f*r-
Leto n,
Poštnina plačana v gotoninL
Ljubljana, torek 30. marca 1920.
Štev. 72.
Ceno po pošti: ii cslo leto . H 50*— za pol letu . 8 25'— a žrtpt leto. H 13'— zb 1 fflBsec.. 8 K‘50
posamezna Številka 30 vin.  NEODVISEN DNEVNIK
Ondnišfto ln uprava: Bopttapjeva ulita it I
Ondu telefon itn. B
Posamezna številka 30 vin.
Shod komunistov.
Malo resne besede k resnemu položaja.
doDin^ 8118, marca' Pred Mestnim Por SC ’e vr8^ sn°či komunistični shod,
0 s°l-	urednik	»Napreja«	Golouh
P osnem svetovnem položaju. Naglasa!
]3Ur.Qlaž® čistega socializma nad svetovno jg. 2?.a^i° in kapitalizmom. Svetovni pro-"p bo zmagal, kot je zmagal ruski in dru'S vL• proletariiut ter bo uvedel pravi
1 ,_abni red, kjer ne bo stiskanih in tla-
AviJTo slcušaio sedaj lačni sodrugi v in Nemčiji.) Žigosal je vse vlade lmpiraV,*'e' oc^ postanka naše države sem.
J«goslavj
^^°va'l je belgrajski parlament trgovsko sjr nJc°. kjer se samo špekulira in razne je ,e delajo trgovske kupčije. Kritiziral di #alpatriote *n niih°vo delovanje v vla-]aj .. urednik »Napreja« pa je zmerjal z »vcem vsakogar, kdor je črhnil besedo Pak f ^^lpatriote v vladi.) Največjo na-0 Pa ie napravil hrvaški socialist Buk-s tem, da je stopil v ministrstvo, še ve-pre,Pa s tem, da je prevzel ministrstvo za j Prano. ko je vedel, da ne bo mogel ni-^ . storiti. Omenil je, da je prejšnja vla-U0 ^poslovala milijone za cenejšo prehra-*tra r^stva in da so iste milijone razne he r,. Porabile v svoje agitaiorične svr-Vai >e liberalno stranko in jo imeno-stranko liberalnih mokarjev, ker agiti-lfoj\?a svojo stranko na deželi z moko. *■ JL1*-alno stranko pa je imenoval Sladkor-j^derikalizem. (Odkod je Golouh ta du-Priimek dobil, ne vemo. Le toliko ve-
mo, da so rdeči konsumi delali reklamo za socializem ravno s sladkorjem, ki so ga vsled svojih zvez s kapitalisti ložje dobili, ko konsumi kršč, delavstva, katero nima takih zvez s kapitalisti.) Socialne demokrate pa je imenoval koruzne laži-social-patri-ote — ker agitirajo s koruzo. (Kot urednik »Napreja« je seveda Golouh to koruzo hvalil na vse pretege. Sedaj je pa na to že pozabil.) Zahteval je takojšnje volitve, kjer bo slovenski proletarijat pokazal, da je politično zaveden in da se ne da kupiti ne z moko, ne s sladkorjem ali koruzo. Delavstvo bo pokazalo svojo zavednost in bo gotovo storilo v polni meri svojo dolžnost, kot so to storili hrvaški tovariši.
Omenil je tudi, da se bolje godi našemu narodu v zasedenem ozemlju kot pa se godi delavstvu pri nas pod trhlo in razsulo buržuazijo. S klicem na tretjo internacionalo je zaključil svoj govor. Prebrala se je resolucija, v kateri protestira shod proti sedanjemu krivičnemu redu. Med govorom se je tu pa tam slišal kak klic: živjo Ljenin, živjo Trocki, živela sovjetska republika in podobno. Na koncu ni bilo siv or o nobenega odobravanja. Ljudje so se smeje razhajali. Slišali so se pogovori: »Ali si slišal? Kaj praviš?« — »Da bi tudi ti radi h koritu prišli,« — »Ja, po koritih jim je dolgčas.« — Resnosti govora je bilo primerno tudi razpoloženje zborovalcev.
Opeharjeno delavstvo.
Komunist vodit stavbinske delavce za nos.
