160. številka. Trst, v torek 16. julija 1901. Tečaj XXVI „Edinost iz ti'1 enkrat ai tU">či»ino • pi*čeva:i mni). N« »*.-»O^n« brs* pril .»e ncroAnin« aurava •« nirfc. Po tobskarnali v Tmu se prodajajo po-»»aiezne Številke po fi atotink ?3 dtč>; *w»e Trata pa po 8 atotink (4 n»<*. Telefnn StT. 87». &din cs t glasilo političnega druStva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moe! OfUn ■e računajo po vrstah ▼ petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuatom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaći oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vai dopiai naj ne pošiljajo urednlMva Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi- se jie vračajo. I ;-7. Naročnino, reklamacije in oglane sprejema apravnlAtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. UrednlSlvu In tiskarna »e uttliajata ▼ ulici Carintia Siv. 12. I'pravutfitvo, in »prejemanje inaerutor v ulici Motil ; iccoio Siv. 3, II. imorl»i, a katerega nam je do sedaj nedostajalo popolnoma : jMttem bomo videli, kako se nam «>dpira najlepša perspektiva za boljo in srečnejo l>od«>čnost. Ta svoj ugodni zemljepisni položaj pa moramo tudi znati — kakor rečeno — vsestranski izkoriščat' in n*' smemo biti en«»stranski o tem. Ne smemo misliti le na obrtni, ampak tudi na kmečki stan. Dober in trden, v blagostanju živeči kmetski stan je podlaga blagostanju vseh drugih stanov. Ako torej govorimo o organizaciji naše produkcije, ne smemo pri tem misliti samo na obrtne izdelke, ampak tudi na plodove zemlje. Da, tudi naše kmete treba organizirati, da bodo svoje pridelke laglje prodajali in z večim pridom. Produktivne kmetske zadruge bi za-mogle ravno z ozirom na naše primorske razmere mnogo pripomoči k rečemu blagostanju našega kraetskega stanu. Koliko tisoč in tisoč bi lahko prišlo v našo deželo za zg<»dnje zelenje, soČivje, sadje itd., ako bi imeli primerno organizacijo ! Ko so severne dežele naše monarhije še jiokrite z belo sneženo odejo, že nosi naš kmet v mesto mlado sočivje, zelenje in sadje, katero mora dostikrat — ali l>olje: navadno — pod ceuo prodajati. Kako velikanski promet s severnimi deželami pa bi lahko dosegla zadruga ! Zadruge bi lahko poskrl>ele stalnih odjemalcev, kmet bi znal že v naprej, kam odda svoje prioelke, lotil bi se z večo vnemo raznih panog kmetijstva, kakor sadjarstva, vinarstva, vrtnarstva itd. Trebalo bi samo, da se z vso vnemo lotimo dela in gospodarske razmere v naših pokrajinah bi se v kratkem spremenile veliko na liolje. Koliko vina leži po raznih naših kleteh, ker ga kmetje ne morejo prodati! V tem pa, ko naš kmet ne more prodati pristnega vina, ki gaje pridelal z velikim trudom žuljavih rok, pa brezvestni trgovci z vinom po svojih kleteh fabricirajo umetna vina, |»oplavljajo žnjimi ves trg ter ji J* prodajajo za pristna vina iz naših pokrajin. Skoda, ki jo trpi naša produkcija vina, pa ni le v tem, da dobra vina ostajajo neprodana v kleteh, ali pa se morajo oddajati po tako nizkih cenah, da kmet komaj pokrivat razmerno velike stroške obdelovanja; ampak tu je še dvojna druga jako občutljiva škoda. Tu trpi tudi — vsled uživanja umetnih vin — javno zdravstveno stanje in posledica temu — ker se, kakor že rečeno, taka fabricirana, zdravju škodljiva vina pošiljajo v svet kakor pristna domača vina — je ta, <1 a t a naša domača vina na ta način zgubljajo kredit in našim kmetom ostajajo polne kleti. Znana nam je občina v Istri, kjer so morali lansko leto — minulo jesen — iztočiti staro vino iz posod, da so zamogli iste napolniti z novim vinom. Ako pa bi imeli močno vinarsko zadrugo za vse Primorje, z okrajnimi in občinskimi podružnicami, ter bi ta zadruga imela svoje zaloge po večih mestih države — nota bene: zaloge pristnih vin ! —, spoznali bi v severnih deželah dobroto naših vin in mi bi videli, da bi vsi naši kmetje lahko prodajali svoj pridelek na vinu in še premalo bi ga bilo. Slično bi bilo, seveda, tudi z vsemi dru-! gimi našimi pridelki. In vse to zamoremo doseči. A treba je dela, vstrajnega dela. Ako storimo vsi in vsaki svoj« dolžnost, po svojih močeh, po razmerah, v katerih živimo, po vplivu, katerega imamo v župniji, občini, okraju ali v deželi, vsi složno po geslu : vsi za enega, eden za vseh ! tedaj je gotovo, da dosežemo lepih vspehov. A e samimi bese-i dami ne opravimo nič. Treba začeti delati. Izgled nam so dali solkanski mizarji. Treba nam je složnosti. Pred vsem treba nam je gledati, da dobiček inejtrgovine ostane za nas. Ker pa nimamo sposobnih trgovcev z zadostnim kapitalom, tre i m nam je našo produkcijo združevati v zadrugah. Na ta način ostane v naših rokah oni dobiček, ki roma sedaj v žep raznih ptujih prekupcec. Čim pa dobimo trgovino v svoje roke, dovršena bo tudi naša gospodarska emancipacija in s tem bosta zagotovljena naš narodni obstanek in naša politiška zmaga. Ko smo enkrat trgovino s svojimi obrtnimi in zemljedelskimi izdelki dobili v svoje roke, razvijale se bodo poleg produktivnih zadrug, (»olagoma in sama ob sebi, tudi veče in manje samostojne trgovine, o čemer hočemo v naslednjem članku povedati svoje menenje. Kmetijska družba za Trst in okolico. (Zvršetek). V otvoritvenem nagovoru na občnem zl>oru pa je omenjal g. predsednik, da je družba posebno hvaležnost dolžna visoki vladi za razne podpore, katere smo že poprej navedli ; slavni »Tržaški posojilnici in hranilnici«, ki družbo vsako leto izdatno podpira; »Slovpnski Čitalnici« in »Tržaškemu Sokolu«, ki nam pripuščata prostore za zborovanja. S|K>minjal se je dveh umrlih gospodov : Ivana Abrama, predsednika »Tržaške posojilnice in hranilnic« in viteza Sehwarza, ki sta bila blagonaklonjena naši družbi. Navzoči so zaklicali slava njunemu spominu. Poročilo blagajnika g. And. Černeta je zbor vzel na znanje, je odobril in dal na predlog pregledovalcev računov blagajniku absolutorij, V novi odbor so bili izvoljeni : gg. Ivan G o r i u p predsednikom, dr. Matej P r e t -n e r, dr. Simon P e r t o t, Andrej Ć e r n e, Anton S t r e k e 1 j, Fran H a k u a a in Al. j Gori up, odborniki. Z velikim zanimanjem pa so se udelež-niki poslužili 6. točke vsporeda občnega zbora (posamičnosti). Gosp. K j u d e r iz Lonjerja se je pritožil, da nimajo nobenega [bika, dasi je število krav zelo veliko. Prosi odbor, ako bi mu bilo mogoče kupiti kakega bika. G. predsednik mu je odgovoril, da društvu z ozirom na gmotno stanje ni mogoče kupiti bika. Društvo je bilo kupilo bika na lastne stroške, a imelo je žnjim izgubo ; skušal pa bo odbor naprositi vlado za bodporo v to svrho. Sklenilo Be je, da se vloži na vlado prošnja, katero podpišejo interesovani kmetovalci. Istotako se je pritožil g. Kjuder, da v Lonjerju nimajo poljskega čuvaja. Škoda, ki