8554 M 60100200 1SRE0NJ4 K 1.) 1 iOlCft Primorski m j. nevmk Poštnina plačana v gotovim ^ n_A Abb. postale I gruppo ZoO llF Leto XXXV. Št. 137 (10.356) TRST, nedelja, 17. junija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945 njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob-v Govcu prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Siovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Povolilna razmišljanja Sedaj, ko se je tudi povolilna nevihta polegla, je razmišljanje, kaj so prinesle zadnje volitve, bolj sproščeno. Daljšega razmišljanja so vredne predvsem volitve v poslansko zbornico, ki natančneje izraža razpoloženje volivcev v Italiji zaradi večjega števila volilnih upravičencev, zaradi sistema preferenčnih glasov in tudi zato, ker je ukoreninjeno prepričanje, da le poslanska zbornica sprejema bistvene politične odločitve. To pa ne pomeni, da so volitve v senat in evropski parlament brez vrednosti. Obe veliki stranki, KD in KPI, *ta imeli razloge, da se razpišejo predčasne volitve. KD je na podlagi nekaterih signalov, ki so jih dale lanskoletne delne volitve in na podlagi anket o razpoloženju volivcev, gojila prepričanje, da bo pridobila nove glasove, ki bi ji omogočili, s sredinskimi strankami, PSDI, PRI, PLI in SVP (južnotirolsko stranko) nemoteno vladanje v nadaljnjih petih letih. Optimistična predvidevanja so se spreminjala v prepričanje ob misli, kako lahko bi bilo življenje vlade, če ne bi bilo treba upoštevati zahtev KPI 'o temeljitih reformah in spremembi političnega kurza v državi in če se ne bi bilo treba soočati z visoko ceno, ki jo je postavljala PSI s formulo o enakopravnem sodelovanju. KPI se je zavedala, da izgublja glasove zaradi dveletne podpore vladi, ki je v tem obdobju storila veliko premalo, da bi zadovoljila pričakovanja tistih volivcev, ki so 1976 dali komunistom glasove prav zato, da bi bilo delo vlade učinkovito, da bi se lotila organskega reševanja»gospodatske krize, da bi končno prišlo do reform in uspešnega zatiranja terorizma. Dve diametralno nasprotni si stališči: zahteva komunistov, da bodo sodelovali v večini le pod pogojem, da bodo njihovi predstavniki vključeni v vlado in zaklinjanje demokr-ščanov — v prvi vrsti zaradi močnega zunanjega pritiska — da ne bodo nikoli sestavili vlade skupaj s komunisti, sta povzročili, da za komuniste volitve niso mogle pomeniti pridobivanja glasov, marveč test, ugotovitev, koliko volivcev KPI se z njenim zadržanjem ne strinja. Rezultati volitev niso izpolnili pričakovanj KD, so pa dali dovolj jasno napotilo KPI. KD je dobila e-nal: odstotek glasov kot leta 1976 in ji za sestavo centristične vlade manjka v poslanski zbornici 5 glasov (leta 1976 je manjkalo 16 glasov). Izgubljeni 1 odstotki glasov in 26 poslanskih mest narekujejo KPI veliko previdnost, ker je razvidno, da ji zunanja podpora vladi škoduje. Tako imenovani levi alternativi, sestavljeni iz KPI, PSI, PDU P in radikalcev, ki je v primerjavi s centristično kombinacijo bolj pisana in zato težje sestavljiva, manjka n poslanski zbornici 29 glasov (1976. leta je manjkalo 21 glasov). Socialistična stranka je pridobila 8,3 odstotka in ima danes 62 poslancev, 13 več kot potencialni cen-tristični zavezniki KD. Mogoča j« torej sestava vlade zgolj s glasovi KD in PSI, podobno kot v prejšnji legislativ ,i dobi. Zato ne preseneča neprestano demokrščansko snubljenje PSI, naj stopi v vlado ali vsaj v večino. Glede sestave vlade niso torej volitve razčistile ničesar, ker je razmerje sil ostalo v glavnem enako. Razplet je odvisen v prvi vrsti od KD, ki bi morata dokazati, da je Pripravljena lastiti si le toliko oblasti, ki je v razmerju z objetivno močjo, ki jo predstavlja v državi (kar je malo verjetno). Razplet bo odvisen tudi od spoznanja, da vsako leto ni mogoče na tmlitve. Odločalo bo tudi razmerje sil v socialistični stranki. Kakršnakoli vlada, ki ne bo iz-raz vseh demokratičnih strank v državi — videli smo, da za sedaj loka vlada ni mogoča — bo vsaj Sočasno pomenila korak nazaj. S tem je treba resno računati v Vsedržavnem merilu. Prav tako moramo to upoštevati Slovenci, ki smo v zadnjih letih usmerili ves Vaš pritisk na vlado, da se z vpra-^onji naše narodnostne skupnosti sooči, da pospeši razpravo in da Navzame pozitivno stališče v parlamentu do globalnega zaščitnega Sakona. Prav v zvezi z našim narodngst-. vprašanjem moramo vsaj v Plovnih obrisih obravnavati neka-,er« aspekti volilnih rezultatov ^ narodnostno mešanem ozemlju ^hrlanije - Julijske krajine. Pred volitvami je bilo v nekoliko optimističnem razpoloženju mogoče sestaviti poimenski seznam kandidatov raznih strank v volilnih okoliših Videm - Gorica - Por-denon - Belluno in Trst, katerih izvolitev bi za našo skupnost pomenila pridobitev. Skupno število takih kandidatov za poslansko zbornico in senat je bilo 13. Od teh je bilo izvoljenih samo 8. Od preostalih petih niso bili izvoljeni štirje, petega je (v Trstu) z nekaj sto preferenčnimi glasovi prehitel njegov strankarski konkurent. Upoštevati moramo, da je od teh osmih kar pet bilo izvoljenih na listi KPI, ki je sicer naša naj-večjd zagovornica, toda bo po vsej verjetnosti v opoziciji in bo zato njen vpliv na odločitve vlade sorazmerno majhen. Če k temu še dodamo, da je bil na listi KD ■■ Trstu izvoljen kandidat, ki se je neštetokrat v javnosti izražal proti globalni zaščiti naše skupnosti in proti Osimu ter da je bila izvoljena na listi za Trst podžupanja, ki bo verjetno morala zastopati Slovencem nenaklonjeno stališče svoje stranke, potem postaja slika še temnejša. To so ugotovitve ki terjajo razmišljanje, ocenjevanje opravljenega dela in oblikovanje zaključkov. SSk je vložila velike napore za združevanje narodnomanjšinskih list za volitve v italijanski in evropski parlament. Rezultati so pokazali, da so biU nekatere odločitve prenagljene in mnogi napori zaman, ker t.i bila zadosti kritično ocenjena kompaktnost vodilnega in volilnega telesa Furlanskega gibanja, predvsem v okolišu, ki izključuje Gorico in Furlanijo, kjer je združena lista Furlansko gibanje in Slovenska skupnost imela teoretično možnost izvoliti poslanca. Namesto da bi združena lista v odnosu do lanskih deželnih volitev pridobila 10.000 glasov in s tem tudi poslanca, je v primerjavi z lanskimi rezultati, predvsem zaradi slabosti Furlanskega gibanja, izgubila več kot 12.000 glasov. Za tržaške glasove na tej listi je bilo vnaprej znano, da bodo brez koristi, ker jih je premalo. Zato bi usmerjanje dela glasov drugam dala za Slovence ugodnejšo povolilno sliko. Tisti, ki nudijo podporo v predvolilni kampanji, bodo morali v bodoče kritično presojati, katere odločitve je treba podpisati in katerih ne. To velja za parlamentarne volitve. Povsem drugačna situacija je pri deželnih in administrativnih volitvah, ker so izvolitve na listi SSk možn in je zunanja podpora rodila, predvsem na lanskoletnih volitvah, sadove. Lista za Trst se je v samem Trstu v enem letu okrepila, nad čemer se je treba zamisliti. Nismo se mogli strinjati niti s protiosim-skim povodom njenega nastanka, še manj s protislovensko gonjo nekaterih njenih voditeljev, pripad-niko- in glasila. Njena utrditev bi morala pomeniti popustitev avanturističnih stališč do glavnih problemov Trsta in odklonilnih stališč do pravic naše skupnosti ter do sodelovanja na meji. 0' veznosti, ki rhajojc iz ustave in mednarodnih pogodbt se nemo mogla izogniti nobena vlada. To velja tudi za vlado ali vlade, ki bodo sestavljene v tej legislativni dobi. Slovenci bomo z nezmanjšano vztrajnostjo zahtex>ali uzakonitev naših narodnostnih pravic in pričakujemo, da nas bodo italijanske demokratične sile v teh naporih še naprej podpirale. Zavedamo se, da nam te volitve nalagajo dodatna bremena. Pripravljeni smo jih sprejeti, kakor smo to storili ob neštetih in neprimerno težjih priložnostih, ki nam jih je nenakljonjena zgodovina naložila. BORIS RACE ZAČEL SE JE URADNI DEL RAZGOVOROV MED PREDSEDNIKOMA SZ IN ZDA Optimistično vzdušje po včerajšnjem sestanku med Carterjem in Brežnjevom Razgovori potekajo v popolni tajnosti ■ Ob izmenjavi zdravic sta oba predsednika izrazila prepričanje v uspeh dunajskega srečanja (Poseben dopis) DUNAJ — Včeraj so se dejansko začeli pogovori med Carterjem in Brežnjevom, ki se kar najbolj izogibata protokolarnim obveznostim. Tako sta v petek ob precejšnji nejevolji gostiteljev odšla sredi operne predstave. Za ameriškega in sovjetskega predsednika je v tem trenutku pomembnejše na novo opredeliti medsebojne odnose kot pa uživati ob vrhunski predstavi Mozartovega «Bega iz seraja*. Sporazum o omejitvi strateškega o-rožja, ki ga nameravata podpisati jutri pa je samo eno od vprašanj, ki so predmet vrhunskih ameriško - sovjetskih pogovorov. Čeprav je besedilo sporazuma Salt 2 že usklajeno in sta se o njem v četrtek končno dogovorila veleposlanika obeh velesil v Ženevi Viktor Karpov in Ralph Earle, je še veliko zadev, ki jih sporazum ne zajema, pa so odločilnega pomena za njegovo u-veljavitev. Tako je na primer zlasti za ameriško stran pomembno vprašanje nadzora sovjetske vojaške moči. Včerajšnji pogovori so bili na ameriškem veleposlaništvu in njihov dopoldanski del je trajal nekaj manj kot dve uri. Pravzaprav je preveč, če rečemo, da so pogovori trajali toliko časa, saj sta najprej oba voditelja razgrnila poglede svojih držav na medsebojne odnose in razmere po svetu. Pravi pogovori so se tako začeli šele popoldne. Brežnjev je baje predlagal ameriškemu predsedniku dogovor o vzajemnem zmanjšanju števila vojakov v srednji Evropi. O tem se tukaj na Dunaju predstavniki varšavskega in atlantskega pakta pogovarjajo že leta, vendar so bili ti njihovi pogovori bolj jalovi. Sovjetska zveza zdaj torej predlaga, da umakne iz srednje Evrope 60.000 svojih vojakov, Američani pa naj bi jih odpoklicali 30.000 iz Zahodne Nemčije. S takim dejanjem bi velesili na otipljiv način dokazali, da resno mislita, ko razglašata svojo privrženost krepitvi miru in varnosti. Dejanskih podatkov o poteku včerajšnjih pogovorov ni bilo mogoče prejeti, saj potekajo razgo- vori v popolni tajnosti. Pač pa je znano besedilo zdravic, ki sta si jih Carter in Brežnjev izmenjala pri večerji, ki jo je priredil ameriški ambasador na Dunaju. Carter je dejal, da se ZDA in SZ zavedata, da lahko uničita druge države, «kar pa še ne pomeni, da morata vladati vsemu svetu*. Predsednik ZDA je poudaril, da je namen tega srečanja, da državi poiščeta skupnih odgovorov na pereča vprašanja in da okrepita medsebojno sodelovanje. Carter je še dodal, da se ZDA zavzemajo za sodelovanje med narodi, za mirno reševanje sporov, za gospodarski razvoj, za družbeno pravico in za večji pluralizem v svetu. Dogovor SALT-2 je, po njegovem mnenju, pomemben doprinos k miroljubni rešitvi teh vprašanj. V odgovoru je Brežnjev dejal, da v SZ z zadovoljstvom spremljajo dunajske pogovore in poudaril, da sta si obe državi prizadevali za razvijanje miroljubnih medsebojnih odnosov na osnovi suverenosti, enakopravnosti in nevmeša-vanja, kar je koristilo obema. Sovjetski voditelj je nato napadel »tiste, ki nasprotujejo normalizaciji odnosov in sodelovanju med o-bema državama* ter dejal, da »se nadaljujejo poskusi, da bi predstavili kot spletkarjenje in rovarjenje Moskve družbeni napredek e-ne alj druge države ter boj ljudstev za neodvisnost in družbeni napredek*. Končno pa je Brežnjev poudaril, da so pogovori «odkriti in konkretni* ter da je prepričan v uspeh dunajskega srečanja. LUDVIK ŠKOBERNE OB 35-LETNICI USTANOVITVE IN PLODNEGA DELOVANJA Uniji Italijanov za Istro in Reko podeljen Red bratstva in enotnosti Poudarjena vloga manjšin za bogatitev družbene skupnosti in razvijanje sodelovanja med sosednjima državama - Med gosti tudi zastopstvo SKGZ ROVINJ — Slavnostnemu zasedanju Unije Italijanov za Istro in Reko je dala včeraj poseben slovesen značaj podelitev visokega priznanja, ki jo je organizacija italijanske narodnostne skupnosti prejela ob 35-letnici ustanovitve za svoje zaslužno delo »za širjenje in utrjevanje bratstva in e-notnosti in za prispevek k razvoju prijateljskih odnosov med SF RJ in Italijo*. Ko je v veliki dvorani turističnega naselja Vilas Rubin pri Rovinju predsednik Unije Mario Bonita prevzel iz rok podpredsednice hrvaškega sabora E-me Derossi - Bijelajac Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, ki ga je z omenjeno motivacijo podelil predsednik Tito organizaciji Italijanov ob tem jubileju, ni mogel prikrivati globoke ganjenosti. Zadoščenje, ki ga je s tem de- aimmiitniiiiiiumiiMMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM|l|„|,l„|i|lll||||l|, nun,,,.mu.... LE ZA LAS NI PRIŠLO DO POKOLA FAŠISTIČNI ATENTAT NA SEDEŽ KOMUNISTIČNE SEKCIJE V RIMU Teroristi vrgli ročni granati v sejno dvorano sekcije «Esquiiino», kjer je bilo zbranih na skupščini okrog 50 aktivistov - Triindvajset ljudi ranjenih - Odgovornost za atentat si je prevzela zloglasna skupina NAR RIM — Iskra fašističnega terorizma, ki je nekaj let tlela pod pepelom, je letos zopet bruhnila na dan z vso silo: po zločinskem naoadu na radijsko postajo Citta futura in po nedavnih petih zaporednih bombnih atentatih na sedeže javnih ustanov v Rimu (med temi sta občinska palača in kaznilnica Regina Coeli), je komandos zloglasnih NAR (oborožena revolucionarna jedra) včeraj proti večeru napadel komunistični sekcijo v Ul. Cairoli. V atentatu je bilo 23 oseb ranjenih, za las pa se podli izpad ni spremenil v pravi pokol. Odgovornost za V torek splošna stavka v Italiji RIM — Trinajst milijonov delavcev in uslužbencev bo v torek stavkalo. Splošno stavko je napovedala sindikalna federacija iz protesta proti zavlačevanju z obnavljanjem delovnih pogodb, Večina delavcev bo stavkala štiri ure, le nekateri državni in poldržavni uslužbenci so napovedali osemurno stavko. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinumniiiinrniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii Demokrščanska desnica napada politiko tajništva Piccoli ostro kritiziral Andreottija in predlagal lastno kandidaturo za predsednika vlade REM — Vode v krščanski demokraciji so dokaj razburkane. Včeraj je na primer šef Zacca-gninijevega tajništva Pisanu v o-stri izjavi poudaril, da je KD začela volilno kampanjo na osnovi dokumenta, ki je bil soglasno odobren in se je zavzemal za obnovitev večine demokratične enotnosti z izključitvijo KPI iz vlade. »Tajništvo — je naglasil Pisanu — je osnovalo kampanjo na tem dokumentu in po tej poti namerava nadaljevati.* Smisel izjave je dokaj jasen: gre za odgovor tajništva desničarskemu krilu, ki nerga zaradi domnevnega popuščanja komunistom. Polemiko je začel Fanfanijev pristaš Pezzati z napadom na Guida Bodrata, ki je izjavil, da je politika demokratične enotnosti edina pravilna. Pezzato je bil mnenja, da gre za poskus dvoumnega mešetarjenja in prehitevanja na levo. Nekoliko bolj zavit, vendar prav tako napadalen, je bil tudi Flaminio Piccoli, ki je v intervjuju z urednikom »Es-pressa* poudaril, da KD ne namerava odstopiti od dosedanjega tolmačenja politike demokratične enotnosti, ki «ustreza tudi socialistom*. Če PSI ne bi sprejela tega predloga, pa bi si prevzela del odgovornosti za razbitje. Predsednik stranke relativne večine je tudi odločno napadel Andreottija in ga obtožil, da vodi »politiko priprtih vrat* do komunistov zaradi izjave, da bo vendarle potreben dogovor s komunisti o nekaterih teibeljnih vprašanjih kot so energija, triletni načrt in boj proti terorizmu. V isti sapi je predsednik krščanske dernokracije tudi orisal svoj vladni program in s tem jasno pokazal, da namerava naslediti Andreottiju v palači Chigi. Glavna vprašanja so po njegovem energija, triletni gospodarski načrt in še zlasti »preverjanje u-streznosti sedanjega ustroja potrebam države*. To vprašanje kot tudi problem načelnikov poslancev in senatorjev bo vsekakor moralo rešiti vodstvo KD, ki se bo zopet sestalo jutri. V sredo se bo sestal na prvi seji parlament, ki bo najprej izvolil predsednika senata in zbornice. Takoj pt izvolitvi bo Andreotti odstopil. Najbrž bo to storil 22. junija po vrnitvi iz Strasbourg, Pertini pa naj bi začel predvidoma 25. t.m. posvetovanja za poveritev mandata za sestavo nove vlade. p. P. napad so si pripadniki NAR prilastili pol ure po atentatu z anonimnim telefonskim sporočilom ve-černiku »Vita*. Po prvih izsledkih policije in karabinjerjev kaže, da so bili napadalci v štirih, med njimi tudi mlada ženska. Dva sta se spustila po stopnicah, ki vodijo v sejno dvorano krožka «Esquilino», kjer so se člani zbrali na skupščini, da bi analizirati rezultate nedavnih volitev. Terorista sta o-čitno zelo dobro poznala komunistični sedež, saj sta se brez o-klevanja napotila do glavnega stikala in izklopila tok. V temi sta odvrgla ročni granati med petdeseterico prisotnih, medtem ko sta jima pajdaša s pištolama krila beg. Kaže, da sta druga dva terorista ustrelila petkrat ali šestkrat proti zbranim komunističnim aktivistom, na srečo pa nista huje ranila nikogar. Pri napadu ni bil nihče smrtno ranjen, po mnenju preiskovalcev pa ni dvoma, da so teroristi nameravali povzročiti pravi pokol. Kot je pojasnil namestnik državnega pravdnika La Padula, ki koordinira preiskavo, so teroristi zalučali eno granato proti stekleni omari, v kateri so bile shranjene knjige sekcije, drugo pa so zakotalili med stole. Ta granata, vrste SRCM, je eksplodirala skoraj takoj, eksplozivni val pa se je po srečnem naključju sprostil navzdol in prebil pod. Prva granata je eksplodirala pri omari in jo dobesedno razdrobila: na prisotne se je usula toča steklenih drobcev. Takoj po atentatu so teroristi izkoristili trenutno zmedo, da so se oddaljili in izgubili v labirintu bližnjih ulic in uličic. Pol ure pozneje je v uredništvu večernika »Vita* zabrnel telefon. »Tu NAR — je dejal neznam moški glas — napadli smo sedež v Ul. Cairoli, da bi maščevali smrt kamerada Francesca Cec-china. Slava padlim kameradom.* Francesco Cecchin, ki so ga teroristi omenili v svojem sporočilu je mlad rimski misovski aktivist, ki je bil huje ranjen pred nekaj dnevi in ki je včeraj zjutraj podlegel poškodbam. Atentat na komunistično sekcijo je dramatično odjeknil v Rimu. Stranke in vse napredne politične sile so odločno obsodile atentat in izrazile solidarnost komunistični partiji. Med prvimi sta poslala solidarnostni brzojavki sekretar KD Zaccagnini in sekretar PR Fabre. (vt) ležna vsa italijanska narodnostna skupnost v SFRJ, je ‘dejal Bonita, bo vse njene člane spodbudila, da še nadalje prispevajo po svojih močeh k utrjevanju bratskih odnosov med narodi in narodnostmi v samoupravni jugoslovanski družbi in pri poglabljanju prijateljstva med italijanskimi in jugoslovanskimi narodi. Velika manifestacija se je začela z notami »Internacionale*, ki so preplavile polno dvorano stoječih delegatov in gostov. Po u-mestitvi častnega predsedstva in prečitanju Titovega pozdrava, v katerem se je posebej spomnil borcev italijanskega bataljona NOV «Pino Budicin* in zaslug i-talijanske skupnosti pri razvijanju sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, spet ganljiv prizor: pozdrav in darila so prinesli pionirji iz rovinjskih italijanskih in hrvaških osnovnih šol. Pa spet značilno za pojmovanje odnosov med narodnostmi, ki mu Slovenci v zamejstvu nismo vajeni: predsednik rovinjske občinske skupščine (v naši ureditvi župan) Matošič je prinesel zasedanju pozdrav tudi v jeziku italijanskih kongresistov! Slavnostni govor predsednika Bonite je izhajal iz zgodovinskega shoda 10. in 11. julija 1944 v čam-parovici pri Labinu, ki je postavil temelje vključevanju istrskih Italijanov v protifašistično borbo in povojno soustvarjanje socialistične družbe, v bratstvu med Italijani, Slovenci in Hrvati in vsemi narodi, za ustvarjanje novega svobodnega in demokratičnega življenja. Od tedaj je italijanska skupnost v SFRJ dosegla velike uspehe, kljub občasnim težavam, ki jih je zlasti u-stvaril nerešen problem meje. Italijanska skupnost v SFRJ daje pomemben prispevek skutinemu razvoju, ker ji je omogočena prisotnost na vseh ravneh v delovnih, družbenih in političnih organizacijah. Bonita je nato o-bravnaval razmere v šoli in uspehe pri kulturnem udejstvovanju, ki opravičujejo ponos in zaupanje italijanske skupnosti, ki okrepijo sredstva javnega obveščanja s katerimi razpolaga. V teh pogojih si prizadeva za ustvarjanje dejansko dvojezičnega okolja, v katerem se vsak lahko izraža v svojem jeziku in ga drugi razumejo. Pri tem so pomembni odnosi z matičr.o državo, ki so bogati zlasti s tržaško pokrajino, deželo Furlanijo - Julijsko krajino. demokratičnimi strankami in tržaško Ljudsko univerzo. Posebej je Bonita poudaril plodne odnose s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, pri čemer sta obe manjšini bistveno prispevali k razvijanju prijateljstva med o-bema državama, ki je privedlo do osimskih sporazumov, ki odpirajo še večje možnosti uveljavljanja etničnih skupnosti. Sledil je pozdravni govor podpredsednika RK SZDL Slovenije Bena Zupančiča, ki smo ga zaradi omejenega prostora prisiljeni strniti v nekaj stavkov. Družbeni in narodnostni odnosi v SFRJ i-majo svoj izvor, je dejal Zupančič, iz novih kvalitet, ki so zrasle v NOB. Enakopravnost med narodnostmi je pogoj za osvobajanje delovnega človeka, ki se u-veljavlja v samoupravni družbi, za katero pomeni bogatitev. K temu je dejavno prispevala tudi italijanska narodnostna skupnost, združena v Uniji, ki jo je treba podpirati pri ustvarjanju prave dvojezične skupnosti na ozemlju, kjer živi. Podobne misli je izrazila tudi Ema Derossi - Bijelajac, Unija Italijanov iz Istre in i Reke je prejela tudi odlikovanje SZDL Hrvatske, ki ga je izročil Ivan Ivekovič, ki je pri tem prav tako spregovoril tudi v italijanščini. Pred zaključkom slavnostnega zasedanja so udeleženci na-' silili pozdravne brzojavke predsedniku Titu ter SZDL Slovenije in Hrvatske. Prisotni so bili številni zastopniki družbenopolitičnih organizacij iz SFRJ in iz zamejstva, med katerimi naj omenimo republiškega sekretarja za kulturo SR Hrvatske Stipeja Šuvarja, člana predsedstev CK ZK Slovenije Smoleta in Hrvatske Kalana, predsednika obalne skupnosti Ceglarja, sekretarja medobčinske konference ZKS Pucerja, italijanske diplomatske zastopnike podpredsednika deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Varisca ter predstavnike SKGZ, tajnika Dušana Udoviča, Edija Bukavca Lucijana Volka. liiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiM VČERAJ OB PRISOTNOSTI PESETTISOČEV LJUBLJANČANOV V Tacnu osrednja proslava 40-letnice posvetovanja jugoslovanskih komunistov Sekretar ljubljanskega komiteja ZK Marjan Orožen o pomenu tega posvetovanja - V Mozirju je govoril Stane Dolanc, v Lendavi pa Mitja Ribičič LJUBLJANA - Včeraj je bila v Sloveniji vrsta proslav, na katerih so se desettisoči ljudi spomnili pomembnih dogodkov iz preteklosti. Osrednja slovesnost je bila v Tacnu pri Ljubljani, kjer je bila proslava ob 40-letnici po-mtmbnega vsejugoslovanskega posvetovanja vodilnih v komunistični partiji Jugoslavije. 9. in 10. junija leta 1939. se je v hiši Mihe Novaka zbralo 29 partijskih voditeljev iz vse Jugoslavije, razen predstavnikov iz Makedonije in Dalmacije, ki so pravzaprav nadaljevali delo, začeto dober me- sec prej Bohinjski Bistrici. Posvetovanje je vodil Miha Marinko, glavne referate pa sta prispevala Josip Broz Tito o stanju v partiji in Edvard Kardelj o notranjem in zunanjem položaju. Na včerajšnji proslavi je osrednji govornik, sekretar ljubljanskega komiteja Zveze komunistov Marjan Orožen ob udeležbi deset-tisočev Ljubljančanov in prebivalcev iz vse Slovenije orisal pomen tega posvetovanja, ki je bilo namenjeno zlasti preučitvi, kako naj si partija zagotovi širši vpliv v množičnih organizacijah. Reorga- NIIIIIIIIU«ll|||||||ll|||||||||||||,,,,||||||||||||||||||,niilt,,|||||||||||||||,,|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||Ml||||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||||||||||||||||,||||,|l„|U||,mi|,|||||||||||||||(|U||||||ft OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA «IVAN TRINKO« Za vsestransko uveljavitev beneških Slovencev ČEDAD — Današnji družbeni položaj Beneške Slovenije, rast kulturne in druge dejavnosti med Slovenci v videmski pokrajini, nastanek novih organizacij in o-krepitev že prej obstoječih, ob tem pa vprašanje nove vloge, ki si jo mora v tem okviru zastaviti najstarejse slovensko društvo v videmski pokrajini, so bili te-ma razprave na petkovem ob-čnem zboru kulturnega društva »Ivan Trinko* v Čedadu. Omenjena vprašanja je v svojem poročilu načel predsednik društva, dr. Viljem Černo, ki je tudi orisal pot, ki so Jo Slovenci v videmski pokrajini prehodili od zadnjega občnega zbora društva. Zaustavil se je zlasti pri problemih, ki jih je povzročil potres, pri listini o pravicah beneških Slovencev, pri videmski konferenci o etničnih in jezikovnih manjšinah, pri osimskim sporazumih ter pri boju vseh Slovencev v Italiji za globalno zakonsko zaščito. še zlasti je poudaril nujnost slovenskega izobraževanja v samih šolah, da bo lahko beneška skupnost ohranila svojo identiteto, svojo kulturo in svoj jezik, česar v današnjem času ne more več zagotoviti samo ustno izročilo. Pri orisu delovanja društva je spomnil na skupne nastope slovenskih organizacij v videmski pokrajini, na stike z oblastmi in strankami ter na številne kultur- ne in informativne prireditve. Kot že rečeno, sta se tako poročilo kot večji del diskusije zadržala predvsem pri nakazovanju bodočih nalog in nove vloge, ki naj bi si jo društvo zastavilo v današnji, mnogo bolj razgibani in razvejani beneški stvarnosti. Tako je bilo predlagano, naj bo društvo »Ivan Trinko* nekak povezovalec in mentor ostalih društev, obenem pa naj bi bilo tudi vse bolj dejavno na terenu, kjer naj bi skrbelo še posebej za širjenje poznavanja in rabe slovenskega jezika. Okrepila nai bi se dejavnost društvene knjižnice, kot tudi vse doslej uveljavljene pobude, poleg tega pa naj bi društvo sledilo potrebam in možno- stim, ki se pojavljajo na terenu, ter v skladu z njimi načrtovalo nove pobude. Na koncu so prisotni izvolili nov društveni odbor, ki je v primerjavi s prejšnjim precej okrepljen in pomlajen. Novi predsednik je prof. Beppin.) Crisetig, podpredsednika sta Pascal Guion in Gior-gio Banchig, tajnik Marko Predan, blagajničarka pa Lucia Trusgnac. Občni zbor se je tudi spomnil 25 obletnice Trinkove smrti. Predlagano je bilo, naj bi to ob letnico v jeseni počastili s posebno prtjslavo, še zlasti pa nai bi se uredila Trinkova spominska soba. ŽIVA GRUDEN nizacija, ki je bila nakazana z u-stanovitvijo centralnega komiteja. Je predvidevala razmah ozkih in včasih sektaško usmerjenih partijskih celic v partijske organizacije, ki bodo tesneje povezane z množicami. Junijsko posvetovanje je imelo ogromen pomen. Predvsem je bilo odraz stabilizacije in krepitve KPJ po prihodu Tita na čelo partije leta 1937. Rezultati so se pokazali zelo hitro. V vsej državi je oživela partijska dejavnost. Centralni komite je pomagal vsem tistim krajem, kjer so bile partijske organizacije razbite. Partija se je tudi številčno opomogla z novimi metodami dela. S tem je partija pripravila svoje vrste pa tudi vse prebivalstvo na usodne dni, ki so prihajali. Marjan Orožen je nato poudaril kontinuiteto revolucije, poudaril, da je proslavljanje pomembnih mejnikov slovenske in jugoslovanske zgodovine potrebno za vzpodbujanje moralnih energij, ki potrjujejo pravilnost odločitev tedaj in socialistične samoupravne ureditve danes. V kulturnem sporedu je sodelovalo nad 1200 udeležencev od najmlajših, osnovnošolskih o-trok, do bivših borcev in članov partizanskega povskega zbora. Naj omenimo še dvo pomembni proslavi, in sicer v Mozirju, kjer so pionirji in mladinci iz vse Jugoslavije proslavili 35-letnico u-stanovitve pionirske organizacije. Zbranim je govoril Stane Dolanc. Lendavi pa so obeležili 20-let-nico dvojezičnega madžarsko-slo-venskega šolstva v občinah z narodnostno mešanim prebivalstvom. Govoril je predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič., JURE PENGOV Primorski dnevnik TRŽAŠKI DNEVNIK 17. junija 1979 NA VČERAJŠNJEM ODPRTJU 31. TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA POUDARJEN POMEN OŠlMSKIH SPORAZUMOV ZA GOSPODARSKI PREPOROD NAŠE DEŽELE Sejem je odprl podtajnik na ministrstvu za industrijo in trgovino Baldi ■ Slovesnosti je prisostvovalo tudi širše gospodarsko odposlanstvo iz Jugoslavije - Danes začetek strokovnih srečanj Na sejmišču pri Montebelu so včeraj dopoldne odprli 31. mednarodni tržaški velesejem, na katerem je prikazana proizvodnja okrog 30 držav iz vsega sveta. Razstavljavcev je 965, od tega 693 iz Italije in 269 iz tujine. Uradno je na sejmu prisotnih 11 držav, med temi Jugoslavija in Avstrija, ki sta stalni udeleženki na naši osrednji gospodarski prireditvi od leta 1948. Sejem je odprl podtajnik na ministrstvu za industrijo in trgovino sen. Carlo Baldi, slovesnosti pa so se udeležili najvidnejši predstavniki o-blasti in gospodarskih krogov iz naše dežele, zastopniki slovenskih organizacij ter številna gospodarska odposlanstva iz tujine. Iz Jugoslavije je prispelo širše gospodarsko odposlanstvo, v katerem so bili med drugimi sekretar za mednarodne odnose SR Slovenije Marijan Osolnik, podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije Tatjana Kosovel, predsednik zborničnega odbora za sejme Mladen Dolenec, svetovalec komiteja za gospodarske odnose s tujino Uroš Markič in predsednik reške gospodarske zbornice Zvonko Poš-čič. Delegacijo sta spremljala generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj in konzul Lucjan Benolič. V imenu Ustanove za tržaški velesejem je prisotne pozdravil predsednik dr. Piero Toresella, ki je najprej opozoril na gospodarsko in politično krizo v Italiji in pri nas ter v tej zvezi med vrsticami opozoril melona rje, da je treba v Trstu gledati nekoliko dlje od dvoriščnega plota in upoštevati nove premike v Evropi. Tega pravila se dosledno drži tržaški velesejem, ki si že leta prizadeva, da bi utrdil svoj vpliv v deželah EGS in na afriški celini, predvsem pa da bi pospešil in poglobil gospodarsko sodelovanje s sosednimi državami, predvsem z Jugoslavijo, Avstrijo in Zah. Nemčijo. Predsednik je nato omenil še posamezne strokovne prireditve, ki spremljajo in dopolnjujejo razstavni del sejma ter novo pridobitev, ki jo predstavljata novozgrajena paviljona. Sledil je poseg župana Cecovinija, ki je v krajšem govoru med drugim poudaril vlogo Trsta na stičišču med EGS in vzhodno Evropo ter še zlasti na meji z Jugoslavijo, s katero ga vežejo skupni interesi na področjih dela, sodelovanja, medsebojnega razumevanja in prijateljstva. Podpredsednik deželnega odbora Co-loni je nato opozoril na pomen pravkar sprejetega večletnega načrta za razvoj Furlanije - JulijgjdfiMtajine, ki naj bi omogočil premostitev sedanje krize in ki med drugim predvideva gospodarsko integracijo dežele s sosednimi deželami oziroma uresničitev integriranega in močnega gospodarskega območja, ki naj poveže področje severnega Jadrana s Slovenijo, Hrvatsko in južnimi deželami nemškega jezika. Coloni je poudaril