jjv Ljubljana, 30. marca. Osrednje dru-mu°. stavbinskih delavcev, ki jih vodi ko-1'*°i8t, stoji te dni v mezdnem gibanju, De-SqVc1 so mnogo pričakovali od pogajanj, a ae °s*ali razočarani. Snoči po komunistič-^111 shodu pred Mestnim domom so stav-, s*i delavci ostali na zborovališču ter - °^0Vali dalje o svojih zadevah. Mesto j 6usednika Nachtigala, ki je vodil za de-smCe. P°gajanja, je nekdo drugi prebral Zv en,en° pogodbo med organizacijo in . e2o industrijcev. Razočarani pa so bili ,°b, ko so zvedeli, da je predsednik ^‘digai, ki je zastopal organizacijo pri ^ Kaian;ih, pobegnil in se skril. Omenjeno Pstvo je imelo to pot že tretjikrat pogani'3, Za zboljšanje plače, dvakrat brez 'Peha, včeraj pa s tako malim uspehom, ^.^ni delavstvo nikakor moglo zadovo-ki L S^drug komunist Nachtigal je pa pod-Pogodbo vkljub sklepu organizacije, * ,e sklenila, da če se ne ugodi zahtevam Popolnoma, se imajo pogajanja takoj aViti, O nadaljnih korakih bo sklepalo današnjem sestanku. y Pripomnili bi samo to, da nam je žal, se da delavstvo še vedno voditi za nos
osebam, ki si hočejo potom njega ustvariti korita, Z zaupanjem zrejo v organizacijo, a nazadnje ostanejo sami, prevarani. Ali so sodrugom pri vodstvu delavstva res njega zahteve le deveta briga? Ali ne vidite, da za delavstvom stoje žene in otroci, ki, trpe glad in druga pomanjkana. Že radi teh rev delajte poštenim potom in ne varajte ljudstva in nastopite skupno z vsem delavstvom vaše stroke za vaše zahteve.
Krščansko delavstvo stavbinske stroke stoji vam na strani in bori z vami skupen boj za zboljšanje gmotnega položaja. Kliče pa vam pri tem: Dokler bodo vaši voditelji prežeti samo od materializma, ne bodo vas dovedli do zaželjenega cilja. Le delo iz krščanske ljubezni ima ono moč, ki doseže uspehe, ki bo doseglo zmago naših zahtev. Odločite sel
(Delavski »voditelj« Nachtigal te imel dne 25. t. m. shod pred Mestnim domom, tam je udrihal po socijalpatrijotih in vseh, ki so trobili v Kristanov rog, ter bil najgo-rečnejši komunist. Če bodo komunisti vodili delavstvo tako kot Nachtigal. potem bo delavstvo tudi komunistom tako kot socialistom pokazalo fige.)
Bogoskrunstvo na Bledu.
Bled, 27, marca. Blejski Sokoli so se
os la vi)] s čini, ki so na sramoto celemu
"?K°istvu. Pred tremi tedni se je spravila *lcur • -
L \u<atelj Grundner iz Gorij, v gostilni So-» a Florjančiča na Bledu. Duh in razpolovi 'e te družbe je bil tak, da si je dal du-a na ta-le način: Sneli so s stene križ, ga o S Mm°va^ *n strli- Potem so šli v gostil-. Mangart in tam storili enako bogo-^runstvo s križem. Odtod so šli na piano ^ razbijat kapelice. Poškodovali so tri ka-katerih dve sta bili delo arhitekta ^Urnika, vse tri pa so bile blagoslovljene lužijo kot oltar o Sv. Rešnjem Telesu.
To divjaštvo — ki je le člen v dolgi
Katoliški delavci in kmetje v Avstriji za
republiko.
Dunaj, 29. marca 1920. O priliki do-
verigi protiverskega početja blejskega Sokola —- je vse ljudstvo do skrajnosti razburilo in na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca se je vršila javna zadostilna procesija ob ogromni udeležbi prebivalstva. Svojo sodbo bo izreklo še sodišče. Stražmojster Rakovšček je v svojem poročilu na sodnijo omenil samo eno kapelico in obtožil samo dva preprosta fanta, toda ljudstvo pričakuje, da bo sodna roka dosegla tudi ostale krivce, pa naj bodo tudi sinovi »višjih« družin in bogatašev. A vodstvo Sokola poživljamo, naj pazi. da se sokolske telovadnice ne bodo izpreminjale v tolo-vajnice.
jdkov v Nemčiji je stopilo vprašanje dr-avstrijske oblike pri nemško-avsUij-Uo * anskih socialcih v ospredje. Sa-^ ,naznaten del v stranki, sestavljen iz ^ okracije in pa iz dunajskega meščan-zagovarja monarhijo, med tem, ko nemško -avstrijski krščansko-sociai-
ni kmetje in delavci — to je velikanska večina in jedro stranke — brezpogojno na stališču republikanske ustave. Katoliški zastopniki dežel so centralnemu vodstvu na Dunaju jasno in odločno povedali, da bodo nastopili proti vsakemu, ki bi skušal rovati proti republikanski obliki vladavine.
Židovski napad na
Jugoslavijo.
Dunaj, 28. marca 1920.
Židje so organizirali sistematičen napad na Jugoslavijo. Vse niti te enotne smotrene organizacije centralnega židov-štva peljejo na Dunaj, ki je postal sedaj evropejski centrum židovstva, kraj, kjer se stekajo židovske niti vzhoda in zahoda. Ententa je z verssaillskim in St.Germain-skim mirom namenoma izročila v gospodarskem oziru ne le Nemčijo in Avstrijo v roke židovskega kapitala, ampak posredno tudi novo nastale narodne države in to v prvi vrsti Jugoslavijo.
