SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z& jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedleija [v ,,Katol. TIskarni", Voduikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 76. V Ljubljani, v sredo 4. aprila 1894. Letni!* XXII Državni zbor. Dunaj, 3. aprila. Poslanska zbornica se je po 16 dnevnem prestanku danes zopet sošla, da nadaljuje letošnje zasedanje. Poznalo se je pa, da se poslancem v dokaz svojega istinitega prihoda ni bilo treba vpisovati, ker je bila zbornica jako prazna in komaj za silo sklepčna. Mnogi so razuu gori omenjenega vzroka menda tudi zaradi tega ostali doma, ker so stale na dnevnem redu današnje seje zgolj malenkostne reči. Ura je bila že tri četrti na dvanajst, ko je predsednik baron C h 1 u -mecky pričel sejo. Znano je, da je bil pred veliko nočjo na dopustu, ki ga je prebil v malem Lušinju ; še le včeraj se je zopet povrnil na Dunaj, kjer so ga prijatelji živahno pozdravljali. Predno se je pričel razpravljati dnevni red, storil je na novo izbrani nemško-češki poslanec Kin-dermanu obljubo in so bile rešene in razdeljene došle vloge in nekatere interpelacije. Poslanec Kro-navvetter je pri tej priliki predlagal, da naj se prične razprava ob odgovoru, ki ga je deželno-brambovski minister v prejšnji seji dal na neko interpelacijo, toda predlog ostal je v manjšini. Potem je poročal dr. Ferjančič v imenu imunitetnega odseka o zahtevi praške in tržaške sod-nije, da bi smele pričeti sodnijsko preiskavo zoper poslanca Breznowskega in Nabergoja. Obe reči sta že zastarani, zato zbornica ni privolila zahtevi omenjenih sodnij. Pri poslancu Nabergoju tudi ni dokazano, da bi bil pri volilnem shodu v Preseku in Sv. Križu 30. aprila 1893. govoril besede, nad katerimi se je tolikanj spodtikal mestni zbor tržaški, da ga je državno pravdništvo tožilo zaradi prestopka § 491 kazenskega zakona. Poslanca Brežnovskega pa so tožili, ker je v seji mestnega zbora praškega dne 27. septembra 1. 1. županu Šolcu menda rekel: »To je dr4b, to neni žadny starosta." Ker se v poročilu odsekovem izreka obžalovanje, da je poslanec Brežnovsky rabil omenjene besede, oglasil se je dr. D y k in je pro-testoval zoper dotični odstavek odsekovega poročila, češ, da imunitetni odsek nima praviee obsojati kakega poslanca in da je tako ravnanje v nasprotju z opravilnim redom. V enakem smislu je govoril dr. Lueger, ki je poročevalcu tudi še oponašal, zakaj gori navedenih čeških besed ni prestavil v nemščino, da bi mogel razsojati, ali je obžalovanje v istini opravičeno ali ue. Konečno se je oglasil še poslanec Kramar, ki je predlagal, da naj se poročilo vrne imunitetnemu odseku, ki naj o tej reči vnovič poroča in dotični stavek izpusti. Pri konečni besedi poročevalca dr. Ferjančiča, ki je povdarjal, da mu je Breznowsky sam rekel, da je govoril navedene besede, prišel je predlog dr. Kramara na glasovanje. Ker pa podpredsednik dr. Kathrein ni mogel natančno določiti, ali je večina za ali zoper ta predlog, zaukazal je glasovanje po imenih, pri katerem je bil Kramarev predlog odklonjen z 82 glasovi proti 67 in z enakim razmerjem glasov potrjen predlog odsekov. Zahteva zaradi poslanca Nabergoja je bila odbita brez ugovora. Potem je bila ravno tako brez ugovora potrjena volitev poslanca Morreta. Volitvi poljskega poslanca Pastorja pa je ugovarjal poslanec Pernerstofer, dasi legitimacijski odsek po enoglasnem sklepu priporoča njeno potrditev. Hudo je prijemal poljske poslance in poljske velikaše trdeč, da takih razmer kakor v Galiciji ni nikjer, da morajo ljudje pri volitvah tako plesati, kakor jim velevajo okrajni glavarji, in da bi bilo vse jedno, ako bi vladni komi- sarji kar imenovali deželne in državne poslance. Konečno je predlagal, da naj se ta volitev vrne legiti-macijskemu odseku z nalogom, da v protestu zoper to volitev navedene reči meritorično preišče in zbornici predloži novo poročilo. Krepko mu je oporekal poljski poslanec dr. Weigel, ki je povdarjal, da poslanec Pastor ni bil izvoljen vsled prizadevanja vladnega komisarja, marveč zaradi tega, ker si silno prizadeva za po-vzdigo obrtnije in domače industrije ter vživa tako zaupanje pri svojih rojakih, da so ga izbrali celo za načelnika vrvarski zadrugi. Po končni besedi poročevalca dr. Dyka bil je predlog Pernerstorfejev odklonjen in volitev Pastorjeva potrjena. Zadnja točka dnevnega reda je bilo poročilo o nekaterih prošnjah zastran polajšav pri trgovini s prešiči na Gališkem. Gospodarski odsak predlaga resolucijo, ki vladi priporoča, da naj se ozira na do-tične peticije. Ali dotično poročilo je nekako zastarano, ker je bilo sostavljeno že pred dvema letoma in so se v tem času bistveno spremenile razmere. Zato je poslanec Wi e d e r s p e r g predlagal, da naj se te peticije v rešitev izroče odseku, ki je bil izbran za živinsko-kužne zadeve. K besedi so oglašeni še Kronavvetter, Pastor in Menger. Vendar se ima reč danes dovršiti, ker se ima v prihodnji seji, ki bo v četrtek 5. t. m., pričeti razprava o državnem proračunu. Hrvatski poslanci in Košut. Iz Zagreba, 29. marca. Ko se je veliki petek glasovalo v Budimpešti gled£ Košutovega pogreba, bili so poklicani