tudi koristi, ki jih bo deželno gospodarstvo imelo od nove pogodbe med EGS in Jugoslavijo in od polnega izvajanja gospodarskega dela osimskih sporazumov, katerih namen je prav v tem, da se izboljša ekonomski položaj obmejnih območij. Zadnji je spregovoril podtajnik Baldi, ki je v bistvu dejal, da mora Italija v tem trenutku rešiti predvsem tri vprašanja in sicer vprašanje energije, vprašanje gospodarnosti v okviru posameznih pridobitnih dejavnosti in pa vprašanje pravilnega ravnovesja med javnim in zasebnim sektorjem. Po uradni otvoritvi so si gostje in povabljenci ogledali velesejem in se zadržali zlasti v obeh novih paviljonih. V Palači Barodov so se zadržali dalj časa tudi v jugoslovanskem paviljonu, kjer je nameščena kolektivna razstava okrog 40 podjetij iz vse Jugoslavije. Paviljon, ki zavzema 350 kv. m površine, je letos še posebej okusno uredil studio «Graficenter» Včerajšnji «dan» na sejmu je bil namenjen Zahodni Nemčiji. Ta država nastopa letos z razstavo, ki jo je po nalogu zveznega ministrstva za gospodarstvo uredila italijansko-nemška trgovinska zbornica iz Milana. Dan so proslavili s sprejemom, ki sta ga priredila nemški generalni konzul v Milanu H. Forster in konzul v Trstu R. Hausbrandt. Ob 10. uri se je sejem odprl tudi za občinstvo. Popoldne se je pričela serija strokovnih srečanj z različno tematiko, ki si bodo sledila vse do konca prireditve dne 29. junija Na sporedu je posvet o praktični uporabi sončne energije, ki ga organizira deželna ustanova za razvoj obrtniških dejavnosti ESA. Posvet bo v dvorani za konference na sejmu, začel pa se bo ob 10. uri. Jutri, v ponedeljek, bo na sejmu «dan Avstrije*. K včerajšnji kroniki je treba dodati, da so se ob uradnem odprtju velesejma pred glavnim vhodom na sejmišče zbrali delavci bivše steklarne Vetrobel, da bi protestirali proti zavlačevanju v zvezi s pre-osnovo obrata. Podtajnik Baldi se je sestal z njihovimi predstavniki in s sindikalisti. V imenu pokrajinske sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL je pokrajinski tajnik CISL Degrassi opozoril predstavnika vlade na nevzdržen položaj 460 delavcev, ki so že 50 mesecev v dopolnilni blagajni. Podtajnik Baldi je zagotovil, da se bo v Rimu zavzel za čim prejšnjo rešitev finančnega vprašanja, povezanega s preosnovo bivše steklarne. V tej zvezi je izrazil upanje, da bo lahko v torek, ko bo ponovno v Trstu, da bi se udeležil sejemskega »dneva o zavarovalstvu*, konkretno odgovoril na zahteve, ki so jih predstavniki delavcev SIRT (bivše Vetrobel j nanizali v posebni spomenici. V podporo skupnemu boju delavcev vseh strok Sindikat slovenske šole poziva k sodelovanju pri torkovi stavki Poziv velja tudi za povorko in demonstracijo ■ Specifične zahteve za slovensko šolo Prvi uradni gostje v jugoslovanskem paviljonu na velesejmu Deželni sindikat slovenske šole — goriško in tržaško tajništvo — je o-klical za torek, 19. t.m., celodnevno stavko na slovenskih šolah in se tako pridružil dnevu skupnega boja delavcev vseh strok. Zaradi pomena j ki ga torkova vsedržavna splošna stavka ima za šolstvo in posebej za slovenske šolnike, je SSŠ osvojil zahteve konfederacije CGIL - CISL - UIL za odobritev okvirnega zakona, ki naj zagotovi enako pravno ravnanje do vseh strok javnih uslužbencev; preklic dekreta z dne 23. maja 1979, s katerim je vlada kršila dogovore s sindikati in dodelila privi-i legije ožjemu številu visokih držav-' nih funkcionarjev; razširitev organikov na šolah z u-zakonitvijo mest v razredih, ki že delujejo — teli je veliko tudi na slovenskih šolah, z zmanjšanjem maksimalnega števila učencev na razred, z razširitvijo števila mest za in-tegrativne šolske dejavnosti, za pomožni pouk in za vključevanje prizadetih otrok v šolsko življenje, s povečanjem števila šol s celodnevnim poukom, kar edino lahko omogoči prenovitev šolskega dela; odpravo nestalnosti zaposlitve učnega osebja, suplentov s študijsko iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiTriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimimuiiiiiiiii DO 30. JUNIJA Obvezna prijava davčne številke Dne 30. junija bo nepreklicno zapadel rok, v katerem so podjetja dolžna javiti pristojnemu uradu trgovinske zbornice davčno številko. Ta obveznost velja tudi za vršilce samostojnih poklicev in koristnike raznih dovoljenj, kot so npr. koncesije za gradbena dela, za prevoze tovorov in oseb ter za uporabo javnih prostorov, oziroma obrtne dovolilnice trgovcev. Kdor bi pravočasno ne sporočil kodeksa, bo podvržen denarni kazni, ki gre od 50 tisoč do milijona lir. Zaradi pomanjkanja prostora bomo izide na nižjih srednjih šolah objavili v prihodnji številki našega dnevnika. Prav tako prihoanjič bomo objavili tudi izide na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois*, ker so bili podatki nepopolni: izidov tistih dijakov, ki niso iz-polnilit obveznosti do 1 šole (n.pr. niso vrnili šolskih fW‘- i POVOLILNO RAZLAGANJE IN TOLMAČENJE Slovenska skupnost (SSk) pozitivno ocenjuje svoje volilne rezultate Tržaški melonarji pritiskajo na liberalce, da bi prisilili Bettizo k odstopu in odprli Cecoviniju pot v Strasbourg - Zanimiv intervju Bettize v listu «La Repubblica» Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je te dni analiziralo izide parlamentarnih volitev v Italiji ter volitev v evropski parlament s posebnim ozirom na nastop manjšin. Glede italijanskih volitev, na katerih je SSk nastopala, kot se gla si poročilo tajništva, po sili razmer pod znakom Furlanskega gibanja, ker je notranje ministrstvo prepovedalo skupen znak z lipovo vejico, vodstvo stranke z zadovoljstvom ugotavlja, da so slovenski volivci glasovali za slovenske kandidate; ter se "odraža "v visokem številu preferenčnih glasov. Če rezultati niso bili povoljni ' v vsej deželi, nadaljuje poročilo ■ tajništva SSk, gre to iHiiiiiiiiii*iiiiiHiiiimmiiii»iiiiiiiiHii»»iii«iUHHHi»#»i»iimimiiiiiiiiiiiiii»iiiiii»iiiiiiiiiii»iii»i»iHH»iiiiit*iiM JUTRI NA TRŽAŠKEM, V TOREK NA GORIŠKEM Obisk gospodarstvenikov iz Vojvodine pri SDGZ Odposlanstvo vojvodinske Gospodarske zbornice želi navezati tesnejše trgovinske odnose z našo deželo Jutri, 18., in v torek, 19. junija, se bo mudilo v Trstu in Gorici odposlanstvo Gospodarske zbornice Vojvodine. Gostje bodo tako vrnili obisk Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju v Furlaniji - Julijski krajini, katerega delegacija je lansko leto obiska!a gospodarske zbornice vseh jugoslovanskih republik. Obisk se uokvirja v obojestranska prizadevanja za poglobitev medsebojnih stikov, izmenjave izkustev in sodelovanja. V resnici se želi predstavništvo vojvodinske zbornice pogovoriti z zastopništvom SDGZ izrecno o možnostih trgovinske izmenjave, posebno pa izvoza iz Vojvodine na tukajšnje območje. Takšni trgovinski tokovi naj bi zajeli v prvi vrsti kmetijske proizvode in mehanizacijo, umetna gnojila, izdelke lesne industrije ter proizvode steklarstva. SDGZ vabi vse svoje člane, ki se bavijo z zunanjetrgovinskimi posli, da se množično odzovejo vabilu na razgovor z gosti, in sicer tržaške operaterje na sestanek, ki bo jutri ob 10. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, goriške pa na sestanek, ki bo pojutrišnjem ob 8.30 v Kulturnem domu v Štandrežu. Spored obiska vojvodinskih gostov bo naslednji: jutri ob 8. uri sprejem na jugoslovanskem generalnem konzulatu v Trstu, ob 9. uri sprejem pri predsedstvu SDGZ, kjer bo uro pozneje že omenjeni sestanek s tukajšnjimi operaterji, ob 12. uri obisk v Tržaški kreditni banki, ob 13. uri pa kosilo v zgoniški gostilni Guštin, kjer bo goste pozdravil župan zgoniške občine; popoldne ob 16.30 bo sprejem pri predsedstvu tržaške delegacije mešane italijansko-jugo-slovanske zbornice v Milanu (na tržaški trgovinski zbornici) ob 17.30 ogled tržaškega velesejma in ob 20. uri večerja v zadružni gostilni Fon-tanot v Dolini, kjer bo vojvodinsko delegacijo pozdravil župan dolinske občine E. Švab. Naslednjega dne, 18, junija, bo ob 8.30 navedeni razgovor s podjetniki z Goriškega, ob 11. uri bo goste sprejel predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Lupieri (na goriški trgovinski zbornici), ob 12. uri bo ogled Kulturnega doma v Gorici, ob 13. uri pa kosilo v motelu Nanut. ti Jugoslaviji. Vozilo, ki ga je u-pravljal 28-letni tiskar Ljubica Kne-ževič, poleg n.jeea pa je sedel njegov someščan 37-letni Momčilo Todorovič, je na ovinku Mase, nekaj sto metrov pred univerzo, zaneslo na levo stran cestišča, kjer je treščilo v nasproti vozeči avtobus št. 17 pokrajinskega konzorcija za prevoze ACT, ki ga je upravljal 38-letni Ferruccio Damiani iz Ul. delta Fabbrica 13. Od obeh Beograjčanov se je huje poškodoval šofer, ki je utrpel močan udarec v stegnenico desne noge z domnevnim zlomom, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni v glavni bolnišnici. Todorovič je zadobil vrsto udarcev po levi nogi in levem delu telesa. Ozdravel bo v mesecu dni. pripisati pritiskom in nacionalističnim napadom na Furlane, tako predvsem iz vrst KD; nekateri vplivni zastopniki te stranice so npr. očitali Furlanom, da hočejo mejo na Tilmentu in podobno, s čimer so negativno vplivali na neinformirane vclivce. Kolikor zadeva evropske volitve, meni vodstvo SSk, da so etnično-jezikovne manjšine in avtonomistična gibanja, ki so se povezali pod znakom in imenom Union Valdo-taine, prejeli precejšnje število gla- v J«ej?li ■precejšnje sbv ’(165.000); ‘spričo zelo razčlenjenega strankarskega sistema v "~Mji je to vš&kakdr spodbudno, ofmknjline razpolagale z več- Itali Ko jim aparatom in izdatnejšimi finančnimi sredstvi, bi tudi UV verjetno dobila svojega predstavnika v evropskem parlamentu. Ne glede na številčni rezultat pa je SSk mnenja, da je bila volilna povezava na ravni manjšin v Italiji potrebna, tako da se dokaže krivičnost volilnega zakona, ki narodnim manjšinam zgolj teoretično omogoča nastop na evropskih volitvah, dejansko pa jim postavlja nepremostljive ovire, pa tudi zato, da si manjšine druga drugi pomagajo. Tudi sicer SSk poudarja, da je Union Valdotaine izvolila v rimski parlament svojega senatorja in poslanca, ki sta pripravljena delati za vse manjšine. Slovenska skupnost je torej — meni v svojem poročilu — storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi volilna povezava med manjšinami za evropski parlament v celoti uspela; po sodbi deželnega tajništva volilni rezultati med Slovenci na Tržaškem in Goriškem to tudi potrjujejo. Slovenska skupnost se na koncu slovenskim volivcem zahvaljuje za izpričano ji zvestobo ter jim zagotavlja, da ji bo to zaupanje v moralno in politično pomoč v nadaljnjem boju za globalno zaščito, ki se ji italijanska vlada izmika kljub obveznostim v osimskem sporazu- V OKVIRU OBČINSKE RAZSTAVE VIN V ZGONIKU Jugoslovanski avto v avtobus št. 17 V prometni nesreči v Ul. Fabio Severo sta se sinoči poškodovala dva jugoslovanska državljana, ki sta se po tej ulici vračala s fiatom 126 beograjske registracije pro- Otroci iz Šempolaja in Saleža navdušili s folklornimi plesi Danes popoldne folklora in telovadba iz Ljubljane, godba iz Nabrežine in ansambel Loj žela Furlana mu. Prav zadnje novice iz krogov vladne komisije za proučevanje zakonske zaščite Slovencev potrjujejo to pomanjkanje politične volje. Tajništvo SSk nazadnje naglaša izključitev iz igre za evropske volitve Liste za Trst, s čimer je SSk odločilno pripomogla k temu, da zlasti omahljivi slovenski volivci niso zanjo več glasovali, kar je po oceni SSk bistvene važnosti za politični ugled celotne slovenske manjšine. * * * V krogih tržaških, .melonarjpv pa je že nekaj dni V. teku ofenziva, ki naj bi župana Cecovinija pfigeljaja v evropski parlament. Glavni pritisk se posredno in neposredno izvaja predvsem na krajevno in vsedržavno vodstvo liberalne stranke, za katero je Cecovini kandidiral in bil v severovzhodnem okrožju prvi neizvoljeni za Enzom Bettizo. V ta namen so melonarji začeli, po starem receptu, zbirati podpise pod peticijo državnemu vodstvu PLl, sinoči pa so imeli melonarji eno svojih običajnih množičnih «adunat» v Avditoriju, na kateri je Cecovini san z zaskrbljenostjo ugotavljal, da mu sedanja pclemika okrog morebitnega odstopa Bettize kot izvoljenega v našem o-krožju, samo škoduje, češ da so se zaradi tega njegove možnosti za vstop v evropski parlament od prejšnjih 60 odst. zmanjšale najmanj na 40 odstotkov. Velik interes je včeraj vzbudil v našem mestu intervju Enza Bettize dnevniku «La Repubblica», v kate- kvalifikacijo, letno imenovanih — in med temi je dober del slovenskih šolnikov, ki za naslednje leto še nimajo zagotovljenega delovnega mesta, kar bo nedvomno tudi zaviralo reden začetek novega šolskega leta, saj bi morala biti delovna mesta urejena in dodeljena veliko pred začetkom pouka. Po povorki in zborovanju delavcev vseh strok, ki so ju sindikati organizirali na dan stavke, SE BODO ŠOLNIKI TRŽAŠKE POKRAJINE ZBRALI OB 11. URI PRED SEDEŽEM ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA in DEMONSTRIRALI v času, ko se bo skupna delegacija šolskih sindikatov CGIL - CISL - UIL in SSŠ srečala s šolskim skrbnikom. Sindikat slovenske šole zato poziva šolnike slovenskih vrtcev, osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol, člane izvoljenih šolskih svetov in starše učencev in dijakov, da se v torek, 19. t.m., stavke, povorke in demonstracije pred skrbništvom vsi udeležijo. Konec pouka v otroških vrtcih zgoniške občine Zgoniška občinska uprava je o-dredila, da se bo pouk v občinskih vrtcih v Zgoniku in v Gabrovcu končal v petek, 22. t.m. Takoj naslednji teden vse do konca meseca pa bo vpisovanje otrok za prihodnje šolsko leto. Že prve dni julija se bo v Zgoniku pričel, na pobudo pokrajinske uprave, poletni center za otroke iz zgoniške in re-pentabrske občine ob sodelovanju obeh prizadetih občinskih uprav. — ts — GLASBENA MATICA Trst V torek, 19. junija, ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! Šolske vesti Na osnovni šoli v Barkovljah bo danes odprta šolska razstava ročnih del in risb od 9. do 13. ure. Razstava bo odprta tudi jutri in v torek od 9. do 12. ure. Učenci osnovne šole v Borštu vabijo na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov. Razstava bo odprta danes, 17. t.m., od 9. do 12. ure ter od 17. do 20. ure, in jutri, 18. t.m., od 9. do 12. ure. Osnovna šola Marica Gregorič pri Sv. Ani obvešča, da bo šolska maša 23. junija ob 9. uri na šoli. Istočasno bo odprta razstava ročnih del od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Na osnovni šoli «Fran Milčinski* je danes od 9. do 12. in od 16. do 20. ure odprta šolska razstava ročnih del. Osnovna šola Fran Venturini in otroški vrtec iz Boljunca vabita na razstavo ročnih in likovnih izdelkov. Razstava bo odprta danes od 9. do 12. in od 16. do 20. ure ter jutri od 9. do 12. ure. Osnovna šola Primož Trubar iz Bazovice prireja razstavo ročnih in grafičnih izdelkov danes, 17. t.m. Razstava bo odprta od 9. do 12. in od 15. do 21. ure. Vljudno vabljeni! Razna obvestila PD Lipa obvešča vse pevce, da je danes, 17. t.m., ob 17. uri vaja za nastop na Padričah. Mladi beneški harmonikaši, učenci Antona Birtiča, bodo danes, 17. junija, ob 17. uri nastopili na samostojnem koncertu v Bresi di Cam-piglio pri Čedadu. Vodil jih bo A. Birtič. V okviru šagre, ki bo v Boljuncu od 23. do 25. junija, prirejajo PD F. Prešeren in vaška mladina otroški in mladinski slikarski ex tem-pore in sicer v nedeljo, 24. junija, ob 9. uri. Vpisovanje do 20. junija vsak dan od 19. do 20. ure v gledališču F. Prešeren. Telefon 228490, Občni zbor Združenja za zaščito Opčin Združenje za zaščito Opčin sporoča, da bo imelo jutri, 18. t. m., ob 18.30 v «Villaggio del Fanciul-lo» na Opčinah izredni občni zbor. Dnevni red predvideva imenovanje predsednika in tajnika občnega zbora, poročilo iniciativnega odbora, spremembo statuta, izvolitev vodstvenih organov in razno. Na občni zbor vabijo po Opčinah plakati, nekateri domačini pa z začudenjem ugotavljajo, in so nam to tudi sporočili, da so na Narodni ulici, po kateri se odvija glavni promet, skoraj izključno italijanski plakati in da je mogoče najti le dva ali tri slovenska ob italijanskih. Nekaj več slovenskih ob italijanskih je na Proseški ulici. Je tudi to zaščita Opčin? Š A G R A V PRAPROTU 23., 24. in 25. junija ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST Obveščamo gojence, da morajo od 18. do 29. junija 1979 potrditi vpis za šolsko leto 1979-1980 v tajništvu Glasbene matice — Ul. Ruggero Manna 29, tel. 418-605, od 9. do 12. ure. Odprto je tudi vpisovanje za nove gojence. Godbeno društvo Nabrežina izreka najgloblje sožalje družini Braj-kovič in sorodnikom ob izgubi dragega Milana. Kino Obilno deževje, ki je sicer tradicionalen gost občinske vinske razstave v Zgoniku, je včeraj do 18. ure grozilo, da bo povsem skvarilo praznik. Vreme pa se je pravočasno spametovalo, tako da se je kulturni spored, posvečen mednarodnemu letu otroka, lahko redno odvijal, številnemu občinstvu, ki se je zbralo okoli cementne plošče na razstavišču, se je najprej predstavila otroška folklorna skupina, ki pod vodstvom Neve Ferluga deluje v šempolaju v sklopu slovenske osnovne šole s celodnevnim poukom. Največje zanimanje pa je seveda vladalo za krstni nastop domače otroške folklorne skupine Rdeča zvezda iz Saleža, ki uvršča mlada dekleta in fante iz vse zgoniške občine, katerih starost se suče od 6 do 13 let. Kot je v priložnostnem nagovoru poudarila tajnica društva Anica Kralj, je pobuda o ustanovitvi o-troske folklorne skupine vzbudila res izjemno zanimanje in otroci so se v borih treh mesecih po zaslugi požrtvovalne in neutrudne vaditeljice Neve Ferluga naučili že nekaj o-snovnih korakov in plesov, kar obvezuje društvo, da bo nadaljevalo po tej poli. Ob spremljavi doma čih harmonikarjev so se zvrstile štiri skupine otrok (skupno kar 45) Rdeče zvezde, ki so v krasnih, komaj krojenih nošah, zapeli in zaplesali nekaj belokranjskih, gorenjskih in štajerskih plesov. Po teh folklornih točkah, ki so izzvale veliko odobravanja, je igral za ples ansambel Taims, ki je spričo hladnega večera priklical na plesišče številne pare. Pa tudi vinska kapljica .je ob velikem številu gostov dobro šla v promet. V jutranjih urah se je odvijal mednarodni balinarski turnir z nastopom petih ekip iz Slovenije, ven dar zaradi deževja tekmovanja niso dokončali. Danes bo tradicionalni praznik dosegel svoj višek, če bodo to seveda dopustile vremenske razmere Ob 10. uri, ko bodo odprli tudi kioske, se bo pričelo tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami. V kulturnem sporedu, ki se bo pričel ob 18. uri, bo nastopila folklorna skupina Emona iz Ljubljane, godba na pihala iz Nabrežine in telovad-kinje Partizana - Moste iz Ljubljane. Ob 20.30 bo tombola z dobitki v višini 100.000 lir, nakar bo an- sambel Lojzeta občinstvo Furlana zabaval B. S. Ariston Ob 18.00 in ob 21.15 na pro stem «L’uomo di marrno*. Režija Andrzey Wayda. Ritz 16.00 «Le pornocrates*. Clau-dine Beccarie. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «01iver’s story... comin-cia dove Love story finisce*. Ryan 0'Neal, Candice Bergen. Grattacielo 16.30 «Magic». Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 17.00 «Operazione Costa Brava*. Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. Penice 16.00 «Terrore dallo spazio profondo*. Donald Sutherland. Mignon 15.00 «Altrimenti ci arrab-biamo». Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film. Filodrammatico 13.30—22.00 «Porno delirio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Patrick». Rod Mulli-nar, Susan Penhaligon. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00—21.15 «Goldrake l'in-vincibile*. Barvni film. Aurora 16.00 Fonzie in Happy days: «La banda dei fiori di pesco*. Silvester Stallone. Barvni film. Capitol 16.30—22.00 «11 segreto di A-gatha Christie*. D. Hoffman. Vittorio Veneto 15.30 «Squadra anti-mafia*. Tomas Milian, Enzo Can-navale, Eli Vallach. Barvni film. Volta Milje 16.00 «Milady». Racquel Wplch, Charlton Heston. rem ostro napada Listo za Trst in v katerem pravi, da ni mogoče razumeti zakaj bi moral odstopiti v severovzhodnem okrožju, kjer je bil prvi izvoljen s 70 tisočimi preferencami, in prepustiti mesto Cecoviniju, ki je dobil samo 40 tisoč preferenc in še te skoraj vse v Trstu. Obenem Betti-za tudi ostro polemizira z melonar-skimi nasprotniki sodelovanja in prijateljstva z Jugoslavijo in Slovenijo. Iz tega intervjuja, ki je očitno polemičen z vsedržavnim tajnikom PLl Zanonejem, bi bilo mogoče sklepati, da se Bettiza po svoji volji ne mara umakniti v korist Cecovinija, kar bi — kot govore vesti iz Rima — najbrž hotel Zanone, po drugi strani pa je tudi tržaško pokrajinsko vodstvo PLl izdalo včeraj izjavo, v kateri se zavzema za Cecovinijevo izvolitev v evropski parlament, ker da je Cecovini star libaralec. Vsedržavno vodstvo, kateremu je Bettiza prepustil končno odločitev, se bo o tem vsekakor izreklo v torek. ____________________ 1111*11111 ii i,i,,iii mm mn ii iiiiiiiiiii im n im mi n n •mul m |lll|lll|| m || m, ||,||l|iii||||||||,||||all|ll||,l||||l||||n VELIKAN NA STREHI POTOVALNI URAD AURORA priredi za veliki šmaren (7. in 14. avgusta) tedenska potovanja na RODOS in na PALMO DE MALLORCA. Tedenska bivanja na POKLJUKI od 27. julija do 14. avgusta. Cena tedenskega bivanja, vključno prevoz 128.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, tel. 60-261. Težak tovornjak s prikolico se je včeraj med vožnjo po Trbiški cesti v smeri od Trsta proti Sesljanu prevrnil neka.; sto metrov pred križiščem pri Opčinah. Težko vozilo bocenske registracije je kar naenkrat zaradi razmočenega in spolzkega cestišča zaneslo na desno, zadelo je v obcestni kamen, izrilo tablo s prometnim znakom, treščilo v cementni zid na desni strani ce- ste in končalo svojo vožnjo na strehi prek zidu, na dvorišču pred novo hišo Celsa Barnobija v Ul. Hermada 15. Voznik, 48-letni Luigi Andreasi iz Merana. se ni prav nič poškodoval. Na kraj nesreče so prispeli gasilci, ki so z žerjavom odstranili prikolico tovornjaka. Andreasi je bil namenjen domov v Meran s tovorom praznih stekle nic piva. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma za vedno zapustil naš dragi JOSIP KOČEVAR Pogreb bo jutri, 18. junija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v mačkoljsko cerkev. Žalujoči: žena Frančiška, sinova Adrijano in Saverjo z družino ter drugi sorodniki Mačkolje, Bazovica, 17. junija 1979 Dne 14. junija nas £ zapustil, naš dragi GVIDO MAIZEN star 50 let Pogreb bo jutri, 18. junija, ob 18. uri s pokopališča na Proseku. Žalostno vest sporočajo: žena Emilija, sinova Sergij in Moreno, sestra Ariella in brat Ervin (odsotna) ter drugi sorodniki Trst, 17. junija 1979 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega predragega moža, očeta, nonota in brata MILANA BRAJK0VIČA se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Cvetu Ukmarju, godbi iz Nabrežine, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. i Žalujoča žena Polda in hči Anka z družino Barkovlje, Prosek, 17. junija 1979 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage 0TILIJE ČERMELJ vd. MAR0TTI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Trst. 17. junija 1979 Družini: Podobnik ,n Fava (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3) ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, nonota, brata in strica STAN0TA FURLANA se zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala ŠD Primorje, Gospodarskemu društvu Prosek, KPI Prosek - Kontovel, darovalcem cvetja, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Marija, hči Anita i'1 sin Edi z družino Prosek, 17. junija 1979 Ob drugi obletnici smrti PETRA SLAVCA se ga spominja sin R»d° Boljunec, 17. maja 1979 PO PETKOVEM ZASEDANJU SKUPŠČINE Mornarji» so hoteli razpustiti pokrajinski konzorcij za prevoze Z JAVNEGA ZBOROVANJA V BARKOVLJAH Kdo bo še priskočil na pomoč? Poimenovanje šole zahteva veliko truda in sodelovanja - Uspešno zbiranje podatkov in denarja Zgoniški podžupan Boris Simoneta je v slovenščini pozitivno ocenil obstoj konzorcija, opozoril pa je tudi na nerešena vprašanja slovenskih napisov in na pomanjkanje osebja z znanjem slovenščine Pokrajinski medobčinski konzorcij za prevoze že dalj časa preživlja precej hudo krizo in zaradi pomanjkanja vsake operativne možnosti dejansko životari, kar povzroča seveda veliko škodo predvsem uporabnikom javnoprevozr': službe, saj je nemogoče izboljšanje obstoječih usiug ob tolikšni neobčutljivosti nekaterih sil. Vse to je prišlo še bolj jasno do izraza na petkovem zasedanju skupščine konzorcija, ko je bil z večino glasov zavrnjen predračun za leto 1979, ki je na osnovi predloga upravne ko-misije predvideval povišek cene vozovnic od sedanjih 100 na 150 lir. Tako je delovanje konzorcija tre nutno povsem paralizirano, saj vrsta rednih in izrednih skiepov. ki bi morali omogočiti nemoten obstoj in razvoj te ustanove, že mesece in mesece čaka na odobritev, sedaj pa bo moral nadzorni kontrolni organ imenovati komisarja «ad hoc* za odobritev predračuna. Namesto toliko pričakovane razjasnitve se je torej položaj še bolj poslabšal, tako da je postalo neizogibno temeljito soočanje z razlogi, ki so privedli do takega stanja. Moralno in politično odgovornost, za postopno paraliziranje delovanja konzorcija je treba pripisati izključno Listi za Trst in njenim zaveznikom pri upravljanju tržaške občine. Kot smo že poročali, so melon ar ji skoraj leto dni (odkar so se pojavili na političnem prizorišču) z zvrhano mero neod- le KD in PSDI. Abate (KD se jc skliceval na doslednost njegove skupine in je v svojem precej o strem posegu prtil kritike na levo in na desno. Predvsem je obtožil Listo za Trst, da je povzročila ohromitev delovanja konzorcija le iz volilnih razlogov, melonarji si niso hoteli prevzeti odgovornosti in sploh niso navedli alternativnih rešitev. Potrdil pa je pozitivne izsledke dosedanjega konzorciranega upravljanja in po tej poti bo tre ba nadaljevati. Istih argumentov se je poslužil tudi socialdemokrat Lanza. V slovenščini je spregovoril zgoniški podžupan Boris Simoneta (PSI), ki je pozitivno ocenil obstoj konzorcija v interesu manjših okoliških občin in s tako obliko demokratičnega upravljanja bo treba tudi nadaljevati. Dotaknil se je tudi še skoraj .v celot; nerešenega vprašanja slovenskih napisov na avtobusih in na tablah na postajališčih na celotnem območju tržaške pokrajine, pa tudi pomanjkanja o-sebja z znanjem slovenskega jezika. Zahteval je, naj se v sklopu konzorcija čimprej ustanovi posebna komisija, ki naj bo zadolžena za preverjanje in uvajanje dvojezičnih napisov ter sploh zaščite v okviru konzorcija pravic slovenske narodnostne skupnosti. Po odstopu upravne komisije in njenega predsednika Rossija (PRI), je tudi predsednik skupščine Cam-pagna (KPI) najavil svoj odstop govomosti in brezbrižnosti do tako I po odobritvi predračuna za tekoče važne socialne storitve z vsemi leto. Konzorcij je torej zašel v sle- šole ploščo o poimenovanju. Ob tej priložnosti bo tudi krajši kulturni program, v katerem bodo med drugim sodelovali osnovnošolski otroci ter moška pevska zbora Vasilij Mirk s Proseka in Rdeča zvezda iz Saleža. — bs — DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH sklicuje redni občni zbor danes, 17. t.m., ob 8.30 v prvem sklicanju in jutri, 18. t.m., ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenem sedežu, Proseška ulica 39. Vabljeni! V Barkovljah je bilo v petek drugo javno zborovanje za poimenovanje osnovne šole po pisatelju F. S. Finžgarju. Obenem je bila to tudi prijetna priložnost za srečanje med starimi prijatelji in za obuja nje spominov iz minulih let. Takrat so bile Barkovlje drugačne. Na cesti je Barkovljan skoraj vsakogar lahko pozdravil po slovensko, saj je vedel, da je domačin in... Slovenec. Kaj pa danes? Kdor se sprehaja po obali, se nenadoma zgubi v morju nepoznanih obrazov in skoraj čudno se mu zdi, ko tu pa tam ujame slovensko besedo. »Triešti-ni» so si osvojili barkovljansko o-brežje. Kar tekmujejo med sabo, da bi tudi v našem bregu dobili košček zemlje in si sezidali nov dom. Kdo si bo čez nekaj let še upal trditi, da so Barkovlje slovensko predmestje? Morda bo takrat staremu domačinu laže pri srcu. ko se bo za hip ustavil pred šolo in bral na marmornati plošči: «0-snovna šola F. S. Finžgar». V zadnjih mesecih, odkar so u-stanovili pripravljalni odbor, so se Barkovljani žc resno oprijeli dela in zbrali precej gradiva. Tudi nabiralna akcija je obrodila zaželene sadove, čeprav je še daleč do vsote, ki bo potrebna za kritje najnujnejših stroškov. Zaželjeno je, da bi pri poimenovanju šole sodelovalo čim več ljudi, ker bi bilo na ta način delo zanimivejše in popolnejše. Vsakdo lahko na preprost način, celo samo s pripovedovanjem, sodeluje pri zbiranju podatkov. Gotovo bo zanimiv zemljevid Barkovelj z ledinskimi imeni (seveda če bo res popoln in k temu lahko Barkovljani veliko pripomorejo) ali pa brošura o barkovljan-ski preteklosti. NAJSTAREJSI NABREZINSKI RIBIČ V TOREK NA PROSEKU Janez Gruden - Martinčev bo praznoval jutri 80 let V torek se bc ob 20. uri pripravljalni odbor ponovno sestal, da prouči predloge, ki so prišli na dan med petkovim zborovanjem in da določi program za naprej. Kdor želi članom priskočiti na pomoč, naj se sestanka udeleži, (lap) 11,11,1,1....................■■minimumi..mu.............■imiiiiiiimmiiiuimimiiiumiiiMimimMni.. PO LANSKEM USPEHU «ZAPLEŠIMO, ZAPOJMO» Letos na Opčinah in v Križu otroške folklorne skupine Poleg openskega prosvetnega društva «Tabor» bodo soprireditelji tudi člani kriškega društva «Mladina» svojimi močmi zavestno bojkotirali konzorcij ter si lastijo «zaslugo», da se je demokratični razvoj jav-noprevozne ustanove začasno zaustavil. To svoje zadržanje so opravičevali z zahtevo (ki pa ni bila sprejeta), da morajo tudi sami postati sestavni člen upravne Komisije, svoje prave namene pa so povedali na zadnji seji, ko so na vse kri pije zahtevali razpustitev konzorcija in povratek k upravljanju javnih prevozov preko ACEGA z ustanovitvijo municipalizirane službe, ostale občine tržaške pokrajine pa naj bi po potrebi podpisale kon vencijo s tržaško občino, ki že itak nosi 93 odstotkov bremena. Proti takim nazadnjaškim naklepom so se jasno izrekle in opredelile vse demokratične sile v kon- zorciju, ki imajo večino, od KD pa do PSI in KPI. Ni in ne more biti stvar diskusije obstoj konzorcija. Zato so ostali melonarji.