Kakor hijene so se vrgli židje na Jugoslavijo. Poleg jugoslovanskih domačih Židov igrajo tu precejšno vlogo mažarski židje, ki so znatno pripomogli s svojo valutno špekulacijo na našem ozemlju, da je naša valuta tako nizko padla. Pred dnevi pa je postala centralna židovska organizacija za jugoslovansko ozemlje dejstvo. Stvari so sicer v teku, toda kmalu bodo dovršene in takrat bo naša javnost zvedela dejstva, ki so ji bila dosedaj skrita in ki bodo osvetlila marsikatere politične vzroke v naši domovini.
Kdor ima malo natančnejšega pogleda v delovanje dunajskih bank, si bo kmalu znal razlagati obratovanje bank na jugoslovanskem ozemlju, ki stoje z malimi izjemami, popolnoma pod židovskim vplivom. In vedel bo, zakaj se JDS-arji in socialisti v Jugoslaviji tako trudijo, da dobijo vso moč v svoje roke. To jim veleva židovski kapital, kateremu so iz strankarskih in osebnih razlogov popolnoma podvrženi. A tudi občinske volitve na Hrvaškem, kjer so komunisti tako dvignili svojo glavo, nam bodo veliko bolj razumljive. Saj jo rekel nekoč Fritz Adler, da socialisti in komunisti radi postrežejo svojim sorodnim strankam z denarjem. In Fritz Adler je jud in pozna svoje ljudi. Zanimivo bi bilo zvedeti, koliko židovskega denarja je prišlo v strankarske politične svrhe v Jugoslavijo. Zakaj Kristan in pa komunistični voditelji o tem molče?
Židje hočejo dobiti popolnoma monopol nad trgovino in industrijo v Jugoslaviji. Tukajšnji bančni krogi dobro vedo, da je večina akcij industrijskih, bančnih in trgovskih podjetij v Jugoslaviji v židovskih rokah.
Šli so pa korak naprej. V roko hočejo dobiti tudi pri nas vse časopisje in pa knji-gotržna podjetja. V ta namen so osnovali na Dunaju kartele. Natančnejše Vam bom prihodnjič o tem poročal, ker niso tozadevna pogajanja še zaključena.
Pribijem pa danes lahko to, d a j e p a-pirna industrija pri nas v nevarnosti, da preide popolnoma v židovske r ok e. Tu so židje najener-gičnejše šli na delo. Proti temu treba od naše strani najenergičnejšega odpora.
Zato je potrebno, da zajezimo to židovsko nevarnost z našim zadružnim kapitalom na najširši zadružni podlagi, kjer bo imel naš kmet in delavec svojo besedo.
Stvar je nujna. Izrael in njegovi politični pomagači so pred vrati.	F.	S.
Slovanski katoličan!.
»Narodna Politika« prinaša pogovor svojih urednikov s praškim nadškofom dr. Fr. Kordačem o priliki praškega časnikarskega kongresa. Iz pogovora povzemamo nekaj najvažnejših točk.
O časopisju je izjavil dr. Kordač, da je to eden najvažnejših činiteljev modernega življenja. Tega se moramo katoličani jasno zavedati in ustanoviti centralno katoliško agencijo, da ne bomo še dalje nasedali raznim protikatoliškim virom. Le tako bo mogoče smotreno delati na enotno stališče vsega katoliškega tiska v vseh važnih, posebno pa socialnih vprašanjih. Katoliški tisk mora širiti misel zbližanja med narodi in sloji. Da bo mogoče složno delo, je polog centralne agencije potrebna osebna zveza med katoliški-
mi časnikarji. Posebno skrb treba posvetiti vzgoji časnikarskega naraščaja; ustanoviti se morajo fondi za podporo nadarjenih časnikarjev.
Čehoslovaki, Jugoslovani in Poljaki tvorimo most med zapadno in vzhodno kulturo. Že dosedaj so ti trije naši narodi, kar se tiče kulture, korakali na čelu osta-, lih slovan. narodov. To je zasluga katoli-' ške cerkve. Bodoči razvoj v krščanskem svetu se bo nedvomno gibal v smeri proti Rimu in ne proč od njega. Tu pripada Če-hoslovakom, Jugoslovanom in Poljakom velevažna kulturna naloga, ki jih mor«' trajno najtrdneje zvezati med seboj.
