PoStnlim plačana ▼ gotovtnL
Leto XIL, štev. 255
Ljubljana, sreda 4» novembra 19J1
Upravništvo; Ljubljana, Knafljeva altca 5. - Teieton it 3122. 3123. 3124. 3125 3126. inseratni oddelek; Ljubljana. Selen-burjJOTa ul 1 - TeL 3492 tn 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta «.13 — Teletoo it 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica
št 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842 Praha čislo 78 180 VVien št 105 241
Cena 2 Din
Naročnin« znaša mesečno 25— Din. za mozemsrvo 40 — Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knatljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova al 8 Telef št 190.
Rokopisi «e ne vračajo. — Oglasi po tan?u
Na pragu nove dobe
Francija na čelu akcije za Evrope — Francoska vlada
Pariz, 3. novembra a. Da»vi ob 10.30 »e Je aeetal ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike Doumera k izredni ministrski sedi, na kateri je ministrski predsednik Laval poročal o svojih razgovorih t Washingtonu. Na seji so bile določene nore smernice bodoče francoske politike, zlasti kar se tiče odnošajev do Nemčije ln rešitve reparacijskega problema.
Popoldne se je ministrski predsednik sestal z nemškim poslanikom von Hoschem Sestanek je bil v glavnem informativnega značaja. Nemški poslanik se je informiral o onem delu washing!tonsk:h razgovorov, ki ae nanaša na Nemčijo odnosno na rešitev reparacijskega problema in čegar podrobnosti doslej še niso bile objavljene. V političnih krogih zatrjujejo, da gre za važne in dalekosežne odločitve, ki pomenijo začetek nove dobe v razvoju prilik v Evropi in definitivno ureditev vojnih dolgov in nemških reparacij.
Pariz, 3. novembra s. Na današnji seJJ ministrskega sveta je pravosodni minister Berard čestital predsedniku vlade k načinu, kako je i&v.ršil svojo misijo, ki je v sedanjih okoliščinah na posebno srečen način potrdila prijateljsko in zaupljivo sodelovanje med Zedinjenimi državami in Francijo. Finančni minister Flandin je nato predloži končno veljavni zakonski načrt o nacio nalai oborožitvi, ki ga bo predložil zbornici, ki se sestane 12 novembra.
Pariz, 3. novembra d. Več listov je mnenja, da namerava Laval sklicati že v začetku decembra v Biaritz konferenco upnikov Nemčije, da bi ponovno proučili plačilno sposobnost Nemčije. Od oficijozne strani se te vesti označujejo kot netočne ter ugotavljajo, da gre samo za domnevanja. Nekateri listi izračajo upanje, da se bo posrečilo še pred pričetkom splošne -az-©rožitvene konference in pred zapadlostjo nemških kratkoročnih dolgov priti do zadovoljivega rezultata. Kakšni bodo predlogi francoske vlade glede na reparacijsko vprašanje ter ureditev kratkoročnih dolgov, je danes še negotovo ln bodo odvisni ne samo od mednarodnih diplomatskih razgovorov ▼ prihodnjih dneh, temveč tudi v precejšnji meri od stališča francoske javnosti. Velik del francoskega tiska se že sedaj odločno zavzema proti črtanju repar »aeijskih dolgov in proti morebitnemu so-
definitivno konsolidacijo odobrava politiko Lavala
delovanju francoskega kapitala pri ureditvi v Nemčiji zastalih kreditov. »Tempa* izjavlja, da o podaljšanju Hoovrovega moratorija za eno ali več let ne more biti govora. Ako Nemčija, kakor je pričakovati, po poteku enoletnega moratorija ne bo obnovila svojih reparacijskih plačil, se bo moralo .ponovno proučiti celotno vprašanje plačilne nesposobnosti Nemčije. Ureditev tega vprašanja pa je mogoča samo v okviru Youngovega načrta, ki predstavlja edino jamstvo za pravice in koristi Francije.
Pariz, 3. novembra AA. Tukajšnji politični krogi pričakujejo z velikim zanimanjem izjave predsednika francoske vlade Lavala, ki jih bo dal pred odbori in parlamentom. Parlament se sestane 12. novembra. Lavalove izjave ne bodo mogle iz-premeniti sedanjega položaja vlade, ker je večina radikalnih socialistov zadovoljna z okrožnimi volitvami in je zato ta skupina sklenila, da bo ostala še naprej v opoziciji, tako da bo mogla s socialisti nastopiti proti vladi aprila meseca 1. 1932., ko bodo nove parlamentarne volitve.
Pariz, 3. novembra, s. Ministrski predsednik Laval je danes popoldne sprejel nemškega poslanika von Hoscha. Razgovoru je prisostvoval tudi zunanji minister Briand. 0 razgovoru se ni moglo doznati niti od francoske niti od nemške strani ničesar podrobnega. Domneva se, da se bo parlament takoj v prvih dneh svojega zasedanja bavil z washingtonskimi razgovori ter z mednarodnimi pogajanji, nameravana za prihodnji čas. Ministrski predsednik Laval bo zahteval od zbornice s posebno zaupnico posebna pooblastila za ta pogajanja.
Angleška sodba
London, 3. novembra AA. »Times« komentirajo v uvodniku važnost Lavalovega poseta v Washingtonu in poudarjajo, da Laval po sestankih s predsednikom Hoov-rom in Stimsonom natančno ve, pri čem je. Sedaj ima proste roke in bo skušal skleniti z Nemčijo na temelju haaške ali versailleske pogodbe trajen sporazum. Vrhu tega je dal jasno razumeti, da bo posvetil sedanji gospodarski krizi primerno pozornost. Laval se zaveda, da Nemčija prihodnjega julija prav gotovo ne bo mogla v polni meri izplačati odgodenih reparacijskih plačil.
Pred sestankom angleškega parlamenta
Vprašanje preosnove vlade še ni rešeno - Macdonald se mora boriti z velikimi težkocami
London, 3. novembra. AA. Ta teden se •estanejo k posvetovanju vse politične stranke, da ©e pripravijo na novo parlamentarno zasedanje. Delavska etranika bo danes izvolila novega predsednika parlamentarne frakcije in izvršnega odbora. Za sestanek vlada v političnih krogih veliko zanimanje. Taiko zvani stranski kabinet liberalne stranke se je 6estai že včeraj. Pozvali so sira Herberta Samuela, naj skliče sejo liberalne parlamentarne frakcije za danes popoldne. Llovd George. ki je prispel v London k zaprisegi, 6e seje zaradi bolezni najbrž ni udeležil. Do novega leta ne bo aktivno sodeloval v politiki in najbrž ne bo več izvoljen za predsednika liberafrne stranke.
London, 3. novembra. AA. Davi »e je sestal odbor 10 ministrov. Bila je najbrž zadnja seja pred rekonstrukcijo ministrstva. Ministrski predsednik je bil zadnji teden v trajnem stiku z voditelji političnih strank. Upali so, da bodo znana Imena
novih ministrov že pred odhodom ministrskega predsednika na počitnice. Vendar se to ni zgodilo. Vse kaže, da bo Macdonald potreboval za preosnovo 6vo» je vlade več časa, kakor so prvotno domnevali. Objave liste nove vlade ne pričakujejo pred koncem tedna. Zaenkrat je gotovo, da so bile napačne kombinacije, po katerih naj bi Stanley Baldwi,n postal zakladni kance'ar. Baldwin bo ostal predsednik tajnega sveta ter namestnik ministrskega predsednika.
London, 3. novembra, s. Ministrski predsednik Macdonald je danes dopoldne po-setil notranjega ministra sira Herberta Samuela. Nato se je vlada sestala k seji. Ni še ničesar znanega o listi članov novega kabineta. Zdi se, da sestava vlade še ni končana. Verjetno je, da bo nova vlada imenovala več parlamentarnih komisij za proučitev posebnih vprašanj in za ohranitev zveze z ministri vsakega posameznega departementa.
Italijanske industrijske delnice naprodaj
»Banca Commerdale Itafiana« ne
Milan, 3. novembra, s. »Corriere della Sera« je izdala posebno izdajo o senzacionalnem sklepu upravnega sveta znanega največjega italijanskega denarnega zavoda >Banca Commerciale Italiana«, da se prodajo vse industrijske akcije, ki jih ima banka v svojih tresorjih.
V	skladu in po dogovoru s fašističnim re-fimom je >Banea Commerciale I ta liana« z vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi podpirala italijanska industrijska podjetja in odkupila od njihovih delničarjev večino akcij, da bj tako pripomogla italijanski industriji. da se prilagodi valutni politiki režima, posebno še, ko je ta pred tremi leti izvršil stabilizacijo lire v razmerju 1 proti 90 napram angleškemu funtu. Znano je n. pr„ da je »Banca Commerciale Italiana« imela večino delnic vseh večjih italijanskih paroplovnib družb in ladjedelnic v svojih rokah. Pa tudi pri italijanski tekstilni indu-striij je imel denarni zavod veliko besedo.
V	svoj uradni objavi sicer zatrjuje upravni svet zavoda, da bo industrijske akcije
bo več ščitila italijanske industrije
prodal tako, da ta prodaja ne bo spravila v nevarnost italij. delniškega trga in da tudi banka sama ne bo utrpela nikake izgube. Akcije bo banka prodala neki novi družbi, ki jo ustanavljajo razna italijanska industrijska podjetja s svojim lastnim kapitalom.
V zvezi g to uradno objavo upravnega
sveta komercijalne banke je vaš dopisnik izvedel iz bančnih krogov, da je privedla banko do tega sklepa vedno bolj slabotna tendenca italijanskih industrijskih' papirjev. Vsekakor se bodo kljub zatrdilu v uradni objavi pojavile večje aii manjše posledice tega sklepa komercijalne banke, ki je, kakor znano, poleg zavoda Banca d'Italia eden glavnih temeljev italijanskega gospodarstva. Posledice današnjega sklepa se bodo pokazale na borzih šele v prihodnjih dneh, ker so te zaradi praznikov skoraj teden dna zaprte. Pa tudi banke jutri ne bodo poslovale, ker praznujejo v Italiji praznik >Zma-
Zasedanje fašističnega parlamenta
Obračun za poslovno dobo 1929—30 — Podaljšanje reške svobodne
cone
Rim, 3. novembra, r. V osmih dneh se sestane fašistična poslanska zbornica. Jesensko zasedanje bo trajalo do božičnih počitnic in so priprave v polnem teku.
Fašistični tisk poroča, da bo na sedanjem zasedanju predvsem finančni minister Mo-sconi predložil zbornici zakonski načrt o državnem obračunu za poslovno dobo 1929-1930 Bilanca o državnih dohodkih in izdatkih za to dobo se je po poročilu komisije fašističnih poslancev, ki je pregledala račune, zaključila z ravnotežjem. Poročilo omenja tudi velika primanjkljaja, ki jih ie
utrpela država v lanski in letošnji še ne-zakjučeni proračunski dobi.
Mussolini sam pa bo zbornici predložil predlog o podaljšanju reške svobodne cone, k; obsega Reko in sosednje kraje v severovzhodnem kotu Istre. Kakor znano, je bila svobodna cona de facto podaljšana že z dekretom 8. oktobra za nedoločen čas. Predlogu ministrskega predsednika za< uzakonitev tega dekreta sta pridružena še dva dodatna predloga o carinskih olajšavah za motorna vozila in o davčni razbremenitvi reške in okoliške industrije.
LJUBLJANA SE ZBIRA
V TABOR JUGOSLOVENSTVA
Mogočne ovacije kandidatu dr. Kramerju na volilnih zborovanjih
Bela Ljubljana, od nekdaj žarišče močne nacijonabie zavesti in v odločilnih zgodovinskih trenutkih vselej krepka pobudnica vsemu slovenskemu ljudstvu, je sinoči na prekrasen, manifestanten način pokazala, da se bo na dan volitev pokazala pred svetom kot tabor jugoslovenstva. Prostrana dvorana Mestnega doma ima že častit ljivo zgodovino volilnih shodov, a tako mogočnemu zborovanju, kakor je bilo si-nočnje, še ni dala prostora. Premala je bila, minogo premala. že davno pred 20. uro je vladal pravcati naval vanjo in kmalu se je napolnil tudi široki hodnik, mnogi »zapozmelci« pa so žal morali oditi, kei se je zboroval cev nabralo vse tja do stopnišča. Ln družabna slika, ki jo je nudil ep sam pogled po dvorani, je pričevala na ravnost presenetljivo harmonijo pripadnikov im zastopnikov vseh slojev ljubljanskega prebivalstva. Vse se je pomešalo v skladno enoto — a daleko je navzočnost vseh drugih nadkrljevalo veliko število delavstva, prišli pa so tudi kmetovalci s šentpetrske periferije.
Ko je točno ob 20. prispel na zborovanje lljuibl jamski kandidat g. minister da Kramer, mu je vsa ta množica enodušno
Erirediila burne, prisrčne ovacije. Po krat-ih pozdravnih besedah g. Josipa Turka. ki je vodil zborovanje, je dr. Kramer mahoma navezal nase vse poslušalce. S krasnimi, vsestransko preudarnimi izvajanji je obeleževal pomen 8. novembra. Kakor že neštetokrat prej. je Ljubljana tudi ob 6. januarju izjavila, da naveinčama brez-plodmega, pogubnega strankarelva, želi in pozdravlja složno delo za enotno, nedeljivo Jugoslavijo. V današnjih težkih časih se Ljubljana kot kulturno in gospodarsko središče banovine na skrajnem verozapadu Jugoslavije tem bolj zavedo, da mora dvigniti svoj glas in posvedočiti s svojim zgledom, kako je vdana skupni jugoslovenski domovini. Ko je minister dr. Kramer opozorili na čudno koinciden-co, da se istočasno od shrani pripadnikov bivše SLS kakor tudi izza meje širijo letaki, ki naj bi odvračali slovenske volil ce od volitev, je bilo po dvorani videti tn je burno vzktikanje svedočilo globoko ogorčenje nad nepremišljenim početjem nepoboljšljivih strankarskih fanatikov. Kakor orkan pa je donelo po dvorani, ko Je dr. Kramer dvignil vero v srečnejšo bo dočnost Jugoslavije in dolgotrajno Je bilo odobravanje, ko je izrazil prepričanje, da bo bela Ljubljana dne 8. novembra častno storila svojo dolžnost in s tem pokazala, da je vedno pripravljena sodelovati pri skupni borbi za nauredek in obrambo enotne domovine Jugoslavije.
Govor ministra dr. Kramer j a je trajal celo uro, bil pa je ne samo stibno, temveč tudi vsebinsko sila tehten, stvaren ta za vsakogar poučen. Ko je govornik zakliučil naj Ljubljančani ne glasujejo za osebo, temveč za kandidatov program se Je znova dvignilo burno odobravanje. A ko Je nato zapustil dvorano, so ovacije pričale, da je tudi dr. Kramer sam v Ljubljani deležen iskrene priljubljenosti in bratskega spoštovanja.
V nič manjši meri pa so zibojovalci Izkazali tople simpatije tudi kandidatovemu namestniku Ivanu Tavčarju. Njegov lepi govor je raizodeval velikega strokovnjaka v gospodarskih, finančnih in socijalnih vprašanjih in je takisto bil mnogokrat prekinjen z živahnim pritrjevanjem. In tako je ves sinočnji shod pokazal, da ljubljanske volilce, ki so nekoč bili razdeljeni v različne tabore, preveva danes najživejše zanimanje za vitakie probleme naše države, vzbujeno iz čiste, globoke domovinske ljubezni, ki se v naših srcih ne da omajati od nikogar in ničesar na svetu.
Navdušenje se ni poleglo in so ga zbo-rovalci ponesli tudi na ulico. Izpred Mestnega doma se je spontano razvila povor-ka in je pozno v noč odmevalo po ljubljanskih ulicah vzklikanje kralju, Jugoslaviji in bodočemu predstavniku bele Ljubljane, ministru dr. Kramerju.
Sijajen shod v Kajfeževi gostilni
Tudi zanimanje za shod v salonu gostilne Kajfež v Florjanski ulici je bilo naravnost ogromno. 2e dolgo pred napovedano uro se je pričela prostrana dvorana polniti. Ko je nekoliko po 8. predsednik volilnega odbora za šentjakobski okraj, g. Janežič, otvoril zborovanje, je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička, veliko število ljudi je pa moralo ostati na hodniku in v veži, ker niso mogli več v salon. Zastopani so bili vsi sloji, delavci, obrtniki, uradniki, trgovci in drugi in vsi so pazno sledili izvajanjem g. župana dr. Puca, ki je govoril kot prvi.
Zupan dr. Puc Je ▼ globoko zasnovanem, idejno krepkem govoru pojasnil pomen volitev dne 8. novembra za vso državo, zlasti pa za Slovenijo, poudarjajoč, da to niso nobene volitve, pač pa naj bo to manifestacija za državo, kakor ]e složno manifestiral ves slovenski narod leta 1908., ko so padle nedolžne septembrske žrtve in se ]e narod
spontano dvignil proti Nemcem. Poudarja!
je, da je dolžnost vsakega, da gre na volišče. ne samo iz državnih interesov, treba je sanirati naše gospodarstvo, pomagati je treba kmetu in obrtniku ter industrijcu, da gredo naprej, izboljšati je treba položaj delavca. Vsak, kdor se udeleži volitev, manifestira za skupno In enotno močno državo, kdor se pa absentira, Je za njeno propast Naši sovražniki v inozemstvu m tudi domači nezadovoljneži bi radi videli razpad države. Gotovo je, da bi v tem primer* Slovenija ne igrala nobene vloge in da bi bila razkosana med Nemce, Madžare in Italijane. Govor g. župana dr. Puca je bil prekinjen večkrat z živahnim odobravanjem. Po županovem govoru je govorilo še več govornikov.
Da se ne pozabi!
St Vid nad Ljubljano, 3. novembra.
Noooj se je vršil ▼ §t. Vida jako lep shod, na katerem so govorili minister Pu-celj, Pipan. Smajdek, Mravlje in kandd-dat Koman. Shod 9e je vršil ▼ prostrani dvorani gospoda Kratkega, ka so jo domačini napolnili do zadnjega kotička. Bilo je navzočih okrog 300 kmetov, obrtni« kov in delavcev, ki so pazljivo sledili izvajanjem govornikov in jih cesto prekinjali z navdušenim odobravanjem. To odobravanje pa je šlo na živce skupini dijakov, ki so jih na dveh avtobusih poslali iz Ljubljane z namenom, da shod razbijajo. Nekaj časa so »e ljudje smejali njihovim medklicem, ki ao bili taki, da se je dalo kar otipati, kje so se jih naučili, ko pa je postallo početje te »nadebudne« mladine, ki bi morala dajati kmetom in delavcem vzgled domovinske ljubezni k» požrtvovalnosti, preneumno, so jih zborovala postavili pod kap, nakar se je 6hod mirno nadaljeval in zaključil s trdnim sklepom, da nihče ne bo sledil vzgledu teh zapeljanih mladičev, marveč da bodo kmetje in delavci s polnost evilno udeležbo na volitvah poučili te ljudi in njihove gospodarje, da hoče ljudstvo složnega dela, ne pa strankarskih zgagarjev. Slišali pa so se tudi glasovi ogorčene obsodbe m marsikak domačin se je pridušal, da bo tem ljudem prvič, ko bodo zopet prišli fehtarit za podporo, pokaml vrata. Ta sama po sebi brezpomembna epizoda pa je nov dokaz, da so ljudje do vratu 6iti strankarskih hujskanj j in da hočejo resne« ga, poštenega dela, ne pa brezplodnih prespi rov, Irujekarij ki demagogije.
Pogajanja za gospodarsko sodelovanje
Razprava o ruskem predloga za zakljuatev pogodbe o gospodarskem nenapadanju
Ženeva, 3. novembra, d. Včeraj se Je sestala posebna komisija evropskega odbora, ki je pod predsedstvom italijanskega delegata De Michelija pričela ponovno razpravljati o predlogu ruske vlade meseca maja za zaključitev gospodarskega nenapa-dalnega pakta. K razpravi je ruska vlada poslala svojega poslanika v Londonu So-kolnikova in dva predstavnika zunanjega komisarijata. Razprave se udeležujejo zastopniki 18 evropskih držav in na željo evropskega odbora tudi nekaterih izvene-vrop-skih. Zedinjene države, Avstralija in Kanada, ki so bile istotako povabljene k udeležbi, niso poslale svojih zastopnikov.
Na včerajšnji seji je Sokolnikov ponovno obrazložil ruski predlog. Obnovil je Izja-
Pasivna rezistenca telefonskih nameščencev v Avstriji
Dunaj, 3. nov. s. Zastopniki vseh strokovnih organizacij telefonskih in brzojavnih obratov so sklenili, da prično opolnoči izvajati pasivno rezdstenco.
Praška devizna konferenca
Praga, 3. novembra, h. Dopoldne je bila v prostorih Narodne banke otvorjena srednjeevropska devizna konferenca. Udeležujejo se je zastopniki vseh novčaničnih zavodov srednjeevropskih držav. Jugoslavijo zastopa dr. Pavlovič. Konferenco je otvoril guverner češkoslovaške Narodne banke dr. Pospišil z daljšim nagovorom, v katerem je poudarjal finančne težkoče vseh držav, ki se pojavljajo kot posledica sodobne finančne krize. Naglasil je potrebo enotnih zaščitnih ukrepov in priporočal konferenci čim večjo oli-darnost. Po otvoritvi so bili izvoljeni posamezni odseki, ki bodo razpravljali o posameznih vprašanjih. Industrijski odsek je imel popoldne dolgotrajno sejo, na kateri je razpravljal v zvezi z deviznimi omejitvami o interesih industrije pri izvozu. Naposled je bilo sklenjeno, da se Suvajo podrobnosti razprav konference v najstrožji tajnosti in da se šele po zaključku konference objavi o važnejših sklepih enoten komunike.
Prepoved javnih manifestacij v Prusiji
Berlin, 3. novembra n. Notranji minister je do nadaljnjega prepovedal vse pohode in demonstracije na prostem. Prepoved velja za vso Prusijo.
ve Litvinova v evropskem odbora ta si
pridržal pravico, da v teku debate točneje precizira ruski načrt Pri tej priliki je nastopil proti vestem o dozdevni ustavitvi plačil Rusije v inozemstvu, ki so bile že nedavno demantirane iz Moskve. Opozarjal je na poostrite^ gospodarske krize ter nagla-šal, da je pospešeno obravnavanje ruskega predloga potrebno tudi s tega stališča.
Ženeva, 3. novembra. AA. Posebni odbor Društva narodov, ki danes že od jutra razpravlja o predlogu Rusije glede gospodarskega nenapadanja, Je zasedal dopoldne in popoldne. Seja je bila ves čas tajna. O njej ni izdano nikako poročilo. Ve se le, da so se vršile diskusije o problemih splošnega značaja, Id še niso zaključene.
Protifašistični izgredi
n	•••
rranciji
Parf«, S. novembra, d. V Nlzzl, Chambo-rTju, Lyonu in Dijonu je prišlo v nedeljo med italijanskimi fašist? ter antifašisti do spopadov, v katerih 90 rabili strelno orožje. V Nizzi, kjer so italijanski fašisti v črnih srajcah priredila manifestacijo ob prisotno-stj italijanskega poslanca Lajaeona, so aretirali 30 oseb. Pri spopadih je bilo več oseb ranjenih. V Chamberyju je bil pri fašistični manifestaciji ranjen italijanski podkonzul na glavi. Tudi več drugih oseb je bilo poškodovanih. Pri spopadu med komunisti in italijanskimi fašisti v Dijonu sta bili ranjeni dve osebi.
Poljski odgovor Borahu
Lvov, 3.-novembra, d. Na pobudo zunanjega odbora vladnega bloka ie bilo v Lvovu veliko maraifestacijsko zborovanje, na katerem so protestirali proti izjavam senatorja Boraha o potrebi revizije mirovnih pogodb in novj ureditvi državnih mej. Sprejeta resolucija izjavlja, da bo poljski narod smatral vsak poizkus za spremembo sedanjih poljskih mej kot poziv na vojno. Poljski narod je pripravljen braniti meje svoje države do poslednje kaplje krvi
Štednja na Madžarskem
Budimpešta. 3. novembra s. Odbor še-storiee za štednjo predlaga, kakor javljajo listi opustitev poslaništev v Bernu in Stockholmu Poslaništvi v Madridu in Bruslju bosta opravljala upravnika poslov.
Nj. Vel. kraljica za siromašno deco
Beograd, 3. nov. p. V Beograd »e je nila Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je te> koj posvetila svojim poslom in skrbesn za beograjske siromake in revno šolsko deoo. Odredila je zlasti za šolsko deco večjo pomoč po šolski polikliniki. Oblekli in o buli bodo 50 šolskih otrok. Obdarovan/je s® bo vršilo 30. decembra pod protektora^osn Nj. V is. princa Andreja.
Podpora pasivnim krajem
Beograd, 3. nov. AA. Centralni narodni odbor Rdečega križa je do 2. novembra poslal krajem, ki so trpeli po suši, te-la podpore:
zetska banovina: TA vagonov koruze, en vagon sena in 2565 vreč;
primorska banovina: 13 in pol vagona koruze, 3 vagome pšenice, 1 vagon pSe-nične moke, 1 vagon otrobov, 2 in pol vagona raznih življenjskih potrebščin, 1 vagon sena in slame in 2035 vreč;
vrbaska banovina: 4 vagone koruze, 3 vagona pšenice, po 1 vagon sena in slame in 540 vreč;
savska banovina: 1 vagon koraze, po B vagon sena in slame ta 135 weč.
Dopolnitve zakonov
Beograd, 3. nov. AA. Nj. VeL kralj J» na predlog trgovinskega ministra m po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izmenjavah m dopolnitvah zakona o merah m njihovi uporabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi
Beograd, 3. nov. AA. Nj. VeL kralj je na predlog trgovinskega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o dopolnitvi zakona o nadziranju čistine zlatih, srebrnih in platinskih izdelkov. Po tej izpre-membi in dopolnitvi se doda členu 2. nov odstavek, ki se glasi: »Zlatniki, kovani ▼ domačih kovnicah, bodo imeli čistino 986.19 (pro mile).
Podaljšanje ameriških kretfitov Nemčiji
New Tork, 3. novembra. Federalna rezervna banka v New Yorku je podaljšala svoj delež pri kreditu Nemčiji v znesku 100 milijonov dolarjev O tem je bil iadan naslednji komunike- Federalna rezervna banka v New Torku je skupno z drug-imi rezervnim! bankami sklenila da obnovi svo-io udeležbo pri dovollenih kreditih, ki so bili sklenjeni z nemško državno banko. Krediti, ki potečejo 4. t m., znašajo skupno 100 milijonov dolarjev, od katerih je Federalna rezervna banka nakazala kot predujem 25 milijonov dolarjev,
Na razvalinah sovraštva bomo zgradili nov dom!
Na dragem mesta poročamo o živahnem volilnem pokretu ▼ Savinjski dolini, zlasti o lepih shodih na Ptolaeli t« na Vranskega. Na Vranskem je sreski kar^fidat g. Ivan Prekoritk ta£o nazorno in jasno očrtal pomeni sedanjih volitev, da objavljamo njegov govor v daljšem izvlečku Jcekel je med drugim:
Ravno te dni je bila 13. obletnica razsula avstrijske države, ko je nastala na njenih razvalinah nova država, za katero so krvaveli Slovenci, Hrvati in Srbi, Veseli m srečni smo slavili takrat zmagoslavje in smo bili ponosni na svojo svobodo. Na vse to navdušenje pa ie žal kmalu legla slana in so se kupičile težkoče m grenkobe. Imeli smo celo volitve s 14 skrinjicami! V samopašno-sti smo se igrali s kroglicami in so kandidati blatili drug drugega z nai-gnusnejšimi psovkami. Te razpaljene strasti so se prenesle v parlament in so dovedle do žalostnih dogodkov, ko je tekla kari na najvišjem državnem forumu.
Ves svet je takrat sodil, da ml nismo vredni svobode. Vzradostili so se številni naši neprijatelji, ki jim nikoli ni bflo do nas. pač pa do naše lepe zemlje. Z» to našo slovensko zemljo ne odgovarjamo samo zase temveč za vse potomce še za sto in stoletja. Naši takratni zastopniki niso imeli srca za to zemljo. Le enega smo imeli, ki je zagrabil s krepko roko v ta vrtinec, imeli smo našega kralja, ki je začasno vzel vodstvo države v svoje roke. Zdaj ko je nevarnost odstranjena, hoče vladar zopet delili svojo vladarsko oblast z narodom in nas kliče na sodelovanje potom volitev.
Hudo je pri nas in težko je naše življenje, to je res. Vsi pa veste, da je drugod še mnogo slabše. Ako nočemo, da bi postalo ravno tako obupno tudi pri nas, moramo pustiti na stran vse medsebojne prepire in se vsi složno oprijeti dela, da odvrnemo pretečo nevarnost ln si izboljšamo življenje. Nobena država ne obstoji iz enega samega stanu. Tudi naše države ne tvorijo sami kmeti, vendar vemo, da je steber naše države kmetija. Temu stebru je treba posvetiti prvo slkrb. Če bo prospeval kmečki stan, bo dobil tudi delavec dela fn kruha, bodo cvetele obrt, industri-
ja in trgovina. Za zdravje naše države gre danes. Zato gremo mi za vse v
borbo, ki hočejo pošteno delati.
Prehajajoč na veliko panogo savinjskega kmetijstva je orisal govornik razvoj in propad hmeljarstva, te tako žalostne panoge kmetijstva, ki je poleg materijalnega dobička dal dolini tudi ogromni duševni napredek, tako da spada Savinjska dolina danes med napredne pokrajine naše države. »Ce bi rekel, je nadaljeval govornik, da bom skrbel, da boste prodajali hmelj po takih in takih cenah, bi vam bilo sicer moje govorjenje v tolažbo. Toda lažnik bi bil, če bi vam obljublja! kot poslanec cene. Eno vam pa povem: Država mora zaščiti naš žlahtni pridelek z obvezno znamko, ki bo varovala naš olding pred vsem svetom vsakdanjih nevarnosti. Pri mednarodnih pogodbah bo treba zagotoviti prodajno možnost našega hmelja in skrbeti tudi doma za skupno in dobro vnovčevanje. Cene lesu, živini in sploh vsem kmetijskim pridelkom so strašno padle, dočim jim niso sledile cene drugih potrebščin. Kmet je danes v tem orecepu cen.
Glavna skrb Narodne skupščine mora biti, da se uredijo gospodarska vprašanja tako, da bomo mogli tjakaj izvažati svoje kmetijske pridelke, odkoder uvažamo industrijske izdelke. Pri zaščitnih carinah naše domače industrije je treba najti zdravo mero. Treba bo tudi poskrbeti, da ne bomo uvažali takih pridelkov, ki jih imamo doma v izobilju, in nepotrebnih luksuznih predmetov, na čemer smo zapravili zadnje desetletje kar 10 milijard. Nižji tarifi za prevoz domačih kmetijskih pridelkov po železnici so neobhodno potrebni za organizacijo notranjega gospodarskega življenja.
Osmi november bo dokaz vsemu svetu, da smo zreli za lastno državo in da hočemo neodvisno in močno Jugoslavijo, kjer bosta vladala mir in medsebojno razumevanje. Na razvalinah sovraštva moramo zgraditi nov dom, kjer bomo bolje gospodarili, da bo kmalu rešena naša država — in to smo mi vsi — iz hude krize ter se bo oddahnil kmet, delavec, obrtnik in meščan, ko bo žel za svoje delo pravično plačilo.
Savinjski volilci zborujejo
Št. Pavel, 2. novembra.
Kakor panj pred rojem šumi po dolini. Sestanki in shodi so tako obiskani, da so dvorane često pretesne. Ne le kandidata gg. Ivan Prekoršek in Franc Piki z namesntikoma gg. Francem Goričancrn ter Ivanom Srebotnjaikom, tudi gg. županj ne glede na 6vojo bivšo strankarsko opre-deljensst, vsa agilna armada našega vrlega učiteljstva, vse je na delu, da razloži pomen volitev volilcem, ki «o bili vse te tedne tako zaposleni s poljskim delom, da niso mogli slediti poteku dogodkov. Nič ni praznega zabavljanja. V vseh vpraša« njih volilcev se kaže želja po delu in redu v javnem življenju. Naj omenimo 1« dva zadnja večja shoda.
V	soboto zvečer je napovedal za pol-zelsko občino shod pri g. Leskovšku gospod Franc Piki, gostilničar in posestnik v Žalcu. Že dolgo pred otvoritvijo so napolnili volilci obsežne prostore ter so živahno razpravljali o volitvah in kandidaturah. Shodu je predsedoval bivši oblastni poslanec, banski 6vetnllk in polzel«le' župan g. Mešič.
G. kandidat Piki je obširno razvijal 6voj program in je spominjal, da se je Savinjska dolina že enkrat izbrala pod geslom gospodarske nujnosti ne glede na strankarsko prepričanje svojega poslanca, ko ie izvolila L 1907. g. Robleka za držav-nozborskega poslanca. Prehajajoč na svojo kandidaturo je izjavil, da se ni vsiljeval, temveč so ga naprosili savinjski velja* ki naj vzame to breme nase. Opetovano je imel kot zastopnik Hmeljarskega društva posla v Beogradu in je vidd vso važnost točnih in jasnih informacij za prospeh našega gospodarstva, predvsem pa hmeljarstva.
Njegov izčrpan govor je žel mnogo odobravanja. Le nekim prav mladim volilcem ni bilo všeč, da pojde ljudstvo na volišče in so stavili nekaj nestvarnih ugovorov, ki pa jih je g. kandidat igraje zavrnil m jim dokazal, da je njihovo prigovarjanje za abstinenoo pri volitvah zločinsko početje ne le za našo državo, temveč prav posebno za našo slovensko zemljo. Pri razgovoru po lepo uspelem shodu je zlasti krepko odjeknila izjava bivšega oblastnega poslanca g. Mešiča, vplivnega pristaša bivše SLS, da vidi edino rešitev v volitvah in da pojde z veseljem in ponosom volit državno listo, posebno ker je dana vsakomur prosta izbira med osebami kandidatov
V	nedeljo zjutraj so se pa zgrnile na Vranskem množice volicev iz vsega vran; skega okraja, da prisostvujejo shodu g. kandidata Ivana Prekorška in njegovega namestnika, vsej dolini dobro znanega kmetijskega 6trokovnjalw in vzornega gospodarja g. Franca Goričana.
Zborovanje je otvor.il zaslužni tržan in vnet zagovornik osamosvojitve in napredka savinjskega hmeljarstva posestnik in poštar g. Kladnik, ki je od 6rca pozdravil svoja stara znanca gg. kandidata in njegovega namestnika.
G. Franc GoriČan je izvajal med drugim: Danes je težko vabiti ljudi na volišča. Po tolikih razočaranjih ne verjamejo več volile* na poštenost, saj so videli. da so se vsa leta stranke brigale vedno najprej zase m šele potem, če je kaj ostalo, je prišel na vrsto narod Dane« pa živimo v prehodni dobi iz teh žalostnih časov v drugo boljšo in poštenejšo bodočnost Kaj bom hodil volit, skomigajo ne* kateri z rameni, saj nič ne koristi. Motijo se, ki talko mislijo Prav če ne gremo volit, bodo Imeli drugi od tega hasek. Korist bodo imeli naši sovražniki v tufinf hi v državi sami, bf komaj Čakajo, da se 8pet
povrnejo stari strankarski časi. škoduje
mo pa največ, če ostanemo doma, Slovenci samim sebi. Ce ne bomo sodelovali, «e bo odločalo v Beogradu o naših zadevah brez nas. Če se ne bomo udeleževali volitev, ne bo imel tudi n^š zastopnik moči, da kaj doseže. Ker smo nezadovoljni, ne gremo volit, pravijo drugi. Kdo pa je danes zadovoljen, prosim vas. Prav zato pa, ker smo nezadovoljni, moramo stremeti, da bo boljše in moramo poslati v parlament take može, ki bodo gledali na naš blagor. Tukaj Vam predstavim svojega prijatelja Ivan Prekorška, ki ga mnogi od vas že poznate. S 6vojo pošteno besedo vas zagotavljam, da je gospod Prekoršek idealen, delaven in »možen mož, da bo zastopal vaše koristi v parlamentu. In kar je glavno, on bo lahko posvetil vso silo svojemu poslanskemu delu, ker bo v to lahko uporabil ves svoj čas, ko bo odložil svojo službo drugim.
Živahno pritrjevanje je sledilo tehtnim besedam v delu za narodno gospodarstvo osivelega moža.
Za g. Goričanom je povzel besedo sreski kandidat Ivan Prekoršek, takoj ob na» 6topu živahno pozdravljen. V daljšem govoru je 6 priprostimi, od 6rca prihajajočimi in v srca segajočimi besedami orisal naš današnji položaj in pomen volitev, zlasti tudi za savinjskega hmeljarja. Govor (ki ga priobčujemo gori na uvodnem mestu) je izzval burno pritrjevanje žulja-vih kmečkih in delavskih rok. Volilci so se razšli resni, a s sklepom, da bodo odločno sodelovali pri uravnavanju državne politike in da bodo to svojo voljo pokazali že s palnoštevilno udeJ.ežbo pri volitvah 8. novembra.
Volilni sestanki v Zagorju
Danes v sredo bodo v našem okolišu naslednji volilni sestanki: ob 11. v Kolovratu v Župančičevi gostilni, kjer bo govoril kandidat g. Mravlje: ob 15. bo sestanek v Ki-sovcu v Stibarn.ikovi gostilni, kjer bo tudi govoril sreski kandidat g. Mravlje; ob pol IS. bo sestanek v Toplicah v Kovačevi gostilni. ob 20. pa v Kotredežu. Na obeh sestankih bosta poročala gg. Mravlje ln Bo-hinjc.
Premirje v oboroževanju
Washingto>n, 3. nov. n. V Beli hiši zatrjujejo. da vlada v ameriških krogih prepričanje, da bo enoletni moratorij v oboroževanju dejansko izveden. Doslej ni še nobena velesila predložila ugovora proti predlogu in zato so prepričani, da bodo ustavljene vse nove gradnje vojnih ladij, v kolikor niso določene že v prejšnjih mednarodnih pogodbah. V ameriških krogih upajo, da bo to premirje ustavarilo večje medsebojno zaupanje, ka-r bo omogočilo hitrejšo rešitev važnih mednarodnih problemov, ki so doslej trpeli baš zaradi medsebojnega nezaupanja.
Mušanov povabljen v Andoro
Sofija, 3. nov. p. Ministrski predsednik Mušanov je prejel vabilo turške vlade, da bi posetil Angoro. Turški ministrski predsednik Ismet paša namerava o priliki tesa poseta posredovati v odnošajih med Bolgarsko in Grčijo, da bi se prijateljska pogodba med Grčiio i.n Turčijo ra.zširi'a še na Bolgarijo. Mušanov je vabilo sprejel In bo v pričetku decembra odpotoval v Malo Azijo.
Delavci in volitve
Iz naših rudniških revirjev nam pišejo:
Tudi med našimi rudarji se prikrito agi-tira, naj se vzdržijo volitev v novo narodno skupščino. Rudarji dobivamo, da sami ne vemo kako. po pošti razna pisma s pozivom k abstinenci, hodijo pa med nami tudi agitatorji, ki nam razlagajo vse mogoče, da bi nas prepričali, da je udeležba pri teh volitvah za delavstvo samo kvarna. Rudarji s takimi agitatorji vodijo tu pa tam tudi resnejše debate in pri teh se izkaže naslednje: Agitator razlaga, da je rudarjem nemogoče živeti pod okolnostmi, ki vladajo dandanes / rudniških revirjih. Rudarji pravijo, da je res tako. Ko pa vprašajo, kdo je temu kriv, agitator nima pravega odgovora, še bolj ga uženejo, če ga vprašajo, kdo ga je poslal.
Naši rudarji so v Jugoslaviji, ki je po pretežni večini agrarna država, cvet in tudi najstarejši del pravega delavstva. Nekdaj so bili rudarji sinovi kočarjev in malih kmetov, ki so šli v rudnike zaradi tega, ker jih domačija na mogla prerediti. Današnji rudarji pa so že vnuki ln pravnuki teh prvih rudarjev in so že skozi dve generaciji samo rudarji brez veze na zemljo, ki je nekdaj držala njih potomce, pa je potem padla v rudniške rove in danes sploh ni več sledov, kje so biH nekdanji njeni vrtovi in kod so se vile nekdanje njene steze.
Naši rudarji so danes po večini enaki onemu delavskemu tipu, ki ga srečavamo v največjih svetovnih rudniških centrih. Naš rudar se popolnoma zaveda, da je njegova kriza najtesneje zvezana s krizo, ki je udarila po svetu vse rudarje ali z drugimi besedami rečeno, s krizo, ki je nastala v največjih rudniških revirjih zaradi pohlepnega izkoriščanja naravnih zakladov. Potem pride pri nas, česar se naši rudarji tudi prav dobro zavedajo, v poštev tudi tuji kapital, ki ne more imeti pravega srca za naše ljudi.
To razumevanje je v naših delavskih vrstah splošno, bolj redki pa so pomisleki, kako je prišlo tudi pri nas do tega, da je tuji kapital dobil tako moč in tak vpliv. Ravno doba pred 6. januarjem 1929 je odprla v naši mladi, z narodnimi darovi tako oblagodarjeni državi pota vsem mogočim tujim špekulacijam. Takrat so lahko vsi ribarili v kalni vodi strupenega boja stranke proti stranki. S 6. januarjem 1929, ko je bil konec strankarskih borb, je bil obenem tudi začetek, in sicer pravi začetek našega samostojnega nacionalnega in gospodarskega življenja. Ves čas od tega zgodovinskega dne je posvečen popolni osamosvojitvi. Pri tem pa je treba premisliti, da so še mnoge obveze, ki nas vežejo od poprej, in iz tega izhaja, da bo uspela popolna nacionalna in gospodarska osamosvojitev le tedaj, če bodo za njo manifestirali vsd, ki živijo v tej državi. Naš rudar je trpin vseh trpinov, on trpi še zaradi vsega tega, kar nam je zapustila Avstrija, trpi pa tudi zaradi tega, kar se je napravilo v dobi strankarskega pohlepa po oblasti.
Strokovne organizacije so že večkrat na važnih svojih sestankih priznale, da jim je delokrog po 6. januarju 1929 veliko bolj oeiguran, kakor kdaj poprej. Tudi socialna zakonodaja pri nas ni zanemarjena in socialnim institucijam se posveča velika paž-nja. Ker pa je odvmjen strankarski teror, je vsekakor položaj po 6. januarju kakor nalašč za razvoj strokovnega delavskega pokreta.
Kakor že rečeno: če delavci vprašajo agitatorje za abstinenco, od kod so, ee vsikdar izkaže, da izhajajo vsi iz onih vrst, ki so delavstvu sploh, rudarjem pa še posebej ne samo s tem, kar je povzročila politika njihovih strank, temveč tudi s tem, kar so oni v svoji objestnosti počenjali sami, samo grenili težko življenje in če se je le dalo, so znala hujskati tudi sotrpina proti sotrpinu, da je bilo tako vzajemno delo za košček kruha onemogočeno.
Angleški delavec ima poleg nemškega najstarejše in najbolje organizirane strokovne organizacije. In kar je zelo važno, zgradil jih je v zavesti, da bodo te organizacije uspevale le tedaj, če bo on kot državljan podpiral državno skupnost. Angleški delavec podipira tudi režime, ki drugače niso bili naklonjeni njegovim organizacijam, kadar vidi, da imajo sebične namene gotove struje, ki bi želele na škodo države na kakršenkoli način okoristiti svoje voditelje in njihove ožje pristaše.
Vse je pri nas mlado, precejšen del naroda še nikdar ni živel v samostojni državi. Sedaj pa, ko imamo samostojno državo, je najbolj ležeče na onem deiu našega naroda, ki se je v teku generacij prilagodil tipu svetovnega delavstva, da spozna pomen sedanjih volitev, ki bodo temelj naše bodočnosti. Te volitve so plebiscit ne samo za pristaše Jugoslavije in njene nasprotnike. temveč še važnejši plebiscit so' za delovno ljudstvo, ki bo sedaj pokazalo, ali hoče obravnavati svoje zadeve in uveljaviti svoje pravice v nekakšnem gradu v oblakjh, ali pa v svoji državi, kateri daje vse, kar se od njega zahteva, od katere pa lahko terja, kar se od državne skupnosti zahteva, le tedaj, če se bo ta država izkazala kot samostojna ln ponosna predstavnica vseh, ki živijo na njenem področju.
Dunavski statut uveljavljen
Beograd, 3. nov. AA. Nj. Vel. kralj jo na predlog zunanjega, pravosodnega !r prometnega nvtnTsbra ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpis«! in progi tis i 1 zakon o deklaraciji držav, ki sodelujejo v konvenciji o definitivnem dunavskem statutu. Deklaraciji je priključen tudi načrt konvencije o spodnjem Du-navu, nodpisan v Ženevi 5. decembra leta 1930.
Zadnja pot Mthafla Radivojeviča
Beograd, 3. novembra p. Danes opoldne so pokopali pokojnega Mihajla Radivojeviča, podpredsednika Državnega sveta. Kralja je zastopal polkovnik fiarič. Med velikim številom uglednih Beograjčanov, ki so se udeležili pogreba, je bil tudi ministrski predsednik P. Zivkovič. V imenu Državnega sveta se ie od pokojnika poslovil državni svetnik dr. Barič.
Protialkoholna propaganda na šolah
BeogTad, 3. novembra p. Zveza trezne mladine je s posebno vlogo prosila trgovinskega ministra, naj odredi, da bi šolski zdravnik? na trgovskih šolah predavali o principih berbe proti alkoholu. Predavania naj bi se uvedla tudi na rudarskih šolah.
Tragedija pod Rožnikom
Privatnega uradnika Antona Juha so našH pod Rožnikom mrtvega, s
prestreljeno glavo
stanujoč v Drrmotovi ulici it. 29. Naš poročevalec je odšel k Juhovi gospodinji Mariji Lebanovi in izvedel, da se je naselil pokojni Anton Juh pri njej dne 10. oktobra, in sioer skupno s prijateljem, pc-
Ljubljan«, 3. novembra.
Ljubljana je bila danes pod dojmom tragedje, ki se je odigrala tekom noči v rožniškem gozdu, nekako 30 korakov proč od gornje ceste, ki vodi proti pod Rožniku, pod tako zvanim starim »Werisho<f-nom«.
Ko je šel okrog 10.30 Rožnodol&on Viktor Oblak po opravkih rz Rožne doline na Rožnik, je zavil, namesto po navadni poti, čez hrib in kren* na 6tezo, ki vodi čez greben pod Drenkovim vrhom proti Rož-n ku. Komaj j« napravil s ceste par ko« rakov skozi grmičevje m stopil na 6tezo, je nenadoma presenečen obstal. Pred seboj je zagledal, ležečega na viseči 6tezi, z glavo obrnjenega proti cesti, z nogami pa proti gozdu, neznanega moškega. Sprva je menil, da ima opravka z onemoglim Človekccn, čim pa je stopil bliže, je prestrašen odskoči-L Pod glavo neznanca je bila mlaka krvi... Tedaj šele se je zavedel Oblak, da ima pred seboj mrliča, nakar je odhrtel do bližnje Gadove gostilne, kjer je pripovedoval, kaj se mu je do= godilo. Iz gostilne so takoj telefonirali na viško stražnico, nakar je nemudoma pri hitel na označeno mesto nadzornik g. Gradi-šek s par stražniki, takoj po 11. pa je prispela na kraj tudi policijska komisija, v kateri so brli zdravnik dr. Pavel Avramov.ič, nadzornik g. Matko Močnik, dežurni uradnik g. Luštek, policijski uradnik g. Podobnik in poleg uniformiranih stražnikov §e ndkaj drugih kriminalnih organov.
Na označenem mestu so našli mladega človeka, oblečenega v kratek svetlorjav usnjat suknjič, rjave kratke hlače, svetle nogavice in obutega v rjave nizke čevlje. Pod glavo je imel sivo karirasto kapo. Kriminalni organi so mrtveca preložili in ga spravili iz prvotne lege, nakar ga je ogledal zdravnik Komisija je k on sta tirala, da je dobil neznanec strel v glavo od zadaj in mu je izstopil projektil nekje na temenu, pri čemer je udaril tudi skozi čepico
Kriminalna organi so takoj nato preiskali še okolico in našli tik mrtveca njegovo novo rjavo aktovko, v kateri so bili poleg raznih drugih papirjev tudi dokumenti, glaseči se na ime Anton Juh, privatni uradnik, fotografijo rn pa dokument, glaseč se n« fene Josip Gruden, po poki i* cu peJumki pomočnik. Ker je imel mrtvec desno roko v žepu suknjiča in rano zadaj n« glavi, je bilo takoj jasno, da ne gre za samomor. Kakih 5 korakov proč od žrtve je ležala v grmovju kraj steze ve"ika pištol« kalibra 9 milimetrov, iz katere sta bila oddan« 2 strela. Medtem se je pripeljal na kraj dogodlka tudi policijski ravnatelj g. Kerševan, ki je dal nadaljnje odredbe. O zločinu je bilo obveščeno tudi državno tožilstvo, zaradi česar ao pustili žrtev ležati še dalje na mestu.
Nadaljnje poizvedbe policije
Pokojnik je bil v sprejemnem uradu v Ljubljani zabeležen kot privatni uradnik,
kovskim pomočnikom Josipom Grudnom, 6 katerim sta najela suterensko sobico. Oba sta b?!a brez službe in sta dobivala denar od sorodnikov Ker 6ta bila brez zaposlitve, sta oba tudi pridno iskala delo in je Juh spisal več orert za 6lužbe. ki so bile na ponudbo v časnikih. Enako
Eridno pa je iskal zaposlitve tudi Gruden, i je šale pred tednom prijel v sili za deln na neki stavbi. Pokojni Juh je odšel od doma včeraj zjutraj okrog 9 rn povedal prijatelju kot domačim, da se namerava peljati v Vevče, češ da )e tamkaj na razpolago neka služba.
Ob kateri uri ponoči je bfl izvršen umor, za enkrat še ni to*no dognano. nač pa pripovedujejo neki stanovalci v bližin ni, da so čuli iz gozda moča« strel sinoči okrog 19. Truplo Antona Juha so pripeljali ponoldne v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Policija, ki je zaslišala poleg Grudrr* in Lebanovih tudi več bivših Jiihovih znancev rn prijateljev, vodi preiskavo dalje, vendar doslej še brez posebnih osp^-hov
Policija je seveda uvedla vsealumoko
preiskavo, zaslišani so bili m bodo vsi. Vi so pokojnega Juha poznali »n biiH * »jim v stikih.
Pokojni .Tuh je b^, kakor rečeno, ustreljen od zadaj v glavo. Polici-ja je ugotovila. da ga ie krogla zadela iz neposredne bližine 5 ali 6 korakov tik za desnim ušesom. Samrkres, ki ga našli, i« VI stare išega tipa na boben s 6 naboji, manjkala sta 2 naboja. Eden je bf! rastreljem že pop reje. drugi je tktvzjto?* Juhovo smrt. Krogla fe bila 9 nrarmeterska rn svTnčen* ter je prodrla naravnost v možgane.
Sodna kom?s?Ja na	sfočftta
Ob 14.45 je prišla pod Rožnik sodna komisija, ki so jo tvorili zastopnik državnega tožilstva dr. Lučovnik, preiskovalni sodnik dr. Lederhas, zapisnikar dr. Poro pe in več drugih uradnikov s sodišča. Komisija je takoj odšla v dolinico prod« »W6riehofnu«, kjer je lesžal sredi ozke j» ti ustreljeni Anton Juh.
Komisija je natančno uyo<oyfla xm de-jenski stan, podrobno ao pregledafli mrtveca, ugotovili, kako je bfl oblečen, kaj je imel na sebi in pri sebi m kako je ležal in sploh vse druge momente, važne m preiskavo. Dva delavca od Mestnega pogrebnega zavoda sta mrtvecu slekla usn jati suknjič, potegnili ®o mu roko rz žepa. preiskali so njegove žepe, ▼ katerih so našli nekaj papirja in drugih nepomembnih malenkosti. Mrtvec je anel na sebi pod usnjatim jopičem rjavo obleko, prnav tak suknjič kakor hlače, m vratom je imel rjavo kravato. Na obeh rokah je imel mrtvec »ivobdle usn^ate rokavice: ko »o mu jih slekli, »o na prstancu ene roke opazili zilat prstan k belo ionsko glavo.
Oropal ga je In zvalil v petek
Zagonetka drznega nočnega roparskega napada v Gostinci
Jevnlca pri Litiji, 1 novembra.
Na meji ljubljanskega in litijskega »reza je samotno naselje Gostinca. Tu »e je pripetil nenavadno drzen roparski napad V gostilno k Dinkhi je prišel 60Betoa posestnik Janez Godec iz Trebeijevega. Možak je bil prodal les in dobil nekaj izplačanega denarja. Vesel si je privoščil čašo vina kakor običajno. V gostilno je prišel tudi neski breaposakli mladenič. Godec ga je povabil k sebi m mu dai pijačo m česar si je poželel. Tedaj je neznanec začeJ tožiti, da je brez denarja, še nekaj časa sta se živahno pomenkovala, nato je pa Godec zapustil gostilno in se odpravil skozi Gositinšflco grapo proti domu.
Kmalu zatem je zapustil gostilno totfl neznanec, ki se je odločil za roparski napad. Na samoti je dohitel starega Godca, navalil jc nanj in zavpil: »Takoj denar sem ali te ubijem!« — Udaril je nato starčka z železno palico po glavi, da »e je zgrudil, nato ga je pa začel daviti Neza-
vestnemu j« pobral ves d ena*. A to mu
še ni zadostovalo. Godca je še zagrabil in ga zavalil po rebru v potok Gostinca. Menil je pač, da se bo na ta peklensko hudobni način popoinoana odOcrižal svoja žrtve. Mirno, kakor, da se ni nič ugodilo, se je nato vrnil v gostilno, kjer je naročil čašo vina, slednjič pa odnesel pete.
Napadeni Godec »e je pa v mrzli vod; kmalu zavedel, vstal je ter »e vrnil v Gostinoo, kjer j» krčma r ju povedal o drznem roparskem napadu. Gosti kuščar ki domačini so nezinanca takoj začeli zasledovati, pa ga niso našli K/maiu nato pa so orožniki iz Velike Stange aretirali sumljivega tujca in ga pripeljali v Gostinco, kjer so v njem spoznati napadalca ki ugotovili, da je 271etni Jernej Nalar is Device Marije v Polju. Orožniki so ga prepeljali v sodne zapore v Litijo. Pri zaslišanju je mladenič odločno tajil dejanje. Fanta bodo še enkrat komfrontiraH z Godcem, ki se zdaj zdravo doma v postelji.
Vlom v novomeško vilo
