Poštnina plačana V gotovinL
Leto XIX« št. 218
Ljubljana, torek 20. septembra 1938
Cena 2 Din
Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180. VVien št. 105.241.
Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št- 7. telefon št. 2455. Celje, Strossmajrerjeva ulica ttsv. 1, telefon it. 65.
Rokopisi ae ne vračajo
20. september 1908
V zgodovini naše narodne borbe z avstrijsko vlado kot vneto zaščitnico po-nemčencev naših dežela je malo tako znamenitih dni, kakor je bila ona septembrska nedelja pred tridesetimi leti. Tedaj se je namreč prvič odločno oči-tovala zavest naše narodne skupnosti v mogočni reakciji na ptujske izgrede^ o priliki skupščine CM družbe. Grda žalitev naše narodne časti je tembolj pekla vse svobodoumne in nacionalno prebujene Slovence, ker je kruti udarec prišel od janičarjev naše krvi. Srd naroda se je v nezmotnem instinktu in jasnem spoznanju obrnil proti režimu, ki je z vsemi sredstvi in silami vzdrževal sramotno janičarstvo ter v škodo slovenskemu življu skrbno pospeševal ta najnevarnejši proces potujčevanja.
Naše mesto si je one nedelje in ona dva nemirna dneva pred nedeljo izvo-jevalo naslov srca in središča Slovencev. Dvajseti september je postal mejnik v odnošajih našega življa do avstrijske vlade. Dotlej so naši ljudje vsako zatiranje smatrali kot neizogibno nesrečo, ki se ne da na noben način odvrniti, pri vsakem novem posegu na slovenstvo je ta ali oni list priobči] par jadikujočih vrstic, najširši krogi pa so ostali topi in gluhi, osobito ker je bil velik del našega ljudstva vzgajan v narodni mlačnosti in v pokorni poslušnosti do Avstrije. Geslo narodnega ra-dikalizma in, tvornega odpora, ki ga je k nam zanesla akademska omladina iz Prage, pa je že v kratkih letih pognalo tako globoke korenine, da je zlasti med mlajšim rodom zavel nov veter, pospešujoč odpornega duha in pripravljajoč naše ljudstvo na usodne dogodke, ki so se bližali z orjaškimi koraki.
Ob tridesetletnici septembrskega poboja ie treba ponovno poudariti, da so bili nosilci protiavstrijskega vsmerjenja naši tedanji mladi intelektualci, dijaki in akademiki, zelo močno pa je bilo pri dejanskem odporu udeleženo naše delavstvo in obrtni naraščaj. Avstrijski režim — sodobni mladini se zdi naravnost neverjetno, da je v čisto slovenski deželi vladala peščica Nemcev, — je skušal v kali zatreti slovensko reakcijo na ptujsko krivico. Zbral je v Ljubljani kolikor mogoče orožništva. ko pa to ni zadostovalo, je poslal na ulico pehoto in konjenico redne vojske. Vojaki nemškega polka so z naslado dvignili orožje proti goloroki slovenski množici ter s prelivanjem krvi zaključili septembrski nemir.
Tisti trije dnevi pred 30 leti so pokazali silen napredek slovenske odpornosti. Množice se niso ustrašile vojske, ki je bila poslana proti njim. svetlikajoči bajoneti in zvenket puškinih za-klopcev ni med razjarjenimi demonstranti več izzival panike in poplaha. Tudi po usodnih strelih množice niso izgubile poguma in bojevitosti, saj so se demonstracije še nadaljevale, dokler ni bilo vojaštvo končno odpoklicano z ulic nazaj v vojašnice. Ogorčenje pa se je iz Ljubljane širilo na deželo in za nekaj časa je v onih razdrapanih časih zavladala narodna sloga, ki je zajela vse Slovence, ne glede na politično opredelitev.