Kar se tiče ureditve odnošajev med katol. Cerkvijo in Čehoslovaško republiko, so naša vlada in vsi vodilni možje tega prepričanja, da je zveza s Sv. stolico ne-obhodna politična potreba. Vsi narodi sveta teže zadnja leta h katoliškemu Rimu in enaka težnja se opaža tudi v ČehoslovaškJ. Sv. stolica ima že pri nas svojega legata, a v kratkem se ustanovi stalna apostolska nunciatura; naša država bo po izjavah Masaryka in Beneša uredila svoje odno-' šaje z Vatikanom po ameriškem vzorcu, ne da bi sklenila konkordat. Pred kratkim je bil imenovan poslanik naše republike pri Sv. stolici. V podrobnostih o ureditvi cerkvenih in verskih razmer zavzema češkoslovaški episkopat naslednje stališče: Zahteva avtonomijo cerkvene uprave; v gospodarskih stvareh imej država neko nadzorstvo. Škofje hočejo vse storiti, da se socialne razmere nižje duhovščine čim preje po voljno urede. Nadaljna zahteva je: svoboda veroizpovedanja za vse vera, Otroci se ne smejo siliti v brezverske šol«,
O češkoslovaški narodni cerkvi pravi dr. Kordač, da je pojav, ki nima bodočnosti. Tisti, ki jo propagirajo, sami nagla-šajo, da hočejo ostati katoličani, le neod« visni hočejo biti in narodni jezik hočejo v cerkvi. To Je pa seveda le slepilo za ljudstvo; dejansko gre za dogmatska, pa tudi pravna vprašanja. Država po pravici ne bo mogla priznati odpadnikom posameznih cerkva; ako bi to storila, bo to pomenilo odkrit kulturni boj.
Nadškof dr. Kordač je končno izrazil svoje veselje, da se katoliška stvar na Hrvatskem tako lepo razvija ter je pohvalno omenil zlasti vernost slovenskega naroda, katero je osebno spoznal, ko je prejšnja leta prihajal v Ptuj.
Kako larbajo.
Ljubljana, 30. marca. Včeraj zvečer pred shodom komunistov se je vršil V Mestnem Domu shod socialistične organizacije tobačnega delavstva. Socialistični zaupniki v tobačni tovarni so za ta shod delali reklamo, češ, dla »pride delegat iz Sarajeva«. Bil je seveda le odposlanec sarajevske komunistične organizacije. Zbralo se je na ta način okrog 200 socialističnih in nekaj naših delavcev in delavk. Govoril je odposlanec iz Sarajeva in znani gospod Tokan, ki je povedal, da so krščanski socialci krivi, če se v Zagrebu tobačnim delavcem slabše godi ko onim v Ljubljani. Iz Tokanovih ust je to izzvenelo tako, kakor da bi v Zagrebu imeli večino krščanski socialci, vsled česar je tem slabše, v Ljubljani pa socialisti, vsled česar je tu boljše. Pojdite sc solit, gospod Tokan! V Zagrebu je skoro cela tovarna komunistična, naša je le manjšina. Če je bilo tam slabše, ko v Ljubljani, je to krivda socialistov.
V Ljubljani pa se je doslej krščanska or« gjanizacija pehala za delavstvo in dosegla mnogo uspehov. Odkar pa socialisti v tobačni tovarni uganjajo svojo strankarsko agitacijo, gre pa tudi delavsvu slabše, ker socialisti skušajo slabiti močno organizacijo kršč. delavstva. Ne farbajte tedaj delavstva! če ste kaj vredni, pomagajte mu. da se mu izpolnijo zahteve!
Sicer pa tobačnemu delavstvu na čast povemo, da so mu Tokanovi napadi na krščanske socialce presedali. Dokler jc govoril o stanovskih zadevah, so ga mirno poslušali. Ko pa je začel rogovilili s kršč. socialci. so delavci trumoma drli iz dvorane.'	’ ’..... .............
Stran 7
'•»Večerni Ust*, Hne 3(5, marca I92du
Štev. 72«
Shod zaupnihou IILS.
Shod zaupnikov VLS se vrši 7. aprila ob pol 10, uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani s sledečim redom:
1. Poročilo o političnem položaju.
2. Politične naloge stranke v bližnji bodočnosti.
3. Gospodarske naloge stranke.
4. Organizacija stranke.
5. Resolucije zbora delegatov.
6. Volitev načelnika in I. podnačelni-ka stranke.
Vstop dovoljen samo proti vabilu, ki služi kot legitimacija.
Popoldne ob štirih ima Jugoslovanska kmetska zveza svoj prvi občni zbor. Poročala bosta minister Roškar in poverjenik Jan.
Isti dan in ob isti uri imata tudi Jug. obrtna zveza in Delavska zveza svoj občni zbor.
Na preddan shoda bodo posvetovanja delegatov posameznih organizacij V. L,. S. V treh odsekih :— v programatičnem, spcialno-političnem in organizatoričnem —. bodo delegatje pripravil tvarino, ki se predloži zboru zaupnikov.
6. aprila ob 8. uri zvečer bo seja v od s t v a VLS, pri kateri se izvoli novo načelstvo VLS,
Tajništvo je že pričelo razpošiljati vabila.
Tajništvo VLS.
JU0OSLAVUA IN NEMČIJA.
LDU Beligrad, 29. marca. Presbiro objavlja uradno:	Ministrstvo	za zunanje
stvari javlja v zvezi z odločitvijo zavezniških in pridruženih držav na mirovni konferenci v Parizu (ker je mirovna pogodba z. Nemčijo, sklenjena že 8. junija 1919 v Verssaillesu, stopila v veljavo): Kr. vlada je sklenila, da obnovi diplomatske stike z nemško republiko in imenovala za oprav-nikn poslaništva kraljestva SHS v Berlinu g. Rajka Vintroviča, ravnatelja I. razreda konzularno-trgovskega oddelka v ministrstvu za zunanje stvari, ki ima čin poslanika II. razreda. Opravnik bo v najkrajšem času odpotoval na svoje mesto.