jo provzročajo domačini in mestni izletniki, je velika. G. dr. Pretner je povdarjal važnost pojskih čuvajev za našega kmetovalca. Ker so polja in vinogradi razpostavljeni največi nevarnosti, skrbeti se mora ter ukreniti potrebno, da se poljski Čuvaji zopet nastavijo po naši okolici. Za poljske čuvaje mora skrbeti navadno občina, le v našem statutu ni nič omenjeno o tem. Radi tega predlaga, da bi posebna deputacija, sestavljena od Hdov in neudov kmetijskih podružnic po okolici, šla na namestništvo, ter bi predložila peticijo, da bi deželna vlada skrbela za varstvo naših polj in vinogradov. Na to se je sklenila sledeča resolucija : »Občni zbor »Kmetijske družbe za Trst in okolico« v Trstu dne 23. junija 1901 sklene prositi slavno deželno vlado v Trstu, da ukrene potrebno za to, da se bo poljsko varstvo v tržaški okolici izvrševalo, da se nastavijo za to prepotrebni poljski čuvaji in da v ta namen c. kr. deželna vlada eventuelno predloži načrt zakona deželnemu zboru. Dalje se sklene, da se ta prošnja predloži po deputaciji na namestništvo.« Zborovanje je bilo zaključeno ob 11. in pol uri. Politični pregled. V TRSTU, dne 16. julija 1901. Protestno gibanje v Tre nt inu postaja čim intenzivneje in ekstenzivneje. Od vseh strani poročajo o shodih, ki odločno protestujejo proti postopanju nemške večine v deželnem zboru tirolskem in izrekajo postopanju italijanske manjšine vse priznanje. Tudi občinski svet v Rivi je sklenil tak protest. Danes pa poroča neka brzojavka, da je okrajno glavarstvo naložilo municipiju, da mora tekom dneva doposlati zapisnik one seje, v kateri je bil sklenjen protest radi avtonomije Trentina. Ta poziv je možno tolmačiti tako, da se je vlada odloČila postaviti se na stran nemške veČine in se umakniti zopet na stališče, ki so je glede trentinskega vprašanja zavzemale vse dosedanje vlade — na stališče : ne morem, ne dam ! Konse-kvenca soglasja in sporazumljenja med nemško večino in vlado za odklonitev stremljenja Trentincev po samoupravi pa mora biti ta, da se razmerje med Italijani in Nemci oziroma vlado pooštre, ne le v deželi, ampak tudi na Dunaju. Ta eventuvalnost ni i'ključena in mi Slovani, zlasti pa mi Slovenci, bi jo morali točno voditi v računih. Sploh se nam zdi, da naša javnost, izlasti pa naše časopisje ne posveča trentinskemu vprašanju tiste pozornosti, kakor bi zaslužilo. Važnost tega vprašanja za nas je v sličnosti razmerja med tirolskimi Italijani in Nemci ter vlado in razmerja Slovencev ob periferijah do gospodovalnih narodnosti in strank, torej v dejstvu : da narava sama sili Italijanev Tirolu na stran Slovanov. Važnost trentinskega vprašanja za nas Slovence pa povečuje še fakt, da so ravno Italijani med onimi gospodovalnimi strankami, proti katerim se morajo Slovenci na jednem delu periferije naše domovine boriti istotako in iz podobnih razlogov, kakor tirolski Italijani proti Nemcem ! In sicer proti istim Nemcem, ki podpirajo hegemonijo Italijanov v naših krajih. In zopet tako hegemonijo, ki je še stokrat huja, krivičneja in nasilneja, nego je ona Nemcev v Tirolu, katero Italijani Tirola že smatrajo za neznosljivo krivico. Tu je di-skrepanca med interesi tirolskih in primorskih Italijanov tako očitna, da jo mora z roko prijeti sleherno politično otroče, in da PODLISTEK 12 V sosedstvu. Hrvata ki ^pi.-al Šandor Gjalski. — Prevel M. C—t—č. \ tem s*; je od doli s ceste začulo rez-getanje konja. Ona je (»ostala in je rekla nekaj. — Ah tako hitro? Ostani še, vsaj še kak trenotek ! — je rekla ona in se mu je oliesila z obema rokama okolo vratu. On se je dal pregovoriti in ostala sta še, neprestano sprehajajoča se in v objemu. Ona mu je nekaj prepovedovala na tiho. Iz pretrganih l>esed, ki so mi prihajala na uho, mogel F€m umeti, da mu je pripovedovala o Faustovi mu^iki in o svojem užitku pri tem, Slednjič je rekel on povsem na glas, da se morata raziti. Razlog, ki ga je navel, pa je bil ravno, ki me je zadel v srce. — Konji ne smejo tako dolgo čakati. Moram iti, duša. Jutri pridem zopet. A tudi ti moraš domov. Tvoja teta bi mogla zaslutiti kaj — je govoril on. — Tetka že spi. Ona odhaja spat s kokoši. Kar se torej mene tiče, jaz morem . . . ali dobro, ko praviš, da se ti mudi... dobro... ali pa prideš jutri za gotovo ? — Ti vprašuješ se ? Nisem-li nedavno dokazal, ko sem bil v družbi tam v Rogatcu, pa sem vendar došel. Bilo je pet ur vožnje ! In odpravila sta se proti cesti niz brdo. Jaz sem z druge strani istotako pohi'el doli, v želji, da vidim njegovo ekipažo, in nade-jaje se, da po njej spoznam tujca. Ko sem bil doli, je on že prihajal z vozom. Bil je eleganten četverouprežen voz. Štirje krasni vranci so bili upreženi. On je že b'l pri vozu in nisem mogel nič vprašati kocijaža v fran-cozki livreji. Vspel se je na kozla, vzel koči-jažu iz rok svitle vajeti in je z dolgim an-gležkim bičem pognal konje. Le za hip je bilo čuti topot konj in kepetanje podkovi. Nekako odkradel sem se domov neopazen. Bilo mi je čudno. Ne morem reči, da bi bil občut.l kako žalost, ali se sodil nesrečnega. Bolj sem bil začuden, še več : nekako ljubo mi je bilo, da sem videl stran življenja, do sedaj nepoznano. Seveda, drugi dan sem moral zajahati Pegaza in pe-vati o svoji nesrečni usodi. A bil je prvi dan, ki sem ga prebil, ne da bi bil šel v Dragoslavec. Moj instruktor se je kar čudil, od kodi kar hkratu v meni to veliko zanimanje za ablativ absolutni in akuzativ z in-finitivom. Tretji ali četrti dan pa nisem več vzdržal, da ne bi bil šel poiskat Denize. In ker je nisem našel doma, sem raje celo uro prebil z gospo Barbaro, nego da bi odšel, ne da bi videl devojko. A ko je še vedno ni bilo4 šel sem na polje, ki je bilo do ure daleč in kjer je, po zatrdilu gospe Barbare, bila ona. Vsprejelfc me je ljubeznivo kakor navadno. S početka sem se držal resno — skoro strogo, ter dajal slutiti, kako da vem nekaj strašnega ter bi jo mogel zmrviti, uničiti. De-niza ni seveda nič razumela od vBega tega in ni nič popuščala od svoje ljubeznjivosti in dobrote. Na moja tajinstvena namigavanja se je ona le ali smejala, ali me je pogledavala začudeno, ne da bi mi kaj odgovorila. Samo očitala mi je nekolikokrati, kako da sem danes čuden in da me nikakor ne umeje. Jaz sem se na to le nasmehnil zlobno in zagonetno Seveda, dolgo ni trajala ta zloba in zla volja moja. Denka me je skoro osvojila se svojo drago in dobro voljo, pak sem se tudi jaz kazal takega, kakor mi je v resnici bilo okolo duše. A bilo mi je prijetno in ugodno tu poleg nje — na raztegneni, dosta dol£i poljani, pod sveclim nebom septemberskega dneva, ob šumenju na pol zdrele turšice in ob njenem milem in nedolžnem besedičenju, s katerim se je mešala gori na drevju mlada pesem