Novo mesto, 3. novembra.
V ponedeljek okrog 2. ure zjutraj so
zlikovci vlomili v Novem mestu v vilo »NVitschl« (št. 11), ki stoji na Trdinovi cesti in odnesli lastniku g. Rudolfu Jenku. višjemu cestnemu nadzorniku vso obleko in moško perilo, kolikor so je sploh našli, povrhu pa še zlat. masiven ženski obesek, vreden nad 1000 Din, in pa ko-v-čeg, napolnjen in ravno pripravljen, da ga ponese domača hčerka, učiteljica gdč.Mal-či, svojemu bratu-vi sok oš o 1 cu v Ljubljano. R-\zen tega so tatovi pobrali par steklenic mf.l'iovca, kozarec komprrta in potico. Pustili skratka ntso ničesar pri miru, ker ji.m je prav vse, kar so le mogli dobiti v roke, rrav prišlo. Ves plen je vreden nad 6000 Din.
Vlomilci so se lotili svojega posla povsem brezskrbno, ker so pač prav sodili, d3 se ljudje v noči od Vseh svetih na jutro vern'h duš ne nadejajo kakih presenečenj. Prišli so k vili skozi grmioje, kjer leči kuhinja, izvrtali v steklo okna malo odprtino. ia odorli in se splazili bosi v kuhinjo. Tu so našli kovčeg. v katerem je bilo poldrug kg sladkorja, četrt litra ruma, potico, zavoj keksov, 8 parov nogavic. razno perilo, dalje namizna in šc ena ročna električna svetiljka. Vlomilci so nato odprli še kuhinjski stranski prostor, ▼ katerem so bile obešene gospodarjeve obleke. Pobrali so dva para gojzerjev. par črrrh čevliev. siv suknjič. u*niat suknjič, siv telovnik, rujav suknjič, hlače in drugo. Po vlomu so odšli po isti poti na prosto. in kakor se ie pomalo po sledovih, preko grmskih gričev proti Smihelu. Orožniki marliivo zasledujejo vlomilce, obenem pa »o bile o vlomu obveščene vse orožnl-ške Stanke in ljubljanska policija.
Samomor primorskega Slovenca v Zagrebu
Zagreb. 3. novembra n. V nekem tukajšnjem hotelu je izvršil v pretekli noči samomor 23-letni Fran Cerkvenik. mizarski pomočnik, po rodu iz Divače pri Trstu. Vzrok samomora nI znan
Pogreb dr. Mergenthalerja
Beograd, 3. novembra n. Pogreto pokojnega dr. Pavla Mergenthalerja, namestnika starešine SKJ, bo v Osijefcu 5. t. m. Po najvišjem nalogu starešine Nj. Vte. prestolonaslednika Petra se bo v njegovem imenu udeležil pogreba drugi namestnik starešine g. Gjura Paimkovič. Nj. Vri. kralj je poslal lep venec. Sokola kraljevine Jugoslavije bosta na tem pogrefou zastopala Lacko Križ, tretji namestnik starešine, in An te Brazovič, generalni tajnik SKJ.
Eksplozija plina v praškem predmestju
Praga, 3. nov. h. Opoldne se }© pripetila na neki novi zgradbi v Visovicah nevarna eksplozija svetilnega plina Eksplozija je bila tako silna, da so v okolici kakih 100 m popokale vse šipe, četrto fc>?fr>e-to nadstropje poslopja pa se je porušilo. V poslopju so bile deloma že stranke, vendar pa k sreči ni bilo človeških žrtev. Le pet oseb je bilo več ali manj nevarno ranjenih. Med ranjenimi je tudi znana plesalka Narodnega gledališča v Pragi, Eva Vrhlicka.
Hmeljsfci trg
ž*t»e, 3. novembra h. Položaj neizpre-menjen, tendenca mirna, cene nelzpreme-njene.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved m dan««:
Pretežno vedro, stalno, podnevi toplo, noči hladne. — Situacija včerajšnjega dne: Močna anticiklona preko srednje in južne Evrope. Vzhodno in severozapadno Evropo pokriva barometrska depresija. Z Atlantika prihaja depresija, ki polagoma napreduje proti vzhodu. Barometrski pritisk Je ostal večinoma nespremenjen ter je padel za 0.1 do 1.5 mm. Temperature 90 porasle v splošnem za 1 do 5 stopinj.
Dunajska vremenska napoved za sredo: V splošnem jasno in milo vreme, na nekaterih krajih zjutraj megla, visoki oblaki.
ko narodno stvar, posebno vneto pa »e ja začol udejstvovati ▼ narodnem gibanja, Čim se je lota 1913. osamosvojil. Vojna J« tudi njega ietTgala a poletja m je mo-
ni nad Stili leta nositi vojaško sukalo Gospodarske propasti pa gg je rešila njegova pridna žena ga. Marija, rojena Až-betova iz Škofje Loke. Po prevratu j« prevzel Hermanovo trgovino.
Domači okraj ga spoštuje kot pošt en e-
Ea trgovca, po vsej Sioveniji je poznan ot soliden trgovec s pragi. Laščami so ga ponovno volili ▼ občinski odbor in je danes občinski svetnik, član cestnega odbora, načektva Okrajne posojilnice, bil je med ustanovitelji Sokola in drugih narodnih društev in vedno zvest sodelavec našega župana. V poslednjih letih je zgradil vmsto lepih stanovanjskih hiš m s tem praktično rešil vprašanj« stanovanjske krize v Laškem. Stotero brezposelnih je našlo pri teh zgradbah m Osolinovih drugih podjetjih svoj kruh. Želimo neumorno delavnemu možu zdravja m sreče tudi ▼ bodoče!
shranjene, pa so zgoreli. Skoda je znatna, zavarovalnina znaša 30.000 Din.
Doma je bil v času požara samo 13 letni sinko Jožko. Domnevajo, d« he e deček igraJ z basanjem karbid« ▼ pločevinaste škatle, ki ga je dal eksplodirati m je tako povzročil požar.
Vesela premijera ▼ ljubljanski drami
Drovi vprizotre ▼ ljubljanski drami to-riroo igro Cvetka Golarja »Dve nevesti«. Scenične osnutke in fiigurine je napravi slikar Maiksim Gaspari m smemo priča-
Danes premiera!	Ob 4** in 9% zvečer
Smeh, smeh ln zopet smeh!
Kongres društva n povzdigo Javne morate ▼ MatSd
Felix Bressart in Ralph Artar Roberts
Dvolična vloga dveh lafimorallstov ▼ najboljši komedij te mzone
Knpfte si takoj vstopnice! Ta film mora videti vsa Ljubljana! Najnovejši Fox-svo£ni tednik.
Deviški Jakob
Kdor se taoCe nasmejati, naj hiti v
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Požar! v naših krajih
Savinjski požigalec zopet na dela
Gomilsko, s. norembrt
Komaj se Je malo polegel strah pred požari, ki so se vršili dan za dnem po Savinjski dolini, že je v nedeljo zvečer, kakor smo že včeraj kratko poročali, zopet »plesal rdeči petelin na kozolcu posestnika Jožeta Fonde v Trnavi, kateremu je požar že pred dvesma mesecema upepelil moderno gospodarsko poslopje. Od takrat je uvedena preis&ava zaradi suma požiga. Nenadni požar kozolca razbremenjuje osumljenca in kaže, da bo treba ge mnogo dela, preden se razčistijo vzroki požarov in se najdejo pravi krivd.
Kakor po navadi, so ss na večer vseli svetih prebivalci prodaj podan k počitka ta so bili že vel vaščani v na#»W8em spanja, ko se je okrog 23. zasvetilo. Požigalec je imel lahko delo. Kozolec Je pogorel do tal in je škode nad 30.000 Dta, d očim znaša zavarovalnina samo 20.000. Din. Moto rk a domačega gasilnega društva ter gasilci Iz Gomilskega in Grajske vasi so ogenj lokalizirall.
Ob tej priliki Je trSba spt ego vrniti ▼ prilog naših požrtvovalnih gasilnih društev. Skromni prispevki, ki Jih dobivajo gasilci od zavarovalnic, ne zadoščajo pri požarnih katastrofah niti za bencin, ki se porabi pri prevoza ln pri gašenja. Večkrat se gasilno orodje tudi pokvari tn požrtvovalni gasilci morajo sami »hirati ln dajati sredstva za popravila, da lahko ob novi nevarnosti zopet pohitijo na pomoč. Zavarovalnice b! morale vsekakor bolj upoštevati gasilna društva, kajti od dela teh so v veliki meri odvisne tudi vsote, Id se izplačujejo na zavarovalninah.
Pri prejšnjih požarih, ki so se vrtffl po Savinjski dolini, so nastopala gasilna društva od blizu ln daleč ter Jft je bilo večkrat zbranih po 5, 6 ln Se več. Tokrat pa so, kalfcor že rečeno, nastopili samo člani treh gasilnih druStev zaradi tega, ker sodi prebivalstvo, da se bodo pojavili požigalci baš tedaj, ko bodo vsi gasilci drugod v akciji, še bolj pa zato, ker gasilci ne zmorejo več sami vseh stroškov.
Požar ▼ Zaki na Bleda
Hod, 8. novembra
8boQ med 19. In 20. aro je začelo goreti v šopi hotela »Zaka« na Bleda. Ker Je Ma v šufpi razna krma, se Je ogenj začel naglo širiti in se Je bliskoma razSiril tudi na blizu stoječo sosedno lično stanovanjsko vilo, ki poleti služI tujskemu prometu. Oboje je bilo naglo v plamenih, Id so daleč na okoli ožarjali nebo. O požaru so bih obveščeni domači gasilci, ki so takoj prihiteli na pomoč. Gasit pa so prišli tudi gasilci z Mlinega.
Združenim močem se Je posrečilo ogenj v toliko zajeziti, da se nI razširil na sam hotel. Sapa in vila pa sta pogoreli do tal. V vili je bilo v desetih sobah lepo pohištvo, zato je škoda precejšnja. Sodijo, da znaša najmanj 100.000 Din Gasilci so gasiT! do pol 22. ure ln so požar do kraja pogasili. Kako je ogenj nastal. nI znano, domnevalo pa, da je bil najbrž podtaknjen. Lastnica hotela v Zaki je gospa Katl Korošče-va, ki Ima tudi v LJubljani gostiln o. Po-gorelka Je bila zavarovana pri banki Slavi jI v LJubljani.
bfll na polja, otroke pa so bfH pustffl na dvorišču. Nekaj časa so se otroci mirno igrali, slednjič pa zakurili ogenj. Okrog 11. je nenadoma zače.a goreti Košnikova šupa in ogenj se je kmalu razširil tudi na hlev. Oboje Je požar uničil, pogorelo je precej slame, sena in druge krme.
Ko se je ogenj jel širiti tudi na pod posestnika Novaka, so že prihiteH na pomoč gasilci iz Primskovega, Kranja tn Brltofa, ki so požar kmala omejiti. Sreča je bila, da ni bilo hudega vetra. Košnik tipi 50.000 dinarjev, Novak pa 4.000 Din škoda.
Domačija pod Donačko goro ▼ plamenih
81 JwttJ pod Donačko goro, 3. novembra. V nedeljo L t m. okrog pol 8 zjutraj
se je dvignil plamen z hiše male pose^t-nioe Julijane Voduškove v St Juriju pod Donačko goro in je v kr£*'-ceni upepelil hišo do zidu. Vaščani ao haš m&.o poprej skoro do zadnjega odšli k maši v Rogatec, tako da so ee gasilskih del lotHi po večini starejši možje, ki ao ostali doma, pa seveda zaradi pomanjkanja vode hiše niso mogli rešiti.
Rešili so samo nekaj pohištva mxni pridelki, ki jih je imela pogoreli« t hUH
hristi, da nam bosti avtor h ki oba najbolje poznati našega kmeta od vseh dobrih in slabih strani, sodila igro, ki bo vse glodalce ogrela.
Na alnka sta stric Andrajka. ki ga bo igral Kralj, ki Močeradnikov Miha, ki ga bo igral Cesar, oba, kakor si ju je zamri-ri9 slikar Gaspari Vsi Gasparijevi osnutki »o razstavi j eni v teiožbd Tiskovine zadruge.
Občinskim nameščencem dravske banovine!
Pomen volitev dne 8. novembra vam Je znan. Pozivamo vas, da se jih udeležite, ker stem izpričate svojo državljansko zavednost. Obenem vas prosimo, da vsak v svojem delokroga skuša ovreči vse l&žnjive vesti, ki se uporabljajo proti volitvam, zlasti pa opozarjamo volilce na veliko pogreško — abstinenco pri volitvah!
Zveza organizacij občinskih uslužbencev tal vpokojencev dravske banovine.
Prt zapeki, motnjah pri prebavi, gore-fici v želodcu, krvnih navalih, glavobo-lu^ splošni slabosti vzemite zjutraj na tesče kozarec »Franz Josefove« grenči-ce. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova« voda izvanredno dobrodelno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Svetogorska koča vabi izletnike
Odbor SPD Litija — Zagorje tn odbor stavbne zadruge Zasavska koča ter zastopniki obla-Btev z graditelji
praznujejo »planinski li-kof«
Na Primskovem so zanetili otroci
Kranj, 3. novembra Danes dopoldne ni bilo pri posestniku Petru Košniku na Primskovem pri Kranju nobenega domačih odraslih doma. Vsi so
litija, S. novembre
V časa, ko si nadevajo naše gorenjske planine hermehnaste kučme in zapira SPD svoje domove, so zasavski planina rji doživeli lepo planinsko Slavje. Kolavdirali so novo planinsko postojanko na Sv. gori pri Litiji. Uradnega ogleda novega poslopja so se udeležili zastopniki oblastev, odbora SPD lz Litije in Zagorja ter odbor stavbene zadruge Zasavska koča, navzoči pa so bili tudi graditelji ljubkega planinskega hrama. Le malenkosti so bile, na katerih se je ustavila številna komisija, v glavnem pa so želi pohvalo graditelj? g. Gorenc, zidarski mojster, in g. Kajtna, kleparski mojster, oba lz Litije, ter g. Omak tesarski ln mizarski mojster te Stravšneka pri Gomikfcem, ki so izvršili vsa dela v popolno zadovoljstvo.
Lepo sliko skupnega dela Je prikazalo zatem skupno zborovanje. Iz zanimivih referatov g. dr. Krevla !n načelnika g Turka posnemamo: Koča z inventarjem vred stane 150.000 Din. Temeljno glavnico so prispevali zadružniki, 67 članov z 863 deleži, kar je zraslo na 86.300 Din. Večje število deležev so podpisali: Osrednji odbor SPD 20, Gostilničareka zadruga v Za-
gorfri 20, Posojilnica v Zagorju 30, županstvo v Zagorju 10, Greniij tigovcev v Litiji 10, seveda pa Ima večino delnic SPD Litija, ki Je podprla gradnjo z vso svojo razpoložljivo gotovino. Med darovalci so banovina 5000 Din, občina Litija 1000 Din, Okrajna posojilnica v Litiji 1000 Din itd. Ker pa še ni pokrit ves mesek, so novi delničarji še vedno dobrodošli. Zadružni delež znaša le 100 Din in je plačljiv tudi v mesečnih obrokih. S tem je omogočeno prav vsakemu prijatelju Zasavja in Sv. gore, da se postavi v krog dobrotnikov najlepše zasavske izletniške točke. (Nove prijave sprejema blagajnik načelnik Turk v Litiji.)
Svetogorska koča bo oskrbovana skozi vse leto, zlasti pa bo dobrodošla turistom, ki jim čas ne dopušča daljših tur. Od postaje Save do koče je le 100 minut zmerne hoje Koča pa je dobrodošla tudi večjim družbam, našle bodo postrežljivo kuhinjo, izbrare darove kleti in udobna prenočišča. V pristnem planinskem slogu zgrajena domačija se bo priljubila že pri prvem obisku in bo vsakdo ostal njen stalni prijatelj. Le uverite se sami, da je res tako!
Naši kraji In
Sreski kandidati v dravski banovini
ljudje
Vzor delavnega moža
Laško. 3. novembra. PtetekB petek je poteklo 30 let, odkar biva v Laškem ugledni trgovec m javni delavec g. Jože Osolin. Doma je iz kmečke hiše v Duplici pri Kamniku, trgovine pa se je izučil pri Hermanovih v Laskom. Že od mladih let je bil navdušen za vsa-
fceseve,^,
GAZELA
Zares čisto
Poročali smo že včeraj o velikem volilnem shodu, ki se Je vrtll v nedeljo v Beogradu tn ki je bH po svoji udeležbi eden največjih zborov, kar Jih Je bilo v zadnjih
letih v naši prestolnici. Na shodu sta govorila minister trgovine dr. Kumanudl ln minister prosvete Boža Maksimovič. Slednji Je zlasti odločno ta ostro obsodil nelepe metode g dr. Korošca, ki je bil sam član vlade takoj od 6. Januarja naprej, zdaj pa delo iste vlade kritizira ln obsoja. — Naši sliki nam kažeta pogled na ogromno množico zborovalcev ln ministra Maksimoviča med govorom. °
Nedolžna žrtev fantovskega poboja
Ker je miril pretepače,
Sromlje, 3. novembra.
Dan vseh svetih je pri nas minil zelo žalostno. V popoldanskih urah je prišlo v Sromlje več ljudi tudi iz oddaljenejših krajev, da obiščejo svoje drage pokojnike, ki počivajo na tukajšnjem pokpališču. Prišlo pa je tudi več fantov iz sosednjih vasi, ki so bili že dokaj vinjeni Iskali so že vse popoldne prilike za pretep. In res so se okoli 16. ure začeli fantje pretepati v bližini gostilne Suša.
Pravega vzroka za pretep menda ntso Imeli. Sprva so se grabili le po malem, toda ko je bilo vedno hujše, je šel mirit razburjene fante neki Josip Černoš, 281 et-ni posestnikov sin iz Curnovca. Fantje so z vso silo navalili nanj, ga podrli nji tla ter začeli obdelovati z noži in koli tako,
so ga oid ašl in ubi li
da je Černoš ob pol 22. umi poškodbami
podlegel. Smrtonosne udarce sta mu prizadejala 221efcni Martin Ban in 191etai Anton CLzelj, oba doma iz Zgornje Pohanco. Prvi se je že javil tukajšnji žandarmerijl, drugi pa se zaenkrat še umika roki pravica
Za nesrečnim mladeničem Čemošem, ksl Je bil drugače miren m tih človek ter dober delavec, žalujejo ne samo domači, temveč tudi vsi okoličani, ki so mladeniča poznali Podivjanost nekaterih fantov postaja vedno hujša in ko že padajo tudi povsem nedolžne žrtve zgolj zato, ker nekateri mladi divjaki hočejo krvi za vsako ceno, je pac na mestu, da se določbe kazenskega zakona izvajajo z vso šaro. gostjo.
Mogočna volilna manifestacija v Beogradu
Inž. Ernest Krulej
kandidira v srezo Brežlce-Sevnica. G. in-ženjer je sevniSki domačin. Ko je dovršil tehniko v Gradcu, je šel tik pred svetovno vojno v Srbijo, kjer je ob izbruhu vojne kot prostovoljec stopil v srbsko armado in šel z njo vred skozi albansko Golgoto. Pozneje se je postavil vsega v službo Jugo-slovenskega odbora in povsod delal za našo stvar. Ko se je po osvobojen ju vrnil v domovino, je po svojem očetu prevzel pekarno in gostilno in se ves posvetil gospodarskemu delu. saj se je že kot visokošolec v Gradcu učil pekovske obrti. V Sevnici in drugod je bilo na njegovo inicijativo ustanovljenih več gospodarskih zadrug, zelo uspešno pa je tudi njegovo delovanje kot sevniški župan. Velike simpatije uživa ne samo v domačem kraju, temveč po vsem srezu. — Njegov namestnik v kandidaturi je znani požrtvovalni Javni delavec g. dr. Fran jo Benedičič, rudniški zdravnik v Senovem.
Poleg g. Kruleja kandidira ▼ brežiškem srezu tudi bivši narodni poslanec g. Ivan U r e k, župan ln posestnik v Globokem.
Inž. Franjo Pahemlk
kandidira v okraja Prevalje - Dravograd, kjer Je tudi doma. Izhaja namreč iz znane ta ogledne Pahernikove rodbine ter živi v Vuhredu, kjer ima posestvo in lesno industrijo. Do dobra pozna težave tn potrebe svojega okraja ta vse Slovenije, posebno pa križe ln težave lesne trgovine ln lesne Industrije, Id sta za velik del naše banovine glavni vir dohodkov, a sta ravno sedaj skoro v popolnem zastoju. — Njegov namestnik Je g. Ivan G e r š a k, posestnik ta župan v CmL
Poleg g. Pahemflca kandidira v prevalj-sfeem srezu še g. dr. Vtako R a p o t e c, odvetnik iz Maribora.
Rudolf Juvan
kandhfira v laškem srezu, ki obsega tudi
rudniška revirja Trbovlje in Hrastnik ln ki Jie zato po svojih volilcih pretežno delavski volilni okraj. To je bil tudi razlog, da so zaupniki okraja ponudili kandidaturo znanemu organizatorju ln voditelju delavskega pokreta g. Rudolfu Juvanu, predsedniku Narodne strokovne zveze, Gosp. kandidat je znan ne le našim rudarjem, temveč vsemu delavstva v Sloveniji in daleč Izven naših mej, zlasti tudi med delavstvom bratske češkoslovaške regpublOce. Tudi <stala naša javnost ga pozna in ceni, saj stoji kot borec za delavske interese in aa »ocialni napredek v javnem življenju že od ijvoje zgodnje mladosti. — Njegov namestnik v kandidaturi Je g. dr. Fran jo R o :3, odvetnik ln župan v Laškem, znan narodni ta gospodarski delavec.
Poleg g. Juvana kandidira v isško-tibo-veljsikem okraju še g. Alojzij P a v 1 i profesor verouka v Celja, železziičarskl sta % Zidanega mosta. O njem ln njegovi kandidaturi smo že pisali.
Geza Vezir
kandidira ▼ srezu Murska MboUk Gosp.
kandidat je prekmurski domačin, posestnik in gostilničar v Martjancih, ogleden gosjKKiar, priljubljen ln cenjen med prebivalstvom daleč na okrog. Njegov namestnik je g. Fran Hodošček, posestnik ▼ Vertcovrfh.
Poleg g. Veslrja kandidirat* v mmsfco-soboškem sreen ttrfi mani tednstrijec g. Josip B e n k o, župan v Murski Soboti, tn g. Ferdinand H a r t n e t, posestnik ta to-dustrijec v Murski Soboti.
Zadnji teden volilne borbe
Volilno gibanje v radovljiškem srezu
Jesenice, 2. novembra.
Sreski kandidat g. Ivan M o h o r i č je priredil zadnji teden v radovljiškem srezu mnogo lepih zborovanj, na katerih je obrazložiti gospodarsko obeležje volitev. Vsi shodi so bili številno obiskani in »o pričali, da si je kandidat g. Ivan Mohorič že pridobil simpatije celega s reza za program složnega in preudarnega dela v bodoči Narodni skupščini.
Za mesto Radovljica se je vršil shod v četrtek v gostilniških prostorih pri »Lee-tarju«; prisostvovalo je nad sto volilcev. Kandidat Mohorič je pojasnil, zakaj je bila potrebna i sprememba volilnega reda, kakšen je pomen bodočih volitev in kaj diktirajo gospodarski interesi radovljiškega sreza pri izbiri zastopnika v Narodni skupščini. Kandidat je pokazal, da temeljito pozna razmere celega sreza. pa še več, da zna tudi pota in ima jasen program, kako se da od pomoč i sedanjim gospodarskim neprilikam. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z velikim zanimanjem in s splošnim odobravanjem. Za njim je govoril kandidatov namestnik g. Josip Amb rožič, ki je v poljudnem govoru raz tolmačil stališče našega obrtništva in našega malega človeka napram volitvam, nakar je ravnatelj posojilnice g. Soicar v temperamentnem govoru priporočil kandidaturo g. Mohoriča vsem, ki razumno gospodarsko mislijo ter želijo srezu napredka.
V	soboto se je vršiil na Jesenicah v restavraciji pri »Tancerju« velik shod železničarjev, kateremu je predsedoval zdravnik dr F. Kogoj. Shoda se je udeležilo nad 130 železničarjev z Jesenic ter iz bohinjske ter kranjskogorske proge, kri so z napetim zanimanjem poslušala izvajanja sreskega kandidata Ivana Mohoriča Gosp. kandidat je seznanil zbo-rovalce z dosedanjim spojim delom na železniških konferencah, v tarifnem odboru ter kot član nosvetovalnega odbora Direkcije državnih železnic na polju splošne železniške umrrave im prometne poliHke hz njegovih izvajanj pa se je tudi videlo, da ve za vse nodostatke zakona o prometnem osobju ter pravilnika o pomožnem železniškem osobju in da mu zahteve ter tezkoče žel&zničarskega stanu niso neznane. Zato je bilo njegovo poročilo sprejeto z velikim zado^-Tlistvom in odo-bravaniem Za njim je poročal na shodu načelnik progovne sekciie inž. R. Š a p-1 j a. ki ie pose-bno poudaril težko stanje železniškega delavstva in stavil predloge, kako naj bi se temu najbolje odpomoglo. G P e r č i č ie v imeniu železničarskih organizacij nato konkretno iznese! najnujnejše zahteve železničarjev glede pokojnine ;m štetia let, glede zaračunavanja stanarine, glede obnovitve že pridobljenih pravic pri voznih olaišavah, kakot tudi glede zboljšanja delavskih mezd te službene obleke Več govornikov je naito pozdravilo kandidaturo g. Ivana Mohoriča m potek zborovanja je pokazal, da uživa sreski kandidait simpatije in zaupanj« vseh železničarjev.
Ob 8. uri zvečer se je nato vršil volilni »hod v prostorih gostilne »Pri Mačku« v Gorjah, ki ga ie vodil g. Jakob Jan. Shoda so se udeležili kmetje in delavci tz vseh krajev prostrane gorjairuske občine Na shodu je sreski kand:dat g. Ivan Mohorič po splošnem poročilu obravnava! posebno specijalna vmrašanja ki zadevajo interese Gorja. Oertal je način, kako je treba naitt leka sedanji krizi lesne industrije, dotaknil se je vprašanja obnove tovarne na Dobravi, izvoza konj v Avstrijo, asanacije vasi, kuluka in davčnih bremen ter zadružnega zakona. Za njim sta govorila g. Josip A m b r o ž 1 č ki g. Jakob Jan ml. Shod je pokazal, da se Gorje dobro zavedajo pomena teh volitev, ki se jih bodo udeležile v velikem številu.
O nedeljskem »hodu na Jesenicah, na katerem sta govorila mi/ndster dr. K r a -•mer in sireski kandidat Ivan Mohorič Brno poročali izčrpno že v ponedeljskem »Jutru«. Istočasno se je vršil volilni shod v Srednji vasi v Bohinju, na katerem sta govorila g. Josip A m b r o ž i č kot namestnik sreskega kandidata in dr. J. Pretnar, predsednik Slovenskega planinskega društva. Na njem sta obrazložila zborovale em, katerih je bilo preko 130, pomen volitev z ozirom na težnje in bodočnost razvoja bohinjskega kota. Pojasnila sta potrebo razvoja tujskega prometa, zasiguranje izvoza lesa in povzdigo živinorejstva. Njihova izvajanja so vzbudil a v celem kraju živahno zanimanje za volitve.
V	ponedeljek je imel sreski kandidat g. Ivan Mohorič številno obiskane volilne shode v Begunjah in v Dvorski vasi Na njih je poleg kandidata poročal tudi domačin dr. Jože Bohinjec, ki je mnogobroj-nim zborovalcam poljudno raztolmačil problem kmetskega doma na Gorenjskem. ko mora znaten del sinov iskati dela v industriji in obrti Obširno je raz-motrival socijalno vprašan fe našega kmetskega stanu ter pojasnil tudi sta'išče glede invalidskega vprašanja, ki teži mnoge žrtve svetovne vojne
V	torek zvečer se vrši volilnd shod na Breziah, v sredo pa pri »Maroltu« na Blejski Dobravi
Kako bomo Kranjsk**-gorčani volili
Volit gremo vsi. Podkorenčani ln Gozda-Bi se pripeljejo na okrašenih vozovih z muziko Kdor pa ne bo mogel priti sam. pa ga bo pripeljal na volišče avto ali voz. Kot tujsko-prometni in obmejni kraj se zavedamo izredne važnosti in dalekosežnegn pomena sedanjih volitev in zaradi te?a gremo na volišče vsi do zadnjega. Izostali bodo od volitev le oni. ki so odšli iz občine ln težko bolni Pri nas ne obstoja več vpra-Sanje, ali se naj volitev udeležimo ali ne Skrbi nas samo vnrašanjei al* bomo prv! v državi, ali bomo imeli odstotno največ glasov v celi državi ali ne Vse dela na to in pri nas se Je že začela konkurenca med posameznimi občinami, katera se bo najbolj odrezala Ip videl! bodete, da bo ob čina Kranjska gora, zavedajoč se neizmer ne važnosti teh volitev ne samo za državo temveč zlasti Se za naš gorenjski kot tudi za vsakega posameznika, p a* ▼ a.
'O
in |
Litija z okolico • v narodnem taboru
Litija, 3. novembra.
Ves naš okoliš je zajela mogočna misel za čim lepšo amago 8 novembra. Prav vsi kraji tekmujejo med seboj, kako dokazati v nedeljo, da sta Litija in okolica na čelu pokreta za državno misel. Vsak dan se vrše sestanki, ki jih prireja agilni sreski volilni odbor. Zanimivo je, da se priglašaio k delu zavedm možje m fantje iz vseh stanov ki so si nadeli nalogo, da bodo prepričali o potreb' volilne udeležbe prav vse. ki se morda še ne zavedajo važnosti nedeljskih volitev Včeraj se je vr» šil prav lep volilni sestanek v Hotiču. Litijski župan g Lajovic je sklica! v Hotiču volilce svoje občine na sestanek v gostilno k Pavlihu Prav na poljuden način je g. govornik raztolmačil pomen pred-stoječih volitev in je poudari! predvsem potrebo številne udeležbe Navzoči možje so soglasno odobrili izvajanja g. župana in sklenili, da pojdejo 8. novembra kakor en mož na domače volišče Zatem so se zborovalci pomenili o raznih dnevnih vprašanjih, zanimivi pa so bili predlogi iz vrst kmetov, kako rešit' krizo v gospodarskih kmečkih vrstah Debate so 6e udoežili domači šolski upravitelj g Rieg-ler. posestnik g. Končar in drugi.
Si noči se je vrši! im požari ten sestanek vseh predstavnikov javnega življenja Litiji. Udeležili so se zborovanja tudi iz sosednjega Šmartna. Uvodoma je poročal šmarski župan g. Tomazin, ki je poudaril. da je udeležba pri volitvah nujno potrebna tudi z nacionalnega stališča. Nje-ogv šaljivo prepleteni referat, ki je po domaSe tolmačil navzočim svok misli, je žel toplo zahvalo vseh. Smernice v državni politiki je tolmačil sresk' kandidat go» spod Mravlje, g. Bizjak Luka pa je obudil spomine na čase. ko je bila Litija, posebno pa delavstvo, vedno vneto pri delu za dosego zmage Litijski -j* tel; g Zupančič je podčrtal važnost p >drobnega dela med volilci in je podal v '.& namen ne kaj praktičnih navodil Šote*.! upravitelj g. Kovačič iz Smartna je sporoč-i, da se bosta v nedeljo kosala Litija in Šmartno, kdo bo s čim večjo udeležbo dokupa! v nedeljo, da smo vsi enih misli — vse za domovina
Na kai vse preveč pozabljamo...
Odličen slovenski kulturni ta narodni delavec nam piše:
Najtmarkantnejša značilnost sedanje dobe je pač vseobča nezadovoljnost Kamor pogledaš, sami temni obrazi! Po vsem svetu je tako, pa tudi pri nas seveda. Pa kar je po svetu, to nas ne briga, briga nas samo, kar je pri nas doma! Nezadovolj-neži so različni Imamo ljudi, ki jim nI nič hudega, ki ničesar ne pogrešajo, pa vseeno godrnjajo. To so morda nezado-voljneži iz navade, bolestno razpoloženi ljudje. Nevolljnežev itz navade ne bomo izpreobračali, ker bi bil trud zaman, za. vse druge, če jih je kaj med nami, naj se zanimajo varnostmi organi! Pač pa je umestno, da se bavimo nekoliko s tistimi svojimi sorojaki, katerih nezadovoljstvo je v dejanskih razmerah utemeljeno in torej objektivno upravičeno. Ljudi ki občutijo zle posledice dolgotrajne vojne, je gotovo tudi pri nas mnogo, žal pa da je le neznaten odstotek takih, ki bi se zavedali, da so te posledice nekaj neizogibnega, nekaj, kar je prizaneslo ob posebnih konjunkturah morda posamezniku, dočim vzdihuje sicer ves svet pod nadlogam/i, ki so naravna zapuščina strašnega borenja. Če bi se ljudje tega bolj zavedali, koliko lažje bi nosili breme, ki jim je naloženo! ...
Te vrste nezadovoljstvo je težak problem zlasti za one države, ki so dobile po vojni prirastek na prebivalstvu iz prej obstoječih državnih sestavin. Temu prebivalstvu se v teh hudih časih vedno in vedno vsiljuje misel, da je kriva vseh nadlog, ki jih tarejo, samo nova država.
Nekaj je. na kar pri nas vse premalo mislimo. Mi vsi bi si morali vsak dan v spomin priklicati, kaj bi bilo. ako bi »e bila sreča v svetovni borbi na drugo stran nagnila. Septembra meseca l. 1914., torej baš takrat, ko se je bila bitka na Mannl, sem bil na kratkem oddihu v Dobrni. Tam je bilo mnogo Nemcev iz Gradca, Dunaja in od drugod. Govorili so o vojni vsepovsod, zlasti tudi v skupni kopeli. Bili so o vsem čudovito dobro poučeni Lz njih pogovorov sem posnel, kako dolgo sta se Nemčija m Avstrija že pripravljali na vojno ta kaj sta z njo zasledovali. Potlačiti Slovanstvo, to je bil poglavitni cilj! »Po vojni bo povsod vse nemško, vsi uradi. vse šole, tudi osnovne! Imeli bomo samo nemške uradnike, profesorje ta učitelje! V 50. letih mora biti vse germa-nizirano! Tako so napovedovali, jaz pa sem moral vse to mirno poslušati, kaj še le reagiraiti. Na take reci je treba misliti, če nas zdaj kaj tare, če nam v tem ali onem oziru nI kaj po volji, zakaj nobenega dvoma ni, da bi se bilo res vse tako in še huje zgodilo! Morda je bil pri nas kdo tako naiven, da je sanjaril o kaki avtonomiji pod to ali ono sosedno državo. Ozrimo se na sever, na vzhod, pa se hitro prepričamo, kaj bi nas bilo čakalo! Res, trikrat bi moral biti s slepoto udarjen, kdor ne bi videl, da je naša rešitev samo v Jugoslaviji!
»Pa saj za to ne gre,c poreče morda ta aH oni. »£re samo za to, kakšna bodi naša država!« O tem sme imeti seveda vsakdo svoje prepričanje. Vendar pa mislim, da se vsi oni. ki si žele v tem pogledu nekdanjih razmer nazaj, premalo zavedajo, v kakšnih časih živimo. Tako, kakor je bilo. ne more biti pač več! Tisti strankarski demokra tržem, ki je poznal le samega sebe — Bog z njim! V današnjih kritičnih časih je treba krepkih rok in močnih vajeti. Povsod na svetu se kaže bolj in bolj stremljenje po osredotočenju vladne moči v eni osebnosti. Kako je v Italiji, vemo. Nemčija si pomaga z zasilnimi naredbami. k? bijejo parlamentarizmu v obraz. »Strog režim je potreben!« ie poudaril zadnjič predsednik francoske vlade pred svojim odhodom v Ameriko Tn če si želi in zahteva polnomočia za svoje ukrepe ministrski predsednik Anglije. kjer je demokratfzem doma in kjer je slonelo do/dai vse politično življenje na nepremaktivih tradicijah, pa n«i se čudimo, ako se zasleduje nekaj podobnega
pri nas, ki smo šele stopili ▼ areno političnega udejstvovanja? Bodimo veseli da imamo nekoga, ki nas s svojo preudarnostjo varno vodi med Scilo in Karibdo!. Jasno je. da zahtevajo drugačne razmere tudi drugačno strukturo parlamenta! Parlament bodi zbor vestnih delavcev ne zbor kričačev in razgrajačev, kakor je še nedavno bil. .! ,
Bliža se 8. november. Ta dan bo uprt pogled vsega sveta v Jugoslavijo Nepregledna škoda nastane lahko, ako bi se pokazalo, cia njeni temelji niso granitno trdni Mnenja sem. da bi bil dan razpisanih volitev najbolj slabo izbran čas za kake, če tudi tihe demonstracije. Ali naj sami izp odkopa varno zaupanje inozemstva v našo državo? Ali naj sami rušimo vrednost dinarja? Ln upam. da ni nobenega takega nezadovoljneža med nami, ki bi hotel napeljavati vodo na — frankovski mlin! Zato naj dobro premisli vsak, ki ga mika, da bi 8. novembra izostal od volitev! Dam volitev je poln odgovornosti za nas vse! In naj se nikdo ne tolaži z. mislijo: Kdo mi pa more kaj? Ako ljudstvo izprevidi, da je bilo zapeljano, bo samo poklicalo na oddovor tiste, ki so ga zavedli na nepravo pot! —
Volilcem na bivšem Štajerskem
Znani slovenski pisatelj dr. Anton Novafan. ki se je pred 6. januarjem 1929 mnogo udefstvoval tudi v našem političnem življenju in je se daj iugoslovenski konzul v Braili na Rumunskem, nas prosi, da objavimo naslednje njegovo pismo: Za te volitve je umestna prispodoba o maloletnern dediču velikega in lepega doma.
On je bil otrok, nebogljeno dete. In oskrbniki in upravitelji so mu rezali tenko skorjo črnega kruha, sami pa so se mastili s pogačo. Srebali so iz njegove dediščine vse dohodke, opustošili njegove prostrane gozdove. izželi do rjave prsti njegove njive, uničili bogate vinograde, njegovo domačijo, sveti dom njegovih očetov pa so zanemarili v toliki meri, da so vetrovi raznesli podra-pano streho in so čuki in sove gnezdile med vegastim in sipajočim se zidovjem. Njega samega, dediča lepe domačije, pa so izročili zanikarni dekli, grešnici in pijanki, ki je skušala, da ubije v dečku vsako hrepenenje po svobodi in samo-lastnostL
Zanemarjen tn slab, neprosvetljen in brez prijatelja, bil bi poginil ubogi otrok, da ga ni krepila njegova kri, svobodna kri njegovih očetov.
Razrastel se je v moža in oči odprl. Sklical je skrbnike in upravitelje ln jih vprašal :Kako ste ravnali z mojim domom, kako ste skrbeli za mene, nedo-letnega otroka?
Niso znali, niso dali odgovora. On pa je zaškrtal z zobmi in jim je pognal nož v dimlje.
To je prispodoba tn vsak, ki jo Sta, naj si poišče v naših razmerah proti — sliko in proti — primer.
Resnica je, da živimo v dobi, ko se dva pravca svetovne politike z bliskovito brzino bližata križišču, žarišču krvavega ali nekrvavega konflikta, in bo Jugoslavija in z njo posebej še slovenska dežela morala braniti na vse strani svoj politični in gospodarski obstoj. Tedaj ne bo nikogar ne od leve in ne od desne, ki bi nam pomagal ln nas zagovarjal, ako si ne bomo znali pomagati sami z nepremagljivo notranjo silo narodnega edinstva in socijalne sloge. Zakaj, svetovna zgodovina ne pozna sodnika ne od leve in ne od desne, edini sodnik v svetovni zgodovini je uspeh.
Ideja volitev dne 8. novembra, to je ideja naših taborov in vseh naših velikih in malih borb za narodni obstanek pred veliko vojno.
Ideja volitev dne 8. novembra je Ideja vseh velikih Hrvatov, ki so dali svoje najboljše za svobodo naroda.
Ideja volitev dne 8. novembra je Ideja vsakega Slovenca in vsakega Jugo-slovena; Imeti lasten dom in biti v lastnem domu neodvisen gospodar.
Kogar odbija volilna tehnika, ali mu niso po volji delujoče osebe, ta naj se razgleda okrog po Evropi: Italijo vlada Mussolini, Poljsko Pilsudski, Grčijo Venizelos, Turčijo Kemal, Nemčijo Bril-ning, Rusijo Stalin, Anglijo sloga okrog Mac Donalda, povsod je eden in sam, nosilec ideje čuvanja domovine pred razpadom, ali pri narodih, katerim se ni treba bati razpada, nosilec neke socijalne ali gospodarske ideje. Mi Jugosloveni, posebej Slovenci pa še nismo tako daleč, da bi smeli krvaveti v medsebojni borbi zaradi načel, iz tu jine k nam presajenih, od socijalno zrelih in v njih golem obstoju neogroženih narodov. Zunaj državnih meja imamo krvavo banovino, že veste kje, imamo Celovec, kjer nam tujci odrekajo celo čast odpora in borbe, preden pademo... Ali nismo dolžni, da gremo vsi v boj za idejo in za politiko, ki se je v nedavni preteklosti izkazala kot pravilna in uspešna ,ali nismo dolžni, da gremo vsi brez razlike naziranja in stanu, kamor nas vodi — duh Karadjordjev!
Kdor pridiguje neudeležbo in noče na volitve dne 8. novembra, tega uvrstite v število tistih nemarnih, gori opisanih skrbnikov s slabo vestjo in mu povejte, da je njih politika in njih politična taktika do danes rodila le neuspehe in je bila vedno le kvarna ovira ideji napredka in svobode, za katero se bodo izrekli volilci dne 8. novembra in katera je do-sedaj dala uspeh, da nismo več kravji pastirji tujim graščakom in od vsega sveta zasmehovani svinjski trgovci.
Meni so posebno pri srcu tisti volilni okraji dravske banovine, kjer sem sam intenzivno politično deloval in imam tam številne priiatelie in znance. To so okraji: Celje, Šmarje pri -Telšnh in Brežice Zato si usojam in priporočam vsem prijateljem in znancem in sobojevnikom ▼
mm
OP
le ' IpoiDnlke ime smiiie
zamratuidlDilD
Prilika je dana Ta teden so naprodaj naSe srečke drž. razr. loterije v vseh podružnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici. Ne zamudite jih pravočasno kupiti. Brez srečke ni blagostanja.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
teh treh volilnih okrajih, da na dan 8. novembra volijo može, katerim lahko mirne duše zaupajo ne samo zaščito svojih krajevnih interesov, temveč tudi delo za našo ožjo in širšo domovino. Ti možje so:
za okraj Celje-Vransko g. Ivan Preko r š e k,
za okraj Šmarje pri Jelšah g. Vekoslav S p i n d 1 e r,
za okraj Brežice g. inž. Ernst K r u-lej.
Velika in težavna bo naloga slovenske delegacije v prvem jugoslovenskem parlamentu. Zato naj volilci oddajo svoje glasove po vseh okrajih le kandidatom, ki bodo imeli ne samo dobro voljo, temveč tudi sposobnost, da bodo pošteno zastopali svoje volilce in znali vplivati na razvoj vse državne politike.
Pozor, gasilci!
Pozlvljem vse gasilske organizacije in gasilce, da ostanete zvesti svojemu geslu: »Sloga in na pomoč«. Nova ureditev naše države zahteva složno sodelovanje vseh državljanov brez nekdanjih strankarskih strasti. Zato podprite poziv domovine in kralja — 8. novembra vsi na volišče!
Starosta Josip Turk.
Obrtniki - volilci!
Pozivam vse obrtnike in obrtne zadruge, naj apelirajo na svoje člane, da se 8. novembra zanesljivo udeleže volitev. — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
Obons
1 * n nameščencem dravske banovine
Pomen volitev v Narodno skupščino na dan 8. novembra t. L vam je znan. Pozivamo vas, da se jih gotovo ndele-žite ter s tem izpričate svojo državljansko zavednost. Obenem vas prosimo, da vsak v svojem delokrogu skuša ovreči vse lažnive vesti, U se uporabljajo proti volitvam, zlasti opozorite volilce na veliko škodo — abstinence pri volitvah. Zveza organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine.
V gornjegrajskem okraju
Naš areski kandidat gosp. Goričar Matija Je v stalnih stikih z volilci. Vsak dan ima po d>va ali kar po tri volilne sestanke ln shode. Obiskal Je vse naše okoliške va si kakor Lepo njivo, Libijo, Loke, šmihel, Zekovec ln druge. Večje shode Je imel v Gornjem grada, na Ljubnem, Smartnem ob Pafcl, Bočni ln Smartnem oh Dreti Vsi shodi in sestanki so bili prav dobro obiskani.
Gospod kandidat Je r svojih izvajanjih na vseh teh zborih poudarjal veliki pomen sedanjih volitev ln razložil volilcem, da se-dad, ko gre za tako važna gospodarska vprašanja naše države, ni čas za to, da bi vodili med seboj brezplodne politične debate. V svojih govorih je pokazal, da pozna vsa pereča gospodarska vprašanja naše zgornje Savinjske In Zadreške doline.
Njegova stvarna izvajanja sprejemajo zborovalci povsod s velikim odobravanjem Naš g. kandidat ne obljublja ljudem zlatih gradov ln zvezd s neba, kakor so to v prejšnji dobi navadno delali poslanski kandidati, ampak zagotavlja ljudem, da bo zastavil vse svoje znanje in sile za dobrobit vseh slojev prebivalstva, ako bo Izvoljen. On ne pozna nlk&ke demagogije »o varanja ljudi. V vsakem svojem govoru poziva volilce, da naj se do zadnjega moža udeleže volitev, ker bodo s tem le koristili državi ln svoji ožji domovini. Pričakujemo, da bodo naši gornjesavinjskl volilci storili dne 8. novembra svojo državljansko dolžnost ln šli vsi na volišče.
V konjiškem srezu
Volilno gibanje je tudi v konjiškem srezu v polnem razmahu. Že predzadnjo nedeljo je imel kandidat g. Maks Goričar več sestankov, med njimi prav lepo obiskanega v Stranicah, kjer je g. kandidat tudi bral sv mašo. Na sestanke so prišli tudi nasprotniki, ki jih je kandidat s pre» pričevalnimi besedami poučeva(, da so na zelo napačni poti. če pos'ušaio mračne elemente, ki jih pozivajo na abstinenco.
To soboto in nedeljo dopoldne ie imel kandidat g Maks Gor'čar zelo 'eno obiskane shode v Pobrežu. Oplotnici. Konjicah m Zrečah Oba govorn!ka gg Maks Goričar in Loize Doležal sta zborovakem nojasni-la potTebo udel?žhe pri volitvah glede na svetovno gospodarsko krizo in dejstvo, da bo mogel privest' le gospodami parlament brez stranka-rokih vplivov naš narod v boljše čase Zborovalci so povsod r veli fcim zanimatiiem sledili izvajanjem obeh govonvkov. lei sta žela splošno odobravanje. Ljudstvu na deželi se odpirajo oči
ter povsod obsojajo prejšnje strankarske borbe, iz katerih se jt rodilo narodno zlo, in bodo šli kakor angleški narod v strnjenih vrstah na volišča da omogočijo s tem zdravo gospodarsko parlamentarno delo v prid narodu in državi Konjiški okraj bo pokazal, da ljubi tudi njegovo prebivalstvo nadvse svojo domovino Jugoslavijo.
Na dan vseh svetnikov je imel sresld kandidat g. Kare! Gajšek tri velike volilne shode v Vitanju, Ločah in Konjicah. Na shodu v Vitanju je nastopil kot govornik konjiški župan in notar g. Jereb. Vršil 6e je shod v restavraciji g. Konrada Pincha, kjer so bib' v6i spodnji prostori do zadnjega kotička nabito polni Izvajanjem priljubljenega govornika so zbrani zborovalci sledili z največim zanimanjem. Govornik je obrazložil pomen in način novem« brekih volitev b važno nalogo, ki jo prevzema domači sreski kandidat. Med zbranim občinstvom pa ni bilo moža. ki bi ne vedel, kaj je na dan volitev njegova dolžnost.
Prilično istočasno se je vršil tudi v Ločah volifni shod, ki sta ga imela sTeslrf kandidat g. Karel Gaišek in njegov namestnik g. dT Ervin Mejak Shod je b-f sklican v gostilni g Valanda kjer so biH isto tako vsi p-rostori napolnjeni. Udeležil se je shoda tud; lo<ki župan g. Cug-mus z vsem odborom. Med zborovalci je bilo tudi več volicev nemške narodnosti. Kot govornik je nastopil g. dr Mejak, ki je v obširnem govoru razložil zbranemu občinstvu velevažen pomen bodočih volitev. Ker se zadnji čas širijo razne zlohotne vesti, ki bi naj volilce odvračale od volitev, je govornik zborovalce primemo poučil o nuini potrebii volitev in o koristnih posledicah, ki iih bo deležna 6 tem naša država.
Zatem »o pohiteli voditelji shoda še v Konjice, kjer se je ob 9. uri pričel še tretji volilni shod. Tukaj je bila zbrana še večja množica občinstva iz bližnje m daljne okolice trga. Po pozdravnem govoru župana g. Jereba je povzel besedo g dT. Mejak. V obširnem govoru je opisal potek političnih in gospodarskih odnoša-jev v naši državi in predočil poslušalcem, koCiko so škodovali razvoju naše kraljevine poprejšnji strankarski boji. ki si jih ne želimo nikdar več Zborovalci so vsi prišli do prepričanja, da potrebujemo 'e eno krepko državno stranko k' bo privedla našo državo brez strankarskih bojev do gospodarskega Hlagostan ja. Vse to nam lahko omogočijo le bodoče volitve, pri katerih naj ne izostane niti eden vo-lilec.
VoGlni nokret v srezu Šmarje
Minule dni se je mudil sreski kandidat g. Splndler v okrajih Šmarje in Rogatec. V četrtek dopoldne je imel volilm shod v Lembergu; po izvajanjih g. kandidata so Je oglasil k besedi še novinar g. KnafKč in v vznesenih besedah pozivad volilce k volilni udeležbi. — Popoldne istega dne se je vršil volilni sestanek pn Sv. Petra na Medvedjem selu, kjer se }e pod vodstvom g .župana istotako zbralo lepo število volilcev. Dasi je g. župan sam kandidatski namestnik na drugi kandidatski listi, so vendar vsi udeleženci vzeli vse. skozi stvarna izvajanja g. Spindlerja z ve. likim odobravanjem na znanje. Ob 16, se je vršni volilni sestanek na Belem ("okolica Šmarja), ob 18. uri na Pristavi, ob 20. uri pa velik volilni shod v trgu Šmarje, kjer se je velik salon pri Habjanu napolnil in je pod vodstvom g. dr. Š. Hra-Sovca poteklo zborovanje stvarno in mirno. — V petek 30. okt tekom dneva je kandidat g. Spindler obiskal razne ugledne može v okolici Rog. S'atine, popoldne ob 16. pa je ime! veliko zborovanje v Rogaški Slatini sami, o katerem smo že poročali — V soboto 31. okt je b3 volilni sestanek pri Sv. Roku nad Sotilo, zvečer ob 20. pa lepo zborovanje v Rogatcu pod vodstvom g. notarja dr. Ivanška. Tudi tu so vzeli udeleženci kandidatova izvajanja z odobravanjem na znanje — V nedeljo 1. t m. je bil zjutraj ob 8. vcMk shod v Žetalah. kier se je pod vodstvom vseh petih okoliških žiroanov udeležilo zbora nad 100 volilcev. Zborovanje ie vo. dil g. svetnik Potočnik, ki je v svojih ir-vajanjih podprl kandidatove besede sa poinoštevilno udeležbo pri volitvah. Ob 11. se je vršil sestanek v Donački gori. ob 14. leip sesitanek volivcev v Stojjrcah, o4» 16. pa velik shod pri Sv Florijanu. — Tekom prihodnjih dni se vrše nadaljnji shodi in sestanki g. Snindleria v šmarskem in kozjanskem okraju. — Tudi oba druga gg. kandidata sta pridno na delu
Liublianski volilci!
Danes ob 8. zve^r bodo volilni sestanki v gostilni nri Mraku na Rimski ce-sti, v Gasilskem domu na Ilovici in v gostilni ori ^ovačičn na T>unaiski cesti. polee drugih tovornikov bnsta govorila "a vs^h sestankih es. minister dr. Albert Kramar in niegov namestnik v kandidaturi Ivan Tavčar.
Domače vesti
•	Poslanik dr. Pltamlc med našimi »Ame-
rikanci«. Jugoslovenski naseljenci v India-nopolisu so nedavno ob priliki otivoritve »Jugoslovenskega doma« pozdravili v svoji sredi jugoslovenskega poslanika v Wa-shingtonu dr. Leonida Pitamica. ku je pri banketu govoril slovenski, brvatski in angleški. Pred banketom je zbor »Zarja« zapel pesem »Lepa naša domovina«, ki so jo vsi stoje poslušali. Po banketu je poslanik dr. Pitamlc z balkona v lepem govoru pozdravil naše rojake. Zahvalil se je pevcem •ter obLjubil, da bo ob priliki rad zopet obiskal jugoslovensko naselbino v Indiano-polisu.
•	Obletnica prihoda srbske vojske v Ze-mun. V četrtek se bo v Zemanu proslavita obletnica prihoda srbske vojske v Zemun. Dopoldne se bo v vseb tukajšnjih cerkval) vršila služba božja, ob 11 bo seja mestnega zastopstva, zvečer pa svečan koncert, pri katerem bodo sodelovala pevska društva »Tomislav«, »Rodoljub«, Sokol in pevski zbor gojencev Doma slep:Ih.
•	Francosko pokopališče v Beogradu. Beograjska mestna občina je na Vernih duš daj) na svečan način izročila Franciji preurejeno pokopališče francoskih vojakov v Beogradu. Svečanost se je izvršila v prisotnosti župana g. Nešiča in francoskega jxvslajiika g. Darda ter drugih uglednih osebnosti. Izmenjani so bili pri tej priliki govori, ki so poveličevali zavezništvo med Francijo in Jugoslavijo.
•	Zadnje naročnike na knjige Vodnikove družbe, ki izidejo v kratkem sprejema glavno poverjeništvo Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica ln njena podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
•	Ovetniška zbornica za dravsko banovino objavlja: Odvetnik v Višnji gori g. dr. Miroslav Kvas je 30. oktobra letos umrl Za začasnega prevzemnika pokojnikove pisarne je Odvetniška zbornica postavila g. dr. Antona švigija, odvetnika v Ljubljani
•	Natečaj za gradbenega inženjerja. — Mestna občina Novi Sad razpisuje službo mestnega gradbenega inženjerja, za katero se lahko udeleže natečaja samo oni naši državljani, ki še niso prekoračili 40 let sta ros t, ter Imajo diplomo naših tehniških fa kultet ali pa nostrificirano doplomo kake inozemske visoke tehniške šole ter vsaj štiri leta prakse Prošnje do 15. novembra
ATIKI
ki uporabljajo za pomirjenje bolečin Feller-jev Elsafluid, Vam lahko povedo ,kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 245, Savska banovina.
* »Službeni list dravske banovine« št 68 z dne 3. t m objavlja državno kandidatno Usto za dravsko banovino, zakon o Izpremembah ln dopolnitvah o zakonu o administraciji vojske ln mornarice z dne 28. novembra 1929 zakon o Izpremembah zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja uredbo o izpremembi območja srezov ln občin zaradi Izpreme-njenih banovinskib mej pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev vseh gradbenih strok, strojne, elektrotehnične ln ladjedelske stroke ln arhitektov, pravilnik o praksi in polaganju državnih strokovnih izpitov uradniških pripravnikov v resoru notranjega ministrstva, pravilnik o državnem izdelovanju in načinu razpečavanja zdravil biološkega izvora v kraljevini Jugoslaviji, dve tolmačenji po zakonu o volitvah narodnih poslancev, izpremembo navodila za izpolnitev prijave za prejemanje rodbinskih draginjskih doklad. cenovnlk o pro-
Zvocnl kino Ideal
Maid