V dnevih med pogrebom septembrskih žrtev so vzvalovane in razburkane množice demonstrantov razbile krivo sliko dvojezičnosti slovenske prestolnice. Narodna sloga je kazala lepe plodove, na žalost pa je trajala komaj pičlih par tednov. Kolikor bolj se je odmi-kal 20. september in so se ljudske plasti pomirile, toliko bolj je ginila narodna solidarnost. Ne no krivdi nacionalnega tabora. Po razbitju enotne, narodne fronte pa so se začela sodna preganjanja in slovenski živelj ni dobil zadoščenja za prelito kri. Prej ko slej je ostal braniteliem slovenstva edini delež: ječa in preganjanje.
Prelita kri, zapori in preganjanja pa niso ostali brez posledic. Nacionalna mladina se je za vedno obrnila od Avstrije in vsmerila pričakujoče poglede na slovanski jug. Iz njenih vrst je pognalo ono pokolenje, ki je v prvih dneh svetovne vojne romalo v ječe, po prest anem zaporu pa bilo poslano na fronto branit razpadajočo moč zatiralcev. Prenekateri se ni ustavil tu. šel je dalje, na Dobrudži in na Kajmakčalanu je vračal sovražniku nemilo za nedrago.
Slavna omladina zadnjih predvojnih let, ki je dvignila duh upora, ki je z golimi rokami napadala tuje vojaštvo, šla skozi muke in ječe ter na bojnem polju s krvjo in in junaštvom potrdila veličino svoje ideje, bi morala biti svetal vzgled vsem kasnejšim rodovom.
Nov Incident v Mandžuriji
Harbin, 19. septembra. AA. (Havas). Agencija Domej poroča, da je eskadron sovjetske konjenice prekoračil v nedeljo zvečer mejo pri Mandžaliju in prodrl več sto metrov na mandžursko ozemlje. Sovjetski konjeniki so začeli streljati na man-džurske obmejne straže, ki so odgovorile prav tako s streljanjem in pognale sovjetske konjenike v beg. Eden sovjetskih konjenikov je padel s konja. Na mandžur-ski strani ni bilo izgub.
Francija in Hnglifa zahtevata od CSR
odstop obmejnega ozemlja Nemčiji
Daljnosežni sklepi londonske konference vodilnih francoskih in angleških državnikov Za nove češkoslovaške meje naj bi jamčili vsi sosedi ter —1
London, 19. sept. r. Na povabilo angleške vlade sta včeraj prispela v London francoski ministrski predsednik Daladier in francoski zunanji minister Bonnet, da se z angleškimi državniki posvetujeta o položaju, ki je nastal po berchtesgadenskem sestanku in po Hitlerjevih pogojih ter da skupno poiščejo sredstva in pota za mirno rešitev češkoslovaškega problema.
Posvetovanja so se pričela včeraj dopoldne ob 10. in so s kratkim odmorom za kosilo in večerjo trajala ves dan do preko polnoči. Šele ob 1. zjutraj sta Daladier in Bonnet zapustila Downing Street in se vrnila na francosko poslaništvo, kjer sta prenočila, davi pa sta se z letalom vrnila v Pariz.
O razgovorih francoskih in angleških državnikov je bil že pozno ponoči izdan naslednji kratki komunike:
»Po vsestranskem razmotrivanju mednarodnega položaja so predstavniki An-
glije in Francije dosegli popoln sporazum glede politike, ki jo je treba izvajati, da se doseže miroljubna rešitev češkoslovaškega vprašanja. Obe vladi upata, da je mogoč splošen sporazum v interesu evropskega miru.«
Kakor se doznava iz poučenih krogov, so na sinočnji konferenci formulirali konkretne predloge, ki bodo v obliki not sporočeni kancelarju Hitlerju in češkoslovaški vladi.