^ fašisti in indipendentisti glede tei’ izolirani. Zunanji opi znorda z začudenjem sprejeli odločitev KPI in PSI, da glasujeta proti predračunu, vendar je bila taka odločitev sprejeta v teh zad-ujih dneh pod silo nastalih nevzdržnih razmer. Millo (KPI) je v svojem daljšem posegu orisal važnost konzorciranega upravljanja javnih prevozov, vendar mora priti čimprej do popolne razjasnitve Položaja in tudi Lista za Trst si mora prevzeti vse svoje odgovor-nosti. Rešiti treba vprašanje prometa v mestnem središču, urediti parkirišča, povečati komercialno hitrost javnega in osebnega prome ta, ki je v tržaški pokrajini mednarodnega značaja. Potrebni so torej izredni deželni in državni u-krepi. Nujno je, da vsi družbenopolitični dejavniki čimprej diskutirajo vsa ta odprta vprašanja, kar hočejo komunisti izzvati z glaso-vanjem proti predračunu, da se položaj dokončno izjasni. Socialist D’Amcre je najavil negativen glas njegove skupine, bodisi zaradi nastalega nejasnega političnega in upravnega položaja konzorcija, bodisi ker predpostavlja dejansko izboljšanje javnopre-voznih storitev povišanju cene vo-zovnic. Za nadaljnji obstoj in raz-voj ustanove se ne bo mogoče izo golti poviškom, vendar mora Drej vsaj istočasno to privesti do restrukturiranja javnoprevoznih dslug. Za predračun sta tako glasovali po ulico in skoraj popolna para liza je logična posledica, zato je na mestu zahteva komunistov in socialistov, da pride čimprej do političnega razčiščenja, kar bo orno gorilo zdravo in demokratično rast pokrajinskega konzorcija za pre voze. (bs) Prihodnjo nedeljo poimenovanje šole v Gabrovcu Pobudniki lanskoletne uspele re vije otroških iolklornih skupin «Za-nlešimo, zapojmo* so izrečeno obljubo držali. Tudi letos bodo namreč, najprej no Opčinah in dan kasneje o Križu, mladi folkloristi s Tržaškega zaplesali in zapeli. Lanskoletnim organizatorjem, članom openskega prosvetnega društva «Tabor», so tokrat priskočili na pomoč še člani kriškega šport-nega društva Mladina* Zato bo- kraj-iC kaT^U do otroške folklorne skupine prihodnjo soboto zvečer nastopile na ploščadi pred sedežem openskega prosvetnega društva, naslednji večer, torej danes teden, pa v Križu. Pokrovitelj obeh večerov je tu di letos referentstvo za folklorno dejavnost pri Slovenski prosvetni Prihodnjo nedeljo bo ob 10.30 v Gabrovcu slovesno poimenovanje I zvezi. krajevne slovenske osnovne šole poj Ob uspelem zaključku lanske re-Jožetu Srebrniču, prvemu sloven-1 vije ki se je ravno tako odvijala skemu komunističnemu poslancu in j proti koncu j unija, so si pobudniki neutrudnemu borcu za napredek ter i zaželeli še nekaj in sicer, da bi mirno sožitje med slovenskim ir. ] prireditev «Zaplešimo, zapojmo.; ne italijanskim narodom. Ob tej pri-' samo prikazala kaj zmorejo otro-i^10 odkrili ploščo in kip ci, temveč da H spodbudila otro-teC4 (fthlžitnika Jožeta Pohlena iz ~ azovalcl s” Kopra), ki ga je naročil pripravljalni odbor, zgoniška občinska u-prava pa bo postavila na pročelje ško folklorno dejavnost nasploh. Želja se je izpolnila, čeprav za sluge za dokaj zadovoljiv razvoj otroške folklorne dejavnosti na Tr- žaškem ne gre pripisati njim v prvi vrsti. Potrebno je bilo precej dela in truda, tako nekaterih prosvetnih in športnih društev, kakor tudi raznih šolskih komponent, da se bo lahko lanskim udeležencem «Zaplešimo zapojmo* pridružila vrsta novih skupin. Letošnja revija se bo še po nečem razlikovala od lanske: ne samo. da bosta večera v različnih nedvomno nudilo možnost širšemu krogu občinstva, da si prireditev ogleda, temveč bo-stij. nastopa tudi nekoliko drugačna. a obakrat pestra. Sobotno prireditev bodo seveda pričeli in zaključili domačini, ki imajo kar tri skupine. Najprej bodo zaplesali najmlajši plesalci o-penskega prosvetnega društva, ki jih je Anka Kocjančičeva naučila nekatere gorenjske plese. Ostali dve skupini sobotnih gostiteljev vadi Stojan Petaros, pred-'stavili pa se bosih z belokranjskimi ozirgm^ slavonskimi plesi. Z dve- ibo samo v sobote optla škedt obe skupini je pripravila Breda Pahor. Na openski prireditvi bosta na stopili tudi dve skupini, ki ju vodi Neva Ferluga; s srednjo, oznaka se nanaša na starost. skupino šaleškega prosvetnega društva «Rdeča zvezda» je pripravila krajš' splet štajerskih narodnih, medtem ko bo mlajša skupina šaleške o-snovne šole prikazala nekatere plese iz bogate belokranjske zakladnice. Veliko plesalcev vadi tudi pod vodstvom Anke Kocjančičeve: openske naj mlaj je smo že omenili, za njimi pa se bodo predstavili še starejši plesalci kriškega športnega društva <(Mladina* s prekmurskimi plesi, nato pa še srednješolci na-brežinske šole omcovd< 1899 1979 Osemdesetletnica PD «IIPA» ■ BAZOVICA 22., 23., 24. junija 1979 PETEK, 22. junija — ob 20. uri nastop učencev osnovne šole »Primož Trubar* in odprtje razstave SOBOTA, 23. junija — ob 18. uri odprtje kioskov — ob 21. uri nastop folklorne skupine KPD »Bazovica* z Reke NEDELJA, 24. junija - ob 8. uri mladinski orientacijski pohod • ob 14. uri odprtje kioskov ■ ob 18. uri kulturni program SODELUJEJO: Dekliška folklorna skupina SPD Tabor Moški pevski zbor Vasilij Mirk Osnovna šola Primož Trubar, recitatorji Mešani pevski zbor PD Lipa V soboto in nedeljo od 20. do 24. ure ples z ansamblom Pomlad. VABLJENI! V' Sagra «na Gorici» 23., 24. in 25. junija — BOLJUNEC V nedeljo, 24. junija, bo V. škedenjska poletna prireditev SODELUJEJO: ANSAMBEL LOJZE HLEDE IZ ŠTEVERJANA FOLKLORNA SKUPINA KUD KAROL PAHOR IZ PIRANA OTROCI ŠOLE IVAN GRBEC IZ SKEDNJA DOMAČI PEVSKI ZBOR GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI priredi danes, 17. junija, na zadružnem vrtu LJUDSKO ŽABA VO S PLESOM Kioski bodo odprti od 14. ure dalje. Ples bo od 19. ure z ansamblom iz Divače SEKCIJA KPI DOLINA FESTIVAL DELA IN UNITA DANES ob 18. url: Govorila bosta: posl. Antonino Cuffaro in Miloš Budin JUTRI ob 20. uri: NASTOP PEVSKIH ZBOROV »SLAVEC* IZ RICMANJ IN »F. PREŠEREN* IZ BOUUNCA DANES IN JUTRI PLES Z ANSAMBLOM «SUPERGROUP» k GORIŠKI DNEVNIK Rasizem na prestolu... Namestitve v javne službe se vrtijo po strogo določenem postopku in sicer z javnim natečajem. Nekaterih natečajev se udeležijo včasih tudi Slovenci. Nekaterim od teh se lahko pripeti tudi to. kar se je prejšnji teden pripetilo doberdobski kandidatki, ki so ji dobre ocene v prvem delu natečajnega izpita (pismeni izdelki in strojepisje) in čestitke kandidatov že dajale upanje. da se reši iz dosedanjega delovnega podložni-Itva trgovske pomočnice. Ustni del izpita pa je mladi Doberdobki ponovno potrdil njeno nemoč pred nadutostjo oblasti, ki je bila ob tej priložnosti v svojem neprikritem rasizmu (kakor se je izrazil predstavnik sindikatov, ko je zvedel za potek izpita) še toliko bolj zoprna. Član komisije, visok državni funkcionar, je takole skušal «pomagati» s sproščenim razgovorom naši, po vrstnem redu spraševanja zadnji kandidatki: iče se ne motim, imate v Doberdobu slovenske osnovne šole, ki ste jih vi verjetno obiskovali. Upam pa, da ste svoje študije nadaljevali na italijanskih šolah*. Ko mu je kandidatka odvrnila, da je poleg osnovnih obiskovala tudi nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom, da pa žal ni mogla obiskovati tudi višjih, ki jih Slovenci četudi v nezadostni meri imama in smo nanje življenjsko navezani. je ogorčeno komisar na svojem akademskem (menda je tudi u-niverzitetni profesor) prestolu vzdrhtel: «Saj je to, kar pravite, nepojm- ljivo! Ali se zavedate, da smo v letu 2000! Razumem vaše zahteve po izobraževanju v slovenščini, toda živimo v Italiji in bi bilo čisto dovolj, če bi vi imeli po eno ali dve uri slovenskega pouka na teden v italijanskih šolah, ne pa obratno! Če pa že hočete uživati popolno jezikovno enakopravnost, je dovolj, da se premaknete za par metrov proti vzhodu in boste zadostili svojim potrebam!* Kandidatka ga je opozorila na 6. člen ustave, mu povedala, da se Slovenci v Italiji borimo že 35 let za njegovo uresničitev, mu dokazala, da italijanščino dobro obvlada in ga prosila naj nadaljuje z izpitom. 0 nadaljnjem poteku, nima smisla govoriti. Ustni izid: trojka. Na željo prizadete udeleženke na natečaju ne navajam nobenih imen, kajti razen komisarjev, na pričevanje katerih prav gotovo ni mogoče računati, ni bil pri spraševanju nihče drug prisoten, ker je bila kandidatka zadnja ra vrsti. V poosimski fazi našega narodnostnega boja pa je zgražanje nad šovinističnimi napadi in diskriminacijami, katerih smo Slovenci deležni predvsem v Trstu in Benečiji, le vi-timistično samozadovoljevanje, ki ga mora v kolikor ga še ni, nadomestili zavest, da poteka naše nacionalno osvobajanje vzporedno s celotno demokratizacijo italijanske družbe in zato tudi z našo angažirano prisotnostjo v njej. «Rezultat izpita me ne zanima toliko,* pravi kandidatka, ctoda če bi AUTO SACCHETTI servis za VOLKSWAGEN GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema in potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure POKLICNI FOTO STUDIO BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL HITRE USLUGE Giuseppe Assirelli GORICA VIA SAN GIOVANNI 9 Jto: T? GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81*032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ bil pri spraševanju prisoten tudi sindikalist, bi lahko vsaj prijavila komisijo sodišču, zaradi protiustavnega ravnanja*. Primer zgovoren. je sam po sebi dovolj Vpisovanje otrok v slovenski vrtec v Romjanu Od 19. do 26. junija bodo vpisovali v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol. Slovenske starše na Laškem, predvsem pa na področju občine Ronke, v tej zvezi posebej opozarjamo, da so bile odpravljene vse zapreke birokratskega značaja, ki so preprečene odprtje slovenske sekcije otroškega vrtca in bo torej ta ustanova začela delovati v jeseni. Te dni pa je v teku vpisovanje otrok in sicer v prostorih vrtca v Romjanu, vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se konča 26. junija. Starši naj prinesejo s sabo rojstni list otrok in potrdilo o cepljenju. DEŽELNI KONGRES ARCI V GRADIŠČU Med Italijani bolj razširiti poznavanje slovenske kulture V imenu Slovenske prosvetne zveze je kongres pozdravila Nadja Kriščak Zanimiva posega Borisa Iskre (KPl) in Benečana Viljema Cerna Včeraj je bil v prostorih občinske knjižnice v Gradišču prvi deželni kongres italijanskega kultur-no-rekreacijskega združenja ARCI. Kongres pomeni važen mejnik delovanja ARCI v naši deželi, saj bo omogočil bolj organsko povezavo med posameznimi društvi in kulturnimi dejavniki v deželi Furlaniji -Julijski krajini. Uvodno poročilo je podala članica dosedanjega deželnega tajništva združenja Adriana Janežič. V svojem posegu je najprej poudarila, da pomeni ARCI bistveno možnost, da se utrdijo kulturne vezi med demokratičnim prebivalstvom. Združenje mora biti prav zaradi te svoje vloge odprto do najbolj žgočih družbenih vprašanj, povezovati se mora s svetom mladih in njihovi- mi problemi, delovati mora v tesnem sodelovanju z bazo. ARCI ima v naši deželi še posebne funkcije, saj živimo na področju, ki je lahko most med različnimi kulturami in kjer živijo različne narodnostne skupnosti. Govornica je omenila o-simske sporazume, ki odpirajo novo obdobje sožitja in odnosov z Jugoslavijo, hkrati pa je govorila o številnih silah, ki želijo kaliti v naši deželi sožitje, ki se zapirajo v zaprte kampanilistične zahteve in gojijo nacionalizem ter želijo zdrobiti enotnost dežele (primer LpT). V tem kontekstu mora biti delo naprednega kulturnega združenja v tem, da povezuje ljudi in premaguje nazadnjaške težnje. Govornica je nato poudarila pomen novih odnosov med kulturnimi združenji in miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHuiiiiiiiiuftiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiMiiia STIKI MED KRAŠEVCI SE UTRJUJEJO Na prazniku krajevne skupnosti v Selah sodelovala tudi zbora «Jezero» in «Danica» Sela, Hudi log in Koritu z asfaltom povezani z se vodovod in telefon - Mladi v teh vaseh Novo Gorico so zavihali - Sedaj rokave Doberdobci so se prejšnjo soboto in nedeljo v velikem številu udeležili praznika krajevne skupnosti Sela na Krasu. Kako se tudi ne bi, ko pa jih na prebivalce spodnjega Krasa vežejo tesni stiki, pripadnost istemu narodu, neposredna soseščina ter skupna usodna povezanost v o-svobodilnem boju. Predstavniki občine Doberdob so se v soboto udeležili slavnostne seje krajevne skupnosti. Navzoči, sta bila župan Jarc in podžupan Lavrenčič, pa predsednik sekcije VZPI— ANPI Karel Černič. Sodelovala je tudi delegacija borčevske organizacije z Vrha. Ob tej priložnosti so v Selah razvili prapor zveze borcev ter spominsko obeležje, ki opozarja na začetek nastajanja ljudske o-blasti. Še bolj doživeta, predvsem pa množična, je bila nedeljska prireditev, na kateri so poleg drugih nastopili pevski zbor »Jezero* iz Doberdoba, dekliški pevski zbor »Danica* z Vrtia tež' recita torke. Na krajevni praznik pa so se pripravljali tudi športniki. Z- naše strani so na njih sodelovale v' nogometu, balinanju in streljanju ekipe iz Ja-melj, Dola, Doberdoba in Poljan. Kraji Sela, Hudi log in Korita, ki sestavljajo krajevno skupnost, so v zadnjem letu, odkar so vodstvo prevzeli mlajši ljudje, napravili lep napredek. Morda najpomembnejša pridobitev je 4 km dolga asfaltirana cesta, po kateri se 90 krajanov vsak dan vozi na delo v šempetrsko Iskro, mirenski Ciciban in v druge obrate novogoriške občine. Z otvoritvijo te ceste, po kateri se je prvi s kolesom peljal najstarejši krajan 90-letni Ivan Pahor, so se spomnili tistega 31. maja 1944. leta, ko so V VROČIH DNEH PIJTE SVE2E LJUBLJANSKO UNION PIVO Zastopnik za Goriško Vojko Nardin Gorica • Štandrež Ul. del Carso 67 Tel. 81-310 KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA nacisti prihrumeli v te vasi, jih požgali ter devet ljudi odvedli v koncentracijska taborišča, od koder se nihče ni več vrnil. Mlado vodstvo krajevne skupnosti se danes zaveda, da bo potrebno še marsikaj postoriti, da se bo zaustavilo izseljevanje, ki je občutno zmanjšalo število prebivalstva in doseglo to, da živi v Selah, Hudem logu in Koritih razmeroma staro prebivalstvo. Mlajši bodo ostali v teh vaseh, če jim bodo zagotovili vodovod, telefon in po možnosti tudi kakšen obrat za 20-30 delavcev. Vodovod kanejo dobiti v srednjeročnem načrtu, v okviru katerega bodo že prihodnje leto prišli na Kras brigadirji in začeli z zemeljskimi deli. Sedaj jim voda pogostoma zmanjkuje, pa čeprav tudi podatki povedo, da je na tem delu Krasa dosti padavin. Kadar se vodnjaki izpraz-nejo, priskočijo na pomoč gasilci. Telefon si zelo želijo, saj ni v krajevni skupnosti niti enega. Mladi, ki v njej delujejo, se zavedajo, da težave niso nepremostljive. Poglavitno je, ^puavijo, zbujati pri krajanih zanimanje za probleme. Tako so te vasi, po dolgem molku spet povedale svoji soseščini, da so za osvoboditev dale kar 36 življenj in da hočejo zaživeti polno, tudi v povezavi s svojimi rojaki na naši strani meje, s katerimi se od nekdaj poznajo, že od tistih časov, ko so skupno delali v ladjedelnici v Tržiču, se skupno borih proti fašizmu, predvsem pa skupno premagali o-kupatorje in se osvobodili. Kot posebna zanimivost krajevnega praznika je objava v 2000 izvodih tiskane monografije «V ognju se je rodila svoboda*, posvečene prelomnemu času teh krajev. Publika- GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA CAMERA Dl COMMERCIO Dl GORIZIA NATEČAJ Razpisan je natečaj na osnovi študijskih naslovov in izpitov za eno delovno mesto glavnega računovodje (Par. 370). Rok za vložitev prošenj zapade dne 25. junija 1979. Za druge informacije se interesenti lahko obrnejo na tajništvo Trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi 10. cija, ki jo je napisal časnikar »Dela* Bogdan Pogačnik, je zanimiva zato, ker je osvetlila življenje prebivalcev teh vasi iz najrazličnejših zornih kotov, ne nazadnje je v njej prikazan tudi način življenja njiho vih prednikov, ki je bil prav gotovo zelo podoben življenju njihovih sosedov ob Doberdobskem jezeru. Morda' najpomembnejši je prispevek v osvobodilnem boju, zlasti še tiste podrobnosti v zvezi z izdajalcem Blekijem, ki je gorje zasejal tudi v Doberdobu. Umrl je Jožef Blasig oče tržiškega župana V goriški bolnišnici je preminil Jožef Blasig, oče tržiškega župana. Rodil se je v Kožbani v Brdih leta 1904, dolgo let pa je v Buonarrotijevi ulici v Tržiču upravljal gostilno «Da Bepi*. Pokopali gabodo jutri do-doldne na pokopališču v Tržiču.1 organizacijami s krajevnimi ustanovami in deželno vlado. Kulturna politika dežele je bila namreč do sedaj premalo organska, označevali sta jo klientelizem in zaprtost. Poseben pomen je Adriana Janežič pripisala sodelovanju ARCI s slovenskimi kulturnimi društvi in SPZ. Dosedanje stike, je dejala, bo treba poglobiti. Med italijanskim prebivalstvom je treba razširiti poznanje slovenske kulture, saj bo to o-mogočilo novo raven sožitja. Pozdravom predstavnikov športnih in kulturnih organizacij, za SPZ je zbor pozdravila Nadja Kriščak, občinske uprave v Gradišču in strank (KPI in PSI) je sledila diskusija. Vseh prispevkov ni mogoče oceniti, naj omenimo le posega deželnega svetovalca KPI Borisa Iskre ter predstavnika PD «Ivan Trinko* Viljema Černa. Iskra je omenil določeno kulturno krizo v državi in v naši deželi, ki se izraža tudi med mladimi. Poudaril je nato dejstvo, da je bilo pri nas premalo štor jenega, da bi italijansko prebival stvo spoznalo slovensko stvarnost. To zamudo danes plačujemo tudi s porastom novega nacionalizma Viljem černo je govoril o kulturni stvarnosti v Beneški Sloveniji, kjer ljudje in kulturni delavci niso dovolj vraščeni v celotno kulturno stvarnost naše dežele in so večkrat prisiljeni delovati v ozkih vaških okvirih. Černo je nato poudaril potrebo po novem ovrednotenju tradicij, ki seveda ne sme biti stru-mentalno, ampak mora pomagati ljudem, da najdejo svojo identiteto. Plodni diskusiji so sledile volitve novega deželnega vodstva ARCI. Kongres je zaključila s posegom članica vsedržavnega vodstva združenja Laura Martini, (am) Razna obvestila Jutri, 18. junija, bodo na osnovni šoli v Ul. Vittorio Veneto v Gorici odprli razstavo otroških risb in ročnih del. Razstavljajo učenci osnovne šole skupno z malčki občinskega otroškega vrtca iz iste u-lice. Vljudno vabljeni starši in prijatelji otrok. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarn^ Rismondo, Ulica E. Toti, id. 7#701. iiiiiiiiimmiiiiiimiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiimmiiiiuiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiii! ZGODILA SE JE VČERAJ V F0UANU V enem tednu že tretja huda nesreča na Tržiškem Žrtev je tokrat 29-letni Egeo Petean, občinski redar v Foijanu Veliko sreče je imel občinski redar iz Foljana, 29-letni Egeo Petean, ki stanuje v Ulici San Martini 20 v Foijanu. Včeraj, nekaj pred 14. uro je namreč postal žrtev prometne nesreče, ki jo je, vsaj po nekaterih znakih sodeč, sam povzročil. Namenjen je bil z avtom fiat 127 goriške registracije iz Polača proti središču Foljana. S stranske ceste je zapeljal na glavno cesto v trenutku, ko je iz tržiške smeri s precejšnjo hitrostjo privozil mercedes padov-ske registracije 527070, ki ga je vozil trgovski zastopnik Paolo Cochelli iz Piove di Sacco. Trčenje je bilo neizogibno. Zaradi silovitega udarca se je Peteanovo vozilo nekajkrat zasukalo okrog svoje osi, končno pa obstalo povsem uničeno nekaj metrov proč. Iz razbitin so s težavo izvleku šoferja, ki se je na prvi pogled zdel hudo poškodovan, v tržiški INTERCENTRO ŠPORT GORICA Tržaška cesta (nasproti letališča, v bližini mirenskega mejnega prehoda) Tel. 30910 - 32731-2-3 VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK — vse za tenis — oprema za podvodni ribolov — velika izbira gumijastih čolnov — ski-rolke za smučanje po travi — oprema za alpinizem VSE PO KONKURENČNIH CENAH — šotori in rekviziti za kampiranje — počitniške prikolice — športni čevlji najboljših znamk — športna konfekcija OBIŠČITE NAS PROSLAVA 10-LETNICE ŠZ MLADINA - DOBERDOB Danes, 17. junija — ob 8. uri orientacijski pohod — ob 17. uri nogometna tekma »poročeni - neporočeni* Od 20.30 dalje ples s ansamblom »Simpatia*. V torek, sredo in četrtek turnir v namiznem tenisu. Sodelujejo športne ekipe iz Dola, z Vrha, iz Jamelj in Doberdoba. — Ob 20.30 tekmovanje v balincanju v gostilni Peric. V soboto, 23., in v nedeljo, 24. junija, ples z ansamblom LOJZETA FURLANA. TRGOVINA PICCOLA MODA (last sester BENVENUTI) GORICA — Korzo Verdi 53 in 87 nudi cenjenim odjemalcem 50% POPUSTA na vse artikle na zalogi zaradi popolne obnovitve trgovine za otroško konfekcijo. Na razpolago otroška oblačila najboljših italijanskih in francoskih znamk. IZKORISTITE TO UGODNO PONUDBO bolnišnici pa so ugotovili, da le ni tako hudo in bo, kolikor ne bodo nastopile komplikacije, ozdravel v 25 dneh. V orvih popoldanskih urah je na Goriškem začelo močno deževati, zaradi spolzkega cestišča je prišlo do vrste sicer lažjih nesreč. Tako poročajo o trčenju v So'rodnjah, kjer ni bilo ranjenih, lažja promet na nesreča se je zgodila tudi v Koprivnem. Vremenske razmere zato narekujejo previdno vožnjo. PREBIT LED Uvajanje slovenščine v goriški cerkvi Za današnjo telovsko procesijo v Gorici je goriški nadškof Pietro Co-colin prvič objavil javna obvestila v slovenščini in v italijanščini, ki so jih nalepili na občinskih razglasnih deskah. Gre za dogodek, ki ni osamljen in ki priča, kako se v Cerkvi na Goriškem nekatere stvari spreminjajo. Do njih je prišlo predvsem po reorganizaciji, na podlagi katere so imenovali slovenskega vikarja ter sploh postavili nekatere osnove za bolj enakopravno udej stvovanje slovenskih vernikov. Med drugim so v goriških škofijskih uradih namestili dvojezične napise. Pogrešajo še slovenske napise v tistih cerkvah v Gorici, kjer je slovenska maša, toda slovenski verski krogi pričakujejo, da bo uresničena tudi ta želja in da bo cerkev pokazala svojo samostojnost pred političnimi krogi, ki takšne naše potrebe še vedno ne razumejo in zato tudi preprečujejo zakonsko ureditev našega položaja. Kakor izhaja iz besed dekana Marjana Komjanca si moramo prizadevati, da se evangelij uresniči tudi za slovensko manjšino v Italiji. Z drugimi besedami to pomeni, da se mo rajo tudi verniki in ne nazadnje tudi tisti, ki imajo odgovorne položaje v Cerkvi, dosledno boriti za uvajanje rabe slovenskega jezika v cerkvenih zadevah. Uspeh na tem področju bo prav gotovo pomagal k premagovanju odporov, ki se po javljajo v civilnem življenju, zlasti pri krščanski demokraciji, ki prva in najbolj zavira enakopravnost slovenščine ter s tem povzroča krivico pomembnemu delu državljanov v na šib krajih. Le z bolj odločnim uvaja njem slovenščine in z enakopravnim odnosom do Slovencev bo mogoče ustvariti vzdušje, ki bo onemogočalo rasizem, kakršnega je pred dnevi pokazal v izpitni komisiji za natečaj neki italijanski funkcionar. MANIFESTACIJA MODELARJEV Na letališču ob mirenski cesti so se včeraj zbrali izdelovalci letalskih modelov iz Italije, Avstrije in Nemčije. Prinesli so svoje izdelke, da jih komisija oceni. Skupno je bilo kakšnih 20 modelov, ki so tudi letali. Med njimi sta bila tudi dva. ki ju je poganjal reakcijski motor. Vsi modeli so radijsko vodeni z zemlje. Manifestacije se je udeležilo lepo število ljubiteljev tega hobbyja, vendar ne bi vedeli, kdo se je nad njim bolj navduševal, mladi ah starejši. Prireditev se bo nadaljevala š« danes. iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiifiiiiiiiiiiiimiiMimiiimmfiiitniniiiiiininiimtiiiiHiiMiimmiuniiuiiiiiiiU VSE ŠOLE OBJAVILE IZIDE Takšen je končni (ne)uspeh na slovenskem učiteljišču Šolski trud se nadaljuje za maturante, vendar so tudi med ostalimi dijaki v večini tisti, ki bodo zaradi popravnih izpitov preživeli poletne mesece nad knjigami Izleti Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine priredi 24. junija enodnevni avtobusni izlet na Koroško. Na voljo sta dva avtobusa, eden za Tržaško in eden za Goriško. Cena izleta je 12.000 lir. vključena sta prevoz in kosilo. Prijave sprejemajo: Dario Nanut (Ul. Garzarolh 182) v Štandrežu, Drago Tomšič (Ul. ex impero 55) v Sovodnjah in Edvard Včeraj so tudi na slovenskem u-čiteljišču «Simon Gregorčič* objavili končne šolske izide dijakov. Pred oglasno desko na šoli se je zbralo precej dijakov, ki so letos obiskovali učiteljišče in tečaj za otroške vrtnarice, da bi si ogledali končne ocene in komentirali uspe-se oziroma neuspehe. Na tečaju za vrtnarice so izdelale sledeče dijakinje: 1. RAZRED: Ana Roža Temon, Gracijela Tinta, Emanuela Tomšič, Silvija Zavadlav; pet dijakinj ima popravne izpite, ena pa je bila zavrnjena. 2. RAZRED: Anastazija Devetak, Patricija Frandohč, Mirjam Paulin, Klara Žago; tri dijakinje imajo popravne izpite. Vseh 6 dijakinj tretjega razreda je bilo pripuščenih k zaključnemu izpitu. Na učiteljišču so bili končni izidi sledeči: 1. RAZRED* VfclJli %0’Heftnant Cantelli, Egle' Aafrdbli«; Maribela Graunar, Pavel Kobal, Helena Ru-stija, Karolina Vižintin in Roberta Vižintin: šest dijakov ima popravne izpite, trije pa so bili zavrnjeni. 2. RAZRED: Sidonija Bensa, Marinka Černič, Igor Devetak, Lovrenc Devetak, Adrijana Devetak, Robert Jug, Danijela Komjanc, Sonja Pehcon, Ana Rupil, Katarina Tabaj (srednja ocena 8), Neva Tomšič, Jožica Žniderčič; en dijak je neocenjen, deset jih ima popravne izpite. 3. RAZRED: Anton Frandohč, Sonja Klanjšček, Elizabeta Kovic, Ana Višini; dvanajst dijakov ima popravne izpite, dva sta bila zavrnjena. V četrtem razredu je bilo vseh devet dijakov pripuščenih k zrelostnemu izpitu. Iz gornjih izidov lahko takoj črpamo zaskrbljujoč podatek: domala v vseh razredih ima popravne izpite ah je bilo zavrnjenih več kot polovica dijakov, ponekod pa doseže število dijakov, ki niso uspešno dokončali šolsko leto, skoraj 80 odstotkov. Podobni so bili tudi izidi na trgovski šoli, medtem ko so bi h na liceju precej boljši. čemu tako slabi rezultati? Se dijaki manj učijo, ah so postali letos profesorji strožji? Morda bo držalo, da je brezbrižnost do šole e-den izmed številnih znakov rastočega nezaupanja mladih do družbe in njenih inštitucij, deloma bo tudi držalo, da šola ne zna, ali bolje ne more, saj tudi sami profesorji niso tega krivi, odgovoriti na apatičnost dijakov z novimi prijemi, ki bi v njih zopet zbudili interes do študija in novega zaupanja, ampak se mora še vedno posluževati zastarelih metod, kot so popravni izpiti ali pa zavrnitev dijaka, ki pogosto dosežejo nasproten učinek in prisilijo potencialno zmožnega dijaka. da zapusti šolo. Kakorkoh že, ob tem vprašanju se velja zamisliti, kajti letošnji izidi neizpodbitno dokazujejo, da s šolo, kakršna je danes, nekaj ni v redu. Ferletič (trgovina jestvin) v Doberdobu. Na Tržaškem sprejema prijave drogerija Iva Škabar na Opčinah. Takoj oddam v najem dva prostora, primerna za urade v središču Gorice. Prostora sta v prvem nadstropju in že delno opremljena. Podrobnejša pojasnila na upravi PD v Gorici. DANES TER 30. JUNIJA in L JULIJA bo v Štandrežu vsakoletni PRAZNIK ŠPARGLJEV * * <■ Danes ob 15. uri slikarski ex tempbre za mladino, ob 19.30 kulturni spored, pri katerem sodelujejo dramska skupina PD »Štandrež*, moški pevski zbor Rupa - Peč, dekliški zbor Danica z Vrha, mladinski zbor iz Štandreža in mladinski mešani zbor iz Štmavra. Praznik se bo nadaljeval tudi v četrtek, ko bodo predvajah barvne diapozitiv; s poti dramske skupine po ZDA in bodo ob tej priložnosti podelili priznanja najboljšim risarjem natečaja ex tempore. Seveda ne bo manjkalo tudi pristnih štandreških špargljev in drugih dobrot. Kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Battaglia nella galassia*. R. Hatch in L. Green- VERDI 16.00-22.00 »n re degli zin-gari*. S. Hayden in S, Winters. Prepovedan mladini pod 14. letom- VITTORIA 15.00-22.00 »Pornoesta; si*. E. Koli. Prepovedan mladim pod 18. letom. Trii 6 EXCELSIOR 15.00-22.00 «L’uma-noide*. PRINCIPE 16.00-22.00 »Sgt. Pepeti Lonely Hearts club band*. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00-18.00-20.00 »Doživetja inštruktorja vožnje. Ameriški film- SVOBODA 16.00-18.00-20.00 čenka*. Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 »Sodnik P° imenu šerif*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v G°" rici dežurna lekarna San GiusW> Korzo Italia 244, tel. 83-538. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA INAM Danes je v Gorici, Sovodnjah Števerjanu dežuren dr. Adelmo ravano, Peč, tel. 882-127. V Ronkah in Doberdobu je dež1’" ren dr. G. Pella, Ronke, Drevoreo Serenissima, tel. 77 095. Namesto cvetja na grob Milke M?” zetič, darujeta sestrični 50.000 h za Dijaško matico. ZAHVALA Ob hudi izgubi našega dragega in nepozabnega ANTONA BRIŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, sorodnikom in prijateljem. Zahvala g. župniku in vsem, Id so ga spremili na zadnji poti. Družina Briško Štandrež, 17. junija 1979 KULTURA 17. junija 1979 Slovenci in slovenščina v Kanalski dolini Poseg Salvatora Venosija na portoroškem posvetu «Slovenščina v javnosti» Na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, je pogovorni jezik avtohtonega prebivalstva Kanalske doline, kljub stoletnemu raznarodovalnemu pritisku raznih gospodarjev, še vedno ostal slovenski t.j. slovensko - koroško narečje, saj pripadamo Slovenci v Kanalski dolini Italiji šele od I. 1920 dalje. V preteklosti smo bili sestavni del slovenske Koroške. Pod Italijo se je položaj slovenskega jezika v javnosti zelo poslabšal. Potujčevanje se prične že v otroških vrtcih, nadaljuje se v državnih šolah, kajti za slovenščino ni prostora in je ne poučujejo niti kot tuj jezik. V 15. stoletju priseljenim Nemcem so se v obdobju med obema vojnama pridružili še v dolino priseljeni Italijani in Furlani in je zato Kanaiska dolina postala območje, kjer po sili razmer živijo drug ob drugem pripadniki štirih narodnosti: Slovenci, Italijani, Furlani in Nemci in so zato Slovenci izpostavljeni še hujšemu asimilacijskemu pritisku, ker so ekonomsko najbolj šibki in zapostavljeni. Naš jezik se je ohranil ob domačem ognjišču. Nimamo slovenskih šol in smo zato prisiljeni, da sami organiziramo tečaj slovenščine na privatni osnovi in ga je v začetku krajevna šolska oblast skušala zatreti z ukrepi, ki so bili normalna praksa v dobi fašizma. 