mladih liščkov, a dalje iz trave in cvetoče detelje brenčanje bučel in mušic. Niti mislil nisem več, da sem zjutraj zapel pesem žalostinko na svojo nesrečno ljubezen, vsako nezadovoljstvo je izginilo brez sledi, skoro oduševljeno sem se izročal lepoti navzočega trenotka in nisem se vpraševal, česa se imam nadejati, ker mi je bilo dosti, da je krasna devojka poleg mene in da je toli mila in dobra. (Pride še.) človek ne more odbijati od sebe misli, da mora priti čas, ko bodo tirolski Italijani iz pori označene analogije med njihovim in naM-m pol<»£enjem morali začeti izvajati konsekventne v njih taktiki na notranjepolitiškein poiori^u. Ako hočejo tirolski Italijani ostati zvesti sebi, svoji stvari, svojim načelom, svojim stremljenjem po osamosvojeaju od gospodovalne narodnosti v deželi : njih mesto mora biti le na strani Slovanov, pa makari da jim je priti v nasprotje z lastnimi, politiško degeneriranimi, ker z načeli baiantujočimi so-plemenjaki v Primorjn. Se mnogo bi «e dalo govoriti, ali menimo, da že |m> tem malem mora biti jasno vsakomur. kako je vredno vse nase pažnje t'» trentinsko vprašanje. Ali sedanje giUanje v 1 rentinu je sila važno in poučno za nas še v drugem [»ogledu. Kdo bi hotel trditi, da gre tu le za go-»fm-darsko vprašanje? Italijani saini ne trde tega. Z uprav * dežele so vendar vsikdar v zvezi t-idi kuiturelna in polaična vprašanja, a taka vprašanja so vsikdar — zlasti v avstrijski državi — eminentno narodnega pomena, Gibanje v T rentinu je torej oči vidno tudi 11 a-rodne nravi. In glejte: na vseh shodih vidimo, kako voditelji italijanskih socijalist*)v stoje kakor bojevniki v istih vrstah z narodnimi voditelji ! Češke si>cijaliste videmo v vrstah bori tel je v za češko šolo na Niže-Av-strijskem, italijanske socijaliste v Tirolu vidimo med boritelji za avtonomijo, socijaliste v F ulj U vidimo med boritelji za laško univerzo, [»ovsodi vidimo, kako socijalisti uvide-vajo zmoto, ki so jo zagrešili, ko so se hoteli postaviti izven naroda iu kako popravljajo to zmoto s tem, da svoje nastopanje zoj»et nacionalizirajo! — Povsodi prihaja spoznanje. Samo nekje drugje zidajo še vedno barikade proti takemu pametuemu spoznanju. Kje — to povemo o drugi priliki. Odkritje spomenika pok. cesarici Elizabeti Ob krasnem vremenu seje vršilo včeraj ob 11. uri /jutraj v Solnogradu odkritje s]H»menika pokojni cesarici Klizabeti. Ko so bili ob spomeniku navzoči členi cesarske hiše, drža! je nadvojvoda Ludovik Viktor nagovor na cesarja, v katerem se je spominjal tragične smrti pok. cesarice. Cesar se je zahvalil protektorju odbora za S|»omenik, nadvojvodi Ludoviku Viktorju in vsem drugim, ki so delovali na to, da se je s|R>menik jm>-staviL Ko je cesar dovršil svoj govor, pala je zavesa s kipa, na kar so cesar in nadvojvode položili vence ob vznožje istega. Cesar je ob tej priliki [>odelil več odlikovanj in se zahvalil odboru za spomenik in vsem udeležencem slavnosti. Odhajajočega cesarja je množica iuirno pozdravljala. Veliki knez Aleksander Mihajlo- vić je včeraj dospel v romunsko pristanišče Kostanca. Tu ga je jn>ziravil rum unski prestolonaslednik, princ Ferdinand. Mesto je bilo v zastavah in zvečer razsvitljeno. Od tu ne pon»ča brzojav ničesar, kar bi kazalo na politično važnost potovanja. To pa je naravno. Ob sedanjih mednarodnih razmerah, ob in timnosti rumunskega dvora z nemškimi krogi je vsprejem velikemu knezu Mihajloviču — ki ni le najbliži sorodnik, ampak tudi soprog stareje sestre ruskega carja — le čin neizogibne uljudnosti. Nemškemu in rnadjar-skemu svetu je |w»stalo celo v fiksno idejo, da je Ktimuniji odločena važna naloga v bodoči vojni proti Rusiji. Ni bolgarskih tleh se je kazala važnost tega obiska. To zlasti na predvčerajšnjem banketu v Varni. Tudi tu se sicer izrečno niso dotaknili nobenega akttivelnih vprašanj balkanskega (»olotoka. ali enuncijacije so* bile tako odkrite, da nikdo ne more zgrešiti političnega j»omena obiska velikega kneza. Ako je na banketu na krovu parnika »Rostislav« carjev svak napil razev.tu slobodne Bolgarske zlogi med rusko in bolgarske* vojsko ter vzajemnosti med pravoslavnimi državami, potem je to znamenje, da so sedaj jako intimni od- i nošaji me^l Balkanom in Petrogradom. Poli- j tiČne važnosti tega dejstva pa ne treba še le razkladati. In zahvala kneza Bolgarskega je le spo-polnila zmisel gornje napitnine. Knez Ferdinand se je zahvalil carju, da je jednega členov carskehiše j»oslal proučevat razmere Bolgarske, S|>ominjal se je, da je bila Rusija ista, ki je dovršila oslobojenje Bolgarske, ter je nagla -šel blagodejni vpliv Rusije na razvoj bolgarske vojske. — Listi povdarjajodve (»osebni okolnosti, ki dajeti temu obisku politično važnost. Kna je že za nami, ena pa je menda še le pred nami. Prva okolnost je ta, da je Rusija odprla Bolgarski svoje blagajne in je posodila 8 milijonov levov ter jo tako rešila iz vseh hipnih zadreg. Sodijo pa, da je ta okolnost v zvezi z drugo, katere je še-le pričakovati : z ženitvenimi namerami kneza Ferdinanda s zadnjo hčerjo kneza Črnogorskega. Ako knez Ferdinand stopi v sorodstvo »z jedinim prijateljem ruskega carjac, bi to načrte Rusije na Balkanu neizmerno povspeševalo. Ako je bilo torej obisku velikega kneza namen, da povspeši te ženitbene načrte ali jih celo dovede do zaključka, potem je veliki politični pomen tega obiska na dlani za vsakogar. a) da so zastave pred cerkvijo morali; razobešati magistratovi uslužbenci, dočim so nekdaj župljaai kar tekmovali na tem delu b) da je gospod župnik šel osebno na ravnateljstvo družbe Tram\vay prosit za božjo voljo, naj kaj okrasijo; c) da je katehet v šoli na Belvederju (»ozival otroke, ki ne spadajo v župnijo roja nsko, naj pridejo vsi vsi na procesijo v Rojan, da se bodo Rojančani jezili; d) da so nosilce svetiljk ob »nebu« še neposredno pred procesijo morali iskati in da so jih dobili le proti obljubi primernega plačila. Tržaške vesti. Lopa misel! Pišejo nam: Pevsko društvo »Kolo« se je dalo slikati pod novo društveno zastavo, kar ni nič nenavadnega oW takih prilikah. Neuavadno pa je, da je isto dalo napraviti več tisoč razglednic, ki bodo nosile lepo sliko vsega zbora »Kola«. Ker uživa »Kolo« velike simpatije med Slovani, smo gotovi, da je odbor »Kola« vstregel vsem, ki si žele ohraniti viden spomin n* to velepomembno slavnoat. Te razgled niče se bodo prodajale med slavnostjo na vrtu. Letno poročilo štiri razred ne deške šole s pravieo javnosti družbe sv. Cirila Značilno, jako značilno pa je tudi, da |n Metoda P« sv. Jakobu v Trstu. V letos ni bilo znanega neizogibnega kanonika minolem letu so na tej šoli delovali sledeči iu da je moral župnik sam voditi pro- 1 učitelji in učiteljice: Vinko Krek (uč.