v krasnem filmu
Bohemska ljubezen
VValter BUla — Oskar Karlweis PREMIERA!
Ob 4., pol 8. in 9. zvečer.
I
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
3. novembra 1931 Številke za >značt>o kraja pomenijo: 1. ča*> opazovanja. 2 stanje barometra, 3 temperatura 4 relativna vlaga* v %, 5
smer _n Drzma vetra. 6 oblačnost 1_10.
7 Trsta padavin 8 padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo naj-vlšlo iru?e najnfžlo
Ljubljana: 7, 777.9, 1.4, 96, tiho, megla, —; Maribor: 7, 775.4, —0.6, 89, tiho.
0,	—, —; Zagreb: 7, 776.7, 0.6, 88, WSW1,
1,	—, —; Beograd: 7, 777.9, 0.8, 78, SW1, 6. —, —; Sarajevo: 7. 777.1, —1.2, 94. tiho. 0. —, —; Skopi je: 7, 7f?/> t. —2.8. 98, tiho, 0, —, —; Kumbor: 7, 77o,9, 6.8, 76 E2. 0, —, Split: 7, 774.0, 8.7, 68, NE4
0. —, —; Rab: 7, 775.0, 9.0, 56. tiho, 0,
» •
Temperatura: v Ljubljani 9.8, 0.4, v Mariboru 8.2, —0.8, v Zagrebu 9.3, 0.6, v Beogradu 10.6, —0.3, v Sarajevu 7.3, —2.0, v SkopLju 11.3. —5.2.
SoLnce vzhaja ob 6.40, zahaja ob 16.47; luna vzhaja ob 23.10, zahaja ob 14.1.
daji smodnika in ostalih smodniških izdelkov, naredbo o fakturiranju blaga v dinarjih, tzpremembo Imen nekaterih volišč v občini Selce v kranjskem srezu in Imena kraja Sv. Janez ob Boh jezeru ter razglas o odkupnini cestne obveznosti uslužbencev OUZD.
♦ Pozor lovci! Da bo udeležba pri volitvah povsem neovirana, vabimo svoje člane, naj v nedeljo dne 8. t. m. ne prirejajo skupnih lovov Predsedstvo SLD.
Dobivajo se v vseb lekarnah /A Cena malega zavojčka Din 8.—, velikega zavojčka Din 15.—
Proti vhajanju Infekci-joznih klic skozi ustno duplino
•	Novi grobovi. V Jenkovi ulici 6 v Ljubljani je umrla gospa Marija W a g n e r j e-v a, vdova železniškega poduradnika tn hišna posestnlca Pogreb bo jutri ob 16. — V žičah je umrla ga. Ivana Nago de, posest-nica in trgovka. Pokopali jo bodo danes ob 10. dopoldne. — V Zagorel na Dolenjskem je umrl posestnik g. Andrej K r ž i č. Pogreb bo jutri ob 10. na pokopališču v št. Rupertu. — V Mariboru je včeraj zjutraj preminil v starosti 79 let upokojeni polkovnik g. Alojzij L e b a r, ki je stanoval v Maistrovi ulici 1. Pogreb bo jutri ob 15.45 iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. — V mariborski bolnici Je umrla 24 letna Anica Dernovškova. zasebna uradnica. Pokopana bo jutri ob 17. uri na mestnem pokopališču. — V Ipivčevi ulici v Mariboru je umrla v 68 letu gospa Franja P o 1 e g o v a, zasebnica. Pogreb bo jutri ob 15. na mestnem pokopališču. — V ponedeljek popoldne so pokopali v Kranju, go. Josiplno Krisperjevo. eno najsta redših meščank. Doma je bila lz ugledne Pavelčeve hiše iz Tržiča in se je poročila z znanim trgovcem Rajmundom Kr sper-jem Blaga pokojnica je bila vrla gospoda rica, usmiljena ln dobrosrčna, vedno pripravljena pomagati vsakomur Številni pri jatelji in znanci, ki so Jo spremili na zadnji poti, jo bodo težko pogrešali Umrla je v visoki starosti 85 let. — V celjski boin: 1 je umrl na škrlatici 10 letni delavčev sin Andrec L e b a n od Sv Lenarta nad Laškim — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
•	Darovi za stradajoče v Beli Krajini. Pl-j sarni Rdečega križa v Wolfovi ulici v
Ljubljani so izročili: gdč Maver Julija učiteljica na Čatežu pri Brežicah 182.50 dinarjev kot zbirko šolske mladine in tam kajšnjega prebivalstva; J. F K 50 Din Benedikt Poniž 10 Din, neimenovani akademik pa 10 Din Iskrena hvala!
•	Kanalizacija Raba. Na Rabu, znanem letovišču ln morskem kopališču, se mudi tehniški strokovnjak inženjer Sevcov, kjer na licu mesta izvršuje potrebne priprave za temeljito kanalizacijo tega priljubljene ga kopališčnega kraja Izvršitev kanaliza cije je nujna In bi morala biti Izvršena do prihod, kopališčne sezone, nujna tudi zato. ker bi lepo število brezposelnih našlo delo ln kruh.
•	Velik fantovski pretep v Juršinclh. Na dan vseh svetih so bratje Matjašič Alojz!!. Anton in Franc Holc, vsi posestniški sino vi, po večernicah pred cerkvijo In po raz nih gostilnah brez vsakega vzroka izziva!: ljudi. Hodili so okrog oboroženi z dotgimi noži, koli in drugim! predmeti. Prlšedši " neko gostilno v Dragoviču so dali tam du ška svojemu izzivanju s tem, da so začeli po gostilni, v kateri je bilo polno ljudi mahati okrog sebe z noži In drugimi pred meti In so vse ljudi Izgnali lz gostilne Za gosti so šli tudi Imenovani na cesto, kjer se je razvil hud boj V tej zmešnjavi. Je nekdo potegni! revolver to začel v silobra nu streljat! med razgrajače in zadel v no go Holca Franceta, ki se Je zgrudil na tla Na Mce mesta so takoj prihiteli orožniki iz Juršincev In množico razgnali. pretepače pa aretirali in še v teku noči pripeljali v sodne zapore v Ptuj. Ker pa je bil Hole Franc ranjen, ga sodišče ni moglo sprejeti, ampak Je bil oddan v bolnico. Pretepači so bili že zaslišani, ki dejanje hladno priznavajo.
•	2ena v obrambi ubila moža. V Petrov-cu (pri Požarevcu je žena žandarmerljske ga komandirja živojina Marinkovlča v oh rambi proti napadu svojega moža, ki se je zopet pijan vrnil domov, streljala nanj in ga smrtno zadela. Takoj po moževi smrti se je žena sama prijavila sodišču.
Globoko
znižane cene
JOS. SNOJ
MANUFAKTURA LJUBLJANA
celotnemu blagu ln Se izvanredni popust
13712
•	Trgovski koledar 1932 Je Izšel v založbi Trgovskega društva Merkur v LJuDijanl Trgovski koledar bodi zvest In nepogrešen spremljevalec naših trgovcev ln trgovskih sotrudnikov. Bogata In skrbno Izbrana je njegova vsebina, tako da je zanesljiv svetovalec v kupčijskem praktičnem življenju. Cena mu je 15 Din. Trgovski koledar ima svojo dolgo tradicijo in Je letos stopil v 18. leto.
•	Tudi stari Rimljani so poznali vrednost redne telesne nege, iz katere so delali premožnejši pravi kult. Dandanes je telesna nega za vsakega človeka nekal. kar se razume samo od sebe. V veliki množini se uporabljajo najmodernejša sredstva kozmetične industrije. Samo nega nog dela v mnogih primerih izjemo Mnogi še danda nes uporabljajo zastarela sredstva, kakr šnib so se posluževal! naši dedi, namesto da hI se okoristili % Izumi moderne kozmetike. Poskušajte enkrat umivanje nog z Burgitom ter uporabljajte mazilo Burglt za žulje to obtiske, pa boste gotovo lznenade-ni z dobrimi učinki tega sredstva.
•	Močno kajenje povzroča tvorbo rumenih, rjavih In črnih prevlak zobov. Za kadilce Ln kadilke je zaradi tega redna dnev-
(fen/lo/cL
i
ep ne ifi anoane baterije dajejo iako svetlobo, trajaj* dolgo in zato so najbolj zahtevane 320
na večkratna nega zob z Odolom neobhodno potrebna, da se zobovje ne umaže. Odoi čisti zobe, ne poškoduje pa zobne sklenJne Odol ima zaradi svojih koloidnih sestavin posebne uspehe pri odstranitvi vseh ne snag, slabih duhov ln vseh barv, ki se naberejo po zobeh pri kajenju, z raznimi jedrni ln pijačo Odolova zobna pesta napravi zobe bele in daje sapi prijeten vonj.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
♦	Ravnokar je došla velika pošiljatev najnovejših snežk in galoš. Požurite se, dokler je izbira. — Žibert, Ljubljana, Prešernova ulica.
Izvršujemo vsa
fotoamaterska dela
v 12 urah. Drogerija Rane, Ljubljana — Maribor	2
Iz Llubijane
u— Trije volilni sestanki se bodo vršili drevi ob 20., in sicer: za dvorski okraj v gostilni »Pri Mraku« na Rimski cesti; za šentjakobski okraj v Gasilskem domu na Ilovici; za bežigrajski okraj v gostilni »Pri Kovačiču« na Dunajski cesti. Na sestankih bosta poročala kandidat minister g. dr. Albert Kra-mer in njegov namestnik g. Ivan Tavčar, oziroma drugi govorniki. Pozivamo volilce, da se udeleže sestankov v čim večjem številu.
u— Obrtniški volilni shod. V petek zvečer se bo vršil v restavTaclj-I v »Zvezdi« obrtniški volilni shod, na katerem bo govoril minister g. dr. Kramer. Obrtniki, pridite!
u_ Pogreb podnarednlka Josipa Skrema
v Ljubljani. V ponedeljek popoldne je pri spela kovlnasta krsta z zemskimi ostank' tragično preminilega mladega letalca podnarednlka Josipa Skrema Iz Splita v Ljubljano Okrog 15. ure se je začel pomikati izpred glavnega kolodvora turobni sprevod, godba dravske divizije je vso pot svirala žalostlnke. Sledili so ji nosilci 5 prekrasnih vencev, spletenih iz palmovih vej in južnega cvetja. Pogreba se Je udeležila tudi častna četa vojakov. Nebroj krasnih vencev, ki so jih poklonile razne nacionalne organizacije v Splitu, Je kra silo mrtvaški voz s krsto, za katero »o sto pali užaloščeni in težko prizadeti sorodniki Žalni siprevod se je vil po Masarykovi cesti na šmartinsko cesto in od tu na pokopališče k Sv. Križu, kjer so pokojnega Josipa Skrema položili k večnemu počitku ? prerani grob. Bodi mu lahka žemljica!
u— Ob svoji osemdesetletnici sem prejel toliko iskrenih čestitk ln priznanj, da mi je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Vsem torej, ki so se me v teh dn^h spomnili, najlepša hvala! Fran Trdina, ma-gistratni računski ravnatelj t pokoju.
u— Vseuč. prof. dr. A. Gos ar bo nreda-val danes ob 18. v zbornični dvorani univerze o »socioloških In ekonomskih osnovah moderne družabne reforme.«
u— Za Golarjevo premljero Je izSla na 12 straneh nova številka »Gledališkega lista« s prisDevkl Josipa Vandota ln Petru-ške. Posebno opozarjamo na Danešove »Spomine«, ki bodo izhajali odslej vse leto.
a_ Samo še danes zanimiv film »Za-padna fronta«. ZKD naproša cenj. občinstvo, naj hiti s posetom filma »Zapadna fronta 1918«. ker more ZKD film obdržat le še danes in jutri na sporedu. Danes in jutri so zadnje predstave in sicer vedno ob 14.15 pop. v kinu Matici in ob 17.30 v kinu Ideal. Predstave v Matici so dovoljene tudi mladini, dočim je ona v Idealu dostopna le odraslim, ker ie pri slednjih prikazan film v celoti tako v tonu kakor tu-
ANT. KRISPER
MESTNI TRG
ROKAVICE:
Din 15.—, Din 17.—, usnj. podložene damske: Din 55.-usnj. podložene moške: Din 65.-
<B la$€>
sušenje
kamgarn in Športni ievijot ea obleke. Plii in volneno blago za plašče in obleke. Najnovejši baržimi tn flanele.
NAJUGODNEJŠI NAKUPI
Z/endei*
1 00'
LJUBLJANA, Mestni trg 22
KATARJI,
KAŠELJ,
HRIPAVOST
izginejo pri uporabi glelchenberškega Konstantinovega ali Eminega vrelca.
Skladišče, Maribor: M. Oset, Ljubljana: A. Sarabon.	12.864
NOGAVICE
damske svilene s svOa flor	»špico«
Din 9,— Din 12.—
C. AHLIN,
Miklošičeva cesta 14, Poljanska c. 5, Celovška c. 56 (nasproti šiš. cerkve)
di v tovora. Hitite ta oglejte si Rim. Vstopnice nabavite v predurodajL Cene
nizke kot pri ZKD filmih.
u— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev ln arhitektov, sekcija Ljubljana, rabi na predavanje v četrtek 5 novembra ob 20. v institutu za tehnično mehaniko (teb niška fakulteta univerze), Aškerčeva 11 Predaval bo dr inž Alojz Kral .redni univerzitetni profesor v Ljubljani, o granula-ciji betonskega materijala. Vabljeni član-ln vsi. ki se zanimajo!
u— Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega druitva Ima v petek 6. novembra t. 1. ob 18 svoje redno predavanje. Predava: bo dr Oskar Reya, upravnik metereološke ga zavoda, o oblačnosti In megli v Sloveniji s posebnim ozirom na ljubljansko meglo Predavanje bo v predavalnici mtoera.«ške-ga Instituta na univerzi. Vs. člani 'j prijatelji društva, pa tudi vsi, ki se za'imajo za vremenske razmere, ua.'vUudnaiše povabljeni. Vstop prost.
u— O novodobni prehrani bo povedala mnogo zanimivega in koristnega gdč. Je rica Zemljanova, voditeljica gospodinjske šole v Mladiki, na predavanju, ki ga bo priredila drevi ob 19. ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v dvorani mineraloškega instituta na univerzi.
u— Fotoklub - Ljubljana. Clanl, Izvršite
svojo člansko dolžnost pred izrednim občnim zborom 11. L m. Tajnik vam je na razpolago vsak delavnik od 10. do 12- in od 20. do 21. ure v prlcestnem lokalu, v Strossmayerjevi ulici 4 (nasproti IL drž realne gimnazije na Poljanah), kjer dobite članske Izkaznice ln kjer se sprejemajo novi člani Prepisi pravil se dobe Istotam n— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Jutri, r četrtek bo redni članski sestanek, združen s komemoracijo za pokojnim voditeljem tržaških Slovencev dr. Slavikom. Po komemoracijl bo sestanek ženskega odseka
n— Sokol Vič naznanja svojemu članstvu, da je preminula dne 1. t m. kimica prapora sestra Amalija Zorčič. Pozivamo članstvo, da se udeleži pogreba, ki bo dane) ob 10. url dopoldne iz mrtvašnice S'. Krištofa na pokopališče pri Sv. Križa.
u— Parna kopel Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je redno odprta za moške ob torkih to sobotah, za ženske ob sredah in petkih, vsakokrat od 14. do 18
n— Razne nesreče In nezgode. V ljubljansko bolnico so v ponedeljek in včeraj prepeljali več ponesrečencev iz Ljubljane, pa tudi iz raznih drugih krajev. 4-letnega Joška Martinjaka lz Motnlka pri Kamniku so pred 10 dnevi doma popariH a kropom po glavi in po vsem telesu. Njegove opekline so domači kar sami zdravili in mazali z oljem; ker se pa stanje ni hotelo sbotjša-tl to so se začele tvoriti hraste, so morali Joška včeraj prepeljati v bolnico. Frančiška Anžurjeva, 6-letna delavčeva hčerka z Ižanske ceste, se je igrala z neko sosedno deklico. Otroci so se sprli, pa Je tovarlšl-ca nenadoma zagrabila motiko to oplazila Francko prav hudo po glavi. Frančiška Fajbicova, stara 17 let to stanujoča v Tovarniški ulici v Mostah, je potovala včeraj ua Vrhniko po opravkih. Nesreča je pa hotela, da je Franca padla in si zlomila desnico. V bolnico je moral tudi puškar Anton Vončtoa iz Rekarče vasi 49, U nm je pri delu odletel kos železa r oko.
n— Ciril - Metodova L ljubljanska moška podružnica v Ljubljani ima svoj občni zbor v petek, 6. t. m. ob 6. zvečer v družbeni pisarni, Beethovnova ulrica št 2, pritličje.
u— Družabni plesni tečaj propagandnega društva bo danes ob 20. v veliki dvorani Uniona. Sodeluje Jazz Negode. Novi Slami so vljudno vabljeni.
n— Dame, gospodje, zaradi nestrokov-njaškega likanja zgubi vaša garderoba obliko, blago izgubi dlako in dobi svetlobo. Wallett • Express, Mestni trg 5/IL vam jo strokovnjaško zlika, kemično očisti in reno-vira. Likanje 18 Din, obračanje obleke ali suknje 280 Din. Pri večjem naročilu popust u— Jadranove plesne vaje Be bodo vršile v četrtek ob 20. v dvorani Trgovskega doma (Simon Gregorčičeva ulica). Pouk najnovejših plesov pod vodstvom g. Jenka. Vljudno vabljeni!
Ceneje nego v razprodaji, pri tem
pa prvovrstno blago za suknje, plašče, obleke to vso ostalo manufakturo vam nudi tvrdka NOVAK na Kongresnem trgu ŠL 15 (nasproti nunske cerkve).
Iz Maribora
a>— Igor Vasilij Severjanln — slavni ruski pesnik v Mariboru. Ruskim emigrantom in vsem ljubiteljem ruskega naroda se bo nudila izredna prilika, da bodo slišali recitacije pesmi enega prvih ruskih poetov sodobnosti, polne ljubezni do matju ške Rusije. V mladosti je Seiverjanln slovel kot skrajni ekstremist. Dr. Preobraženski ga imenuje »klasika ruskega futurizma« »Poezovečeri« so Imeli šumen uspeh. Njegov bogat jezik, črpan lz globin ljudske govorice. Je v veliki meri oplodil moderni ruski Jezik. Po vojni Je pesnik sledil idealom največjega ruskega pesnika Puškina V Mariboru bo pesnik nastopil pod okri ijem Ljudske univerze v četrtek 5. t. m. ter bo čital samo najnovejše umotvore, 30 pesmi iz zbirke »Litavri sonca« to iz novega cikla pesmi »Adriatica«, posvečene Jugoslaviji. V petek zaradi dobrodelnega koncerta ne bo prireditev.
a— Krožek upokojenega u&lteljatva za Maribor in okolico bo imel svoj sestanek 5. L m. pri teti Koštomajevl r Mlinski ulici ob običajni uri.
a— Pri hodni uradni dan komisarja za agrarne operacije v Mariboru (sresko na-čelstvo) bo v soboto 14. L m.
a— Iz gledališča. Danes bo prva ponovitev vojne drame »Konec poti«, ki Je pri premijerJ dosegla velik uspeh in je globoko pretresla vse občinstvo. Dejanje te drame se godi 1. 1918. v nekem zakoipn na zapad-nl fronti. — »Volpone«, izredno zabavna to satirična komedija se bo uprizorila jutri za ab. B.
a— Umor Kanclerja v Hudi Luknji ponovno pred sodiščem. Včeraj Je sedel na zatožni klopi pred velikim senatom Friderik Klančnik. katerega obdolžili, da Je z Mohorkom sodeloval pri umoru posestnika Kanclerja v Hudi Luknji pri Kamnici 8. oktobra L 1929. Razprava Je trajala ves dan. Zanimivi potek razprave bomo še priobčili	»
a— Kinomatografske predstave. Grajsk! 'dno od danes nanrej »Voj«voda Relchstaedt TJnion kino samo še danes »Ne verjamem nobeni ženi«. Od četrtka naprej »Bombe na Monte Carluc
Globoko zdravo spanie!
Ako nemirno spite, če pijete kavo, potem poizkusite rabiti kofeina prosto kavo Mag, Id Vam bo gotovo dopuščala mirno tn globoko spanje. Prava kava prve kvalitete je kava Hag. Ona varuje Vaše srce in Vaše živce.
Iz Celja
e— Nocoj Ruplov koncert! Drevi ob pol 21. se bo pričel v mali dvorani Celjskega doma veliki koncert priznanega našega vi-jolinskega virtuoza Karla Rupla Namesto obolelega pianista g. Marijana Lipovška bo spremljal na klavirju g. prof. Janko Ravnik Spored, ki obsega skladbe Mozarta, Giazunova, Ravela, Debussyja, Dalcroze-Ja, Osterca, Tarttoija in Wieniavskega. nam obeta prvovrsten glasbeni užitek. — Vstopnice se dobe čez dan v predprodaji ▼ knjigarni Goričar & Leskovšek, zvečer pa pri blagajni pred vhodom v dvorano.
e— Korošcem. V soboto ob 20 bo ^roel celjski pododbor Kluba koroških Slovan cev sestanek v restavracijskih prostorih hotela »Bvropa«. Pridite poinoštevllno'
e— Sestanek državnih upokojencev v Celjskem domu bo drevi ob 20. v klnlovi sobi. Na sestanku se bodo obravnavale.naslednje zadeve: 1. državne volitve, 2 !fvo-litev novega odbora upokojencev to S. slučajnosti. Sotrpini, pridite polnošteTiluo, ker so na dnevnem redu vprašanja, ki m tičejo vašega bednega stanja
e— Upokojeno učiteljstvo Iz Celja In 0H.0lice bo imelo svoj mesečni sestanek ▼ torek 10. L m. ob 16. v gostilni »Pr. mostu« na Bregu.
e— Kupite nove srečke državne razredne loterije, ker bo žrebanje že 19. novembra. Srečk je polovico manj kakor doslej, do-bitkov pa je več to višjih.
e— Mestni kino bo drevi zaprt. Krami zvočni film »Gospodična tajnica« se bo predvajal poslednjič Jutri zvečer ob pol 21. Predigra zvočna enodejanka.
e— Podjetna tatica Je 38-letna brezposelna služkinja Ivanka Gahrovčeva, doma ls Bednja v savski banovini, ki se potika brez stalnega bivališča in poštenega zaslužka iz kraja r kraj. Zaradi nepoštenega načina življenja je bila že večkrat kaznovana, izgnana pa je tudi že iz ljubljanskega to mariborskega policijskega okoliša. Pred dnevi je prišla v Celje, kjer je ukradla nekemu gluhonememu delavcu iz Banja-luke 100 Din. Po odsluženi kazni bo najhp-že romala za nekaj let t Begunje.
Iz Kranja
t— Pomagajmo pasivnim krajem! RdeQ križ to sokolsko društvo prosita radodarne meščane, da podpro plemenito akcijo za pomoč pasivnim Krajem V teb dneh bodo bodili po bišah nabiralci, ki sprejmejo vsak, tudi najmanjši dar v blagu ali denarju. Odpri roke, otknau bratovske sofoel
r— Lutkovno gledališče. »Gašperček hi razbojniki« je bilo prvo delce, ki ge je uprizorilo maHo gledališče Češke Besede v soboto zvečer v hotelu »Jelen«, češka Beseda ,ki fo vodi svetnik g. inž. Emmer in ki združuje tukajšnjo veliko češko kolonijo, si je nedela lepo nalogo nuditi svoji deci v mesecu par prijetnih uric. Idejo je z malimi denarnimi sredstvi realiziral e par sotrudniki znani sokolski m kulturni delavec g. Sevčev, ki je tudi pripravljen sodelovati pri slovenskih predstavah. Prosvetni odsek Sokola opozarjamo ne lepo ponudbo Češke Besede, ki je pripravil jene dati oder na razpolago. Naša mladina bo z veseljem sprejela novo pridobitev.
r— Praznik Vseh »vetih. Šolnine nedelj« je privabile množice ljudi na pokopališče. Oib 15. so se vršile molitve, proti večeru pa je zagorelo na tisoče lučk Pod-mtedkarji RK so pod vodstvom učitefljstva obiskali vojasDce grobove na Rup! ter opravili spominsko svečanost in prižgali ne številnih gomilah mnogo luSic.
r— Lastnike radijskih aparatov opozarjamo, da bo jutri, v četrtek ob 20., govoril v radiu naš sreski kandidat župnik g. Janko Barle. Ugledna elektrotehnična trgovina Janša bo montirala v ta namen na Glavnem trgu svoj vefliki zvočnik, m kar opozarjamo vse one, ki nimajo radia.
Z Jesenic
s— Jeseniško Olepševalno društvo je
priredilo v nedeljo zvečer v dvorani osnovne šole lepo dramo »Bele vrtnice«, ki je v vsakem ozira lepo uspela. Nekateri igralca so pokazali že dokaj igralskega talenta, vkfi pa se pri vseh mnogo dobre volje in veselja do udejstvovanja ne odrskih deskah. Olepševalno društvo kaže izredno življenjsko silo, kar dokazuje, de je v dobrih rokah. Nabavilo si je celo vrsto vrtnih klopi in jih namestilo ob najlepšem jeseniškem letališču, sedaj pa je zasadilo ob Prosvetni m Prešernovi cesti 42 mtadih kostanjev, ki bodo nudili v poletnih mesecih prijetno senco. Pred mestno župno cerkvijo pa se bo vsedilo pet topolov, tako da bo tudi oerkveni trg nudil lepšo sliko. Pomladi pa se nameravajo urediti tudi javna stranišča, predvsem v Milini železniškega podvoza. Čakajo pa društvo še mnoge druge važne naloge.
Iz Litije
4— Volilni sestanek se bo vršil danes, v sredo, ne Sava pri Litiji v osnovni šoli Poročala bosta gg. Jože Župančič, učitelj, to Franc Rociko, nadzornik železniške proge, oba iz Litije. Pričakujemo zanesljivo udeležbe vseh zavednih Savljanor in oko-Učanov. Pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje to znance. Zbor naj bo jasna in odločna manifestacija za državno misel
i— Kje bomo voKii v nedeljo? Mnogi naši volilci ne vedo da je zaradi velikega Števila voliloev razdeljena litijska občina na tri volišča, ki so v Litiji, Hotiču to na Savi. Na posamezna vol;šča so odrejeni naslednji kraji: ne volišče Litijo: Litija, Grbin, Podsitarjevec, St Jurij, Veliki Vrh,
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 2730 _
božanska greta garbo
Divje orhideje
Ob 4., pol 8. In 9. zvečer
Breo Tenetiše, Gradiše, Gradiški Lazi, Spod. Jablan i ca, Gor. Jablani ca Jablan. Lazi, Jablanštci potok, Selšek, Bukovi ca in Gradec; na volišče Hotič pa: Gornji Log, Spod. Hotič, Gor. Hotič, Jesenje, Zapodje, Vernek in Bitiče; slednjič na vohsee t>a-va: Konj, Cirkuše, Ponoviče, Sava in Spodnji Log. — Povejte o tej razdelitvi tudi svojemu sosedu, prijatenu. vsakemu volilcu!
Iz Ptuja
j_ Na grobovih. Kakor mestno pokopališče, je bilo tudi »slovensko« pokopališče v Rogoznici zelo lepo okrašeno s svežim cvetjem. Množica ljudi je romala z enega pokopališča na drugega. Posebno lepo so bili okrašeni vojaški grobovi na mestnem pokopališču, za kar je poskrbelo Veteransko društvo ,ki je pri spominski plošči postavilo tudi častno stražo. Tudi vojaški grobovi, daleč izven mesta, na pokopališču v Brstjeh, so bili lepo okrašeni. Mestna občina je po svojih delavcih^ te grobove očistila in jih okrasila s svežim cvetjem in nagrobnimi lučicami.
Policijska kronika. V teku noci od nedelje na ponedeljek je bto na policiji prijavljenih več razgrajačev. Posebno so se odlikovali neki mesarski pomočniik, šofer in delavec, ki so v gostilni na vse grlo kričali in se pretepali s stoli. Na postaji pa je bil zelo robat neki elcktromonter :z Zagreba, ki je v pijanosti ponesnažil kolodvorsko čakalnico in izzival ljudi na peronu.
Iz Prekmurja
pm- Pozor volilci! Volišče za Mursko Soboto bo v občinskem domu, volišče za občini Rakičan in Markišavci pa v osnovni šoli na Aleksandrovi cesti.
pm— »Mrak« je naslov tri dejanski drami. ki jo je v soboto in nedeljo uprizoril v Munski Soboti dramatični odsek Sokola. Vsi igralci so bili srečno izbrani. Zadivil je zlasti nastop gdč. Bergerjeve Lize; še večkrat jo želimo videti na dilcah. Presenečeni pa smo bili tudi to pot zaradi res močne igre gg. Ferjana in Ramovša v prvih dveh dejanjih. Zadnje dejanje je pa vsebinsko tako medlo, da bi že zaradi tega želeli imeti na odru kakšno drugo igro.	_
Prvak guslarjev v Sloveniji
V Ljubljano je prispel po vsej Jugoslaviji znani narodni guslaT g. Milovan Bar-jaktarovič, dijak učiteljišča iz črne gore. Mladi guslar si je s sivoaimi koncerti v raz-n h krajih pridobil že velik siove3. Igral je
tndi ob proslavi lO-letmce Nj. Vel. kralja :n na rojstni dan N' VI« prestolonaslednika Petra v beograjskem radiu. Sloveči guslar bo v kratkem priredil večjo turnejo r inozemstvu, prej pa bo še nastopil r Ljubljani, Celju in Maribora.
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Sreda. 4.: »Dve nevesti.« Premijera. Izven. Četrtek, o.: Brez tretjega. E.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20. Sreda. 4.: Zaprto.
Četrtek. 5.: Viktorija sn njen huzaT. C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda, 4.: Konec poti. A. Četrtek, 5.: Volpone. B.
Premijera opere >K ostane« bo v soboto 7. t. m. 2e danes opozarjamo p. n. občinstvo, da si kupi Gledališki list, ki bo izšel za premijero Koštane v sredo 4. t. m. Radi lažjega in boljšega razumevanja je vsekakor potrebno, da vsakdo preje prebere Gledališki list, ki bo prinesel članke o delu samem, njega vsebini, pa tudi o vseh težko razumljivih izrazih, ki so v operi, ki se poje v originalu.
Slovenski pesnik in dramatik gosp. Cvetko Golar je prišel v Ljubljano, da prisostvuje premijeri svojega najnovejšega dela, veseloigri iz kmetiškega življenja >Dve nevesti«, ki bo drevi v naši drami. Noviteta je veselega značaja, posamezne osebe, ki nastopajo, so pravi gorenjski tipi, izvrstno opisani 'in vzeti iz našega življenja na Gorenjskem. Posebno opozarjamo na zanimive in zabavno pisane svatovske običaje. Za premijero je izšel tudi »Gledališki list« z zanimivo vsebino. Veseloigro je naštudiral režiser gosp. Fran Lipah, v glavnih ulogah nastopajo gospe Polonca Juvanova, Boltar-jeva, Juvanova Vida. Rakarjeva ter gg.: Cesar, Kralj. Levar, Gregorin, Bratina, Plut in Jerman. Premijera je izven abonmana.
Premijera obsežnega jugoslovenskega
opernega dela, Konjovičeve »KoStanec, bo
v naši operi v soboto 7. t m. >Koštana< je srbska 9elska drama, katero je napisal pokojni Bora Stankovič ter nam riše vaško življenje v okolici Vranje. Libreto je izredno močan in značilen ter je drama izmed vseh srbskih del najbolj priljubljena. Ta libreto je porabil za opero skladatelj Peter Konjovič, sedanji upravnik osiješko - novo-sadskega gledališča in bivši ravnatelj opere v Zagrebu. Dramatično dejanje je prepleteno s tipičnimi, ritmično izredno zanimivimi narodnimi motivi, na katerih je posebno južna Srbija tako bogata. Opera se je dose-daj pela z največjim uspehom v Beogradu in Zagrebu. Premijera bo izven abonmana.
Iz življenja na dežel?
BLED. Nekdo se je v »Slovencu« obregnil ob nove stavbe, hotele in grajsko kopališče. Čas idiličnega vaškega Bleda z malimi vaškimi gostilnami, z lesenimi, napol podrtimi kopališči, s prašnimi ali pri slabem vremenu blatnimi cestami je pač, hvala Bogu, minil. Danes, ko je postal Bled poletna rezidenca, je po sebi umevno in nad vse hvalevredno, da 60 se našli podjetni ljudje, ki so z lepimi zgradbami, z asfaltiranimi cestami, z modernimi kopališči, z dobro razsvetljavo povzdignili Bled na nivo svetovnega letovišča. Okus g. kritika je pač drugačen, kakor okus ti-sočev, ki hvalijo in se divijo leto za letom modernejšemu Bledu, ki nudi udobno in zdravo bivanje letoviščarju tisočkrat bolje. kakor pred leti mala prašna vas z napol podrtimi malimi hoteli. S takimi neumestnimi in tudi docela neokusnimi kritikami gospod kritikus prav nič ne koristi sebi, pač pa vsej Gorenjski škoduje, dasi pravi urbi etorhi, da »ljubi« Gorenjsko še izza časa, ko je bil dijak. Pač ne razume našega stremljenja, naših teženj za po-vzdigo Bleda na stopnjo zares svetovnega letovišča. Mnogo bolje bi bilo, da bi v teh kritičnih časih z dobro besedo pomagal našemu stremljenju, da se še letos začnejo najbolj frekventične ceste asfaltirati, da se po možnosti dogradi še nedograjeni Parkhotel, tako da dobi Bled vseskozi moderno lice Okolica jezera je postala le bolj impozantna, kakor prej g starimi podrtijami: pa ne, .da bi g. kritik želel zlate stare čase s petrolejkami po cestah? V pretekli seziji so se znižale cene po hotelih in privatnih vilah; ako si dobil posteljo za 10 do 15 Din za noč, pač ne more biti govora o pretiranih cenah. Seveda pa prihajajo tudi gostje, ki zahtevajo ves mogoči komfort, kar mora seveda biti dra.žje. — Le stvarna kritika naj bo na mestu, drugače je pa 3e dobra reklama vsepovsod potrebna, da 6e frekvenca tujcev na Bledu zopet dvigne. Skrajno škodljivo pa je zabavljanje po nov in ah na uspehe večletnega truda posameznikov in banovine za povzdigo Bleda.
DOVJE. Članek iz Mojstrane o regulaciji Bistrice potrebuje nekaj pojasnila, v kolikor se tiče kritja proračunane vsote, to je približnih 1,000.000 Din. Regulacija Bistrice je vsekakor velikega pomena za občino Dovje, še prav posebno pa za vas Mojstrano, ki je zaradi tega hudournika že toliko trpela. Čeprav spada ta akcija v delokrog občinske upTave, vendar še s tem ni rečeno, da bi morali vsi občani nositi enaka bremena, pa naj so kakršnakoli. V prvi vrsti eo zainteresirani pri regulaciji mejaši, posredno ostali prebivalci vasi Mojstrana, s šele nato Dovžani. Na isto stališče so se postavili občani ob projektu regulacife Sedučnikovega potoika in je, samo zaradi tega stvar tedaj padla v vodo. Ne želimo enake usode pri vprašanju ureditve Bistrice m hočemo 6 tem pojasnilom samo opozoriti merodajne činitelje, da bo treba razdeliti bremena pravično. Istočasno pa je treba zadovoljiti tudi Dovžane in spraviti regulacijo Sedučniikovega poto« ika enkrat z mrtve točke.
VELIKI PODLOG. Prav živahno delovanje eo pokazali zadnji čas prosvetni delavci r Velikem Podlogu. Agilni fantje in možje so v šolskih prostorih uprizorili igro »Najboljši je gasilec« v spretni režiji g. upravitelja Otona Fetticha-Frankheima. Da je bil uspeh nad vse pričakovanje,_ je posebna zasluga vseh igralcev. Pri _ igri »Vedež« so se takisto vsi odlikovali. V režiji g. Božiča je tudi ta igra izvrstno uspela. Nekaj novega je šramel, ki je nastopil pri obeh igrah. Vr?im Podložanom na uspehu čestitamo z željo, da nadaljujejo,. kakor eo začeli.
VOJNUK. V nedeljo je Vojničanom priredil g. Pregelj iz Celja s svojim vrlo iz-vežbanim pevskim zborom nenavadno prekrasen užitek. Vsa hvala, vse ipriznamje. Nismo 6e mogli dovolj naslušati tem, s tako fisneso. globokim čustvovanjem izvajanim pesmim. Osobito posrečen je bil pia-nisimo. Drugi bas je grmel talko globoko, da si lahko zibanje zvoka štel! Prvi tenor se je v ITT. nastopu zmogel, ko so se reducirali vmesni glasovi. Tudi bariton šolo je zelo ugajal. Želeli bi še večkrat takega užitka.
BRASLOVČE. Sejem, ki »e bi moril vršiti 9. t. m., to ie na dam po volitvah, je preložen na ponedeljek 16. t. m. — Dan^s ob 19. se bo vršil v šoli volilni sestanek. Poročal bo sreski kandidat g. Piki iz Žalca.
Šport
Športni drobiž
Znani poljski dolgonrogaš Kousocinskv je zmagal nedavno v Parizu pri tradicionalnem teku na 5 km, ki ga prireja C. A. S. G. vsako leto v spomin na najboljšega francoskega lahkoatleta Jeana Bo mm. ki je padel v začetku svetovne vojne. Zmagal je v času 14:58.4 pred komaj 1 kletnim Rochardom. ki je pretekel progo v 15:01.6.
»Leteči Bask« Borotira drugo leto najbr-že ne bo nastopil v singlih za Davisov pokal.
V amffleški nogometni ligi (T. oddelek} ie na čelu Everion r 18 točkami. sledi io Huddersfield (17). West Bromwich Al-bion in Arsenal (oba 16"). Aston Vi.lla je s 13 točkami še vedno na 9. mestu.
Južnoafriški igralci rogibvja so nedavno katastrofalno porazil' londonsko rervrezen-tnmco. ki je morala kloniti z 80 : 3.
Angleško waterjtwlo moštvo je porazilo francosko s 7 : 3.
Hnekevska tekma ni ledu med Berlinei SchUttschuh Club in Stade Francaiis se je končala z zmago Nemcev (5 : 01.
Ameriško prvenstvo v water-Polu si je osvojil Newvork A. C., ki je edinega nasprotnika Y. M. C. A. porazil z 11 : 7.
Znani norveški profesional Ch. Hoff je
preskočil ■ palico 4.15 m. Zdaj bo odšel v Ameriko trenirat moštvo neke univerze.
Znani angleški tekač in olimpijski zmagovalec v Amsterdam« na 110 m lese, lord Burghley, je bil pri angleških volitvah izvoljen za poslanca.
Južnoafriški igrači rugbvja »o porazih reprezentanco Glasgowa z 21 : 13.
Nemci so svoje teniške igrače takole
klasificirali: 1. dead heat von Gramm te Prenn, 3. dead heat Janecke, Kuhlmann ln Nourney; dame pa takole: 1. Cilly Aus-sem, 2. Krahwinckel. 3. dead heat Friest-leben, Harnmer in Rost.
Življenjski stroški in najemnine
V	mesečnem poročilu Občega jugosloven-skega bančnega društva o gospodarskem stanju Jugoslavije za mesec oktober so objavljeni zanimivi statistični podatki o gibanju cen in o življenjskih stroških na podlagi posebno izračunanih indeksov. Kakor znano, se pri nas objavlja le poluradni indeks cen v trgovini na debelo, ki ga računa oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki na podlagi povprečnih cen v 1. 1926. Indeksi Občega jugoslovenskega bančnega društva pa so izračunani na podlagi cen v 1. 1913. in so izraženi tako v dinarjih kakor tudi v zlatu.
Indeks een živil v trgovini na debelo je znašal 1. decembra 1928 1693, 1. decembra 1930 1434 in 1. decembra t. 1. le še 1101. V letošnjem januarju je bilo treba za živila, ki so v trgovini na debelo stala 1. 1913. 100 Din, plačati 1101 Din. Ker pa je bil predvojni dinar vreden 11 današnjih dinarjev, smo torej že v letošnjem januarju dosegli pri živilih v trgovini, na debelo ist nivo een v zlatu kakor 1. 1913., tako da je znašal zlati indeks točno 100 nasproti 130 v januarju 1930. Zlati indeks cen sirovin in polfabrika-tov pa je v trgovini na debelo nazadoval od 153 na 127, tako da so bile te cene pri nas v januarju v zlatu računano še za 27°/« višje od predvojnih (v teku letošnjega leta pa so gotovo tudi te cene nadalje padle na predvojno višino). Skupni indeks cen v trgovini na debelo je padel od 154 v decembru 1928. odnosno 142 v januarju 1930 na 114 v januarju 1931, tako da je bil ob po-četku letošnjega leta splošni nivo cen v trgovini na debelo, v zlatu računan, za 14°/» višji nego pred vojno.
Mnogo bolj počasno pa Je nazadovanje življenjskih stroškov, kar povzroča v vsakdanjem življenju mnocro nezadovoljstva. Indeks življenjskih stroškov za živila v zlatu je januarja t. 1. znašal 111, tako da so bila živila v nadrobnem nakupu še za 11% dražja nego pred vojno; indeks stroškov za kurjavo in razsvetljavo je znašal 177 (za 77% nad predvojnimi stroški), indeks stroškov za oblačila 181, indeks stroškov za stanovanje pa 202. V primeri s predvojno dobo so se torej stroških za stanovanje najbolj povečali, in sicer kar za preko 100% v zlatu. Četudi prepuščamo odgovornost za pravilnost objavljenih indeksov avtorjem, vendar spoznavamo tudi v praktičnem življenju, da so se cene stanovanjem v primeri s predvojno dobo relativno najbolj dvignile. Višina najemnin pa je v gibanju življenjskih stroškov najvažnejši faktor. Tako je razumljivo, da je znašal povprečni zlati indeks življenjskih stroškov v letošnjem januarju še vedno 149 (v januarja 1930 169) in da »o bili življenjski stroški v zlatu Še vedno povprečno za 49% višji nego pred vojno, aočim so cene v trgovini na debelo presegale predvojne eene le še za 14%.
V	vseh državah gre danes stremljenje za da se življenjski stroški prilagodi*
splošnemu padcu cen. Tem bolj je to potreb no pri nas, ker izvažamo v prvi vrsti agrarne proizvode in sirovine, odnosno polfabri-kate (93% vsega izvoza), ki jim je cena najbolj nazadovala.
Oe nam bo uspelo občutno znižati življenjskih stroškov, bomo z našimi produkti v svetu postali še manj konkurenčni in bodo izgube, ki nam nastajajo s tem, da smo pri-morani znaten del narodne proizvodnje prodajati pod produkcijskimi stroški,^ še bolj globoko posegle v narodno premoženje. Le s splošnim znižanjem življenjskih stroškov nam bo mogoče potisniti naše produkcijske stroške navzdol do one višine, pri kateri bo izkupiček kril vsaj stroške.
Pričeti pa moramo tam, kjer je nesorazmerje v primeri s splošnim nivojem cen največje in kjer igrajo izdatki na višino življenjskih stroškov največjo ulogo. Pričeti moramo torej pri stanovanjskih najemninah, potem pa mora slediti tudi redukcija javnih bremen, predvsem samoupravnih, ki so se v zadnjih letih skoro podvojila. Ce bomo v tem pogledu uspeli, potem nam bo lažje znižati tudi preveliko napetost med cenami na debelo in cenami v nadrobni trgovini.
Ostane še vprašanje, ali naj država s svojo avtoriteto poseže vmes v prosto tvorbo cen. odnosno kako daleč naj gre to poseganje. Iz inflacijske dobe so nam taki administrativni ukrepi v slabem^ spominu, vendar je takrat poseganje države v gibanje cen šlo v nasprotni smeri s splošno tendenco cen. Danes pa se cene v svojem naravnem razvoju gibljejo navzdol in če država s svojo avtoriteto ta naravni proces s primernimi sredstvi pospeši, bo to splošnosti le koristilo.
= Jugostovensko denarstvo. Ravnatelj Anglo-ceškoslovaške in praške kreditne banke g. Herold je v ponedeljek 2. t. m. na seji Češkega narodno-gospodarskega društva v Pragi predaval o jugosloven-skem denarstvu. Kakor poročajo praški listi je predavatelj zlasti poudaril velikanski napredek, ki ga beleži Jugoslavija po vojtnl v svojem denarstvu. Zanimivo Je. da so se zadnja leta pričele na vzhodu države razvijati zlasti komunalne hranilnice, kot nova oblika denarnih zavodov, do-čim spadajo na zapadu, v Sloveniji, baS te komunalne hranilnice med naistarejše zavode. Govornik je med drugim omenil, da je sedaj v Jugoslaviji 57 komunalnih hranilnic z 1925 milijoni Din vlog. od teh pa samo v Sloveniji več kakor polovica z 1219 milijoni Din vlog.
= Splitska mestna občina jje znatno znižala proračun. Pri sestavi novega proračuna je splitska mestna občina upoštevala nujno potrebo znižanja javnih bremen, ki se morajo spraviti v sklad z manjšo plačilno zmožnostjo prebivalstva. Dočim znaša letošnji redni proračun 34.291.000 Din. ie novi proračun za 1. 1932. znižan za 7.170.000 Din ali za 21% na 27.125.000 Din. Proračun izrednih dohodkov in izdatkov, ki obsega dohodke in izdatke na podlagi kuluka in kal-
Dolgoletmi svetovni prvak ▼ m ožji te2i Američan Frankie Genaro je izgubil v Parizu svoj naslov proti Tunižanu Youn-gu Perezu.
Službeno iz LNP. Dane« ▼ sredo ob 20. seja upravnega odbora v Delavski zbornici. Tajnik I.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 15. obvezen trening za rezervo in prvo moštvo.
2SK Hermes. Plesna vaja bo 8. L m. od 18. do 22. — V četrtek 5. t m. obvezen sestanek vseh nogometašev A, B in C skupine ob 20. pri Zvezdi. Vsi točno.
drminskega fonda, pa je znižan od 52 milijonov 288.000 na 19,593.000 Din. Redni in izredni izdatki občine so torej zmanjšani od 86.3 na 46.7 milijona Din, če pa se upoštevajo še mestna podjetja, so vsi izdatki občine reducirani od 93.9 na 55.3 milijona Din, torej za 38.6 milijona Din.
= Poštne položnice davčnih uprav. Dravska finančna direkcija v Ljubljani objavlja: Poštne položnice, ki jih razpošiljajo in dostavljajo ravnokar davčne uprave davkoplačevalcem za IV. četrtletje t. 1., niso nikaki opomini za plačilo davkov, torej koraki eksekucije, temveč so samo opozoritvenega značaja (opozoritvenc poštne položnice), obračun o letnem predpisu, plačilu in eventualnem zaostanku davkoplačevalca, ki se na ta način seznani s svojim davčnim kontom ter si prihrani nepotrebna pota k davčni uprav t. Te položnice so izdane le v prid davčnega zavezanca, ne da bi mu vsled tega nastali kaki stroški. Baš zaradi tega morajo davčne uprave, preden oddajo položnice na pošto, poslati vsem županstvom svojega področja razglas, v katerem objavijo, naj davkoplačevalci dvignejo te položnico sami na pošti, ako jih pošta ne bi dostavila. Šele nove položnice, ki bi se izdale po 15. novembru, bi imele značaj opomtna in bi se davčnim zavezancem zaračunali opominjevalni stroški, na kar se davkoplačevalci izrecno opozarjajo.
= Čir sta tendenca za pšenico v Ame-riki. Pretekli teden se je pšenica na ame-riških tržiščih ponovno okrepila. Že sredi oktobra je notacija za decembrsko pše nico po dolgem času zopet prekoračila mejo 50 centov, v početku pret. tedna jo bil dosežen tečaj 55.20, v soboto pa že 61.12. V Ameriki smatrajo, da ta znatnejša okrepitev ni samo prehodnega značaja
= Vinska letina ▼ Dalmaciji. Po vesteh, ki prihajajo iz raznih dalmatinskih vinorodnih okolišev, je razvidno, da je letošnja letina po količini zaostala za lansko za okrog 30%. Glede na ugodno vreme ob zoritvi je kakovost letošnjih vin prvovrstna. V nasprotju z Dalmacijo pa je pridelek Banata letos večii, vendar je kakovost ▼ Banatu letos slabša, nego lani.
= Konkurz je razglašen o fmovfni Mirka Gobca, zasebnika v Celju (upravnik mase dr. Fortunat Mikuletid, odvetndk v Celju; prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Celju 7. novembra ob 9., oglasitveni rok do 26. novembra, ugotovitveni narok 10. decembra.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 12. t m. ponudbe glede dobave 1000 kg kristalne sode, 300 ška-tel kreme za čevlje, 300 kg pšeničnega zdroba in 200 kg testenin. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. L m. ponudbe glede dobave električnega mate-rijala. Dne 19. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertna licitacija glede dobave 520.000 kg portland-skega cementa. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 19. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 2000 m jodoform - gaze. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenienem skladišču.)
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave telefonske ga materijala, čaš za elemente in električnega materijala. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Vršfla 6e bo naslednja ofertalna licitacija: 18 t m. pri primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu glede dobave zimskih oblek. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zborni« ci za TOI.)
_ Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. t. m. ponudbe glede dobave 150 komadov gumijastih obročkov, do 6. t. m. pa gi'ede dobave 1000 komadov žaril. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejrma do 9. t. m. ponudbe glede dobave jekla. Dirckcija državne železarne Vareš sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 650 zavitkov žičnikov Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg namiznega olja. Minerska komanda Kumbor sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave zabojev, ključev, kant za olie ter raznega drugega orod;a. Direkcija državnega rudniki Vrdnik sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 50.000 desk in 200 kubičnih metrov hrastovega jamskega lesa. Dirckcija državnega rudnika Seniski Rudn:k pa do 16. tega meseca glede dobave 200 kg jekla in 500 platnenih cevi.
Borze
3. novembra.
Na ljubljanski borzi je bilo gibanje tečajev deviz v glavnem popuščajoče. Deviza Curih ie ostala nesnremenjena, devize New-York, Pariz. Bruselj in Trst pa so nazadovale in le Amsterdam se je nekoliko dvignil. London je ponovno občutneje popustil, kar pripisuieio oslabitvi londonskega deviznega tržišča zaradi velikih nakupov deviz za delno povračilo 50milijonskega dolarskega kredita, ki sta ga dali pred meseci francoska in ameriška novčanična banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila, do prometa pa Je prišlo le za kaso po 273 in 275. Investicijsko oosoiilo je nekoliko čvrstHše in je bilo zaključeno najprej po 65, oozneie pa po 70. Promet je bil samo še v begluških obveznicah po 43.50.
Derize
Ljubljana. Amsterdam 2271.58 — 2278.42, Bruselj 783.19 — 785.55. Curih 1098.45 — 1101.75, London 205.81 — 213.31. NewyoTk 5(526.76 — 5643.76. Pariz 221.56 — 222.22 Praga 166.96 - 167.46. Trst 28ri.22 - 291.22.
Zagreb. Amsterdam 2271.58 — 2278.42, Bruselj 783.19 _ 785.,%. London 205.71 do 206.53, Milan 285.22 — 28G.12, Newyork ka-
bel 5637.76 — 5654.76, NewTork ček 5626.78
do 5643.76, Pariz 221.56 — 222.62, Praga 166.96 - 167.46, Curih 1098.45 - 1101.75.
Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.165. New-7ork 513.25, London 19, Bruselj 71.40. Mnlan 26.20, Madrid 45.30. Amsterdam 206.40. Berlin 120.90, Stockholm 112.50, Oslo 3.72, Praga 15.18, Varšava 57.30, Bukarešta 30.6, Budimpešta 90.025.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 285 zaklj^ 8% Blair 65 bl„ 7% Blaar 60 bi., Celjska 150 den., Kreditni zavod 195 den., Ruše 125 den.. Stavbna 40 den.
• Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžmt in kasa 273 — 274, za december 275 — 280, investicijsko 64.50 — 68, 4®/. agrarne 38 bi., 6% begluške 42 — 43.50, 7% Blair 60 — 62, 8°/o Blair 65 — 68. Zasebne vrednote ne notirajo.
BeogTad. Vojna škoda 270, 272, 271.50 zaklj., za november 273 zaklj., za december 274 zaklj., investicijsko 65, 64.25 zaklj., 4% agrarne 36 bi.. 6% begluške 43. 43.50 zaklj., 8% Blair 66 zaklj., 7% Blair 58 zaklj., 7% Drž. hipotek, banka 64 zaklj., Narodna banka 4700 — 5000.
Blagovna tržišča
JAJCA.
'+ 5 tržišča jajc. Ker je nastopilo hlad-no vreme so se cene dvignile. Tudi angleški trg je postal čvrsteiši. Pri nas se plačuje sedaj za izvoz 1.30 Din za komad Ker blago iz hladilnic konkurira svežemu blagu, ni verjetno da se bo cena za sveže blago še v znatnejši meri okrepila.
ŽITO
+ Novosadska blagovna borza (8. t m.)
Tendenca nespremenjena; promet 27 vag. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.5. Jef-men: baški. sremski. 63/64 kg 120 — 125. Kornza: baška, sremska, za december - januar 62.50 — 67.50: za marc - maj 80 — 85; sremska za maj 80 — 82.50; baška stara sremska za maj 80 — 85; sremska sušena 80 — 82.50; baška stara 99 _ 101gor-njebaška, stara 95—97.50 južnoban. stara 90 do 92.50; sremska stara. ok. Indjija 99—101; okolica Šid 101 — 103, baška sušena 78 — 82; banatska sušena 71 — 73. Moka: baška, banatska »0« in >00< 355 — 375; >2< 335 — 355; >5« 300 — 310; >6« 250 — 260; >7< 190 - 200; »8< 122.5 — 127.5
+ Budimpeštanska terininska borza (3. t. m.) Tendenca stalna; promet živaheov. Pšenica: za december 10.20 — 10.22, za mar« 11.23 — 11.25; rž: za december 12.55 do 12.70, ra marc 13.75 — 13.80; koruza; za maj 14.05 — 14.20.
4- Somborska blagovna borza (3. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 138 vagonov. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 122.50 — 127.50. Koruza: baška nova 58 do 60; za december - januar 65 — 67.50; za marc - april 80 — 82; umetno sušena za oktober - december 77.50 — 80. Oves: baški in sremski 127.50 — 1°2.50. Moka: baška j<k in »00« 355 — 375: >2< 335 — 355; »5< 300 — 310; >6< 250 — 205; »7< 190 - 205; »8« 130 — 140. Otrobi: S5 — 90. Fižol: baški uzančni 195 — 200.
Harllo
Izvleček iz programov
Sreda. 4. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45? Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30; Belokrajinske pripovedke. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Govor dr. Rav-niharja. — 20.30: Samospevi gosp. Marjana Rusa. — 21: Samospevi gdč. Štefke Kore?»-čanove. — 21.30: Plošče. — 22: Napoved časa in poroči? a.
Četrtek, 5. novembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45i Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošča, borza. — 16.30: Prenos predavanja iz Delavske zbornice. — 18.30: Gnmnastične vaje.
—	19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Rezervirano za govore. — 20.30: Komorni večer Brandl - tria. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.05: Plošče. — 12.05: Radio-orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Balalajke. — 20.30: Koncert iz Ljubljane. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 19.30: Vojaška godba. — 20.30: Francoske in španske pesmi. — 21: Koncert kvarteta. — 22.20: Koncert na orgle. — BRNO 19.20: Pevski koncert — 20.30: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert solistov. — 20.15: Orkestralen koncert. — 21.05: Sluhoigra. — 22.35: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta.
—	17: Lahka glasba na ploščah. — 19.40: Vnrer v Grinzingu. — 21.20: Prenos iz va-rieteja. — 21.40: Operna glasba. — 22.55: Lahka glasba. — BERLIN 19.20: Lahka glasba. — 21.10: Operna glasba. — Godba za ples. — 0.30: Nočni koncert. — KoNIGS-BERG 16.15: Godba na pihala, — 19: Mešan program. — 20.05: Prenos iz stolnice.
—	12.15: Mandoline in kitare. — MCHL-ACKER 17.05: Popoldanski koncert. — 20.15: Dueti in akordeou. — 21: Veseloigra. _ 22.05: Klavirski koncert — BUDIMPEŠTA 17.30: Vojaška godba. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 19.50: Plošče. — 21: Mešan glasbeni program.
SOKOL
Prihodnje sokolsko predavanje v radiju
bo imel 6. t m. od 20. do pol 21. v Beogradu znani sokolski delavec, inž. Kosta Petrovič, starešina Sokola v Subotici. Predaval bo o »Dužnosti i prava Sokola«. Opozarjamo na predavanje,ki ga bo najbrž prenašal tudi ljubljanski radio,
Dopolnitev pravilnika za čete objavlja Sokolski Glasnik. Dopolnitev ustvarja ▼ četah tudi funkcijo prosvetarjev, ki bodo v bodoče vodili po četah ln društvih vse prosvetno delo. Poskrbeti je treba, da bodo čete čimprej dosegle tako močan raa-voj, da bodo lahko prestopile v redno društvo. Zato je treba tudi idejno vzgojenega članstva, zakar bodo v bodoče skrbeli četni prosvetni delavci.
Pred uvedbo enotnih povelj. Savezno tehnično vodstvo je dovršilo priprave za poenotenje povelj tako, da bodo enotna so-kolska povelja bistveno enaka -ojašklm. Češkoslovaška vojska ima n. pr. prilično izenačena povelja s sokolski m že več let, pa tudi ostale telovadne organizacije na češkem se ravnajo po sokolskih poveljih.
GOSPODARSTVO
Pisalni in adicijski stroji Continental so najboljši. Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova --. Maribor Vetrinjska
Kulturni pregled
Natko Nodlk)
l?a dan Vseh svetih so v Splitu odkrili »pomensko ploščo ondotneinu rojaku Natku Nolilu, možu. ki je bil velik zgodovinar in ebenem goreč zagovornik hrvaško - srbskega narodnega edinstva. Nodilovo ime označuje dalmatinski narodni preporod enako kot imeni Mihovila Klaiča in Pavlinoviča. Nodilo je bil več let urednik italijansko tiskanega tista >11 Nazionale«, ki je vneto zagovarjal edinstvo Srbov in Hrvatov v Dalmaciji ter njih skupne narodne in kulturne pravice nasproti Italijanom in dunajski vladi. S svojim po!:tičnim delovanjem, ki je imelo globoko ideološko osnovo. prasku>e-no celo v polemikah s slavnim Tomaseom, je Nodilo zaoral globoke brazde, ki s?o se danes vidne v vsej Dalmaciji. Poloz.il je tako trdne temelje srbsko - hrvaškemu narodnemu edinstvu, da na njih čvrsto stoji tudi današnja Dalmacija.
Pozneje se je ta prvi dalmatinski narodni novinar in veliki politični ideolog posvetil profesuri in je spisal vrsto zgodovinskih knjig in razprav, ki so mu zagotovile trajno mesto v jucroslovenski znanosti. Posebno znana je niegova »Historija srednjeg vije-ka<. delo. ki ga odlikuje poleg visoke eru-dicije krenak slog klasičnega kova. Dolga leta je Nodilo deloval kot profesor zgodovine na zagrebškem vseučilišču. Tu je znanstveno utemeljeval svoje trdno prepričanje, da to Hrvati in Srbi eden in isti narod, prepričanje, ki sta ga imela tudi Rafki in Gjuro Daničič v Zagrebu, veliki škof Strossmayer pa ga je t bew<lo in dejanjem oznanjal iz Djakova. Nodilo je kot človek trdnega značaja in jasnih, znanstveno podprtih nazorov zar<ustil politično življenje samo zaradi tega^ ker so se v takratni narodni stranki pojavil; spori med Hrvati in Srbi. Kot globoko jiacijonalen. re« jugoslovenski človek, je bil do zadnjega diba nasprotnik separatizma, ki po ga seiali med narod ali tujci ali pa domač; špekulantje.
Leta 1834. v Splitu rojeni Natko Nodilo je umrl L 1912. v Zagrebu.
Med vodilnimi duhovi jugoslovenstva bo sijalo za vse čase tudi ime tega učenjaka, ki je dokazoval z besedo in dejanjem, da značajen znanstvenik mora imeti svoje jasno opredeljeno stališče v vseh življenjskih vprašanjih svojega naroda. Dokazoval je, da kulturo - tvorni duh in politična akcija vzajemno ustvarjata zgodovino in da si kultura in politika ne moreta in ne smeta biti tuja, ker oba težita po najvišjem blagru naroda in človeštva.
srbohrvaški ufbenik češFine sta izdala. Ludovik Jaroš in dr. Jovan Kršič v Sarajevu.
751 et ni ca dr. Gavre Manojloviča. Minule dni ;e dovršil 75 let predsednik Jugosloven-ske akademije znanosti dr. Gavro Ma.nojlo-r<6. Ugledni učeniak je po rodu iz Zadra. Od L 1901. je predaval zgodovino na zagrebški univerzi. Bavil se je tudi s politiko, zavzemajoč se vedno in povsod za sporazum med Srbi in Hrvati. Spisal je več obsežnejših zgodovinskih del, med njimi veliko delo o gibalnih silah zgodovine, ki v njem razvija svojo filozof i io zgodovine in kulture. Mnogo je prouieval tudi staroveško zgodovino in pojave zgodnjega srednjega veka. Zn mladih le-t se je bavil tudi s pesništvom.
Zagrebška »Riječ« je priobčila v številki z dne 31. oktobra članek Jurja Demetroviča >Zriačenje izbora za Narodnu skupštinuc, članek Vlad. Angela »Kreditna inflacija i Gold Exchange Stan d a,rt«, daljšo oceno Vu-jideve knjige >Sputana i oslobodjena misao« iz peresa dr. Vlad. Dvornakoviča ter članek dr. Stevana Patakija »Problem spoznaje«. Rožo bo vri d piše o Dukiču, avtorju >Iz dnevnika jednog magarca« in >Pogleda na život i svijet«, dr. M. Kus - Nikolajev pa glo-aira Pilarjeva izvajanja o krizi kapitalizma.
Češki glas o Kidričevem >Dobrovskenic V praških »Narodnih Listih* z dne 30. oktobra je dr. Jos. Pata napisal kratko oceno najnovejšega spisa univ. prof. dr. Kidriča: »Dobrovskij in slovenski preporod njegove dobe<. Pisec ocene najprej omenja postanek te študije, Id bi po prvotnem načrtu imela biti znatno krajša in sodi, da je prof._ Kidrič »res, kakor mislim, v jedru deflnitivno osvetlil stike Dobro vek ega z drugim najmanjšim slovanskim plemenom . . . Kidričeva knjiga je dragocen prispevek za novo monografijo o Dobrovskem, ki bi si jo že-lelk . . .
0 Župančičevem prevodu Voltairejevega
>Kandida< je objavila »Hrvatska revija« v novembrski številki pohvalno poročilo iz peresa prof. L. Žimbreka. Pisec pravi: »To je knjiga, ki jo še danes čitaš z užitkom«... Kakor znano, je »Kandida« izdala in založila »Tiskovna zadruga«.
Studijo o sodobni nemški liriki Je priobčil v novembrski »Hrvatski Reviji« Miroslav Krleža in ji dodal vrsto izbornih prevodov iz Loerkeja, Daubleria, Else Lasker-Schuller, Pavla Zecha in George Heyma.
601ctnica Paula Vaieryja. Dne 30. oktobra je dovršil 60 let francoski pesnik in esejist Paul Valčry. Valery je eden največjih pesnikov, kar jih je dalo zadnjega pol stoletja in esejist izredno bistiega duha. ValerJ*jevo delo ni popularno, delno zaradi tega, ker je povprečnemu čitatelju vsebinsko pretežko in po svoji izbrušeni klasični formi ter po slogu, ki je bolj moten nego jasen, odtujeno vsakdanjemu okusu. Zato ga ceni in skoraj obožuje posebna čitateliska občina, ki ji Valery odtehta cele skladovnice drugih knjig. Z druge strani pa je Valery rad izdajal svoje spise samo v bibliofilskih zvezkih. ki jih je zaradi visoke cene dobil v roke samo ozek krog ljudi, tako da se ni Čuditi. če je nedavno prispel v Pariz mlad skandinavski učenjak samo z namenom, da v ondotnib knjižnicah prouči vse Valeryjeve spise in napiše doktorsko disertacijo o Va-!eryjevi umetnosti. Slovenci imamo o Vald-ryju kratko študijo S Škerla v »Domu in svetu« in nekoliko prevodov v »Ljubljanskem Zvonu«. Valery je član Francoske akademije Med nesmrtniki je zasedel mesto pokojnega Anatola Francea. človeka in pisatelja precej drugačnega kova. Prvo defini-tivno izdanje Valeryjevib zbranih spisov je pravkar napovedalo založništvo »Editions du Sagittaire« v Parizu. Izidejo v 12 zvezkih. in sicer samo v nakladi 1226 izvodov. Va)čry hoče tudi sedaj veljati kot pesniški aristokrat, ki govori samo odbrane 'm. Vendar je širšemu občinstvu olajšan razgled po ■lelu tega mojstra francoske besede, odkar je lani izšel izbor iz njegovih del po običajni knjižni ceni 12 fr.
Zbor Slovenske dijaške zveze v Pragi
V soboto 31. oktobra ob 20 se je vršil
v modri dvorani Akademskega doma v Pragi redni občni zbor Slovenske dijaške zadruge. Ottni zbor je otvoril predsednik zadruge tov Počkar.
Pozdravnemu nagovoru predsednika to sledila obširna poročila ostalih funkcionarjev o dosedanjem delovanju. Zanimivo pa je bilo poročilo blagajnika tov Grma, ki je pofcaza' ves uspeh in delo zadruge. Iz njegovega poročila b.; brlo posneti, da je bilo v lanskem letnem semestru izplačanih posojil v znesku 14330 Kč dočim je bilo izplačanih v zimskem semestru samo 1320 Kč, skupno torej 15.650 Kč. V začetku je bilo dolgoročnih posoiil za 200.000 KČ. pozneje pa so dolgoročna posojila zrasla za 3671.57 Kč, da so znašala 203.671.57 Kč.
Tudi to pot je novi odbor po d vzel v 6vojem poslovnem letu nabiralno akcijo v božičnih in velikonočnih počitnicah, ki je zadrugi pri ne?*1 a 7017.35 Kč dohodkov.
Imetje društva po ocenitvi blagajne znaša 215.011.18 Kč, tako da je prirastek na premoženju znašal 6490.50 Kč Iz tega je najbolj razvidno, kciko 'e zadruga v minulem poslovnem letu poslovala in b;!a vseskozi slovenskemu dijaštvu v pomoč s posojili bodisi kratkoročnimi ali dolgoročnimi.
Po izdatnih poročilih ostalih fumkcijonaT* jev «o se vršile volitve novega odbora, pri katerih je bilo soglasno poverjeno predsednico mesto tov. Grmu. Ostali odbor pa se ie naknadno dopolnili. Med slučaj nostmi je bil govor predvsem o tem. kako bi si zadruga mogla za bodoče izposlovati primeren lokal, o čemer pa se ni moglo doseči enotnega sklepa. Predvsem ie prevladovalo mnenje, da bi se skušala dobit5 na razpolago soba v jugoslovenskem študentskem kolegiju.
Agilna Slovenska dijaka zadruga zasluži za svoje veliko delo vsesplošno pričanje kakor tudi pravifno umevanje v.sega slovenskega občinstva, ki naj b: ^zadrugo v njenem delova.ni.u tudi v bodoče podnira-lo in ii tako pomagalo s podporami do še usnešneišega dela Nieno dosedanje delo je bilo vseskozi vzorno, zato zasluži po svojem delu dobrega priporočila za nadaljnjo pcmoč.	ar.
Z Murskega polia
Ljutomer, 3. novembra.
Podružnica Vin irskega društva namerava še letos prirediti vimski sejem, tn s: cer dne 10. decembra. Do takrat bo mošf že zavrel im pokazale se bodo vse vrline
letošnjega pridelka, kakršnega oe pomnimo brezdvomno 30 let nazaj in ga tudi tako hitro zopet ne bo. Povprečno je ime! mošt nad 20 stopinj s-ladkorja. Trgatev je v glavnem končana, le nekateri večji vinogradniki še berejo, pa bodo še ta teden dovršili trgatev.
V Čakovcu je bila razstava in premova-nje konj. Iz našega STeza je bilo tam tudi nekaj konj. toda malo dobrih in lepih, ker so najbolj znam konierejci ostali doma. ^koda je. da se te prireditve ni udeležilo več rejcev, ker so obiskovalci razstave dobili vtis, da na Murskem polju ni več 'istih lepih koni. kakor nekdaj in da naša slavita konjereja propada. Organizacija bi pač bila morala organizirati udeležbo na tej razstavi ki izbrati samo lep materi j al
Naš kandidat g. Jakob Zemljič in njegov namestnik g. Franc Skuhala se pridno giblieta. Priredila sta celo vrsto uspelih
sestankov in shodov, na katerih sta volil-cem pojasnila velik pomen nedeljskih volitev. Preteklo nedeljo sta se vršila shoda v Križevcih in Veržeju, ki sta oba lepo