tudi hrvatski poslanci, da oddado svoje glasove za vladne predloge, kajti ogerska vlada seje bala, da bi mogla LISTEK. Stari ulanec. Povest. Češki spisal Vaclav B. Trebizsky. (Dalje.) Ubogi dragonec je bil od zdaj večkrat sam doma. Mladi grof je bil vsak dan na Tejnici, vrnil se je pa navadno blizu polunooi. Vsak teden je dobival denar iz posestev, toda komaj je bil četrtek, ga je že zopet manjkalo; včasih ga je zmanjkalo že v ponedeljek. Jedenkrat pred kosilom je stopil stari drugonec k svojemu gospodu. Na hrastovi mizi se je bliščala gromada srebrnjakov in častnik jih je spravljal počasi v mošujiček. Pripravljal se je zopet v Tejnico. .Gospod, vaš oče so bili general in iz vas so hoteli imeti tudi generala. Ko so bili v vaši starosti, imeli so že srebrni ovratnik. Ko so umirali, poklicali so mene in so mi na smrtni postelji dejali, da morate biti tudi vi general. Pa če boste tako ravnali, kakor sedaj, ne boste niti stotnik, kaj hudirja, niti stotnik ne, pa iz Kolovratov je bil vsak več kakor polkovnik!" prijel je stari dragonec mladega grofa, ko ga je bil prej po vojaško pozdravil. Mladi grof ni bil več tak, kakor poprej. Sivca ni nikoli nagovoril, samo če ua je psoval. Na vojake je bil hud, tako hud, da jih je švigal s koro- bačem kar čez obraz, ko so se vadili. Pri tem se je pa krohotal kakor neumen, zlasti če je bil pred tem v Tejnici. Stari ulanec se ga pa ni ustrašil, niti očij ni pred njim pobesil. Mladi častnik je povzdignil glavo in pogledal Sivca, ki je stal pred njim kakor vaški učitelj pred svojim učencem. .Še jedenkrat govori tako z menoj, pa te dam v Tejnici kaznovati. Dobro si zapomni, poberi sel* zadivjal je častnik. .Gospod, bil sem pri vašem očetu 40 let, celih 40 let, a kaj takega se mi niso upali reči! Gospod, jaz vam rečem, doma ostanite — —" „Poberi se, ti grdi starec! Drugače te kaznujem, da boš pomnil celo življenje !" .Ali bi se drznili kaj takega na mojo starost? Gospod oče so me pooblastili; svojih pravic se bom držal, če prav ste vi grof, častnik; gospod, v Tejnici vi zapravljate svojo čast! Pripravili so tam za vas vabo, vjeli so vas, pa vas ne pust^, dokler vas popolnoma ne spravijo na boben. Poznam one gospode in njihove zvijače! Ko se pa bodo norčevali iz vaše neumnosti--" Ulanec ni dogovoril; na njegove uvele ustnice je padel udarec. Mladi častnik je rinil iz hiše in se takoj vrnil z desetnikom in drema prostakoma. .Zvežite ga, pa hajdi ž njim na glavno stražo!" razsajal je mladi gospod. „Gospod častnik, kaj pravite? Našega ulanca zvezati in odpeljati na glavno stražo ?" čudil se je desetnik. .Grem sam! Pa zvezati se ne dam, če prav bi prišli vsi vojaki; sablje bi vsem polomil in jih vrgel jim pod noge! Grem. — Stopaj!" velel je Sivec sam sebi pa desetniku. Z levo nogo je stopil naprej, desetnik pa za njim z obema vojakoma. * * * Ulancu so se zabliščale oči kakor takrat, ko je zagledal pri Lipskem Napoleonovo gardo; navihal si je zopet svoje brke kakor takrat, ko je govoril otrokom o Napoleonu, korakal je pa, kakor ko je hodil v Pragi za gospodom generalom. Vojaki so gledali jeden druzega, čudeč se, zakaj mora Sivec na glavno stražo; toda nikdo sega ni upal vprašati. Ko so ga pa hoteli odpeljati na vozu, zagrmel je stari ulanec, da se ni vozil nikoli, da je to sramota! .Stari vojak iz napoleonskih vojska bo šel peš! Sami se usedite na konje. Na ta način so hodili kaznjenci v francoskih vojskah, tako so vodili kaz-nence na glavno stražo!" Vsi trije so se morali usesti na konje v celi napravi, Sivec pa je peš stopal v sredi. Ko so jahali skozi vas, gledali so vaščani to žalostno igro in otroci so bežali za starim ulancem Se na horešo-viško višavo. Desetnik jih je hotel zapoditi, pa ulanec ga je opomnil: .Le pusti, le pusti jih! Naj si f /lt J °stati t manjšini nasproti neodvisnim mažarskim strankam. In naši poslanci so storili zares svojo dolžnost, kakor vselej, kadar jih v Budimpešti potrebujejo, zatorej jih je pa tudi pohvalil mažarski neodvisnjak Justh, rekoč: .Veseli me, da ste tudi vi z Mažari euega duha, sicer bi pa vas raiše videl na naši strani nego med vladnimi zastopniki; ali vaše današnje glasovanje vendar-le tudi nekaj zna-menuie." Hrvatski poslanci glasujejo tedaj za vse počasti, ki se imajo izkazati pokojnemu Ljudevitu Košutu, onemu možu, ki je rekel 1. 1848, da nt» more najti na zemljevidu kraljevine Hrvatske; onemu možu, ki je preganjal z ognjem in mečem vse, kar ni bilo mažarskega na zemljišču ogerske krone; onemu možu, ki se je predrznil vladaiočo rodovino habsburško, kateri je bil hrvatski narod od nekdaj zvesto udan, s prestola odstraniti; onemu možu, ki je bil kot protestant sovražen katoliški cerkvi; onemu možu, ki je še potem, ko je bil premagan, vedno roval proti naši državi ter v nevarnih časih zbiral tudi čete proti njej; onemu možu, ko je do zadnjega zdihljeja podpihoval svoje rojake proti našemu v vsakem pogledu najplemenitejemu vladarju in proti različnim narodnostim, ki živ^ pod ogersko krono, posebno še proti Hrvatom, katerih se je naj-bolj bal, kajti dobro je vedel, da so ravno oni že enkrat njegove velike osnove pokopali, in da bi se moglo to še kedaj