektorju. Riccesi je mnenja, da je treba to delovno silo
iskati v dveh smereh, priklicati je treba izseljence, ki delajo v tujini, z druge strani pa doseči sporazum z Jugoslavijo za redno in zakonito zaposlovanje delavcev iz obmejnih področij.
Poleg teh ocen je Riccesi zagovarjal tudi stališče, da v Trstu ni potrebna »vodilna industrija* (to zahteva sindikalno gibanje), češ da je že boljunška «Grandi motori* odvzela dovolj delovne sile in ustvarila kritično stanje na «trgu delovne sile*.
Prav izhajajoč iz stvarnih problemov gradbenih podjetnikov je Riccesi predlagal, naj bi v mestu izkoristili razpoložljiva zazidalna zemljišča ter prisilili lastnike zemljišč, da jih izkoristijo. Predlagal je, naj bi le-ti plačevali nekakšno «zamudnino», kot v Zahod-ni Nemčiji.
zo in utrdil enotnost. Posebno kovinarji so v svojem skoraj polletnem boju utrdili in razširili nove strukture, ki so že prvi zametek novega sindikata: v mislim imamo delavske svete in delegate proizvodnih obratov, ki nadomeščajo tradicionalne notranje komisije in sindikalne zastopnike, katere so doslej imenovale sind kalne zveze.
Na kongresu kovinarjev FIM-CISL je uvodno poročilo imel tržaški sin-di! alist Paolo Cruciatti. Sledila je obširna razprava, ob kcncu pa so odobrili dokument o gospodarskem položaju v Trstu. V doKumentu so sintetizirane, v glavnih obrisih, zahteve kovinarskega sindikata CISL.
Pred začetkom razprave so kongres pozdravili tudi tajniki sindikata državnih uslužbencev Pasto-rini, zastopnik gradbincev Degras-si, zastopnik kemijske stroke Ros-setti, zastopnik šolskega sindikata Grazioli ter član tajništva delavske zbornice CISL Salvatore Curri. Nato so člani predsedstva prebrali pozdravne brzojavke tajnika UH, Fabbriccija in kovinarske federacije (FLM) iz Pordenona, Marghere in Gorice.
V svojem poročilu je Cruciatti dejal, da izraža politični položaj v Italiji poskus vladajočih, gospodarskih in političnih krogov, da bi ohranili in obnovili nekatere privilegije. Kriza v kovinarskem sektorju je predvsem nastala zaradi pomanjkanja investicij, medtem ko s« je zaposlitev zvišala samo zaradi skrčenja delovnega urnika, kar je zasluga delavskih nojev.
Cruciatti je nato govoril o položaju tržaškega kovinarskega sektorja. Če bi vlada izpolnila sprejete obveze CIPE, bi bilo razmeroma lahko premostiti nastalo krizo. Nikakor pa se ne moremo za-aovoliti samo s krepitvijo miljske ladjedelnice (posegi «Friulie»), mehaničnih delavnic VM in tovarne elektronskih izdelkov «Telettra».
Cruciatti je nato poudaril, da so delavci nekaterih tržaških tovarn razumeli smisel dopolnilnega sporazumevanja. Tako so imeli njihovi nastopi prvenstveno politično obeležje in pomen. Navedel je, na primer, velike javne tovarne, boljun-ško GMT, Iret, Durissini, Telettro, miljsko ladjedelnico in druge.
Na 5. kongresu gradbinskega sindikata CGIL pa je imel osnovno poročilo tajnik Mario Criscenti, razpravo pa je zaključil član osrednje-
ramenih prinesli na Gorico ob prepevanju pesmi: «Na gorici, na pla-cu». Češnjo so pritrdili na «lentje-no» — oskubljeno borovo deblo —, jo okrasili s pomarančami, limoni, I cio), občina Dolina in tvrdka Duk-Kolači in zastavicami, nato pa jo cevich. Prodali so vse kolajne in
veliko razglednic, ki jih je pripravljalni odbor dal pripraviti za to priložnost. Mnogi so izrazili željo po drugih podobnih prireditvah.
Ob 15. uri je domača godba na pihala pod vodstvom Dušana Strajna imela koncert, zelo pa je občinstvo navdušil nastop »šaleške folklorne skupine* iz Velenja, ki je ob spremljavi tamburaškega ansambla in mladega harmonikaša zaplesala štajerske plese, slovanske plese, Šepsko oro, Banjevačko kolo in be lokranjske plese.
Akademski pevski zbor «Vinko Vodopivec* iz Ljubljane je žel veliko n '.Šobravan e publike, čeprav je njegov nastop na odprtem motil šum, lu je vladal na trgu in pa neskladno ojačevanje zvočnikov. Pod vodstvom Braneta Demšarja je zapel 11 pesmi, primorskih avtorjev, narodnih in partizanskih.
Medtem so se «parterji» in «par-terce» že zbrali na «šiji» in so ob igranju domače godbe na pihala prikorakali na «Gorico» — glavni trg, kjer so ponudili vino vsem godcem in odprli ples. Igrali so «The I-ords* ki so s svojimi modernimi in tržaškimi ter z valčki in polkami zadovoljili mlade in stare.
Gostom iz Slovenije so pripravili v prostorih PD «Valentin Vodnik* zakusko. Ti se kar niso mogli posloviti od Doline, ki jih je tako gostoljubno sprejela. Predstavniki db-linske mladine so izročili obema skupinama v spomin sliki «Majen-ce», ki ju je pripravil Mario Magajna.
Še pozno v noč je bila odprta tudi torkla. Velik obisk in odobravanje občinstva je žela tudi Magaj-nova razstava starih slik. Mnogi so izrazili željo, da bi preuredili tudi kak mlin na Glinščici.
Dolinski fantje in dekleta so bili res navdušeni nad uspelim praznikom. Na stojnicah so namreč prodali vse čevapčiče, klobase in piščance, ki so jih imeli, tako da so morali obnoviti vse zaloge.
Danes bo približno ob 19. uri slovesno podiranje mlaja. Razstava domačih vin bo odprta še danes.
V. L.
počasi s škripcem dvignili ob prisotnosti rsdovednežev. Pod dvignjenim mlajem so fantje zapeli dolinsko himno:	«Eno drevce mi je
zrastlo*.
V nedeljo se je začelo pravo slavje. Popoldne je bilo nagrajevanje razstavljavcev ob priliki stoletnice poštnega urada. Razstave so imele izreden uspeh, saj si jih je ogledalo ogromno število občinstva. Razstavljavci filatistične razstave so bili: M. K. Dolina, dr. Juriševič, F. Fiorolfi, dom Jakoba Ukmarja. V. Uršič, E. Perko, I. Derossi in L Vascotto. Prvo nagrado je dobil dr. Fran Juriševič, drugo pa F. Fiorolfi. Pri numizmatični razstavi pa so sodelovali dr. Abbiati, Sr-dič in Marcocich, pri razstavi risb s poštno tematiko pa 29 gojencev srednje šole »Simon Gregorčič* iz Doline. Žirija, ki so jo sestavljali inž. Trombetta, Podberšček, prof. Žu-Ijan in Lomi, je vsemi udeležencem dodelila priznanja in diplome. Nagradi je dodelila tudi občini Dolina za izvrstno izvedbo proslave in šoli «Simon Gregorčič* iz Doline za številno udeležbo dijakov. Nagrade
ga tajništva sindikata Pierini Vanni.
Poročilo Criscentija je slonelo na nekaterih osnovnih točkah: mednarodnem in notranjem položaju, socialne reforme (stanovanjska reforma kot osnova premostitve krize gradbeništva in zaposlitve), sindikalna enotnost. Govor je bil tudi o spremembah statuta organizacije in specifičnih zahtevah tržaških gradbincev. O tem bomo še poročali.
• Grof inž. Domenico Rossetti de Scander je včeraj zjutraj izročil v imenu odbora za proslavo stoletnice smrti Pietra Kandlerja zlato medaljo, ki so jo prav za to priložnost izdelali, predstavnikom Tržaške hranilnice odv. Terpinu in dr. Deliseju v znak hvaležnosti, ker je ta bančni zavod pobudnik ponatisa največjega Kandlerjevega dela «La storia del Consiglio dei Patrizi.
IZLET ANPI NA KRK
POKRAJINSKI ODBOR VSEDRŽAVNEGA ZDRUŽENJA PARTIZANOV ANPI TRST, priredi v soboto, 2. junija in nedeljo, 3. junija izlet bivših borcev in aktivistov na otok Krk. Udeležba na izletu je možna z osebnimi avtomobili in z avtobusom. Odhod iz Trst (zbirališče bo naknadno sporočeno) bo ob 15. uri v soboto, 2. junija, z Opčin izpred Prosvetnega doma pa ob 15.30. Osebni avtomobili in avtobusi se vkrcajo na trajekt v kraju Križnjeva. Na otoku Krku bodo izletniki prenočevali v hotelu «Dražica», ki je oddaljen en km od mesteca Krka. Ob 20. uri bo večerja in nato ples. Naslednji dan bo po zajtrku polaganje venca na spomenik padlim in po ogledu krških znamenitosti poslovilno kosilo. Povratek v Trst v popoldanskih urah.
Cena uslug (večerja, prenočišče, zajtrk in kosilo): 5.000 lir za izletnike z lastnim prevoznim sredstvom ter 8.000 lir za izletnike z avtobusom. Prevoz s trajektom osebnih avtomobilov stane 600 lir.
Prijave za udeležbo sprejema pisarna ANPI v Ul. Crispi 3 vsak dan od 17. do 19. ure (razen ob sobotah). Na Opčinah se izletniki lahko vpišejo v trgovini pohištva Renar. Rok za prijave poteče neprpeklicno 15. t.m.
Izleta se lahko udeležijo tudi znanci in prijatelji.
Kulturni krožek Devin - štivan
priredi v soboto, 12. maja ob 20.30 v društvenih prostorih v Devinu kulturni večer z naslednjim programom:
1.	Pozdravni govor dr. Dragomira Legiše.
2.	Nastop moškega pevskega zbora «Igo Gruden* iz Nabrežine.
3.	Predavanje zgodovinarja, univerzitetnega profesorja dr. Boga Grafenauerja iz Ljubljane o
KMIČKIH UPORIH V NAŠIH KRAJIH
Vstop prost!
Komunisti se te dni intenzivno pripravljajo na skorajšnjo volilno kampanjo za izvolitev deželnega sveta tretjega sklica. Tako je, na-primer, bil včeraj na Opčinah aktiv slovenskih komunistov, katerim je o skorajšnji kampanji in najvažnejših temah političnega trenutka poročala Jelka Gerbec.
Drevi bosta dva sekcijska sestanka. Prvi bo ob 20. uri v ljudskem domu »Togliatti* v Naselju sv. Sergija. Govoril bo Mauro Gialuz. Drugi pa bo ob 19.30 v škedenjskem Ljudskem domu, kjer bo poročal Diego Haglich.
DREVI V CANKARJEVI DVORANI
Stane Raztresen gost SAG v Trstu
Drevi ob 21. uri bo kot gost Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu nastopil v dvorani p.d. «Ivan Cankar» gledališki umetnik Stane Raztresen, predstavil pa se bo z uspelim recitalom «Slovenske bridke in pikastem.
S tem večerom umetniške besede, ki sledi lanskemu z naslovom *Slo-venske balade in. romance», je Raztresen nastopil že stopetnajst krat na našem področju in v Sloveniji (zadnji večeri segajo v čas spominskih večerov ob Severjevi smrti v Ribnici na Pohorju) ter povsod žel velike uspehe. Raztresenov recital, ki ga SAG predstavlja svojemu občinstvu kot izjemno dopolnilo letošnje gledališke sezone, obsega vrsto pesnikov in pisateljev, kot so Prešeren, Cankar, Župančič. Gradnik, Kette, Aškerc, Kosovel Kajuh, Vodnik, Torkar, Rob, Milčinski - Ježek in Menart.
PD «IVAN CANKAR* pri Sv. Jakobu - Trst
priredi v soboto, 12. t. m. ob 21..
CANKARJEVO PROSLAVO
s koncertom mešanega in moškega pevskega zbora iz Divače, ki ga vodi Edi Race.
Vljudno vabljeni!
Slovenski
klub
priredi
danes
ob 20.30
predavanje
RUDI KLARIČ
DELO REPORTERJA NA TELEVIZIJI
Znani reporter RTV Ljubljana bo govoril o svojem vsakodnevnem delu in potovanjih po svetu ter prikazal enega izmed svojih uspelih filmov.
Vabljeni!
Prosveta
PD SLAVKO ŠKAMPERLE - Sv. Ivan vabi člane in prijatelje na zanimivo predavanje prof. Sama Pahorja «J ezikovne pravice Slovencev na Tržaškem*. Predavanje bo jutri, 9. maja ob 20.30 v društvenih prostorih
Ob 50. obletnici m.d. «Prosveta», Opčine, bo SPD Tabor z Opčine uprizorilo igro C. Golarja «Dve nevesti* v režiji A. Petjeja. Igrali jo bodo v petek, 11. t.m. ob 20.30 v kinodvorani v Skednju v sodelovanju PD I. Grbec ter v soboto, 12. t.m. ob 21. uri v Dolini v sodelovanju PD «V. Vodnik*.
V nedeljo, 13. t.m. ob 16.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah premiera K. Brenkove «Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu*. Igro uprizori Mladinski oder v režiji prof. I. Artača.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 8. maja MIHA
Sonce vzide ob 4.43 in zatone ob 19.20 — Dolžina dneva 14.37 — Luna vzide ob 10.07 in zatone ob 0.21 Jutri, SREDA, 9. maja GREGORIJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,3 stopinje, najnižja 17,2, ob 19. uri 21 stopinj, zračni pritisk 1015,1 mb. rahlo pada, veter 17 km na uro jugozahodni, vlaga 50-odstotna, padavine 0,8 mm dežja, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne, 7. maja se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa 28 oseb.
UMRLI SO: 76-letni Michele Scom-parini, 8-letna Amalia Bensi vd. Bertoli. 74-letni Giovanni Pregarz, 80-letni Francesco Failla, 33-letni Giuseppe Legisa, 79-letna Maria Francesconi vd. Cekovin, 52-letni Mario Sodomaco, 45-letna Vittoria Ciacchi vd. Coronica, 25-letna Bruna Marchesan, 89-letna Giuseppina Marchesi vd. Dorcic, 83-letna Maria Pongracic vd. Selez, 67-letna Gio-vanna Micheli, 70-letna Maria Molek vd. Simonelli, 59-letni Giuseppe Bres-si. 82-letna Antonia Hermanski vd. Frank. 78-letni Carlo Spetti, 77-letni Lorenzo Parenzan, 46-letni Carlo Maluta, 92-letna Luigia Sessi vd. Blank, 74-letni Martino Raico, 77-letna Giuseppina Pizzamus vd. Pa-gan, 79-letni Giovanni Biedov, 46-letni Egidio Vatta, 77-letna Beatri-ce Cesnik por. Vogrig, 13-letni Gior-gio Bevilacqua, 98-letna Lorenza Salemi vd. Malfa, 92-letni Giovanni Cosulich, 74-letni Francesco Ulcigrai.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst Kulturni dom
Glasbeno-
baletni
popoldan
Nastopajo gojenci Glasbene matice iz Trsta in baletke Škedenjskega doma. V torek, 15. maja 1973 ob 15.30
Koordinacija in koreografija: SELMA MICHELUZZI
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ivan Pregelj
TOLMINCI
po dramatizaciji Mitje Mejaka za Stalno slovensko gledališče priredil Filibert Benedetič
Scena: Klavdij Palčič Kostumi: Anja Dolenc Glasba: Marijan Gabrijelčič Asistent režije: Mario Uršič Režija: JOŽE BABIČ Koreografska postavitev alegorije: Selma Micheluzzi Korepetitor: Ignacij Ota
Razpored predstav pod rubriko »Gledališča*.
SLOVENSKO
AMATERSKO GLEDALIŠČE - Trst
Danes, 8. maja ob 21. url v dvorani PD «1. Cankar*, Ulica Montecchi 6
SLOVENSKE BRIDKE IN PIKASTE
Recital gledališkega umetnika Staneta Raztresena
SPD «TABOR — Opčine
prireja gostovanje
SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
V sredo, 9. maja ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
Jože Javoršek
Povečevalno steklo
Farsa v treh delih
Razstave
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Ai Due Luc-ci, Ul. Ginnasfica 44, Miani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Man-zoni, Largo Sonnino 4, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c.
V	Tržaški knjigami razstavlja do konca maja novejša olja — akte, pejsaže in tihožitja — Robert Rozman. Vljudno vabljeni.
V	galeriji «Forum», Ul. Coroneo 1 razstavlja od sinoči Franco Gen-tilini.
V	galeriji «Torbandena», Ul. Tor Bandena 1 razstavlja Daniel Bec in Gioxe De Micheli. Njuna razstava bo trajala do 9. t.m.
V	galeriji «Cartesius», Ul. Marconi 16 razstavlja od sinoči Gra-ciella Petracco svojo grafiko. Razstava bo trajala do 18. t.m.
V	galeriji «degli Artistu, Bencov trg 3, bo do 13. t.m. razstavljala svoja olja mlada slikarka Clelia Mazzoli.
V	občinski galeriji razstavlja svoje serigrafije in stenske preproge Ennio Steigler, ki bo razstavljal do 12. maja.
V	galeriji «La Lcmternan v Ul. Sv. Nikolaja 6 je sinoči odprl razstavo svojih del koroški slikar Heinz Peter Maya. Njegova razstava bo trajala do 24. t.m.
V	galeriji «Russo» v Pasaži Ros-soni razstavlja svoja dela Fortu-nato Pugliese. Njegova razstava bo trajala do 10. t.m.
V	galeriji «Tergeste», Ul. Batti-sti 23 razstavlja Giorgio Vella. Njegova razstava bo trajala do 11. maja.
V	krožku «La Cappella*, Ul. Franca 17 je razstava »avtoportretov*, ki se je udeležuje 90 tržaških slikarjev. Razstava bo trajala do 12. maja.
Gledališča
KULTURNI DOM Jutri, 9. maja ob 20.30 Mejak »Tolminci* za abonma rea ^ -mladinski v sredo: v četrte', maja ob 20.30 abonma red E - mia ski v četrtek.	.
Danes, 8. t.m. ab 15.30 Sasa S «Janko in Metka*.
SAG
Predstave Slovenskega amaterske® gledališča v Trstu: danes, 8. maja ob 21. uri v rani PD dvan Cankar*, UL Mon 6: gostovanje gledališkega ume Staneta Raztresena z recitalom ‘ venske bridke in pikaste*; , ?
jutri, 9. maja ob 2L “r j jg Prosvetnem domu na Opčinah. Javoršek «Povečevalno steklo*.
VERDI =1» Prihodnji koncert spomlad®*® ^ simfonične sezone, na progran petek ob 21. in v soboto ob 1°- t bo vodil sovjetski dirigent EV8 Svetlanov, dirigent državnega ^ foničnega orkestra iz Moskve-solista bosta sodelovala hon Krennikov in violinist Via Spivakov. Spored bo obsega. ^ tato Sergeja Prokofjeva «A ^ der Nevskij* za mezzosopran, m orkester. Solistka bo Larissa ^ dejeva; I. koncert Prokofjev^ orkester in violino ter L *v flVj, za orkester in klavir Krena ^ Vstopnice so na razpolago I81
gajni gledališča.
*7i
La Cappella Underground ob 19- ju;
uri Nemški filmi v Holly «Rapacita* (Greed, 1924) in * Kelly» (1928). Režiser Encn
Stroheira-	f farni#'
Nazionale 16.00 «L’onorata * pejje-
uccidere e cosa nostra*. „^gte. grin, S. Stefanelli, Maria g,. Prepovedano mladini pod 1 •	^u.
Excelsior 16.00 «Malizia». mont, Lilla Brignone. Bari® Prepovedano mladini pod 1 •	^
Grattacielo 16.30 «Tutto	rna
avreste voluto sapere sul ,ere».' non avete mai osato c 1 |a(tini Woadj Alton. Prepovedano pod 18. letom.	[j]-
Fenice 16.00 «Nessuna {Adi zana*. Buri Lancaster m ^ Davidson. Prepovedano mla 14. letom.	j'A'
Eden 16.30 «1 giochi proibib retino Pietro*. Barvni fi“n‘ vedano mladini pod 18- let01 ^
Ritz 16.30 «1 sette diavoli ^ Kik». Barvni film. Režira
Yan-	„ d-anar'
Aurora 16.30 «Film d’amore> e G chia*. Barvni film. M. 1 pod
Giannini. Prepovedano
mladi®
18. letom.	segrew
Capital 16.30 «Joe Valachi v Igra di ’cosa’ r-ostra). Barvni Charles Bronson.	. doV«v®
Cristallo 16.30 «L’uomo ene uccidere il suo assass1110^* ^
Fiiodrammatico 16.30 «Vi°Jerl^.epoV^' la spiaggia*. Barvni fd®-dano mladini pod 18- 1® . comP°r' Moderno 16.30 «Rapport° tamento sessuale delle s u ^din* Barvni film. Prepovedano
pod 18. letom.
prac'
iiil*
Vittorio Veneto 16.30	„r L®®'
colpisce ancora*. Chris; oP vedah° Stefania Beacham. * mladini pod 18. letom. cnian# Abbazia 16.00 «Una «tta bastarda*. Barvni veste ■
Astra 16.30 «Godzilla, iuns Barvni film.
fuoCO»'
lerfeld-
fiW
Ideale 16.00 «Sette °re,, mI1T Clyde Rogers, Figa Buffalo Bill.	_. „.vev
Impero 16.30 Walt L>is	^opa ‘
«Pomi dtottone e mani®
V barvah.
Izleti
• avt<>buS?
SPDT priredi 13. maja na Kfe' izlet na Čaven z v2®0!?,!1!™ pb# gl kjer bo srečanje z goris 'n/R. do Vpisovanje v Ul. GepPa maja
Prispevki
~	5aflc'
V počastitev spomina I'® a Sla'ng na iz Boljunca daruje v N 3.000 lir za spomenik Pad v Mačkovljah.
SOŽALJE
Ob izgubi dolgoletnega #ceIii #
Sancina izreka ženi in - ^jjne boko sožalje sekcija line.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma »pa dragi sin in brat
JOŽEF LEGIŠA
Pogreb bo danes, 8. maja ob 15.30 iz mrtvašnice bolnišnice na repentabrsko pokopališče.
glavne
Žalujoči starši, sestri D0KlC^r(Jdnik' IRMA z družinama in drugi
Trst, 8. maja 1973
5. maja je nenadoma preminil naš dragi
IVAN SANCIN
Bolj^eC
Pogreb po danes, 8. t.m. ob 17.30 iz hiše žalosti,
štev. 233, v domačo cerkev.	...
Marn«
žalostno vest naznanjajo žena
Marta Z drUZ®*
hčerki Vida in Marta z brata ter drugo sorodstvo.