PROTI WILSONU.
LDU Pariz, 29. marca. (Dun. KU) Kakor poročajo iz Washingtona, je v repre-zentacijski zbornici govornik demokratske stranke ob živahnem pritrjevanju svojih tovarišev vprašal predsednika Wilsona, ali namerava kandidirati tretjič za pred-sedništvo. Dostavil je. da bi stranka ne dovolila trikratne obnovitve predsedništva. Poročevalec lista »Echo de Pariš« javlja, da so se voditelji demokratske stranke združili, da onemogočijo kandidaturo Wil-sonovo.
MIROVNA POGAJANJA MED RUSI IN POUAKL LDU Moskva, 29. marca. (Dun. KU) Na mirovno ponudbo sovjetske vlade je odgovorila poljska vlada, da je pripravljena poslati svoje zastopnike dne 10- aprila v mesto Bory$law,
RESEN POLOŽAJ NA DANSKEM. LDU Kodanj, 29. marca. (Dun. KU) Kralj je danes opoldne po daljšem razgo-vOru o severo-šlezviški politiki vlade pozval državnega ministra Zahleja, da naj vfeda poda svojo ostavko, Minister je to oaktehil. Nato ie kralj odslovil ministrsvo Zahle in poveril voditelju levičarske stran-ke-Neegaardu sestavo nove vlade. Nee-gaard je po dveh urah izjavil, da ne more izvršiti te naloge. Kralj je potem naprosil dpsedanjo vlado, naj nadaljuje poslovanje, dokler se ne sestavi novo ministrstvo. Zalile je odklonil to ponudbo. Ker biva državni, svet že na velikonočnih počitnicah, so vladne stranke, socialno demokratsko in radikalno stranko brzojavno pozvali na jutrišnjo sejo v Kodanj, »Socilademokra-ten« je izdal danes popoldne posebno izdajo, ki zavrača postopanje kralja pod napisom: »Kralj se ukvarja s pučem«. Na Amalijinem trgu se ie popoldne zbrala velika množica. Redarji so vzdrževali red. Socialdemokratski in radikalni krogi sodijo, da je položaj zelo resen.
STAVKA BRIVCEV.
LDU Dunaj, 29. marca. (Dun. KU) Ker pogajanja med brivskimi pomočniki in mojstri niso imela nobenega uspeha, je sklenil stavkarski komite na zborovanju pomočnikov in pomočnic pričeti jutri zjutraj stavko.
Politične novice.
4- Liberalci proti služkinjam. Mlado-
liberaina gospoda je še za nekaj stopinj bolj ogabna ko so bili staroliberalci. Ti ljudje imajo svoje glasilo v dr. Žerjavovi »Domovini«. Kako si tak - le ogabni liberalni buržua predstavlja ljudstvo, je razvidno iž članka, v katerem napada In sramoti služkinje. Služkinje so del delovnega ljudstva, ki tvori boljši del našega naroda. Slabši del tvorijo namreč liberalni veriž-niški buržuaji. In ta slabši del naroda, ti troti v družbi delovnih ljudij, manijo,, da
je posel samo zato na svetu, da jim služi in dela, da pa ni vreden nobenih socialnih pravic. Če služkinje zahtevajo 9 urni počitek, pravi liberalec, da zahtevajo, naj se ne dela več ko 8 ur. To piše lena mlado-liberalna buržuazijal Če posel zahteva pošteno hrano in pošteno stanovanje, očita glasilo mlado - liberalne gospode služkinjam, da hočejo »mehke postelje, za hrano pečenko in bel kruh, razen tega pa jim ubijajo v glavo, da so nespametne, če ne zahtevajo večjega plačila.« Tako piše glasilo tistih verižniških liberalcev, ki so v vojski obogateli na stroške ljudstva, ki se sami rede s pečenko in šampanjcem, medtem ko množice delavnih ljudij stradajo. Služkinje si bodo te ljudi zapomnile!
-f- »Živio bombe!« Poleg klicev na Lje-nina in Trockega so padli snoči tudi klici »Živio bombe I« Nam ie sicer jasno, kaj pomenijo taki klici, samo ta pomislek bi imeli, da z bombami draginja ne bo nič manjša in noben želodec bolj sit. Preverjeni pa smo tudi, da se le z bombami ne bo dala ubiti moralna kuga in korupcija, ki leži nad nami. Verižništvo in oderuštvo je posledica moralne propasti, v kateri se nahajamo. Tu bo treba drugačnega dela, notranje poglobitve, krščanskega udejstvovanja, da zatremo to moralno kugo. Da bombe, kanoni in bajoneti tega ne zmorejo, nam je dokazala vojska. Saj so se komunisti menda tudi iz vojske kaj učili.	#	...