zgoditi. Za počasti takega moža so tedaj naši poslanci glasovali 1 Pa naj zdaj kdo zanika, da niso našim politikom pojmi o narodnem poštenju in ponosu pomešani. Kaj takega, kar so storili naši poslanci, ne more se zgoditi pri trezno mislečih možeh, in to tem mame, ker jim ui bilo potrebno glasovati, kajti Košutova zadeva je lih mažarska, ne pa tudi hrvatska, in v tem slučaju nimajo hrvatski poslanci še pravice glasovati. Seveda se je v novejšem času udomačila navada, da naši poslanci glasujejo kadar-koli v Budimpešti potrebuje mažarska vlada njihovih glasov ter celo nič več ne vprašajo, je-li je zadeva le ogerska ali pa splošna. In tako se je tudi zdaj zgodilo, ker se .je ogerska vlada zbala, da bi jo mogla opozicija nadglasovati. Je-li pa se slaže tako ponašanje naših poslancev s častjo hrvatskega naroda? Kaj porečejo na to drugi narodi o našem narodnem ponosu, da proslavljamo moža, ki je hotel nas zatreti? Kaj ni tako ponašanje robsko? In kakšne posledice morejo vsled takega čina nastati! Kaj se na ta način ne podpira oživotvorjenje velikega mažaorzsaga, o katerem zdaj sanja že vsak Mažar, bodisi že vladinovec, ali pa opozicijonalec. Da je temu tako, vidi se najbolje iz ponašanja reškega guvernerja, ki se že zdaj zove tudi guverner ogerskega Primorja, če tudi je ta njegov naslov protizakonit. Ogerska vlada pa ga še sama v tem podpira. So li kdaj naši vladni poslanci pomislili, kaj bi se moglo zgoditi s Hrvatsko, če se obistinijo vse namere sedanje ogerske vlade? Izvestno moremo trditi, da bi tudi današnja naša avtonomija dobro zapomnijo, kako so peljali mene, starega ulanca, ki jim je tako lepo govoril o Napoleonu. Ljubi tovariši, kdo bi bil mislil, da me boste odvedli danes na glavno stražo? Kaj ne, da nihče. Kdor bi se norčevati hotel iz mene radi tega, s to-le pestjo bi mu razbil glavo, — toda, ali veste, fantje,' zakaj moram na glavno stražo? Ne veste. Dobro, če tega ne veste. Vendar toliko vam povem, če molite še kaj, molite za svojega častnika! Jaz bom tudi zanj molil. Stari ulanec je bil v vseh francoskih vojskah, pa molitve ni pozabil." Vsi trije vojaki so molčali kakor grob. Vsi trije bi bili šli raje v ogenj, kakor na glavno stražo s starim ulancem, katerega je znal ves polk, po katerem je vprašal tudi polkovnik, po katerem je vprašal celo cesar. Sivec je zapazil njihovo žalost ter jih tolažil. „Ne bodite žalostni zavoljo mene in moje kazni. Kaznovali so tudi višje osebe; tudi Napoleona so vedli. Pa s tem se lahko vselej bahate, da ste mene peljali; tudi takrat, ko me ne bo več, ko bo od mene le prah in pepel, in ko bo vaš gospod častnik — generali" Sivec je utihnil in ni več govoril. Kmalu so prišli v Tejnico. Tam se je zbrala cela škadrona okrog njih. Vsi so se kar čudili, vprašati se pa nihče ni upal, zakaj je ulanec kaznovan. Ko so pa vprašali nazaj gredočega desetnika, zmigal je le z rameni. (Dalje sledi.) hitro zginila ter Hrvatska postala le županija ogerska, kakor jo že zdaj mnogi Mažari smatrajo. Če se morajo Hrvati boriti že zdaj za obstanek današnje precej navidezne avtonomije, kaj bo če-le potem, ko pridejo na površje Košutove ideje 1 In za kaj takega glasujejo naši poslanci! Ves hrvatski narod mora proti temu protestovati, ako hoče, da se vzdrži v borbi ia svoj obstanek, a poslance — prave Efijalte — morali bi pozvati na račun radi njihovega nedostojnega postopanja hrvatskega naroda in interesov njegovih._ Politični pregled. V Ljubljani, 4. aprila. Volitev v dunajskem notranjem mestu. Kakor je bilo pričakovati, voljen je v dunajskem notranjem mestu za državnega poslanca nemškolibe-ralni kandidat Noske z 2173 glasovi. Zmage se pa liberalci nikakor ne morejo posebno veseliti. Volitve se je udeležilo jedva 50 odstotkov volilcev, ki menda za liberalce niso posebno naudušeni. Krivo je, da se toliko volilcev ni udeležilo volitve, največ to, da je konservativna stranka sklenila, da ne pojde volit. Da so konservativci in protisemitje složno postopali proti liberalcem, se prav nič ne ve, kakšen bi bil izid volitve, vsekako bi liberalcem precej trdo šlo za zmago. Noske se ima za več glasov tudi temu zahvaliti, da je demokrat Ofner žid in se je pri volitvah postavljal tako na krščanski veri nasprotno stališče, da ga noben kristijan skoro voliti ni mogel. Mladočehi. Mej Mladočehi je razpor vedno vidnejši. Stranskj se je nedavno izrekel odločno za »Omladino", ravno tako odločno je pa proti „Omla-dini" se izrekel poslanec Schvvarz v Plzniu. Ta poslanec je najprej pojasnil, da je borba proti sedanji vladi težavna. Finance so v redu, glede na vnanjo politiko tudi ni moč kaj grajati, ko so se odnošaji z Kusijo izboljšali. Mladočehi zatorej ne morejo pričakovati, da bi kmalu vrgli sedanjo vlado. Mladočehi morajo v opoziciji tako postopati, da se bode kaka neva vlada mogla nanje ozirati in da v novi vladi dobd kako mesto, kadar odstopi sedanja. Ta glas je pač povsem oportunističen in različen od glasov druzih Mladočehov. Zato pa ni mogoče, da bi vsi Mladočehi dolgo mogli vkupe hoditi. JPretendenta. Ob Košutovem pogrebu so norosti na Ogerskem dosegle vrhunec. V Budimpešto sta prišla sinova Košutova in se obnašala, kot