Borneo, 8. vaja U33
^Morski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
8 maja 1973
jPROSLAVE OBLETNICE OSVOBODITVE ZGONIKA
Zatreti je treba prevratniško delovanje in prepovedati fašistične organizacije
Govor župana Josipa Guština in poslanca Albina Škerka - Nastop mladinskega pevskega zbora «Rdeca zvezda»
'l*W,ŽUpanstvom' ob občinskem Ijo rJ?"11 Padlim, je bila v nede-SiML. POMne Droslava obletnice n.
proslava obletnice o-kot Tč	& jo je organizirala,
sita u ejsnJa	zgoniška	občin-
leJilj t ava- Proslave so se ude-vsi	poslanec Albin Škerk,
jiilti	občinskega sveta, šport-
in šjv^P^ooga združenja «Kras.-> Sv°jih ae®a društva Olimpija v 2b°r .p Jesih ter mladinski pevski ie ;i|, zvezda* iz Saleža, ki N y?,nekaj partizanskih pesmi %da °dstvom pevovodje Janka
80 Polož i- žuPanovem nagovoru Pišite	ob spomenik vence zgo-
Pokcijgbcine’ .sekcije KPI - Zgonik,
Partizanskega združenja ^ 2vp7Hr°SVet'nei’a društva «Rde-S)ii» a*’ športnega društva O-
in S-----1-----  -J-...*—:-
. Ži
ln športnega združenja
,Josip
^pptj^.^vnem nagovoru najprej P'0e Ččl’ da je proslava oblet-"HŽf . v°boditve izpod nacifašistič-ob spomeniku padlim 'Pojil rv, 7 NOB, prvo nedeljo v ,s_dti jj-Ostala že tradicija. Počami So Jatn° spomin vseh tistih, S praarovali svoja življenja v Svobodn . fašizmu in nacizmu, za !"itHo 'n. boljšo bodočnost, za 5? Harni?Zlt'e med narodi, za na-i;!ii, ij ooaostne pravice. V teh ča-%, e Se .stopnjuje fašistično na-i'erP zai bi boteli faš'sti s teror-'Ost, e reM demokratično zakoni-JPstftg ^ ogroža tudi naše narod-naSa^ice. je še bolj potreb k'Pokrai-A . nost ’n sploh zaščita je, j'cnih pridobitev. Potreb-, anke . se prepovedo fašistične ^zacilln skrajne desničarske or-v9v>ee , k’ nimajo domovinske j P^aril v italijanski republiki, je nQVr^opan ob zaključku svo-
^kej Albin škerk je najprej
Guštin je v svo-
maju Le-prcslav-
ha PrirLri2na‘‘je zgoniški občini p^lavoJa, Prvo nedeljo v i ]k> le ,°.jetnice osvoboditve. l^Po 2„ajaj. nato Škerk, pr c tiZ Urinske obletnice krnečih adnl ^ 30. obletnico množič-0>o ^a. ko se je primorsko » "bodiln 1oporne odzvalo pozivu ^let 0 e fronte. Preteklo je že v^d zmagovitega zaključka joS Soev in žrtvovanja, toda v
V	ki Sr^? ohranile klice fašiz-tv ppravii • Poganjajo in rastejo ga .^tifaiv? v nevarnost pridobi-v >ia '“'stičnega in osvoboddlne-fai-^ke Va'*3 bi nas Pahnile spet
kot so bile pod v ničnih Prevratniško delovanje taK^u 3?'P' atentati in umori nJi Has’ trnovi in drugod po I-Aai0 Svnilesn° opozarjajo, da štrkih Napore in sile. Ko se šo p®c||i}1p(roslavah spominjamo na-
sw°4<po^triamo obenem,na;
Of-K. (ja zahtevo, je poudaril itjl^zapj. so razpustijo fašistične , da se izvajajo določbe
V	]ftlčheEaUs.tave' ki je sad anti-Sv„, low 'n osvobodilnega boja,
^ c,,‘	'	doprinesli
spoštujejo
Poslanec Škerk med govorom v Zgoniku
NA NEDELJSKEM DEŽELNEM KONGRESU KD V GORICI
Izvolili so 17 delegatov KD za vsedržavni kongres stranke
Obsežno politično poročilo deželnega tajnika Tonuttija V bistvu neizpremenjen odnos med osmimi strujami
tia$ Miš j0?0 Slovenci doprinesli "^odT ?’ da se spoštujejo
tvV i® T^minacije, Zaskrbljeni skfL^ija fa-. ■ial Škerk, zaradi na-tk/lUje ^'stične nevarnosti, za-V stani nas ^lo tudi gespo-\r, . P0 vsej državi in tudi t&J1*'te v.ofUjn° Potrebne s
Zr5za s'l. kar prihaja zdaj dj	Italijl v akciji
41 »*- o fašističnih organi za1
so torej odločen antifaši-strnjenost vseh
str;
anke.
l)|'aviVeta. ^bljah seja občinske-1 o at b?, 'oed drugim raz-
odbora sklepih občin'
imajo upravni -'(^'la	se nanašajo na
5 tia^4vljali ri n'b občinskih cest.
iflorpu n ln .sklepali bodo tudi ?.* hf/tje ohAf°J,lla (36.010.000 lir) ^ zl° 1971 -nskega Primanjkljaja Popra, o Posojila (49.800.000 wavila občinskih cest.
Nedeljski deželni kongres Krščanske demokracije v Gorici se je zaključil z glasovanjem brez presenečenj.
Volilni izidi so naslednji:
«Morotei» 13.400 glasov, 31,24 odst. in pet delegatov: Tonutti (Videm), Belci (Trst), Bressani (Videm), Martina (Gorica) in Anto-nini (Pordenon).
«Forze nuove» (Donat Cattin) 10.700 glasov, 24,95 odst. in štirje delegati: Toros (Videm), Ravanel-lo (Videm), Campaner (Pordenon) in Colella (Gorica).
«lniziativa popolare» (Rumor -Piccoli) 5.200 glasov, 13,05 odst. in dva delegata: Armani (Videm) in Ritossa (Trst).
«Lista unitaria di Pordenone» (združeni struji «iniziativa popola-re» in «nuove cronache») 5.600 glasov, 12,12 odst. in dva delegata: Rossi («iniziativa popola,re») in Boer («nuove cronache») oba iz Pordenona.
«Base» (De Mita - Gallone) 4 tisoč 300 glasov, 10,02 odst. in dva delegata:	D’Andrea (Videm) in
Bianchini (Pordenon).
«Lista impegno democratico» (Co-lombo - Andreotti) 2.100 glasov, 4,90 odst. in en delegat: Fabris (Videm).
«Nuove cronache» (Fanfani) 1.100 glasov, 2,56 odst. in en delegat: Del Conte (Trst).
«Centralita democraticas/ (Tavia-ni) 500 glasov, 1,16 odst. in en delegat: Gerin (Gorica).
Deželni kongres KD je po pooblastilu osrednjega vodstva vodil predsednik deželnega sveta Ber-zantd, ki je podčrtal pomen vsedržavnega kongresa KD, ki bo moral sprejeti važne odločitve v zvezi z obstoječo gospodarsko in politično krizo. Po pozdravnem govoru goriškega župana in tajnika goriške federacije KD De Simone-ja je prečital obsežno uvodno poročilo deželni tajnik Tonutti, ki je najpreje ugotovil, da ima tokratni deželni kongres omejen značaj, saj se bo po vsedržavnem kongresu in po deželnih volitvah sestalo deželno vodstvo, ki bo določilo datum drugega deželnega kongresa, na
Vsem naročnikom GUBČEVE KNJIŽ-a lahko zbirko dvignejo od danes dalje v kino bostorih. Oproščamo se jim tudi za nepri-
Na v .	d°'
r'lžki ceni 1Sm Že 6 zbirk GUBČEVE KNJIŽNICE po naroč-Naročila sprejemamo še jutri, 9. maja.

'{ig<i ina
UL|CA sv. Frančiška 20 - Telefon 61792
katerem bodo izvolili novo deželno vodstvo.
Tonutti je podčrtal, da gre na sedanjem deželnem kongresu in seveda še zlasti na vsedržavnem kongresu KD za osnovno vprašanje zavezništev KD in s tem tudi za bodočo politično usmeritev. V tej zvezi je tudi na več mestih svojega govora obravnaval vprašanje vedno bolj grozečega porajanja fašizma in nujnost odločne protifašistične politike. Tonutti je nadaljeval, da Italija potrebuje stabilno vlado, kar pa je možno samo s sodelovanjem socialistov in kar istočasno pomeni napreden gospodarski in socialni razvoj ter seveda tudi nasprotovanje interesom kapitala.	r
V	drugem "delu svojega govora pa je Tonutti obravnaval deželna vprašanja in dejal, da gre pri tej obravnavi tudi za pripravo za deželne volitve. Predvsem je postavil v ospredje stabilnost delovanja dežele, ki po njegovem odraža tudi stabilnost znotraj KD, ko v dveh zakonodajnih razdobjih dežele ni prišlo do resnejših notranjih premikov in za kar je v bistvu zahteval priznanje za vodečo mo-rotejsko strujo, kateri tudi sam pripada. Ta politična jasnost in stabilnost bo po njegovem mnenju tudi zelo važna za prihodnjo zakonodajno dobo dežele, ko je predvidel nadaljevanje sodelovanja v okviru politike leve sredine.
Tonutti se je povrnil k vprašanjem antifašizma in nujnosti zavračanja fašizma ter nacionalizma, kar je še zlasti važno, ker je naša dežela na vzhodnem robu Italije in ker gre za ustvarjanje dobrososedskih odnosov.
V	tej zvezi je deželni tajnik KD poudaril: «Naš geografski položaj na meji Italije in Evropske skupnosti ustvarja negativne probleme, saj smo na periferiji, daje pa nam tudi možnosti, da izdelamo in da uresničimo zanimivo politiko odnosov in nam nudi možnosti za razvoj. Zaradi tega je za naš še zlasti važen razvoj mednarodnega položaja, okrepitev Evrope in miru na Sredozemlju. V tem okviru so še zlasti zanimivi odnosi z Avstrijo in Jugoslavijo in delo, ki ga je opravila dežela in politična zavzetost stranke pri ustvarjanju vedno bolj prijateljskih odnosov s Slovenijo in Koroško*.
Deželni tajnik Tonutti je nadaljeval:	«Treba je nadaljevati z
našo politiko reševanja vprašanj jezikovne manjšine v deželi v zavračanju vsake politike asimilacije na eni ter premostitvi zapiranja na drugi strani, v duhu naših krščanskih načel, v odklanjanju karšnega koli nacionalizma ter v objektivni in ne enostranski presoji vprašanj. Taka politika nas kaxakterizira».
Nato so na kongresu obrazložili delegati Belci, Toros, Bologna, Miz-zau, Fabris, Rossi in Cocianni resolucije, na osnovi katerih je prišlo že na predkongresih do glasovanj o kandidatnih listah posameznih struj. Sledila je razprava, ki se je razvnela zlasti okrog vprašanj fašizma in antifašizma, ko je bilo očitno, da gre za dve globoko ločeni oceni, ki v bistvu tudi razdvajata KD na dva dela, in ko gre tudi za splošna vprašanja napredka, gospodarskega in socialnega razvoja. Ozračje se je ob zaključku celo razgrelo, ko je go-riški predstavnik Cian odločno obsodil vsak poskus prikritega pak-tiranja s fašisti, kot je to primer sedanje Andreottijeve vlade.
• V soboto, 12. t.m. bo redni letni občni zbor članov Zveze julijskih nnvinariev — navinarskega sindikata Furlanije - Julijske krajine. Občni
zbor bo na sedežu, Korzo Italija 12, ob 15. uri ob prvem sklicanju in pol ure kasneje v drugem.
SKLENJEN KROG ENOTEDENSKIH PRIREDITEV PD «BRISKI GRIC»
Pester in bogat program mladinskega dne v Števerjana opozarja na vlaga mladih v našem manjšinskem življenju
Nad 100 udeležencev planinsko-orientacijskega pohoda in 50 udeležencev slikarskega «ex tempore» - Nastop folkloristov Doma in Sovodenjpevskega zbora «Briški grič», telovadcev iz Nove Gorice in kotalkarjev - Pozdrav Aca Mermolje v imenu Mladinskega kluba
Z mladinskim dnevom se je v nedeljo na Dvoru zaključilo prvomajsko slavje prosvetnega društva «Briški grič». Prireditelji so bili v nedeljo zvečer utrujeni zaradi izrednih naporov in garanja, ki jih je zahtevala tako široko zasnovana prireditev. A hkrati so bili tudi zadovoljni, ker so imeli tako lep odziv vse naše narodnostne skupnosti in tudi italijanskih demokratičnih ljudi, ki so prišli v vas zlasti na prvomajsko proslavo. Vse prireditve, ki so se zvrstile v tem tednu, imajo torej predvsem globok splošči'. politični pomen in v tem je morda njihov največji uspeh.
Program mladinskega dne je bil razpet čes ves dan: začel se je zjutraj in se zaključil pod noč. Privabil je v Brda množico mladih, ki so s svojo dinamiko in svojo mladostjo dali nedeljskemu dogajanju svežost, optimizem, občinstvu pa vlivali zaupanje v prihodnost, zakaj kdor ima toliko mladine, tako zavedne in požrtvovalne, ta se nima bati prihodnosti.
V	jutranjih urah so krenile na orientacijsko - planinski pohod ekipe prosvetnih društev, športnih društev, mladinskih organizacij, borčevskih organizacij itd štartalo je 12 mlajših mladinskih ekip in 17 mladinskih. Med mladinci je zasedla prvo mesto ekipa Slovenskega planinskega društva «B», ki je zbrala 81 točk in prejela izredno lep pokal. Poklonil ga je nekdanji voditelj Slovenske prosvetne zveze Vid Primožič, ki sedaj upravlja znani lokal v Drevoredu 20. septembra. Med starejšimi ekipami je zasedla prvo mesto ekipa p.d. Tabor z Opčin, ki je prejela 86 točk in pokal gostišča Oddiih iz Solkana. Prvoplasirana ženska ekipa je predstavljala Rod Modrega vala «5» in je prejela pokal Kmečke zveze. Podrobnejše poročilo o tej izredno zanimivi prireditvi, objavljamo na športni strani. Pripomnimo naj samo to, da jo je pripravil in vodil pref. Aldo Rupel. Opoldne so vsem udeležencem, ki jih je bilo preko sto in so bile med njimi tudi ženske ekipe, pripravili na Dvoru partizansko kosilo.
Kmalu po kosilu se je 52 prijav-ljencev lotilo svoje risarske obveznosti v okviru slikarskega ex tem-pore, ki ga je priredil Mladinski klub. Slikarji so prišli iz Goriške Trsta ir, Dobrovega v BrdSh. Proti večeru so zbrali izdelke in jih izročili razsodišču v oceno. Razsodišče, ki so ga sestavljali prof. Klavdij Palčič, prof, Milko Rener, prof. Vladimir Klanjšček in Hija-cint Juša iz špetra Slovenov, je podelilo prvo nagrado «ex aequo» Ireni Forti. Miranu Vižintinu in Borisu Mermolji. Te slike je Mladinski klub odkupil. Jolandi Rusjan je podelil pokal pokrajinske uprave, Marti Rener pokal goriške občine, Robertu Košuti pa pokal Kmečke banke. Dve plaketi pa sta prejela Robi Juretič in Elizabeta Prinčič. Od: danes dalje pa do sobote bodo vse slike, izdelane na tekmovanju v Števerjanu, razstavljene v Gregorčičevem klubu, nakar jih bodo vrnili lastnikom
V	imenu Mladinskega kluba je številno občinstvo, ki se je zbralo na Dvoru, nagovoril Ace Mermo-lja. Dejal je:
«Pozdravljam vse prisotne v imenu Mladinskega krožka in organiza-
torjev današnjega praznovanja. Pozdrav velja predvsem mladini, saj je ta dan posvečen prav njim. Številna udeležba na že tradicionalnem planinsko - orientacijskem pohodu in število prijavljenih na slikarskem ex tempore dokazujeta voljo mladih, da se aktivno udeležujejo političnega, kulturnega in rekreacijskega dela v naši manjšini. Mladi pa niso prisotni le ob takih «ve-likih« prireditvah, ampak njihovo delo lahko opažamo v vsakdanjem življenju naših društev. To dejstvo je izredno pozitivno. saj imajo mladi (pustite, da se malo pohvalimo), precej novih in pravih zamisli. Zavedamo pa se tudi, da z našim delom ni vedno vse v redu. Predvsem nam manjkata kontinuiteta in skupna povezava. Vzrok za omenjeni hibi je verjetno pomanjkanje kadrov in pa neka brezbrižnost, ki je izraz današnjih dni.
Podobne prireditve kot je današnja so važne predvsem zato, ker nudijo mladini možnost, da se medsebojno spozna. Prisotnost mladincev iz Trsta in onkraj meje nudi
priložnost, da se spoznanja ne o-mejujejo samo na tekmovanja. Pomanjkljivost dobrega delovanja izvi ra večkrat prav zaradi preredkih omenjenih stikov. Povezam med Gorico, Trstom in Slovenijo jamči večjo pravilnost naših akcij.
Mladim torej poziva, da ne bi akcije, kot je damšnja, ostale omejene le na en dan v letu. Pogosto srečavanje bo omogočilo kvantiteto našega dela. Kvantiteta pa pomeni veliko izkušenj za bodoče delo».
V bogatem in pestrem popoldanskem sporedu so zapeli pevke in pevci zbora «Briški grič* iz Števerjana pod vodstvom Jožeta Ha-reja. Deklamirale so Aleksandra in Marjan Prinčič, Katjuša Mužič in Maraževa.
Nastopili sta kar dve folklorni skupini; najmlajši iz ŠZ Dom, ki jih vodi Marija češčut Ušaj, ter folklorna skupina iz Sovodenj pod vodstvom Nade Križmančič. Obe skupini sta pokazali veliko ubranost pri podajanju po zaslugi vaditeljic, ki so ju dobro izvežbali. Izredno
prijetno so učinkovale narodne noše. V skupini najmlajših so nastopili Damjana Peric, Marta Vižintin, Barbara Rustja, Majda Marinčič, Sonja Nanut, Sonja Lutman, Nadja Grusovin in Vanja Korošec.
Posebno privlačna je bila telovadna točka, ki so jo prikazali mladi fizkultumiki iz Nove Gorice pod vodstvom Dušana Furlana. S preskoki, prevrati in premeti so si večkrat zaslužili prisrčno ploskanje.
Nastopili so tudi kotalkarji in med njimi Livij Rožič, lanski go-riški prvak in četrti v parih v naši deželi.
Opolnoči so briški prosvetarji spustili zastor in s tem zaključili veliko prireditev, ki so jo poleg omenjenih nastopov bogatile tudi razstavi knjig in vina ter srečelov. Dež, ki je začel pršiti kasno zvečer, je nekoliko pokvaril veselje plesalcem, ki so se vrteli ob zvokih zabavnega orkestra. Prirediteljev pa ni več motil; poglavitno je bilo, da so srečno speljali do kraja zastavljen program.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii*
PO PRVIH BEŽNIH VTISIH
Uspešen zaključek «ESP0MEG0 73»: sklenjenih poslov za milijardo lir
Razkropljenost razstavnih prostorov narekuje hitro izgradnjo novega razstavišča, ki bo večje in lunkcionainejše
Čeprav je še prezgodaj, da bi mogli v celoti oceniti ESPOMEGO
73,	goriški blagovni sejem, ki se je zaključil v nedeljo, moremo na podlagi nekaterih podatkov zapisati nekaj splošnih ugotovitev.
V	enem tednu je sejem obiskalo
50.000	oseb. vendar v tem številu niso všteti skupinski obiski delavcev in šolarjev. Na površini 11.600 kv. metrov, od katerih jih je bilo
8.000	brez strehe (razstavni prostor je bil na treh krajih, v telovadnici, v Ul. S. Chiara in na Gradu) je bilo 155 razstavljavcev in 142 vinskih proizvajalcev, ki so bili na Gradu. Večji del razstavljavcev so bili domačini: 80 jih je bilo v telovadnici, 20 v Ul. Santa Chiara (keramika), 20 jih je razstavilo pribor za taborjenje. Iz Avstrije jih je bilo 11, Jugoslavije 5, Madžarske 3 in ČSSR eden.
V	okviru ESPOMEGO je bilo tudi izredno veliko okroghh miz, predavanj, posvetovanj in sestankov, ki so povzdignili to gospodarsko prireditev in ji dali širše prostorske razsežnosti, kakršne si sejem nadeja doseči v okviru vzhodne politike naše dežele.
Izmed vseh treh izdaj ESPOMEGO je ravno sedanja najbolje pokazala nujo po izgradnji novih razstavnih prostorov, o katerih smo že večkrat poročali, ko so izdelali načrt in si zagotovili primerno zemljišče.
V	novih razstavnih prostorih, ki bi jih morali dograditi prihodnje leto, da bodo nared za TSPOMEGO
74,	bo dovolj prostora. Organizator-
fliiiiiiiiiaii«iiiiiiii»iiiiaiaiiiBiiiiiaiiiiBiiiiiiiiaiicii*>n«fi*>aaiiiiiiitiiiiaiiiiiai«iiiiiiiiiiiiiiiiaiai«aiiiiiixx^iiiiiaiiMiiB
Mladinski dan v slikah
Folklorna skapina športnega združenja Dom, ki jo vodi Marija Ušaj-češčut
Folklorna skupina prosvetnega društva Sovodnje skupno z Nado Križmančič ki skupno vodi že poldrugo leto
jem ne bo treba več zavračati razstavljavcev, kot se je zgodilo letos. Na voljo bodo imeli dovolj prostora, kar se letos ni dogajalo, ker so vsakemu razstavljavcu od-kazali samo po eno stojnico, pa čeprav je vprašal po dveh ali celo treh. In končno bo v novih prostorih tudi organizatorjem lažje delati, ker ne bodo razpeti med tri oddaljene razstavljalne centre in ne bodo izgubljali časa po nepotrebnem.
Ob koncu velja navesti še približno številko o vrednosti sklenjenih poslov. Na trgovinski zbornici sodijo, da je bilo sklenjenih za okoli eno milijardo lir poslov, torej za okoli 400 milijonov lir več kot lansko leto.
POLETTOVA INTERPELACIJA
Pokrajina naj pomaga zadružnikom na Peči
Pokrajinski svetovalec KPi Silvino Poletto je poslal pokrajinskemu predsedniku interpelacijo, v kateri sprašuje kakšne pobude namerava sprejeti pokrajinski odbor do zadružnega hleva na Peči, kjer so morali zadružniki pobiti zaradi nastale bruceloze uvožene živine, ki so jo šele pred kratkim nabavili. Svetovalec ugotavlja, da je ta nesreča hudo gospodarsko prizadela pred kratkim ustanovljeno zadrugo. Zaradi tega je nujna podpora pokrajinskih ustanov ter službe za gorsko gospodarstvo pri deželnem odborništvu za kmetijstvo ter ustanove F.RSA. če bi ta pomoč ne prišla, bi ta zadružna pobuda doživela hud udarec v začetku svojega obstoja. To so poudarili tudi na nedavnem pokrajinskem kongresu zadružne zveze v Gorici.
Gradbeni delavci opozarjajo
na reforme in draginjo
Na predkongresnih skupščinah gradbenih delavcev FILCA - CISL so preučili gospodarsko - politični položaj v državi in poudarili voljo, nadaljevati boj na vsedržavni in deželni ravni za izvajanje zakona o stanovanjski reformi (865) in proti draginji, ki zmanjšuje vse zadnje pridobitve delavcev z novimi delovnimi pogodbami. Izvolili so delegate za pokrajinski kongres, ki bo v soboto, 5. maja ob 9. uri na sedežu organizacije v Ul. Roma 20.
Krojači na obisk v tovarno podlog
Deželna ustanova za razvoj obrti — ESA vabi krojače na obisk tovarne Felte v Feletto Umberto. V tej tovarni izdelujejo podloge za obleke. Obiski bodo v dneh 7. in 14. maja zjutraj. EISA bo dala na razpolago avtobus, ki bo odpeljal z videmskega železniškega kolodvora in bo nase prevzela 50. odstotkov stroškov na železniški prevoz. Podrobnejša pojasnila daje pisarna ESA v Vidmu, Viale Venezia 100, tel. 54566.
kem uradu še vedno veliko nerešenih prošenj. Za to skrbi goriški pokrajinski zdravnik, t.j. funkcionar ministrstva za zdravstvo, ki nima na razpolago dovolj delovnih moči, da bi čimprej rešili vse prošnje ljudi, ki bi želeli imeti priznanje civilnega invahda. Tem daje vlada določeno podporo, pred kratkim je bil izglasovan deželni zakon, ki daje dodatno mesečno podporo 10.000 lir, civilni invalidi imajo možnost obvezne zaposlitve v javnih upravah.
Komunistični pokrajinski svetovalec Silvino Poletto je v zvezi z zgoraj omenjeno počasnostjo, poslal pokrajinskemu predsedniku interpe iacijo v kateri prosi za pojasnila in kakšne pristojnosti ima pri tem pokrajinska uprava.
V uradu mestnih redarjev v ulici Mazzini so na razpolago lastnikov sledeči najdeni preometi: ribiška palica, moped, koio «gra-ziella*, pet ženskih koles, dve moški kolesi, motorna čelada, prazna denarnica, tri denarnice z vsotami denarja, to~bica z vsoto denarja, poročni prstan, zlata verižica, zlata zapestnica, dva moška jopiča, dve ovratnici, dve čepici, ženske rokavice, otroške rokavice, očala za sonce, šest vsot denarja, torbica za ključe, kladivo, fotografija malega otroka.
Kdorkoli lahko dokaže, da je eden od navedenih predmetov njegova last, ga lahko dvigne pri tem uradu.
Nocoj v Verdiju opera «Rigo!etto»
Drevi bodo v Verdijevem gledališču odprli 9. operno sezono, ki jo organizira goriška občina v sodelovanju z EMAC. Prva predstava bo «Rigoletto». V četrtek bodo predstavili «Normo», v petek in soboto bodo postavili na oder delo Benečana Ezia Vittorija. (Na sliki vidimo baritona Piera Cappuccilli-ja, ki bo drevi nastopil v «Rigo-lettm).
Mladinski krožek Gorica obvešča nagrajence slikarskega ex tempore. ki niso dvignili nagrad v nedeljo v Števerjanu, da to lahko napravijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul. Malta 2.
Nagrajene slike so razstavljene v Gregorčičevi dvorani, Verdijev korzo 13.
Kino
Gorica
VERDI 21.00 Operna sezona: Giuseppe Verdi «Rigoletto».
CORSO 17.00-22.00 «Per 100 chili di droga*. G. Hackmann in K. Black. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.30—21.30 »Tarzan ed il cimitero degli elefanti*. G. Weiss-miiller. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Amore e morte nel giardino degli dei*. E. Blanch in P. L. Lavrence. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
V1TTORIA Danes zaprto. Jutri ob 17.15—22.00 «Le papessa Giovanna*. L. Ullemann in G. De Hawiland. Barvni film.