2e štiri leta organiziramo tečaj slovenščine, ki mu domačini pravijo kar «slovenska šola». V teh letih je tečaj slovenščine obiskalo nad 70 šoloobveznih otrok, da se privatno učijo materinega jezika. Osnova za pouk je slovensko koroško ziljsko narečje. Pereč je problem usposabljanja kadrov, ljudi, ki bi obvladali pismeni in govorni jezik. Nimamo še prave slovenske knjižnice in smo brez kulturnega doma, kjer bi se lahko zbirali. Slovenščina ima pravico javnosti samo v cerkvah, kjer je bogoslužje v slovenščini. Dvojezičnih ali trojezičnih napisov sploh ni. Vendar nam vsakdanje težave pri narodno - obrambnem delu ne jemljejo poguma in upamo, da nam bo ob podpori matičnega naroda uspelo ohraniti in utrditi slovensko zavest naših rojakov. Salvatore Venosi Pesnik Miroslav Košuta podeljuje Kosovelove bralne značke na o-snovni šoli Alojza Gradnika na Colu JUBILEJNO LETO ANNALA 1979 V OSIJEKU Dobra žetev operne in baletne ustvarjalnosti v Jugoslaviji Kar pet domačih del: tri opere in dva baleta - Delež slovenske ustvarjalnosti - Vse izvedbe na visoki ravni Letošnji, po vrstnem redu že deseti Annale 79 v Osijeku je bolj kot kdaj koli prej potrdil svojo pomembno vlogo pri razvijanju domače operne in baletne ustvarjalnosti. Med osmimi predstavami je bilo letos zastopanih kar pet domačih del, tri opere slovenskega, hrvaškega in bosansko - hercegovskega skladatelja in dva baleta srbskega in slovenskega skladatelja, kar je nadvse razveseljiv pojav. Tudi umetniška raven letošnjih prireditev, tako domačih kot tujih ansamblov, je bila doslej najbolj enovita. Seveda so bile zaznavne tudi pomanjkljivosti, vendar so bile vse izvedbe na visoki umetniški ravni. Čast prvega nastopa na letošnjem jubilejnem festivalu je pri- padla Operi in Baletu Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, ki sta se uspešno predstavila z zanimivo opero Svitanja, slovenskega skladatelja Pavla Šivica na libreto Branka Šomna in z baletom Lepotica in zver francoskega skladatelja Mavrica Ravela. Šivičeva najnovejša opera Svitanja iz življenja frontnega gledališča, je prva slovenska komorna opera. Kot takšna je zbudila veliko zanimanja in pohval, kot tudi njena dinamična odrska izvedba. Uprizoritev v Osijeku na provizorično urejenem odru, je odsevala po svoji fragmentarnosti prikupno, živahno, v podrobnosti na nekaj mestih globoko dojemljivo. Številni predstavitelji solističnih vlog, kot komorni sestav zbora in ODKRITJE^ IVANA CANKARJA V POLJSKI PRESTOLNICI Povšetova postavitev «M. Kačurja» v varšavskem Teatru Adekwatnem Predstava za tri moške igralce, v kateri so nastopili člani PDG iz Nove Gorice Jereb, Solar in Turk - Izredno zanimanje občinstva V drugi polovici maja se je mudil v Varšavi, prestolnici Poljske, Janez Povše, umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča. Na posebno vabilo «Teatra Adekvatnega* je postavil z njihovimi igralci in v specifičnih prostorih omenjenega gledališča znano predstavo »Martina Kačurja* Ivana Cankarja, ki jo je sam priredil za tri moške igralce in je bila u-prizorjena leta 1976 ob stoletnici ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiruiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiirniiiiiiiiiiiHMiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiii NA 13. MEDNARODNEM MLADINSKEM PEVSKEM FESTIVALU Celjski nastop - dobra šola tr .,ih . sJL .. za mladinski zbor naše GM Iskreno gostiteljstvo staršev celjskih otrok - Pesem ne pozna meja in druži mladino vsega sveta Ivana Cankarja. Kot znano, je predstava v novogoriški izvedbi že istega leta obiskala rojake na avstrijskem Koroškem prav v času pred zloglasnim preštevanjem in to od Beljaka, Celovca pa tja do Pliberka in Šmihela, leta 1978 pa je predstava obiskala «Teatr Adek watny» v Varšavi ter ščečin r.a severu Poljske, kakor tudi »Interna-' cionalni festival malih odrov* v Bernu v Švici. Janeza Povšeta smo zato najprej vprašali, kako je sploh prišlo do izmenjave med Primorskim gledališčem iz Nove Gorice in «Teatrom Adekvvatnim* v Varšavi oziroma do uprizoritve «Marti-na Kačurja* v omenjenem gledališču. «Kot-je’ž)tanO‘je bil *Teatr Adek-watny* iz Varšave že dvakrat gošt ,GpjMm srečanja malih odrov in sicer leta 1978 oziroma 1979. V iskanju zanimive gledališke skupine iz Poljske, primerne za naš festival, sem zasledil sTeatr Adek-watny» kot eno od najzanimivejših skupin «malega», oziroma «efc-sperimev.talnega» tipa. Takojšen odziv in želja po sodelovanju sta potrdila splošno informacijo in tako smo že lahko čez slabo leto pozdravili predstavo «Svete Ivane* v izvedbi tega gledališča pri nas v Novi Gorici. In zgodilo se je, kar se zgodi ob resnični afiniteti medsebojnega sodelovanja, da smo bili takoj povabljeni v Var šavo, da bi vrnili obisk. No, predstava (Martina Kačurja* v izvedbi Iztoka Jereba, Toneta šolarja in Matjaža Turka je vzbudila na Poljskem izredno zanimanje, posebno provokativno pa se ujela v posebne umetniške pogoje «teatra Adekivatnega*. «Niste lahko svojo novogoriško postavitev ponovili tudi v «Teatru Adekwatnem»? Z ozirom na osnovne značilnosti gledališča nasploh je to najbrž težko izvedljivo, zato Vas prosimo, da nam poveste nekaj več o samem gledališču*. «Kof je bilo že rečeno, je omenjeno gledališče specifično, v razmerah poljskega teatra pa še to- Janez Povše liko bolj. Po pravici sodi med redka tako imenovana neinstitucionalna gledališča, ki delujejo v poljski prestolnici. Resnična odlika «Teatra Adekvatnega» je v tem, da je iz posebnih, da ne rečemo slabših pogojev dela, pravzaprav izoblikoval svoj umetniški izraz. Gledališče ima namreč v večnamenski stavbi «Doma učitelja mesta Varšave» v lasti konferenčno dvorano, kjer je praktično nemogoče realizirati zamisli standardnega gledališča z zaveso, nerodnimi kulisami, bogato kostumsko in svetlobno leatralizacijo. Ostane predvsem in v prvi vrsti mvtenti-čen* ambient z ^avtentičnimi* i-gralci, ostro izpovedjo itd. Skratka, takšno gledališče lahko razvija v prvi vrsti pristno konfrontacijo med gledalcem in igralcem, to pa je — kot vemo — morda najdragocenejša lastnost vsakega resničnega gledališča*. »In kako je zvenel Cankar v drugem kulturnem prostoru? Kako so izvajalci sprejeli avtorja našega nacionalnega izročila?* «V prvi vrsti bi rad omenil veliko zadoščenje, ki sem ga doživel že ob srečanju z igralci. Ti so namreč totalno potrdili naše najnovejše gledališke napore izvajati Cankarja tako, kot je napisan in ne zgolj tako, kot mislimo, da je napisan. Igralci so v trenutku dojeli besedilo v njegovi izredni etični moči, ki govori o «internacionalni temi» — navajam dobeseden citat •— ter v svoji neobremenjenosti niso niti za trenutek zapadalt v mehke, melodramatične poudarke, ki so menda Ivan Cankar. Skratka, predstavi se ni bilo treba boriti za tisto cnaško* ‘interpretacijo, ki jo Cankar zasluži., -- Kontrolne predstave se je udeležilo veliko število gledalcev, ki so še močneje, kot je bilo to mogoče spremljati pri nas, spremljali predstavo z večkrat glasnimi komentarji grozljive življenjske metafore, ki jo ponuja Cankar od velikega mraka do velike svetlobe. V tem trenutku se predstava odvija z veliko odzivnostjo in razgovori po zaključku gledališkega dogodka, jeseni pa, ko bo uvodna premiera — čeprav je tudi že sedaj dogodek zabeležila televizija z izčrpno reportažo — je seveda mogoče pričakovati pomembno predstavitev na novo odkritega Cankarja, saj postavitev v *Teatru Adekivatnem» ostri osnovno misel s povsem «avtentično* predstavo, pri čemer mislim kar najdi-rektnejši odnos izvajalcev do občinstva: izvajalci so v sodobnih, tsvojih* oblekah, scena je prilagojena dvoiani gledališča in ne sega v teatralizacijo, glasbene efekte izvajajo izvajalci sami — torej ni «umetne» glasbe z magnetofona — ironija Kačurjeve usode pa je skorajda surova v etičnem kontrapunktu,» je zaključil naš razgovor Janez Pavše. DUŠAN ŽEUEZNOV baleta, so v režiji Zvoneta Šedl-bauera podali živo predstavo, do-čim je dirigent Milivoj Šurbek s prefinjeno muzikalnostjo vodil odlično izvedbo. Vsi solisti, od prvega do zadnjega, so izvrstno podali heterogene značaje svojih vlog, nekateri prav pretresljivo. Velik uspeh je doživel pas de deux plesalcev Lane Straničeve in Mojmira Lasana v Ravelovem baletu Lepotica in zver v poetični koreografiji Metoda Jerasa. Plesna umetnika sta potrdila svoje odlično tehnično obvladanje klasičnega plesa s primesjo modernega izraza, ki se je stapljalo v prekrasnem plesnem dialogu resnične pravljične lepote. Drugi večer smo v veliki športni dvorani «Zrinjevca» občudovali mladi baletni ansambel Državne opere iz vzhodnega Berlina. Nastopili so z izborom plesnih točk in takoj s Psihogrami na glasbo A. šurbina in koreografiji Hermana Rudolpha izpričali virtuoznost, tehnično uglajenost, ki se je stopnjevala vse od dueta v Ognjeni ptici Igorja Stravinskega in v koreografiji Grite Kratke, Wemer Egka Pas de deux iz baleta Joan von Zarissa v koreografiji evropsko znanega beograjskega baletnega mojstra Dimitrija Parliča, prek lahkotnega humorističnega glasbenega kolaža Match v duhoviti koreografiji Toma Schilinga, do zaključne vrhunske Bizetove Simfonije v C-dum v koreografiji slavnega Georga Balanchina. V celoti je bil to večer radosti, lepote in virtuoznosti baletne u-metnosti odličnih solistov in številnega mladega baletnega zbora, ki je naletel pri občinstvu na u-pravičen navdušen sprejem. Tretji večer je bila na prizorišču HNK Osijek predstavljena prva bosansko - hercegovska opera bosanskega komponista Vlada Miloševiča Jazbec pred sodiščem, na libreto Ranka Risojeviča, po nekdaj zelo aktualni satiri bosanskega klasika Petra Kočiča. Glavna oseba David, simbol bosanskega upornika, ki zaradi svoje izvirne upornosti vzbuja smeh, je v operi glasbeno prikazan resno, namesto hudomušno. Glasbena stran, ki je bolj recitativno pripovedna, kot pa melodično pevna, ni naletela na ugoden odmev. Predstavo so uvedli izvrstni sarajevski pevci1' lepih, zvočnih glasov, med katerimi sta se po interpretaciji odlikovala predvsem sodnik Vasila Marčeva in pa protagonist Davida, izvrstni mladi bosanski pevec Abdulah Begano-vič, ki je težko vlogo, saj je od začetka do konca skoraj enourne enodejanke ves čas na odru, v intenzivni igri in petju, katerega prijeten in zaokroženo zvočen in možat glas izpričuje dobrega pevca, odigral izredno intenzivno. V enostavni likovno zanimivi scenografiji Strahinje Petroviča, je režiser Drago Fišer inventivno zrežiral mizansceno in posamezne like, dočim je mladi dirigent Miroslav Homen korektno vodil orkester in soliste, pač v danih možnostih komponistove glasbene obdelave. Vsekakor je treba pozdraviti prizadevanje umetniškega vodstva Opere Narodnega pozorišta Sarajevo pri propagiranju domače bosanske operne ustvarjalnosti, katere obrisi se že vključujejo v jugoslovansko operno ustvarjalnost. Festivalski ansambel Incontri musicali Romani iz Italije, se je ped vodstvom izvrstnega dirigenta Napoleona Annovazzija predstavil s komaj odkrito baročno opero Astarto komponista Giovannija Battiste Bononcinija. V skromni sceni in še skromnejši režiji a Sredi zime se je število pevcev v mladinskem zboru GM občuteno zmanjšalo, saj smo bili že vsi naveličani rednih in enoličnih vaj. A nepričakovana novica, da se bomo udeležili 13. mladinskega festivala v Celju nas je spodbudila, da smo se z veliko prizadevnostjo lotili dela, saj smo se želeli ‘čim-bolje izkazali. Cilj vsake vaje in Vsakega nastopa je postal samo eden: *CELJE*. Tako smo se v četrtek, 31. maja. Polni upanja zbrali na trgu Ober-dan, naložili našo prtljago in odpotovali. Do Celja smo se vozili v Peklenski vročini, saj nam niso dovolili odpreti oken, da se ne bi k do izmed nas prehladil. Žejni in Prepoteni smo polni zavisti mislili na sošolce, ki so se medtem kopali v Barkovljah ali v Križu, kajti zadnji dan šole so sklenili skoraj vsi proslaviti na ta način. Pot le trajala štiri ure, ustavili pa smo se samo enkrat, toliko, da *»io zajeli svežena zraka in popili kozarec vode. Na cilj smo dospeli zvečer. Pred osnovno šolo I. celj-ske čete nas le že čakala množica °trok in njihovih staršev, pri kate-r>h naj bi prenočevali. Ravnatelj njihove šole je poskrbel, da bi bilo vse čimprej urejeno in res smo Se kmalu nato razšli na domove novih prijateljev. Družine so bile res gostoljubne in počutili smo se Kot doma. Naslednje jutro smo že navsezgodaj imeli generalko na o-nru Narodnega doma, kjer smo Pozneje nastopali. Pri tem smo ntalo razočarali celjske organiza-*0rje, ki so obupano opazovali, ka-Ko smo se počasi uvrščali na oder ,ri nas skušali miriti. Polni treme smo opazovali, kako ** urno premikajo kazalci na uri, jnedtem ko nas je naš zborovodja ^ojan Kuret nenehno opominjal na razne malenkosti. Tako smo stopili na oder in z obvezno pesmijo cškorci gredo v goste* — Jurija Gregorca začeli 13. zvezno tekmovanje mladinskih pevskih zborov. Začeli smo nekoliko plašno, nato pa smo se opogumili in prav lepo speljali do konca. Kljub temu pa smo odšli z odra precej razočarani nad svojim nastopom, čeprav so nas naši spremljevalci skušali tolažiti, smo vsi močno dvomili o tem, ali smo res dobro odpeli. Kmalu nato pa nas je potrla še novica, da je moral naš pevovodja nemudoma v Trst v bolnišnico. Popoldne smo se vsi skupaj odpravili na Celjski grad, kjer smo se malo razvedrili ob zelo lepem razgledu na mesto. Naslednje jutro smo se poslovili od naših gostiteljev in se odpeljali na Pohorje. Tu smo se naužili svežega zraka in sonca in se razposajeno vrnili v Celje na kosilo. Po kratkem počitku pa nas je čakala pot v Trst. Domov smo prišli polni lepih vtisov ter z željo, da bi se podobnih festivalov in gostovanj še udeležili. čeprav nismo bili zadovoljni s tem, kar smo pokazali, smo lahko zadovoljni s tem, da smo se lahko udeležili in tekmovali na tako pomembni glasbeni manifestaciji, kajti to je pomenilo mnogo za naš zbor in za njegov nadaljnji razvoj. Pesem ne pozna meja in prav to so ob tej priložnosti dokazali zbori ne samo iz Jugoslavije, ampak tudi iz Madžarske, Češke ZRN, Avstrije in drugih evropskih držav, ki so sodelovali na tem tekmovanju. Pesem je živa in posebno mi mladi je ne smemo zanemarjati, ampak jo moramo gojiti z vese- Ijem. w „ Knterina Modic Ada Močnik O umetnostni kritiki ob razstavi Edvarda Zajca Spoštovani tovariš urednik. Vrsto let že prebiram Primorski dnevnik in v njem občasno tudi sodelujem s prispevki, tako da so mi znane vaše razmere in poznam težave, ki jih imate z likovno kritiko in likovnimi kritiki. Opažam, da se dobro zavedate pomena, ki ga ima v današnjem svetu v modemih družbah prav vizualna komunikacija, oziroma likovna kultura (ki jo pojmujem precej širše od ozko likovne umetnosti) in skušate v okviru danih možnosti zadostiti potrebam po informiranosti o dogajanjih na področju likovnega in potrebam po likovni kritiki. Toda ob vsem razumevanju, ki ga imam do vaših težav in ob vseh simpatijah, ki jih gojim do Primorskega dnevnika, ali pa ravno zaradi njih, ne morem mimo pisanja, kot si ga je dovolil pisec «fre» v članku Edvard Zajec si s težavo, a uspešno utira novo pot (P.d. 27.5.1979, št. 119, str. 7). Glede Zajca sem morda toliko bolj občutljiv, ker sem sam nekajkrat zastavil pero o njegovih umetnostnih prizadevanjih. Z omenjenim »frejevim* prispevkom se namreč nadaljuje zvrst pisar nja, ki ga poznamo v Trstu vsaj že petdeset let. Pogledati kaže le v staro Edinost in zapise v tedanjih revijah pa ne bo težko u-gotoviti, kakšno pisanje je to: je le navidez naklonjeno pisanje o naših umetnikih, ki jih je pač treba podpirati, zagovarjati in sploh pisati o njih, ne nazadnje zato, ker pišejo o njih in se za- nje zavzemajo likovno bolj osveščena okolja. V ozadju tega, kot trdim, navidez afirmativnega poročanja pa tiči nerazumevanje, ki se ga tesno drži nezaupanje, kar je enako kot nepriznanje. In kaj je za umetnika huje od nepriznani3 v okolju, kjer je zrasel, kjer živi in dela. Pisec «fre* govori o «hladnem» sprejemu, ki naj bi ga Zajec doživel v Trstu, težko da je prehitevati čas, piše. Kako znano zvenijo te besede. Približno tako je pisala kritika ob prvih nastopih naših impresionistov, tako so pisali ob Černigojevih prvih konstruktivističnih akcijah; tako danes «fre» o Zajcu. Njegovo u-metnost potiska nekam v prihodnost, zakaj to je pač najlažji in preskušeni način, da se do te u-metnosti, ki je. danes in tukaj, ni treba opredeliti. Če se do računalniške umetnosti preprosti ljudje sami od sebe težko opredeljujejo, se mi zdi to razumljivo, ker je vstop vanjo ozek in terja navodilo in komentar. To je dejstvo, s katerim se srečujemo od rojstva moderne u-metnosti pred več kot sto leti. Ni pa to nikakršno opravičilo za kritika ali poročevalca, ki piše za javnost. Dostopni so mu katalogi, uvodne avtorjeve misli, kritiško mnenje itd. če torej niti razumsko mti čustveno ne sprejema te umetnosti, je dolžan navesti vsaj kvalificirana mnenja o njej. Pisec bi si bil moral biti predvsem na jasnem, s kakšno zvrstjo umetnosti ima opraviti, če bi bil vsaj približno slutil, da gre pri njej za raziskovalni vidik sodobne umetnosti, ki se odvija v natančno določenem družbenoumetnostnem okviru, običajno daleč od komer-cialističnega spogledovanja z občinstvom in »dopadljivosti*, potem ne bi pisal tako neoprezno o »hladni* umetnosti in o tem, da Zajec še ni ogrel tržaškega občinstva. Le katera je tista umetnost, ki jo tržaško občinstvo tako zlahka in brez pomislekov sprejema?! Skratka — v Trstu nič novega: prizanesljivo pisanje nerazumevajoče kritike ostaja še naprej v potuho občinstvu, ki se sicer nerado podaja v nekoliko zahtevnejše duhovne avanture. Kje je torej pot do boljše likovne kritike v Primorskem dnevniku? Dolgoročno bi bilo treba vsekakor misliti na stalnega, kvalificiranega likovnega kritika pri časopisu. Tega si je treba vzgojiti. V Ljubljani študira vrsta u-metnostnih zgodovinarjev, med katerimi jih nekaj prihaja s Primorskega. Ali ne bi kazalo povezati se z njimi, jih poskušati pritegniti za delo v časopisu, jih podpirati in nemara celo štipendirati? Kratkoročno je po moje mogoče povezati se s kritiki v zaledju, v Ljubljani in drugih krajih, jih angažirati za stalno pisanje v sezoni ali dveh ali celo za dlje časa, a pri tem ne bi smeli izgubiti izpred oči trajnejših rešitev. Likovna umetnost v Trstu je v zadnjih 60 letih dosegla vrsto u- spehov, pomembnih v širših evropskih in svetovnih merilih. Nekje sem napisal, da ravno to dejstvo, namreč umetnostna pobudnost Trsta, dokazuje življenjsko moč slovenske skupnosti na Tržaškem. Zdaj pa še dodajam, da to dejstvo tudi obvezuje, obvezuje predvsem likovno kritiko, ki ves ta čas ni bila (ali le v redkih svetlih trenutkih) umetnosti enakopravni sogovornik. PETER KREČIČ Radi objavljamo gornje pismo našega občasnega sodelavca Petra Krečiča in se mu tudi zahvaljujemo za njegove simpatije do našega dnevnika. Ponovno smo prebrali članek našega umetnostnega poročevalca o dveh istočasnih Zajčevih razstavah, s katerim se avtor gornjega pisma ne strinja, ker da govori o «hladnem sprejemu» in ker ne podaja — tako se da razumeti — kvalificirane strokovne ocene Zajčeve umetnosti. članek res ni strokovno zastavljen, ker to tudi ni bil njegov namen, nikakor pa ni mogoče soglašati s trditvijo, da je ifrejevo pisanje le navidezno naklonjeno* do Zajca in njegove umetnosti. Nam se zdi, da iz vsega njegovega članka diha njegova naklonjenost do našega umetnika, če pa govori o «hladnem sprejemu* govori zato, ker je to pač njegova ugotovitev ali bolje občutek, ki ga je i-mel, ko je opazoval obiskovalce razstave in se pogovarjal z njimi. Navsezadnje tudi navaja Krečičev citat ida računalniška umetnost še danes med občinstvom razburja duhove itd*. Ne gre torej za «neprevidno pisanje*, pač pa za neko ugotavljanje, ki za tradicionalistični Trst žal še kako drži. V celoti pa soglašamo s tov. Krečičem oziroma z njegovimi u-gotovitvami o stanju likovne (in mi bi dejali tudi ostale) kritike pri ms. Strokovnih kritikov, ki bi bil to njihov poklic, pri nas ni, ni jih predvsem med mladimi in tudi nič ne kaže, kolikor nam je znano, da bi se kdo mmeraval v tem smislu študijsko izobraževati. Zato povsem soglašamo, da bi tudi na tem področju bila potrebna dolgo-ročm kadrovska oziroma usmerjevalna politika, saj je povsem res, da imamo v Trstu m področju likovne umetnosti Slovenci kvalitetno pomembne umetniške ustvarjalce, kar bi zahtevalo tudi ustrezno raven strokovne kritike. Predlog, da bi se, dokler si ne vzgojimo* kritika doma, zatekali h kritikom v zaledju, je umesten in ga bomo upoštevali, toda vprašanje je mnogo bolj kompleksno in zahteva trajnejših rešitev ne le za likovno pač pa za vso umetnostno kritiko. miiimiiiiiiitiiiimiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiniiiimmmniiii BERITE REVIJO bogatih, kar preveč načičkanih kostumih, kar je pri Italijanih kaj priljubljen običaj, so se predstavili pevci, med katerimi sta blestela le tenorist Antonio Bevacqua v vlogi plemiča Nina iz Tira in basist Aurio Tomičič v vlogi dozdevnega Astartovega očeta Fe-nicia. Med pevkami bi mogli pohvaliti šarmantno Vally Salio v vlogi kraljice Elise, dočim protagonistka velikega admirala Astar-ta (moška vloga je namreč komponirana za mezzosopran), žal z ne dovolj izrazitim glasom in neveščo igralsko pojavnostjo ni bila na višini vloge admirala. Izvrsten je bil orkester, zlasti še odlični virtuoz na čembalu. V nadaljnjih treh večerih so se zvrstili baletni nastopi treh, po žanru izredno različnih sodobnih slogih. Renomirani madžarski baletni ansambel Narodnega gledališča Pecs (iz Pečuha), je češče gost osiješkega Annala. Letos se je predstavil z baletnim triptihom Krožni ples in Kriki na glasbo Gustava Mahlerja in baletnim prikazom Disco na glasbeno sestavo Boney M. , . S priznanim tehničnim znanjem in brezhibno izvedbo plesalcev in plesalk so izvedli globoko doživeti Krožni ples, ki je zavzemal problematiko človečanstva. Po dva človeka sta se medsebojno prepletala in razdvajala, na kar se je krog ljudi po končanem emocionalnem višku spet mimo zaprl. Še več globine je bilo v Mahler-jevem 4. stavku IX. Simfonije v Krikih, kjer so se odkrivala duševna razpoloženja v komaj slišnih krikih velikih človeških trenutkov v življenju. Vse to je bilo čudovito prikazano s paralelnimi držami in kontrasti ženskih teles. Medsebojni pogledi, prepoznavanje in obrati so spremljali balet v lepih, arhitektonsko oblikovanih skupinah z globino doživljanja, kar vse se je vtisnilo v notranjost gledalcev. Kakor izvedba, je bila tudi odlična koreografija Totha Sandora. Zadnja točka Disco je bila bolj trivialna zunanja parada, ki bi po Mahlerjevih čudovito podanih plesih lahko brez škode izostala. Najmočnejši umetniški dojem je zapustila veličastna baletna predstava Katarina Izmajlova ’77 v izvedbi baleta Narodnega gledališča v Beogradu. Veličastno baletno delo sta družno ustvarila dva velika umetnika: skladatelj Rudolf Bruči in libretist in koreograf Dimitrij Parlič. Bili so veliki in dramatični prizori intimnih doživetij tragedije Katarine, ki je izgubila orientacijo v prekipevajočem življenju, kot množice veselih ali izgubljenih ljudi, pahnjenih na rob življenja. Gledališko dramatičn' poudarjena vsebina razklanih duš, je našla v Bručijevi avantgardni sodobni glasbi tisti globlji duhovni poudarek, ki je poleg potrebne ritmično-sti fasciniral do resnične pretres-ljivostj. V odlični koreografiji Dimitrija Parliča, se je dinamično razvijala tragedija ljudi, ki so jih z umetniško prepričljivostjo podaia-li beograjski plesni umetniki Višnja Djordjevič kot nesrečna Katarina in njuna partnerja Sergej Ra-domira Vučiča in Svekar Borivoja Mladenoviča. Prav tako izvrstna je bila zapeljiva kaznjenka Sonja Liljane Saranovičeve. Prijetno presenečenje je bil nastop mladega slovenskega plesnega gledališča iz Celja. Predstavili so se s Triptihom, ki so ga sestavljali Freska po kantati »Pogled zvezd* in Nomos na glasbo Jakoba Ježa ter s plesno skico Gospod, postavi hišo zraven moje po pesniški zbirki Berte Bojetu, na glasbo Carla Orffa. V koreografiji Danijela Zlatara-Freya in deloma Vlaste Kauričeve v Nomosu III. so se mladi entuziasti amaterji predstavili s presenetljivim zagonom graditi plesno gledališče, kjer sta gib, mimika, pantomima, stilizirana igra in ples, tesno povezani z dramaturgijo gledališke dejavnosti. Zato njihovega nastopa ne moremo smatreti kot plesno ekshibicijo, ampak bolj gledališko plesno posebnost, ki pri nas še ni uveljavljena, a ga Plesno gledališče v Celju oživlja z vso svojo angažiranostjo Za zaključek Annala se je predstavila Opera hrvaškega narodnega gledališča v Osijeku s praizvedbo opere Kentervilski duh, ki jo je po naročilu Annala skomponi-ral Boris I^apandopulo na libreto Nenada Jurkalja. Nekonvencionalno in duhovito delo je ansambel osiješke Opere pod glasbenim vodstvom Antuna Petrušiča in režiji Mladena Sabljiča odlično izvedel. Veliki trud dirigenta, ki je do precizne podrobnosti naštudiral in vodil orkester in izvrstni solistični ansambel so se izkazali kot homogena vokalna celota nelahkih vokalnih nalog. Duhovita, ves čas dinamična relija beograjskega gosta v iznajdljivi scenografiji Vladimira Mareniča in odgovarjajoči kostumografiji Liljane Dragovičeve, so rodili zares lep umetniški uspeh. Vredno je poudariti zlasti vidnejše solistične dosežke Liljane Tudakovičeve, Branke Galič, Slavice Pfaf, Štefice Petru-šičeve in zlasti odlično karakterno vlogo Antonija Filippatosa, nadalje Mira Solmana, Almasa Tudakovi-ča, Luciana Manzina in v naslovni vlogi Velimira Zgrabijiča. EMIL FRELIH Šolsko in poklicno usmerjanje maturantov nižjih srednjih šol Odgovorna dolžnost Kako je urejeno srednje staršev, profesorjev in vse naše skupnosti Izbira poklica ima. na kateri koli ravni, dva a-spekta: osebnega, človeškega, ki je vezan na napor vsakega posameznika po samouresničevanju in uveljavljanju sebe ali svojih otrok, ter družbenega, ki ima velik gospodarski pomen, ker obravnava isto vprašanje iz zornega kota družbe kot celote, njenih potreb v posameznih točkah njene strukture in kjer je človek dejansko le statistična enota z določenimi značilnostmi. Ta problem ima na ravni male mature, ko je absolvent obveznega obdobja šolanja star 14—15 let, še eno zelo važno značilnost: njegova vloga je pri odločanju razmeroma majhna; zanj odločajo drugi: starši v prvi vrsti, a morda še bolj profesorji s svojimi pripombami in nasveti. Razen drugih eventualnih 'svetovalcev' je tu še ena važna sila, ki v odločilnem trenutku odigra ključno vlogo: družbeno gospodarsko stanje družine, kar ne pomeni le njeno finančno stanje, torej možnost, da lahko zagotovi otroku tudi desetletje nadaljnjega brezskrbnega študija, ampak tudi razgledanost staršev, širina njihovega obzorja, v katerem izbirajo, njihove skrite, stare želje in ambicije o lastnem uresničevanju, ki se iz raznih razlogov niso uresničile in ki se nezavedno prenašajo na otroke, tudi če o tem niso nikoli neposredno govorili z njimi. Zaradi te neopazne, a nedvomno odločujoče sile je toliko bolj boleče pomanjkanje nekega dfticjega dejavnika, ki bi moral imeti bistveno vlogo v tem zapletenem procesu, ki odloča v veliki meri o usodi posameznika: ta sila je družba. Na žalost ugotavljamo, da je pri nas vse premalo prisotna, oziroma točneje, da je ni. Starši so prepuščeni sami sebi, pomagajo jim le profesorji, ki pa si tudi sami pri tem pomagajo kot vedo in znajo, saj je med njimi zelo malo poklicnih pedagogov, usposobljenih za vlogo, ki bi bila v najboljšem primeru v tem, da podajo staršem strokovno in utemeljeno oceno otrokovih sposobnosti in nagnjenosti. Lahko jim povedo, katera šola, oz. poklic bi bila, po njihovem mnenju, najbolj primerna za otroka na podlagi do tedaj pokazanega uspeha. To pa še ni poklicno in šolsko u-smerjanje, ampak le del precej širše celote. Drugi bistveni del usmerjanja je tisti, ki bi pripadal družbi: da preko svojih u-stanov in organov pove staršem in dijakom, kakšne perspektive imajo, če izberejo določeno poklicno ali študijsko smer. Ne smemo namreč pozabiti, da kdor misli iti na gimnazijo in nato na univerzo, ne sme uravnavati svojih želja in načrtov na podlagi današnjega stanja, ampak mora upoštevati, da bo končal, v najboljšem primeru čez deset let, posebej je treba upoštevati še vojaški rok; da se medtem struktura povpraševanja po delovni sili zelo spreminja, kot se pač spreminja gospodarska osnova v naši deželi, ki je spet vezana na premike v širšem državnem in naddržavnem dogajanju. To razmišljanje seveda ni obvezno le za tiste, ki mislijo nadaljevati šolanje do mature ali do diplomskega naslova (v šolskem letu 1965/6 se je vpisalo v prvi razred slovenskih osnovnih šol na Tržaškem 185 otrok, od teh je prišlo do lanske mature itiri- ali petletnih višjih srednjih šol 96 mladih, to je 52% in na univerzo se je vpisalo 41 od navedenih maturantov, to je 43% vseh maturantov oziroma 22% cele generacije); isto velja tudi za vsak drug poklic ali usmeritev. Navedli smo primer univerze, ker je tako zelo razširjen, ker zahteva univerza tolikšno investicijo časa, naporov, denarja in .. . upov in ker se je vloga univerzitetne izobrazbe v Italiji v zadnjem desetletju bistveno spremenila, medtem ko je mit oziroma, kot ga nekateri imenujejo, 'kult' univerzitetne izobrazbe ostal nespremenjen, zlasti pri starejših generacijah, to je med starši, ki z univerzo v tem času niso imeli nikoli neposrednega opravka. Za pravilno izbiro bodoče življenjske poti današnjega malega maturanta bi bilo treba imeti torej jasno sliko njegovih nagnjenj in sposobnosti, sliko perspektiv za zaposlovanje na izbranem področju in končno tudi sliko vseh možnih olajšav, pomoči in pripomočkov, ki lahko prispevajo k uresničevanju težavnejših načrtov, tako zaradi finančne razpoložljivosti družine kot zaradi drugih 'tehničnih’ težav. V Italiji je šolska struktura še vse preveč nepovezana z ostalo, zlasti s proizvajalno družbeno strukturo, ne obstajajo u-radni podatki o številu in kakovosti delovnih mest, ki se bodo odpirala, zato so starši prepuščeni sami sebi in izbira poteka po poteh, ki so bile nakazane na začetku. 'h,-‘ r"" 'j?. :isi iii/b.T oe o*>iiUo Za nas, Slovence je v tej nejasnosti očitno dvoje: — v poštev za izbiro pridejo najprej slovenske višje srednje šole, čeprav i-mamo na Tržaškem, in še bolj na Goriškem, nepopolno strukturo teh šol. V perspektivi reforme višje srednje šole se bomo borili za zapolnitev te krivične vrzeli, ker je izobrazba v našem jeziku ne le naša pravica, ampak tudi kapital znanja in možnosti, ki se mu ne smemo odreči. Našo prisotnost ob odprti meji moramo ovrednotiti na vseh gospodarskih področjih in zato je slovenski jezik za nas, poleg ostalega, tudi osnovno proizvajalno sredstvo, ne glede na to, če delujemo kot o-brtniki, trgovci, podjetniki^ ali odvisni delavci. — pri iskanju možnosti za kvalifikacijo v smereh, za katere nimamo tukaj še slovenskih šol, ne pozabimo, da ima Slovenija široko razvito in dobro kvalificirano šolsko strukturo, ki lahko da našim mladim številna dobra izhodišča za strokovno in poklicno u-sposobitev. Pavel Stranj KAM PO NIŽJI SREDNJI SOLI? šolstvo v SR Sloveniji 1. Prva stopnja srednjih šol v Sloveniji obsega dveletne šole, v katere se lahko vpiše vsak, ki je dokončal vsaj 6 razredov osnovne šole, (za nas 1. nižjo srednjo). Te pripravljajo na poklice ozkega profila (specializirani delavci) in odpirajo pot za študij na srednjih šolah iste stroke. Primeri: gozdar, rudar, kovač, keramik, ža- Za Informacije o študiju v Sloveniji na vseh ravneh se lahko obrnete na SKGZ, TRST, Ul. sv. Frančiška 20, pri Tatjani Čuk. Urnik: od 8.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.00. GORICA, Ul. Malta 2, pri Adrijani Petejan. gar, konfekcijski šivalec, krojilec obutve, mesar, dimnikar, telefonist, parketar, natakar . .. 2. Druga stopnja so poklicne šole širokega profila, kamor se vpišejo lahko tisti, ki so dokončali obvezno šolo, te pripravijo za samostojen poklic. Trajanje je 2 ali 3 leta glede na stroko in daje možnost izpopolnjevanja na šolah, ki usposabljajo za poklic profila tehnik, ali pa na delovodskih šolah. Vsaj polovica ur je namenjena praktičnemu delu. Primeri: kmetovalec, živinorejec, sadjar, vrtnar, rudarski delavec, valjavec, ključavničar z raznimi specializacijami, klepar, graver, zlatar, o-rodjar, monter ogrevalnih naprav (klimatizacijskih, hladilnih, vodo- vodnih), finomehanik, optik, urar, avtomehanik, elektroinštalater, e-lektromehanik, zidar, tesar, sobo-slikar, avtoličar, mizar z raznimi specializacijami, stavec, tiskar, fotograf, knjigovez, krojač, krznar, čevljar, pek, frizer, kozmetik, prodajalec. kuhar, tapetnik . . . 