bi bila sinova kacega ogerskega kralja. Vsprejemala sta deputacije, ki so iz raznih mažarskih krajev prihajale, jima izrekat sožalje zaradi smrti njiju očeta, pri tem sta pa govorila, kakor bi kateri zares mislil zasesti ogerski prestol. Naglašala sta, da se hočeta držati tradicij svojega očeta. Kakor se kaže, bodeta imela tudi na politiko velik vpliv. Nekdo se je izrekel, da je odvisna ogerske vlade cerkvena politika popolnoma od Košutovih sinov. Skrajna levica bode glasovala, kakor jej bodeta namignila in od skrajne levice je odvisno, bode li vlada dobila večino. Ministerska prememba v Srbiji. Zadnje dni sta bila umorjena dva napredna posestnika, jeden v GoraČici, drugi pa v Batočini. Vsleg tega začeli so zahtevati naprednjaki in liberalci od vlade, da naj z vso strogostjo postopa pro*ti radikalnim ubijalcem in požigalcem. V Simičevem ministerstvu ste se pokazali dve smeri. Minister notranjih stvarij, Nikolajevih, je zahteval, da se z vso strogostjo postopa proti radikalcem, Simič se je pa upiral. Ker so že poprej bila nekatera nasprotja mej ministri, je vlada dala ostavko in Nikolajevič prevzel vladno krmilo. Nova vlada bode z vso odločnostjo postopala proti radikalcem. Če bode pa kaj opravila, se ne v^, kajti radikalci imajo večino prebivalstva na svoji strani. Naprednjaki pri narodu niso priljubljeni, liberalci pa še manj. Bolgarija. Skoro v vseh večjih mestih po Bolgariji so začeli izhajati opozicijski listi. Vsi ti listi rujejo jedino proti Stambolovu, dočim so vsi za to, da je treba podpirati kneza. Vidno je, da so duševni vodje vsem tem listom ljudje, katerim ni na drugem, le da bi Stambolov odstopil, da sami pridejo na krmilo. Nekateri teh listov očitno priporočajo vstajo, da bi odpravili sedanjo vlado. Pa tudi po deželi hodijo opozicijski agitatorji in hujskajo ljudstvo. Opravili seveda ne bodo ničesar. VeČina naroda se za vse to nič ne zmeni. Opozicijski listi bodo pač tudi v kratkem nehali izhajati, kakor se je že to zgodilo z mnogimi opozicijskimi listi. Vaino razsodbo je izreklo nedavno gdan-sko deželno sodišče. Neka ženska, ki je imela neza- konsko dete, se je omožila in prestopila v katoli-čanstvo. Hotela je sedaj svojega nezakonskega otroka vzgojiti tudi v katoliški veri. Šolski svet je pa njeno željo odklonil. Mati se je sedaj obrnila do sodišča, ki je naposled razsodilo, da jej je to dovoljeno in je vzela otroka iz protestantske šole. Po pruskih zakonih se imajo nezakonski otroci vzgajati do 14. leta v veri materini. Šolski svet je trdil, da je pri tem meroda na le vera, kakeršne je mati pri rojstvu otrokovem, dočim je sodišče bilo drugačnih mislij. Italijanska zbornica se je zopet sešla. Našla je ravno tak političen položaj, kakor je bil pred Veliko nočjo. Eazpor mej vlado in odsekom petnajsterih se je še nekoliko poostril. Trgovinski minister nekaj posreduje mej tem odsekom in mej finančnim ministrom, pa ni upanja, da bi dosegel kak vspeh. Finančni minister n< če ničesar prijenjati, odsek pa tudi ne. Tako utegne priti do razpusta zbornice. Židovski listi niso nič posebno zadovoljni, da vlada neče prijenjati. Poprašujejo se, kaj bode z italijanskimi financami, dokler ne bode voljena nova zbornica. Židje se menda boje, da bi vlada italijanska kar samovoljno ne zmanjšala obresti od obligacij, da si pomaga iz zadrege. Vsi židovski listi opominjajo Crispija, da naj stvari ne tira do konca, temveč naj pregovori finančnega mjnistra, da odstopi od nekaterih svojih zahtev. Umetnost Nove orgije v Mariboru. (Konec.) 2. Orgije v semeniški cerkvi sv. Alojzij a. Semen ška cerkev sv. Alojzija, v kateri obhajajo pod vodstvom čč. gg. predstojnikov semenišča, gg. bogoslovci službo božjo s slovenskimi pridigami, katerih se slovensko ljudstvo s posebno radostjo udeležuje, je po prizadevanju včl. gg. direktorjev, osebito sedanjega, včt. g. kanonika Hribov šeka postala prava dika mariborskih cerkva! Od zunaj se ti neznatna dozdeva, toda znotraj se spaja vse, kar vidiš, v umetelno ednotnost, da moraš priznati, vse je na pravem mestu, vse vstreza liturgiji, umetnosti in — pobožnosti. — V zadnjem času je oskrbel vlč. g. vodja — kanonik Hribovšek semeniški cerkvi orgle, na katere zamorejo on in mojstra, brata Z n-pana v Kamni Gorici, katera sta jih postavila, ponosni biti. Pred vsem moramo priznavati, da gg. brata Zupana, že itak znana v Slovenskem Štajarju, sta v tem svojem delu pokazala vso svojo razboritost, vednost in ves svoj umetalni razum. To povdarjamo s posebnim veseljem, ker nam ni neznano, da se je morebiti tu in tam vrlima slovenskima bratoma umetnikoma velika krivica delala. Toda k stvari! Omara orgel je precej velika, ukusno likana, jako primerna slogu cerkve. Igral nik ima dva manuala in pedal. Tipek v manualu je 54, v pedalu 27. Mehanika je vrlo izdelana, vse se giblje tiho, naravno, brez ropota. Zadej orgel je meh z zaje-malnikom (Schopfer), — kateri vedno in točno potrebno sapo donaša orglam. Da je dotok sape vedno enakomeren, nahaja se v orglah regulator. Sapilo ne provzročuje nikakega tresaja, če tudi prideš iz „plenou v en sam ton nežnega spremena. Orgle so na stoške (Kegelladen) toraj vsak glas sprejema sapo iz posebne kancele. — Sprem e nov v orglah in sicer pojočih nahajaš 16, postranskih vlakov 5. V prvem manualu so: 1. Principel 8'; 2. Bordun 16'; 3. Gamba 8'; 4. Wiener flote 8'; 5. Spitzflote 4'; 6. Octav 4'; 7. Cornett 22/s'; 8. Mixtur 2'. V drugem manualu: 9. Geigen-principal 8'; 10. Flute harmonique 8'; 11. Salici-onal 8'; 12. Lieblicht-Gedeckt 8'; 13. Fugara 4'. Pedal. 