Trii 6
AZZURRO 17.30—22.00 cUltimo tango a Parigi». Ban-ni film. M. Brando in M. Schneider.
EXCELS10R 16.00 «Le due inglesi*. Barvni film.
PRi: .'CIPE 17.30 «Le amanti di Dra-cula*. Barvni film.
!\oru Gorica
SOČA «Rektor v postelji*, danski barvni film — ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Sacco in Vanzetti*, italijanski barvni film — ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Prosto.
RENČE «Sinovi pustinje*, ameriški film — ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
KANAL »Samotar iz zahoda*, ameriški barvni film — ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V DORICI
Danes ves dan in nonoči ie dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, UL Cosulich, tel. 72-480.
iiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimii„,,|fI|lmlIllrniIlll)llIlllll,,imllI1)Mllllll||I||1|(|||I(11(immB|1I1(B||1(||
PRIPRAVE ZA DEŽELNE VOLITVE
Vodstvo socialistične stranke potrdilo kandidatno listo
Vodi jo odv. Devetag, na njej je tudi Slovenec Vi altritsch - Druge stranke izbirajo kandidate
Prošnje za priznanje civilne invalidnine rešujejo prepočasi
Dve leti po izglasovanju državnega zakona o priznanju civilnih invalidov leži na pristojnem goriš- men Tolloi por. Canesini. Ženski
Politične stranke pripravljajo kandidatne liste za deželne volitve, ki bodo v polovici letošnjega junija. Prvi so svojo listo objavili socialdemokrati in smo o tem poročali že prejšnji teden.
V soboto popoldne je bil v Tržiču sestanek pokrajinskega vodstva PSI. Na tem sestanku so, po izčrpni diskusiji, ki je sledila širokemu posvetovanju med člani stranke v posameznih sekcijah, izbrali sedmerico kandidatov za deželni svet. Nosilec liste bo sedanji deželni odbornik odv. Cesare Devetag. nato sledijo na listi Dolores Boscarol-li, gospodinja iz Tržiča, Ezio Ca-vallari, delavec in sindikalni zastopnik iz Gradeža, Armando Di Bert, trgovec v Gradišču, Giorgio Tesolin, delavec in sindikalni zastopnik iz Ronk, Marko Waltritsch, časnikar in pokrajinski podpredsednik iz Gorice, Giorgio Žar, učitelj iz Krmina. Listo so predložili deželnemu odboru, ki ima pristojnost odobriti jo.
Na listi PSI v videmskem volilnem okrožju, v katerega spadajo tudi občine Slovenske Benečije, kandidira tudi mladi profesor iz Špetra Slovenov Marinig.
Svoje zastopnike so izbrali tudi republikanci, druge stranke pa bodo kandidatne liste objavile morda še ta teden.
Nesreča pri Šempetru
Pri Šempetru v Jugoslaviji sta se v nedeljo ponesrečili dve ženski iz Cervignana. Gre za 36-letao gospodinjo Liano Franco por. Canesini in njeno taščo, 63-letno Car-
sta v bolnišnici povedali, da sta se vozili v fiatu 850, ko je na nekem ovinku avto zdrknil v obcestni jarek. Liana Franco se bo zdravila 8 dni zaradi lažjih poškodb po telesu: njena tašča pa bo ostala v bolnišnici, zaradi možganskega pretresa in udarcev na nogah 15 dni.
Razstave
V razstavili dvorani Pro loco v
pasaži je te dni odprta razstava furlanskega slikarja Giacoma Comina. Umetnik razstavlja približno trideset svojih slik, med katerimi jih je precej z motivi iz raznih krajev na Vipavskem, v Soški dolini in na Banjški planoti. Comino je te slike napravit v zadnjih letih, doslej je razstavljal v raznih krajih, tudi v Trstu.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 13. maja enodnevni vzpon na Kucelj in na Čaven. Pohod bo štet na eno prisotnost planinstvo in šport za vsakogar*. Podrobnejše informacije in vpis na sedežu SPD, Ulica Malta 2, vsak dan od 9. do 12.30 in od 17. do 18. ure.
Razna obvestila
Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, Ulica Randaccio 10; sporoča da bo v soboto, 12. maja ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni stara, in njih namestniki.
«ZADEV A WATEDEATE LE ENA IZMED AFER IN AFERIC
\ sak četrti Američan je že pod nadzorstvom
Službo je izgubila, ker je nekoč kot študentka demonstrirala Velikanski arhivi, ki se polnijo s podatki, ki jib zbira policija
Tisti, ki so mislili, da je s smrtjo McCarthyja «lov na čarovnice* prenehal, se motijo. Trenutno imamo v ZDA na dnevnem redu «afero WatergE,te», hkrati pa še vrsto afer ali če hočemo vrsto drobcenih škandalov, ki postavljajo ameriško demokracijo v povsem drugačno luč kot si jo marsikdo zamišlja.
Neka 22-Ietna ameriška državljanka je v sodnem spoiu z ameriško «Komisijo za državne službe*, kjer je bila odpuščena iz službe zaradi tega, ker je «Komi-sija za državne službe* zvedela, da je ženska pred leti kot študentka sodelovala v študentovskih demonstracijah na univerzi. Iz arhivov FBI izhaja, da je bila ta ženska v dobi študija članica «Or-ganizacije za demokratično ureditev družbe*. Čeprav je ta organizacija popolnoma zakonita, so njeni člani «pod nadzorstvom* in seveda ožigosani kot levičarji in jim kot takšnim ni mesta v javni službi.
Bivša župana Philadelphie James Tate in Richarson Dilvvorth sta prijavila sodišču sedanjega philadelphijskega župana in nekdanjega šefa policije Franka Rizza ker da nadzira njune telefone o-ziroma prisluškuje njunim telefonskim pogovorom. Sodni proces v zvezi « tem je v teku.
Reporter slovitega dnevnika «The Philadelphia Inquirer» Kent Polock trdi, da je njegovo zasebno življenje neprestano «pod preiskavo* in da je tudi on neprestano pod kontrolo in to od dne, ko je objavil anketno reportažo o korupciji v philadelphijski policiji. In tudi njegov kolega pri listu Greg »Valter je napadel župana Rizza in policijo, ki jo je Rizzo prej vodil. Zakaj? Greg Walter pravi takole: »Ljudje, ki so mi bili blizu, moji znanci, prijatelji in sploh ljudje, s katerimi sem imel ali imam stike, so ves čas pod kontrolo, policija jih zaslišuje o mojem seksualnem življenju, o mojem odnosu do alkohola in o vseh mogočih stvareh. Vsak podatek, ki ga policija na tak način dobi, se vključi v mojo mapo*.
V eni zadnjih številk lista «Point of View», ki izhaja v Clevelandu in ki se ukvarja z raziskovanjem tako imenovanega «čmega podzemlja*, to se pravi s proučevanjem _ družbenih in političnih dogajanj, se navaja izjava policijskega funkcionarja,, ki je bil v dobrih odnosih s prejšnjim županom Carlom Stokelsom, dokler je ta bil župan. Policijski funkcionar trdi, da so Stokels in njegovi sodelavci vedeli, da so v njegovem uradu prisluškovalni aparati, da je njegov telefon neprestano pod kontrolo in da je vse to počela clevelandska policija. Clevelandska policija pa je to počela zato, ker je bil Stokels «čmec».
Stokels ni smatral za potrebno prisluškovalne aparate odstraniti, posebno še zato ne, ker bi to morali storiti policijski strokovnjaki, ki bi «odstranili dva mikrofona in mimogrede postavili pet novih*. Poklicati bi bil moral policijske strokovnjake, kajti zasebno podjetje «bi zaračunalo mnogo prevelike stroške*, in ti bi ne zalegli, ker bi policija po «svojih kanalih* ponovno namestila prisluškovalne aparate.
Neki drug visoki funkcionar iz Stokelsove administracije je gornje podatke dopolnil takole: «V času, ko je bil župan Clevelanda Carl Stokels, ni imel v svojem uradu nobenega važnejšega sestanka. V te namene je raje izbral sobo kakega hotela in nikoli se ni za tak sestanek vedelo do zadnjega trenutka, kje bo, da bd policija ne namestila v sobi svojih prisluškovalnih aparatov.
Na dan 1. maja 1972 se je v listu «Milwaukee Journal* pojavilo naslednje pismo čitatelja:
»Nikoli nisem gledal na svojo domovino z nekega posebnega političnega zornega kota in nikoli nisem politično razmišljal o njej, ker sem se vedno smatral varnega. Toda to je že mimo, kajti to, kar opažam, me spravlja v negotovost. Pred dnevi sem doživel nekaj, kar me je hudo presenetilo.
S prijateljem sva se vračala peš proti domu po Brady Streetu. Bilo je to ponoči. V trenutku, ko sva se ustavila na nekem križišču, sem slišal neki ropot. Pogledal sem v tisto smer in opazil avtomobil z običajno evidenčno tablico in brez posebnih oznak. V njem sta sedela dva policaja. Eden je bil za volanom, drugi pa je usmeril fotokamero proti nama in naju večkrat fotografiral. Zamislite si, nalašč naju je fotografiral! Doslej sem veroval v našo zakonodajo, vendar tu nekaj ni prav. Zakaj naju je fotografiral? Kdo mu je dal to pravico? Za koga naju je fotografiral?*.
V oktobru lani je uvodnik lista ;<The New York Times* skušal na gornje vprašanje vsaj posredno odgovoriti, ko je opisal »nevzdržno vzdušje*, ki ga je Nixonova administracija ustvarila ne le na zvezni ravni, pač pa tudi na ravneh raznih oblastvenih organov v posameznih republikah in v okviru krajevnih oblasti «New York Times* je med drugim zapisal: Predsednik (Nixon) in ljudje okoli njega vzbrizgavajo. v nacionalno življenje neki nov in neprijeten
element, in sicer strah pred državno represijo, strah, ki spominja na tisto dobo, ki jo je pred dvajsetimi leti ustvaril makarti-zem. Svoboda tiska, svoboda pred slehernim vmešavanjem v vaše zasebne zadeve, vaša. pravda, da napišete peticijo, prošnjo, vaša pravica, da ne soglašate z vsem, kar je uradno, vaša pravica, da imate svoje svobodne nazore, vaša pravica pred nadzorstvom in Kontrolo, vse te pravice do individualne svobode v današnji Ameriki niso več tako trdne kot so bile pred nekaj leti.
Ko tako posamezniki, listi in u-stanove ugotavljajo, da se tolike opevana ameriška demokracija m svoboda ožita in krčita so posamezniki prišli ao izredno budil in težkih ugotovitev. Lani septembra
je ameriški časnikar Michael Sor-kin v listu «Des Mcines Register* med drugim zapisal, da «FBI u-stvarja največji arhiv podatkov, kar jih je kdajkoli ameriška vlada ustvarila o svojih lastnih državljanih.* «Banka podatkov* FBI služi kot osrednja točka, v katero se. stekajo podatki, ki jih zbira po vseh ZDA 40.000 policijskih ustanov na raznih ravneh. National Criminal Information Center v Wa,shingtonu je osrednji »arhiv* vseh podatkov, arhiv, v katerem so podatki milijonov in milijonov ameriških državljanov. Zelo verjetno je, da je v tem arhivu najmanj vsak četrti Američan. Kar se pa tiče črnca, je njegova možnost kar 90 odst., da so ga vključili v seznam.
Star motiv s Krmenke
(Foto M. Magajna)
UlllfllllrlllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllimiillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilUllllllllllllllllllllllIllllllllllIUmallllllllllllllllllllllMIMIIIlllllllIHMHMIIIlllllHIIIIIIIimitlllllllllHIIIIIIIIIIIII
ALARMANTNE VESTI O DUBROVNIKU IN NJEGOVEM BOGASTVU
Trdnost Knežjega dvorca naj bi bila v nevarnosti
Strokovnjaki menijo, da ni razloga za paniko in alarmizem
Dubrovčani so zaskrbljeni za u-sodo nekaterih svojih zgodovinskih zgradb in spomenikov. Razlog tega so raziskovalna dela, vrtanje in kopanje pred Kneževim dvorcem. Pa tudi so nekateri hrvaški časopisi objavili nekaj vesti v tem smislu. Vse to je vznemirilo tako domačine kot tuje goste, ki so se vpraševali, ali niso morda to prva znamenja, da je ta prekrasna zgradba v nevarnosti, da se poruši.
Toda namesto tem alarmantnim vestem, prisluhnimo raje strokovnjakom; ti bodo najustrezneje odgovorili na to vprašanje.
«Nobenega dvoma ni za dramatiziranje najsi bo zadeve okrog Kneževega dvorca kakor tudi Dubrovnika nasploh*, je rekla prof. Dubravka Beritič, direktorica zavoda za zaščito kulturnih in naravnih spomenikov v Dubrovniku.
Nesporno je — je nadaljevala prof. Beritič, da so stare zgradbe v Dubrovniku, kot povsod na svetu, že zaradi same starosti bolj podvržene raznim okvaram kot nove. Prav zaradi tega pa tudi o-pr avl jamo stalne preglede kulturnih spomenikov in tako skušamo preprečiti, da bi razpadli oziroma bili uničeni.
Kneževemu dvorcu je bila posvečena posebna pozornost. Še zlasti, ko so pred nekaj leti opazili na enem od kamnitih stebrov glavnega pročelja razpoko. Inštitutu za gradbeništvo Hrvaške je nemudoma bila poverjena naloga, da Knežev dvorec in še nekatere druge zgradbe temeljito pregledajo, ugotovijo stanje ter izdelajo predloge za njihovo saniranje.
Dela potekajo že od 1. 1968, ob uporabi najsodobnejših znanstvenih metod, a vodijo jih najboljši strokovnjaki.
Stari Dubrovčani so iz izkušenj vedfeli, da leži njihovo mesto na potresnem ozemlju, kot izvrstni gradbeniki pa so dobro znali, ka-
ko je treba graditi na potresnih tleh.
Predpostaviti smemo, pravi prof. Beritič, da so graditelji Kneževega dvorca, izdelali njegove temelje po nekakšnem principu amortizerjev in so kot takšni med potresi tudi delovali.
To potrjuje primer, ko so zidovi dvorca dobro zdržali ob velikem potresu 1. 1667 in je bil ta le neznatno poškodovan.
Med zgradbam . ki so morebitno ogrožene predvsem od svoje starosti, je vendarle na prvem mestu Knežev dvorec. Toda prof. Beritič odločno zavrača sleher-
j možnost njegovega skorajšr 'e-ga propada.
Okrog spomenika, katerega lepota, kulturno - zgodovinska in arhitektonska vrednost prehajajo nacionalne okvire, ne gre povzročati nepotrebnih preplahov in u-stvarjati zmede, meni prof. Beritič.
Ta znamenita zgradba je preživela vse burje in prenesla udarce v svoji preteklosti. Dobro se drži tudi danes, kar so potrdila večletna znanstvena in strokovna raziskovanja.
Torej Knežev dvorec — zagotavlja prof. Dubravka Beritič — ne propada. Naša dolžnost je, da posvetimo vso potrebno pozornost vsem zgodovinskim zgradbam in spomenikom. Nekaj več je je bil deležen Knežev dvorec prav zaradi nekaterih pojavnih znamenj, na osnovi katerih je šlo sklepati, da bi z njim morebiti ne bilo vse v redu. Pokazalo se je, da ni razlogov za preplah ali kakršnokoli zaskrbljenost spričo kake morebitne povečane ogroženosti. Knežev dvorec je trden in krepak. Če bi bilo drugače, bi bili javnost že opozorili, pa ne samo to, obrnili bi se tudi na mednarodno javnost, na UNESCO in Združene narode, da bi od svoje strani pomagali rešiti Knežev dvorec, Du-
brovnik, če bi bilo treba. Na srečo to ni potrebno.
Istega mnenja so znanstveniki in strokovnjaki, ki sodelujejo v raziskovalnih delih za ugotovitev sedanjega stanja Kneževega dvorca in nasploh Dubrovnika.
Navzlic temu nista inženirja Steinman in Drnjevič zamudila priložnosti, da bi ne poudarila veuKe starosti dvorca ter omenila številnih posKodb, ki jih je v teKU stoletij doživel in kar je, razumljivo, pustilo dokajšnje sledove ta-j na sami konstrukciji kot na temeljih. Strnimo v kratkem njihovo mnenje: «Temelji Kneževega dvorca so v glavnem v dobrem stanju, kljub večstoletni starosti. Na slabo stanje smo naleteli samo v manjšem delu temeljev, in to prav pod atrijem nekega vogalnega stolpa, kar pa smb takoj utrdili z betonom. Skratka, za mirno, statično, to je normalno o-.bremenitev. .Kneževega- dvorca - so njegovi temelji povsem zadovoljivi. To smo z veliko natančnostjo ugotovili na vseh tistih delih, ki smo jih pregledali*.
Nedvomno bo treba še marsikaj storiti za zagotovitev varnosti Kneževega dvorca, pravi inženir Steinman, ki vodi vsa dela. Toda o obsegu tega, kar bo treba storiti, se še nič natančnega ne ve. Morda bodo potrebna za to večja, morda samo manjša dela. Trenutno je vse še v raziskovalni fazi. Iz vseh dosedanjih raziskovalnih del, temelječih na naj-eksaktnejših znastvenih metodah, ob pomoči najsodobnejše tehnike in številnih izkušenj, pa je moč sklepati, da ima profesor Beritič prav, ko pravi, da ni razlogov za preplah.
Razen geomehaničnih del, so več let tudi merili potek razpok na raznih mestih dvorca, na zidovih, stropih in stebrih, in to s pomočjo instrumentov, katerih natančnost gre do tisočinke milimetra. V več kot štirih letih so bile ugotovljene neznatne oscilacije od 0,1 do 0,4 mm, vendar ne v pogledu širjenja razpok, marveč njihovega krčenja in raztegovanja, za kar so lahko vzrok, tudi temperaturni vplivi.
Pred kratkim je neki hrvaški časopis objavil vest, da so pod Kneževim dvorcem odkrili morsko vodo. Inženir Steinman je to zanikal. Tu niso našli ne morske — čeprav je dvorec le 40 metrov daleč od morja — ne sladke vode. Našli so samo čisto sladko vodo, ki se zelo verjetno tu nabira zaradi nagiba terena, kjer ta del mesta leži.
Posebna komisija, ki so jo na Hrvaškem imenovali, je objavila v zvezi s tem vprašanjem naslednje sporočilo: «Stanje zgradbe z gradbeniškega vidika ni kritično, manjše pomanjkljivosti pa je treba odpraviti z deli rednega vzdrževanja. Iz teh opazovanj je mogoče zaključiti, da se zgradba v sedanjem trenutku ne nagiba tako, da bi to moglo privesti do škodljivih posledic*. Podobno mnenje so strokovnjaki izrekli tudi glede ostalih zgodovinskih zgradb v Dubrovniku.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiniiHiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiimuiiMMiiiiiiiimniiimiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiHimHiHiHiitnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiuiiiiiiiiiiiiiiuk
trgovskem poslu. Ljudje vas imajo v zobeh, vendar ne bo dolgo trajalo. Pazite na svoje srce.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Za trgovino niste ustvarjeni, več je v vas smisla za umetnost. U-strezite prijatelju, ki vas bo prosil za uslugo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nekje ste slabo zagrabili, toda končali boste z odličnim uspehom. Ne mislite, da bo potrpežljivost droge osebe trajala večno.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Prisluhnite dobremu nasvetu, več bo vreden ko kopica denarja. Ni gotovo, da se bo še vrnila, preveč ste jo užalili.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Če boste kar naprej tjavdan govorili, se bo zgodilo, da vas bodo imeli za navadnega čvekača. Srečni boste v družbi ljubljene.
Pogled na del Dubrovnika
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne lotite se posla, ki vam ga vsiljujejo, ker ni za vas. Imeniten večer v veseli družbi.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Storili sta napako, ker ste posodili denar osebi, ki ni vredna zaupanja. Srečali boste dekle, ki vas bo prevzelo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pazite se pred nekom, ki je sicer neznansko sladek, a v resnici nevaren. V neki delikatni zadevi vam bo v veliko pomoč dober prijatelj.
RAK (od 23. 6. od 22. 7.) Trije se bodo zarotili proti vam, toda vi jih boste prehiteli. S trmoglavostjo ne boste rešili spora z ljub-
ljeno osebo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaš finančni uspeh bo povzročil dokaj-šen vik in krik, umaknite se za kratek čas kam drugam. Sklenili boste lepo prijateljstvo z nekim nežnim bitjem.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zakaj še vztrajate na delovnem mestu, ki ni za vas primemo, ko se vam ponuja drugo, boljše. Zaljubljenost se bo še stopnjevala.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nemudoma začnite vračati dolg, ki ste ga napravili, sicer ne bo dobro za vas. Utrujenost od dolgotrajne, čeprav prijetne poti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 10.) Nepričakovan uspeh v nekem
OD DANES DO ZAČETKA SEPTEMBRA
Izredna kitajska
razstava v Parizu
Upravičena previdnost kitajskih funkcionarjev Unikati niso dobili potnega lista za tujino
PARIZ, 7. — Parižanom ter tujim turistom, ki se bodo v letošnjem poletju pomudili v francoski prestolnici, bo dana od jutri do začetka septembra izredna priložnost, da si bodo mogli v «Pe-tit Palaisu* ogledati izredno razstavo, namreč velikansko razstavo umetniških in arheoloških dragocenosti iz stare zgodovine Kitajske. Pariška razstava bo na neki način odmev na velikansko razstavo, ki so jo organizirali v pekinški cesarski palači, kjer so razstavili 1700 izrednih umetniških in arheoloških predmetov, ki so jih kitajski umetnostni zgodovinarji in arheologi odkrili po zmagi revolucije v najrazličnejših krajih Kitajske.
Kolikšnega pomena bo ta razstava za Pariz in evropski zahod nasploh, nam povejo nekatera dejstva. Predvsem oosta prisostvovala uradnemu odprtju razstave francoski minister za kulturo M .urice Druon ter francoski zunanji minister Michel Jobert Pariš.,a razstava, ki bo odprta do 2. septembra, bo dosegla kakih 400 predmetov od česar bodo štiri petine odpadle na umetnine ali bolje arheološke predmete, ki so nastali v časih od neolitika do konca dinastije Tang, torej do leta 907. Celotna razstava pa daje podobo vse umetnosti, ki je nastala na tleh Kitajske vse do 14. stoletja. Gre za velikanske umetniške in arheološke vrednosti. To dokazuje tudi dejstvo, da je razstava zavarovana za 30 milijard lir v naši valuti. Razstavo sta zavarovala francoska in britanska vlada. Britanska zato, ker se bo razstava po zaključku v Parizu, «preselila* v London, kjer jo bodo odprli 15. septembra. Iz LLondona pa se bo nato razstava selila v razna druga zahodna mesta.
Zaklade in umetnine, ki so jih prinesli v Pariz na razstavo, so skrbno zavite v posebnih zabojih pripeljali iz Pekinga na dveh letalih. Pravzaprav bi bilo dovolj že eno letalo, vendar so kitajske oblasti vztrajale pri dveh letalih, ker niso hotele tvegati, da bi se to bogastvo uničilo in izgubilo pri morebitni letalski nesreči in so bili raje pripravljeni žrtvovati polovico zakladov.
Pekinška vlada je nadalje pristala na to razstavo v Parizu pod pogojem, da se razstava priredi v «Petit Palaisu* in ne v »Grand Palaisu*, ker je «mala palača* tako rekoč nekakšna trdnjava i izredno dobrimi in gotovimi varnostnimi napravami in razpolaga celo z izrednimi elektronskimi kontrolnimi aparati po dvoranah in na vhodih.
Posebna kitajska komisija je izbrala tiste predmete, ki smejo v tujino in je bila pri tem zelo stroga. Razni unikati niso dobili »potnega lista* za v tujino in tudi od dveh «mrtvaških prtov* iz jantarja je dobil «potni liste za Pariz le eden. Gre za «mrtvaški prte princese Teou Wan, ki je sestavljen iz 2 tisoč 156 pravokotnih jantarskih ploščic, ki so «sešite» med seboj z zlato nitjo. Jz istih razlogov, to se pravi iz varnostnih razlogov ni dobila »potnega lista* za v Pariz in London «dvorna dama z leščerbo*, t. j. kipec, ki so ga prav tako kot «mrtvaški prt* našli v mrtvaških sobanah Han. Je to edinstveni kip na svetu, ki ga Kitajci tako visoko cenijo, da ga niso pripravljeni poslati v tujino. Zanimivo pa je, da so dovolili v Pariz »krilatemu konju*, ki prav tako spada v kitajsko zgodovinsko dobo Han. Je to prav tako edinstven kip konja s krili,
Kakor vidimo, so Kitajci dovolili Francozom in Angležem, da vključijo v svoji razstavi nekaj izredno dragocenih predmetov, ki so jih kitajski arheologi odkopali v zadnjih desetletjih. Nekateri menijo celo, da bodo v Parizu
razstavljeni najbolj značilni pred* meti iz dolge dobe vse od neolitika pa do 15. stoletja. Ker gre resnično za izredno razstavo, bodo tokrat prvič v zgodovini podobnih prireditev povečali vstopnino in spremenili urnik rezsta-ve. Organizatorji razstave računajo, da bo razstava pritegnila veliko občinstva, morda celo več kot ga je pritegnila razstava pred nekaj leti, ko so v istih prostorih razstavili med drugim tudi Tutankamonov sarkofag, ki si ga je ogledalo militon 200 tisoč ljudi.