»United Press« poroča, da predstavljajo predlogi, ki so bili sestavljeni na sestanku francoskih in angleških državnikov, uspeh kancelarja Hitlerja. Predlogi slone na naslednjih treh točkah:
1.	Odcepitev tistih krajev v sudet-skem področju, v katerih ima nemško prebivalstvo veliko večino.
2.	Avtonomija v pokrajinah z narodno mešanim prebivalstvom.
3.	Mednarodno poroštvo za nove češkoslovaške meje.
ako so tekli razgovori
Informacije francoske polslužbene agencije Havas
Posebni Havasov dopisnik doznava o včerajšnjih posvetovanjih naslednje podrobnosti:
Francoski in angleški ministri so se včeraj dopoldne in popoldne posvetovali nad sedem ur in pri tem še niso izčrpali vsega, kar je bilo na dnevnem redu Zato so se po večerji pogovori nadaljevali Chamberlain je podrobno obvestil francoske zastopnike o Hitlerjevih namenih in obe vladi sta lahko ugotovili da imata isto stališče o zahtevah sudetskih Nemcev Kakor se zdi, so angleški državniki sedaj prepričani, da bi bilo nevarno, če bi sudetski Nemci proti svoji volji ostali v češkoslovaški državi. V Londonu mislijo torej na to, da naj se k Nemčiji priključijo obmejne sudetske pokrajine, kjer je nemško prebivalstvo v večini. Angleški odgovorni državniki so se postavili na stališče, da naj se popravijo češkoslovaške meje in da se naj del prebivalstva dodeli nemški državi in sicer bi se naj to zgodilo potom direktnih pogajanj med obema vladama. Ta pogajanja pa bi se naj vodila pod kontrolo mednarodne komisije. Pač pa se naj izključi plebiscit, ker bi prepočasi deloval in bi bil tudi preveč zapleten. Plebiscit bi lahko tudi povečal zahteve drugih manjšin, posebno poljskih in madžarskih.
Francoski državniki se s tako rešitvijo, ki bi pomenila razkosanje Češkoslovaške, niso strinjali Daladier in Bonnet sta z vso odločnostjo poudarjala, kako krivično bi bilo zahtevati tako žrtev od Češkoslovaške, ki ji ne bi nikdo ničesar dal za njene izgube, pač pa ji odvzel njene naravne meje na obmejnih gorah.
To iskreno prepričevanje je vplivalo na angleške državnike. Chamberlain je zaradi tega predlaga, da bi bilo treba novi Češkoslovaški dati mednarodna jamstva in to potem novega teritorialnega pravilnika. Naglašal je, da bi Anglija prevzela tako jamstvo vkljub tradicionalni
opoziciji angleških uradnih krogov, ki so i
proti temu, da bi Anglija sprejemala kaka jamstva na evropskem kontinentu. Na ta način naj bi bila neodvisnost Češkoslovaške v bodoče zajamčena s pogodbo, ki bi bila slična locarnski pogodbi in ki bi jo podpisale sosedne države CSR, to so Nemčija, Poljska, Madžarska, Rumunija in pa še Velika Britanija, Francija in Italija. Češkoslovaška pa bi se morala odpovedati svojim pogodbam s Francijo in Sovjetsko Rusijo.
Praško vlado bodo uradno obvestili iz Pariza in Londona o stališču angleške in francoske vlade ter jt bodo naročili, da naj brez oklevanja odgovori na ta predlog.
Chamberlain še zmeraj vztraja pri tem, da se bo v torek ali pa najpozneje v sredo sestal s Hitlerjem v Godesbergu. Se danes bo seja angleške vlade, na kateri bo Chamberlain sporočil francosko-angleške sklepe ter zahteval soglasen sklep svojih ministrskih tovarišev.
Pred ponočnim nadaljevanjem razgovorov sta imela Daladier in Bonnet posebno konferenco s svojimi sodelavci v francoskem poslaništvu. Istočasno so člani ožjega angleškega kabineta konferirali v Downing Streetu, pričakujoč francoske državnike. Po včerajšnji sedemurni konferenci in razpravah ter posebnih konferencah kakor tudi po snočnji seji se je v političnih krogih zatrjevalo, da so se pojavile velike težave Od Daladierovega spremstva je dobil zastopnik United Pres-sa pozno zvečer zagotovilo, da je po dolgotrajnih razpravah uspelo, da sta se angleško in francosko stališče precej zbližali. Kakor se doznava. je delalo vprašanje plebiscita na konferenci največje težave Daladier in Bonnet sta se sklicevala na stališče češkoslovaške vlade in sta se trudila, kakor zatrjujejo, da bi našla drugo rešitev Vse kaže. da gre angleško stališče dalje, kakor mislijo predstavniki francoske vlade, da bi bilo sprejemljivo zo Prago in za francosko javnost.