-j- Na lim. Komunisti so prefrigani možje. Včeraj zvečer so sklicali shod pred Mestni dom. Ker jim ni bilo čisto jasno, če bo kaj ljudi na shod, so zvabili pred shodom v Mestni dom svoje tobačno delavstvo, češ, da bodo govorili o plačah. Shod tobačnega delavstva pa so tako vlekli, da se je kmalu nato pričel shod komunistov. Ob enem so tja povabili tudi stavbinske delavce, ki stoje v mezdnem gibanju. Tudi ti so seveda prišli in bili navzoči potem pri političnem shodu komunistične stranke, Tako rdeče strokovne organizacije služijo za priganjača za komunistično politiko. Tako love komunisti delavstvo na lim.
Nedostatki demokratskega volilnega reda na Hrvatskem. Osješka »Hrvatska Obrana« piše: O priliki občinskih volitev so se pokazale velike pogreške volilnega reda, ki ga je na lastno pest izdala prejšnja vlada. Dočim se ženam proti potrebi in naravnemu pravu volilna pravica odteguje, pa imajo volilno pravico tujci, po večini ne-slovani ,ki prebivajo pri nas samo začasno in nimajo niti še našega državljanstva. Končno je radi različne abecedne pisave nemogoča vsaka kontrola proti zlo-rabi volilnega reda. Vse to je danes nedvomno na korist komunistom,
-f Boljševiška pravda v Zagrebu. Med obtoženci manjkata dva: Avgust Cesarec, ki je iz ječe ušel in Todorovič, ki boleha na sifilitični paralizi. Stotnik Metzger napravlja oduren vtis. Hoče biti »Josef«, ne Josip, Bil je že zaprt radi mučenja srbskih ujetnikov. Je prepričan avstrijski monarhist in ko je stara država propadla, se je zaklel proti Jugoslaviji. Ker je videl, da z avstrijskim pokretom ne bi uspel, se ie pridružil komunistom. Imel je svoje ljudij pri raznih vojaških četah, pa tudi pri policiji. — Stevo Kopčinovič od 78. pešpolka je bil Metzgerjev zaveznik in mu je izročil ključ od skladišča strojnih pušk; Metzger ga je nastavil pri letalskem oddelku. — Simo Mi-ljuš je bil po’eg Cesarca glavni vodja propagande. — Rafajlovič je bil kurir med Zagrebom, Belgradom in Budimpešto. Tam je bil dvakrat, enkrat radi atentata na neko politično osebo, drugič radi prevrata. Po prepričanju je anarhist. — Vladimir Copm je dovršil agitatorsko šolo v Rusiji in je bil duša celega pokreta. — Pupavac, trgovski pomočnik, je tudi dovršil agitatorsko šolo v Rusiji in je deloval v Karlovcu in Varaždinu. —	,	.
Glavni obtoženec žid Dmtt>-md-tem napravlja ziagoneten utis; ne ve se, ali je agent provocateur ali plačanec Pešte, Priznava svojo prvotno izpoved in obtežuje vse svoje tovariše, a proti niemu ne more nihče ničesar navesti. V Pesto je prišel iz Češkoslovaške začasa Kuhnove vlade. Bil je z materjo v veliki bedi. Zato je sprejel Kuhnovo podporo in šel v Jugoslavijo, dasi je osebno nasprotnik komunizma. Iz vsega početka je imel namen, o primerni priliki celo stvar izdati policiji, a ker se je bal Mctzgerjevih agentov pri policiji, je z ovadbo odlašal. Vendar je^ pred aretacijo opozoril na stvar detektiva Spačeka. Letakov ni širil. Diamandsteinove izpovedbe so jako važne, ker navaja razna imena in je pričakovati še novih odkritij.
Dnevne novice.
— »Večerni list« stane od 1. aprila
1920: za Ljubljano in po pošti za vse kraje .Jugoslavije:
t mesec .... K 7.—
3 mesece ...» 21.—
6 mesecev , . .	«	42.—
celo leto ....<* 84.— Posamezne številke stanejo or: lega d-. dalje 60 vinarjev,
Upravništvo
»Večernega lista«.
