MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNEK
Urednlfttv« in uprav«: Maribor, Aleksandrova c«at« it. 13 , Telefon 2440 m 2468 lshe]e razen nedelje in praznikov vsak dan ob 1«. url i Velja meeeftno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Oln « Oglaal po ceniku i Oglasa o prejema tudi oglasni oddelek „ Jutra- v Ljubljani < Poitnl čekovni račun SL 11.40«
11
JUTRA
99
Kako je s problemom trednie Evrope
p0L0ŽAJ PO PREDLOGU FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA
TARDIEUJA.
Vprašanje preureditve odnošajev po-Junavskih držav, odnosno podunavske federacije, se je pojavilo že kmalu po svetovni vojni. Prve pobude so prihajale takrat z Dunaja in iz Budimpešte, in si-cer bolj iz političnih kakor gospodarskih fazlogov. Pozneje so ta prizadevanja več ali manj potihnila, dokler jih niso ansko leto nenadoma obnovile težke gospodarske razmere, od katerih sta bih Pjbbolj prizadeti zopet Madžarska in Av-str'ša. Zdaj pa stopa to vprašanje spet v ospredje. V zadnjih mesecih in tednih je ilo yeč tajnih in javnih konferenc, na berili so razpravljali vsaj o možnosti SPspodarsko-carinske unije Podunavja.
, .alv«čja je bila nedavno v Budimpešti, J®r so bili zbrani odlični gospodarji in no»tjki iz Madžarske, Jugoslavije, Romunije, Češkoslovaške in Avstrije. Godilo se je o vsem mogočem, a konkre-®n načrt federacije ali konfederacije le n‘ bil objavljen, tako da javnost še danes ne ve, kako si snovatelji te gospodarske grupacije zamišljajo svojo tvor-Sicer pa si glede tega niti sami še nlso na jasnem.
Novo spodbudo in s tem tudi docela dru 5^no podlago pa je dal vsej zadevi no-v’> francoski ministrski predsednik Tar-čim je stopil na čelo vlade, zlasti še o priliki nedavne parlamentarne Cebate o 60(1 milijonskem posojilu Češko-s‘°vaški. Tardleu je dejal, da Je v Ženevi ?P°goril zastopnike inale antante Avstri-I6 i«. Madžarske na koristi carinskega Razuma na podlagi preferenc. Pri de-p zu gospodarsko ozdravljenje srednje . ^fope morejo omenjene države, je de-P Tardieu, vedno računati na pomqč ■ rancije, Anglije in Italije, V zvezi s tem j? objavil dobro informirani »Temps« m članek, v katerem se je toplo za-za Tardieujeva prizadevanja in ugo-da se je v mednarodni gospodarski pokazalo načelo dosedanje raz-®Plienosti kot kvarno in se je zato treba akži h kontingentiranju in preferenčnim ^rinskim tarifam, ki bolje ustrezajo eko-zaščitni politiki petih zainteresi-laulh držav Podunavja.
T Značilno pri vsem tem pa je, da se za ardieujev načrt zavzema tudi Italijan-s*° časopisje, ki uaglaša, da je problem Srednje Evrope stopil v ospredje vsega
zanimanja, ker je postal sestavni del politike evropskih sil. Poluradni »Gioraale d’Italia« izjavlja odkrito, da je Italija pripravljena z vsemi silami podpreti francosko inicijativo, po kateri naj bi se združile v gospodarsko enoto Avstrija, Madžarska In države male antante. Italija pritrjuje tudi Tardieujevim besedam, da je mednarodui in gospodarski položaj podunavsklh držav tako težak, da morajo velesile brezpogojno intervenirati. »Tribuna« pd piše, da bo gospodarsko izboljšanje v srednji Evropi ugodno upliva-lo tudi na izboljšanje splošnega položaja v Evropi.
V Angliji je snovanje podunavske gospodarske zveze vzbudilo deljena občutja. Uradni krogi izjavljajo, da morajo načrt še temeljito proučiti, gospodarski svet, posebno industrijski, se pa boji, da bi nova podunavska gospodarska politika škodovala njegovim vitalnim interesom. Popolnoma nasprotno ideji podunavske zveze pa je nemško časopisje, ker se boji, da bi se Avstrija kot članica podunavskega gospodarskega bloka docela ločila od Nemčije. »Vossische Zei-fung« pravi, da je Tardieujev predlog popolnoma političnega značaja, ker je Nemčija bila izključena od razgovorov med Francijo, Italijo in Anglijo, a avstrijski interesi so najtesneje navezani prav na bratsko Nemčijo.
Uradno stališče samih prizadetih držav še ni znano. Naš minister dr. Kramer je dejal v nedeljo v narodni skupščini: »Vsi predlogi, naj pridejo od katerekoli strani in v kakršnikoli obliki, bodo naleteli pri nas vselej na pripravljenost, da jih s simpatijami vzamemo v razpravo in proučevanje pod enim pogojem, da ne rušijo sedanjega stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami, In da imajo za cilj ojačenje dobrih odnoša-jev in ohranitev miru v Evropi.« Izjavil se je torej načelno vsekakor za razpravljanje o Tardieujevem predlogu in povedal tudi že prve splošne pogoje. Vse drugo še manjka. Upamo pa, da bo že v bližnjem času to vprašanje toliko dozorelo, da bodo vidne vsaj prve jasne konture, Šele tedaj pa bo mogoče tudi presoditi. kaj bi Jugoslavija s podunavsko grupacijo pridobila in kaj izgubila.
Zakon o odpravi Žitnega režima
PRORAČUNSKE RAZPRAVE NARODNE SKUPŠČINE. _ ZAKON O ODPRAVI ŽITNEGA REŽIMA IZROČEN ODSEKU. — GOVOR MINISTRA DR. KRAMERJA
Handiurilaje poslala cesarstvo
BEOGRAD, 9. marca. Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine je podal trgovinski minister dr. Albert Kramer obširnejše poročilo o zakonskem osnutku o ukinitvi žitnega režima. Za osnutek je zahteval nujno postopanje in pri tem povdarjal, da je bil žitni režim uveden z. dobrim namenom pomagati poljedelstvu, v praksi pa se je pokazalo, da ne izpolnjuje pričakovanih nad, posebno pa ne koristi onim delom države, ki morajo žito kupovati, ker ga same ne pridelajo zadosji. Vlada je vse to upoštevala in zakon o žitnem režimu ukinila.
Novi zakon, je dejal minister, odpravlja vse omejitve pri trgovanju z žitom in moko v mejah države, kar je posebno potrebno sedaj, v času velikih stisk, ko je toliko ljudi brez posla in mora biti zato kruh cenejši kakor je bil doslej. S tem se bo dvignil tudi konzum, kar bo zopet ugodno uplivalo ha splošne razmere.
Odredbe glede izvoza žita in moke bodo do konca letošnje žitne kampanje ostale še v veljavi, potem se -pa bodo brezpogojno ukinile.
Skupščina je pozdravila ministrova izvajanja z velikim navdušenjem in izročila zakonski osnutek v razpravo posebnemu odseku, ki bo nato podal plenumu svoje mnenje. Zakon bo, kakor se zatrjuje, uveljavljen še pred 1. aprilom.
Nato je skupščina nadaljevala debato o proračunu ministrstva za gozdove In rude, popoldne pa bo razpravljala o proračunu ministrstva za socialno politiko.
BEOGRAD, 9. marca. Po žalni manifestaciji za pokojnim francoskim državnikom Aristidom Briandom je narpdna skupščina včeraj popoldne in zvečer nadaljevala razpravo o državnem proračunu. Minister za kmetijstvo Juraj De-jnetrovič je v svojem ekspozeju podrobno orisal položaj našega poljedelstva, ki se je v zadnjem letu zelo poslabšal. Izjavil je, da bo storila vlada vse, kar bo mogoče, da krizo omili. Fo ministrovem ekspozeju je govorilo več poslancev, med njimi tudi Anton Klinc, ki je obrazložil položaj slovenskega kmeta. Naglasil je, da se kmetijstvo v Sloveniji zaradi sedanjih razmer sploh ne rentira več. Ministra je zaprosil, naj sto-
ri vse kar je mogoče, da se privabijo kupci za naše poljedelske produkte in da se kmetje razdolžijo.