Stari mostovi zgod. spomeniki v Londonu
Pred nedavnim je Britanska kraljica predala prometu nov most v Londonu. Londončani so izrabili to priložnost za obuditev spomina na svoje dosedanje mostove, ki so skozi stoletja veljali za posebne londonske znamenitosti.
Prvi zgodovinski podatki o londonskih mostovih segajo v X. stoletje. Takrat so s prvega lesenega londonskega mostu vrgli v Temzo neko čarovnico. Leta 1136 ga je uničil požar. Štirideset let kasneje je duhovnik Peter Colechurch predlagal izgraditev kamnitega mostu Za tiste čase je to bil drzen načrt, saj v Evropi ni bilo nikjer kamnitega mostu take velikosti. Delo so končali 1. 1209, most pa je predstavljal enega največjih dosežkov srednjeveškega stavbarstva. Imel je 19 različno oblikovanih lokov.
Ta prvi londonski kamniti most je bil tudi pomembna obrambna trdnjava. V 15. stoletju je bil priča eni najbolj divjih bitk v angleški zgodovini: bilo je to med Cadovim uporom. Leta 1577 je dobil še mlin ska kolesa. Niso služila samo za mletje, marveč tudi za črpanje pitne vode.
ZGOVORNI STATISTIČNI PODATKI
kinematografi
SE SPET POLNIJO
V zadnjih petih letih obisk narašča, še bolj /** narašča inkaso, pa čeprav smo daleč od vrhuncu
RIM, 7. — Čeprav italijanska kinematografija že dolgo toži, da je v krizi, ker da jo je v precejšnji meri »spodnesla* televizija, konkretni podatki govore, da postajajo kinematografske dvorane v zadnjih časih spet vedho bolj zasedene. Za leto 1972 velja naslednji podatek: italijanski ljubitelji kinematografije so plačali za vstopnino nič manj kot 237 milijard lir, kar je za 31 milijard lir več kot leto prej. Ker gre za skoraj 15 odst. poviška, pomeni, da se lastniki kinematografskih dvoran nimajo nad čim tožiti, pa čeprav gre ta povišek prvenstveno na račun povišanja vstopnine.
In vendar velja pozitivna ocena tudi kar zadeva večji obisk. Vtem ko so leta 1971 na vseh blagajnah kinematografov prodali 536 milijonov vstopnic, so jih lani prodali 553 milijonov, to se pravi 17 milijonov več, kar ni veliko, vsekakor ne v razmerju s povečanimi dohodki, za katere smo rekli, da so nič manj kot 15 odst. višji. Če pa pomislimo, da smo bili priča podobnemu povečanju obiska in tudi povečanju diohodkov tudi v letu 1971, seveda v primerjavi z letom 1970, pomeni da se opaža v Italiji večanje zanimanja za kinematografijo, česar ne beležimo v drugih deželah Zahodne Evrope, kot n. pr. v Zah. Nemčiji, Veliki Britaniji in v Franciji, kjer že dolgo let beležijo popolno mrtvilo im celo upadanje obiska.
Če smo rekli, da italijanska kinematografija ne sme tožiti nad obiskom, velja to le relativno in v primerjavi s sosednimi deželami Francijo in Nemčijo, ne velja pa to v razmerju z obdobjem takoj po drugi svetovni vojni, preden se je «mali zaslon* vrinil v domove. Pred malo manj kot dvema desetletjema je italijanska kinematografija dosegla svoj vrhunec in to kinematografija v svojem najožjem pomenu besede in sicer po številu filmov, po njihovi kakovosti in tudi po obisku kinematografskih dvoran. Glede poslednjega bomo navedli naslednji podatek: leta 1955 je obiskalo italijanske kinematografske dvorane nič manj kot 819 milijonov ljudi, to se pravi nič manj kot 266 milijonov več kot lani.
Logično je, da se v dobo izpred dv -jsetih let ne bomo vrnili. Nov način življenja, predvsem novi način izrabljanja prostega časa vodi človeka drugam ali kot je nekdo rekel «mimo kinematografskih dvoran*. Torej mimo in ne vanje. Vendar pa veija dodati, da se je' Upadanje obiska kinematografskih dvoran ustavilo nekje leta 1968 in se od tedaj sicer počasi vendar neprestano dviga, če k temu dodamo še pov'šanje cene vstopnini, smemo trditi, da se lastnikom kinematografskih dvoran ni treba bati, da bi jim ncs’i šli slabo ali vsaj ne ta’'o kot se no navadi trdi. Samo v lans’-em letu n. pr. so dvignili ceno vstopnicam za 11 odst., tako, da zpoša poprečna vstopnina sedaj že 430 lir.
NA FRAKIH PLATNIH
Roger Vadim:
«Don Juan ’73»
Rogera Vadima film «Don Juan ’73» (Una donna come me) rekonstruira Don Juanov mit in mu da žensko podobo. V resnici je operacija le komercialna: obnovljeno sodelovanje režiserja Vadima in igralke Brigitte Bardot, katero je prvi odkril s filmom «Et dieu crea la ]emme» (Piace
a troppi, 1956), nima^ „d pomena, ako ne v od propagandnega izkonsc	ra.
«Don Juan ’73» nawtec . krat' zen in dolgočasen, te	«Jtn,
komalo neumen, ™zn0/Z spla-o katerem se sploh J1 Bardot )e čalo govoriti. Bm3ltte.J?la bi ie seveda zastarela, a 1 w le v zanimiv erotični čar ( ,^a frU-golih prizorih), ko * lahk0 rigate uporabljena. isto g,r-čemo o igralki - Pf^/vsaP^ kin, ki se nam P®J“? ZV,
rice Ronet itd.	videu
Izven sporeda pa ,.;Wr zanimiv kratkometrazm	^
pince a ongles», ki 1 iiv0lu v sebno nagrado na i ^laveS* Cannesu, je deio	Carf
scenarista Jean - r . .i pri te* ra, s katerim je sodeW» scenariju češkoslor z0&o!a*> Miloš Formam Gre z* pr* surrealno, čeprav v d	f0(
cej predvidljivo hotgia, pride v sobo nekega	-n n»
on zgubi škarjice za noh™ to še kako drugo ?tva'w> » ne zmanjka žena m on sam.
John Boortnan.
«DeIiver*nce»
V Gorici smo t,idelLei: Jo^
m, IT’m«
Boormana «De^v£* pfl«ra-
rm°.	VojgM’ *
'igrajo «i' Jon	C*
Regnolds, Ned Beatty,^	ptc&
Posnet po romanu	pasto
ya (ki je tudi SCRf\erifa)- Prftj. pa v kratki vlogi veduje o potovanju ■ pa bre rih pripadnikov amer paraj* t njega sloja. To iskan)* wtfL obratno od ^£00» jil^e:sti nas je navadilo to prota9°n,ik0 literarne mitologij-^
nove pristnosti. **™vosti. ,kega vitev splosne nego Boorman )e. T * f filmi izvora, ki se je * naiP0^^-ral kot eden t^n0v*W%fi nejših predstavnico	v
tografije. Prvi nj 0 ygU Can*^. cal «Catch Us J. 0anV.fi p0-Italiji ni izšel, f^) za un attimo di t	,
memben policzjsfc ^ padi ^ Ibo T>nrUic» (Dueli _ Anemij
memben policijski j- t pac, the Pacific* (DueUo n ^ s izviren film o vojrn^ ^ Ig* mirna osebama. doSegel p0li-(LeonRlulTn»ia in obef%J i*
Z'poP°K
prav nas za zdaj 2di, ma prepričal, se	lahko 0G,
avtor, od katereg	S-
pričakujemo-^______,
reka 7 - Tukajš^tjučilo
tis on je celotne	jfo 0
si-eaa pisatelja	. Vsa
ISA
la, ki jih 1e^ 5 "T
/a, m j"* sateli napisal,
,	‘ i, TTn a
( „„ izš\a 1 izšel
3 a stane 200
ponatisu.
obsežnih knjig dinarjev.
T.. I
rrs
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Saksofon in violina; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 8.30 Komorni koncert; 18.50 Glasbena beležnica; 19.10 Slov. znanstveniki; 19.20 Program za najmlajše ;	20.00
Šport; 20.35 Rahmaninov: Fran-cesca da Rimini; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče ; 14.30 Kronika ; 15.10 Pisan spored; 16.20 Kulturni pregled.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 in 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Šola; 9.00 Orkestri; 10.00 Melodije; 11.30 Popevke; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 O-troški kotiček; 17.00 Programi za mladino; 18.00 Glasbeni spored;
17.45	Poje Ljubica Brce; 18.00 Orkestri; 18.10 Zabavna glasba; 19.00 Domači pevci; 19.30 Prenos RL; 20.40 Zborovsko petje; 21.00 Sre-
£anje
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 20.00 Poročila; 6.47 Kako in zakaj? 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža ; 11.30 Četrti program; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Glasbeni spored »a mladino; 17.05 »Sončnica*; 19.10 Ekonomsko sindikalna
TOREK, 8. MAJA 1973
panorama; 19.25 Baritonist Duilio Contcdi; 20.20 «Andata e ritorno*;
21.30	Berlioz: «Benvenuto Celimi*.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Mina in Fauste Cigliano; 8.40 in 9.15 Orkester; 9.00 Pred nakupi; 9.50 Nadaljevanka: V 80 dneh okoli sveta; 10.05 Plošče za poletje; 12.40 «Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Opravljivci; 21.00 Plošče; 2.43 A. Fogazzaro: «Pic-oolo mondo antico*
III.	PROGRAM
9.30	Schubertove skladbe; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Sodobna ital. glasba: Gelmetti in Scelsi; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 We-ber, Rahmaninov in Dvorak; 14.30 Schumanov «Manfred»; 17.20 Enotni razred; 17.35 Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Šesta celina; 19.15 Koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slov. narodne; 10.20 Pri vas doma 12.10 Igra Slovenski kvartet; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli ; 14.10 Glasbena tribuna mladih; 14.30 Ansambel M. Sepeta; 14.40 «Na poti s kitaro*; 15.40 Melodije: 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 W. Kodzwinkel: Nenavaden obed; 17.10 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti: 18.15 V torek na »videnje!:
Skrget:
18.45 Dr. Bogo S 19.00 Lahko noc- ^ Fantje treh dohn, na
■jrm
na melodij; Tfrekman:
o° 23.15 gi®“eviZIJA *
ITAL. TELEV v Vr
9.30 šola;. 12-30 2’fshka^: liki Britaniji >	^
s j-šjgjjs
ce;mi8Z45	f&S
«Qui souadra
ga dne*; f^J^AL
U. gluhoneb^a
18.30	Dnevnik	film
21.00 Dnevnik ;
coneiljuG- nUjUlfef
TV v soh	M a mapo ve.
Z. ».» w*sfc. w
17.45	E. Per0C ^Risank3, V liko deŽ"lkT8^ Zdravstv Jtica;
Obzornik; }°-xMesta:	Sud, ^
daja;	00 in -22;1 21.2®
19.45	Risanka. gonale> .
(Leone t uu -. 0benin
tako tudi *Del^ ualajem< sLan žejo po skrajno
je prepričan, da	matf i^tje.
duje in Jako r ak0 doi a
vsako iz^usn:l0’inine	č*'
Zanimajo ga sp! n naraVl''sočloveku, o druzm> prav nas za zaaj
PO LETOŠNJIH PRVOMAJSKIH DOGODKIH
Francovo Španijo pretresa Politična in družbena kriza
ličarske sile uperile svoj napad na napredne kroge španskega duhovništva
JhJv^nčfmf
M RA LOS '
udeležilo v središču Madrida po pogrebnem
i^^RID, 1. — Več tisočev ljudi, Se5 ^ ab se*m tisoč, se je
Manifestacije
jj^uu, m kil v cerkvi «San Pol, ?Sc° el Grande*, v spomin Ubit Ijskega inšpektorja, ki je bil ipj^ Madridu ob prvomajskih pra-
J,
Dif ° J®, za čisto desničarsko ma-sk^?.cijo, katere prireditelji so ko , izkoristiti prvomajske dogod-Poh a Politično akcijo, ki naj bi lto|. ^~ia ^Pan'ijo še bolj na desno, ^ ^ ^danje namere same špan-»lade.
jp^Mka vlada je sicer dovolila Sog]50u desničarskih sil ter ni pogrneš. Omejila se je le na čepfj ^anje poteka manifestacije, ss^_v le bilo razvidno, tako iz be-tijjj . nekaterih transparentov, kot vzklikov nekaterih udele-K sprevoda, da je sedanja
litjeKa vlada postala nekakšna stt^napadov tudi desničarskih ek-l^Mnih krogov.
a desničarskih demonstran-
ST«'P TEflZE
p
ke^ancoski cariniki na pariš-lktr -atišču Orly so včeraj iti “i debelo pogledali mlado ken£ ° ljubko britansko mane-7nen°”ki se je začela kar tako, nič tebi nič slačiti pred hlQJ' Najprej majica, nato še je j,-,ln čevlji: kot bi trenil k s 0 . dekle popolnoma golo Bento ie ljubko smehljalo a-je Povedalo je samo, da dp n'čilo svoje dokumente in dtjj^nnuje v Londonu, nič
dekletovega nenavad-Pojas faunanja je bil kmalu d° AKn: upala je, da jo bo-sinil °?nali za noro *n j° P°~ Hekg. ^ezplačno domov. Ma-Pres< j . le prišla v francosko da !'c° Pred nekaj dnevi, Qratv delala pri nekem foto-fyuV pa ie bilo delo za-nt fn°’. jo je moški nagnal, fitej0 °i ji plačal honorarja. ^rnigjP.^e v žepu si je dekle brezni . nenavaden način za *®*jae ”° potovanje. Njena Iq: fa Pa ni popolnoma uspe-^kaj^- ie sicer, da bo imela fasa brezplačno sobo in ’ t°da v pariškem zaporu.
sadik
4* blazen,
^tLu^jšali «e	grizu:
so mu kljub kazen: pred . prizivnim sodiščem , včeraj zagovarjal «Sa-ie n'° i Enrico Cavallari), ki Jbsorfo “i fcnjipo, v kateri je bolj A. SVoJe dolžnike na naj-5° Cr,Utm mučenja, ker ni-9oo.ll Poravnati svojih dol-
Prefl
kilami. tMkoj meseci ga je 3 letA0 sodišče obsodilo na ^npal zaporne kazni, ker je °doetvi ^o žensko. Njegov da jg lk je vložil priziv, češ n°uešpJn°*ki psihično neurav-bsihior' Kljub temu, da je Rjavil eTj ProJ- Cesare Miozzi zirav' da je «Sadik» umsko znignL so mu prizivni sodniki aH kazen na 2 leti ječe.
prikazan obešen cerkveni dosto janstvenik. Številni so bili tudi drugi napisi, ki so obsojali «rdeče škofe*.
Sprevod je šel mimo močnih kordonov policijskih oblasti, ki niso posegli nikoli vmes, čeprav so bila politična gesla, ki so jih vzklikali mimoidoči, zelo negativna za špansko vlado. Med drugim so demonstranti vzklikali:	«Franco si,
gubierno no» (Franco da, vlada ne). Slišati je bilo tudi vzklike: «Falanga da, Opus ne». Vzklik se nanaša na laično katoliško organizacijo «Opus dei», ki je zelo vplivna v vladnih krogih. Sledili so še vzkliki: «Zahtevamo jamstva za sile javnega reda*, številni demonstranti pa so začeli peti falangistič-no pesem «Cara al sol».
Pogrebno svečanost je pripravilo generalno ravnateljstvo javne varnosti, toda pobudi so se pridružile številne druge organizacije, ki so sku šale izkoristiti sedanje politično stanje v Španiji.
Med navzočimi je bil tudi general Carlos Iniesta, poveljnik zbora «Guar-dia civil*. General se danes ni hotel udeležiti protestnega sprevoda, čeprav so ga manifestanti večkrat pozvali, naj to stori.
Sprevod se je razvil v dolžini treh kilometrov ter je šel mimo poveljstva madridske vojne oblasti in notranjega ministrstva (tu so manifestanti zahtevali ostavko notranjega ministra Tomasa Gonia).
Politični komentatorji menijo, da vlada ni hotela nastopiti preveč ostro proti skupinah, ki so bile do včeraj njene najboljše politične zaveznice, toda na drugi strani ni hotela niti sprožiti problemov, ki bi utegnili spraviti v nevarnost špansko gospodarstvo tik pred turistično sezono. Na eni strani je res, da so desničarske sile skušale izkoristiti tragične dogodke ob prvem maju za to, da bi izsilile od vlade bolj desničarsko politiko, toda na drugi strani pa je prav tako očitno da španska vlada mora danes upoštevati tehtne in neodložljive zahteve španskega delavstva. Te zahteve so na splošno znane vsej javnosti, saj so jih njihovi glasniki iz vrst delavskih komisij že pred leti prikazali javnosti, danes pa jih poudarjajo tudi določeni krogi katoliškega duhovništva. Prav ti krogi se zavedajo usodnega razkola med družbenimi silami, ki so na oblasti ter delavskim razredom, ki se mora bojevati vsak dan za izvajanje malenkostnih pravic. S tega stališča je popolnoma razumljivo nastopanje španskih duhovnikov v povezavi z njihovim primasom kardinalom Taran-conom.
sednika je njegov bivši svetovalec Dean, ki je v intervjuju s tednikoma «Life» in «Time» dejal, da mu je Nixon že septembra lan; čestital, ker je omejil posledice izbruha škandala. Bela hiša je demantirala te izjave šele danes, čeprav se je zanje vedelo že v soboto ponoči. In tudi demantij je le polovičen. Zagotavlja sicer, da Nixon ni sodeloval pri pripravljanju vohunskega načrta ne pri prikrivanju škandala, vendar ne izrecno trdi, da ni vedel za delovanje svetovalcev.
BEOGRAD, 7. — Jugoslovanski zvezni tajnik za kmetijstvo Ivo Kuštrak je podpisal danes odlok, s katerim skušajo pristojni jugoslovanski organi preprečiti širjenje slinavke in parkljevke. Na vseh mejnih prehodih z Avstrijo, Madžarsko. Romunijo in Bolgarijo je prepovedano potnikom uvažanje vseh mesnih izdelkov z izjemo konzerv, na nekaterih prehodih z Madžarsko in Romunijo pa je prepovedan ves maloobmejni promet..
Falangistična manifestacija po pogrebnem obredu v spomin policijskega inšpektorja fašistični demonstranti zahtevajo kazen za »rdeče škofe*
Madridu.
.    Ml,,,..................................UM,.,.....   ...M.   H.H.IUMHH.....H.H."".    ->->■»>»■■■»'■
DVE LETI PO UMORU MILENE SUTTER
V NAJVEČJI DVORANI GENOVSKEGA SODIŠČA SE JE ZAČEL PROCES PROTI LORENZU BOZANU
Sodnemu zboru predseduje dr. V. Napolitano - Samo indicije o krivdi Bozana
it^fiafvF^vsem madridski škof d*111 banic‘cente Tarancon. Na netiti ^j »a kdo rečeno namreč *eta ", <(Postavijo pred zid». Na N.,. Ugem napisu pa je bil
Dean odkrito obtožuje Nixona
NEW YORK, 7. — Formalno obtožiti predsednika (po angleško Im-perehment): to je beseda, ki se najbolj pogosto ponavlja v vseh člankih, govorih in izjavah, ki zadevajo afero Watergate. O tem je govoril tudi bivši predsednik republikanske stranke senator Robert Dole, ki je dejal, da bodo nasprotniki skušali spraviti v zagato Nixo-na in stranko zaradi vohunske afere.
Preden predstavniški dom lahko sproži ustavni postopek proti predsedniku, pa mora dokazati, da je Nixon vedel za vohunski načrt ali vsaj za poskus prikriti javnosti škandal. Glavni obtoževalec pred-
GENOVA, 7. — V največji dvorani genovskega sodišča, kjer se je pred kratkim zaključil proces proti skupini «22. oktober*, se je danes zjutraj začel proces proti Lorenzu Bozanu, domnevnemu morilcu 13-letne Milene Sutter. V sodni dvorani se je zbralo številno občinstvo, med katerim okrog 100 italijanskih in tujih časnikarjev. Prisotnost tako velikega števila ljudi in novinarjev je razumljiva, saj sta ugrabitev in umor Milene Sutter povzročila veliko ogorčenje.
Takoj po opravljenih formalnostih je predsednik sodnega zbora dr. Vito Napolitano, ki je vodil z železno roko, proces proti skupini «22. oktober*' prebral obtožnico in zlasti poudaril sporne točke. Nato jo prevzel besedo Bozanov branilec Sotgiu, ki je napovedal, da obramba ne namerava postaviti preliminarnih zahtev, čeprav je po njegovem obtožnica zelo pomanjkljiva. Namignil je tudi, da b; obramba lahko sprožila vprašanje «uteme-ljenega suma* in zahtevala premestitev procesa, ker so določeni genovski krogi dobesedno «moralno linčali* obtoženca. Dodai pa je. da tega ne bo storil, ker verjame v nepristranskost sodišča. Ko je Sotgiu izjavil, da je Bozano nedolžen, je občinstvo protestiralo, se je pa takoj pomirilo, ko je predsednik Napolitano zagrozil, da bo ukazal orožnikom, naj izpraznejo dvorano
Malo pred začetkom procesa je Bozano na kratko odgovoril na vprašanja časnikarjev in jih obtožil, da so začeli pravo škandalozno kampanjo. Na vprašanje, če misli, da ga bodo sodniki oprostili, je brezbrižno skomigali z rameni.
vedno trdil, da ni poznal nesrečne deklice.
Obtožnica
Na čem je osnovana obtožba proti Bozanu? Na raznih pričevanjih, da se je večkrat ustavljal pred «švicar-sko šolo* s svojim avtom in pred vilo Sutterjevih v Drevoredu Mosto. Na pričevanju dveh deklic, ki trdita, da sta ga videli 6. maja popoldne v kraju Monte Fasce (pričevanji pa sta večkrat protislovni), kjer so pre-
""■'M............................................
gv USPEH MONZINOVE ODPRA VE
Druga italijanska naveza ^ vrhu najvišje gore sveta
T«je italijanski gorniki in šerpa Gyaltien so ponovno osvojili Everest
- Ob 13. uri po kra-v. Eu, oziroma ob 8. uri
IN1*, .
ki lUdi ri„ ^'dnjeevropskem času, Ib^cev ,U®a. naveza italijanskih , j.0. v°di karabinjerski Se a Vrh	Innamorati do-
to f^avi t?3j vMje gore na svetu,
^ tlavtoi,erest?' v vižini 8,848 eZ, Spis L so bili maršal Virgi-3ettt, , n narednik Claudio Be-£?Mcev. V Popadata oba zboru ^Rzen. ^*rernljal jih je šerpa
hf^šsta „ P°novni osvojitvi vrha ie r>Ti^trani Monzinove od-ihčii^rijstvr,9 ,ob O-07 na vrhov-ie n karabinjerjev. Spo-^ vori?0 ntekesu sam Mon-SprL114 Evb 1'‘akjansko ekspedi-C°ylu tr L - Po Monzinovem ^^ritijo Vto Clani Oprave do-z	so že začeli se-
'l')ttij6cern tJVlS,!e gore sveta. Pro-
to^anska
Morali prispeti na odprava
?s<;>
h^anie 'i	pa zasluzi
da
sveta to?°V, na to najviš-te v^nanie ’i ven.dar pa zasluži Vila brecej ]n'JA ie uspelo, da
vrh Everesta ^°goj4h spra' ^ Domc • rcs^a kar dve na-
toeJf^no 0nbda je bila odpravi110 Unr,6.°rg^nizirana, da ie Saei’e’. da jeVtn VS,e vremenske v Pri vsem a skladno pove-U^ito Osp®0 s^0jem delovanju, s„ ? ezavcev ^Praviti odlične
kljub vehki^T3 pomikov,
sv4dosegli vrh ™^.avaM dva-
najvisje gore
Kar se tiče članov odprave, naj omenimo, da je karabinjerski kapetan Fabrizio Innamorati, ki je vodil drugo navezo, rojen 1942 v Amandoli (Ascoli Pičeno). Leta 1961 so ga imenovali za artilerijskega podporočnika. Leta 1966 je stopil v karabinjerski korpus s činom poročnika. Nekoliko pozneje so ga vključili v posebne enote, ki so bile povezave z zgornjim Poadižjetn. Pozneje je postal vojaški padalec ter se usposobil za visokogorske pobude v vojaški planinski šoli v Aosti. Kapetan Innamorati je poročen, njegova žena pa bo v kratkem porodila otroka.