-cesijo. Ljudje, ki so dobro opazovali, trdijo, , voditelj), Vinko Dolenc (veroučitelj), Miloš ŠiriteIjl kulture. Na laškem občinskem gimnaziju sta bila v minolem letu samo dva, , . , , 1 1 . . ... , ... , daje g. župnik delal grozno kisel obraz, ker 1 Kamuščič, Josipi na Delkin in Ljubica Reich- slovenska dnaka. J a številka govori cele . ... , , - - 1 , . . , . .. „ 7. . . , 'je godba svirala slovenske koracmce, a po-, mann. Početkom šolskega leta seje vpisalo knjige. Marsikdo, ki ne pozna se popolnoma , ..„.,. ^ .. , 1 , . ji ... . ... . , . . . tem da se mu je obraz se bolj raztegni, ko v prvi razred O, v drugi 59, v tretii 66, naših razmer, čudil se bo, kako da je na ....... . . j .. . . . .. t ... a. I je videl slavje, ki seje razvilo v prostorih, jn v četrti 78 učencev. Za božične praznike nemškem državnem gimnaziju toliko ©loven- , v _ , . .. . i katere on osreca z vsem sovraztvom svojim, i je ženska podružnica nakupila nad 100 pa- cev, med tem ko sta na laškem satno dva. 01- •• ^ - 1 n I \ ' * , , .. ! oedaj pa n^jinteresantneji utrinek, tro- rov obuval, katera je učiteijstvo razdelilo In vendar bi se nasi otroci mnogo lazie1 1 svojo »kulturo« celo med zamorce v Afriki ! Naši otroci, posebno v spodnji okolici, slišijo že od mladih nog italijanščino, v ljudski šoli i v glavo blaženo laščino; in vendar jim zapirajo pot v italijanske občinske srednje šole ! Znani so nam slučaji, da našim dečkom delajo vse mogoče ovire, ako hočejo vstopiti v laške sred nje šole ; in da iste, ako so ven dar-le došli tja, prej ko mogoče spravljajo izpod nog. Tu imate, gospoda Italijani, lepo priliko, ako vam je res kaj na tem ležeče, da nastanejo prijateljski odnošaji med obema narodnostima. Vi bi morali ne samo dovoljevati, temveč še j vršeni veselici so milostljive gospe odbornice ženske podružnice pogostile šolsko mladino. spehih. I)ne 29. m. m. je priredi poli. Isti se glasi : šolsko vodstvo na korist »Družbi sv. Cirila »Come ogni anno cosi anehe in questo in Metoda« veselico, o kateri smo svoječasno „ . . „ , . . . * vorrete dare il Vostro obolo per le due bande obširneje poročali. God slovanskih blago-zacenjajo jim ze v prvih letih z vso sno ubivati .. . , . Q A, . ,, . , . _1... ______:_ _________: I cl,e rallegreranno la procesione dei Ss. Mm. | vestni kov sv. Cirila in Metodija je šola ob- Ermagora e Fortunato, nostri protettori. hajala dne 5. t. m. s sv. mašo. Tudi na Rojaao 8. Luglio 1901. ; veselici otroškega vrtca v Rocolu so sodelo- D. G. J u r i z z a vali učenci s petjem in deklamacijo. Po do- parroco«. Slovenski oa se glasi: »Se vara priporočam za godbo, ktera bo Začetkom šolskega leta je bilo vseh učencev razveselila procesijo naših patronov. 278, koncem leta pa 249. Napredovalo jih Rojano dnć 8. Julija 1901. ;je 211, zaostalo pa 38. Jožef Jurizza Prihodnje šolseo leto prične dne 16. povspeševati pohajanje naših dečkov po vaših župnike. septembra t. 1. sfe sv. mašo. Vpisovanje srednjih šolah in videli bi skoro, kako bi obema napisama pa je pritianen pe- novih učencev bo dne 12., 13. in 14. sept. kmalu nastalo prijateljsko razmerje med čat: Sigillum Parochiae SS. Hermagorae et od 9.—12. ure dopoludne. obema narodnostima, ko bi enkrat prišli v Fortunati — Rojani. Otroci, ki želč vstopiti v tukajšnjo šolo, svet slovenski in laški dijaki, ki so se sku- Iz previdnosti, da ne bi primanjkalo pro- zglasijo naj se v spremstvu svojih starišev paj šoiali. Potem bi še celo lahko trdili, da štora za imena p. n. gg. darovateljev in da- ali njih namestnikov. Seboj naj prinesti zad-razširjate kulturo. Našim otrokom bi bilo rovateljic za »godbo, katera bo razveselila "je šolsko naznanilo: na novo vstopivši pa gotovo mnogo lažje priučiti se laškemu nego procesijo naših patronov«, je gospod župnik še krsmi list in dokazili, da imajo cepljene nemškemu je>iku in radi bi pohajali v pridoda 1 še eno čisto polo. koze in zdrave oči. Na one, ki se ne zglasč laške šole, ako bi videli, da jih tam prijazno No, vspeh subskripcije je pokazal, da je pravočasno, ali pri vpisovanju ne predlože vsprejeraajo. Radi tega pa naj ne misli kdo, gospod župnik tiral golo potrato se svojo zgoraj omenjenih listin, se vodstvo ne bo da priporočamo mi našim dijakom, naj gredo previdnostjo, kajti od pole z italijanskim po- oziralo. Učenci pa, ki so že obiskovali to v laške srednje šole. Ne, dokler obstoje se- živo m sti popisani komaj dve strani, v vsej šolo, zber<5 naj se dne 16. septembra ob 8. danje razmere, odsvetujemo vsako- širini le po jedno ime z bolj ali manje ne- ur> zjutraj v učnih sobah. m ur naj odločnejše, naj ne daje čitljivo pisavo, kakor da so p. n. gospodje Veseliea »SiaTe«. Na prostranem in svojih otrok v laške srednje darovatelji želeli, da čin njihove dobrotvor- lepem vrtu Miklavčeve gostilne zbrala seje gole. nosti ostane kolikor mogoče v megli tajnosti!! v nedeljo lepa družba domačinov in drugih S tem, da smo povdarjali, kako Italijani Ona druga pola s slovenskim pozivom — oh, rodoljubov iz Trsta, okolice in bližnjih bre-zapirajo našemu ljudstvu vrata celo do svo- prosimo Vas, ne vprašujte nas! Belaje, ne- žanskih vasi. V vrtu so bili vsi prostori, tlo jih viših učilnic z italijanskim učnim jezikom, dolžna je, nepopisana je — niti jednega sa- zadnjega, zasedeni. Posebno dobro sta bila za-smo hoteli demonstrirati ad oculos, kako da mega imena na njej — uprav deviška je, stopana Trst (med drugimi tudi pevsko dru-se oni ničesar ne boje bolj, nego kulture, kakor je prišla izpod peresa in izpod pečata žtvo »Kolo« in pevci »Bratovščine sv. Cirila resnične kulture v širših masah. V šir- gospoda župnika!! In kaj naj si mislimo o in Metoda« pri sv. Jakobu) in Skedenj. Ta ših masah — pravimo. Sij tudi za svoje nabiralcih, ki so tako slabo opravičili zaupa- velika in raznovrstna udeležba je dokazala lastno niže ijudstvo ne store ničesar, da bi nje, stavljeno v njih od gospoda župnika, da zopet, kako velike simpatije uživa dična bilo deležno više izobrazbe. Koliko pa je v so ti poli brezvestno — pustili na ulici, iz- »Slava« v vseh narodnih krogih. Izmed od-obeh laških srednjih šolah dijakov iz najni- postavljeni zijalosti zlohotne množice! Na ličnjakov zapazili smo tudi predsednika po-žih slojev?! Na to vprašanje si lahko damo srečo sti prišli poli v vestno in pošteno roko, litičnega društva »Edinost«, prof. Mat k a približno točen odgovor, ako se spomnimo, da ki jo je izročila nam, s prošnjo, naj primerno M a n d i ć a in deželnega poslanca in raest-je v našem mestu precejšen odstotek takih obvestimo g. župnika, da sti mu poli na raz- nega svetovalca, I v. M. V a t o v e a. Reči otrok, ki niti ljudske šole ne obiskujejo ?! polago — v uredništvu »Edinosti«. Gospod