Proračun ministrstva za trgovino in industrijo je obrazložil minister dr. Air bert Kramer, ki je v svojem govoru poudaril, da mora biti pravec naše trgovinske politike dvojen: Na eni strani moramo pospeševati direktne zveze s tujino, da se omogoči boljša prodaja naših kmetijskih pridelkov, na drugi strani pa moramo zaščititi in pospeševati domačo delavnost. Trgovina je danes ovirana po raznih omejitvah, uvoznih prepovedih, kontingentiranju, deviznih in finančnih omejitvah itd. Uvoznih deviznih omejitev se poslužuje že 22 držav. Kljub temu je bila naša trgovinska bilanca v zadnjih letih aktivna, čeprav le zelo neznatno. Doslej smo se mi ogibali vseh omejitev, v bodoče pa bomo prisiljeni seči po slični obrambi, kakor so segle druge vlade. Od 1. 1929., ko smo izvozili za 7921 milijonov blaga in dosegli aktivnost bilance za 327 milijonov, je naš izvoz stalno nazadoval. L. 1930. smo izvozili le za 6870 milijonov, I. 1931 pa samo še za 4800*milijonov blaga. Podvojili pa smo število držav, s katerimi trgujemo. L. 1924. je bilo teh držav 43, sedaj jih je 93. Glavni naš konzument je Italija, v katero gre 24 odstotkov našega izvoza. Potem slede Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemčija, Grčija itd„ dočin; uvozimo največ Iz Nemčije. Češkoslovaške, Avstrije in Italije. V bodočo bomo morali posvetiti več pažnje državam ob Sredozemskem morju in v A-friki Nadalje je govoril o novih trgovinskih pogodbah’ centralizaciji izvoza, kliringu in pospeševanju domače delavnosti. Naposled je napovedal zakon o kontroli našega denarnega gospodarstva in zakon o kartelih.
O trgovinskem proračunu, ki je bil tudi soglasno sprejet, so govorili za ministrom dr, Kramerjem razni poslanci, od Slovencev pa sta se oglasila Anton Cerar in Ivan Mohorič.
Sledila je debata o proračunu ministrstva za gozdove in rudnike, katerega je predložil minister dr* Stanko Šibenik,
Uglasitev pujia za mandžurskega cesarja, velike priprave
KITAJCEV IN JAPONCEV ZA NOVE BOJE.
daljen le 50 km od Šanghaja, potrjujejo tudi japonski letalci, ki opravljajo izvid-no službo. Pri Ljuhau so se včeraj bili
LONDON, 9. marca. Po uradnem po-r?tt>u iz Mukdena, je mandžursk! držav* 1,1 svet, ki vodi začasno upravo nove države, odobril zahtevo princa Pujia, da b°stane cesar Mandžurije. Ponudbo, da Postane predsednik republike, je Pujl od klonii. Tako je Mandžurija postala mo-"arhiia.
ČANGCUN, 9. marca. Včeraj je prispe! semkaj bivši kitajski in novi mand-^urski cesar Puji. Vse mestb je bilo slav nostno okrašeno In ogromne množice so bfirejale vladarju navdušene ovacije.
se je novi cesar vozli po ulicah, so tvorile varnostni špalir japonske okupacijske čete.
. ŠANGHAJ, 9. marca. V tukajšnjih vojaških krogih zatrjujejo, da so dobili Kl-, lei v zadnjih dneh velika ojačenja. Vest v® vzbudila novo razburjenje, posebno * k«r se doznava, da pripravlja devetnajsta kitajska armada veliko ofenzivo taii 'JaP°ncem. Vesti o koncentraciji ki* iste vojske v okolici Šangha, id je od-
manjši boji med japonsko konjenico In kitajsko pehoto.
LONDON, 9. marca. Po vesteh iz Šanghaja se tako Japonci kakor Kitajci mrzlično pripravljajo na velike nove bitke. Pri Vusungu izkrcavajo Japonci dan za dnem številne čete, ki jih dovažajo iz Tokia Ih od drugod.
TOKIO, 9. marca. Vlada je japonskemu poslaniku v Moskvi dala nalog, da zaprosi rusko vlado za pojasnilo rad! koncentriranja ruskih čet na vzhodu.
OBSODBA MADŽARSKEGA REVOLU C10NARJA.
BUDIMPEŠTA, 9. marca. Včeraj je bi’ tu obsojen na 6 mesecev ječe in izgubr častniškega čina poročnik Ladislav Va-nay, ki je svoječasno pripravljal revo lucljo, ki naj bi odstranila sedanjo vlad in oklicala diktaturo.
Briand na mrtvaikem odru
PARIZ, 9. marca. Truplo pokojnega državnika Aristida Brianda so dali danes dopoldne v svinčeno rakev, obloženo s svilo. To rakev so položili v drugo, železno, na kateri je napis: »Aristide Briand, rojen 28. III. 1862; umrl 7. III. 1932.« Pokojniku so dali, preden so rakev zaprli, v roke šopek .vijolic in orhidej. Mimo mrtvaškega odra defillrajo nepresta-
no nešteti tisoči Parižanov. Pariška mestna občina je sklenila imenovati po pokojniku eno najlepšlh pariških ulic. Isto bo storilo mesto Lyon. Za časa pogreba v soboto, bodo v vseh francoskih šolah spominske svečanosti, na katerih bodo učitelji In profesorji govorili o Briandu kot apostolu miru In ljubezni med narodi.
LINDBERGH DOBI OTROKA NAZAJ.
NEW+YORK, Lindbergh je že v zvezi z roparji, ki so mu odpeljali sinčka. Sporočil jim je, da je pripravljen izplačati jim vsako vsoto, samo da mu ga vrnejo. Včeraj so mu sporočili v posebnem pismu, da zahtevajo 500.000 dolarjev, katere naj pošlje v Mansfield. Tako se pričakuje, da bo sinček že danes ali ju-:ri vrnjen staršem. Ameriška javnost je uradi nesposobnosti policije strahovito lgorčena.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opol-’ue): Vremenski izgledi so neugodni: ,ve-: .i notna oblačno, sneg. mrzle je.
POTOVANJE PILSUDSKEGA V EGIP’
ATENE, 9. marca. Na potovanju Egipt je prispel v Cirej poljski marš; Pilsudski, ki potuje na neki romunsl ladji.
Doraščajočf mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza zaVadi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Joseiova« voda že pri malih, največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Akcija za znižanje najemnin
AKCIJSKI ODBOR BO SKLICAL VELIK PROTESTNI SHOD. — DRUŠTVO STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV SE OBNOVI. — SOLIDARNOST VSEH STANOVSKIH IN STROKOVNIH ORGANIZACIJ.
V dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu je hil snoči sestanek pripravljalnega akcijskega odbora, ki bo sklical v prihodnjem tednu velik protest-1 ni shod proti previsokim najemninam! stanovanj in poslovnih lokalov. Na sestanku so bile zastopane po svojih zastopnikih te-le stanovske in strokovne organizacije:	Združenje	jugoslovanskih
nacijonailnih železničarjev, Ujedinjenje Rad. Saveza, Narodna strokovna zveza, Jugoslovanska strokovna zveza, Učiteljsko društvo za mesto, Društvo zasebnih in avtonomnih uslužbencev, Društvo mestnih uslužbencev, Društvo odvetniških in notarskih uradnikov, Gostilničarska zadruga, Društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, Društvo sodnikov, Društvo kaznilniških paznikov, Društvo poštnih uradnikov, Društvo uradnikov
Koncert mariborskih gimnazijcev v Št. liju.
Glasbeno društvo drž. klasične gimnazije v Mariboru priredi v nedeljo, 13. t. m. ob 15. uri v prostorih »Slovenskega doma« v Št. liju koncert, kjer bo nastopil moški in mešani zbor ter orkester. »Sreski odbor Narodne Odbrane« v Mariboru priporoča toplo vsem narodnim prijateljem mladine, da poselijo ta koncert in s tem podprejo idealno stremljenje naše mladine, ki hoče ob naši severni meji utrditi narodno zavest.