oglasje v angleški vladi
Chamberlain se bo sestal s Hitlerjem šele, ko prispe odgovor češkoslovaške vlade
London, 19. sept. h. Angleška vlada je imela danes izredno sejo ministrskega sveta, kije trajala dve uri. Seje so se udeležili vsi ministri razen odsotnega ministra za kolonije lorda Stanleya, ki se mudi v Kanadi. Na seji so razpravljali o včerajšnjem razgovoru angleških in francoskih državnikov ter o predlogih, ki so bili na tem sestanku sprejeti glede rešitve češkoslovaške krize. Ministrski svet je odobril pobude, ki jih je dal ta sestanek, in pooblastil ministrskega predsednika, da vodi nadaljnja pogajanja.
Čeravno se more reči. da se vsi člani vlade strinjajo s takim načinom reševanja češkoslovaškega problema, so se vendar vsi izjavili za to, da se an-glešk0"francoski načrt predloži najprej češkoslovaški vladi in se šele po njenem odgovoru ministrski predsednik Chamberlain ponovno sestane s Hitlerjem.
V angleški javnosti so vesti o včerajšnjih sklepih, odnosno predlogih konference francoskih in angleških državnikov izzvale neugoden vtis. V angleških ministrstvih je vladala danes ves dan velika živahnost. Ministrski predsednik Chamberlain je ponovno zelo dolgo konferiral s francoskim poslanikom Corbinom, nato pa je sprejel voditelje posameznih strank ter jih in-
formiral o položaju. Posebno dolge razgovore je imel z voditelji opozicije majorjem Attleejem, Arcibaldom, Sin-clairom in Winstonom Churchillom, ki so nato obiskali še zunanjega ministra Ha!ifaxa.
Zvečer se je v londonskih političnih krogih razširila vest da bosta francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet jutri z letalom odpotovala v Prago, da stopita v osebne stike s češkoslovaškimi državniki. V uradnih krogih te vesti ne potrjujejo, izzvala pa je v javnosti zelo povoljen vtis.
Beseda Chamberlainu
London. 19. sept. AA. (Havas). Ko so snoči angleški in francoski ministri zapuščali predsedstvo vlade. je začelo deževati. Daladier se je vrnil v francosko veleposlaništvo k;er je izjavil:
»Obžalujem, da vam lahko povem le malo stvaTi. Ne moreni Vam pa reci, kaj se je ZGodilo. ker sem dal besedo Chamberlainu.«
Odhod francoskih državnikov iz Londona
London, 19. sept. e. Daladier in Bonnet sta davi ob 8. z letalom odletela v Pariz Na vprašanje, ali bo odpotoval v Godes-berg na sestanek s Hitlerjem, je Daladier kratko odgovoril: Ne! Doznavajo, da sta bila na snočnji konferenci izdelana dva
dokumenta, od katerib bo eden izročen kancelarju Hitlerju po Chamberlainu v Godesbergu, drugi pa predstavlja noto, ki bo poslana češkoslovaški vladi in v kateri zahtevajo, da sprejme postavljene pogoje za rešitev krize.
Pariz, 19. sept. AA. (Havas). Daladier in Bonnet sta prispela na letališče v Bour-eetu ob 9.40.
Obveščevanje kralja
London, 19. septembra. AA. Havas: Ves dan so včeraj odhajali v NVindsor motoci-kli, ki so odnašali kraliu razna obvestila v zvezi z mednarodnim položajem. Kralj se danes vrne v London.
Hitri povratek poslanika Pertha v Rim
London, 19 sept. w. Uradno potrjujejo, da se bo angleški poslanik v Rimu Perth nemudoma vrnil na svoje mesto. Lord Perth se je mudil na dopustu na Škotskem, od koder je bil v petek odpoklican in se je moral takoj vrniti v London. V soboto in danes je imel dolge konference z zunanjim ministrom lordom Halifaxom, ki mu je dal
nova navodila. Jutri zjutraj odpotuje z letalom v Rim.