14. Principalbass 16'; 15. Subbass 16'; 16. Octavbass 8'. P o s t r a n s k i vlaki: 17. Pe-dalkoppel k I. in II. manualu; 18. Manualkoppel I. k II. manualu; 19. Mezzoforte; 20. Fortissimo; 21. Piano. Intonacija je izborna — jaz bi djal pri nekaterih spremenih sijajna. Značaie posameznih spre-menov sta naša vrla umetnika jako srečno pogodila. Osobito sta nas „S a 1 i c i o n a 1" 8' in Lieblich-G e d e c k t" 8' v II. manualu iznenadila. Pojo ti nežno in milo, da človeku kar mehko postaja. Posebno vrlino kažeta brata Zupana v basih. To ti vse krepko, veličastno in plemenito doni, da te kar pre-tresuje. Vse poje naravno; in ako čuješ polne orgle — imaš sijajen, mogočen vtis. — Ničesar se li ne vsiluje — nobenih trivijalnostij ne nahajaš v to-naluih efektih — vse je dostojno, ci-rkvi primerno. Izrečemo svojo konečno sodbo: Orgle, koje sta postavila brata Zupana v semeniški cerkvi v Mariboru so se glede dispozicije, izpeljave, intonacije mehanike — glede pravega razmerja med tonaluim efektom in akustiko cerkve, vrlo posrečile in zatoraj bratoma umetnikoma prav srčno na tem čestitamo ter ju kakor tudi g. Goršiča prav toplo priporočamo. Sklenem s prošnjo: Nikar se prepirati, kateri imenovanih umetuikov — g. Goršič ali gg. brata Zupana — je boljši, temuč radujmo se Slovenci, da imamo tako ugledne umetnike, kojih ime slovi že v Nemcih.__L. Hudovernik. Cerkveni letopis. Slovesnost v Šmihelu. V Šmihelu pri Novem Mestu se je belo nedeljo, dne 1. aprila, praznovala izvanredna slavnost. Ker je ta dau tukaj žegnanje, bilo je že dopoludne slovesno duhovno opravilo. Popoludne ob 2. uri pa se je vršila veličastna procesija v čast rožnivenske Matere Božje. V tej fari je namreč ustanovljena bratovščina sv. rožnega venca. Nje udje prirejajo od aprila do oktobra vsako prvo nedeljo v mesecu veličastno procesijo, pri kateri prepevajo duhovniki lavretanske litanije. Osem belo oblečenih deklic nosi pred duhovščino kip kraljice sv. rožnega venca; spredaj hodijo moški in šolska mladina, zadaj pa ženske. Enake slovesnosti menda ni nikjer drugod na Kranjskem. Ko se ta procesija že sicer vselej jako slovesuo vrši, vršila se je še posebuo lepo zadnjo nedeljo, ker so bile slučajno z njo združene še druge priložnosti: cerkveno žegnanje, začetek 13 nedeljne po-božnosti v čast sv. Frančišku Pavljanskemu, ki se tu prav posebno časti in posvečevanje zvona za kapelo usmiljenih bratov v Kandiji. Procesijo je vodil novomeški mil. gosp. prošt Peter Urh ob obilni asistenciji. Tudi iz Gradca sta došla dva usmiljena brata k tej slavnosti in sicer provincijalni definitor iu tajnik o. Hijacint Moli ter o. Tomaž Kovačič, subprior graški. Ljudstva je bilo toliko, da so prvi prišli že nazaj v cerkev, ko so se zadnji mogli še-le v procesijo uvrstiti. Po končani procesiji in darovanju je mil. g. prošt pred cerkvijo posvetil zvon za bolniško kapelo. Privilegij zvonove posvečevati je dobila novomeška proštija od rimske stolice 1. 1673. Zvon je dobil ime Matere Božje rožnivenske in sv. Janeza od Boga. Tudi temu cerkvenemu obredu je prisjstvo-valo ogromno ljudstva. Ko se je na to še blagoslovila slika sv. Frančiška Pavljauskega na stropu šmihelske cerkve, govoril je mil. g. prošt slavnostni govor. Omenivši ob kratkem cerkvene slovesuosti, ki so se ta dan praznovale, razlagal je obširno, kako lep pomen ima zvon v življen:u kristijana. Naslanjajoč se na molitve in obrede, ki se vrše pri posvečevanju, učil je mikavno, kako nas glas zvona vabi k službi božji, opominja k pobožuosti, spremlja sploh vse važnejše trenotke našega življenja in nam kaže pot k ne-besom itd. Ogromno število ljudstva, ki je tudi iz sosednjih fara prihitelo k tej slovesuosti, jasno spričuje, da na Kranjskem katoliška zavest še živi, da ima do srca slovenskega oratarja še vedno največjo moč cerkev katoliška s svojimi nauki in obredi._ Dnevne novice. V L j u bij an i, 4. aprila. (Volilni shod za ljubljanske občinske volitve.) Dopolnilne volitve v občinski svet ljubljanski vrše se letos od 16. do 21. aprila. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški sklicuje v ta namen kot načelnik klubu mestnih odbornikov volilni shod v nedeljo 8. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne v mestni dvorani. (Štrajk v Tržiču.) Usnjarski pomočniki v Tržiču so začeli štrajkati. Pri tvrdki L. Polak je trajal le jeden dan, ker jim je dovolila po 1 gld. več plačila Tvrdka St. Polak jim je sama od sebe privolila po 50 kr. Pri tvrdki K. Mali pa še vedno štraj-kajo. Ker je vsak delavec vreden svojega plačila, mislimo, da štrajk ni nastal brez vzroka, kajti 5 gl. na teden je pač premalo plačilo in to lem bolj, ker usnjarji potrebujejo zavoljo težkega dela tečnejše hrane. (Umrl je) v Tržiču g. Leopold Ahačič, tovarnar, čigar ime se je pri volitvah pohvalno omenjalo v narodnih krogih. (Domača nmetnost.) Kapiteljska cerkev novomeška je dobila novo dragocenost z novo pastirsko palico, katero je dal narediti mil. g. prošt v 400-letui spomin ustanovitve kapiteljna. Palica je narejena iz srebra v pristnem gotskem slogu; visoka je 178 cm. — Vrhu debla ali valja, ki ima dva pozlačena obročka, je jako lično izdelana glava ali kapitelj, ki na povprečki nosi napis: „Capitulo col-legiato Rudolfswertensi quartum fundationis suae centenarium celebraute baculum hunc pastoralem. P. T. D. Petrus Urh, Praepositus, fieri fecit." Pod njim stojita na tako imenovanem nateku letuici 1493—1893, spodaj pa grb. Na okroglem tem ka-pitelju stoji štirivoglat stolpič, ki sega skoro do krivine. Okoli njega je štirivoglata gotska mrežovina iz zlata, nekako podobna čelu gotskega sloga. Na voglih stoje tanke, a jako natančno izdelane štiri liale s križnimi rožami. Tako stoje okoli srebrnega stopiča štirje nekoliko nižji zlati veterniki (Wim-berg), ki tvorijo vso to okrasbo jako okusno. Po kri vini so nastavljene tako imenovane grbe ali grče, in krivina sama se skončuje v ličnem trolistu. To umetnino je zvršil naš domači umetnik g. Leopold Tratnik v Ljubljani po primerno nizki ceui. To najnovejše njegovo delo ga priporoča toplo vsem, ki si hočejo kako slično umetnino nabaviti. Mil. g. prošt pa je s tem pridobil kapitelinu novomeškemu in svojim naslednikom lep zaklad, vreden in trajen spomin 4001etnice kapiteljske! (Ogeuj v gozdu.) Na belo nedeljo je pogorelo nad vasjo Beruikami 2 uri proti zahodu od Bleda kakih 50 oralov gabrovega in bukovega gozda. Zažgali so pastirji. Gorelo je hudo, zlasti ker so tudi tla vsa izsušena. Gasilo je kakih 200 ljudij. Ustavili so ogenj tako, da so skopali jarke, kateri so deloma sami ogenj ustavili, deloma so pa ljudje z izkopano prstjo dušili goreča tla. Gozd so ravno sedaj razdelili med posamezne posestnike, ki ga pač zdaj še ne bodo z lepa uživali. Pomladi bodo morali izpraz-neni svet na novo zasaditi. — To je še sreča, da ogenj ni dosegel smrekovega gozda. Potem bi se pa ne bilo tako koj pogasilo. (Slovesna črna sveta ma'a) po rajni soprogi ces svetnika Ivana Mumika, gospej Mariji Murni-kovi, bo v petek dne 6. aprila t. 1., ob 10. uri dopoludne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. (Iz celovške škofije.) Umrl je dne 2. t. m. v St. Andražu č. o. Kašp. IIg, S. J., star 86 let.— Do 12. maja je razpisana župnija Dev. Marija ob Jezeru (Prevalje). (Požar.) V noči od 1. do 2. aprila je gorelo v Zajčjem vrhu, fare stopiške pri Novem Mestu. Pogorelo je do cela 16 številk z vsemi gospodarskimi poslopji. Tudi nekaj živine je zgorelo. Ker v okolici ni vode* niti gasiti niso mogli, kakor bi morali. Kako se je ogenj zanesel, se še ue Pravijo, da je začelo goreti v nekem hlevu. Najbrže se je za-trosil ogenj po lahkomiselnosti. (S Koroškega.) Nemško katol. konštitucijelno društvo je zborovalo dne 27. marca v Št. Andražu v labudski dolini. Prišlo je kakih 250 poslušalcev. — Dne 1. aprila je isto društvo zborovalo v Simrlah pri Zgor. Dravogradu. — Dne 18. marca je bil v Beljaku ustanovni shod političnega (socijalno-demo-kratičnega) društva »Vorvvarls". Pristopilo je 57 udov. (Pri premovanju konj) se na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem iu Primorskem v prihodnje vsled odloka vojaške oblasti ne bodo več kupovale remonte za vojsko. (Do 1. maja t. 1. razpisane učiteljske službe.) V krškem šolskem okraju so razpisane učit. službe v Vel. Dolini, ua Trebelnem in Branskem Kalu. (Ogenj.) V Dolenji Zetini, župauije Javorie nad Loko, je dne 30. marca nastal velik požar, katerega je z užigalnimi klinčki provzročil 77,Ietni Janez Jeruša. Ogeuj je uničil poslopja peterim gospodarjem. Škode je nad 12.000 gld. Ponesrečenci so bili vsi skupaj zavarovani le za 3100. (Griža.) Izmed prisiljencev, kateri delajo na dolenjski železnici pri Vel. Loki. jih je 7 zbolelo za grižo. (Nabiralnik za pisma) dobila je s 1. aprilom vas Trnje na Pivki v rokah g. Fr. Avčina, trgovca v Trnju. (Nagla smrt.) V Djekšah na Koroškem je dne 23. m. m oral neki hlapec na polju. Ko se je usedel, da se nekoliko odpočije, ga zadene kap in mrtev obleži na tleh. — V Ojstrici nad Spodujim Dravogradom se je zgrudila na velikonočno soboto neka ženska mrtva na tla, ko je nesla jedila k blagoslov-ljenju. (Pomiloščenje na Veliki petek.) Lepa navada vršila se je v Madridu po starem običaju. »Frankfurter Zeitung" piše o tem: »Mej božjo službo, ko se je vršilo češčenje Lignum erucis, približal se je kraljici regentinji Kristini duhovnik, mislim, da mi-loščinar iz kraljeve palače, in jej podal krožnik, na katerem je bilo zvitih s črnimi trakovi več papirjev, smrtnih obsodb ravno toliko obsojenih zločincev, in je nagovoril: »Odpustite li velečastvo nesrečnežem ?" Kraljica je odgovorila z ginjenim glasom : »Odpustim jim, da bode tudi Bog meni mi-lostljiv!" Tako so se s papirjev odpravili črni trakovi in zamenili z rudečimi, in brzojavno se naznanilo pomiloščenje dotičnikom, katerih je letos bilo osem. Ze več stoletij jo na španjskem dvoru navada, da se ua Veliki petek na omenjeni način