Pozor!
Oglejte st naše RADIO aparate z
vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare iz ameriSke-ga orehovega lesa zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta.

2cevni aparat kompl. Scevnl aparat kompl. ieevni aparat kompl.
Din 1.S80-— Din 1.980.— Din 8.300.—
^otekla Povsod je bilo precej pristašev bivše SLS, ki so uvideli brezplodnost abstinence ter bodo šli volit domačega človeka. V ponedeljek »o bili sestanka na Kamenščaku, na Stari cesti m velik shod v Ljutomeru.
V četrtek 5. t. m. priredi priznani kvartet na lok Glasbene Matice iz Ptuja v Strasserjevi dvorani v Ljutomeru koncert na katerem bo izvajal Havdnov kvartet v D-duru op. 64. štev. 5. Mozartov op. 8, Cajkovskega op. 11 in Dvorakov op. 34 Torej se nam nuda izreden užitek. Kvartet tvorijo gg Logar, Has«l, Pavleti<i in ^edlbauer Glasbo ljubeči Ljutomercani se bodo nedvomno v lepem številu odzvali vabilu domačih godbenikov.
Postani in ostani
Slan Vodnikove druibe!
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem tn prijateljem, da se je preselil v večnost naš ljubljeni nepozabni oče, stric itd.
ANDREJ KRŽIČ
posestnik
dne 2. novembra ob pol 24. uri, previden s sv. zakramenti.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v četrtek, t. j. 5. novembra 1931, tz žalne hiše, Zagorca štev. 1, na pokopališče v št. Rupert ob 10. uri dopoldne.
Prosimo za tiho sožalje. Zaduftnlca se bo brala ▼ farni cerkvi v St.
Rupertu.	_
Zagorca, dne 3. novembra 1931.	13770
Marija, soproga — Marija, hčerka — Josip in žena, Franc in žena, Valentin, Ivan, Andrej, Kari in Alojzij, sinovi.
Obč'fta Ljnbljan« Mestni pogrebni uf«l