3. Tretje stopnje so šole, namenjene maturantom osnovne (pri nas srednje) šole, ki dajejo poklicno izobrazbo s profilom tehnik. Trajajo 4 leta in odpirajo pot na fakultete ustrezne strcke. študij je obširnejši in nudi boljšo teoretsko podlago od prejšnjih, ne da bi zato zanemaril praktično delo. Primeri področij študija: poljedelstvo in živinoreja, živinorejstvo in veterinarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, rudarstvo, metalurgija, strojništvo, varilstvo, elektrotehnika, gradbeništvo, geodezija, lesarstvo, predilstvo, tkalstvo, konfekcija, u-snjarstvo, čevljarstvo, ladijsko strojništvo, navtika, aranžerstvo, ekonomija (knjigovodstvo, računovodstvo . . .), administracija (tajniški posli) .. . vzgojiteljstvo, medicinske specializacije. . . BERITE REVIJO ■■■■IM JI ■ hWi IZBIRA VIŠJE ŠOLE PO DOVRŠENI MALI MATURI JE ENA NAJVAŽNEJŠIH ŽIVLJENJSKIH ODLOČITEV Kakšni so učni programi in kakšne možnosti nudijo razne višje srednje šole s slovenskim učnim jezikom UČITELJIŠČE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM »Anton Martin Slomšek* Ul. Caravaggio 6 Učiteljišče »S. Gregorčič* — Gorica Trajanje šolanja: 4 leta Strokovna usposobitev: učiteljska diploma Možnost zaposlitve: učiteljska služba na državnih in zasebnih osnovnih šolah in službe v raznih javnih upravah. Dostopnost na višje šole: pedagoška fakulteta na univerzi ter fakulteta za tuje jezike; vojaška akademija, višji zavod za telesno vzgojo in šola za socialne delavce. Učni predmeti: verouk, slovenščina, italijanščina, latinščina, tuj jezik (samo v prvih dveh letnikih), filozofija in pedagogika, psihologija (samo v II. in III. letniku), zgodovina in zemljepis, naravoslovne vede in kemija, matematika in fizika, risanje in umetnostna vzgoja, petje, telovadba in učenje glasbenega inštrumenta (neobvezno). Skupno je 36 učnih ur tedensko v prvem letniku, 38 učnih ur v drugem, 37 v tretjem in 34 v četrtem letniku. SOLA ZA VRTNARICE pri učiteljišču «A. M. Slomšek* in učiteljišču #S. Gregorčič* — Gorica Trajanje šolanja: tri leta. Strokovna usposobitev: diploma za vrtnarico. Možnost zaposlitve: poučevanje v otroških vrtcih in razne javne ter zasebne službe. Učni predmeti: slovenščina, italijanščina, pedagogika, matematika, in naravoslovne vede, higiena, otroška nega, verouk, glasba in petje, gospodinjstvo, risanje in telovadba. Skupno je 27 učnih ur tedensko za vsak letnik. ZNANSTVENI LICEJ S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM «France Prešeren* Vrdelska cesta 13/1 Trajanje šolanja: 5 let. Strokovna usposobitev: znanstvena diploma. ■llllllllllllllllllllllll■ll•>>■||■llllll■lllllllll>>■••>>||>|||||■l■llllllllllllllllllllIllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlltlllllllllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll RAZGOVOR S TREMI DIJAKI, KI SO UBRALI NOVE POTI Možnosti za nadaljevanje šolanja po nižji šoli o katerih vedo zamejski dijaki še vse premalo Igor Čepar si je izbral kmetijsko šolo v Čedadu, Igor Škamperle je odšel v gozdarski center v Postojno, Walter Corbatti pa v ljubljanski grafični center Po mali maturi se velika večina naših dijakm, ki se ni odločila za Jakojšiifa zppdktitev, usmeri na eno od vem. (Stoječih slovenskih višjih šorW*Trstu. Večkrat pa izbire žal, ne pogojujejo individualne težnje ali nagnjenja, pač pa dejstvo, da Slovenci v zamejstvu še ne razpolagamo s popolno strukturo višjih šol in se zato odločamo za šole, s katerimi pač razpolagamo Redki so tisti, ki jim obstoječe usmeritve ne ustrezajo in si zato poiščejo drugačno rešitev, ki jih bolj zanima, čeprav predstavlja več ovir in težav. Problem pomanjkljive izbire šolanja v zamejstvu skušajo tako obiti z vpisom na razne strokovne šole v Sloveniji ali na podobne italijanske šole. Obe rešitvi imata senčne plati, saj dijakom v prvem primeru pri nas ni priznana diploma, ki jo dosežejo, v drugem primeru pa so prisiljeni učiti se v tujem jeziku, ki pogostokrat, vsaj na začetku, pomeni prehudo obremenitev. Pomanjkanje razvejane šolske strukture je danes v zamejski stvarnosti eden od najtežjih problemov, saj je ob pomanjkanju reform in ob splošni dekvalifikaciji šole v Italiji izbira slovenskih dijakov vse prej kot enostavna. V tem zapisu bomo predstavili tri dijake, ki so pri izbiri študija upoštevali predvsem lastno zanimanje in so bili torei v pomanjkanju ustrezne šole v našem mestu prisiljeni, da si poiščejo drugačno rešitev. • • » Igor Čepar, doma iz Barkovelj. je letos obiskoval drugi razred kmetijske šole v Čedadu. O razlogih tega vpisa pravi sam naslednje: tPredvsem je na mojo odločitev nedvomno vplivalo zanimanje, ki ga čutim do te stroke, obenem pa sem predvideval, da bom ob zaključku šolanja lažje dobil zapo- slite v.» Zanimalo nas je, na kate- angtje liTt„ . na ambientiranje, re težave je naletel ob vpiSu na to šolo: 'mišjim, da se glavne te- čeprav predstavlja tudi jezik vsaj na začetku, določene težave. V zvezi s prvim problemom bi omenil dejstvo, da sem nekaj mesecev stanoval v študentskem domu, vendar mi to ni ustrezalo in sem se raje odločil za vsakodnevno potovanje dom - šola.* Kako pa je šola organizirana ? ■sKot aruge strokovne šole se tudi ta šola deli v dva dela: prva dva razreda imata splošnejši program, drugi trije pa postopoma prehajajo na vse bolj specifična področja. Naj dodam, da posveča šola precejšnjo važnost ne samo teoriji, temveč tudi praksi. Skuša se navezati na praktično kmetijsko dejavnost. V ta namen razpolaga z obdelovalnimi površinami in kmetijskimi stroji. Glede na osnovo usmeritve šole tvorijo podlago proučevanja kmetijske panoge, znanstveni predmeti, zlasti matematika, fizika, kemija.* O velikem zanimanju ki vlada za to šolo, priča dejstvo, da se vpis dijakov veča iz leta v leto. Šola je tako štela v tem šolskem letu kar osemsto dijakov, kar je morda zanjo trenutno preveliko breme, saj ne razpolaga z zadostnim številom učilnic in kadrov, tako da je delovanje včasih o-težkočeno in so uspehi zaradi prevelikega števila učencev v posameznih razredih manjši, kot bi sicer bili v primernejših okoliščinah. Igor vsekakor ni edini Slovenec, ki obiskuje to šolo. S Tržaškega so še trije, vsi pa se dnevno vozijo v Čedad in nazaj. Sam pravi, da je to le zasilna rešitev, meni namreč, da bi bilo najbolje dobiti sobo, zlasti ker se v zadnjih razredih urnik tako razširi, da si dijak ne more privoščiti izgube časa * potovanji. .jbir« ni lahka. Zanimalo nas je tudi, ali namerava uporabiti pridobljeno. znanje, v domačem kraju, ozirajmo, ali pma-tra, da obstajajo ffe^pek razvoj kmetijske dejavnosti pri nas v zamejstvu. «Glede tega sem optimist,* nam je dejal, tčeprav Kras ne razpolaga s površinami, ki bi omogočale ekstenzivno poljedelstvo, obstajajo velike možnosti razvoja v smeri specializiranih kultur, kot so na primer vrtnarstvo, cvetličarstvo in 'odobne. Seveda smo v tem sm slu še nekoliko zaostali, delno tudi po lastni krivdi. Tu bi rad pouaaril da žal prepogosto-krat še danes napačno pojmujemo kmetijsko dejavnost kot izrazito ročno delo, medtem ko so marsikje takšno pojmovanje popolnoma ovrgli. Sodobni stroji nam namreč omogočajo hitro in cenejšo obdelavo zemlje. Mnogo bolj važna se mi zalo zdi ustrezna strokovna priprava, saj edina zagotavlja u-spešnost dela in boljši zaslužek.* Radi se pridružujemo tem Igorjevim ugotovitvam in upanju, da bo z novimi mladimi kadri, ki sedaj študirajo na kmetijskih strokovnih šolah ali agronomskih fakultetah zavel nov veter ter prispeval k rasti tukajšnjega kmetijstva. * » • Igor Škamperle je doma od Sv. Ivana. Obiskuje gozdarski center v Postojni. Ker ga v teh dneh ni bilo doma, smo se razgovorili z njegovimi starši. Povedali so nam, da se je Igor vpisal na to šolo zaradi nagnjenja in ljubezni do narave in hribov. Omeniti je treba, da je že od mladih nog član tržaškega planinskega društva. Po o-pravljeni mali maturi je obiskoval in dovršil prvi razred znanstvenega liceja * France Prešeren* v Trstu. Ta šola pa ni izpolnila njegovih stremljenj in pričakovanj. Nasprotno, utrdila je v njem željo, da se prepiše na gozdarsko šolo. Med možnostima šolanja v Bellunu ali Postojni, se je raje odločil za slednjo. Zaradi te izbire se ni nikdar pokesal, saj so ga v Postojni izredno topio sprejeli. To je tudi prvi primer, da se zamejski Slovenec odloči za to šolo. Tudi Igor jih s svoje strani ni razočaral: njegovi učni uspehi potrjujejo, da je bila izbira pravilna. Letos je vpisan v drugi razred te šole. šolanje traja štiri leta, vsebinsko pa se deli na teoretično in praktično. Naj naštejemo predmete: slovenski in nemški jezik, telesna vzgoja, obramba in zaščita, samoupravljanje, matematika, fizika, biologija, pedologija, geodezija. gradbeništvo, gojenje gozdov, strojništvo in izkoriščanje gozdov. Na šoli deluje tudi več krožkov. Zanimivo je dejstvo, da pri obravnavi rastlinstva uporabljajo latinske izraze in tako je Igor lahko izkoristil znanje latinščine, ki ga je prinesel iz znanstvenega liceja. Glede praktičnega dela pa je treba omeniti mesec prakse med počitnicami. Nekateri gojenci pa poleg tega odidejo še v delovne brigade. Zanimalo nas je, kako bo z delom po končanem študiju. V tem pogledu za Igorja ni posebnih te žav, saj bi ob pomanjkanju službenega mesta pr j nas dobil službo v Sloveniji, kjer zaradi učinkovitega in funkcionalnega usmer- janja na tem področju nima problemov glede zaposlovanja teh knrlrnn ■ •• 'Cn nedvomljivi strokovni sposobnosti. Osimski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo, ki bodo nedvomno prispevali k izboljšanju odnosov med °bema državama, dajejo novo kvaliteto politiki na deželni in še posebno na pokrajinski ravni. Gospodar-ski del sporazumov jim daje velik Pomen, saj ustvarja možnosti za teajno sodelovanje med državama. _ Prosta industrijska cona na meji bo nedvomno prispevala k zbijanju in tesnejšemu sodelovanju obojnega prebivalstva. Naša orga-nizacija je to sodelovanje že leta Strajno razvijala in utrjevala, skupno s sorodnimi organizacijami v Jugoslaviji. Hkrati prosta industrij-ska cona odpira nove možnosti gospodarskega razvoja našega mesta. ker se bodo v njej razvile pro-•žvodne dejavnosti, ki edine lahko Premaknejo sedanji gospodarski zastoj v Trstu. Pripravljeni smo sprejeti tudi te Pove možnosti gospodarskega ražnja, čeprav bodo zahtevale od nas Povih, nemajhnih žrtvovanj! Še enkrat bodo v prid drugih proizvodnih sektorjev žrtvovane razsežne povr Sine tega ozemlja, na katerih bi s«, lahko razvile kmetijske dejavnosti- Hkrati pa smo prepričani, da Po nova uporaba tega ozemlja dejansko velikega pomena za gospodarstvo Trsta in za našo narodnostno skupnost. Prepričani smo tudi, da ta ‘>1ev ne bo zaman, kot se je doga Ja|o v preteklih primerih uporabe kmetijskih področij v druge namene, v zameno pa zahtevamo realna in veljavna nadomestil*. V prvi vrsti je treba zaščititi koristi tistih, ki bodo neposredno o-škodovani z uresničitvijo proste industrijske cone. Primerna odškodnina sama po sebi ne bo zadostovala. Uresničitev gospodarskega dela osimskih sporazumov bo popolnoma spremenila gospodarstvo področja, namenjenega prosti industrijski coni, zato je nujno potrebno ovrednotiti preostali del področja, ki ostane na voljo za kmetijske dejavnosti. Da bi zagotovili uveljavitev naših stališč in zahtev, morajo imeti obdelovalci svoje predstavništvo v vseh komisijah in ustanovah, ki bodo kakorkoli odločale o prihodnosti naše zemlje. Poleg tega zahtevamo, da bo v zameno naši narodnostni skupnosti zagotovljena dejanska prisotnost v vseh organizmih, ki bodo upravljali nove gospodarske strukture. Da bi kmetijstvo resnično lahko igralo prvenstveno vlogo pri gospodarskem preporodu, bo treba ustvariti ustrezne pogoje, ki morajo, kot smo že poudarili, sloneti na odpravi neravnovesij med kmetijstvom in drugimi proizvodnimi sektorji. Če mu ne bodo zagotovljena realna nadomestila za razvoj na področjih, ki so še na voljo za to dejavnost, se bo kmetijstvo znašlo še bolj zapostavljeno v kontekstu novih gospodarskih premikov, ki se odpirajo za našo deželo in pokrajino, posebno z uresničevanjem gospodarskega dela osimskih sporazumov. Prenehanje kmetijske dejavnosti, kot primarnega proizvodnega sektorja tržaške pokrajine, pomeni za slovensko narodnostno skupnost, ki ji pripada ogromna večina obdelovalcev in lastnikov zemljišč, izgubo ozemlja in torej izkoreninjenje in asimilacijo ter končno popolno odpravo narodnosti. Vse demokratične politične sile, tako v naši pokrajini kot na državni ravni, so se izrekle proti takšni raznarodovalni politiki do slovenske narodnostne skupnosti. To pomeni, da so se izrekle za zaščito zaposlitve, za gospodarski preporod, za zaščito ozemlja in slovenske narodnostne skupnosti. Na teh izrazih in na teh smernicah slonijo tudi programske izjade' predsednika deželnega (jtfbofa * teh " programski sporazumi med strankami, ki podpirajo sedanji deželni odbor. Te ugotovitve in ocene, povzete tudi v smernicah deželnega razvojnega načrta, zahtevajo drugačno vlogo kmetijstva v tržaški pokrajini: vodilno in iz nekaterih vidikov prvenstveno vlogo v funkciji ohranitve ozemlja, ohranitve slovenske narodnostne skupnosti ter socialnega in gospodarskega razvoja tega področja. Naše kmetijstvo bo lahko izvedlo to nalogo samo, če bo polnopravno vključeno v gospodarske procese, ki so se odprli z osimskimi sporazumi med Italijo in Jugoslavijo. Za to se morajo predvsem jasno in odločno izreči vse demokratične, socialne in politične sile naše dežele ter deželni odbor^ posebno pri oblikovanju razvojnega načrta, glede na: 1. a) področni načrt razvoja kmetijstva. Kmečka zveza je s pomočjo domačih strokovnjakov in občinskih uprav, že pred skoraj devetimi leti izdelala osnujek načrta in ga izročila deželnemu zavodu za razvoj kmetijstva, ki je po zakonu zadolžen za izdelavo in uresničevanje razvojnih načrtov. Čeprav nam je njegov predsednik takrat zagotovil, da bo v naši pokrajini ustanovil svoj urad za dokončno obdelavo in uresničitev načrta, je žal ostalo le pri besedah. Nujnost in potreba po področnem kmetijskem načrtu za našo pokrajino postaja vse večji, zato smo prepričani, da bo moral poskrbeti zanj kdo drug, če ERSA nima namena, ali pa ga ni sposobna izdelati. Menimo, da bi to nalogo lahko prevzela gorska skupnost. Logično, da bi načrt moral zajeti tudi in predvsem ustanovitev infrastruktur, potrebnih za razvoj kmetijstva, kot so stranske ceste, vodovodi itd. b) Kmetijsko politiko, osnovano na področnem načrtu, morajo iz- vajati tehnični organizmi, ki jih domači obdelovalci priznavajo, jim popolnoma zaupajo ter jih podpirajo. Zato je treba nujno rešiti nevzdržen položaj pokrajinskih nadzorništev za kmetijstvo in gozdarstvo, ER SA in službe^ gorskega gospodarstva, kjer' ni nobenega u-službenca, ki bi poznal jezik velike večine domačih obdelovalcev, ali pa niso prisotni na področju. Osnovni pogoj, da ti tehnični organi lahko resnično služijo namenu, za katerega so bili ustanovljeni, je sposobnost razumeti obdelovalce, katerim so namenjeni. Zato ne moremo sprejeti nobenega odlašanja ali izgovora deželne uprave. c) Dežela, gorska skupnost, pokrajina in občine, tako kot druge javne uprave, se morajo zato držati načela o novi vlogi kmetijstva, konkretno upoštevajoč potrebe tega proizvodnega sektorja v vseh svojih posegih; od deželnega urbanističnega načrta, do gospodarskega načrtovanja in občinskih regulacijskih načrtov, kot tudi pri izvajanju javnih del, ki morajo biti v skladu s potrebami kmetijstva, ne pa v njegovo škodo. 2. Uresničitev in polno delovanje že obstoječih zadružnih iniciativ in pa tistih, ki so že vsebovane v načrtu in jih na kratko nakazujemo: ZADRUŽNI SEKTOR Kmetijstvo se v tržaški pokrajini prilagaja tržnim potrebam in racionalizaciji dela. V tem smislu se je usmerilo v zadružništvo, da bi dalo ustrezen odgovor problemom, ki pretresajo kmetijstvo v državi in ki so še mnogo bolj pereči v naši pokrajini. Dejstvo, da velika večina obdelovalcev pripada slovenski narodnostni skupnosti povzroča, da je problem še bolj specifičen, zato ga gre reševati v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi. Prav zahvaljujoč žilavosti in navezanosti obdelovalcev na svojo zemljo, je bilo mogoče o-mejiti škodo, ki jo je povzročila kmetijska politika, ki ni upoštevala posebnega položaja kmetijstva v pokrajini. Na žalost je trenutno stanje še posebno resno, ker naložbe niso ustrezale potrebam in niso bile niti načrtovane, kar povzroča zastoj kmetijskega sektorja. Danes, po podpisu osimskih sporazumov, je mogoče in potrebno najti pokrajinskemu kmetijstvu ustrezno mesto, oziroma mu omogočiti položaj subjekta v gospodarskem delu sporazuma. S primernimi posegi bo mogoče spodbuditi sektor, upoštevajoč specifičnost kmetijstva v tržaški pokrajini.. Prav v tej celoti je neobhodno spodbujati zadružno o-bliko in torej zaključiti že obstoječe iniciative ter sprejeti ustrezne ukrepe za čimprejšnjo uresničitev zadružnih pobud, ki se pojavljajo v pokrajini. Če analiziramo sedanji položaj zadružništva, lahko ugotovimo obstoj naslednjih kmetijskih zadrug: 1. Zadružni kraški hlev Hlev se nahaja v občini Devin -Nabrežina (Praprot). Ima 15 članov in je lastnik devetih hektarjev pašnikov, hleva za 230 glav goveje živine, od katerih je 130 mlekaric in 70 do 100 plemenskih živali, ter dvostanovanjske hiše za hlevarje. Obratovati je začel decembra 1978. Treba je reči, da je bila zadruga u-stanovljena že 1968. leta in je bilo potrebnih kar deset let za dokončno uresničitev obrata. Trenutno mora zadruga rešiti probleme finančnega značaja, ki obsegajo začetni primanjkljaj okrog stopetdesetih milijonov in potrebo po nakupu naslednjih sedemdesetih glav goveje živine, kar pomeni naslednjih 75 do 80 milijonov. Poleg problemov tega tipa pa je treba ugotoviti, da nov deželni urbanistični načrt ne dovoljuje bonificiranja zemljišč zadruge in njenih članov, ki bi nudilo okrog 25 dodatnih hektarjev pašnikov, ne-obhodnih za racionalno delovanje zrejališča. 2. Zadružna kraška mlekarna Mlekarna, oziroma sirarna, se nahaja v repentabrski občini in šteje 105 članov. Gradnja obrata se je začela aprila 1979. Žal, je bilo tudi za to zadrugo potrebnih kar devet let za pričetek gradbenih del. Dokončna uresničitev sirarne, ki bo predelala 80 stotov mleka na dan, je predvidena za konec leta 1980. 3. Zadruga Dolga krona Kompleks naj bi zrasel v dolinski občini, na hribu Dolga krona. Zadruga šteje 32 članov in razpolaga s 104 hektarji zemlje v enem samem kosu, kar daje pobudi posebno vrednost. Zadruga si zastavlja vzrejo 200 glav goveje živine za pitanje, saj razpolaga z več kot dvajsetimi hektarji orne zemlje. Žal je tudi za to zadrugo preteklo že pet let, ne da bi še pričeli s pravimi deli za dograditev obrata. 4. Cvetličarska zadruga Zadruga združuje 38 obdelovalcev iz celotne pokrajine. Člani razpolagajo z okrog tremi hektarji pokritih gred. Proizvodnja je visoko specializirana in daje perspektivo razvoju sektorja, posebno ob ustreznih posegih v smislu razširitve na druga tržišča. 5. Konzorcij pridelovalcev vin čeprav je ta zadruga do danes delovala na področju, ki je še posebno značilno za pokrajino, bo z vstopom v veljavo DOC-a za tržaško pokrajino, nedvomno zavzela odlično mesto na tem sektorju. 6. Kmetijska zadruga Trst S svojimi 700 člani, tremi prodajnimi točkami, lokali in skladiščem v tržaški industrijski coni, predstavlja resničnost v komercializaciji kmetijskih proizvodov. Zadrugi je priključena tudi stiskalnica v dolinski občini, ki igra pomembno vlogo pri razvoju gojenja oljk v pokrajini. Taka je resničnost zadružnega kmetijskega sektorja v naši pokrajini, vendar obstajajo še dejanske možnosti razvoja tega področja pod pogojem, da se ga lotimo z odgovarjajočimi metodami poseganja: S PRIMORSKIM DNEVNIKOM NA TRADICIONALNEM IZLETU PO CESTAH IN MORJU VZDOLŽ OBEH STRANI OBALE JADRANSKEGA MORJA Namesto na Kornate na Dugi otok in Iž - Z belo «llirijo» čez «jadranski most» od Zadra do Ancone - V republiki San Marino - Po karakterističnih lokalih Romagne — razrešiti čimprej probleme, ki pestijo zadružni hlev v Praprotu, z odgovarjajočo finančno pomočjo pristojnih organov; — finansirati hlev za vzrejo prašičev pri zadružni mlekarni na Repentabru, saj lahko s predelavo 80 stotov mleka dnevno, vzredimo tri tisoč svinj na leto; — čimprej zgraditi zadružni hlev Dolga krona, ki ima vse potrebne pogoje, da postane pomembna iniciativa, kot je razvidno iz priloge; — bonificirati breg od Barkovelj do Nabrežine in jo prilagoditi za cvetličarsko proizvodnjo. Pedokli-matski pogoji so več kot primerni za to vrsto dejavnosti, tako da se cvetličarstvo na tem področju programira pod pogojem, da se izdela področni načrt; — zagotoviti odgovarjajoče finansiranje zadružnega hleva, ki nastaja v zgoniški občini, kjer je živinoreja še vedno gospodarsko prisoten sektor in je zadružništvo edina pot, ki lahko zagotovi razvoj temu področju; zagotoviti primerna sredstva za izgradnjo zadružnega hleva na področju Bazovice, ki je bilo in je še vedno pretežno živinorejsko področje; omogočiti kmetijski razvoj na območju Gročane in Medje vasi, kjer je kmetijstvo že prisotno v sorazmerno večji meri kot na drugih področjih; razvijati vzrejo pitane živine tako, da se v seznam avtonomnega računa za Trst vnese tudi možnost uvoza te živine; vnesti v seznam avtonomnega računa za Trst tudi možnost trgovanja, oziroma izvoza povrtnin in cvetličarskih proizvodov; za zaželeno obnovo kmetijstva v pokrajini, je nujna čimprejšnja realizacija pobud, posebno na področju živinoreje, saj ni mogoče govoriti o razvoju, če se obdelovalci morajo kar deset let boriti za uresničitev svojih pobud; omogočiti izgradnjo kmetijskih kompleksov z odstranitvijo ovir, ki izhajajo iz zakonov in občinskih ter deželnih urbanističnih načrtov; — uskladiti finansiranje kmetijskih iniciativ v tržaški pokrajini, posebno če upoštevamo, da se morajo kmetijske strukture prilagoditi gospodarskemu procesu v tržaški pokrajini. Po osimskih sporazumih bo moralo kmetijstvo postati aktiven del tega procesa, saj si ni mogoče zamišljati razvoja sektorja, ne da bi upoštevali nov politično - gospodarski položaj, ki mora nuditi pozitiven izhod tudi kmetijstvu tržaške pokrajine. 3. Finansiranja, ki morajo zajamčiti spodbude, ki smo jih doslej omenili. 4. Zaščita ozemlja pred nenehnimi razlaščevanji (včasih za dvomljivo javno korist), ki k politični škodi dodajajo še etnično na račun slovenske narodnostne skupnosti. Vsak poseg na ozemlje, ki povzroča gospodarsko, kulturno ali socialno škodo, bi moral predvideti realna nadomestila in alternativne možnosti razvoja. 5. Primeren zakon ali norma, ki naj uravnava in razvija kmečki turizem. Ta dejavnost dopolnjuje kmetijsko in prinaša pomemben dopolnilni del kmečkega dohodka, zato menimo, da bi morala biti upoštevana kot vsaka druga kmetijska dejavnost in kot taka tudi zaščitena in dovoljena samo v okviru ruralnih struktur. 6 Strokovno usposabljanje in tehnična pomoč morata odigrati resnično odločilne in kvalifikacijsko vlogo pri gospodarski obnovi. Ob tem gre upoštevati različen gospodarski in socialni položaj posameznih področij, ki jih v tržaški pokrajini lahko označimo za čisto posebne, tudi glede na večkrat omenjen narodnostni problem. Izhajajoč iz odločilne vloge, ki jo bo moralo zavzeti kmetijstvo pri gospodarski obnovi v državi, naši deželi in pokrajini s tem, da bo pomagalo omejiti trgovinski primanjkljaj in nezaposlenost ter bo pripomoglo k zaščiti naravnega okolja, pa ob globljem premisleku ne gre pozabiti na pomen, ki ga ima kmetijstvo na krajevni ravni za ohranitev slovenske narodnostne skupnosti. Vse je že kazalo, da se je letošnji množični izlet Primorskega dnevnika rodil pod nesrečno zvezdo. Najprej je propadla Poljska in še danes ni povsem znano, zakaj. Je bil temu kriv papežev obisk v Krakovu, kamor smo bili namenjeni, stavka rudarjev ali pa preprosto zmešnjava v poljskem državnem j biroju za turizem, ki se ni znašel sredi turističnega burna, ki ga je v deželo pritegnil papež Wojtyla? Končno ni važno, dejstvo je le, da smo si že plačane in tudi izdane vizume lahko vtaknili za klobuk in se preusmerili drugam — v I-stanbul. Toda glej smolo. Sam dan, dva pred startom prvega od treh predvidenih letal, sta se na carigrajskem letališču raztreščili dve bombi in vodstvo letališča je odpovedalo prvi pristanek. Ta odpoved je za razliko od poljske imela vsaj tehten1 razlog, ham pa je vseeno zmešala štrene z datumi in tako je tudi lepotec ob Bosporju šel po vodi. Kaj storiti? Opustiti za letos priljubljeno tradicijo in ostati doma? Nikakor! Poklicna iznajdljivost organizatorja naših izletov tov. Egona se je spet izkazala. Kaj ko bi naredili krožno turo, za katero niso potrebni ne vizumi, ne posebna dovoljenja in zapleteni birokratski postopki. Okvirni predlog, da bi se podali z avtobusi do Zadra, potem s trajektom čez Jadran v Ancono in vzdolž znamenite plaže do Sanma-rina in mimo Benetk spet z avtobusi v Trst, se je zdel takoj imeniten, ko pa ga je Egon še garniral z raznimi enotekami in karakterističnimi restavracijami, je bil seveda soglasno sprejet. DO ZADRA IN NA OTOKE Vožnjo do Zadra pozna skoraj vsakdo in ni, da bi jo nadrobno o-pisoval. Če povem, da tudi tokrat ni šlo — kljub pravočasnim opozorilom — brez tradicionalne pozabljivosti kakšne izletnice, ki je svoj potni list zamenjala z moževim ali pa vzela s seboj že davno neveljavnega, in da nas je vso pot spremljala silna vročina, letos nepričakovano zgodnja in nenadna, potem bi bilo do Opatije oziroma do Selc povedano vse. Postanek za kosilo v novem ogromnem hotelu Varaždin ob obali pod Velebitom, je nekaterim nudil tudi prvo priložnost, da so se namočili v hladni morski vodi, potem pa hitro naprej do Zadra ob vseskozi zanimivi panoramski obalni cesti, oziroma do hotelskega kompleksa Borik, kjer smo prvič prenočevali. Program drugega dne je predvideval obisk slovitih Kornatskih o-tokov z dvema motornima barkama, toda neposredno pred odhodom je bilo treba program spremeniti, ker so sporočili, da je ožina med otokoma Ugljen in Pašman, skozi katero vodi najkrajša pot do Kornatov, ves teden zaprta zaradi dra-gažnih del. Kratek posvet z «barbo» in namesto proti Kornatom v nasprotno smer ob Ugljanu proti severu, skozi ožino med Molatoni in Sestrunjem in mimo Zverinca v Bo- »Najmlajši* izletnik po avanturi v lokalu «Zanni» žavo na zgornjem delu Dugega o-, nobenega drevesa, samo živopisani toka. Plovba, v začetku v dvojčku j senčniki nudijo nekaj sence. Vseh z nekaj premočenimi oblekami za- i sto in več kilometrov tega peska radi pene, ki je nastajala med vzpo- j in morske plitvine ne bi dal za en redno vozečima barkama, in potem meter komatske skalnate obale. ... .......... ..mrm....... J. •■■v.