pomiloščuje. Sprva je bila navada, da se je kralju podal pri če-ščenju križevega lesa krožnik z več zvitimi papirji. Kralj je izbral jednega iu to je bilo po tedanjem običaju znamenje pomiloščenja dotičnega obsojenca. To je bila ganliiva pa tudi strašna loterija. Ko je Izabela II. zasela prestol, se je ta navada spremenila. Prvi pot, ko je kraljica bila pri službi božji ua Veliki petek in jej je duhovnik podal krožnik, je pokleknila, poljubila noge Križanega, potem pa raztegnila roke nad vsemi zvitimi papirji. »Vsem, vsem brez izjeme odpuščam, da bode Bog tudi meni milostljiv". Od tega časa je navada, da se pomiloste vsi, ki se na Veliki petek predlože pomiloščeuju. Društva. (Vabilo k Besedi,) katero priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljutomeru v nedeljo dne 8. aprila t. 1., v prostorih g. J. Vau-potič a. Vspored . A. Koncert B. Beseda (nekrolog). C. Igrokaz »Cvrček" v petih dejanjih (16 oseb). D. Prosta zabava. — Vstopnina za igro: I. sed. 60 kr., II. sedež 40 kr., III. sedež 20 kr., stojišče 10 kr. — Cisti dohodek je namenjen prevožn|i, oziroma postavljenju primernega spomenika nepozabljivemu gospodu Josipu Freuensfeld-u. — Naplačila se hvaležno sprejmejo. — Začetek točno ob polu 7. uri. — K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 4. aprila. Cesar je imenoval notarskega kandidata Ignacija Kotnika v Ljubljani za notarja v Tolminu. Mali Lošinj, 8. aprila. Včeraj je bila tukaj razsvetljava v čast prisotnosti nadvojvode Karola Štefana in zimske eskadre. Danes ob sedmih je eskadra odplula v Fa-zano. Lomnica, 4. aprila. Tukajšnje politično društvo se je razpustilo zaradi demonstraciji dne 25. marca. Rim, 3. aprila. Papež je danes vsprejel kardinala knezoškofa dr. viteza Dunajevskega v avdijenci. Rim, 4. aprila. Cesar Viljem pride v soboto iz Opatije v Benetke. Kralj Humbert pojde tjekaj ga pozdravit. Benetke, 4. aprila. Pričakuje se, da prideta semkaj nemški cesar in cesarica dne 7. aprila. Natančnega ni nič znanega. Pariz, 3. aprila. Umrl je za mrtvoudom fizijolog Brown-Sequard. London, 4. aprila. Dolenja zbornica je s 180 proti 170 glasom vsprejela predlog, da se osnuje posebno postavodajstvo za škotske stvari. Najboljše spričevalo o dobroti premovane želodčna tinkture lekarja Piccolija v Ljubljani so odlikovanja, katera so jej priznali odlični možje znanosti vseh dežel na higije-ničnih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. — Steklenica velja 10 kr. 584 4 10—9 IJmrli no: 2. aprila. Avgust Gostinčar, delavčev sin, 7l/. meseca, Dunajska cesta, delavske hiše I, jetika. 3. aprila. Ignacij Habe, delavčev sin, 3 leta, Frančiškanske ulice 6, skrofuloza. — Pavlina Plankar, delavčeva hči, 2 leti, Kurja vas 20, jetika. Tujci. 2. aprila. Pri Malidu: Engl, Klarenbach, Bauer, Ldschnik, Steinbeck, Kirchenberger z Dunaja. — Spitz iz Brna. — Courir iz Trsta. — Bcllak, Spargnaponi iz Berolina. — dr. H. Reiter, Knie, prokurist, iz Gradca. — Heuberger iz Knittel-feld-a. — Kohnstamm iz FUrth-a, — Katarina pl. Tilrk, R. Vidmar iz Kranja. — Borufka iz Celovca. Pri Slonu: 'Zanoškar, Henkcl, Mayer z Dunaja. — Havas iz Vel. KauiZe. — Kalin iz Maribora. — Gallas iz Solnograda. — Hanusch z Notranjskega. — Lončarič iz Selc. — Gigl, Luthard iz Augsburg-a. — Mayr iz Celovca. — Oernelč iz Št. Petra. — Prandi iz Gorice. — Valmara iz Trsta. — Šobar, župnik, iz Istre. — Retti iz Žminja. Pri bavarskem dvoru s Petsche, Siborc, Handler, Honigmami iz Kočevja. — Tarraan iz Maribora. — Tramposch z Mlake. Pri avstrijskem caru: Škufca, župnik, iz Blagovice. Pelzeder iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru : Haas, Solterer iz Herzogen-burg-a. — Lokar iz Ajdovščine. Tržne cene v Ljubljani du£ 4. aprila. - gl- kr gl- kr. Pšenica, m. st. . . 7 40 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, . — 64' Rež, „ . . . 5 70 — lb\ Ječmen, „ . . . 6 — Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . 6 40 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 7 30 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 5 — Telečje „ „ . — 58 Koruza, „ . . . 5 — Svinjsko „ „ . — 64; 40 Krompir, „ . . . 1 51 Koštrunovo „ „ . — Leča, hktl. . . Grah, „ . . . 14 — Piščanec .... — 75 14 — Golob..... — 18 Fižol...... 9 — Seno, 100 kgr. . . 3 03 Maslo, kgr. . . 1 — Slama, 100 „. . 2 87 Mast, „ . . — 68 Drva trda, 4 kub. m. 6 20 Speh svel, „ . . — 58 „ mehka, 4 „ „ 4 80j Vremensko »porodilo. 1 ^ Stanje Veter Vreme J Mokrine 1 na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celtija i 7. u. zjut. 3 2. u. pop. i 9. a. zveč. 733-2 732.3 733.9 2-0 16-8 9-6 si. svzii. brezv. si. svzh. jasno n n 0-00 Srednja temperatura 9 o za 1'4 nad normulom Zalivala. 194 (1) Za jako mnogoštevilne dokaze sočutja, ki so nam na tako blagodejen način došli od strani prijateljev in znancev mej boleznijo in povodom smrti našega drazega, presrčno ljubljenega brata, gospoda Mihe Lavriča, trgovca, za lepe darovane vence in mnogoštevilno časteče spremstvo k poslednjemu počitku pokojnika, zlasti s strani kmetskega prebivalstva, tukajšnje slavne požarne brambe in s strani gospodov pevcer društva »Ljubljana« izrekam s tem r svojem in imenu bratov in sester najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 3. aprila 1894. Josip Lavrič. Mesto vsake druge objave. 