Ugodni plačilni pogoji.
TNER
z velikim skladiščem oziroma veliko suho SKLADIŠČE.
J. Pogačnik, Skof ja Loka — ob kolodvoru.
LJUBLJANA 5 Dunajska coota 1 blL
V neizmerni žalosti naznanjam o vsem sorodnikom, prijateljem tn
znancem, da je naša nad vse ljubljena mama, stara mama, teta, tašča,
svakinja in sestrična, gospa
MARIJA WAGNER roj. TOMAN
vdova žel. poduradnika in hišna posestnica
danes, 3. novembra 1931, ob 12. uri opoldne po dolgem mukepolnem trpljenju, previaena s tolažili sv. vere, v 68. letu starosti, boguvdano preminula.
Pogreb bo v četrtek, dne 5. novembra 1931 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Jenkova ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Ljubljana, dne 3. novembra 1931.
JOSIP, RUDOLF, ANTON, NTKO, sinovi. MTNTvA, ALOJZIJA, hčeri. MARIJA roj. KRESE, LJUDMILA roj. GRUM, PAVLA roj. STRESEN, sinahe. IVAN BROZOVIC, VIKTOR NACHTIGALL, zeta, vnuki vnukinje in ostalo 'sorodstvo.	13782
13766
Nujnorsja siuiinsk* paleta« iciezna lelo praktična ciožliiva postelja » tapeciranim madrseem —
SrcstiCaa za vtika hilu, otelc, za putpjuče cso-bc in nočne siu£b«. Slane Cis 399.—. Kazpoii. Ijsra poilom in (elezni-com po povzetju.
Leceaa alalineka patent-Bft zelo • praktična iloi-Ijiva poitela • tapecira-liiai madracom. — Stace
299__
spatfni
patent
fotelj
stane
Sla 1300
Liegestuh! praktifaa ra leianie * in »edeaie. Stane Dia 15«___
- 1
F o tem imam {isto (o-hano perja k« po Oia 48.— čisto belo gosje kg po Dia 138— in £lt|i puh k 2 po Dio 2 5«___
U BROZOV1Č, ZAGREB ■iiiea M. ItL
PERESA — POLNILNI PERESNIH
BHjBBSBBMgBMBBMMBBBMBBMI
Sud Opštine Grada Beograda održače na dan 21. novembra 1931. god. u 11 ča-sova pre podne, u kancelariji ekonoma-ta, Uzun Mirkova ulica br. 1, prvu ofer-talnu licitaciju za nabavku i to:
150.000 kilograma alumtnljum suliata,
90.000 kilograma natrijum karbonata
(amonijačne sode),
8.000 kilograma tečnog hlora, za potrebe Uprave vodovoda za prečišča-nje vode.
Uslovi su prepisani l mogu se videti svakoga dana za vreme kancelarijskog rada u ekonomatu.
Kaucija se polaže na kasi depozitne blagajne Opštine Beogradske. — 5 % Državljani Kraljevine Jugoslavije, 10 % strani podanici, i to: u gotovom novcu, državnim i državom garantovanim harti-jama od vrednosti po berzanskom kursu ili garantnom pismu, koje mora biti re-gistrovano u Ministarstvu Pinansija.
IZ KANCELARIJE EKONOMATA BEOGRADSKE OPŠTINE O. F. Br. 49030. od 21. oktobra 1931 god. 12919
I
Dovršen
v kvaliteti tn Izdelavi je
PARKET
tvornice
IVAN ŠIŠKA
v Ljubljani
in vsled popolne reorganizacije obrata tudi
najcenejši!
OBJAVA REZULTATA
MEDNARODNEGA KODAK NATEČAJA ZA FOTOAMATERJE,
prirejenega pod pokroviteljstvom Nj. kralj. Vi». kneginje Olg«. Odbor za prfsodltev nagrad Kodakovega natečaja, ki ca sestavljalo:
rdC Mirka Oruflč, dvorna dama Njenega Veličanstva Kraljice,
g Milan Marfanovii, Sef Centralnega presblroja, g Branislav Nušid. znani srl.ki književnik, g. Oton Zupanč!č. slavni slovenski pesnik in ravnatelj Narodnega gledališča v Ljubljani,
ga. Olga IMHIČevIČ, novinarka, Beograd,
g. inž. ar h JaraJ Jenzler, asistent Tehničke visok«
šole v Zagrebu, g. Ivo Tijardovlč, znani l omronlst, g. Marijan Trepše, akad. slikar hi scenograf Narodnega kazališta v Zagrebu,
se Je sestal v Zagrebu dne 10. oktobra In prisodil tele nagrade:
NACIJONALNO NAGRADO OD DIN. lO.OOO.—
dobila je prvom nagradom nagrajena slika kategorije F. Živali — g. Ljudevit
Vidas, Zagreb.
KATEGORIJA A. OTROCI:
I.	nagrada: Velimlr Stegu, LJubljana,
II.	nagrada: Nevenka Ugrinič, Zagreb,
III.	nagrada: Kosla Tetrovič, imbotica,
Ivan Ojurin. Vršac,
IV.	nagrada: Viktor Ritdl. Sušak.
Ing. Oton Tomandl, Suboflca,
V.	nagrada: Vinko Novak. Rab,
Mai ica Vujkovič, Suborica, Dr. Miroslav Vranič, Zagreb, Dr Pjranko Kojič. Zagreb.
KATEGORIJA D. MRTVA PRlRODAi
L nagrada: Oiiver Szele, Zagreb. II. natrrada: Roi^erto N Ni^oevič. Zagreb, III. nagrada: Andjelko Belič, Djakovo,
Silvo Perhavec, Ljubljana, IV- nagrada: Bruno Gruber. Zagreb, Zora Hegedus. Zagreb, V. nagrada: Robert Dorfer, Zagreb, Alfred Demaio, Zagreb, Franjo Fotez. Zagreb. Gemnia Prister. Zaereb,
KATEGORIJA T PRIZORI:
I.	nagrada: Marijan Szabo, Zagreb,
II.	naerada: V. §oštar1č. Zagreb,
III.	nagrada: Prot. M Drvodelid. Zagreb.
Jul'" Deutsch. sodeč. Sarajevo,
IV.	nagrada- Llsel Winkle. Sevnica.
Olga Janiatovič, Zagreb,
V.	nagrada: Ivo Jeričevifi. Blato na KorCuIi,
Zlatko Schwarz. Zagreb. Ojorgje Bankovič. Beograd, Dr. Fmil Popovič-Peciia Novi Sad
KATEGORIJA E. PO TRETI:
L nagrada: Dr. And e Messlnger, Vd. KEkinda II. nagrada: Petar Martinis, Zagreb, IIL nagrada: Stjepan Dragomanovič. ravnatelj »Putnika*, Zaereb. Vjekoslav Cvetišič. Zagreb, IV. nagrada: Frich Ca^ar. Uubljana, Miroslav Jurašin. Split, B**itda: N Maianič Sav<sk; Marof.
Zdenko Vejšicky, Beograd, Seruij Černocky, Zagreb, Stevo Slohp(tn*nk Nova Oradl5ka
Popravila
M »prejemajo in točno fot-vrše. Zalai klobuki vedn-o v zalogi. Stuchly Maške, I.jubijana. Zidovs-ka ulica it. 3.	52019-30
Telefon 2708
■".« priporoča	prwroi
'ilasra i avtojnot-ilonn ln kn-nji. Cene konkurenčne.
Ročno torb"co
izprnbila 'A Selftnbnr-^'ove ulice do Gradišča. — Najditelj naj jo proti wi-*radi vrne na Rimski cesti š-t. 9, Trata 8.
eeoic-28
KATEGORIJA C. IGRE, ŠPORT DELO: I. nagrada: Jar:.? Korenčan. Ljubljana, II nagrada: Emil Klein. Zagreb.
III.	nagrada: Rudjlf Reisner, Maribor,
Gjorsje Barlaktarovič, Skoplje,
IV.	nagrada: Dr Milan Brichta. Zagreb,
Car! Kolarifi. Celje.
V.	nagrada: Janke Dekleva. Ada.
Cveta Stolzer. Zagreb. Milan Bogdanovič Beograd, Vlado Cireli Maribor
kategor:;a f. živali
L nagrada: Ljudevit Vidas, Zagreb,
II.	naerada: I/an Bonač, Ljubi;_na,
III.	nagrada: Ante K n: LJuhliana,
Ivica Martlnovskv Zagreb,
IV.	nagrada: Ratimir Štefanovih Beograd,
Irena Vuikovič-Cviiin Subotica,
V.	nagrada: Franci Ferlifi. Ljubljana,
Artur Burger Subotica, Miodrag Petrovič. Pirot, Franci Mirx. Maribor
Udeležencem natečaja sporočamo da se Je moralo razsodišče zaradi velikega tevDa odličnih slik dolgo posvetovati, predem Je mogla Izbrati nagrajence.
Vse nagrade Je razposlala Kodak d. s o. J. v Zagrebu.
Pri tej priliki se mor-*™ zahvaliti visokim članom razsodišča za nslugo, ki so Jo napravil! fotografski umetnosti, s tem da so pregledal! In ocenili poslane slike.
Čestitamo srečnim nagrajencem, vsem ki so se natečaja udeležili, pa Izrekamo svojo globoko zahvalo. Prepričani ?mo, da so tudi tisti, ki niso dobili nagrade imeli s fotografiranjem veselje fn zabavo.
KODAK D. S O. J. ZAGREB ZVONIMIROVA UL. 2
Iz življenja in sveta
MILIJONI
2E VEC KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu za uporabo
LEVJE FRANCOSKO ŽtiAMJE
in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protinu, ishiasu natnte boleče mesto. — Pri zobnih
bolečinah vdrgnite dlesno, Izperite ustno votlino in gTgTajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le v tu naslikani ta
plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE ta zavrnite odločno vsak nadomestek!
LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10, 26, 52. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROž D JENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52.