Akademija »Nanosa«.
Radi nepričakovanih ovir je akademija preložena na dan 18. marca.
Zborovanje učiteljskega društva.
Učiteljsko društvo za srez Maribor desn: breg je zborovalo preteklo soboto v deški meščanski šoli ob polnoštevilni udeležbi. Najprej je prisostvovalo telovadnemu nastopu tov. Lavrenčiča z osnovnošolskimi učenci, nato pa njegovemu predavanju. Pri nastopu so. l?ili navzoči tudi udeleženci saveznega pred-njaškega Sokolskega tečaja. Na zborovanju je pretresalo učiteljstvo svoja stanovska in šolska vprašanja. Zborovanje sta počastila s svojim obiskom tudi sreski načelnik g. Makar, ki je izrazil učiteljstvu svoje priznanje za njegovo neumorno šolsko in, izvenšolsko delovanje, in šolski nadzornik g. Koropec.
Pričetek točno ob 8. uri
Nov obrtni zakon — nov obrtni red
NAJNOVEJŠI PREDPISI NOVEGA OBRTNEGA ZAKONA, KATERIM MORAJO OBRTNIKI USTREČI V TREH MESECIH.
stati kakšna pomota. Ta napis mora soglašati z besedilom izdanega pooblastila, iziroma dovoljenja.
denarnih zavodov, Društvo železniških upokojencev in Društvo organov finančne kontrole.
Ostala društva, ki niso poslala na ta sestanek svojih zastopnikov, poziva pripravljalni oidbor, da popolnoma zanesljivo pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki bo jutri v četrtek ob 20. uri v dvorani Nabavljalne zadruge. Tako naj pošljejo svoje zastopnike naslednje organizacije: Združenje vojnih invalidov, Profesorsko društvo, Društvo državnih upokojencev, Trgovski gremij, Slovensko obrtno društvo in Društvo učiteljev meščanskih šol.
Na jutrišnjem sestanku se bo konstituiral širši akcijski odbor, ki bo sklical protestni shod v veliki unionski dvorani in ukrenil vse potrebno, da se takoj obnovi »Društvo hišnih najemnikov«, ki je prenehalo delovati pred leti.
Ljudska univerza v Mariboru.
Za nekaj časa bo prekinjen slovenski ciklus in sicer radi predavanja, ki ga bo imel francoski pisatelj Renč Goudiat v petek 11. t. m. ob 8. uri zvečer. Izbral si je temo izpred francoske revolucije: doba Ludvika XV. Označiti hoče morda najbolj značilno prikazen tiste dobe — ženski režim na dvoru in najpomembnejšo osebnost tega režima:	Madame de
Pompadouir, ki je mnoga leta vladala nad kraljem in francoskim narodom. Brez odmora se je dvor veseličil in rajal v največjem razkošju, a že na vulkanu, katerega erupcija se neopaženo pripravlja.
Ljudska univerza v Studencih.
Jutri v četrtek ob 19. uri predava gospod profesor Šilih o temi »Upliv okolice na vzgojo otroka«.
Vabilo na občni zbor Ribarskega društva, Maribor,
ki bo v petek 18. t. m. ob 20. uri zvečer v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru, Slovenska ulica. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. letno poročilo: 3. poročilo blagajnika; 4. poročila ostalih društvenih funkcijonarjev; 5. določitev pristopnine in članarine za leto 1932; 6. volitev predsednika, odbornikov in računskih preglednikov; 7. slučajnosti. — Odbor Ribarskega društva v MarfborH.
Komisar pri »Kmetijski eksp. zadrugi«
nekaj dni ne bo sprejemal strank in zavarovancev. Dan, ko začne komisar uradovati za stranke, bo pravočasno objavljen. V nujnih primerih naj se stranke pismeno obrnejo na komisarja in sicer Ba naslov: Kmetijska eksportna zadruga, Aleksandrova cesta, Maribor.
Iz mestnega sveta.
Mestni svet je na snočnji seji podelil Banski hranilnici uporabno dovoljenje za trinadstropno stanovanjsko hišo v Gregorčičevi ulici, Viljemu Abtu gradbeno dovoljenje za giradnjo garaže in hladilnice v Kejžarjevi ulici 8 in tovarnarju Hut-terju & comp. gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidkov za pisarne in skladišča.
Spominska proslava škofa Dobrile.
Radi obolelosti predavatelja župnika Sokliča se proslava prenese na poznejši čas.
Novinarski klub.
Drevi ob 20. uri sestanek.
Kdor sl želi prijetne neprisiljene zabave, naj pride na sobotno akademijo trg. obrtne mladine v Narodnem domu. Dvorana bo dobro zakurjena. Pridite!
Nevarna poledica.
V zadnjem času ne mine dan, da se ne bi pripetila nezgoda na poledici. Tako je včeraj popoldne spodrsnilo kotlarju Ferdinandu Schneiderju na Glavnem trgu, da je padel in si zlomil levo nogo v gležnju. Z rešilnim avtom so ga prepeljali- v tukajšnjo bolnišnico.
Delavska družina na cesti.
Mestno načelstvo nas prosi za objavo: Neka delavska družina s petorico majhnih otrok, ki je sicer redno plačevala najemnino, bo te dni deložirana, ker hišni gospodar potrebuje stanovanje zase. Kakor izjavlja, ni mogla dobiti stanovanja drugje in je biila povsod odklonjena radi ptrok, kar naravnost nasprotuje zadevni okrožnici g. bana Dravske banovine. Ker, mestna občina mariborska tačas nima na, razpolago nikakega prostega stanovanja, apelira tem p^tom na stanodajalce, da se zavzahtejo za navedeno družino in ji nudijo stanovanje, da ne bo izpostavljena mrazu na ulici. Prijave sprejema oziroma daje pojasnila socialnopolitični urad mestnega načelstva, Rotovški 'trg št. 9, tel. 27-55.
Ljubezniv tovariš.
Pri delavcu Ludviku Ribiču na Teznem se je oglasil snoči neki njegov tovariš. Ko mu je dobri Ludvik šel odpret, je pa ta tovariš ves divji planil nanj in ga tako obdelal z bikovko, da je Ludvik dobil nevarne poškodbe na glavi in po vsem životu. Domači so morali poklicati reševalni av+o, ki je Ribiča prepeljal v bolnišnico. Nasilneža z bikovko pa iščejo zdaj tezenski orožniki.
Ne ve, kakšen vrag Jo je premotil.
Danes dopoldne je stala na policiji pred strogim nadzornikom neka . Julčka H., dekle srednjih let, ker je včeraj med opoldanskim odmorom izkušala izprazniti izložbeno omarico pri trgovcu Tkalcu na Glavnem trgu. Iz zamrežene omarice je Julčka pri belem dnevu že bila izvlekla 36 metrov platna, žensko krilo, predpasnik in hotela pobegniti po Mesarski ulici, toda v tem hipu jo je zagrabila roka postave. Julčka se je izgovarjala, da ne ve, kateri vrag jo je premotil ... Julčki bo to pojasnilo sodišče.
Velikonočni izlet s parobrodom »Prestolonaslednik Petar«.
Jadranska plovidba na Sušaku priredi velikonočno zabavno potovanje s parnikom »Prestolonaslednik Petar«, katerega model smo lahko občudovali tudi v Mariboru. Potovanje se vrši iz Sušaka v Kotor in nazaj v času od 26. do 30. marca za pavšalno ceno, ki omogoča udeležbo vsem slojem. Informacije daje in prijave sprejema »Putnik« v Mariboru.
Licitacija za cestna dela.
Licitacija za napravo, dobavo in vožnjo gramoza za banovinske ceste v območju okrajnega cestnega odbora Maribor je razpisana na dan 21. marca 1932, ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Sre-skega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta št. 26/11. Pogoje in pojasnila za licitacijo dobe interesenti tam med uradnimi urami.