Chamberlainov posvet s Halifaxom
London, 19. sept. h. Ministrski predsednik Chamberlain je imel po današnji seji ministrskega sveta dolg razgovor z notranjim ministrom lordom Halifaxom. Uradno poročajo, da je minister za letalstvo Kingsley Wood zaradi kritičnega položaja odgodil svoje potovanje na Škotsko.
Poskus splošnega evropskega sporazuma
London, 19. sept. AA. (DNB). »Press Association« poudarja, da sta se francoska in angleška vlada popolnoma sporazumeli in da je to dejstvo gotovo najvažnejše pri urejanju sodobnih vprašanj. Po poročilih ki so krožila ponoči, se vidi, da so francoski in angleški ministri zajeli ves problem mnogo širše kot pa je samo češkoslovaški problem, kar se najbolje vidi iz zadnjega stavka uradne izjave. Ta splošna vprašanja bi se naj urejevala na širši mednarodni konferenci, na katero bi bile povabljene tudi Nemčija, Italija in Sovjetska Rusija.
Stališče Francije
Vlada je v načelu odobrila londonske predloge
Pariz, 19. sept. h. Francoski ministrski svet je imel danes pod predsedstvom predsednika republike Lebruna kratko sejo. Na seji sta ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet podala poročilo o razgovorih z angleškimi državniki. Po seji je notranji minister Sarraut prečital novinarjem kratek komunike, ki ugotavlja, da je ministrski predsednik Daladier podal poročilo o razgovorih v Londonu in o pogojih, pod katerimi je prišlo do sporazuma z angleško vlado. Ministrski svet je odobril stališče ministrskega predsednika in predlagani način za rešitev češkoslovaške krize. Ministrski svet pa ni sprejel nobenih konkretnih sklepov, marveč je samo naročil francoskemu poslaniku v Pragi, da obvesti češkoslovaško vlado o londonskih razgovorih.
Po končani seji je zunanji minister Bonnet sprejel češkoslovaškega poslanika Osuskega. s katerim je imel pol ure trajajoč razgovor.
Dnevi pogajanj
Pariz, 19. sept. A A. Havas poroča: Poudariti velja, da je ministrski svet soglasno odobril stališče, ki so ga včeraj zavzeli v Londonu francoski ministri. Ker so zdaj v teku razgovori z Londonom, Prago in z drugimi evropskimi prestolnicami, ministri niso določili dneva prihodnje seje.
Sestanek štirih velesil
London, 19. sept. o. Danes dopoldne se je na Dovvning Streetu sestala angleška vlada. Proučila je rezultate včerajšnjih razgovorov angleških in francoskih držav-
nikov. Tukajšnji krogi opozarjajo z vedno večjo vnemo na možnost konference štirih velesil, za katero so se angleški državniki vprav na včerajšnjem sestanku z Daladier om in Bonnet om še posebej zavzeli.
Berlinske informacije
Berlin. 19. sept. w. Listi poročajo iz Londona: O rezultatu današnje dopoldanske seje angleške vlade ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Kljub temu zatrjujejo v političnih krogih, da je bil na seji vlade dosežen popoln sporazum glede angleško-francoskih predlogov za rešitev češkoslovaške krize. To potrjujeta tudi razmeroma kratkotrajna seja vlade in oejstvo. da ni bila sklicana prihodnja seja. Lord Runciman je zapustil urad ministrskega predsednika ob 15. ter se je v spremstvu Asihtona Gwatkina podal v zunanje ministrstvo. M inistrsiki predsednik Chamberlain je pozneje sprejel Horaca \Vilsona. ki ga je bil spremljal na sestanek v Berchtesgaden. Zunanjega ministra lorda Halifaxa sta popoldne obiskala italijanski poslanik Grandi in ameriški poslanik Kenedy. Z ameriškim poslanikom je imel lord Halifax nad ©no uro trajajoč razgovor.