Maršal Virginio Epis in narednik Claudio Benedetti sta oba smučarska učitelja na vojaški šoli v Aosti Virginio Epis je vojaški alpinski akademik. Ta naslov se podeljuje samo po dolgi vsaj desetletni dejavnosti v gorah. Od leta 1957 je učitelj v tej vojaški šoli. Med njegovimi gojenci je tudi vodja naveze kap. Innamorati, ki je včeraj dosegla vrh Everesta.
Tudi narednik Claudio Benedetti pripada alpinskemu zboru ter je do sedai deloval v Aosti.
Predsednik dežele Val d’Aosta dr. Dujany je poslal brzojavne čestitke Carrelu in Minuzzu (ki sta v prvi italijanski navezi dosegla vrh Everesta) ter vodji odprave Monziniiu Dr. Dujany pravi v svoji brzojavki, da sedanja odprava daje priznanje planinski tradiciji dežele ter dokazuje, da je bila ta odprava zamišljena in pripravljena v Val čFAoett.
Francoski znanstveniki proučujejo posledice jedrskih poskusov
CANBERRA, 7. — Danes so dopotovali v Canberro štirje francoski znanstveniki, ki bodo preučili z avstralskimi kolegi posledice francoskih jedrskih poskusov na atolu Mururoa. Francoski znanstveniki so začeli preučevati študijo avstralske akademije znanosti, po kateri bodo jedrski poskusi terjali eno smrtno žrtev vsakih deset let in od 50 do 100 žrtev med bodočimi generacijami zaradi raznih posledic, ki jih bo pustilo radioaktivno žarčenje.
Avstralski pravosodni minister Lionel Murph bo odpotoval v Haag, kjer bo zahteval od mednarodnega razsodišča naj prepove Franciji nadaljevanje jedrskih poskusov.
LIZBONA, 7. — Pred nekaj dnevi se je v Lizboni zaključil prvi kongres^ portugalske vladne stranke «Državna ljudska akcija* (to je tudi edina zakonita portugalska stranka), ki je naslednica Salaza-rjeve «Vsedržavne zveze*.
Kongres je v bistvu le odobril predloge, ki jih je dala vlada in je ob koncu izrekel priznanje Marcelu Caetanu, «ki je pravilno uveljavil v praksi teorijo «socialne dr žave, močne a pripravljene na dialog*.
Lorenze Bozano
Samo indicije
V	teh dveh letih, ki jih je preživel v zaporu v Genovi, v Lucci in v Firencah, je Bozano vedno trdil, da je nedolžen in tudi danes, tik pred za četkom procesa ni spremenil svojega stališča. Preiskovalni sodnik pa, ki ga je poslal pred sodišče, je prepričan, da je mladenič kriv. Dejstvo je, da preiskovalci niso odkrili doslej niti enega samega dokaza, ki bi neizpodbitno dokazoval, da je mladenič u-grabil in umoril deklico, res pa je tudi, da so proti njemu zbrali vrsto zelo tehtnih indicij, ki naj bi se harmonično vključevale v rekonstrukcijo dogodkov, ki jo je naredil preiskovalni sodnik.
Kot je znano je Milena Sutter izginila 6. maja popoldne, verjetno med 17. in 17.30 kmalu potem ko se je po zaključku pouka v «švicarski šoli* napotila domov. Prijateljice so jo povabile na sladoled, a Milena ni šla z njimi, ker se ji je mudilo domov, čakala jo je neka profesorica. Še isti večer, okrog 21. ure se je dekličin oče Arturo Sutter zglasil na poveljstvu karabinjerjev in prijavil izginotje hčerke. Agenti so začeli takoj preiskavo, a brez uspeha. Na slednjega dne je nekdo telefoniral Sutterju in zahteval 50 milijonov lir odkupnine za osvoboditev Milene. Denar bi moral pustiti v gredici v Korzu Italija, kjer so tri dni pozneje preiskovalci našli Milenino truplo.
V	nedeljo 9. avgusta so preisko-
valci prvič priprli Lorenza Bozana nekatere priče so ga večkrat videle pred «švicarsko šolo* v njegovem rdečem «spiderju» in v Drevoredu Mosto, kjer je vila Sutterjevih. Na njegovem domu so našli dva lista z načečkanimi zapiski:	8.00, ura X,
9.00	prvi telefonski poziv: 9.30 drugi telefonski poziv z zahtevo po plačilu:
13.00	tretji telefonski poziv: 13.30 četrti telefonski poziv z navodili za plačilo. Na drugem listu, ki je bil spet z buciko s prejšnjim pa je pisalo: «Potopiti kanal velesejma, pokopati, zazidati*. Pod napisom je bila grobo napisana mapa področja Quarto _di Priaruggia, kjer stanuje Bozanov oče.
Nekaj dni pozneje, medtem ko so šakali še vedno telefonarili Sutterju in zahtevali odkupnino, je truplo nesrečne Milene priplavalo na površino morja kakih dvesto metrov od obale v Priaruggi. Okrog pasu je imela deklica privezan potapljaški pas s petimi svinčenimi utežmi. Namestnik državnega pravdnika dr. Marvulli, ki ie takrat vodil preiskavo, je takoj izdal zaporni nalog proti Bozanu, ki je bil osvobojen nekaj dni prej m ga je obtoži! ugrabitve, namernega umora in poskusa izsiljevanja.
V	teh dveh letih so preiskovalci zbrali vrsto indicij. Med temi je tudi pričevanje Antonio Figarija, ki je izjavil, da je videl Mileno in Bozana. ki sta se sprehajala in se pomenkovala med seboj kot da bi se poznala že dalj časa. Mladenič pa je
tapljaški pas? Mladenič trdi, da ga je prodal, a preiskovalci niso še odkrili domnevnega kupca.
Vzrok ugrabitve
In končno še vzrok ugrabitve in poskusa izsiljevanja: Bozano je bil pred dvema letoma v finančnih težavah in je večkrat prosil očeta in prijatelje za posojilo. Nekaj dni pred smrtjo Milene Sutter pa je sporočil prijateljem, da bo poravnal vse dolgove in da si bo kupil športni avto
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO SILOVITEM ČELNEM TRČENJU AVTOMOBILOV
Smrtni epilog prometne nesreče na nevarnem ovinku pod Katinart
Nekaj ur po prevozu v splošno bolnišnico je eden od treh ranjencev podlegel hudim notranjim poškodb am
Čeprav je v nedeljo zaradi sorazmerno ugodnih vremenskih razmer in prazničnega vzdušja že navsezgodaj preplavil vse naše ceste nenavaden promet, niso agenti prometne policije, razen redkih lažjih avtomobilskih trčenj, zabeležili nobene hujše prometne nesreče. Ko je že kazalo, da bo dan potekel brez hujših zapletijajev, so iz splošne bolnišnice sporočili, da so nekaj čez 22. uro sprejeli na zdravljenje tri osebe, ki so se huje poškodovale pri avtomobilskem trčenju na državni cesti 202. Tudi o tej nesreči pa so v prvem trenutku menili, da ni ravno najhujšega značaja, dokler niso dobro uro po polnoči sporočili, da je eden od treh ranjencev podlegel hudim telesnim poškodbam, čeprav so ga prvotno sprejeli na kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Žrtev te tragične nesreče je 46-letni barist Egidio Vatta iz Naselja San Mauro 151. Vatta se je s svojo 36-letno ženo Rito Cadelli vračal pozno zvečer po državni cesti 202 proti domu. Na ostrem in nevarnem ovinku pod Katinaro, kjer je že večkrat prišlo do hudih, celo smrtnih prometnih nesreč, je nenadoma čelno treščil v njegovo simco 1300 (TS 150026) fat 128 z registracijo TS 123355, ki ga je v nasprotno smer upravljal 45-letni Fulvio Cu tazzo iz Ul- della Guardia 2. Cu-
iskovalci odkriU majhnb jamo lZ-
to in kramp. Orodje je pripadalo nekemu Bozanovemu stricu, po trditvah izvedencev pa je bila jama (bila je dovolj velika, da bi vanjo lahko	zakopali človeka)	izgrebena	med
2. in 9. majem. Potapljaški pas, ki so ga našli privezanega okrog Mileninega pasu je bil last Lorenza Bozana in v garaži njegovega očeta so našli 9. aprila še vlažno potapljaško obleko. Pripomniti je tudi treba, da je bil mladenič navdušen podvodni ribič. V genovskem	zaporu so	Bo-
zanu zaplenili tri lističe, na katere je napisal nekaj opazk o madežih sečnine, ki jih je odkril na svojih hlačah in kot je znano, kdor je bil zadušen popustijo zapiralne mišice. Poleg tega je napisal še zgodbo o nekem dekletu, ki naj bi ga srečal med nekim potovanjem in ki naj bi se	počutilo slabo, a	preiskovalci	niso	izsledili omenjene	ženske.
Kako se brani Bozano? Mladenič trdi, da se je ustavil pred šolo le enkrat ko se mu je pokvaril avtomobil, v Drevored Mosto pa je zahajal, ker je dvoril neki gospodinjski pomočnici. Kako je preživel 6. maj? Njegov alibi je precej šibak, saj trdi, da je prebil popoldne in večer tako, da je pohajkoval po središču mesta. Srečal naj bi tri prijatelje, ki pa odločno zavračajo to trditev. In po-
«Vemo torej — zaključuje preiskovalni sodnik svojo obtožnico — tudi za vzrok ugrabitve in umora: Bozano je bil v finančnih težavah, iz katerih ni našel izhoda, istočasno pa se ga je polastila sla po bogastvu, da bi dokazal sebi in drugim, da ni propadel*.
Dan umora
Branilca Silvio Romanelli in Giuseppe Sotgiu trdita, da bosta med sodno razpravo dokazala neutemeljenost teh obtožb. Kot dokaz za svoje trditve imata rezultat zasebne zdravniške preiskave, ki naj bi dokazoval, da Milena ni umrla 6. maja, ampak pozneje. «če Milena ni umrla tistega dne — pravi odvetnik Romanelli — je Bozano nedolžen, že od prvega dne se je govorilo o «svetlolascu z rdečim spiderjem* in preiskovalci so stalno «vohali» za njim. Naše najboljše adute pa bova uporabila med razpravo.
Je Bozano res kriv? Ni kriv? Dejstvo je, da so preiskovalci zbrali samo indicije proti njemu, dejstvo pa je tudi, da je dal nekajkrat protislovne izjave. V luči teh ugotovitev je zelo verjetno, da genovski porotniki ne bodo imeli lahkega dela, ko mu bodo sodili.
iiimiiiiiiiMiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiHiiiiiitiitiiiimtnniittiiiiiiiiiiiiiittiiiimiiiiiiiminiiiiiifiiuiiiMMmiiiiiiiiimi
ODKRITJE DUBLINSKIH POLICISTOV
Pod nadzorstvom telefoni številnih irskih ministrov
Preiskovalci domnevajo, da so prisluškovalne naprave namestili vohuni organizacije IRA
DUBLIN, 7. — V prestolnici Irske republike (EIRE) so danes odkrili široko razpredeno vohunsko mrežo, ki je imela pod nadzorstvom telefone dublinske policije in zlasti tistega oddelka, ki se ukvarja z delovanjem severnoirskega odporniškega gibanja IRA. Po vesteh iz dobro obveščenih dublinskih krogov kaže, da so bili pod nadzorstvom tudi telefoni nekaterih ministrov.
Zadeva je prišla na dan slučajno. Policijski agenti so pred dnevi vdrli v neko stanovanje v dublinskem predmestju in odkrili vrsto magnetofonskih posnetkov in prepisov telefonskih pogovorov. Telefoni irske policije so opremljeni s posebnimi napravami, ki onemogočajo prisluškovanje, kaže pa, da izvedenci lahko zlahka nevtralizirajo te naprave.
Kdo so prisluškovalci? Večina preiskovalcev sodi, da gre za vohune organizacije IRA, drugi so pa mnenja, da so prisluškovalne naprave namestili agenti britanske obveščevalne službe. Res je sicer, da irska in britanska obveščevalna služba skupno nastopata proti gverilcem, res je pa tudi, da se stalno nadzorujeta. Pred enim letom je bil v Dublinu proces, ki je delno osvetlil to plat «sodelovanja» med irsko in britansko obveščevalno službo in nasilna dejanja njihovih agentov proti ulstrskimi rodoljubom. To pa ni presenetilo nikogar, saj gre za tajni službi, ki se bojujeta proti gverilski organizaciji.
tazzov avtomobil je najbrž na o strem ovinku zaradi spj.zjtega cestišča (malo prej je namreč deževalo) zaneslo na levo. Trčenje je bilo tako neizogibno. Ranjence so iz razbitin avtomobilov potegnili nekateri mimovozeči avtomobilisti. Eden od teh je tudi nemudoma odpeija. v bolnišnico Cadeilijevo, ki je bila na prvi pogled najhuje poškodovana. Dežurni zdravnik ji je dejansko ugotovil večkratni zlom desne lopatice, globoko rano na kolenu ter številne rane po obrazu, ki jih je Cadellijeva zadobila pri trčenju z glavo ob vetrobran. Zaradi teh poškodb so jo sprejeli na ortopedski odelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih.
Malo kasneje so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa prepeljali v splošno bolnišnico še Vatto in Cutazza. Prvega so zaradi udarca v glavo ter številnih ran in udarcev po obrazu in drugih delih telesa sprejeli na kirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh, drugega pa zaradi ran in udarcev po čelu, prsih in nogah na prvi sprejemni oddelek s prognozo okrevanja v tednu dni.
Medtem ko bo6ta Cadellijeva in Cutazzo lahko čez nekaj časa dejansko zapustila bolnišnico, se je zdravstveno stanje Vatte v nekaj urah p° nesreči vidno poslabšalo. Zdravniki so kmalu uvideli, da gre za hude notranje poškodbe in njihovo prizadevanje, da bi mu rešili življenje, je bilo zaman. Nekaj pred 2. uro zjutraj je nesrečni Vatta izdlihnil.
C Zaradi stavk poštnega osebja v času od 15. do 24. aprila se po nalogu podprefekta Austrie vsi bančni roki pri zavodih Banco di Sici-lia, Banca Commerciale Italiana, Banco di Roma, Credito Italiano, Banca Cattolica del Veneto, Banca del Friuli in Tržaška hranilnica prenesejo za 15 dni od 25. aprila dalje. Odlog velja tudi za roke. ki so zapadli v petih dneh po 24. a-prilu in za bančne posle Trsta.
izven
Nesrečna žrtev trčenja
PRI ČETRTEM ZAPOREDNEM NAPADU JIMA JE SPODLETELO
Mladoletna zlikovca za zapahi zaradi štirih roparskih tatvin
Vozila sta se po mestnih ulicah s skuterjem ter z bliskovito naglico iztrgala priletnim ženskam torbico iz rok
V Dublinu se je začel danes /ju- donu.
traj proces proti šestim domnevnim pripadnikom organizacije IRA. Štiri so policisti aretirali takoj po vrsti ehsplozij, ki so ubile tri britanske vojake v ulstrskem obmejnem mestu Dundalk, dva pa so zašačiii, ko sta se urila v skrivnem vežbališču ulstrskih rodoljubov.
Ta proces dobro prikazuje stališče dublinske vlade do ulstrskega vprašanja in zlasti do gverilskega gibanja IRA. Irska republika je začela oster boj proti gverilcem pred okrog šestimi meseci, ko je parlament odobril poseben zakon proti gverilski dejavnosti. Takrat je Dublin ustanovil posebno sodišče, ki sodi vsem pripadnikom severnoirske odporniške organizacije. Pred kratkim so tudi aretirali vrsto voditeljev stranke «Sinn Fein», ki je politična organizacija gibanja IRA.
C 'nosi med Londonom in Dublinom, ki so bili še lani poleti zelo slabi, so se znatno izboljšali, odkar je Irska republika odločno nastopila proti organizaciji IRA. Britanski minister za Ulster Whitelaw je priznal «irsko dimenzijo* ulstrskega vprašanja in London je pripravil «belo knjigo* o tem problemu. V ta okvir se vključujejo tudi upravne volitve v Severni Irski, prve volitve s proporcionalnim volilnim sistemom, ki bodo zagotovile katoliški manjšini večje število predstavnikov v krajevnih skupščinah. V ta okvir spada tudi napovedan obisk irskega premiera Cosgrawa v Lon-
V našem mestu se je v zadnjih tednih razpasla dokaj čudna kriminalna dejavnost. Gre za podle in bliskovite roparske napade na priletne ženske, ki bedijo, nič hudega sluteče, po mestnih ulicah. Preteklo soboto je ta nenavadna dejavnost dosegla višek, obenem pa tudi svoj epilog, kajti golobrada zlikovca, ki sta se z omenjeno dejavnostjo ukvarjala, sta po treh uspelih roparskih tatvinah končno padla v roke pravice. Pri četrtem napadu jima je namreč spodletelo in ju tako privedlo na hladno v koronejske zapore. Oba sta še tako mlada, da agenti kvesture niso povedali njunih imen. Ve se le to, da je eden že star znanec policije, čeprav mu še ni osemnajst let. Dopolnil jih bo čez dvajset dni. Drugi golobradi ropar doslej še ni imel opravka s policijskimi oblastmi, star pa je šele 16 let.
Mladoletnika bi mogoče bila kljub štirim zaporednim roparskim tatvinam še vedno na svobodi, če bi jima iv bilo spodletelo pri četrtem napadu. Ženska, ki sta jo napadla, namreč ni izpustila svoje torbice, ki sta ji jo hotela zlikovca iztrgati iz rok. Obenem sta ženski priskočila na pomoč njen mož in neki prj-.telj, ki sta enega prijela ter ga izročila agentom letečega oddelka.
Tehnika napadov, ki sta jo mladeniča uporabljala, je bila dokaj preprosta. S skuterjem modre barve, ki jima ga je posodil prijatelj Adriano Marchesich, ki je trenutno v zaporu, sta se vozila po mestu in tisti, ki je sedel na zadnjem sedežu, je ženskam s silo iztrgal torbico iz rok, nakar sta spet naglo izginila. Te roparske tehnike sta se najprej poslužila nekaj po 21. uri v Ul. Foscolo. Prva napadenka je bila 51-letna Emilia Tome Vragnaz, ki stanuje v omenjeni ulici na številki 46. Ko sta ji iztrgala torbico, v kateri je ženska imela nekaj denarja, sta se naglo oddaljila proti središču mesta.
Ženska je seveda takoj prijavila zadevo policiji, a še preden so agenti utegnili ukrepati, je na kvesturo prišla nova vest, da sta se mladeniča na modrem mopedu pojavila v Ul. Gambini, kjer sta z istim sistemom napadla in okradla Giustino Polese Metlika Ženska je namreč počasi prečkala cestišče, namenjena v Ul. Conti, ko sta s precejšnjo hitrostjo privozila mimo in ji je tisti, ki je sedel zadaj, sunkovito iztrgal iz ros torbico ter najlonsko vrečo, v kateri je bilo nekaj živil.
Ko so medtem agenti letečega oddelka razpredli po mestu mrežo, sta mladeniča izvedla svoj tretji napad večera v neposredni bližini same kvesture. Žrtev tega napada je bila Emma Rosso por. Corvaja, ki je stala s svojim možem na pločniku v Ul. Riborgo. Tudi temu napadu je sledila prijava na kvesturi.
Mladeniča očitno nista bila zadovoljna z nagrabljenim plenom, kajti malo kasneje sta se odločila
še za en napad v Ul. delTOrologio. Tokrat sta si za žrtev izbrala Mario Gallidangelo iz Vareseja, ki je, kot rečeno, v družbi svojega moža in nekega drugega prijatelja, prečkala cestišče. Očitno je bila njuna izbira zgrešena, kajti ženska ni izpustila iz rok torbice, ko sta mladeniča privozila mimo in ji jo hotela iztrgati. Ni je izpustila niti tedaj, ko je zaradi silovitega sunka padla na tla. Na tla sta namreč padla tudi roparja in tedaj sta nanju planila moška, k: sta začudeno spremljala ves potek napada. Tistemu, ki je sedel na zadnjem sedežu je uspelo odnesti pete, voznika pa sta pridržala, čeprav se je krčevito upiral, ter ga kmalu nato izročila policijski izvidnici, ki ga je odvedla na zaslišanje na kvesturo. Mladenič, ki je kljub svoji mladoletnosti star znanec policije, je vztrajno zanikal, da bi bil hotel kogarkoh okrasti. Dejal je, da je žensko nehote oplazil. Niti imena svojega pajdaša ni hote! povedati in vztrajno je tudi pozneje, na kvesturi, zanikal vsakršno odgovornost pri prvih treh roparskih napadih, čeprav ga je ena od žrtev spoznala
Po skrbni in nagli preiskavi, ki jo je vodil sam načelnik letečega oddelka dr. Petrosino, so pozno ponoči identificirali tudi drugega roparja. Aretirali so ga na domu, kjer je mladenič že trdno »spal* Takoj je priznal svojo krivdo ter agentom izročil naropani denar, ki ga v resnici ni bilo veliko. Obenem je povedal, da je bil pri prvih treh napadih le za voznika ir. je le pri četrtem napadu zamenjal vlogo s svojim pajdašem. Oba mladoletnika so v nedeljo popoldne premestili s kvesture v koronejske zapore. Medtem pa agenti letečega oddelka nadaljujejo s preiskavo, da bi ugotovili morebitne zveze med sobotnimi napadi in tistimi iz prejšnjih dni.
Akcija varnostnih organov proli kriminalnosti
Številno osebje tržaške kvesture in orožniških postaj tei finančni stražniki so včeraj sodelovali pri širši akciji proti kriminalnosti. Na vseh večjih cestnih križiščih naše pokrajine so pregledovali dokumente avtomobilistov. Skupno so v naši pokrajini ustavili in pregledali 6.809 avtomobilov. Obenem so pregledali dokumente 10.028 oseb, od katerih je bilo 5.888 tujcev.
Dve osebi so prijavili sodnim o-blastem, obenem so naprtili 39 prometnih glob ter 205 glob za razne druge prekrške. Pregledali so tudi 16 javnih lokalov. Akcija je obenem privedla do najdbe enega ukradenega motornega kolesa.
• Drevi ob 19. uri bo prof. Sandro Pifjnatti govoril v konferenčni dvorani
občinskega muzeja v Ul. Ciamician 2 o temi «Razvo. sredozemske flore*.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
IZIDI:	
Ataianta - Juventus	0:2
Bologna - Lazio	1:1
Inter - Palermo	3:1
Napoli - Cagliari	1:1
Roma - Vicenza	0:0
Ternana - Fiorentina	0:1
Torino - Milan	2:2
Verona - Sampdoria	1:1
LESTVICA:
Milan 42, Juventus in Lazio 41, Fiorentina in Inter 35, Torino 31, Bologna 29, Cagliari 27. Napoli 25, Verona in Ataianta 24. Roma 23, Sampdoria 21, Vicenza 20, Ternana in Palermo 15.
PARI PRIHODNJEGA KOLA:
Cagliari - Torino, Fiorentina - Ataianta, Juventus - Inter, Vicenza -Ternana, Lazio - Verona, Milan -Bologna, Palermo - Roma, Sampdoria - Napoli.
BU
'■=- - ===
IZIDI:
Arezzo - Brescia	0:0
Catania - Lecco	3:0
Como - Brindisi	1:0
Foggia - Perugia	1:0
Genoa - Varese	3:2
Mantova - Catanzaro	2:0
Monza - Cesena	0:0
Reggina - Ascoli	0:0
Reggiana - Novara	1:0
Taranto - Bari	2:0
LESTVICA:
Geona 46, Cesena in Foggia 42, Catania 39, Ascoli 37, Varese 36, Como 34, Brindisi in Catanzaro 33, Reggiana 32, Novara in Bari 31, Arezzo in Monza 29, Taranto 27, Brescia 26, Perugia in Reggina 25, Mantova 24, Lecco 19.
PARI PRIHODNJEGA KOLA:
Arezzo - Reggina, Bari - Foggia, Brescia - Ascoli, Brindisi - Taranto, Catanzaro - Genoa, Cesena - Catania, Lecco - Perugia, Novara - Monza, Reggiana - Mantova, Varese -Como.
A SKUPINA
ŠT* 1 ‘sir* = S = s.	= S»
IZIDI:	
Pro Vercelli - Alessandria 0:0	
Derthona - Cossatese	0:1
Solbiatese - Cremonese	0:0
Triestina - Legnano	1:1
Belluno - Padova	0:0
Venezia - Parma	3:1
Seregno - Savona	2:1
Piacenza - Trento	1:1
Rovereto - Udinese	1:3
Vigevano - Verbania	0:0
LESTVICA:
Parma 44, Udinese 43, Venezia 42, Alessandria 41, Savona 36, Se-regno 34, Legnano 32, Trento in Padova 31, Piacenza in Solbiatese 30. Pro Vercelli in Cossatese 29, Triestina in Belluno 28, Rovereto, Derthona in Vigevano 27, Verba-nia 17.