Z današnjim dnem je stopil v veljavo novi obrtni zakon in preneha s tem veljavnost dosedanjega obrtnega zakona, ki datira še iz avstrijskih časov. Vsled tega bodo od danes naprej nastale v trgovskem in obrtniškem poslovanju mnogoštevilne izpremembe. Ker se odredbe novega obrtnega zakona tičejo tisočev naših someščanov, se nam zdi potrebno, da pravočasno opozorimo vse pridobitne kroge na predpise, katere bodo morali izvršiti tekom treh mesecev, ne da bi bile ob tem najmanj prizadete pravice, pridobljene že na podlagi dosedanjega (starega) obrtnega zakona.
Lastnik trgovine ali obrti, ki spada pod odredbe obrtnega zakona, mora v roku treh mesecev, t. j. do 9. junija 1932 prijaviti svojo obrt mestnemu načelstvu kot prvostopni upravni oblasti. Tej prijavi mora priložiti prepis dosedanjega obrtnega lista s točno navedbo sedanjega sedeža obrta. Kdor tega ne stori v zakonito predpisanem roku, temu se odvzame obrtna' pravica. Vse te prijave se lahko izvršijo pismeno ali ustmeno (na zapisnik) mestnega obrtnega oddelka. Pri tem pa bodo ostale v veljavi vse na podlagi dosedanjega (starega) obrtnega reda pridobljene pravice.
Osebe, ki so z dovoljenjem obrtne oblasti dosedaj že opravljale kako obrt, pa so s to obrtjo prenehale, lahko isto obrt ponovno začnejo, ne da bi jim bilo treba doprinesti dokaze strokovne ali posebne kvalifikacije, ki ga zahteva novi obrtni zakon, ako so poprej obavljale to obrt najmanj dve leti in ako prekinitev obrti ni trajala dalje kakor deset let pred uveljavljenjem novega zakona.
Osebe, ki se danes bavijo s posli, ki se po novem zakonu smatrajo za obrt, a se po dosedanjem obrtnem zakonu niso smatrali kot taki, morajo v roku ireh mesecev zaprositi mestno načelstvo za izdanje pooblastila, oziroma dovoljenja po predpisih novega obrtnega zakona.Ta dovoljenja se bodo izdajala dotičnim osebam tudi, če sicer ne izpolnjujejo vseh predpisov novega zakona.
Osebe, ki so si že stekle pravico za iz-viševanje elektrotehničnega obrta, morajo oblasti prijaviti obseg obrti, ki so jo doslej vršile. Ta prijava ni podvržena taksi-
Pravne osebe, h katerim prištevamo tudi obrtne zadruge, ki izvršujejo rokodelske obrti, lahko še dalje vršijo te obrti vendar pa morajo tekom treh mesecev spraviti svoje obrti popolnoma v sklad z odredbami novega obrtnega zakona, ker drugače zgube obrtno pravico.
Lastnik) obrti, ki morajo po § 60 novega zakona imeti posebno dovoljenje (koncesijo), dasi po starem obrtnem zakonu te obrti niso bile vezane na koncesijo, morajo tekom treh mesecev, t. j. do 9. junija 1932, zamenjati dosedanje obrtne liste za obrtnice, ki se izdajajo na podlagi novega obrtnega zakona. Prošenj za zamenjavo teh koncesij ni treba taksirati.
Osebe, ki poslujejo v lokalih, morajo v roku treh mesecev, vsak tak lokal vidno in jasno označiti z napisom na zunanji strani glavnega vhoda. Napis mora biti sestavljen v državnem jeziku, mora imeti polno rodbinsko in krstno ime lastnika obrta in ne sme biti po velikosti črk označen tako, da bi vsled tega mogla na-
Izpred sodišča
Zopet žrtev noža.
Pred malim kazenskim senatom se je moral danes zagovarjati 241etni posestniški sin Ignac Tkavc iz Cigence zaradi prekoračenja silobrana.
Dne 18. januarja 1932 se je poročila hči Štefana Gorjanca na Cigencah s Konradom Pristovnikom v Zg. Bistrici. Po stari navadi so prišli fantje na prežo tako iz Cigencev kakor tudi iz Zgornje Bistrice. Na gostiji je bilo prav prijetno, dokler ni stopilo fantom vino v glavo; tedaj pa so si bili kmalu v laseh, ker so se bili na to že poprej dobro pripravili. Eni ko drugi so bili prinesli s seboj krepka brezova polena, s katerimi oboroženi so stopili v boj. Pri prvem pretepu okoli Gorjančeve hiše so porazbili več šip in napravili tudi dosti druge škode v za* hvalo za gostijo, nakar so odšli razgrajat k sosednjim hišam,; Okoli 24. ure je odšel današnji obtoženec Ignac Tkavc od Gajškovih, kjer je ceNvečer vasoval, in je srečal Ivana Gorjanca, ki mu je povedal, da udeleženca fantovskega pretepa Martin Rup in Franc Rahle ležita v gozdu najbrže težje poškodovana. Da ne bi tovariša zmrznila v zimski noči, sta ju šla poiskat tja v gozd. Jedva pa sta bila od hiše kakih 20 korakov, sta bila nenadoma napadena in je udaril Štefan Štern Tkavca s polenom po glavi in Sa zbil na tla, Tkavc se je branil z nožem in zabodel Šterna tako močno, da je *a izkrvavel. ......
Obtoženi je priznal, da je zabodel štet* na, toda samo enkrat, ker se je bal, da Sa Štern, ki je bil veliko močnejši, sicer ubije. Po zdravniškem mnenju je bila ena poškodba res lahkega značaja. Na vprašanje predsednika senata, kdo bi bil potem Šterna drugič zabodel, je obtoženi odgovoril, da tega ne ve, ker je bilo več fantov skupaj.
Zaslišanih je bilo kot priče mnogo fantov, ki so se pretepa udeležili in ki so na okrajnem sodišču v Slov. Bistrici že prejeli zaslužene kazni. Iz njihovih izpovedb se tudi ni dala dognati krivda obtoženca Tkavca. In je sodišče izreklo oprostilno sodbo.
Obravnavo je vodil višji sod. svetnik dr. Lenart, obtožnico je zastopal drž. pravdnik dr. Zorjan, obtoženca je branil dr. Ravnik.
Drevi v kazinski dvorani PEVSKI KONCERT
Obrti, vezane na sodno protokoliranje, ' morajo staviti v svoj napis točno besedilo protokolirane firme. Ako v trgovski firmi ni označeno ime lastnika, se mora
v napis staviti poleg tvrdkinega besedila tudi rodbinsko in rojstno ime lastnika obrta.
Pri obrtih, katerih ni treba protokoli* rati, a jih izvršuje več oseb skupno, se morajo staviti v napis rodbinska in krstna imena najmanj dveh lastnikov. Podružnice morajo biti opremljene z napisi, ki jih označujejo kot take. V napisih se ne smeta rabiti dva enaka naziva za obrt ene in iste vrste.
Glasom novega obrtnega zakona imajo Mestne hranilnice prvenstveno pravico za otvarjanje zastavljalnic. Že obstoječe zastavljalnice morajo vložiti prošnje, da se jim znova dovoli poslovanje.
V nasprotnem primeru in v primeru, da jim upravna oblast ne izda tega dovoljenja, bodo morale prenehati s svojim poslovanjem.
Po novem obrtnem zakonu preneha t*1' di dosedanji način izdajanja »trošarlnski*1 dozvol«, na podlagi pravilnika o gostil* tiah, kavarnah in ostalih obrtih z alkoholnimi pijačami. Odslej se ne bodo več izdajale »trošarinske dozvole« na podlagi krajevne kavarniške in osebne pravice, ampak vsa ta dovolila bo v bodoče izdajala finančna oblast.
V zvezi z novim obrtnim zakonom se bo znatno povečalo poslovanje mestnega-obrtnega oddelka. Glasom izrecne odredbe tega zakona mora namreč mestno načelstvo v roku šestih mesecev izvršiti revizijo vseh obrtov in dovesti registre v sklad s predpisi obrtnega zakona ifl s stvarnim stanjem-
V M a r i b o r u, dne 9. III. 1932.
Mariborski »V E Č ER NI K« Jutra
Stran 3.