Sestanek angleških in francoskih socialistov
London. 19. sept. AA. (Reuter). Ko so na današnji seji proučili položaj, je nacionalni delavski svet sklenil, da povabi zastopnike francoske socialistične stranke in zastopnike Trade Unjona, cLa pridejo, cim iiim bo to moeoče, v London, na posvetovanja. Zdi se verjetno, da bo do teh posvetov prišlo morda že jutri.
Angleški in francoski tisk o londonskem sklepu
Listi polagajo največjo važnost na ohranitev solidarnosti med Anglijo in Francijo — Pritisk na ČSR
Pariz, 19. sept. AA. (Havas) Listi komentirajo češkoslovaški problem in pišejo o tem, kaj ljudje sodijo o londonskih sklepih. »Excelsior« pravi: »Danes gre za to, da se zedinita angleška in francoska politika. Fanatiki in ideološki borci, ki skušajo ti dve politiki odtrgati drugo od druge ali ju celo nahujskati drugo na drugo, služijo vede ali nevede Hitlerjevim nameram.«
»Action Francaise«: »Nemogoče je zdaj, po 20 letih zablod in napak, misliti na to, da bi se svet vnovič pahnil v požar. Vsaka politika, ki bi utegnila roditi takšen rezultat, bi bila torej breumna. Dr. Beneš mora misliti na to. Chamberlain je to razumel in je to povedal Daladierju in Bonnetu. Ostalo je le še to, da se pridobi dr. Beneš. Ta naloga ne bo lahka. Tudi prijetna ne, nedvomno. Toda naše zablode in naša dejanja nas spremljajo.«
»Journal« prinaša dopis Saint-Bricea iz Londona: »Položaj Francije je jasen. Predvsem je treba preprečiti silo. Zanemariti ne smemo nobene možnosti za mirno ureditev, in tudi ne možnosti, katere izvedba je tako težavna, kakor je konzultiranje naroda m njegove volje. Toda tisti, ki trde, da so že vnaprej tolmač narodove volje, morajo razumeti, da se narodna volja mora izraziti svobodno in mirno.«
»Petit Journal«: Anglija je pripravljena iti za Francijo, če bo ta zavzela trdno stališče. Naši prijatelji onkraj Rokavske-ga preliva znajo držati besedo in svoje obveznosti.
Bivši ministrski predsednik Leon Blum piše v »Populairu«: Nesprejemljivo bi
bilo za dve veliki državi nasproti majhni državi samo eno: disponiranje s Češkoslovaško brez nje in zoper njo.
London, 19. septembra. AA. (Havas) Listi komentirajo snočnji uradni komunike in kažejo zadovoljstvo nad popolno skladnostjo stališča francoske in angleške vlade. »Times« pravi: »Velikanskega pomena je, da ni načelnega nesoglasja med obema vladama v češkoslovaškem vprašanju Neodvisnost te države je življenjskega Interesa za obe državi, obe vladi sta si pa tudi edini glede tega, da bosta poskusili vse, kar je mogoče, da se razumno izvede sprememba, ki utegne pripeljati do stabilizacije razmer v Srednji Evropi. Način, kako se bo izvedla ta ureditev, morejo biti samo razgovori med vsemi prizadetimi vladami. Javno mnenje mnogih držav se je moralo izpraševati, ali bi bilo za Češkoslovaško dobiček ali izguba za njeno varnost in homogenost, da ima v svojih meiah malo zadovoljno ali malo lojalno manjšino.«
»Daily Telegraph« vidi takisto v snoč-njem komunikeju dokaz praktičnega sodelovanja med Veliko Britanijo in Francijo.
»Daily Mail« poziva javnost, naj se za zdaj omeji na to, da popolnoma verjame voditeljem države. List pravi, da je vlada izdala svoie sklepe na podlagi informacij iz prve roke.
»Daily Express« je vznemirjen: »Zavarovati se. moramo, da se prihodnji teden/, ne žrtvujejo še poslednji naši interesi poeč-pretvezo, da je treba pridobiti čas. Čem na ta kriza slabo konča, bomo imeli	ima
nekaj mesecev.*	^ §g ^^