je treba, da smo v nedeljo popoludne preži-(Na Krasu pa, v sežanskem okraju, če se ne župnik bodi uverjen, da ga vsprej memo z vso veli par jako lepih in prijetnih uric in gotovo motimo, je le 1 °/0 otrok, ki ne obiskujejo možno ljubeznivostjo. ni nikomur izmed udeležencev žal, da se je šole!) Ali bi bilo možno to. ako bi mestne S tem bodi konec današnjim utrinkom, s potrudil na veselico »Slave«. K jako ugod- šolske oblasti vršile svojo dolžnost, to je, ako čemer pa nadaljevanje ni izključeno. nemu in veselemu razpoloženju gostov je pri- bi bilo gospodovalni kliki res do tega, da Iz Opčin nam pišejo: Dne 21. t. m. bo pomoglo posebno točno in zaporedno izvrše- kultuia, prava omika, prodre v vse plasti daroval tu na Opčinah prvo sv. mašo č. g. vanje programa. Točka je sledila točki, da prebivalstva?! Ne, ne bi bilo možno tako škan- J a k o b U k m a r, tretjeletnik goriškega človeku res ni preostajalo časa, da bi se dalozno stanje javnega pouka! A ker je tako seminišča. sin tuk. železniškega Čuvaja v po- dolgočasil. Vse pevske točke so se izvajale žalostno stanje vendar notorična, neoporečna koju, Simona Ukmarja. Pač srečna oče in — kakor ni bilo pri »Slavi« pričakovati resnica, je res, kar smo rekli, da gospoda mati, ki sta dočakala ta veseli dan! Prihod- j drugače — prav dobro. Posebno nam je ugajal niso Širitelji, ampak oviratelji in nasprotniki njo nedeljo bo torej na Opčinah mnogo ob-; zbor »Cigani«; le tenor-solo nam v visokih splošne kulture! I činstva, ki se bo radovalo se srečnimi stariši. j notah ni ugajal popolnoma, zbor pa je pel Utrinki z nedeljske cerkvene slav- Da, da, srečne se lahico imenujejo, saj jim je nosti v Rojan u. V večo proslavo predvečera cerkvenega godu, sv. Mohorja in For-tunata, je bila v soboto rojanska cerkev — hermetično zaprta ! V bolje umevanje tega s cer težko umljivega dejstva moramo pojasniti, da je imel biti v soboto — slovenski blagoslov! Ljudje pa sodijo tako, da je g. župnik Jurizza sodil tako-le: Cerkev je kaj lepo nališpana za jutršnji dan! Cerkev je prelepa za — ščave. Zaprimo torej, ker s tem dosežemo tudi, da ne bo, česar itak ne maramo, in česar se tako radi izogibljamo, da je v glavnem radi tega prišlo nad nas nekaj kakor nekaka suspenzija : da ne bo slovenskega blagoslova! ! Za navdušenje, ki je vladalo ob tej cerkveni slavnosti med žu pijan i rojanskimi, so značilna nastopna dejstva : bil sin do sedaj veduo odličnjak — blaga duša, vnet za božjo Čas in blagor trpinčenega roda svojega ! Zato mu ob tem velepomemb-nem svečanem trenotku zakličemo : Ti med narodom boš hodil, Ga v rž i v 1 j e n j e s r e ć n o" vodil; Bodi ma na strani tudi, Ko so vrag preti mu huJi. Sred veselja, bolečin. y.emu zvest ostani sin ! A. R. »Piecolo« — ponatisni! V teku meseca julija vršili so se izpiti na tukajšnjem glavnem carinskem uradu; to je takozvana nižja carinska uradniška skušnja, obsegajoča : poznavanje blaga, kemijo, računstvo in carinsko manipulacijo. Bilo je 35 kandidatov. 3 so napravili izpit z odliko. In kdo so bili ti? Sami Slovenci! ! Torej »Piccolo« — ponatisni ! naravnost izvrstno. Tudi četverospev »Za-cinka« so peli prav dobro, le škoda, da ga nismo slišali v zaprtem prostoru. Sploh je izvajanje četverospevov in solopetja na planem jako riskirana stvar. Da bi se kolikor mogoče preprečila izguba glasu, svetujemo odboru »Slave«, da za bodoče veselice pokrije oder bodi z deskami, bodi s platnom. Spretnije vanje godbe himne pevskega društva »Slava« je bilo v nekaterih mestih premočno, tako, da je včasih popolnoma pokrilo pevce. Gospodu Pižonu (kateri je ta zbor uglazbil) priporočamo, da črta one figure, ki jih igra jeden nižjih instrumentov proti koncu drugega dela, ali pa naj jih dotičnik izvaja bolj diskretno, ker res ni potreba, da bi se izmed vseh pevcev in godcev slišalo samo njega. Vsi zbori, ki se iz vajo pod vodstvom gospoda Pižona, se odlikujejo po točnosti in čistosti gl«w»v, le nekoliko več duSe bi si želeli in to t»i se doseglo k paznejšim uvaževanjem vzdiganja in padanja planu. Tudi deklamovalka g.ca M. (i re gori č je dobro iz[»olnila svojo nalogo. Deklamacijo -Naš narodni dom« je prednašala, kar se tiče izgovarjanja, prav dobro, le kretnje (mimiko) bi si bili želeli nekoliko nežnejše ; posebno udarci z nogo ne pri« toj a jo tako ženski kakor možkemu. In igra ? Vemo, da imajo Magdalenčani vrlega igralca-voditelja, g. Nardina, ali vsejedno je izvajanje igre prekosilo vsa naša pričakovanja, (i. A. Nardin je igral komično ulogo stare godrnjavega sluge Bonifacija tako izborno, da smo se mu uprav divili in lahko rečemo, da je on med tržaškimi diletanti - |x»leg Borovščaka — najl>olji komik. In to je že nekaj. Prav dobro je igral tudi g. V. Kuret starega gluhega Dainonsč ja ; dobro sta rešila svoji nalogi g.ca Kuret is g. J. Svetina (lovec Placide). Igra se je v svoji skupnosti izvajala tak« dobro, da bi ne delala sramote niti meščanskemu odru. Po dovršenem vsporedu so prelivali na slobodni zabavi pevci »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« in društva »Kolo«. Mladina pa se je potem veselo vrtela pozno v noč ali, prav za prav, v jutro. Društvu »Slava« pa se zahvaljujemo za lepe urice, ki nam jih priredilo. Narobe svet. Danes je prišla v naše uredništvo deputacija laških žen s »stare rene« ! Žene, ki so se nam predstavile, so ogorčene do skrajnosti, ker je židovsko-la-honski magistrat imenoval za voditeljico otroškega vrt<-a na »stari reni« neko Židinjo ter zapostavil vse krščanske prositeljice ! Matere nedolžne mladine so kar obupane ob misli, da bodo morale Židinji izročati svoje otročiče v varstvo; zatrjajo torej naj bi — ker že magistrat noče postopati po volji ljudstva — vsaj slavna vlada ukrenila kaj, da se Židje odstranijo od vodstev naših vzgoje val išč ! Ni-li to narobe svet, da laške žene prihajajo k nam, med tem ko nas Židje — baje v imenu Italijanov - - sovražijo in napadajo, kakor znajo le oni ?! I bogi slovenski trpin ! Ferjančič Fran iz Skednja št. 408 nam toži, da je njega deklica {»ohajajoča slovensko šolo v Skednju, prinesla šolsko spričevalo, podpisano v laškem jeziku z opazko, da more prestopiti v višji razred. Ker ta oče ne pozna laškega pismenega jezika, je moral prositi tretjo osebo, da mu je raztolmačila jioraen laške opazke. Oljkar iz Padene — po pošteni slovenski sovi imenovan Sovič — ki pa je pozabil na svoje slovensko pokoljenje — ta voditelj Škedenjske šole mora tudi slovenskim jičencem in učenkam staviti laške opazke v spričevalo ! I bogi slovenski trpin! Boj v domaČi hiii. Dne 17. septembra rn. 1. so Piranci na parniku »Portorose« priredili izlet v Izolo. Ves popolu lne so se izletniki dobro zabavali, gtniba je svirala na trgu in Piranci