PARI PRIHODNJEGA KOLA:
Trente - Belluno, Parma - Derthona, Cossatese - Piacenza, Cremo-rese - Pro Vercelli, Savona - Rovereto, Legnano - Seregno, Vigevano - Solbiatese, Padeva - Triestina, Udinese - Venezia, Alessandria - Verbania.
Jugoslovansko nogometna prvenstva
II. ZVEZNA LIGA - ZAHOD
IZIDI:
Zagreb - Šibenik	3:0
Segesta - Rijeka	0:3
Jedinstvo - Split	2:1
Sloboda - Trešnjevka	2:0
Varteks - Maribor	2:0
•Istra - Karlovac	1:1
Mercator -Rudar (T)	3:2
Orijent - Mura	2:4
Rudar (L) - Kozara	1:1
LESTVICA:
Zagreb 48, Karlovac 40, Maribor 38, Rijeka 37, Mura 32. Šibenik 28, Orijent in Kozara 26, Istra, Varteks, Split in Mercator 25, Rudar (L) in Jedinstvo 24, Segesta 23, Sloboda 21, Trešnjevka 20, Rudar (T) 15.
PARI PIHODNJEGA KOLA: Zagreb - Trešnjevka, Split - Mercator, Rijeka - Karlova'.', Šibenik -Rudar (T), Segesta - Mura, Jedinstvo - Kozara, Sloboda - Rudar (L), Varteks - Orijent, Istra - Mercator.
SNL
IZIDI:
NOGOMET

V A SKUPINI C LIGE
Sest kol pred koncem prvenstva Triestina še vedno v nevarnosti
Oster boj med Udinesejem in Parmo za prestop v B ligo
Nafta - Aluminij	4-0
Koper - Ljubljana	2:2
Kladivar - Triglav	3:0
Drava - Ilirija	4:1
Železničar - Izola	3:0
Slavija - Kovinar	3:2
LESTVICA:	
Železničar 24, Ljubljana 21,	Iliri-
J«, jmUJU,	A-**.«-* »v*
ta 17, Koper in Kladivar 15, Aluminij 14, Kovinar 13, Triglav 5.
PARI PIHODNJEGA KOLA: Aluminij - Slavija, Kovinar - Železničar, Izola - Drava, Ilirija - Kladivar, Triglav - Koper, Ljubljana -Nafta.
ZCNL
IZIDI:
Usnjar - Adria Piran - Litija Zagorje - Primorje Vozila - Tolmin Sava Jadran LTH - Slovan
1:0
0:4
1:2
2:1
2:1
0:1
LESTVICA:
Slovan 26, Vozila in Primorje 25, itija 20. Sava 19, Usnjar 18, Adria 5. Tolmin 15, LTH in Jadran 11, iran 10, Zagorje 6.
PARI PIHODNJEGA KOLA: Adria - LTH, Slovan - Sava, Ja-ran - Vozila, Tolmin - Zagorje, Pri-lorje - Piran, Litija - Usnjar.
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA SEDMI STRANI
Triestina — Legnano 1:1 (1:0)
TRIESTINA: D’Ambrogio, Sab-badin, De Gasperi, Macchia, De Luca, Scichilone, Vastini, Brusa-delli, Ludwig (Truant v 70. min.), Zamparo, Bertoli.
LEGNANO:	Piaceri, Talarini,
Valentini, Bosani, Lesca, Cribio, Capocci, Bassini, Cascella, Proiet-ti, Mongitore.
STRELCA: Vastini v 33. min., Mongitore v 54. min.
SODNIK: Benedetti iz Rima.
KOTI: 16:5 za Triestino.
Za Triestino je bila tekma z Le-gnanom zadnje lažje srečanje v tem končnem delu prvenstva C lige. Tržačani pa so si v tej tekmi zapravili zmago, potem ko je Va-stinijev gol dal upati, da bosta obe točki ostali v Trstu. Domačini bi prav lahko zmagali, saj so imeli za to na razpolago vse možnosti in so popolnoma nadkrilTi nasprotnika, ki je bil le redkokdaj nevaren, saj je rabil le točko za ohranitev svojega mesta na lestvici. Legnano ni pokazal nič posebnega, saj se ni preveč naprezal in je stremel le za tem, da bi ohranil neodločen izid. Svoje akcije je gradil v glavnem s krilcem Mon-gitorejem, ki je bil najnevarnejši v vrstah gostov. Nadzoroval ga je Sabadin, ki pa ni bil v tej svoji nalogi preveč gotov.
Pri Triestini je še vedno manjkal v vratih Cantagallo, katerega je tudi tokrat nadomestil D’Ambro-gio, ki je popravil slab vtis petih golov iz Cremone. Naj pripomnimo, da ni bil zadetek Legnana njegova krivda, pač pa nosi odgovornost za to celotna obramba, ki ni znala nadzirati svojega kazenskega prostora. Na sredini igrišča je manjkal D’Alessi, čigar mesto je prevzel Zamparo, ki je dal celotnemu moštvu večji elan in Drisi-lil tovariše na hitro igro. Napadalna vrsta je bila tako precej učinkovita, saj so za to skrbeli Bertoli, Vastim' (ki ie bil morda nekoliko preveč sebičen) ter Ludvig, ki pa je v polovici drugega polčasa popustil. Zamenjal ga je Truant, zaradi česar je moštvo zgubilo napadalca in se okrepilo na sred'ni igrišča, kar pa mu ni preveč koristilo. Med gosti je imel
tako največ dela prav vratar Piaceri, ki se je odlično izkazal in branil v nekaterih skoraj nemogo cih položajih.
Tržačani niso na žalost znali popolnoma izrabiti svoje terenske premoči in si zagotoviti tisti dve točki, ki bi jih prav gotovo rešili skrbi pred težk:mi preizkušnjami v prihodnjih šestih kolih, ko se bodo morali najprej spoprijeti s Padovo, nato pa še s Parmo in Alessandrio, ter s svojimi neposrednimi tekmeci za izpad.
* * *
Udinese je z zmago nad Rove-retom napravila uslugo Triestmi, medtem ko je Venezia premagala vodečo Parmo z visokim izidom 3:1 in napravila uslugo... Udine-seju, ki ima od nedelje dalje le točko zaostanka za vodečo enajsterico iz Emilije. V vrh lestvice se je prerinTa tudi Venezia, ki zasleduje z dvema točkama zaostanka, medfem ko je Alessandria začela zgubljati stik z vodečimi, saj je remizirala v Vercelliju. Na dnu lestvice je položaj še vedno zelo nejasen, saj še ni mogoče dognati, katera ekipa bo 'zoadla skunno z Verbanio. Za obstanek v ligi se mora sedaj boriti vsaj polovica ekip A skuoine C lige, v nedelio pa bo na sporedu vrhunsko srečanje med Udinese.iem in Venez:o. Parma pa bo spre,ie'a v goste Derthono, ki je na predzadnjem mestu na lestvici.
RADI
TELOVADBA'
TURIN, 7. — V mednarodnem ženskem dvoboju v moderni telovadbi med Italijo in Jugoslavijo je pripadla tesna zmaga Jugoslaviji, ki je povedla za samih 6 desetink točke. Med Jugoslovankami sta se najbolje izkazali Obučinova in čupičeva.
Ta športna panoga je v obeh državah le malo poznana in je ne smemo zamenjati z umetnostno telovadbo. Pri modemi ritmični telovadbi so namreč prepovedane vse prvine, ki so značilne za klasični palet ali za folkloro zato je tudi tekmovanje manj slikovito in ne dovoljuje posameznemu telovadcu nobene improvizacije.
Tekmovanje je potekalo v dveh disciplinah, krogu in žogi. V prvi je zmagala Italijanka Odorici. v drugi pa Jugoslovanka Obučina. Končni izid tekmovanja je Jugoslavija 88,25, Italija 87,65.
NOGOMET
RIM, 7. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze FIGC je sporočil, da je tehnično vodstvo zveze izreklo strog opomin trenerju Heleniu Herreri, ker je prekršil člen 29 pravilnika trenerjev, ki prepoveduje tehnikom, da bi v isti sezoni lahko menjali društvo.
MLADINSKE IGRE
V okviru notranjega turnirja za nastop na mladinskih igrah so na Kontovelu odigrali dve košarkarski tekmi:
Lori - Smreke <9:3
LORI: I. Starc 33, A. Nabergoj 4, Čuk 16, A. Rupel 6, Perini 12, Regent, Ban 8.
SMREKE: Bukavec, Černoli 1, Mi-cheli, Sedmak, Ban 2, Metelko, M. Ukmar.
S hitrimi protinapadi in dobrim pressingom so višji in starejši igralci ekipe Lori gladko premagali mlajše Smreke. Najuspešneje sta zaigrala I. Starc in M. čuk.
Ali Starš - Lisice 21:6
ALL STARS: I. Nabergoj 13, Be-zir. 2, M. Rupel, Puntar, Terčič 4, Gherlani.
LISICE: Prašelj, K. Starc 4, K. Majovski 2, S. Majovski, Milič, Orel, Zuppin.
Lisice so se s Klavdijem Starcem na čelu požrtvovalno borile v tekmi s starejšimi in boljšimi soigralci, vendar jim ni uspelo, da bi zaustavile Nabergojevo četo, ki je povsem zasluženo zmagala.
I. S.
KOŠARKA
NA POMLADANSKEM TURNIRJU V LJUBLJA^,
Z zmago nad Sovjetsko zvezo Jugoslovani osvojili prvo mesit
Slovenija je v zadnjem dnevu premagala Kubo
Jugoslavija je prepričljivo zmagala na spominskem mednarodnem pomladanskem košarkarskem turnirju v hali Tivoli v Ljubljani. Po lahki zmagi na Kubanci v petek in nekoliko težji nad Slovenijo v soboto so se «plavi» pomerili v nedeljo še z olimpijskimi prvaki, Sovjetsko zvezo, in jo tudi premagali z izidom 77:66 (37:35). Sovjeti so res na ljubljanski turnir pripeljali pomlajeno peterko, toda tudi v jugoslovanski reprezentanci je tokrat nastopilo več tekmovalcev, ti pomenijo pomladitev ekipe. Tako lahko rečemo, da sta se na tem turnirju pomerili ekipi, ki se v
lllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllIlllllll|llllllimilllfllll,lllllllllll,llllllllll,I||1,lin|||||||||||||||||||,|||||I|||||I|||||||||||||I||I|II||||||||||I|||||m||n
ROKOBORBA
V NEDELJO V TRSTU
Zaslužena zmaga bolgarskih rokoborcev na tretjem mladinskem turnirju «G. Calza»
Izjava trenerja jugoslovanske reprezentance Fota Gatovskega
Mednarodno tekmovanje v rokoborbi prostega sloga za tretjo «Tro-fejo Giorgio Calza» je prineslo tudi tretjo zasluženo zmago mladim rokoborcem Bolgarije. Na tem tekmovanju so lahko sodelovali samo mladinci stari največ dvajset let. Letošnja udeležba je bila izredno močna; poleg stalnih gostov Bolgarov so se tega tekmovanja udeležile še reprezentance: Zahodne Nemčije, Švice, Poljske, dve postavi Italije in prvič tudi nepopolna postava Jugoslavije. Tako smo_ končno v;deli plaoolati na pročelju telovadnice «Ginnastica Triestina* tudi jugoslovansko zastavo.
Bolgari so se izkazali za nepremagljive. Kar deset njihovih rokoborcev se je prerinilo v finale in osvojilo tudi toliko prvih mest. Jugoslovani so imeli tri finaliste: Darleva, Koceva in Jordanovske ga, Italijani pa štiri, Siracuso,
aitltlliimiuiiilliii...........................................................................................................................................
NAMIZNI TENIS
V NEDELJO v VERONI
Izreden uspeh Krasove ekipe na prvenstvu treh Benečij
Zgoniška dekleta so se vrnila domov s 6 pokali in 12 kolajnami
Štiri prva mesta, dve drugi in tri tretja, to je izkupiček nastopa Krasovih deklet na namiznoteniškem prvenstvu treh Benečij, ki je bilo v nedeljo v Veroni. Mlade zgoniške igralke so si tako priborile 6 pokalov in 12 kolajn.
Vedeli smo, da bodo naše igralke na tem prvenstvu dosegle precejšen uspeh, vendar pa tolikšne premoči n;smo mogli pričakovati. Ta nastop, s katerim so naša dekleta v glavnem zak'jučila letošnjo uradno tekmovalno sezono, je potrdil, da je ŠK Kras trenutno najboljša ženska namiznoteniš ka ekipa v severovzhodni Italiji. Doslej je bil ta naslov v rokah društva Recoaro iz Bočna, ki pa razpolaga le z dvema starejšima igralkama, Santifallerjevo in San-covo, ki pa sta že na koncu kariere.
Poleg društvene zmage naj omenimo tudi uspeh posameznic. Tukaj mislimo predvsem na Miličevo in Vesnaverjevo, ki sta v turnirju posameznic dokazali, da njuni uspehi na državnem prvenstvu v Fiug-giju niso bili le muha enodnevnica. Vesnaverjeva je tako v četrtfinalu premagala močno drugoka-tegornico Sancovo in v polfinalu klonila Miličevi. Ta zmaga je vsekakor zelo pomembna, saj bo tehnična komisija italijanske namiznoteniške zveze FITeT začela v kratkem sestavljati kakovostne lestvice za prihodnjo sezono in vsi ti rezultati bodo nedvomno vplivali na uvrstitev Vesnaverjeve, ki bi morala letos prestopiti med dru-gokategornice. Miličeva pa je v tekmovanju posameznic premagala Santifallerjevo. Ta njena ponovna zmaga dokazuje dvoje: prvič, da je peto mesto na DP v Fiuggiiu le trenuten spodrsljaj; drug;č, da Miličeva kljub izredno napornim tekmovanjem v prejšnjem mesecu še vedno lahko opravi nadvse zadovoljiv nastop, da ima torej že precejšnjo kondicijo, ki ji dovolju je tudi zahtevna tekmovanja.
Osmina finala
Sanco — Blažina 2:0 (19, 13) Santifaller — Rebula 2:0 (10, 15)
Četrtfinale
Milič - Žigon 2:0 (8, 8)
Vesnaver — Sanco 2:1 (17, —14, 20)
Polfinale
Milič — Vesnaver 2:0 (16, 13)
Finale
Milič - Santifaller 2:0 (18, 21)
Med naraščajnicami ni bilo nobenega presenečenja. Kras je v Verono poslal vse tri svoje igralke in osvojil prva tri mesta. Do polfinala jih ni nobena nasprotni ca resneje ogrožala in Krasove igralke so gladko zmagovale ter dovolile le malokateri n^snrr^nVS
da je osvojila več kot pet točk. V polfinalu so se tako znašle tri naše igralke in Tržačanka Eccar dijeva, ki pa jim ni bila kos.
Polfinale
Rebula — Žigon 2:0 (19, 13) Vesnaver — Eecardi 2:0 (21, 9) Finale
Vesnaver — Rebula 2:0 (16, 9)
V tekmovanju dvojic je bilo zanimivo le eno srečanje. Tu mislimo na polfinalno tekmo med našo dvoj jo Milič — Vesnaver in Tržačankama Hauserjevo ter Badi-nijevo. Zmagali sta Krasovi igralki, k: pa sta po nepotrebnem zgubili set. Sicer pa je to pri naši dvojici že skoraj običaj, saj je tržaška Julia Krasov trd oreh, ki ga Miličeva in ostale nikakor ne morejo prebavti. Omenimo naj še, da sta Miličeva in Vesnaverjeva v finalu premagali Santifallerjevo in Sancovo, ki jima tokrat ni šlo od rok.
ŽENSKE DVOJICE Polfinale
Žigon in Rebula — Sanco in Santifaller 0:2 (9, 15)
Milič in Vesnaver — Hauser in Badini 2:1 (10, -19, 12)
Finale
Milič in Vesnaver — Sanco in Santifaller 2:0 (19, 13)
Končno pa je bilo na sporedu še tekmovanje mladinskih ekip, na katerem sta se dve postavi zgo-niškega društva spoprijeli z dokaj šibko ekipo S. Marco iz Ve rone, proti kateri nista zgubili niti seta.
Kras A — S. Marco 3:0 Kras B — S. Marco 3:0 Kras A — Kras B 3:1 Postavi
Kras A: Milič in Blažina Kras B: Vesnaver in Žigon Po tem turnirju bodo Kraševke nekaj časa počivale. Državnega turnirja, ki bo prihodnjo nedeljo v Piacenzi se tako verjetno ne bo udeležila nobena izmed njih, saj je treba upoštevati tudi dejstvo, da se šolsko leto naglo bliža kon cu in dve zgoniški igralki bosta morali letos opraviti malo maturo. Kras bo zopet nastopil v za četku junija na tradicionalnem turnirju za «Kraški pokal*, ki ga prirejajo vsako leto ob priliki razstave domačih vin v zgoniški občini.
z doseženim uspehom zadovoljen. Najbliže končni zmagi je bil Dar-lev, ki je tesno zgubil po točkah 3:2 z Bolgarom Tzotčevom. Rokoborbo prostega sloga gojimo samo v Makedoniji in vsi reprezentanti so iz te republike ali bolje povedano iz Skopja. Pri nas je bila ustanovljena zveza za to športno ponogo leta 1960 in v tako kratkem času ne moremo žeti takih uspehov v mednarodni areni kot jih dosegajo naši rojaki v grško-rimskem slogu. Veliko se pa lahko naučimo od sosedov Bolgarov, ki so pravi mojstri na blazini. Povedati moram še, da smo prejeli vabilo za nastop v Trstu pred komaj dvemi tedni. Za prihodnji nastop na tem turnirju, če nas bodo seveda povabili, se bomo dobro pripravili in prišli s popolno ekipo.
G. F.
KOŠARKA
Caltabiana, Orlandia in Maura. , koledarju. Glede ne priprave sem Poleg teg je imela še Poljska pel' finalistov. Rokoborci Zahodne Nemčije in Švicarji pa so bili že poprej izločeni. Med posamezniki so bili Jugoslovani dvakrat drugi z Jordanovsk’m in Darlevom. Ari-fov in Kocev pa sta se morala zadovoljiti s tretjim mestom. Domači rokoborci so bili enkrat drugi in to Caltabiano; na tretjo mesto so se uvrstili štirje italijanski rokoborci. Ker so bila prva mesta rezervirana za bolgarske odlične rokoborce so bili vsi drugi nasprot-n:ki v borbi za druga mesta. Poljaki so se tako morali zadovoljiti s petimi drugimi mesti, kar je seveda lep izkupiček. Ta uspeh jim je prinesel tudi drugo mesto med reprezentancami za nepremagljivimi rekoborci z Balkana, toda pred Italijo, ki je poslala na blazino dve izbrani vrsti. Med ekipami je bila Zahodna Nemčija pred Jugoslavijo, pa čeprav je imela manj finalista. Nemci so bili le za pičlo točko pred Jugoslovani, ker slednji niso imeli nobenega rokoborca v dveh najtežjih kategorijah.
Vrstni red v posameznih kategorijah:
Do 48 kg:
1. Selimiv (Bol.), 2. Caltabiano (Ita.), 3. Piroddu (Ita.), 4. Ari-fov (Jug.).
Do 52 kg:
1. Ibichev (Bol.),	2. Zalobny
(Pol.), 3. Kreitmeier (Z. Nem.),
4. Stojanov (Jug.).
Do 57 kg:
1. Tzotčev (Bol.),	2. Darlev
(Jug.), 3. Domanski (Pol.).
Do 62 kg:
1. Čehov (Bol.), 2. Luczywo (Pol.). 3. Siracusa (Ita.).
Do 68 kg:
L Nedev (Bol.), 2. Jordanovski (Jug.), 3. Mauro (Ita.).
Do 74 kg:
L Nedev (Bol.), 2. Lazar (Pol.),
3. Kocev (Jug.).
Do 82 kg:
1. Mustafov (Bol.), 2. Liebgott (Z. Nem.), 3. Jošt (Švi.).
Do 90 kg:
1. R.adev (Bol.), 2. Kastner (Z.
Nem.), 3. Wiederker (Švi.).
Do 100 kg:
1. Gerčev (Bol.),	2. Dzdyra
(Pol.), 3. Orlandi (Ita.).
Preko 100 kg:
1. Stratjev (Bol.), 2. Goglione (Švi.), 3. Dybinski (Pol.).
Ekipni vrstni red:
1. Bolgarija (80 točk), 2. Poljska, 3. Italija, 4. Zahodna Nemčija, 5. Jugoslavija, 6. Švica.
Po končanem tekmovanju nam je trener jugoslovanskih reprezen-tatov Foti Gatovski dal naslednjo izjavo: — Za to tekmovanje se nismo posebej pripravljali, ker ni bilo predvideno v našem letošnjem
GORNJA RADGONA, 7. - 20 dirkačev iz Avstrije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Nizozemske, Norveške, švedske in Zah. Nemčije se je udeležilo conskega svetovnega prvenstva v speedwayu na prenovljenem dirkališču na Tratah v Gornji Radgoni. Peščena steza je merila 100 metrov.
Zmagal je Nemec Unterholzner, izreden uspeh pa je dosegel mladi jugoslovanski dirkač Evald Babič.
k: se ie s tretjim m.-*tom uvr«61
v polfinale svetovnega prvenstva.
Tekmovanje je letos potekalo v lepem vremenu, kar je zadovoljilo prireditelje in privabilo na dirkališče kar 10.000 gledalcev. Dirkači so se najprej pomerili v devetih dirkah, 12 najboljših pa je nastopilo še v dveh sklepnih dirkah za boljše uvrstitve in predvsem za določitev prvih šestih, ki se bodo lahko udeležili polfinala v nedeljo v Schesslu.
Fcleg odličnega tretjega mesta
je Babič dosegel še en lep uspeh, saj je osvojil nov jugoslovanski rekord. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, potekalo pa je tudi brez padcev. Vsi nastopajoči so se pohvalno izrazili o novi stezi, ki sodi med najboljše v Evropi.
VRSTNI RED:
1. Unterholzner (Zah. Nemčija) 20 točk, 2. Samuelson (švedska) 19, 3. Babič (Jugoslavija) 17, 4. Laister (ČSSR) 16, 5. Kater (Zah. ia) 13, 6. Daud“rer (Zah. N '	>
bistvu že pripravljata na prihodnje pomembne svetovne spopade, na olimpijske igre, evropsko prvenstvo in svetovno prvenstvo. Sovjeti so na turnirju pokazali še premajhno izkušenost, kar je treba, seveda, glede na pomladitev njihove reprezentance, razumeti. Jugoslovani so imeli z izkušenostjo manj težav, ker so lahko računali na nekaj svojih prekaljenih borcev, kot so čosič, Kapičič, Plečaš in drugi, ki so se dobro dopolnjevali z mladimi silami v moštvu.
Tudi republiška reprezentanca Slovenije se je na ljubljanskem turnirju dobro izkazala. Proti visokim sovjetskim igralcem se sicer v petek ni mogla resneje upirati, vendar je že v srečanju z reprezentanco Jugoslavije pokazala odlično košarko in «zvezni» igralci so imeli kar precej dela, da so ugnali reprezentanco svoje najsevernejše republike. Slovenski košarkarji so v zadnjem večeru svpjo dobro formo še potrdili, saj so premagali (sicer ne preveč borbene in razpoložene) Kubance.
Slovenija je v tekmi, veljavni za osvojitev 3. mesta premagala Kubo z 81:65.
Tako lahko rečemo, da je ljubljanski turnir zabeležil dober u-speh, predvsem pa je bil koristen test za obe domači ekipi, pa tudi za Sovjete in Kubance (ki merijo na prihodnjih velikih mednarodnih prireditvah na eno najvišjih mest).
Med posamezniki je bil na ljubljanskem turnirju najboljši strelec Jelovac, ki je dosegel 90 točk.
KONČNA LESTVICA:
1.	Jugoslavija
2.	Sovjetska zveza
3.	Slovenija
4.	Kuba
TENIS	'
SOFIJA, 7. — VB skupini te-n;škega turnirja za pokal Davis je Bolgarija povsem nepričakovano premagala Belgijo s 3:2. V zad njem srečanju je Genov odpravii Hombergena s 5:7, 6:2, 3:6, 12:10, 6:3. V prihodnji tekmi se bodo Bolgari srečali z Italijo.
MOTOCIKLIZEM
Dvojna zmaga
Finca Saarineaa
c Jaarn!
Saarinen je dvakrat zmaga*.
SALZBURG, 7. - Fi"e<; ", na Saarinen je dvakrat ^ zmag_kj včerajšnji motociklistični " me-
---	II)'-
veliko nagrado Avstrije.	kut).
sto je osvojil v kategoriji je cm in 500 kub. cm. V cj"° jtalija® razočaral svetovni prvak ^ Agostim, ki je v tekmovanja* ^ torjev 350 kub. cm 0(aStoI\oCjjl. V pred koncem, ko je trdno
kategorji 500-kubičnih motorjf sk°' je italijanski prvak napra xl. _— J — M X   . i-» , —. I • a m *—» y—\ o Iz /T J, C
prphi-
pa
raj začetniško napako, ker bral tncilindrski motor in
svetovni Pa'iajansS°D
stil štiricilindrskega tovan511, $ier !u Readu. Na salzburški nl nedvom* zi pa bi mu močnejši motor no koristil.