Nekaj Masarykovih misli o religiji
IZ NJEGOVIH SPISOV »V
Naša religija ne sme biti materijalisti-čna, ampak mora biti duhovna. Ni materija povzročitelj nravstveno zlega, am-Pak duh: premagamo zatorej materijali-zem z višjim nravstvenim in nabožnim življenjem. Duh mora nadvladati svet...
Boga moramo pojmovati duhovno. Duhovno pojmovan Bog ustreza naši pozebi po izpopolnjevanju in nravstvenem razvoju, nravstvenem napredku. Ta napredek pomeni okrepitev človečanstva, okrepitev ljubezni.
2e evangelist Janez (pismo I, 4, 20) je vedel... in če kdo pravi:	Jaz ljubim
Boga, pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Zakaj, kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, kako more ljubiti Boga, ki ža ne vidi?
Naši krščanski predniki veličastnega svetovnega reda in zgodovinskega razvoja še niso spoznali, zato so verovali v časovna božja razodetja in čudeže. Mi imamo višje naziranje o Bogu. Mi vemo, da nas je obdaril s pozornostjo in s tem 2 vednostjo in predvidevnostjo. Mi ne Pričakujemo več čudežev, ampak imamo trdno voljo sodelovati v razvoju človeštva in kozmosa.
Stara vera v Boga je preveč objekti-vistična, moderni človek je bolj subjektiven in bolj individualističen. Naša re-
BOJI O NABOŽENSTVI«.
ligija ne postavlja vere v Boga na prvo mesto, ampak upanje na večno življenje. Hrepenenje po večnosti je glavna gonilna sila našega nravstvenega razvoja, upanje nesmrtnosti pojačuje v nas duhovnost.
Naša duhovna religija se obrača proti vsakršni sili oziroma oblasti človeka nad človekom, je proti duhovni in fizični sili. Zato oznanja ta religija načelo: zoperstaviti se vsakemu nasilju in vsakemu zlu dosledno, vedno, povsod in poglavitno takoj v njegovih začetkih. Toda obramba ne sme pomeniti nobenega novega nasilja; mi ne smemo s silo nadaljevati. Napram sovražniku moramo biti pravični.
Ljubezen do bližnjega ne sme biti samo politično, ampak mora biti tudi gospodarsko in socialno prizadevanje. Jezus je staro zapoved »Ne ubijaj« povzdignil v zapoved, da ne smeš biti jezen na brata brez vzroka: staro zapoved »Ne prešestvuj« je povzdignil v zapoved čistosti srca in duha. Podobno moramo danes deseto zapoved povišati v socialno zapoved, da se vsak trenutek zavedamo politične, gospodarske in socialne neenakosti, ki je povzročena po sili, in moramo zato stalno in dosledno delovati za enakost.
Šport
Visokoalpinskl tečaj na Peci.
»Mariborski smučarski klub« priredi v ^eh od 24. do 28. t. m. na Peci nad' Mežico visokoalpinski smučarski tečaj. Te-cajniki bodo nastanjeni v Uletovi koči, *ier stane popolna preskrba z učnino vred 300 Din, Koča bo v teh dneh rezervirana samo za tečajnike in se drugi gostje nikakor ne bodo mogli prejemati. Vse informacije daje samo »Mariborski smučarski klub«, Maribor, Jurčičeva ulica 8, urairna Stoječ. Tečaj bo vodil znani učitelj g, Forstnerič, ki je z uspehom vodil že več takih tečajev. Sporedi ter po-m so na ogled po vseh pisarnah »Putika«. — Kot zaključek tečaja bo 27. t. m. z vrha Pece do Uletove koče tekma .iv smuku za razpisana darila. Prijave gejema istotako »Mar. smučarski
fcJufb«.
Tekma za prvenstvo Delnic.
V nedeljo bo v Delnicah, tem znanem “buškem zimskošportnem središču, tek-1,14 za prvenstvo Delnic. Iz Maribora ?^rme tja ekipa ZS0-5PD Maribor. Domu * so ti"'e tekmovalci: Mušič, Vode-?*. Neuman. Najbrž pošlje tudi »Mari-?0rski smučarski klub« svojo ekipo, ta-. 0 da bo Maribor prav dobro zastopan, iH. uDamo. da bo tudi častno odrezal.
Odborniška tekma na Pohorju.
Tekmovalci ZSO-SPD Maribor so si izmislili prav originalno smuško tekmo. Z devizo »Prej ste vi nas komandirali, zdaj bomo pa mi vas!« priredijo odbor-niško tekmo navzgor in navzdol. Udeležba je obvezna za vse odbornike in so predvidene prav visoke kazni za one, ki se ne bi hoteli pokoriti tekmovalcem. Tekmuje se z ozirom na razne . telesne konstitucije v dveh skupinah, in sicer do 80 kg teže in preko. Da ne bodo tekmovalci prišli preveč izčrpani na cilj, bo na vsakem kilometru okrepčevalnica, vinotoči in slične potrebščine. Zmagovalcem se obetajo kaj lepa darila, diplome in druge dekoracije. Tudi zadnji v svoji skupini bo prejel prav častno darilo. Zmagovalci pa bodo morali darila še posebej odkupiti, ker nameravajo tekmovalci čisti dobiček preko Velike noči naložiti nekje v visokih planinah na nekakšnem tečaju za lomljenje nog, rok in sličnih udov. Kdor hoče preživeti nekaj prav veselih uric in se prav od srca nasmejati raznim kolovraitežem, naj pohiti v nedeljo k Mariborski koči.
Sankaška tekma.
ISSK Maribor nam je še dolžan sankaško tekmo, ki je bila januarja meseca odpovedana. Na Pohorju je zdaj še dosti snega. Kako bo čez štirinajst dni, pa je drugo vprašanje. Torej, ali bo v nedeljo sankaška tekma?
Sokolstvo
Telovadna akademija Sokola I.
V proslavo lOOletnice rojstva ustanovitelja Sokolstva je priredil mariborski Sokol I. v soboto zvečer v prostorni telovadnici kasarne kralja Petra telovadno akademijo. Starosta br. prof. Kenda je v jedrnatem govoru očrtal življenje Miroslava Tyrša in njegov pomen za Sokolstvo. Na lepo okrašenem odru z razsvetljeno Tyrševo sliko se je nato vrstilo 9 telovadnih točk.
Mnogo truda je stala prva točka, nastop moške in ženske dece v 5 slikah iz otroškega življenja in igranja z zaključno prigodno sliko v počastitev Tyrša. Skoki moškega naraščaja »skozi okno« so bili sicer dobri, a nekoliko enolični, prav dobri pa preskoki ženskega naraščaja čez konja na šir z lepimi raznožkami in premeti. Člani so nastopili na drogu, kjer se je opažalo pomanjkanje rutine za javne nastope. Tu naj bi se pokazale le vaje, ki jih telovadec dovršeno in elegantno obvlhda; interesanten je bil nastop članov z natezali, ki so jih predočili kot vsestranski in izdaten gimnastični pripomoček. Najboljše so bile vaje ženskih oddelkov. Eksaktno, izvedene proste vaje članic za letošnji praški vsesokolski zlet so dale slutiti veličasten utis teh vaj v masi, za katero so namenjene. Krona večera in precej izven okvira ostalih točk je bila zadnja točka sporeda, ritmično-gimnastična kompozicija »Jutro«, ki jo je izvajalo osem naraščajmo. Vseskoz moderna skladba, ki zahteva od telovadk do skrajnosti izurjeno telo in naravnost umetniško ustvarjanje, je presenetila vse gledalce. Vredna je, da si jo o priliki vsakdo ogleda. — Številno domače občinstvo je s svojim pošetom pokazalo, da se vedno bolj oklepa svojega domačega društva, našega mariborskega Ta-‘ bora. V nedeljo popoldne se je akademija z enakim uspehom ponovila.
ŠIRITE „VECERNIK“!
Nar. žel. glasbeno društvo „Drava“
v Mariboru je imelo predzadnjo februarsko nedeljo svoj redni občni zbor ob številni udeležbi članov in delegatov drugih društev. Zborovanje je vodil predsednik g.Vokač, ki je toplo pozdravil vse. navzoče, nakar so sledila poročila društvenih funkcijonarjev.