— Velenjski rudarski upor pred sodiščem, Pred celjskim okrožnim sodiščem se je ziačela glavna razprava proti vodite ljem rudarskega upora v Velenje dne 7, maja 1919. Tedaj je došla ponoči, kakor pripoveduje obtožnica, rudarjem v jami vest, da se bliža Velenju nemško-avstrij-ska vojska in da je v nevarnosti tudi rudniška blagajna. Ker se 1. maja rudarjem ni bila izplačala dolžna vojna doklada v skupnem znesku 220.000 K, se je delavstvo balo za svoj denar, planilo iz jame in hitelo v rudniško pisarno, kjer je našlo blagajno odprto in prazno. Blagajnik Skaza in inžener Kralj sta rekla delavstvu, da je denar v šahtu in da sta zanj osebno odgovorna, dejansko sta se pa odpeljala po denar v Ljubljano dva uradnika. Delavstvo ki je bilo oboroženo, je razburjeno iskalo denarja in res nalo v Skazinem stanovanju 70.000 K. Pri tem so posamezniki grozili inženerju Kralju, da ga ustrele. Praporščaka Jankota Košenino, ki je nastopil proti rudarjem na lastno pest, se je delavstvo dejansko lotilo ter je bil Košenina smrt-nonevamo ranjen. Ko so kasneje orožniki aretirali dva rudarja, se je delavstvo potegnilo zanju in so ju morali orožniki izpustiti. Ko se je končno cela zadeva pojasnila kot temelječa na samih
— bilo ni nikake avstrijske vojske in rudarske doklade niso bile v nikaki nevarnosti — se je delavstvo pomirilo in šlo zopet na delo. Med obtoženci so rudarji: 301etni Sebastijan Cilenšek in 281etni Gregor Weithau,'er radi težke telesne poškodbe in prestopka orožnega patenta; 23letni Franc Zupančič radi javnega nasilstva in prestopka orožnega patenta; 24letni Mariih Hovnikar in 40letni Anton Fidej radi pregreška zoper zakon, oblastvo in javni red (po srbskem kaz, zak.) Prič je 25,
— Tihotapstvo v Prekmurci je precej ponehalo, ker prodajajo Prekmurci žhila in živino v Slovenijo. G. policijski svetnik Kerševan je, ko je v Prekmurju posloval, s svojim energičnim nastopom trajno preprečil iztihotapljenje v Mažarsko m v Nemško Avstrijo, kar se že zdaj pozna.
— Prvi motorni čoln v Zagrebu, V nedeljo 28. marca t, 1. so v Zagrebu blagoslovili in spustili v Savo prvi motorni čoln, ki je delo domače tvrdke. Čoln je izdelan ket remorker za vlačenje ladij na progi Za-greb-Sisek Karlovec in nazaj. Razen tega ima kabino za 8 oseb. Čoln je dolg 8 m in 2 m širok; žene ga motor Fiat 24 HP.
— Ženske porotnice na Češkem, Sredi aprila se bodo v Čeho»lovaški obnovila porotna sodišča. Pri žrebanju porotnikov dne 27, t. m. za praško deželno sodišče je bilo izžrebanih 14 žensk.
— Plača občinskih predstojnikov v Srbiji. Državni svet je odločil, da morejo dobivati občinski predstojniki plačo tudi začasa odsotnosti ali bolezni; nasprotno pa nimajo njihovi namestniki nobene pravice do kakoršnekoli plače, kadar ne vrše poslov,
— Voz je ukradel Herman Satler na Posavju dne 22. t. m. izpod kozolca in ga predal nekemu znancu za 20 kron. Obsojen je bil na šest tednov zapora.
— Valute na zagrebški borzi dne 29. marca: dolarji (100) 16.000 K; avstrijske krone (100) 68 K; levi (100) 200 K; rublji (100) 215 K; čehoslovaške krone (100) 1>0 K; angleški funti (1) 600 K; francoski franki (100) 1100 K; marke (100) 250 K; leji (100) 270 K.
UishUar&ske novice.
lj Skupna seja predsedstva in vaditeljskega zbora O, Z. se vrši danes 30. t. m. ob 8, uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstropje. Dnevni red: Poročilo iz Češke. Seja važna, pridite. — Jože Pirc, predsednik.	(k)
lj Ljudski oder naznanja, da se vrši danes zvečer ob 8. uri dramatična šola; jutri — v sredo — je ob pol 8. uri zvečer aranžirana vaja za »Kralja na Betajnovi«.
lj Tatvina v Vnovčevalnici za živino in
mast. Deželno sodišče je obsodilo Franca Pasarja na 4 mesece težke ječe; Josipa Jarma in Andreja Humerja pa na 1 teden strogega zapora; dne 27. septembra 1919 so kradli mast v klavnici. Ko razglasi prvo-mestnik senata nadsv. Žebre sodbo, pravi Pasar: »Če bi šlo po pravici, bi moralo biti drugače,«. — »Ali se pritožite?« — »Da, ker ne morem sam za vse kazen prevzeti.«
lj Na »ekspozituri« suše perilo. »Kaj takega pa še ni bilo: perilo sušimo, detektivi morajo znati tudi posel perice U se smehljajo resni možje, detektivi kolodvorske policijske ekspoziture. »Niti meni se |e kaj takega ni zgodilo,« pravi gosp. revirni nadzornik Ljubič, kateri nadaljuje: šivan Vale iz Istre in Franc Glcdič iz Pe-strnič sta^v Kolodvorski ulici prodajala perilo, katero je bilo še mokro in še sedaj ni popolnoma suho, četudi smo je sušili. Moji ljudje so ptička ujeli; perilo je gotovo ukradeno, toda tatvina ni še naznanjena. Gre za 2 moški srajci, 2 beli ženski srajci, za ene moške in za ene ženske hlače; en komad nori znamko S, L
Razne novice.