IZIDI:
125 kub. cm:	nopr^’
1.	Andersson na varnimi uro no hitrostjo 147,960 km jjjeto
2.	Janssom (maico), s' (morbidelli)
Lestvica za sve-----
1. Andersson 30 točk, 2.
24, 3. Lazzarini 14.
250 kub. cm:	nopr^110
1.	Saarinen (yamaha) s P r0 hitrostjo 157,220 km na
2.	Kanaya (yamaha)
3.	Mcrtimer (yamaha Lestvica za svetovni P*"?8 'aVa 24>
1. Saarinen 30 točk, 2- R or; R 3. Mortimer in Lansi
350 kub. cm:	nopr^n°
1.	Drapal (yamaha) s P ur0 hitrostjo 157,930 km na
2.	W. Villa (yamaha)
3.	Lansivuori (vamaha)
Lestvica za svetovni P°“ lg0stini
1.	Lansivuori 20 točk, 2. in Drapal 15.
.etno
-------- w—	uro
hitrostjo 168,550 km n
2.	Kanaya
3.	Newcombe
Lestvica za svetovni P°ka:
1. Saarinen 30 točk. 2-22, 3. Nevvcombe m-
500 kub. cm:	opre<
1. Saarinen (yamaha) = p
1icanaya
............................................m,mlmlll,minil"1"""""
L MOŠKA DIVIZIJA
Polet prepričljivo odpravil Libertas v izredno napeti in borbeni tekmi
V drugem srečanju je Servolana premagala Kontovel
Polet — Libertas TS
62:57
LIBERTAS TRST: Tzmantzis 20, Anici 5, Bassi 9, Faragona 8, Viz-zich, Pitacco, Buccheri 5, Capus 6, Ferranti 4, Turek.
POLET: Adrijan Sosič 26, Jugovič 4, Guštin 16, Gantar 6, Kraus 6, Tavčar, škerlavaj, Edi Sosič 4.
SODNIKA: Gorgano in Lai (Trst).
PROSTI METI: Polet 9:19, Libertas 18'28.
Poletovci so v Trstu proti močni ekipi Libertas po dramatični in razburljivi igri iztržili dragoceno zmago. Tekma je biia za naše košarkarje dramatična v zadnjih minutah, ko so morali zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče kar irije najboljši igralci: Adrijan Sosič, Edi Kraus in Miloš Jugovič. Izid je bil tedaj 57:5? in vse je kazalo, da bodo domačini z lahkoto zmagali. Mladi poletovci pa niso popustili in so bili celo značaj-nejši od starejših košarkarjev Li-bertasa, ki so se prav v teh kočljivih trenutkih vznemirili in so tako tekmo izgubili.
Srečanje se je začelo neugodno za poletovce. Rezultat je bil že 9:0 za Libertas, ko je Adrijan Sosič začel svoj pravi «show». Ekipi je dal močan ritem, izvedel je celo vrsto protinapadov, poleg tega je bil tudi zelo uspešen pri metanju od vsepovsod. To je spodbudilo ostale igralce, da so se požrtvoval-neje borili v obrambi, v napadu pa so bili bolj sproščeni. Domačini pa niso popustili in so z visokim grškim igralcem izmantzijem se enkrat povedli. Dramatičen razplet v drugem polčasu se je ugodno zaključil za Poletovo ekipo.
Poletovci so igrali značajno in borbeno. Zato je treba pohvaliti celotno moštvo.
b. 1.
Kontovel — Servolana 44:63 (19:31)
KONTOVEL: Bukavec 2, Kante Robert 8, Kafol, Lisjak 4, Zadnik 18, Kante Dario 6, Daneu 4, Per-si 1, Franko 1.
Kontovel je sprejel v goste moč no ekipo Servolane, ki sodi med najboljše peterke tega prvenstva.
Kontovelci so se zato predstavili domačemu občinstvu z namenom, da zapustijo teren častno in da obdržijo rezultat v mejah dostojnosti. Tako so v prvem polčasu domačini igrali samozavestno in umirjeno ter bili vseskozi do 15 min. za petami škedenjski peterki. V tem uvodnem delu je predvsem blestel Zadnik, ki ie po'ni! no spiolnikov koš iz vsemogočih stra ni. Rezultat je '-.t	20'
v korist gostov. Do konca prvega polčasa so bili domačini le še enkrat uspešni medtem ko si je Servolana nabrala prednost 12 točk.
Začetek drugega polčasa je bil ravno tako v znamenju premoči Kontovelcev, ki so z dobro igro spravili v težavo goste. Tedaj pa so neizkušenost, utrujenost in odsotnost nekaterih igralcev ravno v tako delikatni fazi tekme primorali domačine k predaji.
H. L.
Turnir Časa della Lampada
Don Bosco - Bor	84:55
BOR: Fabjan 25, Danijel Zavajal 4, Kralj 8, Škerlj 2, Adrijan Zavadlai 16.
Borovi košarkarji, ki nastopajo na turnirju Časa della Lampada, ki ga prireja Don Bosco, so bili v prvi tekmi proti domačemu Don Boscu po predvidevanjih poraženi.
«Plavi» so nastopili le v petih, poleg tega pa še slabo pripravljeni, tako da so imeli domačini lahko nalogo do zmage. V Borovih vrstah sta zadovoljivo opravila svojo nalogo Boris Fabjan in Adrijan Za-vadlal.
b. 1.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Ekipa mladih borovcev poražena v Ljubljani
Tone Čufar - Bor 57:33 (23:13)
TONE ČUFAR: Weber 14, Polak, Pegan 14, Simovič, Kavčič 17, Matko 6, Magister, Cincelj, Filipan, Malovrh. Udovič in Jesenko 6.
BOR: Kocjančič 2, Dougan 11, Pegan 4, Mazzucca 14, Gombač 2, Mesesnel 7, Štavar, Bloccari. Kravos, Zubalič.
SODNIK: Žugelj, Ljubljana.
PROSTI METI: Tone Čufar 1:2, Bor 3:8.
Utrujeni Borovci niso bili kos razigranim košarkarjem osnovne šole «Tone Čufar*. Začeli so dobro a zaradi utrujenosti so v nadaljevanju tekme vidno popustili kar so izkoristili domačini, da so najprej povedli za 10 točk in so nato vodstvo do konca tekme še povečali. Najboljši v Borovih vrstah je bil Fabij Mazzucca, ki je bil obenem tudi najboljši strelec Borove ekipe; dobro pa je zaigral tudi mali Dougan. Po končanem srečanju so bili Borovi košarkarji in spremstvo deležni prisrčnega sprejema. Vodstvi obeh društev sta sklenili, da bodo ta tekmovanja postala tradicionalna.
b. I.
Ignis svetovni Pr ^
SAO PAULO, 7. - Ital$£esija j? sarkarska ekipa Ignis *zRimski P]sl ze tretjič osvojila med remaga. kal. V zadnji tekmi je P	gl: 7^
brazilsko ekipo Sirio z 11 zabe*. Največ točk je za Ital^rSe žii ameriški igralec talc0 »* Mehikanec Raga, ki Pr‘‘ jrUgi 11.
žii ameriški igralec	<a|(0
lestvici strelcev s 16 , ^^spe: brazilski peterki je bu .
stopa za Ignis Pa„
1. Ignis Varese
Paulo ~ 6. 3. Vakeros J?°^arath1’11
ši Guerrero s 24	rav
Jugoplastika, ki se J se J udeležila finalnega K“' 'titn 6U morala zadovoljiti s remag stom, saj so Jugos!°vaathon.
le ameSčff lŽtv*^i0 S*; •	6’ yaya^
4. Jugoplastika Split 2,
Oil Lexington 0.
avtomobilizem
Dvojni uspeh znanik® Guli-Mirane ,
SPA, 7. — AngleSnkčno ^ Gulf-Mirage je prel^kiiiovaI1-'u .y-la na včerajšnjem	znafl$' rei
mednarodno prvenstvo	naipi
tomobila te tovarne	s?. j,
zasedla prvi dve mesti, ^ na lestvico ne vp* h’ deli temu dvojnemu uspe:	CW
Mirage le četrto mesj^ še ve*, letom. Na lestvici	zgdrza^
ferrariji, ki so	s0 ^
pad matre, Pfe^ kdn0Sti. ,ravila bili le 2 točki pred"0 ^dra ^
Občinstvo je bu"”° prisP^e-
P-i dve vozili, ki sta V z	,
ili le 2 točki prem pozm" „3 Občinstvo je bu""° prisP^e-prvi dve vozili, ki en0 z je cilj istočasno ^venctanka)* ^ av' ma krogoma zao angieškibaV0. bila to prva zmaga nl r .tf tomobilov v letosnj fer ^ rita Ickx in Redman " zaradi pa sta morala
kvare, ko sta tr	«.
Vrstni red na c,Ij”^dk<>(71 1. gulf-mirage s .fj.001 k"1 seK-ailwood je prey"	43,| ^
Hailwood je prevoz** ^ 4^ krogov) v 4 urah- 244-44 s poprečno hitrostjo	^
na uro:	nosadk" m'!
2.	gulf-mirage s v° zaosta"Kpe-ley - Shuppan (2 kr g poSadk° ^0-
3.	matra - simca . ffl0n
scarolo - Larusse -	,g.
ki zaostanka);	,k0 MerZ
4.	ferrari s P°saf„nka)- .nStv<’ Pace (4 krogi zaost^ prVe
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
PO NEDELJSKEM ZADNJEM KOLU
Cohena naša enajsterica ne ho letos upadla iz prvenstva 2. amaterske lige
Zmagal je le Breg, Zair ja in Primorje sta remizirala, Vesna pa je doživela poraz - «Pokal Elio» je osvojilo Primorje
Lib. Prosek
Pavento, Possega, errnelj, Vatta, Race,
3:2
Ro-
Mo-
B|-eg -
rt BrEG-
rtela- če-
?eBini i "‘J’ vctl'
t°nja’ 1„uk’ Samec, Vižintin, Gra-Unpp-, Eapotec, 13 Petaros. Vt0 n AS PROSEK: Ghersinich, H p-i., ch, Percovich, Smoliz-B°lcich	Rozmann, Morgan,
^ STRE-, *enardi. Di Stasio. žintin p' ^rahonja, dvakrat Vi-'n Morgan.

Tarantino iz Gorice, so v zadnji prvenstveni lahkoto odpravili proseš-
bi ni L.,as- Srečanje samo na seta toben zan'rn'v°> ker ni ime-Ni ekir,6^3 P°mena za položaj o-Brežano, ?a lestvici. Edini namen Piw le bH pripomoči Vižintinu
PHdeiomCSta rned strelci ek,'P' f«o» rJ°- v Poštev le ,v.A° Hm
za «pokal tudi uspelo, saj potresel nas-0 mrežo. Tekma sama ni , vendar pa sta ekipi ^idelj tud°V°Ij- odPrl°’ tako da smo
gSS ;h-kr*1
Y>deli t
tani Soua' nekaj lepih akcij. Bre-dosegi; naPa(lali vse dokler niso ^ tri _s.Voiega namena. Dosegli . Datb°e’ še več za streljali tiku, k. Popustili pobudo nasprot-,V zadeti •? dvakrat skrčil razliko čemur je botrovala Hi Ve» zijivost obrambe «plavih». ^Hiti °. tekmi ni vredno Zl'a rul. sai je vročina zelo ubla-
Ca" ‘et-
za Breg: 2.
Praznično vzdušje na proseškem pravokotniku pred tekmo Primorje Campanelle. Lastnik tvrdke Elio je namreč izročil kapetanu Primorja Prašlju pokal Elio, katerega je Primorje osvojilo na podlagi neposrednih dvobojev med ekipami s kraške planote. To vzdušje pa je bilo le trenutno, saj je ekipa Primorja v poslovilni tekmi spet razočarala svoje navijače. «Rdeče - rumeniš so že v začetku pokazali precej neorganizirano, slabo in zas pano igro. Gol, ki je padel v 21. minuti je bila klasična napaka vratarja gostov, ki je s pestjo odbil prosti strel Driolija v lastno mrežo. Upati je bilo, da bo z go lom prednosti Primorje izboljšalo sistem igre, toda zgodilo se je
7-
Earko),
^laminio
iaD. Turco, Križmančič
0:0
Sto-
Primožič, Metlika, Vojko, Pasqualis (Grič, (•pt0',’ Bon, Marc, Žagar,
rBL4teat'nBabuderk
Jurco,
Pasqua-
^ Eosichf1'"0^’ Russian- ZaS°’
500.
_ Pellegrini, Agostini. za Zarjo. Gledalcev
TrstaJe ,v tekmi z ekipo Flaminia .. in . dosegla neodločen rezul-T i6 ZarU draSoccno točko, ki ^terskMtova,a za obstanek v 2. h?i° važen lgi' Izid srečanja je bil
b v4tnoZa ?be moštvi in t0 -i°
D?3 kkma glavru vzrok’ da je
1 ..ravni 118 z&lo nizki tehnič-; el* hftis' Moštvi sta namreč skr-
i^j'
nf°'Boi? rezultat kot pa za lepo v f'a(Dbo ,• n° 80stje so se zaprli v ,.i,napad •? redkokdaj^ pogpali fti uif-ia se po začetnih udaril Sredini ? °dpreti, tako da so H k m igrišča nastale vrzeli.

lak/tamin? t Bralci Zarje opazili, >	0 ni moštvo, ki bi jim
i^ili nek?00’!0.. PreBIavic, so h.^rotno	akcij. ki so spravile
v arnejšr, ;,rartlbo v zagato. Naj-Ž-Bdlovicj iCIi0 ie sprožila Zarja M&r močnPrvega polčasa, ko je j?va	S!rel-ial v nasprot-
i>J?91ar p ’ toda njegov strel so	leP° ubranil. Do-
jim’’ da k.-v®?a nadaljevali z na-
s0\n> Uspel0d°v ga go1, kar pa fea az°vci	Y. drugem polčasu
So?°V' Tr?a*ad.a leva*! 2 vrsto na-SJflU s °an’ Pa so skušali od-stg^i-nih ??tlIlaPadi- po nekaj J? 6kiPi oto?težnostih domačinov Se ^epo m?,0'1 neodločen izid in let,.-6 Earia j 5 tem srečanjem ok$niem ? zadnjič predstavila v ]j ClHtv0mP?.enstu pred domačim 2a:. ZaPustii1 P° tekmi zadovo-b '0: dobr0°	0cena za
riHorie	RAAL
Be^ORi? Campanelle 2:2 Pugf°Slia) v; . ^toka, (58. min. ^ili^vec ^ Malusa, Tram-
V '*“»'■ * Su, pS'i
p—, p™.
V1® EnSh
4Včl2lStelIan°’
<101!,; 4l- min A- min Puzzer (auto-’ 86- ?:?IOaa' K- min. Bran-: 4?ncBornasaris.
SODNIK: Puntin iz 250.
/o*86-
NAŠE OCENE
1.	Sovodnje
2.	Juventina Zarja Primorje Primorec Breg Vesna
8.	Olimpija
9.	Union 10. Breg B
V prvem stolpcu odigranih tekem, v vsota dosedanjih ocen, v
3.
4.
5.
6. 6.
2,450 2,333 2,148 2,035 1,944 1,928 1,928 1,750 1,625 1,384
število drugem je zadnjem stolpcu pa poprečna ocena vseh doslej odigranih srečanj.
Ekipe ocenjujemo z nezadostno (1), dobro (2) in odlično (3).
20 49 27 63
27	58
28	57 18 35 28 54 28 54 16 28 16 26 13 18
je
cev približno 350.
Takoj naj povemo, da je med Križani zapustil dober vtis Sandor Tence. Kril je najnevarnejšega napadalca gostov in je odlično opravil svojo nalogo. Bil je to boj med dvema mladima nogometašema, ki je delno zasenčil poprečno igro 0-stalih nogometašev.
Srečanje se je začelo v znaku izenačenosti. Križani so sicer zgradili nekaj nevarnih akcij, a niso imeli sreče, saj je Boris Tence dvakrat le za las zgrešil cilj. Gostje so medtem uredili svoje vrste. Predvsem so bili uspešni na sredini i-grišča, kjer je bil Borroni popolen gospodar.
V drugem delu je Vesna v 10. minuti imela izredno priložnost za gol. Sodnik je upravičeno dosodil e-najstmetrovko v korist Križanov. Milič pa je žogo poslal mimo vratnice. Dve minuti kasneje pa gostje niso zamudili svoje priložnosti in so tako dosegli edini gol dneva. Zaman je bila reakcija Križanov.
Končalo se je tako prvenstvo tudi za Vesno. Mnenja kriških navijačev so seveda raznolika. Dejstvo pa je eno: Vesna je imela tak izbor igralcev, da je stanje na lestvici kriškega moštva nerealno. Ne bomo iskali krivcev za delni neuspeh. Ne moremo preko tega, da bi ne pohvalili odličnega vratarja Rada Tenceja, požrtvovalnega Ke-lemenica in Verziera in tudi kapetana Miliča, ki je proti koncu prvenstva dal ekipi novega duška na poti do rešitve. In predvsem naj vodstvo prihodnje leto ne ponovi napake s Sandorjem Tencejem (kot jo je s Caharijo).
Ocena za nedeljsko tekmo: 2.
b. 1.
ATLETIKA

DEŽELNO PRVENSTVO V DESETEROBOJU
V. Cesar osvojiI že tretji naslov in vrgel kopje skoraj 60 m daleč
M«d najboljšimi tudi Švab in Ruzzier - Uspešen nastop Kureta med naraščajniki
Nesreča nogometaša
16-letnega Paola Sodomaca so včeraj sprejeli v tržaško bolnišnico, ker si je med včerajšnjo tekmo Vesna (za katero igra) — Ro-sandra zlomil gleženj. Ozdravel bo v 30 dneh.
Že po prvem dnevu je bilo sicer | preizkušnji, jasno, da bo Vojko Cesar z lahkoto J pa ^ v nadaljevanju tekmovanja prehitel Mariona in zmagal, njegov rezultat pa bi se moral izraziti v ne več kot 6100 točkah. Zgodilo pa se je, da je Cesar v drugi seriji preizkušenj kar v štirih panogah dosegel izredno dobre rezultate in v metu kopja celo nov osebni rekord 59,04 m, za dobre tri metre boljšega od prejšnjega. Le v teku na 1500 metrov si je privoščil nekoliko počitka, če lahko tako imenujemo čas 5’7”6.
Ostala dva slovenska predstavnika Švab in Ruzzier sta tudi tekmovala zelo dobro, žal pa sta popolnoma odpovedala v skoku s palico. Slab dosežek v tej panogi ni posebno prizadel Švaba, ki bi sicer ne mogel doseči osebnega rekorda, odločilen pa je bil za mlajšega Ruzziera, ki je za rekordom zaostal le za 65 točk.
Preidimo k posameznim panogam:
110 m ovire
Slab čas 18”, katerega je Cesar dokaj težko dosegel v letošnji edipi
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllHINIIUIHIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIINIHHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIimillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllll
ORIENTACIJSKI POHOD
MED 32 MOŠTVI
prav obratno. Prosečani so namreč popustili, tako da je Riosa v 41. min. izenačil.
V	nadaljevanju so praktično ime li gostje vedno spodbudo v svojih rokah ter so z Brandolinom povedli v 11. minuti. Po tem golu je vra tar Štoka zapustil vrata, zamenjal ga je mladi Ferfoglia, ki je prvi nastop v 2. amaterski ligi opravil nad vse pozitivno. Srečanje je šlo že proti koncu in ko morda nihče ni več pričakoval golov je Foma-zaris izkoristil trenutne? zmedo ob-rambe Canpanel in presenetil nasprotnega vratarja, ter s tem delno popravil stanje.
O posameznikih lahko rečemo,"da so vsi zaigrali pod svojo sposobnostjo. Tudi v tekmi proti Campa-nellam je bilo opaziti precej hib, ki jih bo moralo Primorje odpraviti. Za prihodnje leto lahko računa na odličnega vratarja Štoko, čeprav je bil letos v nekaterih tekmah pomanjkljiv. Obramba je nedvomno potrebna preureditve, saj sta proti koncu prvenstva in tudi v nedeljo igrala dobro le Trampuš in Bukavec. Tudi sredina igrišča je potrebna svežih moči. V nedeljo je na tem sektorju zadovoljil le mladi Gabrijel Husu, medtem ko so zaigrali Barbiani, Drioli in Pra šelj poprečno. Tudi napadalna dvojica Rustja - Fornazaris je v zaključnem delu zaigrala pod svojo sposobnostjo in to je bilo razvidno tudi v nedeljo. Prosečani so tako po odličnem začetku v povratnem delu prvenstva precej popustili in so s tem pustili razočarane svoje navijače, ki so od Primorja pričakovali nekoliko več.
V	zaključnem nastopu Primorje ne zasluži več od najnižje ocene: 1.
B. R.
Muggesana — Vesna 1:0 (0:0)
VESNA: Rado Tence, Verzier, Botti, Germani, Sandor, Tence, Skrem, Sulčič, Carmeli, Verginella (Štefančič), Milič (k), Boris Tence. 13. Košuta.
MUGGESANA: Detela, Flego, Pregare, I. De Rossi (k), B. Dre De Rossi, Borroni, Pugliese, Rubicini, Chelleri, Stradi, Dilich (Cafueri), 13 Pastore.
Strelec: v 57. min. Borroni (M).
Sodnik: Zuliani (Videm). Gledal-
Ekipi SPD Gorica in PD Tabor Opčine najuspešnejši na POP v Števerjanu
Organizatorji so razdelili med tekmovalce številne pokale
V nedeljo je bilo v Števerjanu v okviru prvomajskih praznovanj, ki jih organizira domače prosvetno društvo «Briški grič» planinsko -orientacijski pohod, ki se je odvijal po briških gričih. Prijavljenih je bilo 32 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini in sicer na mladinsko ter starejšo. Letošnji orientacijski pohod, ki je že tretji, je potekal v lepem vremenu tako, da se je na Valerišču, kjer je bil start, zbralo veliko tekmovalcev. Za pravilen potek tekmovanja pa se je treba predvsem zahvaliti prof. Aldu
Ruplu. Končni rezultati so nasled- PD «0. Župančič* C, «Mladost — nji:	_______ Jezero* A, «Mladost — Jezero* B,
MLADINCI
1.	SPD Gorica B 81 točk. dobili so pokal gostilne Vida Primožiča.
2.	PD «Briški grič* K 80 točk, pokal tvrdke Terpin.
3.	ANPI Podgora A 79 točk, pokal Venčka Klanjščka iz Sovodenj,
4.	RMV GO 3 74 točk, pokal gostišča «Rezka» in PD «Danica» A s 74 točkami, pokal «Klet Dobrovo*.
Sledijo: SPD A Gorica, PD «Briš-
ki grič* Č, PD «Briški grič* C,
«Pokal
katerega je osvojila nogometna enajsterica Primorja
ANPI Podgora B, PD «0. Župančič* A
STAREJŠI
1.	PD «Tabor» z Opčin 86 točk, pokal gostilne «Oddih» iz Solkana.
2.	Mladinski krožek Gorica 85 točk, pokal uvozno-izvoznega podjetja Vi. Vi. Ex.
3.	PD «Briški grič* A 84 točk, pokal tvrdke Corimpex iz Vileš in RMV GO 1 s 84 točkami, pokal tvrdke Irko.
4.	RMV 5, 78 točk, pokal tovarne : traktorjev «Nibbi», .. . .
Sledijo: Jamlje, Tabor B,' RMV L PD «0. Župančič*, PD «Kras», ANPI iz Števerjana, PD «Briški grič* B, PD «Daniea», «Mladost-~ Jezero*. PD «Ddniea5», «Mlatiosf — Jezero*, Partizan iz Prvačine, RMV 2 iz Doberdoba.
Pokale so še dobili: RMV 5 (pr-voplasirana ženska ekipa) pokal Kmečke zveze, «Mladost — Jezero* (najštevilnejša ženska ekipa) pokal SPD, ANPI iz Podgore (najštevilnejše društvene mladinske ekipe) pokal občine Števerjan, PD «Brišld grič* (najbolje uvrščeno društvo) pokal SKGZ in RMV GO (najštevilnejša društvena ekipa) pokal SPZ.
P. R.
NOGOMET
RIM, 7. — Za mednarodno nogometno srečanje med polprofesionalnima državnima reprezentancama Italije in Francije, ki bo prihodnjo sredo v Empoliju, sta bila izbrana tudi nogometaša Udinese-ja Pighin in Zanin, medtem ko ni med izbranimi nogometaši predstavnika Triestine Tugliacha, ki je že nastopal v Somaliji pred dobrim mesecem.