Iz tajnikovega poročila je razvidno, da šteje »Drava« sedaj skupno 1034 članov; od. teh je 100 izvršujočih članov, kar je dokaz, da raste zanimanje za to narodno-železničarsko kulturno ustanovo na severni meji naše domovine od leta do leta. »Drava« je v preteklem letu s svojimi tremi odseki'(pevskim, godbenim in tainburaškim) imela 95 javnih nastopov. Udejstvovala se je v mariborskem javnem življenju bodisi korporativno, bodisi po delegatih na vseh kulturnih, narodnih in drugih prireditvah.
Staremu odboru je občni zbor z odobravanjem izrekel. razrešnico, odnosno zaupnico ter je bil pri nato sledečih volitvah po večini izvoljen dosedanji društveni odbor s predsednikom Joškom Vokačem.
K zadnji točki dnevnega reda se je prvi oglasil k besedi g. Franc Planinšek iz Ljubljane, ki je kot zastopnik žel. ravnatelja dr. Borkota pozdravil zbor z željo za čim večji uspeh in z zagotovilom ravnatelja dr. Borkota, da »Drava« vedno lahko računa na njegovo pomoč. Nadalje so pozdravili zbor gg.: inž. Zelenka v imenu glasb, društva »Sloge« (Ljubljana), Pleško in Drašler v imenu pevskega druištva »Save« (Zagreb), ki so izrazili željo, naj bi vse macijonalne železničarske glasbene organizacije stopile v čim tesnejše bratske stike. Slednjič je pozdravil občni zbor g. Tumpej v imenu oblastnega odbora UJNŽB Ljubljana, kakor tudi v imenu mariborske podružnice UJNŽB s pozivom k složnemu delu za podvig »Dirave«, ki naj bo v ponos obmejnim narodnim železničarjem.
Nato je predsednik Vokač s pozivom »Z delom naprej v procvit Drave!« zaključil lepo uspeli občni zbor.
Z Dravskega polja
Nov župan v Framu. Županskih dolžnosti občine Fram je razrešen g. Potočnik in na njegovo mesto imenovan g. Ivan Kodrič, posestnik in trgovec v Framu.
Nezgode. Piri igranju otrok-učeucev v šoli na Dobrovcih, občine Skoke, je Anton Kirbiš padel pri igri tako nesrečno, da si je zlomil nogo nad kolenom- Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju pa je padel s kolesa v tovarni v Hočah zaposleni pomožni delavec g. Janez Štern in si istotako zlomil nogo. Oba ponesrečenca so odpremili v mariborsko bolnico.
Agrarna zajednica v Hotinji vasi bo imela v nedeljo 20. t. m. svoj redni občni
zbor v prostorih predsednika g. Grobel-šeka v Hotinji vasi, za katerega je veliko zanimanja zlasti v krogih agrarnih zakupnikov na veleposestvu E. Baahler. Na občnem zboru se bodo pretresala važna vprašanja, tičoča se agrarnih zakupnikov in agrarnih zadev.
Tombola prostovoljnega gasilnega dna« štva v Hotinji vasi bo 14. avgusta. Sosednja društva so naprošena, da to pri svojih prireditvah upoštevajo.
Ljudska samopomoč v Mariboru
ima svoj letni občni zbor v nedeljo 13. t m. ob pol 10. uri v dvorani »Gambri-
nus«.'
Mesto sužnjev v puščavi
Drzna ekspedicija dveh novinarjev v Saharo.
Dva francoska novinarja, Leon Gcr-VlHe-peache in J. Roger-Mathieu, čla-redakcije pariškega »Matina«, sta skupno z nekim poročnikom francoske ^barske straže, dvema mehanikoma in Vetr>a vodnikoma domačinoma izvršila ®n° najdrznejših pustolovščin, kar jih ®ozna na velikih činih tako bogata zgodovina raziskovanja črnega dela sveta, Afrike. S francoske vojaške postaje Rog-8nn Sta Se z avtom°b>lom odpravila na km dolgo turo skozi puščavo, ki je Popolnoma neznana, ker ni pota ne t xZe *uch nobenega živega bitja, ho-eč priti do mesta sužnjev Taudeni v *° ni puščavi. Tam že 2000 let kopljejo °j» in grozno je trpljenje sužnjev, ki mo-raJo delati v teh solnih jamah, ki so preostanek iz tiste sive pradobe, ko je bila Sahara St del Atlantskega oceana.
Fo mesto je dostopno samo od juga, s "raja Gao na reki Niger; od tam prihajalo karavane velblodov. Te karavane, ki ,? v prejšnjih časih štelo po 30-000 vel-odoy, danes pa komaj še kakih 5000, rjhajajo dvakrat na leto v Taudeni; 'našajo živeža za sužnje v solnikih, in ^bonske potrebščine ter denar za last-®. s°lnih jam, nakar se vračajo s pol-tovori soli.
Pohod francoskih novinarjev je bil zelo tvegan, ker je bil uspeh odvisen od hitrosti: odprava, ki se je vozila z dvema avtomobiloma, nalašč za to urejenima, je mogla vzeti seboj samo toliko živil, bencina in vode, kolikor ga je bilo pač treba za 800 km dolgo pot v kolikor mogoče hitrem tempu. Povrh pa je pretila tudi nevarnost od roparskih Beduinov rodu R’Gueibat, ki so najhitrejši jezdeci na velblodih in najboljši strelci izmed vseh nomadskih plemen.
Kakor daleč je segalo oko, so se razprostirali goli peščeni hribi, nikjer nobenega drevesa, niti bilke, in podnevi je pripekalo žgoče solnce, ponoči pa je mučil potnike strupen mraz. V pogostih peščenih viharjih so si morali iskati poti skozi hribe, in ko so dospeli do strmih pečin visoke planote Hamada el Hari-che, kjer ležijo solišča, jim je že primanjkovalo vode in bejnefna ije bilo tudi že več potrošenega, hega so računali. Pečine, do 30 metrov visoke, so se razprostirale v neizmernost in nikjer ni bilo preseke, ki bi omogočil^ spraviti avtomobila gor na planoto. Šele po dolgem iskanju se jim je posrečilo najti neko sotesko. po kateri so z velikimi težavami dospeli na vrh. F*otem je šla vožnja spet lažje. Od daleč pa so se že pojavljali ogleduhi roparskih Beduinov, in treba je bilo hiteti, preden utegnejo obvestiti svoje tolpe.
Slednjič so verldUr srečno dospeli na
cilj. Taudeni leži na sivem kamenitem hribu, ki se dviga nad neskončno rumeno peščeno puščavo, Nobenega drevesa, nobenega ptiča, nobenega glasu. Vendar je Taudeni s svojimi od solnca razbeljenimi hišicami, v katerih prebivajo šejk, arabski poglavar mesta, in lastnik solnih jam in pazniki, pravcat paradiž v primeri s solnimi jamami, ki ležijo nekaj kilometrov v stran. Tu životarijo solni sužnji v nepopisno žalostnih razmerah. Ob malo kaše, dateljnov in vode morajo delati po deset ur dnevno, leto in dan bnez vsakega odpočitka, razen ob petkih, ki je mohamedanska nedelja, in kadar umro, jih pokopljejo v votlinah skalovja, ki je itak njihov dom.
Pogled na te izmozgane sužnje je naj-žalostnejše, kar si more človek predstavljati, tako pišeta novinarja. Večina jih koplje globoko pod zemljo, in edini znak njihovega življenja je strahoviti zvok zamolklega petja. Ves dan tičijo v umazanem blatu, so popolnoma nagi, pokriti samo z belo skorjo surove soli, ki je prevlekla njihovo zgrbljeno kožo. So vri še mladi ljudje — star tu ne postahe nobeden — a izgledajo kakor živi okostnjaki, suhi kakor pergament. Delajo, dokler ne popadajo in izdihnejo. Ko mmajo več moči, da bi dvignili kramp ali lopato, se uležejo, kjer baš stojijo, in odneso jih mrtve ...
Francoska novinarja bosta o svojem potovanju objavila več člankov..