Princese v gospodinjstvu
Švedska princesa Ingrid (levo), hči prestolonaslednika Gustava A dol fa v kuharski AoV
Učenost in raztresenost
Anekdote o raztresenem profesorju niso samo iTnrfšfJoftre
Najlepšim anekdotam o raztresnostl so očetovali od vselej veliki učenjaki to umet-pflrt, Profesorska odsotnost duha ni postala zaman slavna. Od duha, ki ee bavi z velikimi problemi človeštva to z večnost-nimt stvarmi, kratkomalo ne moremo zahtevati, da bi se zanimal za male skrbi in navade svojih povprečnih soljudi.
Rant, da imenujem takoj promlnenten primer raztreaenoerti, ni samo enkrat, kadar Je bil v družbi starejših dam, na glas izgovoril to, kar je hotel povedati samemu sebi. Dostikrat Je namreč vzkliknil v grozo to bolest matron stavek: >Ah, kako se tn dolgočasim!«
Vlrtuoz Benda Je stekel, potem ko Je uglasil svoj klavir, v sosedno sobo, da bi Cul, kako poje njegovo glasbilo. Nekoč se mu Je posebno mudilo, pa je stekel na cesto — v eni roki Je imel namestu not poln umivalnik, ▼ drugi krtačo za obleko namesto cilindra.
Baanik Lafontatoe Je obiskal, kakor običajno, svojega prijatelja — čigar pogrebu Je bil prisostvoval nekoliko dni prej. Vom Lenkenburg Je bil nekoč povabljen v goste ta ker je bila juha slaba, je menil: »Oprostite, da Juha nJ posebno dobro uspela — imamo novo kuharico.« Nesrečnež je menil, da Je dama in da so njegovi gostitelji njegovi gostje. Nekoč je iztrkaval svojo pipo na pisalni mizi to je zaklical: »Noter!«
Lord Stonhope je nekoč posetil zelo visoko osebnost. Nenadoma je začutil utrujenost to slabost Z eno roko je snel svojo lasuljo z glave, z drugo se je oprijel hišne gospodinje.
žrtvi svoje raztresenost! sta bila dostikrat tudi profesorja Basch in Ebeling. Nekega dne ju je povabil na kosilo njiju kolega Sieveking. Najprvo ju je povedel v knjižnico to tam sta se tako zatopila v knjige, da sta pozabila na čas to prostor. Ko ju je kolega pozval k obedu, je Basch vstal, stopil v sosedno sobo in zaprl vrata knjižnice za seboj. >Kje je Ebeling?« je vprašal gostitelj. Šele sedaj si je Basch domislil, kaj je bil storil. Odpri je vrata in je našel Ebelinga globoko spečega. Ko ga je zbudil, se je Ebeling prestrašil: »Ali je že čas, da odidem predavat? Kje pa je Basch?«
Pesnik GleJm, k! so ga mlad! imenovali »oče Gleim«, je šel včasi po cesti in je imel na eni nogi črno svileno nogavico ter če-
Novo zakonsko pravo na Poljskem
Med spremembami, ki jih uvaja novi poljski državljanski zakonik, so zelo važne spremembe zakonskega prava. Prednostni položaj moža je odpravljen, uvaja se civilna poroka, vendar je veljavna tudi poroka, ki se izvrši pred uradnim zastopnikom kakršnekoli veroizpovedi. Zakoni se Sklepajo za vse življenje, toda ločitve so v posameznih primerih dovoljene. Na prošnjo obeh strani sodišče lahko loči zakon, v katerem štejeta zakonca več nego 25 let, za dobo enega leta. če nimata nedoraslih otrok. Zakoncema v fsm primeru ni treba navajati vzrokov Po preteku te dobe izreče sodišče definitivno ločitev in po nadaljnjih treh letih je zakon tudi v resnici ločen.
Smrtna nesreča avstrijskega letalca
Na Spitzerbergj pri Hundsheimu (Avstrija) se Je smrtno ponesrečil avstrijski letalec z brezmotornlm aparatom Fr Grundler. Grundler se Je že dve leti uspešno udejstvoval v tej letalski stroki, vendar so mu morali pri tem potelu odpovedati živci, kakor sodijo zdravniki.
velj na zaponko, na drugi pa belo,
to nogovico to copato. Vrhunec vse raztre> senosti pa je dosegel berlinski profesor No-ander. Nekega dne se je šetal po cesti. Tu miu pride naproti neki tujec in ga vpraša, aH pride po tej cesti do profesorja N^ andra. »Le naravnost naprej, dragi gospod,« mu je odgovoril učenjak, »da-U pa ga dobite sedaj doma, ne vem.« Drugič Je pritrdil na svoja vrata listek s sledečo vse»-bino: »Od treh do petih me ni doma. Prosim počakajte. Neander.« Slučajno pa j« prišel tega dne že ob štirih domov. Ko Je prebral listek na vratih, je sedel pred vrata to počakal, da se profesor — Neander vrne etamov..«
Poslušajte, naznanjam vam • • •
V vasi Chertsey na Angleškem imajo žer* skega občinskega slugo, ki razglaša uradne objave
Iz uredniškega koša
Belo mesto. V neki okoliški kraj so prišli na obiske godci iz sosednega kraja. Drugega dne smo brali v listih poročilo: »Ko so gostje številne navzoče presenetili s sijajnim koncertom, se je začelo gibati tudi v njihovi notranjščini. Za to pa Je aborno poskrbel že v naprej gostilničar g. L. z izvrstno tekočino iz pivovarne. Krasne krače ge. gostilničarke so zahtevale precej napora, preden so jih mogtt krepki gostje premagati.«
Vsak dan ena
Dama (ponesrečencu): »če ste že ravno pod avtom, bodite tako prijazni ta poglejte, kje se je pokvarila zavora!«
Ljuba;
Obiski
Kako dobro je, če človek ne pozabi predmetov, ki se jih je kedaj prej moral učiti.
Letos sem med počitnicami dresirala paglavce — kakšna žalitev za gospode gimnazijce! — z latinščino in uspeh se je pokazal pri meni v obliki čednih metuljčkov, ki imajo posamič vrednost stodinarskega bankovca.
Ponižno sem predložila svoji mami, da bi me pustila za teden dni k tetici v Ptuj, kar je seveda odločno odklonila z utemeljitvijo, da je to grdo in nespodobno potikati se venomer po »tujih bajtah« okrog. »Le doma bodi in pusti teto pri miru, saj ima svojih otrok dovolj, ni treba, da bi še ti s svojim »lar-manjem« krilila tam okrog in delala škodo.«
Vdala sem se na videz, a za njenim hrbtom sem ukradla iz svoje lastne omare spalno srajco in še nekaj obleke, stlačila vse v kovčeg in jo prav tiho od-kurila z doma. Na postaji sem naročila dečku, naj ji gre povedat, da sem šla.
No — saj to vem — da se ji je lire stemnilo — kakor da bi že štirinajst dni za planino grmelo, a vse to se bo dalo poravnati — jaz sem pa le tu.
Šele v železniškem vozu mi je t>rišlo na misel, da sem pozabila vzeti s seboj zobno ščetko in legitimacijo.
ščetko si lahko kupim, a legitimacije
ne — jej, jej — taka pozabljivost se hudo maščuje.
Srečno sem priromala v Ptuj, kjer so me lepo sprejeli in me tudi takoj vprašali, če sem kaj lačna, za kar sem jim bila zelo hvaležna.
Stari Petovio mi je dobro znan še iz gimnazijskih let in skozi deset let se ni skoro nič izpremenilo. Komaj dve ali tri nove hiše, nekaj neznanih obrazov, sicer pa — vse po starem. Ljubim Te, stari Petovio, kljub Tvojim dolgočasnim, okorno tlakovanim ulicam, ki so videti vedno nekoliko vegaste in pozabljene od širokega toka življenja, kakor da preko ali skozi nje ne bi nikoli hiteli koraki sodobnega človeka. Tetice s Ptujskega polja, možje v modrih predpasnikih preko obleke in s kosmatimi klobuki vseh barv in trgovine z bučnim oljem z menjalnicami vred se najde pač skoro samo tu in skoro vsak petek sem zamudila šolo, ker so pri Wag-randlu špeharji s svojimi vozovi zaprli ulico vzdolž in poprek. Pozdravljam Te, dragi Petovio in Tebe, gimnazija — ponosni smo bili, da smo bili Tvoji gojenci; zakai v Petoviju si bila Ti prva izmed šol, mi pa cvet ptujskega dija-štva.
Ali sprejel me to pot res ni lepo, preljubi moj Petovio Saj priznam, da sem videti na prvi pogled nekoliko sumljiva, a Ti kot stari znanec me res ne bi smel imeti za inozemskega vohuna — v žensko preoblečenega.
V krogu svojih sorodnikov sem prvi večer jako miroljubnih misli sedela v kavarni, ko se je mahoma ob sosedni mi^i oglasil razborit gospod in pričel hudo zabavljati. Jaz vendar ne morem nič za to, če se moje gospodične-se-strične smejijo gospodu, ako ima kapo narobe posajeno na glavi. Naposled me je policaj poklical iz kavarne in tu se je maščevala pozabljena legitimacija. Še celo drugi dan je prišel varuh postave k meni, ko sem se izprehajala po cesti, in me odvel na stražnico. Tam so mi dali na moje natančne pismene in ustmene izjave neko potrdilo, ki sem ga pa žal na izletu pri Sv. Urbanu še tisto popoldne nekam založila.
Oče mi je seveda takoj poslal legitimacijo, za katero me pa sedaj več nihče ne vpraša.
Bog s Teboj, dragi Petovio, kmalu se poslovim od Tebe, kljub vsemu mi ostaneš v najlepšem spominu. V dobro voljo so me spravili dragi mi znanci, ki sem jih lepo po vrsti obiskala, vin-ce, ki je mnogo cenejše in mnogo boljše kot v beli Ljubljani, in prijazno lice hudega gospoda policaja, ki me je sinoči kar laskavo prijazno pozdravil.
Pozdravljen, Petovio, in ker me naj-brže ne bo tako kmalu več sem, Ti želim kar za par let nanrej vesele praznike in srečna nova leta v tej blaženi zaspanosti.
Kokain in morfij v Parizu
Borza za kokain — Nadzorovanje prodajalcev omamnih strupov
Pariz, ob koncu oktobra
Policijski komisar Bayard je vodja oddelka za mamila na pariški policijski pre-.fektun in mi je dal prav zanimive podatke o trgovini z mamili v francoski prestolnici.
»Zakon«, mi je dejal, »zasleduje zape-Ijivca in konzumenta enako strogo. Kaznuje tudi tistega, k; ponuja potvorjen strup, neškodljiv prašek, kot kokain. Za te pre-j^reške so določene kazni od treh mesecev do dveh let. Paragrafe francoskega kazenskega zakonika, ki obravnavajo mamila, mislijo spremeniti in komisija odličnih zdravnikov strokovnjakov je s tem že na delu. Parlament je v to svrho osnoval poseben odbor.
Obsojenca, ki je po rodu Francoz, izže-nejo iz Pariza, če je inozemec, ga izženejo iz države, ko presedi svojo kazen. Ta do-kičba je zelo važna, kajti večina ljudi, ki »e bavi jo s prodajo kokaina, je iz tujine.
Trgovina s kokainom, kakor tudi z opijem in heroinom, je v prvi vrsti zločin, ki ga v večini primerov zagrešujejc inozemci. Strup prihaja iz 'nozemstva, prodajalec je inozemec in neredko je tudi konzument jjnozemec. Mamilo vtihotapljajo v deželo mornarji z ladij ali pa ga dobavlja celina g tem, da obide obmejno kontrolo. Med porabniki nahajamo pripadnike vseh narodov. Prodajalci so večinoma Madžari ali Zidje iz nasledstvenih držav. Za prevoz mamil iz kakšne dežele v drugo je bilo doslej potrebno samo izvozno dovoljenje; odslej pa je po sklepu Društva narodov potrebno še posebno dovoljenje. Čistega kokaina v prometu skoraj ni; prodajalci ga običajno mešajo s kakšnim nedolžni-a praškom, da bi Ibil njihov dobiček iz te zločinske trgovine večji. Mamilo, ki ga sami dobe, je tako zvani »sintetični kokain«, to se pravi, da je že sam pomešan z neškodljivim praškom, s čimer se škodljivost strupa že sama na sebi zmanjša.
Prodajanje mamil po pariških cestah je postalo zaradi strogega policijskega nadziranja skoraj nemogoče. Zato se vrši samo še v posameznih lokalih, zabaviščih in v zasebnih stanovanjih kupcev.
V teku zadnjega leta smo v Parizu prijeli 490 tajnih prodajalcev in tihotapcev mamil, L 1928. jih je pa bilo manj nego polovico toliko, namreč 227. Prodajalci so po večini moški, natakarji, obubožani ar-tisti in agenti. Zato pa je med kupci mnogo žensk. Trg z mamili je dobro organiziran in glavni agenti delujejo z velikimi zalogami. V preteklem letu je padlo pariški policiji 6 kg kokaina v roke. Ta količina predstavlja v normalni prodaji vrednost 20.000 frankov. V tajni prodaji pa so cene seveda dosti višje.«
»Menim, da mora biti kontrola zvezana s prav posebnimi težavami,« sem dejal jaz. »Kako pride policija na na sled neznatnim kroglicam po 1 g ali 2 g, ki jih prodajalec skrivaj in morda v zasebnem stanovanju
izroča kupovalcu? Mislim si, da se kupo-valci varujejo izdati policiji vire, iz katerih dobivajo strup, ln to tem bolj, ker zakon kaznuje z vso strogostjo tudi porabnika, konzumenta ...«
»Na »paciente« same, to se pravi na ku-povalce, se ne znanašamo dosti,« je odgovoril komisar Bayard z nasmehom. »Nadziranje in izsleditev pri trgovini z mamili sta dejansko neznansko težka. Tu kakor pri pobijanju trgovine z dekleti je najučinkovitejše orožje policije identifikacija. Trgovci z mamili so profesionisti, čijih slike in prstni odtisi ostanejo policiji, če so ji kdaj zašli v roke ali če so ji postali že samo sumljivi. Izženemo jih, če le moremo iz Pariza, v nobenem primeru pa jih naši nadziralni organi odslej ne puste več izpred oči. So sumljivi zdravniki, lekarnarji, drogisti, ki naročajo in oddajajo kokain, istotako sumljivi lokali, kavarne to gostilne, katerih osobje se bavi s prodajanjem mamil. Te nadzorujemo posebno ostro to jim dovolimo nekaj časa mirno »delati«, da se tako čim bolje seznanimo z rajnimi organizacijami za razpečavanje mam i L Istotako so neki lokali artistov pod stalnim policijskim nadzorstvom, ker zahajajo tja posebno radi nepoboljšljivi kokainisti. Najučinkoviteje delujemo seveda iz izvablja-jočimi agenti, ki se pomešajo med prodajalce ali pa se izdajajo za tihotapce kokaina.«
»In upate, da bo čim dalje strožje policijsko nadzorovanje trgovino z mamili kdaj ustavilo popolnoma?«
»Izključeno,« je odgovoril komisar Ba-yard brez oklevanja. »Prav tako malo, kakor moremo preprečiti samomor. To spada k družbenemu redu — kakor ljubezen in smrt. Poleg tega ne smatram kokaini-zma niti za tako težko zlo kakor n. pr. alkohol in spolne bolezni Zadnje dvoje vpliva nekoliko bolj uničujoče, okužuje ljudstvo in izpodjeda zdravje naroda. Kokain lahko označimo za greh in bolezen nekaterih redkih ljudi: bogatih postopačev to perverznežev z degeneriranimi živci, čijih število je v milijonskem številu svetovnega mesta razmeroma majhno. Vrhu tega je naziranje. da so vsi kokainisti do svoje smrti sužnji svoje strasti, povsem zmotno, že iz finančnih razlogov je nemogoče vdajati se stalno mamilom, kajti kdor se hoče dobesedno uničiti z neprestano samo-omamo s kokainom, mora biti zelo bogat. Gram kokaina stane v tajni trgovini 100 do 200 frankov. Znani pa so mi primeri, da so dosegli prodajalci za gram kokaina 600 frankov, če upoštevamo, da so znali ti prodajalci strup spretno potvoriti. V tem primeru pride na gram kokaina povprečno 600 frankov čistega dobička. Po mojih osebnih izkušnjah kokainistu sploh ni več pomoči. Ni obolel zaradi kokaina, temveč je bil že bolan, ko je segel po strupu. So ljudje, ki ne ljubijo samo življenja, tem-
Werner Kraus kot feldmaršal Tork V novem Ufa zvočnem filmu
Pred novo britansko vsedržavno konferenco
Izid volitev hočejo konservativci popolnoma izrabiti: Anglija naj bi čimprej dovolila svobodno trgovino izključno le svojim dominijonom. Kanadski ministrski predsednik Bennett je že dal pobudo, naj se sestane še letos vsedržavna konferenca v Kanadi. Na sliki: Parlament v Ottawi, kjer naj bi se vršila konferenca. Zgoraj (od leve proti desni) ministrski predsedniki britanskih dominijonov: Forbes (Novi Zeland), Coe-grave (Irska), Seullin (Avstralija), Bennett (Kanada) to Hertzog (Južna Afrika)
več tudi propad to smrt, ljudje, ki stoje ob strani življenja to ki nosijo zaničevanje življenja, kakršno uči Schopenhauer, je od rojstva v sebi. Ti ljudje so nevarni samim sebi to se v ognju svojih strasti sami uničujejo, pa naj bc ta strast alkohol, seksualna ljubezen ali kokain. Proti tem Je policija brez moči. Se jih oviramo, da bi si dobivali strup, najdejo vendarle pota ta sredstva do njega. In prej ali slej propadejo brez zavržka v svoji strasti.
Dokler si more vsakdo na vsakem cestnem oglu za nekaj drobiža ob vsaki uri dneva ali noči kupiti omamo z alkoholom ta na tej poti gotovo smrt, ne bo usoda maloštevilnih sužnjev belega »kaka« naša edina skrb.«
Spet revolucija v Braziliji
Getulio Vargaa, sedanji državni predsednik Brazilije, proti kateremu se je začel širiti upor ▼ severni Braziliji
Angleške volilne kurlozftete
Britsko finančno ministrstvo Je pri zadnjih volitvah napravilo za preko 3 milijone dinarjev dobička. 75 kandidatov (med njimi vseh 23 Mosleyevih pristašev to 20 komunistov) je izgubilo svojo volilno varščino v znesku 40.000 Din, ker so prejeli manj nego osmino vseh oddanih glasov.
Najmanjša večina volilnega izida, ki so Jo morali petkrat prešteti, je znašala 2 glasova, največja večina pa 51.000 glasov.
Med izvoljenimi konservativnimi kandidati je celo število mladih ljudi, ki so Skoraj še dijaki, kandidirali so v volilnih okrajih, kjer ni bilo upa na zmago.
Nemoderna telegraiffa
Telegraf.ja postaja nemoderna, saj ▼ zasebnem prometu in vsaj v Nemčiji. Leta 1927. so tam oddali še 29.7 milijonov brzojavk, L 1929. 22.7 milijonov, 1930 p« 18.5 milijonov. Pač pa Je naraslo Število telefonskih pogovorov.
„Feldmaršal"
Iz življenja in svcla
Pred novo britansko vsedržavno konferenco
Izid volitev hočejo konservativci popolnoma izrabiti: Anglija naj bi čimprej dovolila svobodno trgovino izključno le svojim dominijonom. Kanadski ministrski predsednik Bennett je že dal pobudo, naj se sestane še letos vsedržavna konferenca v Kanadi. Na sliki: Parlament v Ottawi, kjer naj bi se vršila konferenca. Zgoraj (od leve proti desni) ministrski predsedniki britanskih dominijonov: Forbes (Novi Zeland), Coa-grave (Irska), Seullin (Avstralija), Bennett (Kanada) in Hertzog (Južna Afrika)
Kokain in morfij v Parizu
Borza za kokain — Nadzorovanje prodajalcev omamnih strupov
Pariz, ob koncu oktobra
Policijski komisar Bayard je vodja oddelka za mamila na pariški policijski pre-fektun in mi je dal prav zanimive podatke o trgovini z mamili v francoski prestolnici.
»Zakon«, mi je dejal, »zasleduje zape-Ijivca in konzumenta enako strogo. Kaznuje tudi tistega., k; ponuja potvorjen strup, neškodljiv prašek, kot kokain. Za te pre-^reške so določene kazni od treh mesecev do dveh let. Paragrafe francoskega kazenskega zakonika, ki obravnavajo mamila, mislijo spremeniti in komisija odličnih zdravnikov strokovnjakov je s tem že na delu. Parlament je v to svrho osnoval poseben odbor.
Obsojenca, ki je po rodu Francoz, izže-nejo iz Pariza, če je inozemec, ga izženejo iz države, ko presedi svojo kazen. Ta določba je zelo važna, kajti večina ljudi, ki se bavijo s prodajo kokaina, je iz tujine.
Trgovina s kokainom, kakor tudi z opijem in heroinom, je v prvi vrsti zločin, ki ga v večini primerov zagrešujejo inozemci. Strup prihaja iz 'nozemstva, prodajalec je inozemec in neredko je tudi konzument inozemec. Mamilo vtihotapljajo v deželo mornarji z ladij ali pa ga dobavlja celina s tem, da obide obmejno kontrolo. Med porabniki nahajamo pripadnike vseh narodov. Prodajalci so večinoma Madžari ali Židje iz nasledstvenih držav. Za prevoz mamil iz kakšne dežele v drugo je bilo doslej potrebno samo izvozno dovoljenje; odslej pa je po sklepu Društva narodov potrebno še posebno dovoljenje, čistega kokaina v prometu skoraj ni; prodajalci ga običajno mešajo s kakšnim nedolžni-a praškom, da bi bil njihov dobiček iz te zločinske trgovine večji. Mamilo, ki ga sami dobe, je tako zvani »sintetični kokain«, to se pravi, da je že sam pomešan z neškodljivim praškom, s čimer se škodljivost strupa že samit na sebi zmanjša.
Prodajanje mamil po pariških cestah Je postalo zaradi strogega policijskega nadziranja skoraj nemogoče. Zato se vrši samo še v posameznih lokalih, zabaviščih in v zasebnih stanovanjih kupcev.
V teku zadnjega leta smo v Parizu prijeli 490 tajnih prodajalcev in tihotapcev mamil, L 1928. jih je pa bilo manj nego polovico toliko, namreč 227. Prodajalci so po večini moški, natakarji, obubožani ar-tisti in agenti. Zato pa je med kupci mnogo žensk. Trg z mamili je dobro organiziran in glavni agenti delujejo z velikimi zalogami. V preteklem letu je padlo pariški policiji 6 kg kokaina v roke. Ta količina predstavlja v normalni prodaji vrednost 20.000 frankov. V tajni prodaji pa so cene seveda dosti višje.«
»Menim, da mora biti kontrola zvezana s prav posebnimi težavami,« sem dejal jaz. »Kako pride policija na na sled neznatnim kroglicam po 1 g ali 2 g. ki jih prodajalec skrivaj in morda v zasebnem stanovanju
izroča kupovalcu? Mislim si, da se kupovale! varujejo izdati policiji vire, lz katerih dobivajo strup, in to tem bolj, ker zakon kaznuje z vso strogostjo tudi porabnika, konzumenta ...«
»Na »paciente« same, to se pravi na ku-povalce, se ne znanašamo dosti,« je odgovoril komisar Bayard z nasmehom. »Nadziranje in izsleditev pri trgovini z mamili sta dejansko neznansko težka. Tu kakor pri pobijanju trgovine z dekleti je najučinkovitejše orožje policije identifikacija. Trgovci z mamili so profesionisti, čijih slike in prstni odtisi ostanejo policiji, če so ji kdaj zašli v roke ali če so ji postali že samo sumljivi. Izženemo jih, če le moremo iz Pariza, v nobenem primeru pa jih naši nadziralni organi odslej ne puste več izpred oči. So sumljivi zdravniki, lekarnarji, drogisti, ki naročajo in oddajajo kokain, istotako sumljivi lokali, kavarne in gostilne, katerih osobje se bavi s prodajanjem mamil. Te nadzorujemo posebno ostro in jim dovolimo nekaj časa mirno »delati«, da se tako čim bolje seznanimo z raznimi organizacijami za razpečavanje mamiL Istotako so neki lokali artistov pod stalnim policijskim nadzorstvom, ker zahajajo tja posebno radi nepoboljšljivi kokainisti. Najučinkoviteje delujemo seveda iz izvablja-jočimi agenti, ki se pomešajo med prodajalce ali pa se izdajajo za tihotapce kokaina.«
»In upate, da bo čim dalje strožje policijsko nadzorovanje trgovino z mamili kdaj ustavilo popolnoma?«
»Izključeno,« je odgovoril komisar Ba-yard brez oklevanja. »Prav tako malo, kakor moremo preprečiti samomor. To spada k družbenemu redu — kakor ljubezen in smrt. Poleg tega ne smatram kokaini-zma niti za tako težko zlo kakor n. pr. alkohol in spolne bolezni Zadnje dvoje vpliva nekoliko bolj uničujoče, okužuje ljudstvo in izpodjeda zdravje naroda. Kokain lahko označimo za greh in bolezen nekaterih redkih ljudi: bogatih postopačev ln perverznežev z degeneriranimi živci, čijih število je v milijonskem številu svetovnega mesta razmeroma majhno. Vrhu tega je naziranje. da so vsi kokainisti do svoje smrti sužnji svoje strasti, povsem zmotno, že iz finančnih razlogov je nemogoče vdajati se stalno mamilom, kajti kdor se hoče dobesedno uničiti z neprestano samo-omamo s kokainom, mora biti zelo bogat. Gram kokaina stane v tajni trgovini 100 do 200 frankov. Znani pa so mi primeri, da so dosegli prodajalci za gram kokaina 600 frankov, če upoštevamo, da so znali ti prodajalci strup spretno potvoriti. V tem primeru pride na gram kokaina povprečno 600 frankov čistega dobička. Po mojih osebnih izkušnjah kokainistu sploh ni več pomoči. Ni obolel zaradi kokaina, temveč Je bil že bolan, ko je segel po strupu. So ljudje, ki ne ljubijo samo življenja, tem-
več tudi propad in smrt, ljudje, ki stoje ob strani življenja in ki nosijo zaničevanje življenja, kakršno uči Schopenhauer, je od rojstva v sebi. Ti ljudje so nevarni samim sebi in se v ognju svojih strasti sami uničujejo, pa naj bc ta strast alkohol, seksualna ljubezen ali kokain. Proti tem Je policija brez moči. 5e jih oviramo, da bi si dobivali strup, najdejo vendarle pota in sredstva do njega. In prej ali slej propadejo brez zavržka v svoji strasti.
Dokler si more vsakdo na vsakem cestnem oglu za nekaj drobiža ob vsaki uri dneva ali noči kupiti omamo z alkoholom ln na tej poti gotovo smrt, ne bo usoda maloštevilnih sužnjev belega »kaka« naša edina skrb.«
Spet revolucija v Braziliji
Getullo Vargas, sedanji državni predsednik Brazilije, proti kateremu se je začel širiti upor v severni Braziliji
Angleške volilne kurtozfteto
Britsko finančno ministrstvo je pri zadnjih volitvah napravilo za preko 3 milijone dinarjev dobička. 75 kandidatov (med njimi vseh 28 Mosleyevih pristašev ln 20 komunistov) je izgubilo svojo volilno varščino v znesku 40.000 Din, ker so prejeli manj nego osmino vseh oddanih glasov.
Najmanjša večina volilnega izida, ki so Jo morali petkrat prešteti, je znašala 2 glasova, največja večina pa 51.000 glasov.
Med izvoljenimi konservativnimi kandidati je celo število mladih ljudi, ki so Skoraj še dijaki, kandidirali so v volilnih okrajih, kjer ni bilo upa na zmago.
Nemodema telegraflja
Telegrafija postaja nemodema, saj v zasebnem prometu in vsaj v Nemčiji. Leta 1927. so tam oddali še 29.7 milijonov brzojavk, L 1929. 22.7 milijonov, 1930 pa 18.5 milijonov. Pač pa Je naraslo število telefonskih pogovorov.
„Feldmaršal"
Werner Kraus kot feldmaršal Tork v novem Ufa zvočnem filmu
Ljuba;
Obiski
Kako dobro je, če človek ne pozabi predmetov, ki se jih je kedaj prej moral učiti.
Letos sem med počitnicami dresirala paglavce — kakšna žalitev za gospode gimnazijce! — z latinščino in uspeh se je pokazal pri meni v obliki čednih metuljčkov, ki imajo posamič vrednost stodinarskega bankovca.
Ponižno sem predložila svoji mami, da bi me pustila za teden dni k tetici v Ptuj, kar je seveda odločno odklonila z utemeljitvijo, da je to grdo in nespodobno potikati se venomer po »tujih bajtah« okrog. »Le doma bodi in pusti teto pri miru, saj ima svojih otrok dovolj, ni treba, da bi še ti s svojim »lar-manjem« krilila tam okrog in delala škodo.«
Vdala sem se na videz, a za njenim hrbtom sem ukradla iz svoje lastne omare spalno srajco in še nekaj obleke, stlačila vse v kovčeg in jo prav tiho od-kurila z doma. Na postaji sem naročila dečku, naj ji gre povedat, da sem šla.
No — saj to vem — da se ji je lice stemnilo — kakor da bi že štirinajst dni za planino grmelo, a vse to se bo dalo poravnati — jaz sem pa le tu.
Šele v železniškem vozu mi je nrišlo na misel, da sem pozabila vzeti s seboj zobno ščetko in legitimacijo.
Ščetko si lahko kupim, a legitimacije
ne — jej, jej — taka pozabljivost se hudo maščuje.
Srečno sem priromala v Ptuj, kjer so me lepo sprejeli in me tudi takoj vprašali, če sem kaj lačna, za kar sem jim bila zelo hvaležna.
Stari Petovio mi je dobro znan še iz gimnazijskih let in skozi deset let se ni skoro nič izpremenilo. Komaj dve ali tri nove hiše, nekaj neznanih obrazov, sicer pa — vse po starem. Ljubim Te, stari Petovio, kljub Tvojim dolgočasnim, okorno tlakovanim ulicam, ki so videti vedno nekoliko vegaste in pozabljene od širokega toka življenja, kakor da preko ali skozi nje ne bi nikoli hiteli koraki sodobnega človeka. Tetice s Ptujskega polja, možje v modrih predpasnikih preko obleke in s kosmatimi klobuki vseh barv in trgovine z bučnim oljem z menjalnicami vred se najde pač skoro samo tu in skoro vsak petek sem zamudila šolo, ker so pri Wag-randlu špeharji s svojimi vozovi zaprli ulico vzdolž in poprek. Pozdravljam Te, dragi Petovio in Tebe, gimnazija — ponosni smo bili, da smo bili Tvoji gojenci; zakaj v Petoviju si bila Ti prva izmed šol, mi pa cvet ptujskega dija-štva.
Ali sprejel me to pot res ni lepo, preljubi moj Petovio Saj priznam, da sem videti na prvi pogled nekoliko sumljiva, a Ti kot stari znanec me res ne bi smel imeti za inozemskega vohuna — v žensko preoblečenega.
V krogu svojih sorodnikov sem prvi večer jako miroljubnih misli sedela v kavarni, ko se je mahoma ob sosedni mizi oglasil razborit gospod in pričel hudo zabavljati. Jaz vendar ne morem nič za to, če se moje gospodične-se-strične smejijo gospodu, ako ima kapo narobe posajeno na glavi. Naposled me je policaj poklical iz kavarne in tu se je maščevala pozabljena legitimacija. Še celo drugi dan je prišel varuh postave k meni, ko sem se izprehajala po cesti, in me odvel na stražnico. Tam so mi dali na moje natančne pismene in ustmene izjave neko potrdilo, ki sem ga pa žal na izletu pri Sv. Urbanu še tisto popoldne nekam založila.
Oče mi je seveda takoj poslal legitimacijo, za katero me pa sedaj več nihče ne vpraša.
Bog s Teboj, dragi Petovio, kmahi se poslovim od Tebe, kljub vsemu mi ostaneš v najlepšem spominu. V dobro voljo so me spravili dragi mi znanci, ki sem jih lepo po vrsti obiskala, vin-ce, ki je mnogo cenejše in mnogo boljše kot v beli Ljubljani, in prijazno lice hudega gospoda policaja, ki me je sinoči kar laskavo prijazno pozdravil.
Pozdravljen, Petovio, in ker me naj-brže ne bo tako kmalu več sem, Ti želim kar za par let naprej vesele praznike in srečna nova leta v tej blaženi zaspanosti.
MILIJONI
2E VEČ KOT 80 LET po spodaj navedenem navodila za uporabo
LEVJE FBAICOSHO ŽOAMJE
in blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit učinek! Pri revmi, protinu, ishiasu natnte boleče mesto. — Pri robnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le v tu naslikani tn
plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE in zavrnite odločno vsak nadomestek!
LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10, 26, 52. Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽD JENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52.