so pili v bratski ljubezni s Izolanci |>o raznih kremah. Na večer pa se je. ne ve se prav iz katerega vzroka, skalilo to le|K> soglasje in Piranci in Izolanci so si skočili v lase. Piranci so na joto popihali na svoj parnik, katerega so Izolani l>ombardirali s kamenjem arraa nazionale ! kaj ne?) Jeden teh izolanskih junakov, Ahton D'Udina, je bil včeraj pred deželnim sodiščem obsojen na dvamesečno težko ječo. Iz pred na>ih sodišč. Anton Krašna, bivši krčmar »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu v Trstu, je bil včeraj ua tuk. okrajnem sodišču obsojen v denarno kazen in jK>vrnitev vseh tožl>enih stroškov radi razžaljenja društvenega odl«»ra. Mihael Valenčič iz neke vasice blizu Podgrada j« svoji svakinji, Ivanki Maslo, katera ni hoteia uslišati njegove ljubezni, odrezal kos ušesa. Orožniki, ki so izvedeli to, «li so, da bi vročekrvnega zaljubljenca aretirali. a ta se je branil na vse pretege, dokler ga n;so slednjič uklenili s silo. Radi tega junaštva je bil Valenčič včeraj pred tuk. dež. sodiščem obsojen na 4 mesečno težko ječo. Dne 2. maja je, kakor smo poročali svoje-vasno, delavec Josip Marc nehote ustrelil 12-1. dečka Jakoba Lepre. Marc je bil na delu v tovarni testenin Pascuto in je skozi okno večkrat streljal mačke, katerih je bilo bližnje dvorišče vedno (mino. Dne 2. maja pa je po nesreči mesto mačka ustrelil goriomenjenega dečka, ki je črez dva dn: umrl. — Včeraj zjutraj sta pred tuk. dež. sodiščem radi tega čina odgovarjala Josip Marc in sin gospodarja tovarne, Alojzij Pascutto, lastnik do- tične puške. Marc je bil obsojen na dvame-sečni strogi zapor, Pascutto pa oproščen. Dražbe preatfdnin. V sredo, dne 17. julija ob 10. un predf>oludne se bodo vsled naredi »e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Mercato vecchio 3, hišna oprava; ulica Erta 1, hišna oprava; ulica del Pešce 2, hišna oprava ; ulica dell'Olmo 4, hišna oprava : ulica Chiozza 3, hišna oprava; ulica dello Scoglio 3, hišna oprava. Na znanje. Ćuti je pritožeb, da mnogi niso prejeli vabila na slavnost razvitja naše zastave. Naznanjamo, da se vabila še razpošiljajo. Ob enem pa prosimo vse one, ki bi eventuvelno ne prejeli nikakega vabila, naj smatrajo, da so povabljeni na to slavnost vsi Slovani brez izjeme. Vsem ni mogoče dostaviti vabil, ker bi v tem slučaju morali raz-poslati samo za Trst in okolico najmanj do 40.000 vabil. A tu pa tam prezre se tudi kaka poznana oseba, ker je pri izpisovanju naslovov — o toiikem številu — nemogoče, da ne bi se unuila kaka pomota. Povabljeni ste torej vsi in upamo, da pridete vsi! O <1 b o r pevsk. društva »Kolo«. Odbor »Slovenske Čitalnice« v Sked- VljII je proslavil spomin pok. Lovieta San-cina, kakor ustanovitelja in dobrotnika »Čitalnice« s tem, da so v ponedeljek dne 8. t. m. prišli vgi odborniki v napovedano sejo, praznično oblečeni in s črnimi zavratnicami. Predsednik Benedikt Godina — čegar govor so odborniki poslušali stojć — je zaključil sejo v znak žalovanja na prerani emrti blagega nepozabnega Lovra Sancina. Sklenili so, da sliko pokojnika dado povečati in raz-oljesiti v »Čitalnici« za trajen spomin. Podražnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti bo imela v četrtek dne 18. L m. ob 8. uri z\ečer v prostorih krčme »Rojanskega konsumnega društva« svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamičnosti. Ker se l»o razpravljalo o važnih stvareh, prosimo, da se udje v polnem številu udeleže tega zborovanja. Književnost in umetnost. »Slovenke« štev. 4. ima sledečo vsebino: Stenografija in Slovenke. Franjo Kle-menčič. Trst. — Tuje oči. Zofica Kveder. Praga. — Pesmi C. Golarja. Celje. — Žena kot vzgojiteljica. Priredila Nada. Trst. — Zadrega. Tehomil. — Srbkinje in Bolgarke. Priobčil dr. J. T. — Slovenska kuhinjska šola v Trstu. Leda. Trst. — Prostitucija. Ivanka. Trst. — Ženski izobrazbi prosto pot. Rok Drofenik. Ljubljana. — Občni zbor »Zavoda sv. Nikolaja« v Trstu. — Nove knjige. — Beležke. Vesti iz ostale Primorske. X Pripravnica za hrvatsko učiteljišče v Pazinu. Kakor poročajo laški listi, ustanovi se s prihodnjim šolskim letom v Pazinu hrvatska pripravnica za dijake, ki žele ustopiti na učiteljišče. Razume se, da laški listi zopet upijejo o grozni krivici, ki se s tem napravi »laškemu« Pazinu in o nečuvenih koncesijah Slovanom. Preneumno bi bilo, da bi se radi te buda-losti razgrevali. Saj vemo: Italijani bi smatrali avstrijsko vlado še le takrat za pravično, ko bi vsakemu Slovanu dala odrezati jezik, ako bi si upal spregovoriti le jedno besedico v svojem jeziku. X Občni zbor italijanskega političnega društva za Istro se je vršil v nedeljo v Rovinju. — V kakem znamenju se j ? vršilo to zborovanje, nam pravi že dejstvo, da so zborovali v mestu, kjer županuje mož, ki je bil na nekem prejšnjem shodu istega društva izdal glasovito parolo : Osar tutto ! Po naše : u p o t r e b-ljajmo vsako sredstvo! In V3e enun-cijacije : nagovor predsednikov, poročilo o delovanju društva — to je bilo zanimivo zlasti v odstavkih, kjer govori o socijalistih in o sporu v veleposestvu —, debata, ki se je vnela o tem poročilu — ta je bila zofiet interesantna, kjer so razpravljali o vzroku sedanji deželnozborski krizi, o vprašanju sedeža deželnemu zboru —, in slednjič govor gladkega in sladkega Rizzia : vse to, ako seštejemo, seje vrhovatilo v dokaz, da so signori ostali in da hočejo ostati zvesti sebi. svoji nravi, svojemu, gori navedenemu geslu in pa tendenciji, da treba tajiti in zasukavati tudi solnce doli z neba. Rizzi je seveda govoril o sedanjem razmerju med vlado in Italijani in iz njegovih izvajanj dobivaš utia, da so Italijani mučeniki, ki se morajo smiliti samemu kamenu. Tudi bodočnost je prorokoval g. Rizzi. Potem so govorili še o italijanskih poslancih v deželnem zboru, kakoršnji — niso, Trentinu so poslali svoje pozdrave, so banketirali in jeli in pili in koncertirali tako veselo, da so morda na vse zadnje sami pozabili, da so — mučeniki! S kratka : bila je obilica interesantnih momentov, katerih ni možno akcentirati in analizirati na tem mestu in v kratki notici. Zato si pridržujemo, da se čim prej povrnemo k predmetu in razkrinkamo vse hinavstvo teh ljudij, ki so sami brutalni tlači-telji. Tudi brutalno nasilje na vse zadnje sili do nekega spoštovanja; ali če nasilnik nima toli poguma, da bi se pred svetom kazal takega, kakor je, ampak se spušča v jok — to pa se človeku gnusi ! ! X Značilno. Italijanski realni gimnazij v Pazinu je dovršil ravnokar drugo leto svojega obstanka. ^Značilno na tej šoli pa je dejstvo, da je drugi razred razdeljeu na dva dela, medtem ko ima prvi razred jeden sam oddelek. Laški listi podajajo sicer število vseh učenrev ; ali čudno je, čudno, da