r Alkohol. Potomstvo neke Ade Jurko, rojene leta 1740., natorne pijanke, šteje »9 danes 834 oseb, od katerih je 740 dowo znanih kriminalni policiji. Od teh je nezakonskih, 142 jih je živelo ali še iive od beračenja, 181 žensk se je vdalo P®0" stituciji, 69 je bilo obsojenih v	D
smrt radi umora. Te osebe so stale dn»v0 ogromno vsoto 6 milijonov.	„.
r Kitajski tehnični napredek. Tudi kitajska se polagoma modernizira. P°r° se, da ustanove v kratkem času tri veli e brezžične radio-postaje, prvo v Urgi Mongolskem, drugo v Urumsku, 1500 1111 jugozapadno od glavnega mesta lije, tretjo pa v Kashijaru v zapadne ^ Turkestanu. Te brezžične brzojavne P09 a je bodo opravljale službo podnevi in noči na najmanjšo distanco od 1000 angleških milj.	*
r Nizka valuta. Značilen je tale ogIas> ki je izšel v nekem nemškem listu v Lip* skem: »250 mark na dan plača 33 let st francoski častnik za stanovanje in hrani* Ta gospod bo plačal v vrednosti svojeP* denarja kakih 25 frankov na dan in bo P leg tega še po ceni živel. Po vrhu tega bo še vseno celo Lipsko trgalo zanj. dobne razmere so danes povsod.
r Drag zdravnik. Zdravnik dr. RriB je bil poklican k pevki Mariji Renard Dunaju, ki je bila hudo bolna. Obiskal J je 115 krat. jo ozdi'avil in ji zaračunal 1 tisoč kron. Pevka mu ni hotela plačati ve kot 4500 kron, zato je zdravnik vložil to bo. Ta tožba bi utegnila postati zelo zan * miva, da mu ni pevka poslala še oS*ft vsote v znamenje, da zna ceniti svoj zdravje in svoje življenje; zdravnik Pa J vsoto sprejel in s tem dokazal, da ne 2® ceniti svejo časti. Nov znak materijah^111 današnjih dni.
r Podmorski kabli. Enakega pomeo^ ko brzojavne proge na celini so pochn°r' ski kabli. Dasi svetovna morja ločijo P° samične dele naše zemlje ,se je vends na to delalo, da bi se omogočila brzojavn* zveza vseh delov sveta. Ti brzojavni vod* so položeni po morskem dnu in se nujejo podmorski kalbi. Stroški za iwea^ vane podmorske kable so velikaflskj-Glavni središči podmorskih delnišk"1 družb ste v Londonu in v Njujorku. Ne1®* ška je imela 110 državnih in zasebni® kablovih podjetij. Daljava nemških kabl®' vih vodov je bila 50.000 kilometrov. I®1®' novane podmorske brzojavne vode je t®®* rala Nemška prodati antanti.
r Profesor — krčmar. V Splitu je s°' proga nekega profesorja zaprosila dovoljenje, da odpre gostilno, ker s plačo sv®‘ jega moža ne more preživljati družine. 1® je posledica današnjih razmer. Zdaj ne ®° treba še posebej prepovedi, da učenci smejo zahajati v profesorjevo gostilno.
AprovizaeiJa.
a Telečie mesa .Vnovčevalnica M vino in mast« razdelila je sledečim mefff jem: Škrjanc, Trtnik, Rihtar, Kastelic, Ma' rija Ham, Matija Ham, Lebin, Javornik, CO* zak, Dolničar, Primc, Kovjan, Bizilj, }_v*0 Janežič. Černivec, Ocvirk, Janeš, Ivan Zri®' Brezi, Češek, Novak, Ahlin, Zupančič, Zal* meister Šiška, in Seljanu vsakemu po teleta, kojih meso se bo prodajalo v 31, marca 1920, Kilogram zadnjega mesa s priklado velja 19 K, kilogram sprednjes* mesa s priklado 18 K. Vsaka stranka <*ob1 največ 1 kg mesa.
— »P»*
Aboo®'
Narodno gledišče.
Opera.
30. marca, torek: »Ksenija« gliacci«. Abonement C.
31. marca, sreda: »Jongler« ment A.
1. aprila, četrtek: zaprto,
2. aprila, petek: zaprto,
3. aprila, sobota: zaprto.
4. aprila, nedelja: »Mignon«. Abon® ment izven.	.
5. aprila, ponedeljek: »Jongler«, Abu nement izven.
Drama.
30. marca, torek: »Protekcija«, v p*’ obolelemu članu g. Ločniku. Abonemcn* izven,
31. marca, sreda: »Golgota«. Abon® ment D.
1. aprila, četrtek: zaprto.
2. aprila, petek: zaprto.
3. aprila, sobota: zaprto.	.
4. aprila, nedelja popoldne: »G<ws° ta«, Abonement izven.
4. aprila, nedelja zvečer: »Trnulčic Abonement izven.
5. aprila, ponedeljek popoldne r * nulčica«. Abonement izven.
5.	aprila ponedeljek zvečer: »®c ški trgovec«, Abonement izven. ^
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista*.
»Jugoslovanska tiskarna« v Lju J