Princese v gospodinjstvu
vel j na zaponko, na drugi pa belo,
to nogovico in copato. Vrhunec vse rartro-senosti pa je dosegel berlinski profesor No-ander. Nekega dne se Je šetal po cesti. Tu mu pride naproti neki tujec in ga vpraša, aH pride po tej cesti do profesorja Ne-andra. »Le naravnost naprej, dragi gospod,« mu je odgovoril učenjak, »da-B pa ga dobite sedaj doma, ne vem.« Drugič je pritrdil na svoja vrata listek s sledečo vsebino: »Od treh do petih me ni doma. Prosim počakajte. Neander.« Slučajno pa je prišel tega dne že ob štirih domov. Ko Je prebral listek na vratih, je sedel pred vrata in počakal, da se profesor — Neander vrne domov.»«
Poslušajte, naznanjam vam
Švedska princesa Ingrid (levo), hči prestolonaslednika Gustava Adoifa v kuharski šoH
Učenost in raztresenost
Anekdote o raztresenem profesorju niso samo teniišOottue
Najlepšim anekdotam o raztresnosti so oče to vali od vselej veliki učenjaki ln umet-nflrt. Profesorska odsotnost duha ni postala zaman slavna. Od duha, ki se bavi z velikimi problemi človeštva in z večnost-nimi stvarmi, kratkomalo ne moremo zahtevati, da bi se zanimal za male skrbi in navade svojih povprečnih soljudi.
Rast, da Imenujem takoj promlnenten primer raztre3enostl, ni samo enkrat, kadar Je bil v družbi starejših dam, na glas Izgovoril to, kar je hotel povedati samemu sebi. Dostikrat je namreč vzkliknil v grozo ln bolest matron stavek: »Ah, kako se to dolgočasim!«
Vlrtuoz Benda Je stekel, potem ko Je oglasil svoj klavir, v sosedno sobo, da bi čul, kako poje njegovo glasbilo. Nekoč se mu Je posebno mudilo, pa je stekel na cesto — v eni roki Je imel namestu not poln umivalnik, v drugI krtačo za obleko namestu cilindra.
Basnik Lafontaine Je obiskal, kakor običajno, svojega prijatelja — čigar pogrebu Je bil prisostvoval nekoliko dni prej. Von Lenkenburg Je bil nekoč povabljen v goste ln ker je bila Juha slaba, je menil: »Oprostite, da Juha nI posebno dobro uspela — imamo novo kuharico.« Nesrečnež je menil, da Je dama in da so njegovi gostitelji njegovi gostje. Nekoč je iztrkaval svojo pipo na pisalni mizi ln je zaklical: »Noter!«
Lord Stonhope je nekoč posetil zelo visoko osebnost. Nenadoma je začutil utrujenost in slabost Z eno roko je snel svojo lasuljo z glave, z drugo se je oprijel hišne gospodinje.
žrtvi svoje raztresenostl sta bila dostikrat tudi profesorja Basch in Ebeling. Nekega dne ju je povabil na kosilo njiju kolega Sieveking. Najprvo ju je povedel v knjižnico ln tam sta se tako zatopila v knjige, da sta pozabila na čas ln prostor. Ko ju je kolega pozval k obedu, je Basch vstal, stopil v sosedno sobo in zaprl vrata knjižnice za seboj. »Kje je Ebeling?« Je vprašal gostitelj. Sele sedaj si je Basch domislil, kaj Je bil storil. Odprl je vrata in je našel Ebelinga globoko spečega. Ko ga je zbudil, se Je Ebeling prestrašil: »Ali je že čas, da odidem predavat? Kje pa je Basch?«
Pesnik Glelm, ki so ga mladi Imenovan »oče Gleim«, Je šel včasi po cesti ln je Imel na eni nogi črno svileno nogavico ter če-
Novo zakonsko pravo na Poljskem
Med spremembami, ki jih uvaja novi poljski državljanski zakonik, so zelo važne spremembe zakonskega prava. Prednostni položaj moža je odpravljen, uvaja se civilna poroka, vendar je veljavna tudi poroka, ki se izvrši pred uradnim zastopnikom kakršnekoli veroizpovedi. Zakoni se sklepajo za vse življenje, toda ločitve so v posameznih primerih dovoljene. Na prošnjo obeh strani sodišče lahko loči zakon, v katerem štejeta zakonca več nego 25 let, za dobo enega leta. če nimata nedoraslih otrok. Zakoncema v fam primeru ni treba navajati vzrokov. Po preteku te dobe izreče sodišče definitivno ločitev in po nadaljnjih treh letih Je zakon tudi v resnici ločen.
Smrtna nesreča avstrijskega letalca
Na Spitzerbergj pri Hundsheimu (Avstrija) se Je smrtno ponesrečil avstrijski letalec z brezmotornim aparatom Fr Grundler. Grundler se Je že dve leti uspešno udejstvoval v tej letalski stroki, vendar so mu morali pri tem potelu odpovedati živci, kakor sodijo zdravniki.
V vasi Chertsey na Angleškem Imajo žeiv skega občinskega slugo, ki razglaša uradne objave
Iz uredniškega koša
Belo mesto. V neki okoliški kraj so prt«
šli na obiske godci iz sosednega kraja, Drugega dne smo brali v listih poročilo: »Ko so gostje številne navzoče presenetili s sijajnim koncertom, se je začelo gibati tudi v njihovi notranjščini. Za to pa je iZborno poskibel že v naprej gostilničar g. L z izvrstno tekočino iz pivovarna. Krasne krače ge gostilničarke so zahtevale precej napora, preden so jih mogli krepki gostje premagati.«
Vsak dan ena
Dama (ponesrečencu): »Ce ste že ravno pod avtom, bodite tako prijazni ln poglejte, kje se je pokvarila zavora!«