195 1 Tužnega srca dajem v svojem, svoje soproge in hčerke imenu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem na znanje, da je naš preljubljeni edini sinko ]\tirosla,v danes ob 9. uri zjutraj preminul. Pogreb bode v četrtek ob 9. uri predpoldne. Dolenja vas pri Cerknici, dnč 3. aprila 1894. Fran Tratnik. Mila prošnja! Požar je nastal 2. t. m. v noči okrog jedne ure na Zajčjemvrhu župnije stopiške in ob 3. uri vasi ni bilo vrč. Le jeden posestnik in štiri oddaljene koče so ostale. 18 dolenjskih družin, povdarjam dolenjskih družin, je pa brez strehe in imetja. Beda je nepopisna. Znana je namreč revščina naših »Podgorcev", znano pa tudi njihovo lepo moralično življenje: torej so podpore toliko bolj potrebni in vredni. Zato žalostno poročilo, dragi rojaki I s pesnikom sklenem, ki kliče: Odprto srce, odprte roke Imej za trpečega brata! S topi če, dne 3. aprila 1894. P. Novo Mesto. Jakob Porenta, _župnik.__ Nalaganje kapitalov. 47« zastavila pisma ssSs.kSZ| društva, ustanovljenega 1842. Pupllarno varna, fatlranja prosta, kavoljsko sposobna, tudi za vojaške ženitvene kavcija porabljiva. Hlpotekovana v prvi vrsti, brez izjeme na posestvih vpisanih v deželni deski. Izključena so zagotovila na hiše in kmetska zemljišča. Hipotekama vrednost: Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotekarnega pokritja gld. 253 33. Varnost prve vrste z do prve polovice njih vrednosti zastavljenimi posestvi, vpisanimi v deželni deski, z zavezo zemljiško - kreditnega društva z vsemi svojimi aktivami in rezervnimi zakladi, poleg tega še kakor pri avstro-ogerski banki s pravico politične eksekucije. Ta zastavna pisma dobe se vselej po dnevnem kurzu v J. C. 31ayer-ja menjalnici v Ljubljani. 17812-4 I Jožjast. se ozdravi, ne da bi se zopet povrnila, tisočeri dokazujejo ta čudovit vspeh znanosti. Obširna poročila z marko za odgovor naj so pošljejo na: 604 20-18 .Office Sanitas1, Pariz, 20 Boulavard, St. Michel. Solnčnike krasne najnovejše vrste v največji izberi in po najrazličnejših oenah priporoča L. Mikusch tovarna solnčnikov, dežnikov v Ljubljani, Mestni trg 5. Solnčnike lz lanske zaloge prodaja za polovloo ceneje dokler ne poidejo. One p. n. naročnike, kateri so mi izročili vlani v popravo ln prevlako solnčnike ali dežnike, prosim prav uljudno, da izvolijo prej ko prej po Iste poslati. 156 3 ..................................................iu in.....m.........i............u.....m mi um........................................ ■ ^aSggssSSgagSgl petrti zvezek „Pomladnih ** glasov" npa, da se bode vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-dinoljubom po svoji mikavni in različni vsebini (življenjepis Valvasorjev, s sliko slavnega moža, mična narodna pripovedka v verzih, več povcstic, med nje nvrstene pesmice, daljša otroška igra), zlasti pa se nadrja prijateljev zaradi letos mnogo lepše zunanje oblike, (nove črke, barvan okvir) in precej večjega obsega, kakor druga leta. * TČŽOT2-- Le p a mladinska knjižica Primerno darilo so: posvečeni SLOVENSKI MLADINI. IV. zvezek. Uredil IVAN ŠTRUKELJ. Založili sotrudnikl. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. 1894 lena mehke vezanemu izvodu je 36 kr., trdo vozunerau pa 3G kr., po pošti 6 kr. več. Naročnino sprejema Ivan Štrukelj , bogoslovec t Ljubljani, in Katollika Bukvama. II. iu III. ireika J*-; je tudi še nekoliko izvodov na razpolago, mehko vezan po 30 kr., trdo vezan po 30 kr. ♦ r.....,,, ■*§— Lepa mladinska knjižical nuni.....m...................................................................................................................................... Štev. 4752 iz I. 1894. Razglasilo. 192 3-1 C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko daje s tem na splošno znanje, da se bodeta pehotna vojašnica in strelivno skladišče v Rudolfovem prodali potom javne dražbe. Dotična obravnava, katere 6e lahko udeleži z ustnimi ponudbami ali pismenimi oferti, se bode vršila dne 30. aprila 1894 ob 10. uri predpoludne pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Izklicna cena iznaša za pehotno vojašnico 25.100 gld., za strelivno skladišče pa 50 gld. Vse drugo je razvidno iz natančnejšega razglasila, ki je objavljeno v uradnem listu Ljubljanskega časopisa št. 74 z due 2. aprila 1894. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 24. marca 1894. Dunajska borza. Dne 4. aprila. Papirna renta 16» davka Srebrna renta 5>, 16% davka . , Zlata renta 4%, davka prosta i% avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gid. Kreditne akcije, 160 gld..... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini . . Nemških mark 100 . 98 trld 65 kr. 98 , 35 119 . 20 „ 98 . 1019 . 360 „ 70 „ 124 , 60 , 9 „ 91 . O r 87 „ 61 „ 07'/.» Dne 3. aprila. Ogerska zlata renta 4% Ogerska kronina renta 4*, 200 kron 1% državne srečke 1. 1854.. 250 gid. 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pismu »vstr. osr. zem. kred. banke 4% kranjsko deželno posojilo . . . Kreditne srečke. 100 gld. 8t. Genois srečke. 40 tfld. . . . 118