* IMRV I I . «*» 14 kiviji Ut Sil i Trajekt (Ilirija*, ki na« je prepeljal r Ancono ločeno, je bila čudovita in osvežilna zaradi prijetne sapice in sinje morske gladine, nad katero so se spreletavali beli galebi. V zalivu idilične Božave malica z barke: pečen škomber s kruhom in opojnim dalmatinskim vinom in potem na kopanje. Ne vsi, toda tisti, ki res ljubijo morje niso hoteli zamuditi priložnosti, da se ohladijo v kristalno čisti vodi ob skalnati obali Dugega otoka, pa čeprav s tveganjem, da si naberejo v stopala bodic morskih ježkov. Iz Božave je dobro uro plovbe do otoka Iža. Po kratkem postanku v Dragah naprej v vasico Veli Iž, kosilo na barkah in potem lepo nazaj skoraj po isti smeri v Zadar oziroma Borik na večerjo, po večerji pa eni v ribje gostišče pri Nikotu na počene rake, drugi na sprehod, tretji pa kar spat, saj je bil dan res bogat na doživetjih in počitek za marsikoga tudi prepotreben. Z (ILIRIJO* NA DRUGO STRAN Trajektni progi Zadar - Ancona pravijo tudi »Jadranski most», toda v tej simbolični prispodobi je tudi nekaj resnice, saj sta mesti na jugoslovanski in italijanski obali Jadrana dnevno povezani s trajektno linijo, na kateri vozita izmenično po en italijanski in en jugoslovanski trajekt tako, da gre v resnici za neke vrste ploveči most. Vožnja traja okrog 7 ur ali kaj več, če je morje razburkano. Toda mi smo imeli srečo, kajti Jadran je bil kot da bi ga polili z oljem in bela »Ilirija* je drsela po njem skorajda brez trzljaja ob spremljavi vreščečih, na gostijo čakajočih galebov. Ure so minevale ob sončenju na palubi, ob pripovedovanju vicev ali ob nabijanju briškole v ladijski kavarni, v kateri so se z izmenično ! srečo merili Padričarji in Prose-! čani (s kakšno kontovelsko okrepit-j vi jo) seveda ob obveznem litru na 1 mizi za zmagovalce in premagance. I Proti Anconi je kuščarje in kuščari-! ce pregnal s palube dobrodejen de-| žek, toda plovbe je bilo medtem i praktično ludi že konec in v Anconi j smo se brez vsakršne kontrole do-: kumentov izkrcali v sicer oblač-j nem, vendar ne deževnem vremenu, I zato pa nas je potem prav tja do Fana spremljal med vožnjo z I avtobusi močan naliv, da je žejna i in prežgana zemlja po dolgotrajni ! suši hlastno vpijala nebesno mokroto. Pri Pesaru se je spet zjasnilo in v Riccioneju je že bilo nad nami in vso Romagno jasno nebo. Okrog 100 km je od Ancone do Riminija, in skoraj vso pot nas je na desni spremljala nič kaj mikavna peščena obala, sicer pa raj za turiste z evropskega severa, ki se v visoki sezoni cvrejo na žarečem pesku kot čevapčiči na ražnju. Nikjer V Rimini smo prišli prehitro, hoteli niso bili še nared in tako smo z avtobusi dvakrat, trikrat prevozili nabrežje in Drevored kraljice Elene skoraj nazaj do Riccioneja, da smo se nazadnje le razmestili v tri sicer majhne, toda čedne hotele nekam čudnih imen Quisisana, Radar in Tropical. Tuš se je kar pri legel kot prva stvar, saj je sopa-rica še pavečavala vročino, čeprav je nad obalno mestece na moč živahno tja v pozne nočne ure že zdaj, ko še ni turističnega navala, že legel mrak. Kaj šele bo, ko se bo na prostoru, kjer živi normalno o-krog 130.000 ljudi, gnetlo skoraj tri milijone turistov? V REPUBLIKO SAN MARINO 22 kilometrov ozke vijugaste toda lepe ceste te iz Riminija popelje v San Marino, najmanjšo republiko na svetu. Kar je nujno potrebno, da vemo o njej, nam povedo domače vodičke, študentke Loreta, Paola in Sandria. Legenda pravi, da je republiko ustanovil v IV. stoletju dalmatinski begunec Marin z otoka Raba, ki se je zatekel na grič Titan v času Dioklecijanovih preganjanj kristjanov. Za njim so prišli še Leo in drugi in ustanovili prvo kristjan-sko skupnost na tem 650 m visokem griču sredi vinorodne pokrajine na meji med Markami in Romagno. Kakšna je bila kasnejša zgodovina San Marina nas na tem mestu ne zanima, zdaj vodi republiko 60-članski Veliki in splošni svet, ki je od leta 1906 voljen neposredno vsakih 5 let, ta pa izvoli iz svoje srede vsakih šest mesecev po dva kapitana - regenta. Svet ima zakonodajno, sodno in upravno oblast, kapitani -regenti pa so predstavniki države in izvršna oblast, ki imajo edini pravico sklicevati vse organe republike. Dejansko vlado pa predstavlja od leta 1945 dalje 10-članski državni kongres, ki ima 5-letni mandat, medtem ko regenti ne morejo biti ponovno izvoljeni kot tri leta po zapadlosti njihovega šestmesečnega mandata. Volitve so seveda po strankarskem sistemu podobno kot v Italiji, la da je strank manj. Trenutno so na oblasti levičarske sile s komunisti, socialisti in še neko manjšo levo formacijo. Če povemo še, da okrog 20.000 rezidentnih prebivalcev republike, ki živijo razen v San Marinu še v osmih manjših zaselkih, plačuje nekaj manj davkov kot italijanski državljani, da imajo nekaj davčnih olajšav na razne predmete, svoje poštne znamke, ki izven meja republike ne veljajo, sicer pa sanmarinsko liro enakovredno italijanski, potem bo dovolj. Vse drugo je namenjeno svetovnemu turizmu vključno z zgodovinskimi o-bjekti, sicer pa je vsaka hiša tudi trgovina ali gostinski lokal. Pogled z vrha je mikaven z lepim razgledom na vso vinorodno okolico tja do peščene obmorske sahare Riminija. Z vrha trdnjavskega sanmarinske-ga griča smo se spustili proti Riminiju in se nekje na pol poti ustavili v karakteristični restavraciji (Zanni* na kosilu, kjer postrežejo s tipičnim romanjolskim menujem (testenine s posebnim ragujem alla «rustida» in razno meso na žaru) povrhu pa še z znamenitim romanjolskim kruhom «piado», podobnemu neshajanemu valjanemu testu v obliki plošč s premerom kakih 40 cm, vse seveda zalito z odličnim «sangiovesejem» v ličnih majolikah in brez vsake omejitve. Ne vem, če je prav temu dejstvu treba pripisati, da se je z omizij kmalu dvignila naša pesem, slovenska, tržaška jn partizanska, pa čeprav niti dirigentu Mirku Guštinu ni uspelo kaj prida uglasiti naših glasilk. Za popotnico so nam dali še kovinsko ploščo za peko epiade* in recept za pripravo testa. Pred povratkom v Rimini še postanek na kmetijsko - vinogradniškem posestvu (Mcnsignore*, kjer smo si ogledali stekleničenje belega in črnega «sangiovaneseja» in (trebbiana* in ga seveda tudi pridno pokušali obenem z renomiranim šampanjcem «Brut». Svojevrstno je bilo tudi srečanje s skupino izletnikov, ki jih je v precej^ neobičajno druščino povezala znana televizijska oddaja (Kliči 31-31». Toda dneva s tem še ni bilo konec, kajti po kratkem skoku v hotele za večerno toaleto nas je čakala še večerja v zabaviščnem lokalu (La Torre* onstran Riccioneja in ples ob hrupnih zvokih orkestra s pevci in kratki demonstraciji domače romanjolske folklore. Bili smo vsi razen dveh: izletnika, ki se nam je po povratku s podjetja (Monsignore* izgubil v Riminiju, in tov. Egona, ki ga je 5 ur iskal po vseh mogočih kramarijah in barih in v ta namen prehodil menda več kot v vsem svojem življenju. No, nazadnje se je tudi ta intermezzo srečno končal, tam okrog L ure ponoči in razumljive zaskrbljenosti za »mladeničevo* usodo je bilo konec. ŠE RIMINI IN NAZAJ V TRST Tako je prišel zadnji dan našega izleta, ko je bil predviden še ogled zgodovinskih zanimivosti starega Ro-minija, kosilo v ribji restavraciji in povratek. Rimini lahko pokaže marsikatero zgodovinsko zanimivost, saj ima mesto spričo svoje strateške lege zelo star izvor. Naš ogled je bil seveda omejen na bistveno, na sprehod po rimskih sledovih: Avgustov slavolok, Tiberijev most in amfiteater, ki je baje po svojem obsegu samo za en meter zaostajal za rimskim Kolosejem. Zanimivo si je ogledati svetišče Malatestijev, kjer hranijo znamenito fresko Piera della Fran-oesche in Giottov križ, ter še marsikaj vključno z enoteko v starinski zgradbi nekdanje shrambe za žito, kjer smo seveda pokušali krajevna vina. Sicer pa je zanimivosti še precej, toda naš izlet vendarle ni bil prvenstveno takega značaja, pač pa bolj izlet veselih in prijetnih ljudi, ki radi koristno združijo s prijetnim. Po ribjem kosilu slovo od Riminija in naših simpatičnih vodičk in mimo Cesenatica, znane romarske postojanke Pompose in Comacchia in njegovih (dolin*, Porta Garibaldi in Chioggie ter Benetk in Mester s kratkim postankom na avtocesti za presedanje izletnikov na avtobuse, ki jih bodo popeljali na Kras, v Breg in v mesto, s prihodom v stilu natančnosti švicarske ure. Pet lepih, pestrih, veselih in tudi poučnih dni, ki jih naši izletniki ne bodo tako zlepa pozabili in ki so — vsaj po moji sodbi — zelo dobro nadomestili Poljsko in predvsem potrdili znano resnico, da so izleti s Primorskim dnevnikom vedno lepo doživetje. Zato na svidenje prihodnje leto in morda še kaj prej v neznanem kraju, (jk) Ena od dveh bark med plovbo proti Božavi z našimi izletniki na krovu ----v. Del skupine prvega avtobus* pred odhodom k Riminija ostinstvo na Krasu pred izbiro: sodobnost ali tradicija Perspektive razvoja našega gostinstva Brez trdnega gospodarstva, tesno povezanega z vsakdanjim življenjem neke narodne skupnosti ali narodne manjšine, si ne moremo zamišljati njunega razvoja in napredka na vseh področjih javnega in družbenega življenja, od političnega uveljavljanja do kulturnega razmaha in vseh drugih dejavnosti. Sodobni časi so seveda v marsičem spremenili razmere in pogoje boja neke narodne skupnosti za lasten obstanek in razvoj, toda še vedno obstaja vrsta možnosti, da ta skupnost uveljavi svojo navzočnost na nekem določenem področju, ga ohrani zase in za bodoča pokolenja. V takih razmerah živimo tudi mi zamejski Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Eden od bistvenih pogojev za naš obstanek in nadaljnji razvoj je v tem, da ohranimo našo trdno navezanost na domačo zemljo in na njene stoletne tradicije v gospodarstvu. Na tem področju je pomembno, da še naprej razvijamo nekatere gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k narodnemu oblikovanju področja, na katerem živimo. Sem spada med drugim tudi gostinstvo, ki je bilo vedno pomembna gospodarska dejavnost posebno našega podeželja. Da bi dojeli pomembnost in važnost nadaljnjega razvoja gostinske obrti na našem podeželju, smo anketirali številne gostince. Slika, ki izhaja iz prispevkov naših sotrudnikov, ni sicer bogve kaj rožnata, toda vendarle odpira določene perspektive za nadaljnji razvoj. Gostinstvo išče nove razvojne poti Če govorimo danes o gostinstvu ne moremo preko dejstva, da se je v zadnjih letih na tem področju marsikaj spremenilo. S krajšo raziskavo smo skušali zvedeti in spoznati razvojno pot, ki jo je naše gostinstvo na Krasu ubralo, kam ta pot pelje, in s tem smo seveda temeljito preučili današnji položaj. Na dan so prišli vsi problemi in težave, ki nas tarejo in ovirajo na tej poti, poleg tega smo si ustvarili jasno in okvirno sliko gostinskega področja. Pozitivnih plati je bilo mnogo, vendar je te plati večkrat nadkrilila negativna stran te dejavnosti, d pa še vedno nudi vsakdanji kruh mnogim našim ljudem. Na naše vprašanje, kaj se je spremenilo od včeraj do danes, so biii skoraj vsi odgovori podobni. Minili so zlati časi kraškega gostinstva, ko so bili lokali vedno prepolni gostov. Finančna stiska je omejila pritok dobršnega dela teh gr.stov, menjal se je skoraj v celoti tudi sistem kuhinje in uprave gostiln, tako da ni današnji položaj povsem rožnat. Po našem mnenju je dandanes gostinstvo v prehodni fazi, ki iz objektivnih in subjektivnih razlogov išče nov izhod. Pojavil se je dualizem' gpstilna restavracija. Id izhaja predvsem iz različnih zahtev gostov-domačinov in gostov-tujeev. Normalno je, da ima vsak lastnik raje restavracijo, ki mu prinaša manj dela in več zaslužka, razumljivo pa je tudi dejstvo, da gostinec ne more in ne sme prezreti vaškega okolja. ZMOGLJIVOST IN GOSTJE Glede na zmogljivost smo takoj spoznali, da je med večjimi in manjšimi lokali bistvena razlika. Na izrecno vprašanje so nam vsi odgovorili, da sc- danes splača manjši lokal, ker je njegova prednost v tem, da ga je mogoče upravljati v ožjem družinskem krogu. Po navadi znaša zmogljivost kraških go-sti'n okrog 60—80 ljudi, ki se v nekaterih primerih v poletnih časih poveča zaradi prostora na odprtem. Le v redkih primerih srečamo lokale — teda j lahko govorimo že o restavracijah — ki presegajo kapaciteto nad 200 oseb. Taka zmogljivost se seveda splača, same če restavracijo obiskujejo večje skupine gostov, na primer ob svatbah, raz';h praznovanjih in podobno. Od časa do časa prirejajo lastniki takih lokalov plese s prigrizkom z namenom, da napolnijo prostore, ki bi *'i,i sicer sama spomenik. Ko smo se pozanimali, kdaj prihajajo gostje, so nam vsi soglasno odgovorili, da sta sobota in nedelja nosilca celotne gostinske dejavnosti. V tednu zahajajo v gostilno skoraj izključno domačini, ki pa ne sedejo za mizo, da bi kaj prigri zni'i, ampak se ustavijo v točilnici ob kozarčku vina ali druge pijače. IliiMtMMiiifiMMim.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiina Privlačnost kraških gostiln... Človek, ki veliko hodi do svetu, se mar neprijetno počuti, ko se mora ob času kosila ali večerje zateči v kako večjo restavracijo, da bi tam spravil kaj v svoj želodec. S tem nikakor nočemo reči, da so obiskovalci takih lokalov nezadovoljni s hrano ali postrežbo, ki sta skoraj vedno odlični, dejstvo pa je, da se v takih restavracijah počutiš malce nerodno. Paziti moraš na svoje vedenje, ker te vsi opazujejo kako ješ, raztegniti moraš prtiček, uporabljati nož in vilice tudi kadar to ni neobhodno potrebno, skratka manjka ti tisti občutek domačnosti in preprostosti, ki ga zaslediš v naših gostilnah na Krasu. Znano je, da smo Kraševci zahtevni ljudje za kar se tiče jedače in zlasti pijače, znano pa je tudi, da se skoraj povsod vedemo kot da bi bili doma. Zatorej so naše gostilne, posebno pa gostilničarji, že navajeni ni to in znajo kako nam ustreči. Natakarji in nataka rice so prijazni, prtička ni treba prefinjeno raztegniti, piščanca lahko komodno grizeš s prsti, pooiješ ga kolikor hočeš, na koncu, če je druščina vesela, pa lahko tudi v družbi zapoješ. Upajmo, da bo to še dolgo trajalo... Razumljivo le torej, da je dejavnost kuhinje v tem času popolnoma ustavljena, to pa seveda ne gre v dobiček gostilničarju. Ta problem se občuti tudi v poletnih mesecih, tu pa nastopi še drugi pogoj: vreme. Mnogokrat sta zaslužek in delo odvisna izključno od vremena m posledice tega so povsem jasne. Prav tukaj je glavni razlog, da smo naš članek pričeli dokaj pesimistično. Ti problemi so namreč prišli na dan v zadnjih letih, ko so se predvsem cene, skupaj z življenjskim standardom, občutno zvišale. Nekoč je namreč predvsem meščan hodil na Kras, ker je tam dobil nenavadno, domačo kuhinjo in vse to po zelo dostopni ceni. Sedaj pa so se tudi kraške gostilne nekoliko približale mestnim restavracijam, tako da je pojem dostop nosti in domače kuhinje splahnel. ZAKADI SPREMEMB V SODOBNEM NAČINU ŽIVLJENJA Prilagajan je novim zahtevam in okusu spodriva pristne domače kraške jedi Moderna plinska peč je zamenjala stari «špargert» - Na razpolago še vedno «jola», klobase z zeljem in «šlrudel» Od vedno so jedi našega Krasa predstavljale posebno zvrst kuhinje. Takoj moramo povedati, da se naše gostinstvo še vedno precej drži tradicije, saj smo opazili, da je kuhinja v naših gostilnah še zmeraj usmerjena na začilne kraške jedi.' Drugače pa tudi ne bi moglo biti, saj je prav kraška kuhinja značilnost domačih gostiln in je pravzaprav tisto, kar goste še najbolj privablja. Kot smo že d rej omenili, se je gostinstvo v zadnjih časih le nekoliko spremenilo. V kuhinji je o-paziti marsikatero spremembo. Gost lahko dobi sedaj v gostilnah vsega, kar si zaželi, gostilne so se tako rekoč uniformirale glede na izbiro gosta. Skratka, kuhinja je le nekoliko izgubila star vonj pristnost; in originalnosti. Sedaj je v vsaki gostilm na razpolago pravi menu, gost pa si pri tem res lahko izbira kar hoče. Vendar pa ne smemo tu misliti, da ne bi bil gost s tako postrežbo zadovoljen. Ko pride človek iz mesta v kraško gostilno, ne povprašuje več po pristni domači jedači, kjer naj bi bile vse sestavine izključno domače proizvodnje. Ne minili so tisti časi. Gosta zanima le, da poje dobro, okusno prmrav-ljeno in, če je mogoče, po domače skuhano jed. Ne moti pa ga prav nič, če je modema plinska peč zamenjala stari «špargert» na drva. Od prvih jedi smo opazili, da imajo gostje še najraje «kanelone» in «njoke*. Ostale prve jedi gredo le nekoliko manj v tek. Tipič no kraško jed, »joto*, pa imajo gostje zelo radi, dokaz za to pa je tudi dejstvo, da »jota* v nobeni gostilni ne manjka. Jed. pa, ki je med drugimi nravi kralj, pa ie goveji ali tudi prašičji «škinko>,. To jed imajo gostje še najraje, zato se jo lahko dobi v sleherni gostilni. Mnogi navajajo «škinko» kot specialiteto kuhinje. Takoj za «škinkom» pa je na lestvici nabolj priljubljenih jedi pi-ščanc in sicer skuhan na razne na čine: ocvrt, pečen v peči in na žaru. Veliko pa gredo v tek tudi pečenke, naj !>odo te telečje, svinjske ali goveje. Domačih, kraških jedi je torej tu malo. če izvzamemo «škinko». od tipičnih naših jedi dobimo samo klobase. Klobase pa imajo vedno vsi gostinci, to pa je tudi zahteva gostov iz mesta, ki imajo klobase zelo rad:. Pri zelenjavi pa je razlika med nekdanjo in sedanjo postrežbo še najbolj občutna. Domačih pridelovalcev je vedno manj, take da se domače zelenjave sploh več ne dobi. Gostinci se tako lahko le poredkoma pohvalijo z jedjo domačega proizvoda. Gostje pa so se pravzaprav s tem že sprijaznili, tako da jih ne moti, če je zelenjava iz Toskane. Vsako pravo kosilo se konča s sladko jedjo. Na to polagajo naše gostilne veliko važnost, zato nudijo vedno doma spečene in pripravljene slaščice. Stalni krožnik je kraški zavitek «štrudel», izbira pa je ponavadi zelo široka. Gostje zelo povprašujejo še po roladah, kremah in pecivu s skuto. Kraški ku hani štruklji pa so skoraj vedno odsotni, kajti gostinci trdijo (in je tudi res), da zahtevajo preveč dela. Tako so kuhan; štruklji le občasno v menujih. Ne smemo tu pozabiti na ribje specialitete. Lokalov z ribjimi jedmi je sicer i>olj malo, so pa še vedno precej obiskani. Gost tu pov- kupil pri »domačem* ribiču. Ribe niso zaradi tega manj sveže, omajal pa se je gotovo mit «o ribi, ki še skače na krožniku*. Več pozornosti in pobud Gostinstvo na Tržaškem je na splošno sicer prepuščeno zasebni pobudi, toda zaradi specifičnih raz mer v naši pokrajini je potrebna tudi bolj zaznavna spodbuda javne uprave Tovrstne ustanove so bile vedno zelo pomembne za gospodarski razvoj nekega področja. Pri nas bi morala trgovinska zbornica še bolj krepko vplivati na razvoj tudi na področju gostinstva. V zadnjem obširnem poročilu, ki je bilo pripravljeno ob priložnosti sklicanja redne skupščine pokrajinske gospodarske konzulte v marcu letos, je omenjeno tudi delovanje tržaške trgovinske zbornice na področju turizma. V poročilu se prav posebej omenjajo razne potrebe na področju »kongresnega turizma*, ki naj bi se opiral na kongresno strukturo, ki naj bi jo zgradili v okviru pomorske postaje. Med drugim se v poročilu obžaluje, da je bilo na tem področju storjenega premalo in da je Trst sploh ostal na repu za drugimi mesti v Italiji pa tudi za bližnjimi turističnimi središči na jugoslovanski obali. Razvoj take pobude naj bi v večji meri prispeval k turističnemu razvoju ne samo mesta, temveč sploh vsega tržaškega ozemlja. Vprašanje razvoja tržaške obale je brez dvoma zelo važno in prav _____ ______ _______________ _ ___ naši slovenski gostinci bi mu mo- prašuje po vsem, izbira pa je ved- ra^i posvetiti posebno pozornost. no dokaj obsežna. Minili pa so tudi tu časi, ko so gostje posegli po ribah, ki jih je gostinec lahko Na tem področju bo treba storiti še več, toda pri 'tem tudi naši go stinci ne smejo spati. V naših gostilnah se pogosto zbirajo vesele druščine, ki izrabljajo vsako priložnost, da bi praznovali ob zvoku harmonike in požirku domače kapljice. HiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiifniiiiiimiiiimiiiitiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB ZAKLJUČKI IZ RAZGOVOROV Z GOSTINCI «Mojemu največjemu sovražniku želim eno leto gostinskega dela» Veselje, tradicija ali dobiček pri usmerjanju na gostilničarski poklic? V raznih poglavjih naše raziskave smo skušah prikazati stanje gostinstva na Krasu z vsemi problemi, odprtimi vprašanji in alternativami, ki izhajajo iz današnjega položaja. Iz tega je razvidno, da je danes gostinstvo postavljeno pred razpotjem: z ene strani smo namreč o-pazili, da lokali razpolagajo vedno v manjši meri z domačimi, kraškimi specialitetami in se usmerjajo raje na navadni menu, ki ga zaslediš v vsaki mestni restavraciji. Razlogov za to je nedvomno mnogo, npr. o-gromno časa, ki ga zapraviš pri pripravljanju specialitet. Dejstvo pa je, da so gostilne skorajda izgubile tisto simpatično etiketo domačnosti OB POMANJKANJU IZBIRE DOMAČIH VIN Prava pot za razvoj *» 0 A ^ _ našega vinogradništva Točeno vino prednjači - Vedno manj terana Naj' takoj povemo, da nismo v naši raziskavi povpraševali zakaj je vino danes najbolj prodana pijača: ali je to zaradi ugodne cene glede na ostale alkoholne pijače ali ga ljudje pijejo že iz navade itd., temveč so nas zanimale predvsem kvaliteta vina, razne vrste vin in od kod prihajajo. Spoznali smo, da je danes pravzaprav zelo mab pristnih kraških vin v prodaji v gostilnah, predvsem, ker e proizvodnja domačih kmetov majhna in, lahko bi rekli, dokaj heterogena celo pri posameznem proizvajalcu. Kaj to pomeni? V prvi vrsti gostilničar dobi zelo težko pristno domače vino, ker ga kmetje pridelajo skoraj izključno le za domače potrebe, ko pa ga dobi, gre samo za majhne količine, tako da se lastnik eostilne ne more zanesti na stalno dobavo take vrste vina. ^oleg tega je domače vii^t skoraj vedno mešanica, t.j. da kmetje spravijo vse grozdje tudi različnih trt vse v eno posodo. S tem seveda ne moremo zahtevati, da bo vino vedno ene vrste, saj se zgodi da se razlikuje tudi od soda do soda istega pridelka. Razumljivo je torej dejstvo, da zato gostilničarji gredo raje po vino v Furlanijo k velikim kmetom ali zadrugam, ker imajo tam gotovo na razpolago tisto vrsto vina, ki so jo vedno prodajali v svoji gostilni, vino pa je tam sicer nekoliko slabše, a bolj poceni. Nekateri lokali pa izstopajo iz te norme in nam nudijo skozi vse leto, čeprav se po proizvajalcu menja tudi vrsta vina, domače vino, ki ga kupijo od enega ali drugega kmeta. Gostilničarji kupujejo tudi buteljke. a te so le za zahtevnejše goste, saj prodajo mnogo več točenega vina kot buteljk, ki so tudi občutno dražje (točeno vino stane pribl. 1200 lir, buteljka pa okrog 2.000-2.500 lir). Buteljčna vina prihajajo predvsem iz Goriških brd (pinot, kabernet, merlot, tokaj) in iz Furlanije, proizvajajo pa jih v glavnem majhna podjetja in zadruge. V zadnjih časih, in to pred stavlja povsem pozitivno dejstvo, sta se na trgu pojavila dva domača proizvajalca buteljčnih vin in sicer Lupine iz Praprota in Paro-vel iz Mačkolj, ki sta že založila precej domačih gostiln s svojimi buteljkami (malvazija in refošk). Lupine in Parovel prodajata svoje vino po zelo konkurenčnih cenah (buteljka stane v gostilni približno 1.800 Lir), pojavlja pa se vprašanje oroizvodnje, ki je za sedaj majhna in zahteva le majhno število oseb in truda. V primeru pa, če bi se povpraševanje po buteljkah povečalo, bi se morala proizvodnja in sistem proizvodnje nujno spremeniti. Poglavje zase predstavlja teran, najznačilnejše in najpristnejše kraško vino, ki ga v zadnjih časih bolj poredkoma dobiš v gostilnah. Razlogov za to je več, v prvi vrsti je to vino precej drago, pa tudi ga ne moreš piti z vsako iedjo, tako da se je povpraševanje občutno zmanjšalo. Pristni domači teran dandanes gostilničar dobi s težavo in zato * se raje usmerja in kupuje druge vrste vina. uMS IZ ZNAČILNOSTI KRAŠKEGA GOSTINSTVA VRSTA VPRAŠANJ Problem strežnega osebja v ospredju gostinskih težav Vrsta zanimivih pobud kot so konzorcij pridelovalcev vin, pršutarna na Krasu in zavod za gostinstvo Razumljivo je, da ima vsak lastnik cel kup problemov pri vodenju in upravljanju lokala, čeprav se ti problemi bistveno razlikujejo od manjše gostilne do večje gostilne -restavracije. Lahko bi rekli, da je bila najbolj občutena težava, ki smo jo zasledili v naših pogovorih z gostilničarji, vprašanje osebja. Skoraj vsi so nam izdavili, da je dandanes izredno težko dobiti ljudi, ki bi pomagali ob sobotah in nedeljah v gostilni. Pravzaprav bi lahko imenovali to «črno delo*, ker niso taki natakarji ali kuharji in podobni stalno zaposleni, temveč dobijo plačilo za opravljene ure dela, mnogokrat za čas, ki ga dobesedno izgubijo, t.j. predvsem poleti v primeru slabega vremena. Razumljivo je, da žrtvovati sobote in nedelje, čeprav za dober zaslužek, ni vsakemu lahko, posebno če tak «porriagač» opravlja drugo delo med tednom. Ljudje bi raje bili danes stalno zaposleni za natakarje ali kuharje, to pa je izvedljivo le za lastnike večjih lokalov. Manjši gostinski obrat si tega seveda ne more dovoliti, ker živi s kuhinjo le ob sobotah in nedeljah in takrat potrebuje dodatnega osebja. Poleg tega bi moral za stalno zaposlenega delavca plačevati davke, zavarovanje itd. V zadnjih časih pa so se večji in manjši lokali malce zbližali v zvezi s tem problemom, ker so večje gostilne večkrat prazne med tednom in zatorej potrebujejo delovne sile predvsem ob praznikih, posebno ob priložnostih svatb, praznovanj in podobno. Poleg vprašanja osebja obstajajo seveda še drugi problemi in težave, med katerimi je eden zelo zanimiv in ki bo ostal verjetno brez rešitve. Govorimo namreč o položaju, v katerem se znajde lastnik majhne gostilne v tej ali drugi vasi. Mnogo- (ib krat je ta človek pravi suženj i pohištva in opreme po starem, ki Točilnica, kjer «šanku» največkrat zbirajo domačini. vaščanov, čeprav nima od njih kdove kaj velikega dobička. Vaški človek ponavadi sede v gostilno, spije kozarec vina ali dva, malce pokramlja s prijatelji ali igra na karte, redkokdaj kaj prigrizne, v lokalu pa je skoraj vedno do pozne ure. S takim gostom je gostilničar na zgubi, saj je to povsem jasno, če pomislimo samo na ure, ki jih »zapravi* v točilnici z minimalnim zaslužkom. Kot smo že prej povedali, pa lastnik ne more in ne sme prezreti vaškega okolja, čeprav je s tem večkrat nezadovoljen, ker vsakdo si lahko predstavlja, kako je sožitje med gostilničarjem in vaškim okoljem izredno važno za dober u-speh gostilne. Lastniki lokalov se v zadnjih časih večkrat znajdejo v težavah pri administraciji, ker morajo imeti e-videnco vseh faktur, potrdil in podobno. To seveda terja veliko časa in zato se jih več obrne na Slovensko gospodarsko združenje ali na kak drugi trgovinski urad. Poleg tega «novega» obstajajo še ostali problemi, ki jih gostilničarji občutijo že vrsto let. Ena klasičnih neprijetnih stvari, ki st ti pripetijo v gostilni je primer ko nimajo kruha ali kake jedi in pijače. To se dogaja posebno v majhnih gostilnah, ker ra te zanašajo na število stalnih gostov in s tem tudi določeno število kosil. Posebne pobude Med našo raziskavo smo v pogovoru z gostilničarji zasledili nekaj zanimivih pobud, ki bi, seveda ob ugotovitvi, ali so izvedljive ali ne, utegnile spremeniti in verjetno tudi izboljšati položaj gostinstva na Krašu. Poglejmo zdaj po vrsti katere so bile najzanimivejše pobude: — konzorcij slovenskih kmetov, ki naj bi proizvajal tako domača vina za prodajo na debelo kot buteljke, podobno kot to sedaj delata Lupine in Parovel, samo z mnogo večjo proizvodnjo. Skoraj vsi lastniki lokalov so nam dejali, da bi. ta iniciativa verjetno imela velik uspeh, saj ne bi bili primorani, kot so sedaj, kupovati to ali drugo vrsto vina v Furlaniji, poleg tega bi zadostili zahtevam gostov - tujcev in gostov - domačinov, ki so, kar se tiče vina, precej podobne. — pršutarna na Krasu, ki bi zadostila zahtevam gostilničarjev, ki morajo sedaj nujno kupovati pršute v Furlaniji (San Daniele del Friuli) ali celo v Parmi. Ker je pršut zdaleč najbolj prodan v vseh gostilnah, mnogo bolj kot salama in sir, čeprav je občutno dražji, bi po našem mnenju pršutarna na Krasu i-mela veliko dela in zaslužka. | — kraški menuji ob določenih dne- vih v tednu, ki bi z dobro propagando lahko utegnili pritegniti goste tudi med tednom. — preureditev gostiln v neke vrste kraške »krčme*, tj. preureditev bi dala predvsem zanimiv motiv domačnosti lokalu (podobno kot gostilna »Grča* v Hruševici na Krasu). — seznam tipičnih kraških gostiln s posebnim vodnikom, ki bi bil namenjen predvsem gostom - tujcem. Po našem mnenju je ta verjetno najbolj posrečena pobuda, saj bi z dobro propagando utegnila pritegniti še večjo število gostov posebno med tednom v gostilne. — zavod za gostinstvo, ki bi deloval v okviru SDGZ ali Kmečke zveze in bi skrbel za probleme gostinstva ter bi lahko, morebiti, preveril in uresničil določene pobude. V okviru tega zavoda bi utegnil delovati urad za zaposlovanje ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v gostilnah ob sobotah in nedeljah in ki jih je dandanes težko dobiti. in nenavadnega, ki so jo imele pred leti. Izbira je danes torej v eno ali drugo smer. Ali nadaljevati z normaliziranjem gostinske dejavnosti, t.j. navadni menuji brez specialitet, ali izbrati čisto nasprotno smer in obnoviti stare občaje, tako v kuhinji, kot v opremi in delovanju obrata. Kot smo omenili v poglavju posebnih pobud, prirejanje raznih specialitet ob določenih dnevih v tednu bi verjetno povečalo število gostov in hkrati odpravilo že tradicionalno normo sobotnih in nedeljskih gostov. Pri nekem gostilničarju smo npr. zvedeli, da preurejuje gostilno čisto «Po starem* in to že samo priča po umestnosti in upravičenosti tega predloga. Ta namreč upošteva tudi položaj gostilničarja pred vaško skupnostjo, ki bi z modernizacijo lokalov verjetno zašel v težjo krizo. V naši raziskavi smo večkrat poudarili, da lastnik lokala ne sme in ne more iz jasnih razlogov prezreti vaškega okolja in vaščanov, čeprav mu ti ne prinašajo velikega dobička kot je primer tujih gostov. Mislimo, da je to, kar smo zgoraj navedli, bistvenega pomena za razvoj in za smernice razvoja gostinstva na Krasu. V teku raziskave smo spoznali tudi mnogo ostalih plati današnjega gostinstva. Izredno zanimivo poglavje zase predstavlja izbira tega posla. Gostilničarji sami so nam odkrito povedali, da to storijo iz veselja, tradicije ali čisto posvetno zaradi denarja. Posel, in to je znano, ni lahek, saj .si mnogokrat prisiljen stati na nogah 10—15 ur, poleg tega mnogokrat kosiš in večerjaš v eni minuti, skratka življenje gostilničarja ni priporočljivo vsem. Moramo povedati, da so v veliki meri odgovori bili ali za denar ali pa iz tradicije, kot je primer družine Ur-dih, ki upravlja gostilno v Mavhi-njah že polnih 128 let. V nekaterih primerih je bil govor z gostilničarji smešen in grozljiv hkrati, kot je bilo to s simpatično lastnico manjše gostilne na vzhodnem Krasu, ki nam je dejala: »Mojemu naj večjemu sovražniku želim eno leto (upravljanja) gostilne.* Nauki in spodbude iz daljne preteklosti Prva krčmarska zadruga je bila ustanovljena v Trstu z namenom, dal pojde kolikor le možno na roke slovenskim krčmarjem. V ta namen si je u-stanovila lastno tovarno sodavic in pokalic, napravila ugodno pogodbo z nemško pivovarno Adrija. a nudi poleg tega članom raznih drugih ugodnosti. Na primer gre na roko pri pridobit anju koncesij, najemanju lokalov za gostilničarsko obrt itd. Tem gotove je je računala zadruga, da se jej pridružijo slovenski in hrvat-ski krčmarji, ki jih je v Trstu in okolici gotovo nad 400. Ob-ialovaje moramo konstatirati, da je pristopilo dosedaj k zadrugi le 70 članov. Zadruga torej ni našla odziva, ki na je pričakovala, kar njej sami ne dovoljuje razvoja, ki bi bil sicer možen in je obenem tudi na škodo vse naše gostinske obrti a posredno je to na škodo tudi naši narodni stvari. Zato apeliramo vnovič na naše gostilničarje in posebno na naše konzumne zadruge — ki bi bile v prvi vrsti dolžne podpirati tako narodno podjetje —■ naj se vendar že enkrat zavedo te svoje dolžnosti. Najbolj čudno pa je. da se izogibljejo temu podjetju nekateri naši gostilničarji, ki sicer vedno apelirajo na slovenske goste in jih vabijo, glasno sklicevaje se na geslo *Svoji k svojim» in ki v resnici tudi žive le od našega elementa — sami pa so odjemalci drugo-rodnih podjetij. Iz »Edinosti* 30. aprila 1914 mmilllHlIiiHlllliilllIllIlHlIlillliililliliilliillllllIl.....im.mili...................... Miniplaninci pri Pepiju v Botaču Marsikdo bi si lahko predstavljal, da smo zelo komodno izvedli našo raziskavo, saj se pripeljati z avtom do gostilne in govoriti z gostilničarjem ne predstavlja mnogo truda. Takoj moramo povedati, da smo poleg lahko dostopnih vaških gostiln obiskali tudi najbolj skrito, pol ure hoje po dolini Glinščice od Boljunca oddaljeno gostilno v Botaču. Pravzaprav bi lahko tu govorili že o planinski koči, saj je lokal v tem kraju v glavnem stičiščna točka izletnikov ali miniplanincev, ki prihajajo peš iz Boljunca, Boršta, Jezera in Bazovice, pleg tega mora lastnik Pepi Žerjal vsak dan peš do Boljunca po kruh in ostale potrebščine. V zadnjih časih se da priti do Botača tudi z avtom, cesta pa je makadamska in izredno slaba. Botač šteje danes le 9 vaščanov in zaradi težke lege vasi predstavlja gostilna morda edini moment srečanja z zunanjim svetom. Pepi Žerjal, ki je skupaj s svojim lokalom precej znan (o njem piše v knjigi »Guida alla Val Rosandra*. njegova slika pa je bila objavljena celo v nemškem tedniku «Die Welt»), je zelo zadovoljen s svojim delom, čeprav mu predvsem pomanjkanje telefona včasih povzroča težave. V njegovi gostilni dobimo odličen pršut in tople jedi, pa tudi domače belo in črno' vino. Gostov je seveda največ ob nedeljah, prihajajo v glavnem starejši ljudje, tudi 70-80 let, in vsi odhajajo zadovoljni iz Botača. »Moje gostilne in mojega kraja ne bi zamenjal za nič na svetu,* nam je dejal Pepi in mislimo, da že ta izjava zgovorno priča o uspehu, ki ga ima Pepi in o njegovi zavzetosti do tega posla. Stara kuhinja z vsemi značilnostmi gostilne Urdih v Mavhinjab kuharice na delu v obnovljeni kuhinji RISTORANTE Loconda lllario VRT BAR - SOBE PARKIRIŠČE Lovske specialitete Žabe DRAGA S. ELIA — TRST — Telefon 228-173 ZAPRTO OB TORKIH ^ Odlična postrežba za poroke, krste, birme to in druge praznike a c po naročilu STRAIN Dolina št. 40 Možnost prenočišča GOSTILNA pri STUDENCU Dolina pri Trstu 40 — Tel. 228-116 - 228-186 GOSTILNA PETAROS BORŠT 60 (Trst) TELEFON 228-151 ... J | * j , VV>nA> < V' •-M1'i4 3V j ~;;čuioL >i3‘j»i4jiov fovrib [ .voJ«o& rirtul i?