ODBOJKA
1.	moška divizija Sloga — ASFJR
Pozzo — OIympia
2.	moška divizija H Carso — Bor
2. ženska divizija Breg A — Sokol Breg B - UGSS Bor — FARIT B Kontovel — Sloga
3:0
0:3
0:3
3:0
3:0
3:0
3:1
ni dobro obetal, očitno sta dva tedna priprav izpolnila tehnične pomanjkljivosti in v Vidmu dosežen čas 16”7 je skoraj prvovrsten. Švab je bil za ovire dokaj dobro pripravljen, s časom 17”4 pa kljub temu nad pričakovanjem. Naravnost srečnega pa se je po teku z rezultatom 17”8 počutil Ruzzier, ki je računal največ na 18”. Met diska
Borov predstavnik je za dober meter popravil svoj najboljši sezonski dosežek in se istočasno približal svojim najboljšim rezultatom v tej panogi. Za Švaba je bilo poglavitno omejiti škodo, ki mu vsak met prinese in tokrat mu je to uspelo, Ruzzier pa bi (glede na telesno moč) lahko dosegel vsaj 3 metre več, če bi odpravil nekaj nerodnosti.
Skok s palico
Švab je začel le zaradi preskušanja zaleta pri 2,50 m, Ruzzier pa iz istih razlogov pri 2,80 m. Resno sta nameravala začeti pri 3 metrih in nato po možnosti nadaljevati do 3,20 m. Moči pa so začele pojemati in nobenemu ni uspelo preskoči letvice na višini 3 metrov. Po vodi je šlo za oba lepo število točk. Kot deseterobojca sta bila oba v tej panogi vsaj na papirju med močnejšimi. Bolje je šlo Cesarju, ki je dosegel z lepim skokom 3,80 m nekaj več kot je pričakoval. Najboljši je bil v tej panogi Dannisi s točno 4 metri.
Met kopja
Tu je imel Cesar gotovo največ zadoščenja. Osebni rekord 55,92 m je bil iz deseteroboja izpred dveh let in je že predstavljal izredno dober rezultat. Poleg tega je Cesar . letos samo enkrat metal in dosegel v zadnjem metu nekaj nad 53 metrov. V nedeljo je v Vidmu metal kot prerojen. Izmerili so mu kar 59,04 m! Specialist za kopje pri Boru, Udovič, ima sedaj povsem enakovrednega nasprotnika in letos je po rezultatih Cesar celo boljši. To zmago je dopolnil Ruzzier z drugim mestom in rezultatom 48,44 m, samo 20 cm od osebnega rekorda. Za Švaba je bila seveda tudi ta panoga težka.
1500 metrov
Že utrujeni Cesar se je zadovoljil s sicer dobrim 5’7”6. Odločilen je bil pa tek za uvrstitev Švaba in Ruzziera, katera sta po metu ločili le dve točki,	se je
na vse kriplje truduraa ta pri-' dobil nekaj metrov naskoka, Švabu pa je šlo le<*a ohranitev minimalne prodnosfe-V ciijni- ravnici-je-Ruzzier zadnjič sTčušafhifpasl?, Tdu!> ski tovariš pa je s primemo taktiko le dosegel svoj namen. Ostala je razlika dveh točk, ker sta skozi ,ij pritekla povsem istočasno. Čas 4’49”7 je bil za Švaba obramba, za Ruzziera pa izreden podvig. Končni rezultati
1.	Cesar (Bor) 6.306 točk (110 m ovire 16”7. disk 38,62 m, palica 3,80 m, kopje 59,04 m, 1500 metrov 5’7”6)
2.	Dannisi (Libertas Videm)	6.057
3.	Marion (CUS Trst)	5.830
4.	Tassini (Libertas Trst)	5.786
5.	Rossi (CS1 Trst)	5.562
.	Švab (CUS Trst)	4.716
(17"4, 22,44 m, 2,50 m,
32,24 m, 4’49”7)
Ruzzier (CUS Trst)	4.714
(17”8, 27,88 m, 2,80 m,
48,44 m, 4'49”7)
Med naraščajniki 2870 točk za Kureta
V osmeroboju so v Gradišču tek movali naraščajniki. Borovec Ivan Kuret se je uvrstil v drugo polovico lestvice, popravil pa je osebni rekord za dobrih 300 točk. Skupno je zbral 2870 točk in se približal dru štveni znamki Ruzziera na 120 točk.
Njegovi posamezni rezultati so bili: 100 m: 12”7, daljina: 5,15 m, krogla: 8,62 m. višina: 150 cm, 110 m ovire: 20”, disk: 22,44 m, palica: 2,40 m in kopje: 33,54 m.
Dobri so predvsem dosežki na 100 m, v skoku v daljino in višino, nekoliko slabša od pričakovanja pa tek na 110 m čez ovire in skok s palico.
B. Križman
TENIS
BAD HOMBURG, 7. — Jugoslovanska ženska teniška reprezentanca je doživela dva poraza na 11. tekmovanju za pokal «Federa-tion», ki je ženska inačica Davisovega pokala. Kljub porazu pa je Jugoslavija zabeležila lep uspeh, to pa izključno po zasiugi odlične Mirjane Jauševec, ki je zopet ostala nepremagana.
Veliko presenečenje tega turnirja je pripravila Romunija, ki se je povsem nepričakovano uvrstila v finale. Sicer pa ni turnir pokazal nič novega, če seveda izvzamemo podvig mlade Mariborčanke, ki je marsikoga presenetil. Jugoslavija je v Bad Homburgu odigrala dve srečanji, z Dansko in z Avstrijo, ter obe zgubila z 2:1.
Na medšolskem nogometnem prvenstvu je združena ekipa slovenskih višjih srednjih šol odpravila enajsterico šole Duca d’Aosta z rezultatom 9:1.
Atalanta - Juventus Bologna - Lazio Inter - Palermo
Napoli - Cagliari Roma - Vicenza Ternana - Fiorentina Torino - Milan Verona - Sampdoria Arezzo - Brescia Como - Brindisi Reggina - Ascoli Triestina - Legnano Rimini - Spal
KVOTE:
13 — 795.500 lir 12 — 24.800 lir
b r-
:
x
1
X
X
2 X X X 1 X X 1
1	- 1.	Ardimentosa	X
	2.	Zandonai	1
2	— 1.	Califano	X
	2.	Ghislanda	X
3	— 1.	Fatidico	X
	2.	Palecal	X
4	— 1.	Elojse	1
	2.	Racconigi	X
5	— 1.	Buffalo	2
	2.	Mequo	2
6	— 1.	Erculeo	1
	2.	Stipendino	1
KVOTE:			
12	— 11.336.687 lir		
11	—	220.287 lir	
10	—	19.000 lir	
Merckx zopet vodi
-s	JL
»j; na skupni lestvici
Enajsto etapo je osvojil Francoz The ve not
Nagraditev najboljših udeležencev POP v števerjanu
iiiuMiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiimiiiiiiHiniiiimiiMHHinmtintmttiiitiiitiNiitvHfHMN
OLESARSTVO
NA DIRKI PO ŠPANUI
MANRESA, 7. — Francoz B. The-venet je zmagal v 11. etapi kolesarske dirke po Španiji, medtem ko se je na prvo mesto skupne lestvice uvrstil Belgijec Eddy Merckx. Lestvica današnje etape:
1.	Thevenet (Fr.), ki je prevozil 225 km dolgo progo v 6.40'45”
2.	Merckx (Bel.)	6.40’55”
3.	Tamames (Šp.)	6.41’Or’
4.	Ocana (Šp.)	6.41’05”
V njegovem času so prispeli še:
5.	Agostinho (Por.)
6.	Torres (Šp.)
7.	Pesarrodona (Šp.)
8.	Balague (Šp.)
Naslednja skupina je prispela po 6 minutah.
Skupna lestvica po enajstih e-tapah:
1. Eddy Merckx (Bel.)	-52.29'24’
2 Pesarrodona (Šp.)	52.2941
3.	Thevenet (Fra.)	52.31’ 8’
4.	Ocana (Šp.)	52.31'22
5 Torres (Šp.)	52.32’08
7. Tamames (Šp.)	52.32’42
8 Balague (Šp.) 52.34*31”.	9 Kars
tens (Niz.) 52.36*49” na (Šp.) 52.37T0”.
in 10. Perure
ŽENEVA, 7. — Jutri se bo pričela v Ženevi 27. kolesarska dirka po Romandiji, katere se bodo udeležili vsi najboljši kolesarji, ki ne tekmujejo v Španiji. Glavni favorit je Italijan Gimondi, ki se i bo moral za prvo mesto boriti s I Francozom Guimardom in Belgij-
cem Van Impejem.
Dirka je razdaljena na pet e-tap, dolžina proge pa bo merila 889 kilometrov. Jutri bo na sporedu predetapa na kronometer po Ženevi.
ŠPORT NA TV
RIM, 7. — Italijanska televizija bo v sredo oddajala prvo finalno srečanje med Liverpoolom in Bo-russio Moenchengladbach za pokal UEFA. Prenos bo ob 22. uri na prvem kanalu med oddajo (Športna sreda*. Povratna tekma mMi obema ekipama bo 23. maja.
Srečanje ZSŠDI — SPZ
Sinoči se je v Trstu sestal o4£ odbor ZSŠDI s predstavniki SPZ. Zastopniki obeh organizacij so izmenjali med seboj svoje pogleda na možnost koordinacije prosvetnega in telesnokultumega udejstvovanja naše mladine ter so * tem v zvezj obravnavali tudi nekaj predlogov.
MLADINSKI NOGOMET
mladinci
Primorje — Campanelle NARAŠČAJNIKI Gaja — Inter SS Breg — Edera
ZAČETNIKI Triestina — Breg
•:«
2:2
*ancfer Partizanski Pefer zdravnik 38
?^ga, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika
Vei?° r^Padajočih truplih je postajal vedno bolj ne-S6Sa pr r< Sa skoraj nisem več zaznaval. Strašni prizor me haoMai
je v, 0*1- Zao-i A 1)0 ostankih stvari, ki so bile razmetane vse-tob?3vkar nv1 Sem &e cel škaf’ ves bel 111 nov’ kot da Sa ^ p0j °kdo prinesel od izdelovalca. Bil je zvrhan razne S6to raku nisem mogel razločiti, kaj je v njem. Se-
gel
tijetTvanr^u nisem mogel razločiti, kaj je v njem. Se-hij Ceto, (iaJ’ . ni so ostanki kosov mesa, ki smo ga pustili ra H] > ^ g,Sl ga skuhajo ob prvi priložnosti. Brž sem poteg-■ Spbe. p?a; Bila je živa od črvov. S studom sem jih otre-čevij, al.?° se mi oči ustavile na nečem, kar je bilo Milnice r S0 ženski čevlji: verjetno so bili od bolni-iit -.:.°.g ve, kje je, sem pomislil. V jami je nisem cez 27 let sem izvedel kaj se je zgodilo z njo, je dogajalo v jami.
, Praver-i/1’ n,uPrej in med raznimi ostanki odkril steklenico
&Qr;0hSebe. per| a; Blla je živa od črvov. S studom sem jih otre-Hi-k btl° čevii, ? 50 se mi oči ustavile na nečem, kar je bilo •- e Mi; tod
v?	ocm 14iVCVlt?l
°>ja rskai s?nse je dogajalo v jami.
Pravega ' ^“Prej in med raznimi ostanki odkril steklenico s®tti f R-onve edllnega »ij a in pet kilogramov paradnažnikove blau Pal, da n-a ? bila vsa razsekana z bajonetom. Vendar 'h j) lal- Tojja 1 zastruPl.iena. Tipaje sem v temi iskal sanitetni ^ v v tako na'1?6831 nisem našel. Tone je brskal poleg mene t‘?6kaj sol? nekad ^ npnrabnih predmetov, ostankov hra-
** toliiko prevzel, da nisva ves čas nič govorila.
Verjetno je tudi on stiskal nos in usta in dihal le zadržano, da bi se tako čim uspešneje ubranil nevzdržnega zraka, ki je napolnjeval to grobnico.
Vse, kar sva našla, sva zložila pod lestev, kamor je skozi vbod v jamo padal snop svetlobe. Ko bova pregledala ves prostor, bova vse to odnesla iz jame.
Čudil sem se sam sebi. Prav nič se mi niso upirali predmeti, ki sem jih našel med mrliči. Tudi hrana, kar sva je našla, sol in olje, se mi je zdela še povsem uporabna.
Vzpel sem se po lestvi in odnesel nekaj predmetov iz ja me. Marko, ki je bil ves čas na straži pred jamo, me je s prstom na ustih opozoril, naj bom tiho. Napeto je gledal v smer proti bolnici in s stegnjeno roko kazal nekam proti vrhu strmine. Močna dnevna svetloba me je nekoliko zaslepila, da nisem mogel takoj videti in razumeti, kaj hoče. še vedno sem bil pod vtisom doživetij v jami. Tedaj sem tudi jaz slišal, da je počila vejica nekje gori za robom. Takoj nato se je isti šum še večkrat ponovil. Šum je prihajal vedno iz iste smeri in z enako močjo.
Stal sem zraven odprtine v jamo. Brž položim steklenico z oljem in razsekano paradižnikovo kanservo na mah ob bližnje drevo in se sklonim nad jamo. «Tone, hitro iz jame!» sem zaklical z dosti glasnim šepetom. Z Markom sva pustila vse, kakor sem položil na tla, in se takoj odpravila postrani čez reber, da bi se umaknila globlje v gozd. Med tem je tudi že Tone prišel iz jame. Nisva še naredila deset korakov, že je z roba nekdo zakričal: «Vedi due banditi!» Ločilo nas je vsega kakih 20 metrov. V istem trenutku je zagrmela bomba nekje v bližini in je zadrdral dolg rafal čez najini glavi. Najbrž sva s svojim begom odvrnila pozornost vojakov od Toneta, ki je pravkar prišel iz jame. Izkoristil je trenutni položaj in se pognal za nama. Bežali smo, kar so nas nesle noge globlje v gozd. Skakati smo morali prek velikih skal ali se jim izogibati. To nas je rešilo. Močno razgiban teren nam je kril umik.
V želji, da nas ujamejo, so jo Italijani ubrali za nami. Besno streljanje se je slišalo sedaj s te sedaj z druge strani. Vendar so zasledovalci uvideli, da je njihov namen neuresničljiv, pa so prenehali z zasledovanjem. V gozdu smo se mi bolie znašli.
Cel dan smo tiho ležali na nekem grebenu v gostem grmovju. Prešteval sem ampule, ki so mi ostale. Vse drugo je vzel vrag. Kos slanine in riž, ki smo ga pustili v kuhinji pri bolnici, mi je razvnemal fantazijo. Saj nismo imeb niti nepogrešljivih čutar z vodo s seboj.
Spet smo si krajšali čas in tešili lakoto kot vedno v takih primerih, nabirali smo jagode in maline, ki so nam bile dosegljive v najbližji okolici. Premikati se po gozdu nismo smeli. Prav nič nismo vedeli, kaj bodo še ukrenili naši zasledovalci, da nas najdejo. Zato smo oprezovali in ob silni napetosti, ki je le polagoma popuščala, končno le pričakali sončni zaton, odrešilni bližajoči se mrak. To je bil obenem tudi znak, da bo treba kreniti na pot. Spričo neprestanih nevarnosti, da nas še kaj doleti, so se grozljivi občutki, ki sem jih preživljal v jami, hitro izgubili. Vsa naša pozornost je bila posvečena le še temu, kako se bomo prebili nazaj proti Loški dolini in v taborišče.
_ Ko se je zvečerilo, smo se previdno odpravili na pot proti Loškemu potoku. Nismo natanko vedeli, kje smo. Ugibali smo, v kateri smeri je bolnica, da se pretolčemo vsaj do njene bližine, kjer nam je bil teren vsem dovolj znan. Od tam naprej ne bo več težko poiskati najvarnejše poti. Tone, ki je odložil Y kuhinji svoje čevlje, je hotel na vsak način videti, kaj se je tam dogajalo, ko so prišli Italijani. Bil je bos in se je sam splazil proti bolnici. Sovražnikov tam ni bilo več.
Tone ni našel v bolnici ničesar več. Ostal je brez čevljev. Ker bi bos težko hodil, se je odločil, da si spotoma poišče kako obuvalo.
Mrak se je že močno zgostil, ko smo se odpravili nazaj, cd koder smo prišli. Spet nas je bičala trava Mokri in prezebli
smo se po nekajurni hoji srečno prebili čez Loški potok v gozd pod Petelinjakom. Spotoma je Tone v hiši svojih znancev dobil par škornjev. Nabrali smo tudi nekaj storžev sočne, mlečne koruze. Kot jazbeci smo hiteli hrustati mehko zrnje in si te-šili neutolažljivo lakoto. Na njivi za Matevljekom pa smo z golimi rokami rih po mrzli zemlji za krompirjem. Marko si je do vrha napolnil nahrbtnik, da si spečemo krompir, kakor hitro se bomo dokopali do dovolj skritega prostora. Že v prvi dolini, ki se nam je zdela dovolj vama, smo zakurili velik ogenj. Vanj smo metali krompir in ga jedil, brž ko je bil le malo mehak in ožgan. Gotovo smo ga pekli več ur, saj se je že danilo, ko smo ga še metali v žerjavico. Kar pozabili smo na previdnost. Soj svetlobe, ki ga je širil ogenj, se je gotovo videl prav v Loški potok. Zanašali smo se na noč. T^žnii smo ob ognju in mislili le, kako si bomo potešili lakoto. Želodec je zahtevaj svoje. Z vsakim krompirjem, ki smo ga pojedli, se je apetit povečal, občutka sitosti pa ni bilo.
Nevarnosti^ smo se zavedeli šele, ko se je začelo daniti. Pospravili smo še preostale krompirje v nahrbtnik, pogasili o-genj in se odpravili proti vrhu hriba in globlje v gozd, kjer smo utrujeni polegli k počitku.
Naša pot v bolnico je bila zaman, o tem ni bilo dvoma. Ničesar nisum od tam prinesli, razen nekaj ampul zdravil. Izgubili smo še svoje bomo imetje, ki smo ga prinesli 6 seboj.
Videli smo devet mrličev. Kje so drugi, kje je Mimica? Ko sem bil v jami, sem jih večkrat preštel, vendar jih več kot sedem nisem naštel.^ Kasneje je pravil Tone, da je videl še dva ubita ranjenca. Ležala sta v predelu, kjer se jama oži in spušča Tako sva vsega skupaj našla enajst ubitih ranjencev Niti za trenutek pa nisem pomislil, da je kdo ostal živ. Jasno Js da iz tega, kar smo takrat v naglici videli v jami, ni bilo mo-goče sklepati, kaj se je tam dogajalo. Vzrokov za tragedijo bilo mogoče odkriti. Tako so ostali še dolgo nepojasnjeni.
^	»	'	"•	.....; HI


Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Nero*~ banki v Ljubljani 501
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradršče 10/11 nad. telefon
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, ^naniaSj»
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mal'
80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar0	jpj,
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Prl
Glavni urednik Stanislav Renko	- j
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska . ^
Proslava osvoboditve v Zgoniku
n
Severjev spomin
«Tolminci» v Kulturnem domu
Avstrija - Nemčija
Predsednik avstrijske republike Franz Jonas je včeraj prispel na uradni obisk v Zvezno republiko Nemčijo. V Bonnu ga je na letališču pričakal zahodnonemški predsednik Gustav Heine-mann. Jonas se bo mudil v Nemčiji 5 dni. Na sliki oba predsednika pregledujeta častno četo
Italijanska pošta v vrečah
180 tisoč italijanskih poštnih uslužbencev je včeraj ponovno začelo delati po dolgi stavki, ki je povsem paralizirala dostavljanje pošte. Po poštnih uradih in na železniških postajah se je nabralo na kupe pošte, kot kaže gornja slika, ki je bila posneta na rimski postaji Termini. Za razpošiljanje zaostale pošte bo treba počakati več dni
V foyerju Kulturnega doma je odprta razstava, posvečena spominu velikega slovenskega gledališkega umetnika Staneta Severja. Pripravil jo je Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane in obsega nekaj desetin eksponatov, v glavnem fotografij velikega formata Staneta Severja v raznih vlogah. 2e v prvih dneh si jo je ogledalo veliko število ljubiteljev slovenske gledališke umetnosti
«Tolminci» — gledališka freska po znanem istoimenskem romanu Ivana Preglja v tV’alTye|c zaciji Mitje Mejaka in odrski priredbi Filiberta Benedetiča, predstavljajo pomemben PrlsP 260 Stalnega slovenskega gledališča k umetniški obdelavi velikega tolminskega punta Pre . f:e. leti. Drama tlačenega slovenskega tolminskega človeka pod peto graščakov in davčnih lZ^anj valcev zaživi pred nami na odru v vsej svoji resničnosti in liki so izrisani in interpre s prepričljivo močjo. Delo je režiral Jože Babič, izvirno glasbo je napisal Marjan Gabrij kostume je zasnovala Anja Dolenčeva, sceno pa je pripravil Klavdij Palčič
Zgoniška občina je priredila v nedeljo sedaj že tradicionalno svečanost v počastitev dneva osvoboditve izpod nacifaši-stičnega jarma. Svečanost je bila pred spomenikom padlim, ki se dviga pred županstvom. Tudi ta spomenik, kot mnogo drugih, so fašisti o-skrunili, a doslej za svoje dejanje še niso bili kaznovani. Na svečanosti sta spregovorila zgoniški župan Josip Guštin in slovenski poslanec v rimskem parlamentu Albin Škerk. Oba sta poudarila važnost stalne protifašistične budnosti in boja za naše narodnostne pravice. Vence so k spomeniku položili predstavniki borčevskih organizacij, domačih prosvetnih in športnih društev ter sekcije KPI. Nastopil je tudi mladinski pevski zbor prosvetnega društva «Rdeča zvezde* iz Saleža pod vodstvom Janka Obada. Poročilo o svečanosti berite na tržaški strani.
Razigrano tradicionalno majsko slavje v Dolini
Dolinska mladina je tudi letos priredila tradicionalno «ma-jenco», ki je v Dolino privabila v lepem nedeljskem popoldnevu velikansko množico ljudi tudi iz drugih vasi in iz mesta. Prireditev, ki se je začela že v soboto, se je v nedeljo nadaljevala s kulturno prireditvijo, na kateri so sodelovali pevski zbor primorskih akademikov iz Ljubljane »Vinko Vodopivec* (zgoraj), Šaleška folklorna skupina iz Velenja (desno) in godba na pihala z Brega. Njihov program je obsegal partizanske, puntarske in narodne pesmi, plese iz raznih predelov Slovenije in drugih jugoslovanskih pokrajin ter koračnice in druge skladbe. Delovale so številne stojnice s priznanim domačim belim in črnim vinom, pršutom, kranjskimi klobasami in pečenimi piščanci, manjkalo pa ni niti prodajalcev igrač in drugih drobnarij. (Poročilo na kroniki).
wbčinsken1 ZGORAJ: V novem	, e-
muzeju predstavlja * .	<(f0r-
nega glavnih ekspona 0|jke> kla» je stiskalnica	le.
katerih so v iaJ "?*£ občini, tih pridelali v dol.ns^ „a; precej, danes pa Je ) ^an! sadov in dreves ved"°ih raZ' predvsem zaradi ogrc 1 en1|je-
lastitev	obdelovalne	j.
«Torkla>. je zato umira oc d#. ča pretekle proizvajalne
javnosti v občini.	p o-
SPODAJ:	Postavljanje dQ|1iačo
diranje mlaja je za opravil° mladino	najvažnejše	DrUgi
vsakoletne «majence». pa ie bistveni	del «majen	#paf'
sprevod	»parterjev«	deree»
terc«. »Parterji«jn ‘T j vas korakajo od «šije» . tra" na «Gorico» in PreP Gor10'1' dicionalno pesem * a «E' na Plaču«, pod mlaj^P, Ta no drevce mi je . p0 lep del slavnosti je P	videt‘
in vesel, saj je e nada'
mladino, kako z ^ v r0d-
ljuje star običaj 'z
Godba na pihala z Brega, ki jo že nekaj let neumorno vodi dirigent Strajn, ima v teh dneh med «majenco» obilo priložnosti, da se razigra in pokaže, kaj zna. Razen te, delujejo na Tržaškem še godba «Parma» iz Trebč, godba s Proseka - Kontovela, godba iz Nabrežine in mladinska godba iz Križa, resni poskusi za obnovitev godb pa so bili tudi v Ricmanjih in v Velikem Repnu. To dokazuje, da tudi ta zvrs*v Pr°svetne dejavnosti pri nas ne bo izumrla, čeprav ni več v takem razcvetu, kot je bila nekoč. Vendar bo treba zavzeteje misliti tudi na pomla-janje naših godbenih ansamblov, ki *® sedaj z izjemo mladinskega v Križu, precej stari. Le s šolanjem novih godbenikov bo mogoče izboljšati tudi kva«M» prav tako, kat vetja to za naše
pevske zbora
MORSKI DNEVN
Stran S
V SLIKAH
8. maja 1973