Morilec notarja Miloša obešen
Iz Budimpešte poročajo:	Pisar	Tir
chy, ki je na grozen način umoril svojega bivšega šefa notarja dr. Mikloša v Rackevu, izropal blagajno in nato pisarno zažgal, je bil pred prekini sodiščem obsojen na smrt na vešalih. Tichy je na obravnavi vse priznal in je opisal, kako je vlomil v pisarno, da bi izropal blagajno. Izkušal jo je odpreti s sekiro, tedaj je naenkrat stopil v sobo Mikloš. Ti-chy ga je udaril s sekiro po glavi, nakar se je Mikloš opotekel v drugo sobo, kjef se je zgrudil.
Slišal sem potem — je pripovedoval Tichy, rjovenje in nato hropenje. Šel sem noter in še enkrat zamahnil po njem. Ugasnil sem električno luč in mu zadal šc nekaj udarcev s sekiro. Ko je Mikloš še vedno hropel, sem ga zvlekel v drugo sobo. Potem sem si šel umit roke. Ko sem se spet povrnil, je Mikloš sedel na tleh. Zdaj sem zagrnil okna in sem ga še parkrat udaril po glavi. Tedaj je utihnil. Vzel šem mu denarnico in ključe blagajne V blagajni je bilo samo 70 pengov. Da zabrišem sledove, sem zažgal pisarno in stanovanje na treh krajih.
Obdukcija trupla umorjenčevega je ugotovila nič manj ko 49 ran, od sekire in tudi od noža, med temi šest smrtnih. Truplo je bilo vse razsekano, razrezano in razmesarjeno.
Dve uri po razglasitvi sodbe je bila smrtna kazen nad morilcem izvršena-
Stran A.
Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra
V M a r i b o r u, dne 9, III. 193?.
|IIWII I'II III lil Ul I II M -t■	l'jsm
Cnrrer Bell:
64
Lowoodska sirota
»Kot spoštovanje, za katero Vam nudim svoje. Tako bodeva bot!«
»2e res, v hladni hrezobzironsti in vrojeni oho-lostin nimate para,« je dejal. »Ali bi ne hoteli danes z mano obedovati?« je vprašal, ko smo privozili na privoz.«
»Ne, hvala Vam, sir!«
»In počemu pa. »hvala Vam, sir«, Če smem vprašati?«
»Nikoli še nisem obedovala z Vami, sir, in tudi Janes ne vidim za to razloga, dokler ne —.«
»Kaj dokler ne? Vam godijo takale nedovršena rekla.«
»Dokler ne bom v to prisiljena.«
»Kaj mislite, da se hranim kot kak ljudožer, da .e bojite moje druščine pri kosilu?«
»Nič nisem še razmišljala o tej stvari, ampak hotela bi, da ostane ta mesec še pri starem.«
»Takoj zapustite svoje vzgojno robovanje »Res? Oprostite, sir, tega ne storim. Ves dan Vam pojdem s pota kakor doslej, le zvečer smete poslati pome, kadar bi me radi videli, in tedaj pridem, drugače pa nikoli.«
»Nekolikokrat bi moral potegniti iz smodke, Jana, da pridem malo k sebi po vsem tem, a nimam tobačnice s sabo. A poslušaj, trinog! Zdaj je tvoj čas, kmalu pa bo moj. Ko te dobim v roke, te ne izpustim več. V nedrju te bom*nosil, da te ne izgubim, ti moj dragulj!«	•
Dejal mi je to, ko mi je pomagal z voza. Ko je dvigal še Adelko iz kočije, sem odhitela v hišo in se skrila v svojo sobo-
Zvečer je res poslal pome. Ker nisem hotela ves čas prebiti v pomenkih ž njim, sem ga spomnila njegovega lepega glasu; vedela sem, da kakor drugi dobri pevci tudi sam rad poje. Nisem bila pevka in po njegovem mnenju tudi ne ustvarjena za godbo. A muzika mi je. bila draga. Jedva se je zmračilo, sem odprla klavir in ga prosila za pesem. Rekel mi je, da sem muhastva in da bi rajši drugič zapel. A odgovorila sem mu, da ne bova imela več tako lepe prilike kot danes-
»Ali Vam moj, glas ugaja?« je vprašal.
»Zelo.«
Ni mi bilo sicer po volji, da sem morala podžigati njegovo občutljivo ničemrnost, a za danes sem se mu radi tehtnejših vzrokov rajši laskala in ga silila k petju, »Potem, Jana, me spremljajte!«
»Prav rada bom to poizkušala,« sem odgovorila. In res sem poizkusila, a takoj me je odrinil od klavirja, imenovavši me »malo motovilo«. Potem me je potisnila popolnoma strani, kakor sem si na tihem želela, sedel na moje mesto in začel spremljati svoje petje; saj je znal svirati tako dovršeno kot peti; Skrila sem se v kot pri oknu. Tam sem sedela in gledala tiho drevje in mračni vrt, on pa je zapel nežno, žalostno Ijubavno pesem, v kateri si dva zaljubljenca oblju-bujeta, da bosta skupaj živela in umrla.
Ko je končal, je. vsta in prihajal k meni. Obraz mu je žarel, sokolje oči so sc mu svetile, iz vsake poteze mu je odsevala nežnost in strast. Ustrašila sem se ga, a takoj sem se zopet ohrabrila. Nisem si želela ne nežnega ljubimkanja ne burnega objemanja, a oboje mi je pretilo. Morala sem si pripraviti orožje za obrambo, zato sem si nabrusila jezik. Ko je prišel do mene, sem ga ujedljivo vprašala:
»No, koga pa mislite sedaj poročiti?«
»Čudno vprašanje iz ust mojega srčka, Jana!«
'»Res? Jaz pa mislim, da je potrebno in na mestu. Pravkar ste peli o svoji ženi, ki je umirala z Vami. Kaj ste nameravali s tako ajdovsko mislijo? Meni ni do tega, da bi umrla z Vami, o tem bodite u ver jeni N
»Oh, saj le to želim, za to le molim, da bi z mano živela! Smrt ni za take stvarce!«
»Kako ne? Prav tako pravico imam do smrti, kadar mi pride čas, kot Vi. Toda ta čas hočem mirno dočakati in se ne dam zažigati kot indska žena.«
»Ali mi hočeš oprostiti sebično željo in mi dokazati, da si mi odpustila, s sestrskim poljubom?«
»Ne, rajši Vam kar tako odpuščam,«
Nato me je imenoval «trmasta stvarca« in še dodal: »Vsaka druga bi bila do solz ginjena, da ji je kdo zagrulil take verze.«
Uverjala sem ga, da sepi od narave tako kot kremen in da me bo večkrat zatekel tako. Tudi sem mu dejala, da imam še več takih neugodnih napak, ki jih bo še vse spoznal, preden minejo štirje tedni do poroke. Naj popolnoma izve, kakršne kupčije s.e je tvegal! dokler je še čas, da jo razdre.
»Ali boš tiha! Ali ne boš pametno govorila?«
»Rada utihnem, Če to zahtevate. Če pa zahtevate pametno besedo, si laskam, da jo zdaj čujete.«
Jezil se je, pihal in stokal. »Prav je tako,« sem si mislila, »le pihaj in se huduj, toda tako je treba s teboj občevati. Bolj ti ljubim, nego bi ti mogla povedati z besedami, a nikakor nočem utoniti v globini svoje čuvstvenosti. Z iglo v ustih tudi tebe preženem z roba brezna. Tako ostane med nama tudi tista razdalja, ki bo obema v korist in srečo.«
Počasi sem ga prav pošteno razkačila, a ko je srdit odkolovratil na drugi konec sobe, sem vstala in mu rekla z navadnim glasom in spoštovanjem: »Želim Vam lahko noč, sir,« in sem smuknila skozi stran--ska vrata.
S tem preizkušenim postopkom sem nadaljevala ves čas preizkušnje, in to z najlepšim uspehom. Seveda — bil je hud in naježen, toda v celem se je prav dobro zabaval. Prepričala sem se tudi, da bi mu bila golobja nežnost manj pogodu; moja čuvstvenost bi bila le še bolj razpihavala njegovo prešernost.