* Ob torkih zaprto HOTEL - RESTAVRACIJA FURLAN REPENTABOR — tel. 227-125 GOSTILNA «ŠKABAR» Najemnica ŽAGAR MILENA večerje - banketi VELIKI REPEN 70 Tel. 227-117 Ob sredah zaprto GOSTILNA DALLA SILVIA* domača vina in salame TREBČE Telefon 211-869 Društvena gostilna Prosek Najemnici MIRANDA in ZOFKA PROSEK št. 280 Tel. 225-137 GOSTILNA TUL v Mačkoljah vam nudi ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah piščance in čevapčiče na žaru. Vsak dan golaž in tradicionalni vampi, pozimi pa klobase in kislo zelje. GOSTILNA GAŠPERUT Najemnik SERGIO KOMAR JEZERO — tel. 228-212 ZAPRTO OB TORKIH BAR MARIJA ŽERJAL BOLJUNEC 322 Tel. 228-120 HOTEL RESTAVRACIJA VALERIA OPČINE, Ul. Nazionale 156 — tel. 211-204 Gostilna Pri vodnjaku Guštinčič - Guštini Gigi JEZERO Telefon 228-211 POSEBNA POSTREŽBA ZA POROKE OBHAJILA IN BANKETE Ob četrtkih zaprto GOSTILNA in TOBAKARNA MILIC vsak dan — razen ob petkih — na razpolago domača kuhinja. BRIŠČIKI — Tel. 227-330 HOTEL - RESTAVRACIJA KRISTAL (Hrovatin) v BRIŠČIKIH 32 Tel. 227-325 HOTEL - RESTAVRACIJA Lanaro-Volnik VELIKI REPEN 151 Izbrana postrežba ob porokah, birmah in slavnostnih večerjah. Vedno na voljo tople in hladne jedi. Ob četrtkih zaprto. Tel. 227-349 HOTEL - RESTAVRACIJA «KRIŽMAN» VELIKI REPEN (Trst) Tel. 227-115 DOMAČA POSTREŽBA KAM V SOBOTO IN NEDELJO 9 HOTEL RESTAVRACIJA KRAS v mirnem kraju, v prijetnem domačem okolju in ob lepih dneh na senčnem vrtu. O NA IZBIRO : vse vrste jedi po naročilu, piščanci in čevapčiči na žaru. REPENTABOR — Trst — Telefon 227-113 Sprejemamo naročila za družbe in poroke. Ob lepih vremenih vas vabi gostilna «SILVESTER> pri Lilijani v NABREŽINI kosila in večerje na senčnem VRTU NABREŽINA 97 • Telefon 200-228 KAVARNA - TOBAKARNA PRODAJALNA ČASOPISOV TERČON NABREŽINA (center) — tel. 200-278 GOSTILNA Toda to so si predstavljale le fašistične oblasti, kajti Bazovci so že trdno sklenili, d^ ne bodo odnehali. Peli so, čeprav so bili v veliki nevarnosti. Fašisti so jih začeli zapirati. Začeli so kar pri pevovodji. Poklicali so ga v karabinjersko postajo in ga zasliševali. Hoteli so izvedeti vse: kje so peli, kje so imeli vaje, kaj so peli in še posebno, kdo je pel. Razširil se je namreč glas, da je zbor vadil pesem, ki je vsebovala besedo »svoboda*. Spraševali so ga, kaj ta beseda pomeni. Odgovoril jim je na tak način, da so kar osupnili. Z zaničljivim nasmehom na ustnicah jim je povedal, da je svoboda dan, ko bo vsega preganjanja konec. Ko si bosta človek s človekom brat in ko ne bo več prelivanja krvi. Nazadnje je dodal, da si tega dne želijo vsi, tudi on, ki ga obtožujejo. S temi besedami se je praktično obsodil na — pet let ječe. Pesem je utihnila, za dolgo, dokler se ni oglasila pesem mitraljezov in pušk, pesem, ki je vzbujala strah in grozo. Bazovci so odhajali drug za drugim, eni v partizane, drugi v ječe. Na obrazih tistih, ki so ostali doma, ni bilo videti tiste sreče in upanja, ki so ga kazali nekoč. Hodili so s sklonjeno glavo in z veliko bolečino v srcih. Težko so pričakovali dan, ko bi lahko zopet javno spregovorili v svojem jeziku. Veliko je bilo žrtev in solz, preden je zasijal dan, ki so ga toliko pričakovali. Zopet se je po vasi razlegal glas fantov in deklet, ki so prepevali. Prišla je težko pričakovana svoboda. Kmalu se je zvedelo, da je prapor shranjen v Sežani in da čaka samo nekoga, ki bi ga zopet prinesel v domači kraj. In res, prapor se je spet vrnil v Bazovico. Tistega dne je bilo veliko slavje. Zbor je začel zopet delovati, nekaj časa ga je vodila Sonja Mahnič, nato je leta 1948 ostal le moški pevski zbor in še ta je deloval bolj poredkoma, v glavnem (Foto M. Magajna) na pokopališču, v slovo vaščanom in prijateljem. Leta 1975 pa je med mladimi zrasla misel, da bi zbor obnovili. Nastal je tako mešani pevski zbor pod vodstvom Evgena Prinčiča. Nastopal je že na več prireditvah in se tudi vedno kar dobro odrezal. Trenutno preživlja zbor krizo, vendar mu iz vsega srca želimo, da bi to krizo prebredel in da bi še naprej nadaljeval staro tra dicijo. Kot za 10., 25., 50., 60. in 70 obletnico si je bazovska mladina zadala nalogo, da bi priredila tudi proslavo 80 letnice pevskega društva. ' * ' Za to prireditev so se zboru pri družili tudi starejši pevci, kar je zelo hvale vredno. Praktično sodeluje vsa Bazovica, od najmlajših osnovnošolskih otrok, do starejših žensk in moških. Veliko slavje bo trajalo kar tri dni. Pričelo se bo v petek, 22. junija z nastopom bazovskih osnovnošolskih otrok, nadaljevalo se bo v soboto, ko bo nastopila folklorna skupina KPD «Bazovica* z Reke, največje slavje pa bo v nedeljo, **> privezoval) je Araku m dvig prapora. Za nedeljsko slavje je poskrbelo tudi športno društvo Zarja, ki je organiziralo mladinski orientacijski pohod. V pop 'danskih urah pa bo na sporedu kulturni program, pri katerem bodo sodelovali: dekliška folklorna skupina SPD Tabor, moški pevski zbor Vasilij Mirk, o-snovna šola Primož Trubar in recitatorji ter mešani pevski zbor Lipa. M. Č. GOSTILNA LUXA VLADI PROSEK 539 Telefon 255-398 GOSTILNA DOLENC PROSEK (Devinščina) Tel. 225-214 Nedelja, 17. junija 1979 Ponedeljek, 18. junija 1979 TPQT A TRST A TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Mali koncert; 10.30 Nediški zvon; 11.05 »Vabilo na igro*, radijska priredba; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 12.30 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni drobiž; 15.00 Nedeljsko popoldne; Šport in glasba; Neposredni prenosi z naših prireditev. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 Živela nedelja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je .. .; 10.15 V iskanju popolnosti; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Ansambel Mladena Franka: 11.32 Kim, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na i; 14.00 Glasba za avtomobiliste; 14.33 Veselo popoldne; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Orkester in zbor Hu-ga Montenegra; 15.30 Mini juke box; 16.00 Svet plošč; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Male skladbe velikih mojstrov; 18.00 Srečanje z Meto Močnik; 18.20 Primorska poje; 18.30 Disco hits. RADIO 1 8.00, 10.00, 13:00, 16.30 in 19.30 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasba za praznični dan; 9.30 Maša; 10.30 Itineradio; 11.20 Jaz protagonist; 12.30 Rally; 13.15 in 19.20 II Calderone; 16.00 Radio 1 — za vsakogar. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 Nekega drugega dne; 8.45 Videoflash; 9.35 Glasbeni program z Ginom Bra-mierijem; 11.00 Alto Gradimento; 12.00 Revival; 12.45 Zopet se slišimo; 13.40 Romanca; 14.00 Nedelja z nami; 17.00 Športna nedelja; 9.50 Ribič; 20.50 Spazio X. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00 in 20.00 Poročila; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki! 9.07 Radijska igra za o-troke, 9.41 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši. . .; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 V rubriki «Sodobni literarni portreti* bodo danes ponovili oddajo o argentinskem 'pisateljumfJuliu Cortazarju, ki sodi v.iteeimrvrtt*nove južnoameriške ustvarjalne 'pro I ze, v svojih delih pa pisec prikazuje stisko sodobnega človeka in včasih tudi izhod iz te stiske. Ni dolgo tega, ko je Pomurska založba izdala njegovo prvo delo, in sicer roman «Dobitniki». Listi iz notesa; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Pri vas doma; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Radijska igra; 20.35 Lahko noč, o-troci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna mladih; 24.05 Lirični utrinki. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Četrta dimenzija; 9.05 Dalmatinske pesmi; 9.30 Filološki utrinki; 9.40 Disco mušic; 10.05 Dve lanski zborovski tekmovanji; 11.00 Današnje branje; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Ribe in morje; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Pravljica v nadaljevanjih; 16.40 Odmev iz Anglije; 17.05 Mi in glasba; 17.45 S pesmijo po svetu; 18.05 Kulturni prostor. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po že-liah; 14.33 Izbrani za nas; 15.00 Šport; 15.10 Iz melodije v melodijo; 15.33 Mini juke box; 15.45 Z nami je...; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.35 Mladi izvajalci; 19.32 Svet plošč; 20.00 Disco-teca sound. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 9.00 Radio an-chio; 11.30 Glasbeni program z Mino; 12.03 in 13.15 Vi in jaz; 14.30 Mala zgodovina velikih ljubiteljev umetnosti; 15.03 Rally; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.30 Kdo, kako, kje, kdaj; 19.15 Poslušaj večeri se; 19.50 Glasbeni grehi. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Nekega dru- gega dne; 9.20 Vprašanja radiu 2; 9.32 žene in hčere, radijska priredba — 1. del; 10.12 Sala F: pogovor s poslušalci o ženski v današnji družbi; 11.32 Pesmi za vsakogar: 11.53 Ponedeljkova zgodba; 12.45 Portreti slikarjev; 13.40 Romanca; 15.00 Tukaj radio 2; 17.00 Florence Nightingale, I. del; 17.50 Hit Parade. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.2511$jng^raja; 9.40 Izberite pesmico; 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki; II. 05 Rezervirano za...; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti — 30 let pogozdovanja Krasa; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.00 Danes do 13.00; 14.30 Poročajo vam...; 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Naša glasbena izročila; 19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Slovenija; 21.00 Iz naše diskoteke; 22.05 Glasba velikanov. Nedelja, 17. junija 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Kmetijska oddaja 13.00 DNEVNIK - OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 1 — VESTI 17.00 V teku nedelje ... 17.45 Športne vesti 18.40 90. minuta 18.55 Palio della stella 20.00 DNEVNIK 20.40 Holokavst, 7. nadalj. 21.40 Oko, ki ubija, 1. del 22.10 športna nedelja 22.55 Pregled sporeda Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Tukaj risanke 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 Poletna nedelja 15.00 DNEVNIK 2 — Šport Turin: Košarka Montecatini: Streljanje v glinaste golobe Milan: Konjske dirke Cortenuova di Monticello: Kolesarstvo 17.45 Pregled sporeda 18.00 Ti si na vrsti, Milord, 5. del 18.55 DNEVNIK 2 — Šport flash 19.10 Ital. nogometno prvenstvo: Polčas nogometne tekme B lige Vremenska napoved 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 — Športna nedelja 20.40 Tako slučajno Glasbeni program, ki ga vodi Don Lurio 21.45 DNEVNIK 2 — DOSSIER 22.35 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 22.50 In mi tukaj, 3. del JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.35 Dickens iz Londona — TV nadaljevanka 11.25 Sezamova ulica 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 Poročila 15.00 Britanska enciklopedija 15.25 Cvetje: Mlečki 15.40 Slavonska popevka 79 16.55 Poročila 17.00 Motorne dirke za veliko nagrado Jugoslavije 18.30 Risanka 18.35 Športna poročila 18.40 Čez Pacifik — film 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Tale — nad. in konec 22.05 Novi svet: Brez velikega brata 22.45 TV DNEVNIK 23.00 Športni pregled Koper as mr* 20.40 Otroški kotiček: Risanke 21.00 Pregled 'sporeda za prihod1 nji teden 21.15 Stičišče 21.35 Čudežno mesto — film 23.05 Glasbena oddaja Zagreb 11.30 Skrivnost pletenega koša 12.00 Narodna glasba 13.30 Jugoslavija, dober dan 18.45 Pastirci, mladinski film 21.00 Poti in stranpoti ŠVICA 18.40 Kdo od dveh? - film 19.30 Sedem dni 20 20 Koncert za leto otroka, 2. del itali- Ponedeljek, 18. junija 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Knjige 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Jezik za vsakogar: janščina 15.30 Turin: Košarka Giudizzolo: Kolesarstvo 18.15 Vsakdanja pravljica 18.20 Ana, dan za dnem, 27. nadaljevanje 18.35 Leteči zmaj 18.50 Nabožna oddaja 19.20 Peyton Plače, 17. nadalj. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Sreča je biti ženska, film 22.15 DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in pokrajine 18.15 Gor in dol po Italiji 18.40 Pes, ki ni obstajal — risanka 18.55 DNEVNIK 2 - Šport 19.15 Prigode Blacka Beautija — TV film 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Po romanu Giovannija Verge Mastro don Gesualdo - 2. del 22.00 Dobrodošli v Trst! 22.55 Vir življenja Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.20 Poročila 18.25 Vrtec na obisku: Prometna sredstva 18.40 Britanska enciklopedija 19.05 Primeren prostor za zdravljenje 19.35 Obzornik 19.45 Mladi za mlade 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Žena z Malte — TV drama Skopska drama «žena z Malte* obravnava sodobno tematiko o življenju sezonskih delavcev. Zgodba se začne na gradbišču, kjer izbruhne prepir. Glavni krivci so trije prijatelji, ki jih zaradi tega odpustijo z dela. Vendar se glavni zaplet razvije pozneje v zasebnem življenju enega izmed treh fantov-Prijatelji so ga sicer opozarjali, da njegovo dekle ni kaj prida, toda o tem se mora prepričati sam ... 22.05 Kulturne diagonale 22.45 TV DNEVNIK 23.05 Mozaik kratkega filma: Čas je neusmiljen i -o7 Koper 19.00 Nogomet: . JUGOSLAVIJA - EVROPA 20.50 Stičišče 21.00 Otroški kotiček: Zgodbe o krokodilu Hamu 21.15 TV DNEVNIK 21.30 Šest žena Henrika Vin. — 3. nadaljevanje 23.00 Košarka Zagreb 19.15 Iz pravljice v pravljico 19.30 Miti in legende 19.45 Mladi za mlade 21.00 TV drama ŠVICA 19.25 Povratek domov 21.45 Tirnice — film film JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 19. DO 23. JUNIJA 1979 TOREK, 19. junija LJUBLJANA 18.25 Poročila; 18.30 Slovenski ljudski plesi; 19.00 Pisani svet; 19.35 Obzornik; 19.45 Hidak-Mo-stovi; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Nas občutil je sovrag; 22.05 A. Haley: Korenine, adalj.; 22.50 TV dnevnik. KOPER 20.25 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanka; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Rubens, nadalj.; 22.25 Aktualna tema; 22.55 Poljska folklora; 23.20 Stičišče. SREDA, 20. junija LJUBLJANA 18.35 Poročila; 18.40 Z besedo in sliko; 18.55 Od slike do slike; 19.20 Ne prezrite; 19.35 Obzornik; 19/5 Festival mladinskih pevskih zborov v Celju; 20.15 Risanka; 20.3D TV dnevnik; 21.00 Risanka: 21.10 Evroosko košarkarsko prvenstvo; 22.50 Dnevi slovenske zabavne glasbe 78; 23.00 TV dnev nik. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Košarka; 23.00 Ugrabitev, film. ČETRTEK, 21. junija LJUBLJANA 17.55 Poročila; 18.00 Japonske pravljice; 18.15 Apokalipsa živali; 19.05 Reportaža; 19.35 Obzornik; 19.45 Razmišljanka — Izmišljan-ka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Reportaža; 21.30 V živo. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Morilec ■ žrtev, film; 23.05 Dokumentarna oddaja; 23.35 Rock na sceni. PETEK, 22. junija LJUBLJANA 18.20 Poročila; 18.25 Deček Skok; 18.40 Otroci kamnov; 19.05 Tri srca; 19.35 Obzornik: 19.45 Vegetativni živčni sistem; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Slovenski kraji med seboj: 22.35 Frank Ross na prostosti; 23.25 TV dnevnik; 23.45 625; 24.00 Jazz na ekranu. KOPER 20.25 Odprta meja; 20.50 Stiči šče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Leto Gospodovo 1573. film; 23.30 Glasbeni nokturno. SOBOTA, 23. junija LJUBLJANA 9.15 Vrtec na obisku; 9.30 Pisani svet; 10.05 Nas občutil j^ sovrag; 11.05 Pota Poljske; 12.50 625; 17.55 Poročila; 18.00 Con a more, mladinski film; 19.40 Naš kraj; 19.50 Muppet Show; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21-00 Začetek festivala otroka; 21.50 Offenbachove norčije; 22.50 TV dnevnik; 23.05 Zbiralec, film. KOPER 20.30 Otroški kotiček: 20.50 Stičišče; gl.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Interrabang, film: 23.00 27. festival filmov o gorah in raziskovanjih iz Trenta; 23.45 Pregled sporeda za prihodnji teden. f 40. I Branko Babič ,1 LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vslaji in revoluciji 1911 - 1942 ^ Fronta je oživela. Partizani so udarili kot vihar na naše položaje. To je bil boj brez milosti in prizanašanja.- Tako je doživljal nemški vojni dopisnik napad partizanov. Na sektorju 2. in 3. bataljona, na našem desnem krilu, pa se je še vedno vodila bitka brez odločujočega izida. Tu je sovražnik nudil močan odpor. Dan prej je namreč na kraj, kjer smo izvedli preboj, pripeljal sveže o-krepitve, namreč enote 734. polka 704, nemške divizije, z namenom, da od tod močneje pritisne proti Kozari. Seveda ni vedel, da se bomo prav tu prebijali, kakor tudi mi nismo opazili teh okrepitev. In ravno na glavnino teh sil je zadel 2. in 3. bataljon. Ko smo mi bili že izven obroča, tam še ni bilo odločitve. Položaj je bil kritičen, tudi ker |e v smeri preboja 2. in 3. bataljona bila zbrana večina ranjencev na nosilih. Zelo nas je skrbela njihova usoda. Bali smo se, da jih ne bi sovražnik zajel. Tudi zaradi tega smo šli v preboj, da bi jih spravili na varno. Ko smo odprli prehod, smo takoj javili, naj ranjence usmerijo tja. Vendar pa to ni bilo storjeno, čeprav je bilo časa dovolj, saj smo ta prehod držali 4. julija do devetih zjutraj. To pa je bilo usodno za ranjence in tudi za večino civilnega prebivalstva, zbranega na tem sektorju. Tako so skoraj vsi ranjenci in velika večina prebivalstva ostali v obroču. Skozi prehod, ki smo ga odprli, smo začeli spuščati ljudi in nekaj ranjencev, ki smo jih imeli na tej strani. Spominjam se, kako nas je nekaj stalo sredi ceste in smo priganjali ljudi, naj hitro stečejo čez na drugo stran v hrib in v kritje gozda ter dalje proti Karanu, kjer ni bilo sovražnika. Cesta je bila namreč neprestane pod sovražnikovim ognjem, čeprav smo se levo in desno bočno zavarovali. Vendar je razdalja dveh do treh kilometrov sovražniku še vedno omogočala, da je cesto še naprej držal pod dokaj močnim ognjem svojega orožja. Zato je bilo potrebno hitro prečkati to komunikacijo. Toda ljudje so vlačili s seboj svoje stvari, živino in celo vozove, kar vse je zelo oviralo hitrejši premik. Spominjam se, kako se je nekomu ravno na robu ceste zapletla krava v grmovje in je ni mogel izmotati. Toliko časa se je ukvarjal z njo, da ga je zadel rafal iz strojnice in je obležal mrtev poleg krave, ki se je še naprej naprezala, da bi se osvobodila, kot bi slutila smrtno nevarnost. Še bolj smo priganjali ljudi, naj stečejo preko ceste. Ne vem, koliko časa sem stal sredi ceste in priganjal ljudi. Pozabil sem na nevarnost. Bil je trenutek, ko nisi mislil nase. Šele tovariši so me pregnali s ceste na varnejše. Okrog devetih dopoldne je sovražnik z niočnejšimi silami in s tanki iz smeri Prijedora in Bosanske Dubice prešel v protinapad in ponovno zaprl obroč. V tem času, ko smo imeli prehod odprt, je uspelo priti iz obroča blizu 20.000 ljudem in manjšemu številu ranjencev ter enotam, ki so izvedle preboj. To so bile udarni in 1. bataljon t delom štaba odreda in okrožnega komiteja. Na sektorju 2. in 3. bataljona pa se je to noč prebilo le nekaj posameznih skupin. Naslednjo noč, na 5. julij so enote 2. in 3. bataljona, ki so končno uspele priti vse na kraj preboja in se takoj vključiti v bitko, kakor tudi enota 4. bataljona, ki ie bil v zaščitnici, šle ponovno v preboj. Bila je to krvava noč, bitka na življenje in smrt. Sovražnik, ki je predvideval, da se bodo partizani naslednjo noč poskušali ponovno prebiti, je na tem mestu zbral močne sile. Tako se je začel krvavi ples. Sledil je juriš za jurišem, razvila se je borba na nož. Vso noč je besnela bitka, ki ni prenehala niti za trenutek. Vendar je sovražnik čvrsto držal svoje položaje in le manjšemu številu borcev se je uspelo prebiti. Veliko jih je padlo, med njimi mnogo komandnega kadra, znani heroji, komandirji, komandanti in politični komisarji, kot so bili Nikola Luketič, Ljubam Ačimovič, Pero A-valuk in mnogi drugi, ki so se proslavili v prejšnjih bitkah. Uspeli so se prebiti posamezni deli čet in skupine borcev, katerih število ni preseglo števila bataljona. V o-broču je ostala glavnina drugega, tretjega in četrtega bataljona z delom štaba odreda in okrožnega komiteja ter celoten propagandni odsek štaba odreda, 500 ranjencev in nekaj nad 60.000 civilistov oziroma prebivalcev. Dne 5. julija zjutraj je del štaba odreda, ki je ostal v obroču in se preimenoval v operativni štab, izdal ukaz za umik. V tem trenutku je sovražnik prešel v napad in naše enote, raztresene na dokaj široki fronti in močno u- trujene, niso mogle več nuditi organiziranega odpora zaščititi ranjencev. Tako je sovražnik zajel vseh 500 ranjen' cev, ki so bili na nosilih v dolini reke Mlječanice. Zgodi' lo se je to, česar smo se najbolj bali. Ko so se po umiku preostale enote zbrale na VitloV' ski Kosi, v notranjosti Kozare, je operativni štab s član1 okrožnega komiteja sklical posvetovanje komandnega ka* dra in članov partije, da bi se dogovorili, kaj storiti v na' stali situaciji. Bilo je več predlogov. Da bi se prebijali P0" novno v isti smeri, četudi na drugem mestu, je bilo ilu' zorno, kajti tedaj je sovražnik na tistem sektorju že okr0' pil svoje sile in bil pripravljen na to možnost. Po dolgi in napeti razpravi je prevladalo mnenje, da je treba čez Sa* vo v Slavonijo, kjer so operirali hrvaški partizani. Na t0lfl področju sovražnik doslej ni huje pritiskal, iz česar se j0 dalo sklepati, da tu ni imel večjih sil. Držal je le polož®' je vzdolž Save proti Bosanski Gradiški in na cesti Banj0' luka - Bosanska Gradiška. Tu je v glavnem nadzorov® komunikacije in teren. Že je bil sklenjen premik proti S®vl’ ko so iznenada prišle vesti, da je sovražnik tudi s te str®' ni začel nastopati z močnejšimi silami. Tako je tudi 4® ! možnost odpadla. Končno je bilo sklenjeno, naj se enot0 razbijejo v majhne skupinice, težko orožje pa naj zakoP" Ijejo. Vsakdo naj se poskuša posamič ali pa v manjš’ skupinah prebijati skozi sovražnikove vrste ali skriti s0 po globelih, zakopati se v «zemunice» - bunkerje pod z®1*1* ljo, skratka vsakdo naj se poskuša rešiti, kakor ve in zn®* Dogovorjeno je bilo le zborno mesto, kjer naj bi se P° fenzlvi ponovno zbrali. Borci so takšen sklep sprejeli, z®' kopali težko orožje, se razdelili po skupinah in razprl po Kozari. Medtem pa je sovražnik že nastopal z vseh str®* ni in začel temeljito prečesavati teren. PnmoreldTffievnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. junija 1979 KOŠARKA 21. EVROPSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V TURINU Jugoslavija premočna za Italijo «Plavi» so zmagali kljub ne preveč blesteči igri - Presenetljivi Izrael ugnal tudi ČSSR nogomet DANES V VICENZI KOTALKANJE V PORDENONU TRIESTINA ALI PARMA? Le zmaga bi eni ali drugi ekipi odprla pot v B ligo TURIN — Nabito polna dvorana je sinoči pričakovala od svoje reprezentance velik podvig: zmago nad Jugoslavijo, ki bi «azzurrom» odprla pot do žlahtnih kolajn. «Plavi» Pa so zaigrali, kot znajo, in Italijanom podvig ni uspel. Za veliko presenečenje so tokrat zopet poskrbeli Izraelci, ki so odpravili še ČSSR (edina tekma doslej, ki se je končala po podaljšku) in so tako nepričakovano postavili na glavo vsa predvidevanja. Jugoslavija — Italija 95:80 (41:34) JUGOSLAVIJA: Vilfan 1 (1:3), Kičanovič 33 (5:9), žižič 3 (1:3), Vara jič, Jerkov 8 (4:4), Nakič 8, Slav-nič, čosič 10 (4:6), Radovanovič, Krstulovič 7 (1:1), Dalipagič, Deli-bašič 25 (9:10). ITALIJA: Caglieris 4 (2:2), Vil-lalta 15 (3:5), Carraro 10 (2:2), Zam-Polini, Gilardi, Brunamonti 4, Bo-namico 10 (6:6), Meneghin 20 (6:7), Ferracini 1 (1:2), Serafini, Vecchia-to 2, Bertolotti 14. SODNIKA: Turner (Anglija) in Jarzebinsky (Poljska). PON: Bonamico (34), Brunamonti (36), Caglieris (38). PM: Jugoslavija 25:36, Italija 20 na 24. SON: Italija 33, Jugoslavija 22. Ob začetku tekme med Italijo in Jugoslavijo veliko presenečenje: Skansi je poskrbel za zelo hrabro ♦psihološko potezo», ki je nato (in še kako) obrodila zaželene sadove. Jugoslovanski zvezni kapetan je namreč začel srečanje z naslednjo Postavo: Kičanovič, Nakič, Vilfan, Jerkov in Krstulovič. Skansijeva zamisel je bila jasna: z mlado postavo pokazati ostalim «zvezdam» na klopi, kako se je treba boriti v o-brambi, kako se je treba boriti na sploh. Drugič: s tem je hotel, da bi igralci, ki so bili na klopi in so nato stopili na igrišče, igrali zbrano, odločno. Skansi je v svojem namenu povsem uspel. «Mlada postava* se je zelo požrtvovalno borila, bila je enakovredna ♦azzurroim, nakar se je začela vrsta menjav. Najprej žižič, nato čosič, Delibašič. Jugoslovani so nadaljevali z dobro obrambo, v napadu Pa sta Kičanovič in Delibašič načela nasprotnikom koš. «Plavi» so si kaj kmalu priigrali minimalno prednost, to prednost so nato povečali na sedem točk. V drugem delu tekme so Jugoslovani zanesljivo imeli pobncto"v svojih rokah. Niti nekatere-dvomljive sodniške odločitve niso+spravile v težave «plavih», ki so proti zmedenim Italijanom zlahka uhajali na koš. Konec srečanja je bil za «azzur-re» skoraj katastrofalen. «Plavi» so s Kičanovičem (dosegel je kar 33 (očk) in Delibašičem (25) na čelu, Povsem razbili obrambo Italije in so zmagali kar s 15 točkami razlike. mm Eurobasket '79 - ■—— ...........:.:. . Villalta in Meneghin sta v italijanskih vrstah pokazala največ. LESTVICA Izrael 6431 237:243 — 6 SZ 4 3 2 1 257:244 +13 Jugoslavija 4 4 2 2 345:330 +15 Italija 4 4 2 2 317:327 —10 Španija 2 3 1 2 265:259 + 6 ČSSR 2 4 1 3 312:330 -18 DANAŠNJI SPORED 19.15 Jugoslavija - Španija 21.15 Sovjetska zveza - Izrael DREVI: Jugoslavija - Španija in Sovjetska zveza - Izrael Tudi drevišnji spored bo dokaj zanimiv, in to še posebno zaradi srečanja med Izraelom in Sovjetsko zvezo. Bo Izraelcem uspelo poskrbeti še za en podvig? Za tekmo «plavih» pa bi rekli le to, da če bodo zaigrali kot sinoči proti Italiji, potem so drevi veliki favoriti za zmago. TOLAŽILNA SKUPINA V 4. kolu tolažilne skupine sta Poljska in Francija po predvidevanju zmagali. Poljska je tako še vedno sama na vrhu lestvice in bo verjetno prvo mesto tudi obdržala, saj bo v poslednjem kolu igrala z Nizozemsko. Francija — Belgija 111:98 (54:42) Francozi so si zmago priborili že v prvem polčasu, ko so vodili s 14 točkami prednosti. To vodstvo so nato tudi obdržali do konca tekme in zanesljivo zmagali. Požrtvovalni Belgijci niso mogli ničesar proti tehnično boljšim nasprotnikom, čeprav je v belgijskih vrstah tokrat zelo dobro igral Van Poppelen, ki je bil s 25 točkami tudi najboljši strelec tekme. V vrstah Francije sta zanesljivo igrala Brosterhouse (21) in Cache-mire (22). Sicer pa zmaga Francozov ni bila nikoli v dvomu. Poljska — Grčija 77:73 ( 37:40) Grki bi kmalu poskrbeli še za e-no presenečenje. Proti favorizirani Poljski so zaigrali izredno požrtvovalno in so tako bili Mlinarskemu in tovarišem vseskozi enakovredni. Srečanje se je odločilo v poslednjih minutah, ko so se Poljaki zbrali ter z odličnima Kijevskim (31 točk) in Mlinarskim (15) tudi zasluženo zmagali. LESTVICA Poljska Francija Grčija Bolgarija Nizozemska Belgija 0 357:311 1 343:324 2 318:286 2 275:270 2 229:241 4 348:427 DANAŠNJE KOLO 13.30 Bolgarija - Francija 15.30 Nizozemska - Poljska Branko Lakovič Odbili priziv Špancev Razburjenje po petkovem porazu z Italijo se v španskem taboru se ni poleglo. Kot je bilo pričakovati, so Španci vložili priziv glede regularnosti izida tekme Italija -' Španija. Po njihovem mnenju se je tekma končala pri izidu 80:79 za Španijo. Tehnična komisija, ki so jo sestavljali Stankovič (predsednik), Szeremeta (Poljska) in Vinci (Italija) je priziv španske delegacije odbila. No, Španci so nato vložili priziv na drugo istanco — predsednik Hepp za FIBA. odborniki: Nicolescu (Bolgarija), Leegivater (Nizozemska), Aubry (Francija) in Devoeerdt (Belgija) — toda tudi ta priziv so zavrnili. Torej uradni izid tekme Italija -Španija ostaja 81:80 za «azzurre». 'načk ni Kar najbolj moti jugoslovanske in sovjetske časnikarje ter druge prijatelje značk je to, da na «eu robasketu» sploh ni teh dragocenih kovinskih spominčkov. TENIS Galija — Poljska 2:1 VARŠAVA — V drugem dnevu teniškega dvoboja med Italijo in Poljsko v tekmovanju za Devisov pokal, sta v dvojicah Panatta in Ba-razzutti, premagala Fibaka in Nowi-ckega v štirih setih (6:1, 4:6. 14:12, 6:2). S to zmago Italijani vodijo z rezultatom 2:1 in lahko že računajo na prihodnje srečanje za Davisov pokal z Madžarsko. VICENZA — Bo končna sodba med Triestino in Parmo znana že danes, ali bomo morali nanjo počakati še teden dni? Današnja tretja, dodatna in odločilna tekma namreč ni prav tako... odločilna. Kot je znano, bosta v primeru neodločenega izida tudi po podaljških, ekipi odigrali še drugo tekmo, ki bo zopet v Vicenzi prihodnjo nedeljo. In če podrobneje pogledamo značilnosti obeh ekip je ta rešitev slej ko prej možna. Parma in Triestina razpolagata z najboljšima obrambama prvenstva, v tako delikatni tekmi pa bodo prav gotovo tej vrsti polagali še posebno pozornost. Taktična razporeditev zadnjega medsebojnega spopada v Trstu, se torej prav gotovo ne bo ponovila. Takrat je morala Parma nujno zmagati in je zato vsilila hiter ..tempo; tokrat bo igrala previdnejše, saj bi bila vsaka napaka lahko usodna. Večina strokovnjakov torej meni, da bosta boj odločala ‘trenerja. «Velika stratega* Tagliavini in Maldini pa sta v svojih napovedih zelo skopa. Maldini si je izmislil nekatere poškodbe svojih' igralcev, da bi se izognil radovednim novi narjem. Prav gotovo bodo za tekmo vsi krepko zdravi, razen vratarja Grassija, ki si je zlomil ramo. Toda tržaški navijači naj se ne veselijo: rezervni vratar Parme je bivši prvoligaš Boranga, ki je bil še pred kratkim med najboljšimi italijanskimi vratarji! Popolnoma različne so težave Ta-gliavinija. Vsi igralci so dobro razpoloženi, še preveč, saj ima trener velike težave s sestavo začetne e-najsterice. Hamletovski dvom: dva ali en sam napadalec, Muiesan ali Lenarduzzi, obrambna ali napadalna igra. Tovrstna srečanja pa odločajo tudi živci, izkušenost in telesna pripravljenost. Skratka, prevladuje toliko komponent, da je vsakršno predvidevanje nemogoče. Polprofesionalna zveza je za tako pomembno priložnost poskrbela vsaj dobrega sodnika. Tekmo bo namreč sodil Pietro D'Elia, ki spada med boljše v mlajši generaciji in je že večkrat sodil v A ligi. Prijateljska košarkarska tekma na Opčinah V ponedeljek, 25. t. m. Jadran-Bosna Ljubitelji košarke bodo v tej sezoni še enkrat prišli na svoj račun. V ponedeljek, 25. t.m., bodo namreč gostovali na Opčinah košarkarji sarajevske Bosne, ki se bodo pomerili s peterko Jadrana, v prijateljski tekmi z začetkom ob 19. uri. Evropski klubski prvaki bodo sicer nastopili brez Delibašiča in Radovanoviča, ki bosta prav takrat zaposlena z evropsko reprezentanco, vendar bodo prisotni vsi ostali standardni igralci, s kapetanom Varaji-čem na čelu. To bo enkratna priložnost, da neposredno spoznamo najboljšo košarkarsko peterko v Evropi in zato menimo, da bo veliko število ljubiteljev košarke napolnilo prihodnji ponedeljek dvorišče Prosvetnega doma na Opčinah. Polet se je izkazal Openski kotalkarji so dosegli na deželnem prvenstvu UISP zelo dobre uvrstitve Pokrajinska prvenstva v umetnostnem kotalkanju so za nami in tudi nekatera deželna so že mimo. Rezultati, ki so jih na teh tekmovanjih dosegli Poletovi kotalkarji niso najboljši, zlasti na tekmovanjih FIHP, ki so bila spomladi, si je le malokdo priboril pravico do nastopa na kasnejših deželnih tekmovanjih. Vzrok za slabo pripravljenost je treba iška ti v nemogočih vremenskih pogojih od novembra lani do aprila letos, se pravi prav do samega začetka tekmovanj. Kotalkarji drugih društev so imeli preko zime na razpolago po krite prostore, kjer so lahko bolj ali manj nemoteno vadili, medtem ■ ko je pri Poletu vse zastalo. Čeprav so odborniki poskušali najrazličnejše poti, da bi dobili kje kak pokrit prostor, jim to ni uspelo — niti v dvorani domačega Prosvetnega do ma ne!!! Več kot petmesečno brezdelje je torej opravilo svoje, sedaj pa ko talkarji že skoraj dva meseca spet pridno vadijo. To se jim seveda po zna in če bi se pokrajinska tekmovanja začela sedaj, bi bili rezultati popolnoma drugačni. Da je res ta ko, pričajo uspehi, ki so jih dosegli poletovci na zadnjem deželnem prvenstvu UISP, ki je bilo preteklo soboto in nedeljo v Pordenonu. Čeprav se v obveznih likih niso vsi najboljše odrezali (predvsem se tu pozna pomanjkanje zimskega treninga), so pa v prostem programu zelo izboljšali svoj položaj v skupnem seštevku, oziroma na končni lestvici. Poglejmo, na kakšna mesta so se uvrstili poletovci: KATEGORIJA «POMLAD» Moški 1. Samo Kokoravec, 7. Damjan Kosmač. ............................................................................................II............................muh,lini,,,,....................................................................................................................milil,lil.......................................timu......iiiHiiitmiiiiiiiiiliiimmiiliniiiiiiliiiiiiiiiiilil NA 10. TRADICIONALNEM OTROŠKEM SREČANJU IRSI - (MICA V DOLINI Pomerili so svoje sile v poligonu Najštevilneje so bili letos zastopani učenci petih razredov - Tekmovanje je pripravila komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ Delovanje ZSŠDI Jutri odbojkarska komisija Jutri se bo ob 19. uri sestala na *edežu ZSŠDI v Trstu odbojkarska komisija, ki bo v prvi vrsti obravnavala poletni tečaj za začetnike oziroma začetnice pri Banih. Podali bodo tudi obračun pravkar zaključnega rekreacijskega tekmovanja »Revival ’79». * * * Srečanje v Ajdovščini Prihodnjo soboto in nedeljo se bo * Ajdovščini odvijalo 3. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Tekmovanje se bo odvijalo v, nogometu, košarki, namiznem te-JJisu in šahu, udeležile pa se ga bo-*k> tudi selekcije ZSŠDI. - bs - Kot smo v krajši obliki že poročali je pred tednom dni Dolina gostila tradicionalno 10. otroško srečanje Trst - Gorica, ki ga je organizirala komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. Prireditev je bila letos jubilejna, kar je v svojem pozdravnem govoru poudarila tudi načelnica komisije Nadja Pahor. Otroci so se pomerili med seboj v dveh disciplinah in sicer v poligonu ter v igri med dvema ognjema. (Zaradi velikega števila prijavljenih ekip — saj so jih nekatere šole imele celo po več — so morali na Tržaškem opraviti pred časom kvalifikacije in sta se v polfinale uvrstili le dve ekipi: Mladina in Milčinski). Na Tržaškem je skupno nastopilo v kvalifikacijah 12 ekip. Rezultati poligona so bili taki: VRTEC 1. Kristjan Briscich 2. Maja Makuc 3. Sonja Makuc 4. Marko Debeljuh 5. Vida Makuc 6. Tanja Škabar 7. Tamara Rasem 8. Andrej Pertot OBVESTILA ŠZ Gaja organizira v torek, ob *• uri zjutraj, teniški tečaj za zavetnike, za otroke od 8. do 14. leta starosti. Kandidati naj se javijo na teniških igriščih Gaje na Padričah pol ure pred začetkom *ečaja. # # 4» ek po boljunskih ulicah V okviru šagre, ki bo v Boljun-*<* od 23. do 25. junija, prirejata PD E. Prešeren in vaška mladina TEK PO BOLJUNSKIH ULICAH, **■. bo v nedeljo, 24. junija ob 10. *!rL Vpisovanja d) 20. junija vsak Ji a n od 19. do 20. ure v gledališču *• Prešeren, telefon 228490. Razbeljen bo na tri starostne skupi-?e in sicer: za otroke, mladince/ke 'n člane/ice. * 4» • TPK Sirena sklicuje jutri, 18. junija 1979, * barkovljanskem društvu, Ulica-(•erreto 12 s prvim sklicanjem ?n 20. uri in z drugim ob 20.30 'sredni občni zbor z naslednjim bbevnim redom: otvoritev, sprememba statuta in razno. Sledil °° družabni večer. Edi STARC - Danilo STOCCA VABITA V DISKOTEKO LA « B O R Ai Vsak dan DISCO MUSIČ Zaprto ob ponedeljkih RESTAVRACIJA PO NAROČILU - BRIŠČKl 42/a, tel. 227311 23. 24. 9. Stefano Bensa 10. Kristina Čigoli 11. Jan Godnič 12. Jan Budin 12. Marko Hus 14. Vesna Pahor 15. Matejka Gravner 16. Erič Ferri 17. Adrijan Ferri 18. Paula Gerdol 19. Elda Jercog 20. Barbara Briscich 21. Mirjam Tomšič 22. Matej Oklobdžija Tanja Vižintin Biserka Simoneta 1. RAZRED Dečki Ladi Tomšič Tomaž Tence Gabrijel Sviligoj Franci Fabec Dean Oberdan Andrej Volpi Igor Stopar 8. Erik Sedmak 9. Aljoša Tavčar 9. Andrej Ferfolja 11. Adrej Peric 12. Dijego Petejan 13. Davin Jelerčič 14. Paulo Tence 15. Sargo Oresti 16. Mitja Ferri 17. Enrico Marega 18. Auro Tomšič 19. Igor Tomšič 20. Igor Gerdol Deklice 1. Vesna Jagodic 2. Valentina Facchin 3. Nataša Čavdek 4. Eva Mauri 5. Francesca Saher 6. Morena Krašček 7. Katja Tommasi 8. Katja Cetin 9. Mgjla Ozbič 10. Karin Vitez 11. Jasmin Rudež 12. Tanja Kermec > 2. RAZRED Dečki 1. Aljoša Race 2. Robi Čavdek 3. Robi Kottar 4. David Sossi 5. Aljoša Kuzmin 6. Klavdij Comianc 7. Gregor Sviligoj 24”5 24”6 25”8 28”3 26’'4 26 ”5 26"6 27 ”0 27'’3 27”5 27” 6 28”5 28"5 28''7 23"9 30"3 35 ”2 35’'4 35 ”6 37”7 38"5 41"7 45”3 51 ”3 15”0 15”9 16”0 16 ”4 16"6 16 ”7 17"0 17”2 17”8 17”8 18 ”3 18”4 18 ”6 19”8 19”9 20’'2 22"0 22”6 22”8 28"1 16"9 18 ”1 19”8 19”9 20”3 20”4 2I”0 21”6 23"2 24”5 25”5 27"! 20"4 22”4 24"7 25''3 25’'7 27” 7 28 ”3 Deklice 1. Maša Pilat 2. Barbara Lovisutti 3. Alessia Rudež 4. Katja Lutman 5. Ingrid Sedmak 5. Elizabeta Vižintin 7. Helena Volpi ' 8. Adrijana Furlan 9. Kristina Valenčič 10! Greta Pintar 11. Lilijana Bezin 11. Maja Peterin 13. Nataša Gregori 3. RAZRED Dečki 1. Marjan Vogrič 2. Claudio Frascinelli 3. Marko Sedmak 4. Srečko Bregant 5. Aljoša Sterni 6. Aleks Blaževič 7. Aleksander šik 8. Štefan Karli 9. Davorin Gombač 10. Massimiliano Argentini 11. Valter Gorkič 12. Sandi Štefančič 13. Marko Ozbič Deklice 1. Erika Succi 2. Vera Krmec 3. Poljanka Pavletič 4. Roberta žužič 5. Danijela Jarc 6. Tanja Carli 7. Mojca Škabar 8. Katja Volpi 9. Suzi Makuc 10. Roberta Škabar Elizabeta Stopar Tamara Pahor Erika Purič 4. RAZRED Dečki Marjan Peric Diego Sedmak David Argentini Peter Ferfoglia Jožko Radetti Massimo Savi Igor Sedmak 8. Mauro Benci 9. Andrej Pahor 10. Andrej Purič 11. Robert Purič 12. David Pahor 13. Valentino Bosch 14. Igor Civardi 15. Marko Pertot 16. Mitja Rupel 17. Kristjan šiškovič 18. Olaf Sedmak Deklice Vilma Purič Valentina Vižintin Mirjam Gregori Irina Lako Silvana Humar Laura Furlan Neva Albi 8. Cristina Ghergolet 9. Mirta Pahor Danijela Markovič Tamara žužič Vida Valenčič Kristina Sosol Tanja Kocjančič Vesna Primožič Emanuela Bassini Suzi Čadež Nada Carli Elena Carli 5. RAZRED Dečki 1. Alan Oberdan (**) 17"8 2. Marko Succi (*) 17”8 3. Borut Race 17”8 4. Fabrizio Stein 18"0 5. Štefan Zeugna 18”1 6. Maksi K: lj 19”1 7. Alex Sedmak 20”0 11. 12. 13. 22''4 24”0 24”2 24”3 25”1 25” 1 25"3 26''2 26”5 26”7 27”2 27”2 31”6 20’ '2 21”5 21”9 22”1 22”3 22''6 22''9 23 ”8 24''8 25''4 25”5 27" 0 27”2 21”6 22”2 22”3 23 "5 24”1 24"2 24"5 25”0 25 ”6 26”2 2 8”0 28 ”3 32'T 20''8 20"9 21”0 21"2 21 ”7 21”8 21”8 21 "9 22''4 22"8 23”2 25”6 25”9 26”6 27"1 27”2 29 ”5 32”2 19”1 20''5 21”0 21"4 23”2 23 "5 23''5 23”8 24 ”3 24"8 25”0' 25”7 26" 1 26”7 27"6 27”8 28”6 29”3 33"5 8. Omar Bacchi 20”3 9. Marko Tence 20”6 10. Corrado Rojac 20”7 11. Janko Blanšček 22"6 12. Emanuel Ferfoglia 22’’7 12. Boris Stopar 22”7 14ji Andrej-. Glina 22”8 15." Branko-nOklobdžija 22”9 1 <5. .Boris Frandolič 22”9 17. Andrej Košuta 23”1 18. Davorin Bensa 24”7 19. Massimo Jarc 30”3 20. Andrea Tomšič 31”2 Deklice 1. Martina Ukmar 2. Nataša Taučar 3. Veronika Gerdol 4. Marta Primosi 5. Tamara Škabar 6. Damjana češčut 7. Ivana Roner 8. Kristina Degrassi 9. Milojka Juren Nadja Beučer Dunja Jarc Rafaela Košuta Vida Mermolja Tiziana Guštin Sonja Sedmak Lucija Kosmač Svetlana Primožič Anita Cotič 18. Sabrina Grahek 20. Fanika Klanjšček 21. Nives Lakovič 22. Darja Makuc 23. Marina Ferfoglia Po zaključku tekmovanja so organizatorji razdelili posameznikom in najboljšim skupinam nagrade, o-trokom pa so pripravili tudi prigrizek. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19”5 19’'6 19 ”8 19''9 20”0 20” 2 20”5 20”7 21”3 21 ”6 22”6 22”7 23''3 23”6 23”7 24”0 24’T 24"4 24”4 26”3 27"8 29”5 32''7 TRETJI REKREACIJSKI TEDEN ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS OVREDNOTITI VLOGO REKREACIJE Spored te pobude obsega tekmovanja v številnih panogah BORGOSESIA (Vercelli) - Šved Tommy Prim je osvojil 4. etapo a-materske kolesarske dirke po Italiji-Na drugo mesto se je uvrstil Bombi-ni, ki vodi na skupni lestvici s 35” prednosti pred Primom. ŠK Kras, ki deluje na območju zgoniške in repentabrske občine, prireja letos že tretje leto zapored rekreacijski teden za svoje člane in članice, ki se sicer med tekmovalno sezono aktivno ne izživljajo s posameznimi športnimi panogami. Ta pobuda teži za tem, da bi čimbolj valorizirali vrednost in pomembnost rekrppcije za sodobnega človeka, ki je boljpotrcbenpsiLoffcčne sprostitve. Obenem pa se ob takih priložnostih krepi družabnost in prijateljstvo, ko pridejo v celoti na svoj račun predvsem športni delavci in bivši aktivni športniki. Namiznoteniško tekmovanje so že odigrali v tem tednu, nadaljnji spored rekreacijskega tedna pa je naslednji: torek, 19. t.m. ob 20.30: tekmovanje v bližanju (dvojice) in v ruskem kegljanju; sreda, 20. t.m. v Križu: prijateljska nogometna tekma Kras - Krim Ljubljana; sreda, 20. t.m. ob 20:30: tekmovanje v badmintonu (moški in ženske posamezno) in v šahu; četrtek, 21. t.m. ob 20.30: izločilno kolo v balinanju (dvojice) in v badmintonu (dvojice); ponedeljek, 25. t.m. ob 20.30: finalni del balinarskega tekmovanja in prijateljsko odbojkarsko srečanje med ženskima ekipama Krasa in Partizana Moste iz Ljubljane; torek, 26. t.m. ob 20.30: odbojkarski srečanji stari - mladi in dekleta - žene. Sledil bo družabni večer za vse nastopajoče na rekreacijskem tednu in nagrajevanje zmagovalcev. Splošen pravilnik rekreacijskega tedna .je naslednji: 1. Tekmovanje organizira ŠK Kras in udeležijo se ga lahko le njegovi člani oz. članice, ki so redno poravnali članarino: 2. tekmovanje bo potekalo v naslednjih panogah, ki pridejo v po- štev za sestavo skupne lestvice, brez omejitev glede na spol ali starost: namizni tenis (posamezno in dvojice), bližanje (dvojice), rusko kegljanje, badminton (posamezno in dvojice), šah, nočni tek, balinanje (dvojice). Pravico do nastopa ima le tisti, ki ni v letošnji sezoni uradno nastopal v prvenstvu vdelečenipanogi in ga zato lahko smatramo za rekreativca ; 3. v vseh panogah bo organizator razglasil pravilnik, šest prvouvršče-nih pa bo točkoval po naslednjem ključu: 1. mesto: 9 točk, 2. mesto: 6 točk, 3. mesto: 4 točke, 4. mesto: 3 točke, 5. mesto: 2 točki in 6. mesto: 1 točka. V primeru, da jb nižje število nastopajočih, se število točk za vsako uvrstitev zmanjša za toliko točk, kolikor manj je uvrščenih (npr. če je 5 uvrščenih, bo točkovanje 8-5-3 - 2-1); 4. izdelali bomo tudi skupno lestvico v moški in ženski konkurenci, ki bo upoštevala uvrstitve v posameznih panogah, na osnovi zgoraj navedenega točkovanja. Trije prvo-uvrščeni v posameznih panogah in na skupni lestvici bodo primerno nagrajeni; 5. vpisovanje se vrši eno uro pred pričetkom vsakega tekmovanja, vpisnina pa znaša 1.000 lir za posameznika in 2.000 lir za dvojico; 6. organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe med tekmovanji; 7. organizator si pridržuje pravico, da ta pravila spremeni po svoji uvidevnosti, kolikor bi to narekovale specifične okoliščine. Od torka do četrtka se je v Sa-matorci odvijalo namiznoteniško tekmovanje kar v petih kategorijah. Odziv rekreativcev je bil vsekakor zadovoljiv, saj je nastopilo 15 moških in 10 žensk, ki so v dvanajstih urah tekmovanja, ki se je odvijalo na štirih mizah, povsem prišli na svoj račun. V ženski konkurenci se je najbolj izkazala Silvana Vesna- SKI-ROLKE DRŽAVNO PRVENSTVO 10.00 v Canegratu (Milan) Nastopa tudi SK Devin .........................................i............................................................. NA JUTRIŠNJEM OBČNEM ZBORU ver, ki je žela kar trojno zmago, v moški konkurenci pa je bilo razmerje sil bolj izenačeno. Uvrstitve šestih prvouvrščenih: MOŠKI: 1. Zdravko Skupek, 2. Valter Kobal, 3. Lucijan Milič, 4. Zvonko Simoneta, 5. Luigi Lauzana, 6. Miloš Bresciani. ŽENSKE: 1. Silvana Vesnaver, 2. Anica Žigon, 3. Darjo Kobal, 4. Vla- 6 MOŠKE DVOJICE: 1. Valter Kobal - Boris Simoneta, 2. Luigi Lauzana - Zdravko Skupek, 3. Lucijan Milič - Zvonko Simoneta, 4. Jože Bitežnik - Jordan Rebula, 5. Ivo Marušič - Gianni Romagna, 6. Miloš Milič - Boris Pegan. ŽENSKE DVOJICE: 1. Darja Kobal - Silvana Vesnaver, 2. Vlasta Stubelj - Anica Žigon, 3. Tamara Blažina - Majda Stubelj, 4. Bojana Furlan - Lilijana Kralj, 5. Sonja Rebula - Nadja Škabar. MEŠANE DVOJICE: 1. Silvana Vesnaver - Miloš Bresciani, 2. Anica Žigon - Lucijan Milič, 3. Tamara Blažina - Zvonko Simoneta, 4. Vlasta Stubelj - Boris Pegan, 5. Bojana Furlan - Valter Kobal, 6. Majda Stubelj - Jožko Milič. Skupna lestvica po namiznoteniškem tekmovanju je naslednja: MOŠKI: 1. Valter Kobal 17, 2. Zdravko Skupek 15, 3. Lucijan Milič 14, 4. Zvonko Simoneta 11, 5. Miloš Bresciani 10, 6. Boris Simoneta 9, 7. Luigi Lauzana 8, 8. Boris Pegan 4, 9. Jože Bitežnik in Jordan Rebula, 11. Gianni Romagna in Ivo Marušič 2, 13. Jožko in Miloš Milič 1. ŽENSKE: 1. Silvana Vesnaver 26, 2. Anica Žigon 17, 3, Darja Kobal 12, 4. Vlasta Stubelj 11, 5. Tamara Blažina 9, 6. Bojana Furlan in Majda Stubelj 4, 8. Lilijana Kralj 3, 9. Sonja Rebula in Nadja Škabar 1. -bs- ženske 9. Antonella Pavat, 19. Ester Prelec, 20. Sabrina Ulgheri, 21. Monika Danieli, 22. Vilma Zenič in 23. Clara Kravos. NARAŠČAJNIKI Moški 2. Mojmir Kokoravec. Ženske 7. Nikoleta Sossi, 10. Fabrizia U-nussi, 14. Helena Sosič in 17. Mara Petaros. MLADINCI Moški 2. Devan Košuta. Ženske 4. Saša Ban, 6. Alenka Gorkič, 8. Helena Prašelj in 12. Mernika Milič. KATEGORIJA «AMATORI» Ženske 6. Tatjana Sossi, 10. Danjela Žet-ko, 13. Tatjana Malalan. VSEDRŽAVNI MLADINCI Moški 1. Mauro Renar, 2. Boris Škerk. Ženske 5. Alda Sossi. DVOJICE - NARAŠČAJNIKI 1. Nikoleta Sossi - Mauro Renar. * * * Kot torej vidimo, so rezultati deželnega tekmovanja UISP več kot zadovoljivi. Sedaj pa bo treba nar peti vse sile, da bodo tekmovalci, ki bodo šli na državno prvenstvo, čim bolj nadoknadili zamujeno. Čeprav sm0 komaj na začetku poletja je treba že danes misliti na zimo. Dejstvo je namreč, da v takih pogojih ni mogoče več računati na boljše rezultate in je treba torej nujno poskrbeti, da bodo kotalkarji lahko vadili tudi pozimi. A ne samo zaradi rezultatov: nedopustno je, da se za toliko mesecev prekine športna dejavnost, kar negativno vpliva ne samo na kontinuiteto vadbe, temveč tudi na družabno življenje in koncentracijo mladine okoli svojega športnega društva. Mislimo, da tudi domačemu prosvetnemu društvu to ne bi smelo biti vseeno! ATLETIKA WALNUT — Na državnem ameriškem atletskem prvenstvu se je posebno izkazala 17-letna Candy Yo-ung, ki je izboljšala svetovni mladinski rekord v teku na 100 m i ovirami s časom 13”30. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 17. junija 1978 KOŠARKA PROPAGANDA 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor B - Ferroviario * * * 9.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Bor A NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 15.00 v Veroni Nastopa tudi Kras * * * 20-LETNICA BORA 9.00 stadion «1. maj» Turnir najmlajšib TENIS ITALIJANSKI POKAL 9.00 na Padričah Gaja A - Cividale * * * 9.00 v Miljah Gaja B - CS Internazional« ATLETIKA DRŽ. MLADINSKO PRVENSTVO 15.00 v Bologni Nastopa tudi Bor ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Trstu, licej Petrarca Inter 1904 - Bor B JADRANJE Bogata sezona Sirene Barkovljansko društvo bo podalo obračun svojega enoletnega delovanja Čeprav zaenkrat še nima primernih infrastruktur, da bi delovanje nemoteno steklo, je TPK Sirena dosegel nekaj lepih športnih uspehov in je tudi organizacijsko ter materialno napredoval v razmeroma kratkem času. Predvsem je klub prišel do prostora, čeprav skromnega, ob morju. V doglednem času pa namerava zgraditi drčo za splavi,janje plovil, kar zahteva ogromen organizacijski in finančni napor, največji problem pa je birokratskega značaja. Klubu je uspelo priti tudi do svojega plovnega parka in sicer do motornega čolna za spremljanje jadrnic, do jadrnice razreda flying ju-nior, v uporabo ima dve jadrnici jole, predvsem pa je kupil štiri nove kvalitetne jadrnice razreda optimist, medtem ko jih v lastni režiji izdeluje še pet, istega tipa. Optimisti so jadrnice, ki so namenjene mladini od 11. do 15. leta, zato se je, v želji, da vzgoji predvsem kadre, ki naj bi v bodoče sestavljali jedro kluba, osredotočil v tej prvi fazi delovanja predvsem na delo z mladino. Zaradi tega organizira tudi letos, v sodelovanju z jadralnim klubom Jadro iz Kopra, s katerim tesno sodeluje že od vsega začetka, tečaj jadranja za mladino v Ankaranu, od 22. do 29. julija, ima pa v načrtu za jesen še en tečaj, ki naj bi bil v Barkovljah. Naraščajniki TPK Sirena so se do sedaj udeležili že treh regat, veljavnih za «Pokal prijateljstva*. Dva naraščajnika sta tekmoval 20. maja v Kopru, a sta se zaradi šolskih obveznosti lahko udeležila le ene regate. Druga regata je bila v Trstu 1. in 2. junija, ni pa bila zaradi slabega vremena dokončana. V Izoli pa so 9. in 10. junija tekmovali naraščajniki Starc Aleksander, Davorin in Aljoša ter Bogateč Lo-renzo. V soboto, 9. t.m., je Starc Aleksander med 58 jadralci iz Jugoslavije, Italije in Avstrij-! dosegel v prvi regati 16., Bogateč pa 53. mesto. V drugi regati je Starc dosegel odlično 14. mesto, v tretji, ki je bila naslednji dan, pa 35. mesto. Naslednja regata, ki se je bo klub udeležil, bo v Pulju 30. 6. in 1. julija t.l. ATLETIKA TROFEJA POMLAD DVE ZMAGIALJOŠE GAŠPERLINA Prvi je bil v obeh skokih - Naši atleti so si priborili lepo število zmag Tudi v petem tekmovanju «Trofeje pomlad* za A in B kategorijo dečkov in deklic so slovenski atleti naših treh društev (Adrie, Bora in Levstika) dosegli lepo število zmag (tokrat šest) ter nekaj dobrih tehničnih rezultatov. V starejši kotegoriji dečkov sta tri zmage osvojila borovec Aljoša Gašperlin v daljini ter višini in član Adrie Fauste Bonanno v peterosko-ku. Za borovca predstavlja rezultat v daljini nov osebni rekord, medtem ko je Bonanno v peteroskoku dosegel tudi nov pokrajinski rekord. V mlajši kategoriji sta obe zmagi pripadli članom Adrie in sicer Marku Saksidi na 80 m ovire ter Wal-terju Verdunu v metu kroglice (z novim osebnim rekordom). O premoči Sakside na zaprekah v pokrajinskem merilu priča dejstvo, da je temu atletu v vseh dosedanjih nastopih vselej uspelo zmagati. Med deklicami je edina zmaga pripadla borovki Lari štrajn, ki je v B kategoriji skoka v daljino dosegla rezultat 3,63 m. REZULTATI DEČKI A (65/66) , 80 ra: I 6. Peter Furlan (Levstik) U”5 7. Edi škerlavaj (Bor) 11”6| Višina: 1. Aljoša Gašperlin (Bor) 1,40 m 2. Fauste Bonanno (Adria) 1,40 m Daljina: 1. Aljoša Gašperlin (Bor) 4,78 m 2. Edi škerlavaj (Bor) 4,40 m 3. Peter Furlan (Levstik) 4,18 m Pcteroskok: 1. Fausto Bonanno (Adria) 10,61 m 2. Vasilij Pečar (Adria) 10,09 m 3. David Gregori (Adria) 9,92 m 2.000 m: 5. Andrej Pangos (Bor) 7’37"2 DEČKI B (67/68) 80 m ovire: 1. Marko Saksida (Adria) 16”1 80 m: 6. Marko Saksida (Adria) 12”7 Krogla: 2. Rudi Primosi (Bor) 6,48 m 3. Devan Cesar (Bor) 5,68 m Višina: 2. Devan Cesar (Bor) 1,15 m 3. Walter Verduno (Adria) 1,15 m 5. Rudi Primosi (Bor) 1,10 m Kroglica 1. VValter Verduno (Adria) 27,24 m DEČKI C (69/70/71) 800 m: 2. Danijel Jakomin (Adria) 3’06”9 DEKLICE A (65/66) 80 m: 8. Andreina Menegatti (Levstik) 13. Jana Veljak (Bor) 16. Sara Čok (Bor) 20. Elena Cerkvenič (Bor) 23. Arianna Prašelj (Bor) 28. Lučka Počkaj (Bor) 34. Anastazija Koršič (Bor) Višina: 6. Ivana Gerdol (Bor) 7. Tiziana Natural (Bor) Daljina: 4. Tanja Starc (Bor) 13. Jana Veljak (Bor) 14. Arianna Prašelj (Bor) 23. Lučka Počkaj (Bor) Krogljica: 4. Tanja Starc (Bor) 1.000 m: 6. Tiziana Natural (Bor) 7. Ivana Gerdol (Bor) DEKLICE B (67/68) 60 m: 4. Lara Štrajn (Bor, 18. Helena Sedmak (Levstik) Daljina: 1. Lara štrajn (Bor) 3,63 m 7. Helena Sedmak (Levstik) 3,39 m R. F. 11''4 n”9 12'’1 12 ”3 12 ”4 12”7 13” 1 1,20 m 1,20 m 4,19 m 3,72 m 3,71 m 3,43 m 21,74 m 3’58”6 3'58”8 9”5 10”0 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija cDAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 12 17. junija 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 L|ubl|ano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj -^ZTT in tiska Trst Član ItalijanskeTs^iJ zveze časopisnih HjJH založnikov FIEG Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN V spomin na tovariša Rikca Malalana daruje drogerija Olga Gulič -Opčine 10.1X10 lir. V počastitev spomina Rikca Malalana daruje družina Drago Gorup 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Rika Malalana darujeta Vlasta in Mirela 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Anica in Gorazd Pertot 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM NA PADRIČAH Neudeleženke izleta «naše žene* iz Padrič darujejo 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU Namesto cvetja na grob Stana Furlana daruje družina Malalan 10.000 lir. V isti namen darujeta Anica in Bogomil Kralj 10.000 lir. y spomin na Stana Furlana darujeta Ivan in Vojka 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na Andreja in Uršo Cerkvenič daruje Anton 20.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Namesto cvetja na grob Milana Brajkoviča daruje Marta Štoka 25.000 lir. V spomin na Stana Furlana darujeta Ladi in Milka Bukavec 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Stana Furlana darujeta Dorka in Guerino Husu 10.000 lir. V isti namen daruje Vinko Furlan 5.000 lir. V spomin na Stana Furlana daruje Berta Žužič 5.000 lir. V isti namen daruje Marija Grilanc 5.000 lir. V spomin na Stana Grilanca (Sa-lež) daruje Berta Zužič 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Milana Brajkoviča darujejo Marija, Edvina in Nada 15.000 lir. V isti namen darujejo družini Nabergoj - Ferfo-glia in Marija Štoka 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Stana Furlana darujeta Dezi in Silvio Ve-ronese 10.000 lir. V isti namen darujejo Berta in Stanko Prašelj 10.000 ter Marija Bukavec 4.000 lir. Ob povrnitvi posojila daruje Ivan Ban (Batiča) 100.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Neudeleženke izleta «naše žene* iz Padrič darujejo 22.000 lir. V počastitev spomina Karla Kju-dra in Karla Čoka darujeta Stanko in Adrijana Škrinjar 10.000 lir. V spomin na Stanka Grilanca darujeta Ivanka in Vojko Simoneta 10.000 lir. V spomin na Stanka Grilanca darujeta Milena in Srečko Simoneta 10.000 lir. V spomin na dragega očeta Mi losa Marca daruje hči Danica 10.000 lir. V spomin na Marijo Bukavec daruje Lojzka španger - Sosič 10.000 lir. * * * Namesto cvetja na grob Miloša Marca daruje Olga Petaros (Boršt 68) 10.000 lir za otroški vrtec v Borštu. Namesto cvetja na grob Rudolfa Križmančiča daruje Magda Štancer-jeva 5.000 lir za narodne noše v Bazovici. V spomin na dragega očeta Miloša Marca daruje hči Danica 10.000 lir za PD Slovenec. 10.000 lir za godbo Breg in 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Stanka Grilanca da- rujeta Ivanka in Vojko Simoneta 10 tisoč lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Milana Brajkoviča daruje Delka 10.000 lir za SPD Igo Gruden. V isti namen darujeta Neva in Ljubo Milič 10.000 lir za nabrežinsko godbo. V isti namen darujeta Draga, Mila in Aleš 30.000 lir za godbo iz Nabrežine in 30.000 lir za SPD Gruden ter sestrična Milena 5.000 lir za godbo iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Sonjinega in Markovega očeta darujejo učiteljice osnovne šole P. Tomažič 10.000 lir za PD Primorec in 10.000 lir za osnovno šolo P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Karla Raubarja daruje družina Hmeljak (Veliki Repen) 5.000 lir za PD Kraški dom. V počastitev spomina pok. mame Kristine in Aleksandra Podobnika darujejo uslužbenci lekarne dr. Vilel-la na Opčinah 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Milana Brajkoviča darujeta Zora in Ivan Pertot 10.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine. V isti namen darujejo: Avrelijo in Slavko 5.000, Dušan Radovič z družino 20.000 in Gui-do Zidarič 20.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine. Ob 1. obletnici smrti pok. Ivanke Svetlič daruje družina Svetlič 10.000 lir za Godbeno društvo iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Albina Sancina darujeta Slava in Nevenka Sancin 5.000 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti drage mame Frančiške Brišček z Opčin daruje v njen spomin hči Danica 3.000 lir za PD Tabor - Opčine. V opomin na Karla Čoka daruje Milan Miot 5.000 lir za Dijaško matico. Rudolf Košuta daruje 5.000 lir za Skdanc. V spomin na Rikca Malalana in ob 34. obletnici smrti očeta Antona Sosiča daruje Biondo 10.000 lir za pevski zbor Tabor. Namesto cvetja na grob Milana Brajkoviča darujeta Miranda in Renato Blažon 5.000 lir za ŠD Primo rje. V isti namen daruje Danilo Štoka 25.000 lir za ŠD F*rimorje. Namesto cvetja na grob Stana Furlana darujeta Dorka in Guerrino Husu 10.000 lir za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Stana Furlana darujejo družine Bogateč, Zaccaria, Čuk in Kralj 40.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Stanota Furlana daruje žena z družino 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Ob smrti očeta in moža darujejo žena Marija, Edj in Anita 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Milana Brajkoviča daruje Lotka Antoni 10 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek. V isti namen darujejo Danila in Danilo Ukmar 20.000, Vanka in Dominik Ukmar 10.000 in družina Fer-folja, Nabergoj in Marija Štoka 15 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Stanota Furlana darujeta Renato in Miranda Blason 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V isti namen darujejo Zofka Kapun in Milka 10.000 Marija Stoka 5.000. Dino in Cvetka Terčič 10.000 in Ivanka Ukmar (Prosek 17) 5.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Neudeleženke izleta «naše žene* iz Padrič darujejo 10.000 lir za PD Slovan, 10.000 za ŠD Gaja, 10.000 lir za šolo K.D. Kajuh in 10.000 lir za ŠD Sloga. V počastitev spomina Rikca Malalana daruje drogerija Gulič 10.000 lir za PD Tabor. Mali oglasi ZLATARNA U R A R N A tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE OPTIKA V IK J Ul. Buonarroti 6 TRST • NAOČNIKI • KONTAKTNE LEČE • OPTIČNI APARATI • FOTO - KINO MATERIAL in razvijanje filmov ZMRZ0VALNE SKRINJE IGNIS od 70 do 610 litrov ■ V VAŠI KUHINJI VEDNO NA RAZPOLAGO SVEŽA HRANA ■ PRIHRANEK NA ČASU IN DENARJU Za pojasnila in cene obrnite se na tvrdko KOSMINA SERGIJ NABREŽINA center 156 - Tel. 200-123 VABILO IBM IBM želi sporočiti nekaj važnega tistim podjetjem, ki hočejo izboljšati svoje upravljanje s pomočjo obdelave podatkov. Marsikaj pa bo zanimalo tudi vsa tista podjetja, ki ta sistem šele uvajajo. Čakamo Vas v uradu IBM v Trstu, Trg Unita d'ltalia 7, od 9.30 do 12.30 v sredo, 20. junija. Prikazali bomo tudi praktično, kako deluje terminal za blagajno IBM 5260 na sistemu IBM 34 in na sistemu IBM 5110. URAD V TRSTU: UfM Trg Unita d’ Italia 7 ■ Tel. 040/62381 aSsa- GOSPODARSKA ZBORNICA SR HRVATSKE in GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE vabita CENJENO OBČINSTVO NA OGLED JUGOSLOVANSKE RAZSTAVE NA 31. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU od 16. do 28. junija 1979 — V PALAČI NARODOV: prehrambeni proizvodi, tekstilni in usnjeni izdelki, okrasni predmeti, izdelki ljudske umetnosti, kristal, knjižni sejem itd. — NA LESNI RAZSTAVI: pohištvo — Naše gastronomske specialitete, vina in druge pijače so Vam na razpolago na terasi paviljona pri glavnem vhodu na velesejem — Turistične informacije o jugoslovanski turistični ponudbi Medrepubliški odbor za organizacijo sejmov 1979 SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE C0SSUTTA FEDERIC0 Križ 134 DANIELI BERNARDO Prosek 124 GRILANC MARUSSI ANGELA Salež - Zgonik 20 GRUDEN JOSIP GUŠTIN BRANKO KUKANJA KARLO MILANIČ SABINA PAHOR LILIANA PONT ARI G. & C. REBULA SILVIO ŠVAGELJ B0RIV0J VID ALI ALBERTO Devin 50 Veliki Repen 85 Nabrežina 106 Doberdob Trebče 232 Opčine, Narodna ulica 63 Vižovlje (Sesljan) 10 Strada del Friuli 269 Bani 72 NUDIJO od 18. do 23. junija 1979 UPOKOJENEC 55 let, sam z lastno hišo, finančno stanje zadovoljivo, želi spoznati žensko samo max 45 let, ki se želi poročiti. Pisati na: patente auto 92301, fermo posta centrale Trst - Trieste. IŠČEM betonski mešalec od 2"0/250 litrov. Tel. 211890 v popoldanskih urah. ZAMENJAM malo enosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem in pr železnina STROJI TfcMNlCNl ARIIKLI za industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Induitrljtka cone) O o M JO, m Tel «24*/* telefonom v Ljubljani - center — za podobno stanovanje v slovenskem Primorju. Tel. (061) 264753 po 20. uri. PRODAM 3 parcele ločene nezazidljive. Zglasiti se v trgovini Kovic na Peči. Tel. 882-016 ( 0481). TRIČLANSKA družina išče sU"0va-nje na Krasu za mesec avgust. Telefon 791305. PRODAM prosto preurejeno stanovanje. Ul. Paduina št. 11, V. nad., tel 68 001. PRODAM prosto preurejeno stanovanje, Ul. Canova št. 13, III. nad., tel. 68 961. IŠČEM zazidljivo parcelo ali hišo za moj brlog. Telefonirali ob delavnikih na š*. 794273 Pavlo. V PARFUMERIJI - KOZMETIKA «00» — Opčine - tel. 21 20 61, na razpolago odlične kreme za sončenje znane firme «01ga Tsche-chowa». MLAJŠA ŽENSKA išče enosobno stanovanje v Trstu ali v bližnji okolici za dobo dveh let. Ponudbe na tel. 211343. TV COLOR posebna ponudba v Ju- /£> O* izLfiO iAS^Cj /g>* V 1 / «#» 'V »ir niju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za plačilo na obroke pa brez obresti. Trgovina COLJA -Kontovel 134. tel. 225-471. PRODAJAM komplektno opreme Tia otorinološki laboratorij. Telefonirati na št. 64-986 od 14. do 17. ure. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z Jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rad« volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via S. Croce tn Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102 »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul Rittmaver 4/a. IMMOBILIARE SOLARIO, TrJ S. Giovanni 3, tel. 040 - 61-061, 16 19, išče za svoje kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčene resnost. UGODNE miLOŽNOSTI Carli pro da 850 '68; 127 '72 73; alfa '73; AR 2000 '72: 128 '72; 124 '68; 125 '68 71 72; AU2 '70; R 16 '72: AR 1300 '70; 238 furgon -J; ford transit '70; 124 '71. Ogled v Ulici Brigata Časa' 7. z^j&SirfvnMn^) Ste pravi ljubitelji kave? PRIMO ROVIS 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFFE pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFČ Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah TRGOVINA POHIŠTVA LA SERENISSIMA TRST - Ul. Barbariga 5 (Rojan) - Tel. (040) 42.12.74 Izredna prodaja po tovarniških cenah Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture Vsem strankam v dar lestenec ali drug predmet za opremo doma Olivno olje BertoIIi> 11 2.180 lir Konservirano meso Simmenthal* 140 jj noto 560 lir Mortadela «Benson», sama svinina 10 dkg 270 lir KOP E 2 400 lir V kisu vložena zelenjava «Pilastro» 1/1 nom. 560 lir ACE 2,51 660 lir Kava «SpIendid» konfekcija 200 g 1.240 lir Prtički «Fay» 50 kom. 290 lir Voda «Sangemini» 1 1 440 lir Riž Arborio Curti» 950 g neto 960 lir Tun Stella* 180 g neto 820 lir Whisky J. & B.» 75 cl 4.690 lir