ne pripo- j vedujejo ničesar, kolik., jih je bilo v prvem! BrZOjaVlia DOrOČUa. m koliko v drugem razredu?! Iz zgoraj na- * ■ vedenega pa je razvidno, da jih je bilo vi Iz španjske zbornice, drugem razredu mnogo več, nego v prvem, t MADRID 16. (B) Komora je izvolila ker drugi razred ima dva oddelka, prvi pa Moretta svojim predsednikom ter je nadalje-samo jednega. Vidi se torej, da je bilo šte- vala s posvetovanjem o prestolnein govoru, vilo učencev, ki so jih prvo leto nagnali v p; Margal je zahteval ločitev države od cer-ta nebodigatreba realni gimnazij, pretirano in kve ter odpravo proračuna za bogočastje. umetno, ker že drugo leto je narava začela Zveza Uied Klisijo lil Japonsko ! prihajati do veljave: pritok novih učence/ LONDON 16. (B) » Dailv Maii« javlja je bil najbrž blizo za polovico manjši. Ta šola jz Tokio včerajšnjega dne, da so v tamošnjih je torej že drugo leto napravila lep korak — diplomatskih krogih tega mnenja, da dogodki nazaj. Izmed 17 odličnjakov jih je 8 s slo- pode Japonsko v naročje Rusije. Neki zna-vanskimi imeni, 8 z italijanskimi in jeden z meniti državnik je zagotovil poročevalcu ome-nemškim. Številke govore dovolj jasno. njenega lista, da jako lahko pride do rusko- japonske zveze in sicer v bližnjih 6 mesecih. Japonska da je užaljena, ker je od vlasti Vesti iz Kranjske, dobila tako malo pomoči v nje vedenju na- * C. k r. u m e t n o-o b r t n a stro- sproti stvarem skrajnega Vztoka. Vendar bo kovna šola v Ljubljani je imela nadaljevala s svojo prijateljsko in spravljivo koncem minolega šolskega leta v podnevni politiko. šoli za obdelovanje lesa 82 učencev, v po- ^ elik požar, dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo NOYIB\DZO\ 16. (B) Včeraj je nav- pa 62 učenk. Javna risarska šola za mojstre stal požar v tukajšnjem židovskem delu in pomočnike je imela 57 in ona za deklice mesta. Požar je upepelil 25 hiš z vsem 23 obiskovalcev oziroma obiskovalk. Od- imetjem prebivalcev. Ni se znano, kako je hodno spričevalo je dobilo 11 učencev in požar navstal. Kakih 50 delavskih rodbin je 10 učenk. Slovenske narodnosti je bilo 233 brez strehe in so jih namestili v šolah in učencev in učenk, nemške 17 in hrvaške 2. gostilnah. Uvedena je pomožna akcija. * Poljudna predavanja. V ljub- Kuga. Ijanskih dnevnikih čitamo nastopuo vest, ki CARIGRAD 15. (B.) V Kiosu, glavnem mora nahajati le odobravanje povsodi, kjer mestu otoka istega imena, sta se pripetila dva so resnični prijatelji napredka našega na- slučaja slična kugi in sicer jeden smrtnim roda: izidom. »Odposlanci, katere so imenovala društva Vojna v južni Afriki. »Slovenska Matica«, »Zdravniško društvo« in LONDON 16. (B.) Glasom depeše v »Slovenski Pravnik« za posvetovanje o pri- v »Daily Ne\vs« iz Bloemfonteina včerajšnjega redbi poljudnih predavanj v prihodnjem zim- ,iae> S() Buri dne 10. t. m. južno od Bloem- skem času, so na svojem sestanku dne 13. t. fonteina obkolili neki oddelek južno-afriške m. nastopno sklenili : Načelo je, da so preda- policijske čete. Vnel se je hud boj. Izvršivši vanja namenjena najširšemu krogu občinstva. cel0 vrsto spretnih gibanj se je posrečilo An- T vari no, ki jo je obdelavati, deliti je na gježein. da so se oslobodili, slovstvo v širšem pomenu, zdravništvo, pravo- KAPSTADT 15. Ministerski pre Ised- znanstvo in tehniko. Prvo obsegaj zlasti zgo- njk Kapske kolonije je imel včeraj govor o dovino kranjske dežele, kulturno in pripo- političnem položaju in je povdarjal, da je južno- vedno, drugo v prvi vrsti higijeno, tretje afriško federacijo zasnovati le po postopnem narodno gospodarstvo in razlaganje novih razvoju. Da se povspeši to, namerja vlada zakonov (davčnih in civilnih) z ozirom na uvesti in pospeševati obsežen s-i-rtem priseljeva- narodno gospodarstvo in četrto najpoprej nja lojalnih državljanov iz Anglje in družili vodne stavbe. Predavanja priredijo naj se delov britiške države v Transvaal in državo vsaj vsako drugo nedeljo v kakem javnem Oranje. lokalu, najpripravneje v kakem šolskem pro- Sedanje poioženje v kapski koloniji da štoru, dopoludne od 11—12. ure ter bodi je ugodneje, nego je bilo od začetka vojne dovoljen vsakemu brezplačen pristop. Če se gem. Med lordom Kitchenerjem in kapskiin jedna in ista tvarina obdelava v več preda- ministerstvom se vrše pogajanja, ki dovedejo, vanjih, bodi vendar vsako zase v toliko ce- kakor se je nadejati, do zaključenja te lotno, da je razume tudi tisti, ki poprejšnjih vojne, predavanj ni slišal. Nalog odposlancev je. da sami prevzamejo kako predavanje in pa, da v sodelovanje naprosijo znane slovenske strokovnjake. Prireditelji predavanj : »Slovenska Matica«, »Zdravniško društvo« in »Slovenski Pravnik« skupno, formalno vodstvo pa naj prevzame odbor društva »Slovenski Pravdnik«, ki je misel sprožil«. fSfStStSfSfSfSt Msanflcr Levi liizig Prva in največja tovarna pohištva Tseh vrst —•J T R S T Vesti iz Koroške, Nezgoda in samomor na lovu. »Slovencu« pišejo iz Celovca dne 14. t. m. : Tukajšnji trgovec Anton Dobernig se je podal v soboto dne 13. t. m. zjutraj na lov v gozd pri Hodišah. Spremljal ga je lovec Ka-rol Knelv. Ob četrti uri zjutraj je Dobernig ustrelil in zadel lovca Knelva. Silno prestrašen ga je peljal proti bližnji hiši. Na potu je lovcu postalo slabo in pustil ga je ob cesti, da gre po pomoč. Ko se je bil nekoliko oddaljil, je obrnil puško proti sebi in trikrat ustrelil, v trebuh, prsi in glavo, ter se umiraje zgrudil na tla. Ranjeni lovec, ki tega ni mogel zabraniti, se je s težavo podal v Hodiše, da naznani žalostni dogodek. Rane lovca Knelja niso nevarne. Dobernig je bil že dolgo časa zeld nervozen. TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: IPiazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOH- Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vršu je naroćbe tndi po posebnih načrtih. ^ Cone brez konkurence. ILOSTROUil CENIK ZASTOJU M FRAHKO Predmeti postavio se na parobrod gj ali železnico franko. „Edinost" se prodaja razven že v znanih talui-karna h tudi J. Kramar V Rojann in Hrast, tobakarna Via Posle nuove (zraven prodajalni«-^ Sinolars.) Hiša v Rojanu enonadstropna, skoro nova. z lepim vrtom. je na prodaj. Natančneje se po-izve v naši tiskarni, nli<*a Carintia 12. Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu, l*iazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-niialij, navadnega in najfinej-«ira olja. najfinejše te-ptenine. nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cerah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na del>elo in drobno. Ceniki franko. Operater kurjih očes, ( K a 1 i s tv d i p 1 o m o- v * n specijalist Giordani, ima svoj «ml»ulatorij Via Sta«li<»n I. ki je odprt od s predp. do pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih oče* in zaraslih nohtov tmli v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikakor-nih bolečin t ena za operacijo v ambulatoriju 1 krona, na domu 2 kroni. Zalora vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak v (»orici, (losposka - - ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima : poiobe na platno in šipe. ogledala, žime in platno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke Podplati so zastonj, ako vsakdo j labi ..Dura tor ~ ter žnjim 3—4 Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna naj se zahteva povsod le: in posebne redilne vrednos* za tora} KAVA DRUŽBE SV.CIRILAIN METODA V LJUBLJANI M AL P O L O Ž ID AR DOMU NA ALT AR! ZALOGA PRI IV. JEBAČINU V L j U B L j A N I. Durator. tedne maže svoje podpb te, kateri trajajo ~> krat več m jih voda ne obrabi Cena jedni škatljici z navodilom vred 1 in 2 kroni. ..Durator" se prodaja vrni-rodil nieah. špecerijskih prodajalnieah, trgovinah z usnjem in obuval« m. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj ga z 1 K "JO stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: J. Mi-chajup v Trstu, ulica K«>af»etti št. 12- Nova čevljarnica ulica (iiulia -t. •'>. Velika zaloga obuvala vsake vrste la-tnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kukor : fmdplati. usnje in pripadki so iz najltoljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako uaročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseli barvah. Trgovina z izicotovljeiiimi oblekami. Ponte della Fabbra št. 2, vogal ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzc del Mare štev. 1, druga podružnica _Alla citta di l»ndra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove lirunerjeva hišai. Zalogi izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicer: obleke za moške od gl U.50 do 24, za dečke od gl- 4.50 do 12, suknene jope v velikem izl>oru od 1.80 do 4. volnene Os. kr. pri v. tvornica strojev, brizgalnle. čelad, cevij, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke %Lre?1 R- A. SMEKAL-A SmclioT-Praga podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. X 1. Podružnica li. Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati ; izučba lahka in brez maši-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po l velikih steklenic 4 krone franko. W A. Thierry-ja stolistno mazilo 2 lončka o kron :»<> s-tot franko, razpošilja proti predplačilu: mmm A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" mm v Pregradi, Koeotee Slatina (Rohitseli-Sauerbrun). DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Krady, Fleischmarkt 1. -- BUDAPEST: Lekarnar I. pl. Toro k in Dr. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. Ha drobno se vdoblva povsod. Salarini. Obuvala. Cenjene gospodinje skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. ava. Iver se je po mestu raztrosila govorica, češ, e. , v, . . £d gld t dO 5. Haveloki za moške in dečke po naj- -----— cesti). Sprejema narocbe po men m za _11 ! 1L Uli./tii J,,] »li .l^ill-irtu I ul Aal Ifil'U L*A7«J i 9U __ _ _ .a. —~ m ^BMM ^^^ Afl trgovec z jedilnim blagom nižjih cenah. Hlače od moleškina lalodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2. I^astna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija Via Giulia Št. 7- — Podružnica: Via Torrente4. z največjo točnostjo v slučaju potrebe v ml\ urah. . . . , , •• J * J r Pri{»oroča svojo zalogo jestvin kolonijalij, ~~~ vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški -11 u krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na — Najfine>e testenine. pO jako nizkih cenah, Travniku -tev. JJ L nadstropje priporoča ter moi.e, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na-častiti gospodi svojo izborno zalogo suk- 1 1 l * nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake ročeno blago tudi na deželo na Uebelo m vrste in v*e potrebščine k oblekam za vsaki -^tan. tlroj,DO< -Cenike razpošilja franko. Vstreza vsakemu naročilu in po modi. . . ...... 11* ^Priporoča se pri najsolinnejsem delu in o zmernimi cenami. poprave. narod Peter Rehar, če?ljarslri mojster. Dominik Ravalico TRST. - Ulica Gkcira st. 7. — TRST. Velik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran, Istrsko, Opolo, Vis. najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro. Sprejemajo se aboniranja na obed in večerjo, tudi se sj rejemajo naročl>e na dom s točno pe »»bresti ter iz«laja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron jm» 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 j»o|H>hine; ob nedeljah in prazni kih od 9—12. dopoludne. Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov blišče« lak 4. 4. 4 4. za podove v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 [j m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v plehasti škatlji. Ces. in kralj, priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, V Schulerstr&sse it. 21 Ustanovljena 1832. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno tmes. srebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje taiBto (Mks) Culk poftljem brMplaiu poitmln« prosto Vbodna prilika. \T ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od 25 novč. više. JCaocniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v želvi no kost. dalnogledi za kopno, za pO morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne leče po ugodnih ceuah. Sprejemajo se poprave- Pekarna in sladčičarna MATEJ PERITZ TRST. — Mokin a vento. — TRST. Priporoča svoj 3 krat na dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše sladčice, nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem izbom. Postrežba hitra in točna na dom. priporoča svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistem o in kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške z. iibre, risanlce, lovske kratke puške in dvo cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o 1 i d n e j š e m delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko Cene zmerne. Kojunsko posojilno in konsumno društvo v Kojanu (i>ri cerkvi) priporoča svojo dobro znano Društveno krčmo" v kojej se toči: najboljše domače črno vino po 52 novč. I. vrste istrsko „ „ 40 „ kakor tudi Steinfeldsko pivo v sodčkih in buteljkah. Gorke in mrzle jedi. Lep senčnat vrt. —o»o— Krogljišče- lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^*«»ijenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicber v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev ttlnM tiiii Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin.na. Vdobiva se samo v LEKARNI RAVASINI v Trata, Piazza della Stazione štv. 3. Poštne pošiljatve s povzetjem.