V prisotnosti ljudi sem bila ravnodušna in mirna kot prej; vsako drugo vedenje bi bilo neprimerno. Le v večernih pomenkih sem mu tako nagajala in kljubovala. Ob sedmih je vsak večer poslal pome, a pozdiavljal me ni več »moj srček« in »moj dragec«, ampak »poredna lutka«, »hudobni škrat«, »pošast«, »pokveka« in Še lepše. Namesto sladkih besed je imel zame le še kisle nade; če mi je prej stiskal roko, me je zdaj ščipal v laket; če me je prej poljubljal v lice, me je zdaj stresal za uho. A tako je bilo prav in tako je moralo ostati. Za zdaj mi ni bilo do nežnega ljubimkanja. Videla. sem, da gospa Fairiax odobrava moje početje. Nje strah radi mene je kopnel, zato sem bila uverjena, da pravilno postopam.
Mr. Rochester je venomer hitel, da ga bo kmalu le kost in koža, ko mora prenašati take muke, in mi je grozil z osveto za moje grdo ravnanje. Smejale sem se na tihem takim grožnjam. »Zdaj Vas imam na motvozu,« sem ugibala pri sebi, »in tako bo brez dvoma tudi pozneje. Če kak lek izgubi zdravilno moč, je treba misliti na drugo zdravilo.«
Sicer pa moja naloga ni bila lahka. Kolikokrat bi ga bila rajši objemala, kot da sem mu nagajala. Moj bodoči soprog mi je bil kmalu vse na svetu. Bil mi je malone nada za večno blaženstvo. Stal jc med menoj in vsako pobožno mislijo, kakor solnčni mrak stopi med človeka in svetlo solnce. V tistih dneh nisem vi-
dela Boga radi Njegovega stvora, ki sem ga bila po-višala v malika.
V. poglavje.
Preizkusni mesec se je bližal koncu, prav zadnje ure so mu bile štete. Odlašati ni bilo več mogoče, dneva poroke ni bilo moči preložiti, vse je bilo zanj pripravljeno. Vsaj meni ni bilo treba ničesar več storiti. Vzdolž zidu so ležali v moji sobici urejeni, zaklenjeni in z vrrni prevezani kovčegi. Jutri ob tem času bodo že na potu v London. Tam botn (Deo vo-lente) tudi jaz, ali pravzaprav neka Jana Rochester, oseba, ki je še ne poznam. Le še naslovne listke je treba pribiti; na predalniku leže, štirje majhni pravokotniki. Mr. Rochester je sam na vsakega posebe napisal »Mrs. Rochester, hotel —, London.« Nisem se mogla odločiti, da bi jih pritrdila ali velela pritrditi-Mrs. Rochester! Danes je še ni na svetu, šele jutri se bo porodila, izza osme ure zjutraj. Rajši počakani, da se uverim, ali pride živa na svet, preden ji izročim vso tc lastnino. V tisti vzidani omari visi njena poročna obleka iz bisernastosive svile in kot pero lahka tančica. Zaklenila sem omaro, iz katere se je ob tem poznem času nekako čudno svetila v mraku moje sobe. »Samega te pustim, moj beli sen,« sem dejala. »Vročična sem Čujem, kako veter tuli, na zrak pojdem, da me ohladi.«
Ni me mučila vročina le zato, ker sem imela toliko opravka s pripravami in ker me je plašila velika izprememba, novo življenje; gotovo je oboje vplivalo name in mi povzročalo nemir, ki me je ob tej pozni uri gnal v park. A tretji razlog mi je še bo.J mučil dušo.	.
Čudna tesnoba mi je stiskala srce- Nekaj se ie bilo pripetilo, česar nisem mogla pojmiti; nihče ni vedel za to, nihče tega ni videl razen mene. Dogodilo se je sinoči Mr. Rochestra ni bilo doma in tudi danes še ni. Ker je .nameraval odpotovati, je mora! po nekem poslu, ki ga ni mogel drugemu poveriti, na majhno, kakih petdeset milj oddaljeno posestvo. Čakala se>0> da se vrne; hotela sem si olajšati srce in najti rešitev uganke, ki me je vznemirjala.
Šla sem v sadovnjak, kamor me je gnal veter. Ves dan je pihal z juga, ne da bi pripihal kapljice dežja. O mraku je začel še močneje bučati. Venomer s® je sklanjalo drevje v ista smer in niti enkrat se nt vzravnalo, tako	stalno	je tiščal jug listnate	vrhove
proti severu. Oblaki so	drveli	od tečaja proti	tečaju,
kopica je jadrno	sledila	kopici;	Ves dan ni bilo videti
ni krpe modrega neba.
Ta tek pred vetrom ni bil brez divjega ugodja; izročala sem nemir svoje duše neizmernemu veletoku, ki je grmel preko prostranstva.
Hitela sem po stezi med lavorikami in obstala pred kostanjem, ki ga je bila strela razčesnila. Šrlel Jc v nebo, osmojen, črn. Do tal razklano deblo je pošastno zevalo- Obe polovici sta še stali; držale so ju močne korenine in zemlja, a njih življenska sila je bila uničena. sokovi se po njiju niso mogli več pretakniti. Velike veje so se sušile in zimska burja bo tresnila obe plati na tla, a zdaj -se še držita, dela razvaline, toda ene same razvaline.
»Prav imata, da se trdno držita drugi drugega,« sem jima rekla, kakor da sta živa in me moreta čuti. »Dasr staj razklana, ožgana im oguljena, se še vedno dvigata iz skupnih korenin- Nikoli ne bodeta več zelenela, ptički ne bodo več prepevali in gnezdili v vajinih vejah, čas ugodja in ljubezni je za vaju minil; a osamljena nista, ker vsak od vaju ima tovariša v nesreči.«
737
NAJNOVEJŠE
MODNE LISTE
za pomlad in poletje dobite v knjigarni in papirnici
TISKOVNE ZADRUGE
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Razpošiljamo jih tudi po povzetju ! Dopisnica zadostuje!
Lepo sofnčno opremljeno sobo
s separiranim vhodom oddam poceni v Metelkovi ulici. Vprašati v pekami Feiertag, Betnavska cesta. 812
Dve sobi in kuhinjo,
lepo solnčno, v vili, oddam. Čopova ulica 5.	814
Sobo in črkosilkanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3, za kavarno »Astorla*.	3
Krave z očali.
V zadnjem času konkurira sovjetska Rusija zelo uspešno z Ameriko za prvenstvo v raznih kuriozitetah. Tako poročajo te dni iz Moskve, da so v Sibiriji pričeli staviti kravam očala na oči. Tega pa seveda ne počenjajo zato, da bi krave bolje videle in izgledale bolj inteligentno, ampak, da jih obvarujejo pred slepečimi snežnimi viharja in solnčnimi žarki na belih poljanah. Sibirske krave, ki so proti mrazu tako utrjene, da pre-bijejo lahko vso zimo na prostem, so se
SAmi
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor Tel.2510
■o.
Inserirajte!
(T. SOKLIČ)’
a^. Maribor W
zastopniki g« sprejmeta
te nove mode kmalu privadile, feamo prve dni so malo protestirale in si hotele sneti očala z glave.
Moč navade.
»Zakaj pa si razdrl svojo poroko z učiteljico?«
»Saj se ni dalo več izhajati z njo! Ko sem zadnjič bolj bpzno prišel k njej na obisk, je zahtevala, da moram prinesti pismeno, od moje matere podpisano opiavičbo.«
Pitrelšfii
•m
ter cbSeke, cevlfg; peršlo, kravate, k8o* bufte, i. t. d. kupite naiugotinele v kon*
fekciiski trgovini
Glavni trg J
Zajutrek!
Hrenovka ali golaš, kruh indeci tr#' minca — Schmitzbergerja — za 4.$ Din Kosilo 6.—. večerja 5.-- Din. dobite v restavraciji Senica, Tatteii' bachova.	16-a
Hotelski portir,
vešč francoščine, angleščine, vsestransko naobražen, zanesljiv s prvovrstnimi izpričevali/zmožen kavcije, išče na-meščenje. Ponudbe pod »Zelo zanesljiv« na upravo Večernika.	813
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
predstavnik izdajatelja ^ urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ; v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,1^d^S<
s lANKO DETELA v Mariboru.