r
trtaiim o^ascttt *
Zenttve, dopisovanja, naznanilo te* oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja. vsaka beseda l.— Din. Pristojbina za Šifro J.— Dtn Najmanjši znesek 10,— Din Ostali oglaai: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iitro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati Se vristojbino 2.— Din. Pri» (tojbina fe vposlati obenem z naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilnic* v Livhllani 11.842 — Telefor itevifca 2492. 1492
ftCaslove malih o glasov
dobite takoj po izidu lista p podružnicah ,Jutra* 9 »Mariboru, m	r *Vov«m me«iw,
9 fž+bovljah in tta {Jesenicah9 ki sprejemajo tudi naročita na male oglaae in inserate.
Dekle-šiviljc
pod ŽO let- pridno, po-S-eno ln zdravo, imoino tu,-ti trofej* kako? vide 13,7« perila. sprejme bolj ?n družina. Ponudite na o^l. odd. »Jutra« pod šifro > /motna krojen j*«.
47866-1
Čevljar. poim nlka
dobro izveibanega sprej iuem takoj. Ivan Kmet. čevljar. Sv. Jeder! nad Lsškian.	47840-1
Trgovski pomočnik
i-r.urjen aranžeir izložb. z-a BP",!jiT, vojaščine prost. 4obi takoj sluibo. Ponud be n» oglas. odd. »Jn-tra« pod »1000«.	47819-1
Trg. nčenca (ko)
ki nna vso oskrbo p" »tj1 lih. »Drejmem v boijšo delikatesno le »prerijsko tr rreiao. Naaiov t oglasnem oddelka .Jutra«. 47655-1
Kontorlstlnja
trorjena v vseh primarni JSkih poslih * znanjem nomščai* dobi m »to S ta iK-vanjs ta hran« T hiši. O :erte s navedbo Aoeeda jvih službovanj ta zahtevki p od »Dolenjsko« na oglaj«. odd. »Jutra«.	47553-1
Ključavničarja
»trojnega, mlajšo moč sprejme tovarna patronov. Viktor Omersa. Kranj.
51918-1
Modni salo..
sprejme učenko in prvo-rrstno pomočnic«. Pavlina liozman, Stiška nI. 1.
51941-1
Natakarico
i osebno pravico in nekaj kavcije Kčera za takoj. — Naslov v os"s. odd. »Jutra«.
51992-1
Učenca
fa. (k>bre*» rainnar ja ^rejmem takoj v trg. »eš. biaga ai manufaktu r«. Stanovanje in hraaa v h.ž Ponudbe pod »Do ogl. oddelek
šenjakn« »Jatra«.
4:7552-1
Fotografskega
pomočnika
r*«oAerj», ki dela tudi do br.9 po« ne tke, res dobro ra nr lenega sprejmem t »tal no službo. Za.hts-v.vm po skušnje. — Lastno sliko s plačilnimi zahtevami n« na slov: Kar! P.ecbnitzer, fo tojjraf, Pančevo. 47485-1
Trg. vajenca
f primemo predizobrazP'* prejme tvrdks Norb Za nW & srn. Sv. Pet« v S.--v dolini. Prednost tma tisti, ki »e je ie neka] fta i- ai!« — ako ga njegov &reišnn gospodar pri t ur -Si 47277-1
Trg. učenko
dcibro računanco ta katero poštenost jamčijo starši, spre imena v večj-o trgovino na deželi. — Ponudbe na raslov: Josip Rudman. tr Kovina, Krška vas Brežice 47273-1
Moškega
kavcije zmožnega »prejm-em za hišna dola in s« prodajo premoga in drv. Ponudbe na o«!, odd. »Jutra«
T>od »Hišnik«.
61914-1
Trg. pomočnlka(co)
sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Kavcije zmožni imajo prednost. — Ponudbe n« og'.. oddelek ».lutra« pod »Dobra sdtž-ba,*.	91915-1
Gospodično
k«tveije imoioo sprejmem v vinotoi, delikate&o ta trafiko. Ponudbe na ogi. odd. »Jntra« t>od »Kavcija	61916-1
Čevljar. pomočnika
za. fina ibrta ta šivalna d: !a sprejme Jožko Cadež, Sš:of j* Lok*.
01910-1
Služkinjo
sa goetiLiiižko kuhtajo, 1! »na malo kuhati sprejmem v gostilno pri Kamnarjn. Zaloška e. S (»asproti bolnice).	51948-1
Briv. pomočnika
yvo vrstnega tudi r b»bi »♦trlenjn ta
učenca
»!>rr»jine® po drvrovor»„ —
Dragan Lisa<, Hrast.njk.
51917-1
Valenko
ma Aamsko krojaštro, fe
nr-coliko iiveSbamo t Siva Ej-u sprejme modni salon. I Gortfar, Sv. Petra cesta 29-1. nadstr. 52015-1
Natakarico
gostilniško, Sedno ta pri-kupljivo, Stajerko. _ sprej m<Ts takoj v Ljubljani. — Sliko posiati na -ogl. odd. >Julra< pod »Kavciia pet sto«.	51978-1
Učenko
sprejmem takoj. — Al*b»-strit, Komenskeg« 17.
61983-1
Učenca
n trgvrino meSanegs Naga. s predpi^no šolsko h obrazbo sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Pogoj: pridnost fo poSt«nost. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod Hfro »Gorenjsko 16«.	52003-1
Pek. vajenca
z vso oskrbo sprejmem. — Joško Zaje, M-edvode.
59)35-1
Trg. pomočnika
mlajSega, za trgoviino z mešanim blagom sprejmem. Nnslov v ogias. oddelku »Jutra«.	5205S-1
Akademik
poučuje nemščino in instruira vse srednješolske predmete. Dogovori vsak dan od 1/j2. do 3. ure. Novak. Stari trg 28HI desno.
47818-4
Dama
roječa Francozinja daje ure. PraktiČDa ta rapidna metoda. Mesečno 110 Din. Florijanska ul. 31/1.
51&49-4
CAMERNIK07A soferska šola
Ljubljana, Dunaiska c. 56 (Jugo ■ Auto) telefon 2236.
Prva oblast. koneeFiijoT.irana Prospekt 15 zastonj — pišite ponj!	251
Renault
zastopstvo Vam nudi tovorne ta osebne avtomobile vseh vrst. najcenejše tn
najkulantnejše. — Ogled brezobvezen. Renault Service. Cesta na
nik St. 19.	46935-10
Harley Davidson
350 hp. za «000 Din prodam. Korošteva 2, Most«.
52040- '0
Brivski pomočnik
kateri je res dober ta hiter dobi	mesto. Dole? al Beroiard,	St. Vid nad Lubljano.	52944-1
F!k««m in provizijo
trudimo potnikom x« obtak privatnih strank la Ljubljano ta okolioo ter vso dravsko banovino za ma nufakturno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum ta oroviztja«.	46053-5
Kdo M
mi a* svoj stroj saipisal
12 pisarniških pod. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« r-od »Nagrada«.
81974-3
Pletilja
z tortntm strojem išče delo na dom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod zasčko >-i>ubfled-«troj«.
52043-3
Valvasor
Band I, Buči 1, Heft S. Liefemng 6. samo nadomestne strani 33—80 kupim. Soršak, Maribor, Maj-scrova 18.	51911-8
Vezane knjige
Roman Elizabeta, Življenje im svet. Domači Prijatelj. nemSke Bibliothek der Un-t-erhaltnng, poceni prodam. Anton Turk. Dunajska cesta 5.	" 51925-8
Radio
4-eevnl, poceni prodam. — Ilirska al. 17, pritličje.
51965-9
Moško kolo
dobro ohranjeno prodam. Poizve se t ogl. oddelku »Jutra«.	51950-11
Vsakovrstno zlato
po najvišjih cenah kupuje F Čuden. Ljnbljana. Prešernova olica 1.	327/7
S*are cevi
premer 5—6 era kuptai. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjene«.	511959-7
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-l.EX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova al. 6.
Kapitaliste, banke, družabnike
išče«»o za astanovitav nove industrije, katere še t Jugoslaviji ni. enkrat naložen kapital nosi letno
100®/», ali vzamemo večje posojilo pod kvanrednimi obrestmi, eventuedno oeebo, katera je zmožna ustanoviti delniško družbo. Ponudbe tudi z manjšimi zneski na ogl. odd. »Jutra« ■pod »Izvamredna naložba kapitala«.	51921-16
Radio aparat
S-eemJ, prodam 1» 550,— Din. Nunska S, de]»T niča.	51983-9
Klavirski pouk
prvovrsten, išče gospodič na. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« t>ol »Dobra podlaga učenju«.	47885-4
Italijansko
koorerzacijo in pouk nudi
izobražena gospa po 12 di narjev. Nashrv pove og!a» odd. »Jutra«.	52032-4
Edgar Ric« BurroughS;
Tarzan, fcralf džitng
Ne prigovarjanje, ne grožnje, ne obljube niso mogle ganiti črnega Mihe. »Na vsej ladji sem Jaz edini, ki vaju ne bi najrajši videl mrtvih; rešili ste ml življenje in v zahvalo vaju zdaj s svoje strani obvarujem smrti. Jutri vaju izkrcamo.« Kakor v potrdilo teh besed se je razleglo Iz džungle na kopnem mogočno levje rjovenje ...
Vloge prevzamem
v cemion od 70—80.000 Dta od tistega, ki ima v Kreditni banki naložen denar. Vsoto vrnem gotovo v lO-mesečnih obrokih z 10*/« obrestmi. Jamčim s celim svojim nepremičnini posestvom, katerega vrednost znaša preko 4 milijone Din. Poizve se v og'i. odd. »Jutra«, 51340-16
Šivilja
Mčetnlca išče m<*t» pomočnice. Nastop takoj. —
Naalor v ogl. odd. »Jutra«. __47888-2
Strohilk
«peeij*Hziran u parrf ta električni pogon, z daljšo prakso na parnih žagah, va. ' mlinih ta drugih oodjetjifc. i S 8 » primerno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Najboljša spričevala ta prvovrstne referen&e«.
47757-2
Mesto hišnika
išče državni usiužbene«, oženjen brez otrok. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
51997-2
Šofer
s 5-etno prakso želi stalilo namestive. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Trezen«. *	52050-2
Mizar, pomočnik
vojaščine prost, vešč v stavbenem in pohištvenem mizarstvu špedane stvari išče službo. Peter Prebil, Martin hrib 2, Logatec.
52009-2
Zofo
ta otročke poeteljtao prodam. — PoJjanski nasip 12/ITT, štev. 13. 51991-6
Kot sluga aH točilec
ah za skladiščnik«, hišnika. vratarja aii k ene mu konjn išče mesto 22 let star moški, močan nekadilec, pošten. Položi kavcijo 1500 Din. Naslov v •oglasnem oddelku »Jutra«.
52010-2
16-leten fant
išče službo. Naslov v ogi. odd. »Jutra«.	51929-2
18-letno dekle
z gospodinjsko Vho lUe službo za takoj. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«.
51930-2
Službo skladiščnika
čuvaja, fokasanta ali kaj sličnega iS4e »pokojem podoficir. Naslov ▼ oglas, odd. »Jutra«	51964-2
Akvarij
z rastlinami uradi selitve prodam. Florijanska ol. 16, II. nad., Bitenc.
5203-1-6
Opletene bale ne
30—35 1 vsebine prodamo. Naslov v oglas, oddelku »Jutri«.	52028-6
Klobuke
vseh vrst najnovejše oblike po zelo znižani ceni nudi modni salon Stuchlv-Maške, Ljubljana, Židovska ulica 3.	52020-6
Nove gramofonske plošče
od 20 Din naprej. Britvice tadelek SoJimgen 1.50 Din, 10 kosov 13 Dta, volnene nogavice 35 Din, svilene nogavice 25 Din. — Zapira. Dunajska ces»ta 38.
5202*4-*)
Srebrne krone staro zlato tn srebro
Kupuje Rafinerija dragih kovin. LJubljana. Ilirska ulica 36. vhod lz Vldovdanske ceste, pri gostilni M ožina.
TO
Prodaia!ka
-starejša, zmožna tndi ta-mostojne^a vodstva ▼ trgovini išče slnlbo za takoj ali pozneje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	51967-2
Pisarniška moč
s prakso ▼ trgovini ta m-varovalniel, srn« tn zaneo-Ij.iva, knjlgovodkinva ter
korespondenttaj* (sJoven-ska. hrvatska in neimSka) išče službo. Ponudbe na ogl. odd. »Jntra« pod šifro Minimalni zahtevki«.
M995-?
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 47656-20
Gozdne parcele
na Rožniku, i lepim raz gledots «godno naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jntra«.	47064-20
Posestvo
lepo ta pripravno, no tndi u obrtnika, ▼ sredini trga Mokronog prodam za 150.000 Din. — Plačljivo tudi ■ hranilno knjižico. Poizve se pri Alojza Borštnarj«, Birma vas, pošta Mokronog.
61912-20
Hiša
i -mtoai ta sadovnjakom naprodaj. Spodnje Radva-nje, 8t. 1, pri Mariboru.
51908-20
Novo hišico
i njivo, majhno, prodan. Podutik 32, blirn opekarne, Brdo.
61938-90
Hišo
▼ LJuMjaoi «U predmestju kupim. Pismeno ponudbe na ogl. odd. »Jtrtra« pod šifro »A. B. 13«.
51935-90
Trgovski pomočnik
mlad, dobro lzvežban v mešani stroki, z vsemi pravili za praženje kave, išče skižbe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	47749-2
Vodja trgovine
samostojen, kateri je bil preje večletni vodja večje podružnice, ver-zlran v manulakturnl železnlnskl, steklarski' in specerljski stroki kakor tudi v vseh panogah trgovskih zahtev, star 30 let, s celotnimi prima referencami, 4ell premeniti službo. Cenj. ponudbe pod »Samostoino delo« na oglasni oddel. »Jutra«.	47615-2
Hiša
novozidana » 5 stanovanj!
in velik vrt je naprodaj. Viktor Parmova 3. Maribor 52047-20
Železno blagajno
srednje veliko, jako močno, v brezhibnem 8tamja, s pisalnim nad»tavkom poceni prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 47544-6
Smučarji, pozor!
Ce rabile dobre ta trpežne smučke, kakor radi janjke. se oglasite prt meni. Vei: ka zaloga prvovrstno bla go ta nizke eeoe. Petkov šek Frane — izdelovalec smuč'-.. Drenov grii. Vrb nlka.	47070-6
Omaro za knjige
piealno mizo, veliko ogledalo s podstavkom ta nekaj rtik, vse dobro ohranjeno prodam. Gorupova ulica 4/LL, levo. Od pol 3. do 5. ttre.	51934-6
Ratno šteto
kupuje Zadružna hranilnica r. t. z o. i. Ljubi iana. Sv. Petra cesta 10. Plača po ugodni oeoi. 91960-35
TZ
Veliko omaro
za predsobo aii kot shrambo prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 52004-12
Pohištvo r Celju
zaradi selitve prodam po zelo nizki eerrt. Vse iz trdega lesa: 2 postelji, brez vložkov, »ofo ln omaro. — Naslov v podmžniei »Jutra« v Celju.	52051-12
77
črn plišast plašč
kostmn in obleko za visoko, vitko postavo, d-nbro ohranjeno poceni prodam v Tavčarjevi ulici št. 3'IV.
47800-13
Zimske suknje
(plašči). Celi ostanki od metrov 2.60 do 2.85 fino češko blago, prejšnja cena Din 560.—, sedaj celi ostanek za Din 265.—, se dobi pri Commerce d. d. Ljubljana, Tavčarjeva uL 2, prvo nadstropje.
47787-13
Prometen lokal
iščemo za februar. Ponudbe pod »Točnost« na ogl. odd. »Jutra«. 51946-19
Lokal
s skladiščem ugodne oddam v bližini Napoleono vega spomenika. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Za trgovino«.
47771-19
Delavnico
v mestu ali okolici iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Neprometna«.
5202C-19
Lep lokal
z vodo ta elektriko oddam za 300 Din mesečno takoj. Aleševčeva ul. 26. Sp. Šiška.	47832-19
oddajo Stanovanje
3 parketiranih »ob, predsobe, kuhinje ta prltiklta oddam v Mostah. Zaloška cesta 30.	51899-21
Sobo in kuhinjo
brez štedilnika oddam zakonskemu psru brez otrok. Mariborska 17. 47463-21
Komfort. stanovanje
bitoječe is 4 »ob. kuhinje kopalnice ta pritiklin. v crntra mesta, zračno tn solnčno. oddam i 1. no vembrom t. 1. Cenjene ponudbe pod »Krasna leira« na oglasni oddelek »Jutra« 47284-2"
Sobo In kuhinjo
ali proebarrvo prazno sobo iščeta 2 odrasli osebi. — Ponirtibe na ogl. oddelek »Jutra«.	47872-31«
Sobo in kuhinio
ali prostorno prazno soho iščeta 2 odrasli o««bi. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mesto«.
47872-21»
Stanovanje
1—2 sob. kuhinje in vseh pritiklin, v sredini mesta išče dvočlanska družina. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	52036-21a
Sobo Jn kuhinjo
v Sp. Šiški ali za Beži gradom ižie zakonski par. Ponudbe n* ogl. oddelek »Jtitra« pod »Zakonski«.
52039-21 a
Stanovanje
sobe to kuhinje, blizu glav nega kolodvora iščem. — Plačam do 8f>0 Din. Naslov v <vgl. oddel. »Jutra«.
52041-31 a
Stanovanje
trisobno, oddam takoj ta
700.— Dta aa Dolenjski cesti it. 02.	52018-21
V Celju
se odda sobo stanovanje takoj ali pozneje is sobe in kuhinje, ta velika soba 10 minut k mesta. Vpraša »e v N-ovl vam St. 2, p Celje.	60049-21
Stanovanje
veliko, zra&no, soliK-no sobo in kuhinjo oddam 1. decembra. Nasiov v oglas, odd. »Jutra«.	6Ž0&1-21
Krznen plašč
za ceno 1000.— Din prodam. Nunska 19/11.
51931-18
Domačo hrano
dobro, nudim za Dta 12.— dnevno v centru mesta. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
51923-14
Jm
Namiznih jabolk
lepih, prodam 1 vagon. — Ponudbe ta ogled: Prta-čič, Laško.	31942-34
Restavracijo
(»rvovrstno, na najproroot-nejSi točki v Ljubljani, s senčnatim vrtom, modernim zimskim kegljiščem, prostorom za balincanje in udobnim stanovanjem oddam t najem. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »P trebuh 20.000 Din«.
47513-17
Šofer
z večletno prakso, zanesljiv, želi službo; tudi kot trg. potnik. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	51951-2
Dobra Hkarica
išče delo v tovarni z« perilo ali privatno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
51944-2
Brivski pomočnik
27 let star. dober dplavee v mošk: stroki ta za s-kn striženie. išče službo. Nastopi laHto 9. t. m. Na-sk*v v ogl. odd. »Jutra«.
52027-31
Štedilnik
(Tischherd) skoraj nov poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	51963-6
Velik primož
(Sohraubstoek) po zelo ugodni ceni prodam. Vprašati pri Bogataju. Kongresni trg 19. 51954-6
Puhasto perje
čisto, čobano. kg po 48. Uin, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gnsie k? po 130 Dta ta čisti Puh kg po 250 Din raz-poSilia do pošt. povzetju L. BR0Z0V1C, ZAGRF.B.
mea 82.
Eoto aparate
in vse fotopotrebščine kupiš pod najiigodmeišimi po-v foto-trgovtai A. Smuč. Marijin trg St. 8 — vogal Wo'fove ulice 1. __804-6
7 ali brez napfačila
dobite vse domače gosno-din'sk« tn galanterijske oredmete na obroke. Ni-kak povišek cen. Sapirs. Dtmsjska eesta 3«.
aaoaM
Dijaka
srednješolca lz dobre hlže vzamem s 1. decembrom na hrano ln stanovanje. Hrana prvovrstna. — Nadzorstvo strogo! Naslov se Izve v oglasnem oddelku »Jutra«.	46687-22
Dijakinjo
sprejmem kot sostanovalko t vso oskrbo takoj aii s
16. novembrom. — Lepa zračna fo svetla soba. — NasJov v ogl. odd. »Jutra«.
5!943-<?2
Stanovanje
moderno, 3 »ob, s kopalnico, pritiklinami ta plinom oddam v vili za december ali poaneje. Naslov v ogi. odd. »Jutra«. 5.1932-21
Stanovanje
dv«h sob, kuhinje, balkona ta prltiklta takoj oddam v Rožni dolini IX/30. Ogled med T/L in 17. aro.
61935-31
Stanovanje
2 sob, kuhinje ta predsobe oddam rairai stranki. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
51973^21
Stanovanje
1 sobe, kuhinje ta priti-klta oddam takoj. Rožna dolina, Gesta H/6.
51072-21
Stanovanje
dvosobno, takoj oddam v novi hiši. Naslov v ogls«. odd. »Jutra«. 51969-31
Dve stanovanji
obstoječi: eno is 2 »ob ta
kuhinje in drugo iz 2 sob ta kabineta ta pritiklinami oddam takoj. Poizve se na Dunajski cesti št. 31, pritličje, od 2—3 are popoldne.	51957-31
Na stanovanje
sprejmem 3 dijake ali pa uradnike, event. tudi s hrano, po zelo nizki ceni
v Rožni dolini, cesta IV/2.
51927-22
Dijaka
sprejmem v čedno sobo v bližini srednje tehnične Šole in univerze. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
61966-22
Mizarsko podjetje
na vodni pogon, dobroido če, takoj prodam. Pismene r>onudbe na o^l. oddelek »Jutra* pod »Eksistenca«.
47871-19
ŠpecerfJ. trgovina veliko, dobro idočo. ns zelo orometnem kraju od dam Ponudbe os oglasni oddelek »Jutra« pod ilfro »Trgovina ns veliko«.
4?! 75-19
Stanovanje
dve aH trisobno komfortno, s kopalnico oddam takoj. Eventualno oddam prazne ali opremljene sobe Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	52008-21
Stanovanje
dvosobno, veliko, s kopalnico, sobo za služkinjo ta pralnico oddam s 1. februarjem. Ponudb"* na ogl. odd. »Jut.ra« po«i značko »Ves komfort«.
91936-21
3 lepa stanovanja
dve dvosobni z parketom in emo enosobno kletno — oddam v novi hiši boljšim strankam. Poizve se pri g. Pogačar na Dunajski cesti, pred »Urbančkom« — desno.	46051-31
Stanovanje
trt sili štirisobno, komfortno ta so'i čii o takoj oddam v Sp. Šiški. Belja-ška ulica, nova vila.
51992-31
"JSa oddalo
Sobo
podstrsfeo, prazno, zračno oddam goepodični ali gospe j. K. Freiver, Mišlčeva ul. 2S, pritličje, levo.
47876-23
Sobo
lepo, s posebnim vhodom, '■lek triko ta hran« za dva gospoda takoj oddam. Po-ixve se: Sv. Jakoba trg št. 5 od 9—12. ure.
47873-23
2 mesečni sobi
s posebnim vhod*»m ta elektriko takoj oddam. Naslov v ogi. odd. »Jutra«.
47833-23
(razno sobo
suho, zračno, parketl-rano ln s električno razsvetljavo, takoj po zmerni ceni oddam v novi vili za Bežigradom, Podmllščakova ul. 7/1, vila Zvonka.
47770-23
Lepo sobo
oddam na Mirja št. 25/11.
47645-23
Opremljeno sobo
veliko ta lepo oddam samo soJidneana, boljšemu gospodu n« Resljevi cesti. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	52031-23
Sobo
!«**>, srai.no, v sredini atesta oddam 1 ali 2 gospodoma s 15. novembrom. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
52042-23
Dva dijaka
alt gospoda sprejmem na
stanovanje. Sv. Petra cesta št. 46, Pukelstein.
51968-23
Opremljeno sobo
z vso oskrbo oddam. Klavir in kopalnica. Sv Petra nasip 43.	51984-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom oddam gospodu. Naslov v oglas, odd. »Jutra«.	51922-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, elektriko ta parketom oddam dvema boljSima gospodoma aii poročnikoma. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
51947-33
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo za
550 Din mesečno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
51999-23
Gospoda
sprejmem na stanovanje. Mivka 28, Trnovo.
51937-23
Opremljeno sobico
takoj oddam. Naslov v trafiki g. Pleško, Mirie.
519S6-23
Stanovanje
dvosobno, z vseirii pritikli-i.ami oddam s 1. decembrom. — Elektrika in vodovod v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
5S001-S1
Stanovanje
2 parketiranih sob. kuhinje. in terase v visokem pritličju oddam v Zeleni rami. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	52037-21
iščejo Stanovanje
5 sobno, v centru mesta iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek
-Jutra« pod »Čentrum«.
51902-31 a
Stanovanje
enosobno. v bližini Ljnb-ljane išje mlad zakonski par brez otrok za 1. december. Ponudbe t ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Snažna stranka«.
SlM0-9!a
Sobo
veliko, prazno, s posebnim vhodom takoj oddam, netimirova ulica i?. Spod. Šiška.	51928-23
Mesečno sobico
snažno ta solnčno, s posebnim vhodom oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra*.
52936-23
Lepo sobo
veliko, z uporabo kopalnice poceni oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
61938-38
Opremljeno sobo
s hrano ali brez oddam v centru gospodu ali goepc dični. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	51984-23
Na hrano in stanovanje
sprejmem mladega gospoda
ali gospodično. — Bratovi. Gerbičeva 9, Kolezija.
51987-23
Boljšega gospoda
in eno gospodično sprejmem kot sostanovalca. — Florijanska nI. 21, desno.
51939-23
Prazno sobo
parketirano. s posebnim vhodom oddam. — Moste. Koroščeva 2. 51996-23
Kabinet
s posebnim vhodom ln elektriko oddam solidnemu gospodu za takoj ali s 15. novembrom. Cesta v Bežno dolino 5, priti.
51976-23
Sostanovalca
•nrejmem takoj. Cesta v Rolno dolino 5. priti.
51977-23
Sobo
opremljeno ali prazno oddam. Naslov v ogl. oddel. »Jutra*.	51962-23
Sob'co
z zajtrkom oddam v sredini mpsta. Istotam tudi čisto posteljo preprostemu gospodu. Naslov v ogla« odd." »Jutra«. 51956-23
Podstrešno sobo
prazno, sojnčno. s posebnim vhodom oddam solid ni uradnici. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifrr »Napoleonov trg«.
51981-2S
Opremljeno sobo
oddam. Rožna ulica 3/1.
51998-23
Sobo
ierpo, ■ posehnm vbodom v eentrn mesta oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
62000-23
Sobo
l-epo, edds-m na Krft St. 25, II. nad.	47645-23
Sobico
s posebnim vhodom oddam za 100 Din v Meni jami. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. _ ^ 52038-23
Opremljeno sobo
evtsnt. s brano oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
53090-23
Sobo
takoj oddam. Nasiov v ogi. odd. »Jutra*.
Union kavarna
petek zvečer: Dami pri oknu prosi gospod vis-a-vis ob steni, ki se je i njuna lepo gledal, za cenj. poznanstvo. Sledil sem va ma, ali zgubil v množici. Zelo žalosten ta neutolaž ijiv. Odgovor prosim na Rihard Kofler. Zagreb, poste restante, Wilsonov trg.
47S09-24
Ženitve Jn poroke
posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din.	213-24
Gospodični!
V kleti v Zvezdi vi-a-vis. v menirf v soboto vis-a-vjs, zadnje dni na promenadi — prosim za naslov radi spoznanja, na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Amicus«.	51995-24
»Vdanost
In umevanje 2002«
prosim dvignite pismo.
52O02-24
Poročen gospod
83 let star, v dobri poziciji in dobro situir»n išče simpatično prijateljico, gospo ali gospodično, v »vrbo zabave. Dopisi na ogla«, odd. »Jntra« pod »November«.	52013-34
Prijatelja
nad 50 let starega, izobraženega, blagega srca z lepim glasom, teli premožna goepodična. — Rjoia 100. To bo tudi kaj za.
51217-24
'j ti d
iščejo Mirna gospodična
išče sobo s hrano, po mož-riWti souporaba kopalnice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Blizu eesn-truma«.	51930-23a
Opremljeno sobo
solnčno, z 2 posteljama iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod »Miren«. 81975-23a
Sobo
komfortno, i vso oskrbo išče v centru akademik za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Si&o »br. 25*.	52007-23a
mm*pm
September
Dvignite pismo v »glas
nem oddelka »Jutra*.
Gospod
98 let star, tukaj nepoenae žet malo aii ne očšvidn« banalno avanturo romantične iene, kateri »o potrebne snovi fantazija. — Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Jntra« pod: »More, mor«.«	»014-24
Analizo življenja
in značaj, pismen vodnik v življenju, svetovalec in pomočnik vsake smeri, dobite na poilagi 10 vrst lastnoročnega pisanja z rojstnimi podatki. Podpis, naslov, 3 teije. Gtrafolo-gični zavod, Linhartova 28. Honorar 50 do 100 Din.
52046-24
7 rrrj/Tf r*
Kontrabas . in violinčelo
v dobrem stanja poceni prodam. Naslov v e-lae. odd. »Jatra*.
61979-86
Gramofon
Colsmhia, s ploščami prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 52045-26
Gospodična
39 let stara, sirota, tiste preteklosti, želi znanja z boljšim gospodom srednjih let v svrho možitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mimo življenje«.	51994-25
Kateri gospod
državni nameščenec ali obrtnik t kapitalom bi imel veselje poročiti gospodično, prijetne zunanjosti, staro 23 let s svojo lepo, novo hišo ta posestvom. Dopise je poslati na pt-druSnico >.Tutra« v Celja pod inačko »Dobra žena«.	53052-25
Zajce
srebrnodlake (SHberhasen), čiste pasme, plemenske — prodam. Šiška, ALeševčeva ulica 29/1.	51961-37
Konja
oddam do L julija 1933. brezplačno v uporabo za lahke vožnje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
61999-37
Mlad psiček
lep (svileni ptač), radi selitve takoj poceni naprodaj. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«.	82033-27
Šivalne in pletilne stroje
popravlja Is renovira EmS Klobčaver. spedjalnl me-banik, Ljubljana, Sv. Petra eesta 47.	302-29
Stroji!
Radi preureditve obrata prodam stroje, popolnoma uporabne, brezhibne, po najnižji eeoi, ta sicer: 8-40 po Dta 650.—. 8-50 po Din 1300.—. 8-60 po Din 1500.—. Izvolite si osebno jgledatt, gotovo Ooste našli stroj, ki So za vašo porabo tako ta izdelovanje njga-vi«, kakor vseh drugih pletenih predmetov. Pišite na naslov: Ksti Vaje, Celje.	305-29
šivalni stroj
čevljarski, levoročni, skoraj nov ta ženski šivalni »troj po nizki ceni pro-. Gradaška ol. 8.
dam.
47878-29
Avtomatski stroj
za globoko vrtanje (Tief-bobrzeug, sistema Kr^us) vo<Ido izpiranje, »vedrina »5-4« zunanja »vedTtaa »3«, kompleti-rano na 350 m, to da sposoben za 1000 m z vsemi potrebnimi deli brez motorja. Cena 200.000 Din. Ponsdbs ped »563 - avtomatski« na oglasni odd. »Jutra«	13700
Zahvala
Vsem, kateri ste spremili naSo srčno ljubljeno tenko, zlato mamico, sestro, teto, svakinjo in nečakinjo, gospo
Miro Mešek
ro). Bregant
na njeni zadnji poti, poklonili jI zadnje cvetje, Izrekamo najvdanejšo zahvalo.
Posebno zahvalo izrekamo zdravniku g. dr. HSglerju za njegov trud za Časa bolezni, p. p. Angeliku dr. To-mincu za tolažilne obiske ln gg. pevcem za poslovilno petje.
JOSKO MEŠEK s HČERKO ln SORODNIKI.
13719
Umrla nam je naša srčno ljubljena soproga, dobra mati, stara mati, tašča, gospa
Opremljeno sobo
lepo. takoj oddam za 200 Din. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«.	63006-33
posestnica In trgovka
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 4. t. m., ob 10* uri dopoldne iz hiše žalosti v žicah na farno pokopališče.
2iče, dne t. nov. 193L
13781
Globoko žalujoči ostali
t&fcr
f-	
	
	
	
	f§
	
	V:
	/ *
	-
	
	
	' &
	
	
	
	.; t I
	
v?'	
Ul,	
	
f- -	-- -
it	,->■ -
	
»V*'. 1	
	f
■t.	'ti* m v-
Mti ki nUJen* iNt vnt (■
lato za embalažo]
kM nda« v Mlogl <
Mirko Mlakar]
LjaMJuu i Stotnikov« olies u, i
Tel al.

Sneta« ievije in gsloše
sprejema t popravilo M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta C. 12992
C. Schmldl:
Mesto mrtvih v Jukatanu
Roman.
*Kako vam o^aja naš jug?«
Njen glas je bdi miren alt, čudno soroden temo novemu svetu. Hitro ssm ji zatrdil, kolikanj sem se veselil svidenja z jugom m kolikanj je South-Atlanta prekosila moja pričakovanja. In skoraj ustrašil sem se hladnega, treznega, zoprno konvemcajonainega zvoka svojega glasu.
»Da, lepo je pri nas. Nikjer drugje ne M hotela ftvett.«
Gotovo se boste tudi vi dobro počutili pri nas.«
»Bojim se le, gospodična de Oauderrsse...«
»Recite mi Viola! Želim, da me KamHov prijatelj tako imenuje. Uaz vam bo rekala Štefan. Kaj ne, da vam je Štefan ime?«
Čutil sem, kako me je oblita žarka rdečica.
Viola se je nasmehnila.
»Le poizkusite. Tako je veliko prijetneje govoriti — ne gfede na to, da imam strašno dolgo ime«.
Nazadnje sem se spusti v osvobodilen smeh. Na vsakem dragem kraju in nasproti vsaki drugi ženski bi bfl ta smeh v takem položaju močna netaktnost. A zame je bil v tistem trenutku ključ do novega sveta. Viola se je nasmehnila. Zasmejala se je z menoj vred!
»Nu prav, Viola, kakor vi hočete. Prejfe ste rekH, da mi bo tukaj ugajalo. Seveda mi bo ugajalo; bojim se le, da ne bom predolgo užival sreče v gradu Olauderisse. Treba se bo odpraviti po Kamitla«.
Viola se je za trenutek ustavila. Prišla sva bila do stopnic, ki »o vodile k portalu. Pogledala me je in njen obraz se je mahoma izpremenil.
»Da, gospod Stornish. Kamila boste morali potekati.« Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja aa konzorcij »Jutra« Adolf
»Štefan!« sem zaklicaL
»Oh, res!« Ustrašila se je. »Ne zamerite!«
A smehljala se zdaj ni več. Oblak je ležal na njenem obrazu, ki je bil pravkar še tako solnčen in svetal.
Med tem sva bila krenila dalje m stopila v Smo, hladno, pol-temno vežo. John mi je vzel prtljago in plašč in Viola me je odvedla po širokih, s preprogami obloženih stopnicah na vrh. Po stenah so visele stare slike mož in žena v oblekah minulih stoletij.
»Pa ne da bi bila to galerija vaših prednikov?« sem vprašal.
»Da,« je raztreseno odgovorila, m ko je videla, da z zanimanjem ogledujem portrete, je dodala:
»Vsi Clauderiški so bili pomoščaki. Admiral Leon Marija de Ctouderisse je sezidal ta grad leta 1563.«
»A, vaš prednik je bil eden tistih nesrečnih beguncev, ki so takrat zapustili Francijo ...«
»Motite se. Leon de Claudertese je bfl v Španski shižbi. VzJic svojemu imenu smo po rodu Španci.«
Šla sva dalje. Violino nenadno izpremembo sem si tolmačil tako, da je v skrbeh za Kamila. Zato sem dejal:
»Kamilova usoda naj vas ne skrbi preveč, Viola. To, da se še ni vrnil, se mi ne vidi nič nenavadnega, po pravici vam povem.«
Skrb je za trenutek izginila z njenega obraza. Stopila sva v prostorno, svetlo sobo. Širokoliste sobne rastline so stale med temnim pohištvom. Ob enem izmed visokih oken je sedela v bla-zinjaku stara žena.
»Mama, gospod Stornish, Kamflov prijatelj, je prišel.«
Resen, pogled me je kratko obletel od nog do glave. Nato mi je stara gospa podala svojo ozko. lahno drhtečo roko.
»Hvala vam, gospod. V velikih skrbeh sva zastran Kamila.«
Med tem, ko je sluga prinesel prigrizek, sem jel iznova dokazovati, da ni povoda za vznemirjanje.
»Kamil se je vrnil drugače zmerom ob času. Ce bi bH to pot prvič v Kukatanu, da, potem bi verjela, da gre za slučajno zamudo,« mi je opo rekla Viola in njena mati je pokimala.
»Nu seveda, razume se, da bomo izkušali prej ko mogoče do-
Zahvala
Ob priliki prebridke izgube našega ljubljenega stnkota in bratca
JOSIPA SKREMA
podnarednika
smo dolžni zahvaliti se vsem, ki so nam na kakršenkoli način skuSali omiliti trpko bol.
Iskreno zahvalo komandi hidrav. šole t Divuljah, kakor tudi tukajšnji vojaški komandi mesta Ljubljana in njegovim tovarišem, ki so ga spremljali na zadnji poti, izrecno pa njegovim sorodnikom in številnim prijateljem in prijateljicam.
Od srca pa se zahvaljujemo vsem, ki so ga v zadnji pozdrav obsull
z venci.
V Ljubljani, dne S. novembra 1931.	18720
Globoko žalujoča rodbina SKKEMOVA-
Jt
Jli
Sušen eni osfand
tmkmjt trn ettdfc«
pod ceno
Jt. Milila-*,
mPw4 iiUf«", Ct-hfi*
PRODAM
skupno ali posamezno:
dela**
j stanovanjski hi«, 1 gospodarsko poslopje s skladi .
nicami in stanovanji. 1 velik industrijski objekt, žaga (r aH brez strojev), zemljišče, ležarišča in stavbne parcele. — Objekti so pripravni tudi za vsako drugo industrija — Cena nizka, plačilni pogoji zelo ugodni.
J. POGAČNIK, Škof ja Loka — ob kolodvora.
18763
gnati, kaj je krivo njegovega odlašanja,« sem odvrnit »A nekaj dw bomo vsekako izgubili s pripravami.«
Po malici sem šel z Violo v knjižnico, visok prostor, čigar stene so bile obstavljene z izrezljanimi policami. Na sredi je stala težka miza. Na tej mizi je ležal velik zemljevid.
»Tu je začetek,« je rekla Viola. »Kamil je sam narisal ta zemljevid in začrtal svojo pot«.
Razveselil sem se. Dotlej me je najbolj skrbefo, kako naj iščem po jukatanskem pragozdu sledov za izginulim.
»Poklical bom svojega pomočnika. Prerisai bo zemljevid, ker vem, da ga bomo zelo potrebovali.«
Ko je Dick prišel, sem mu razložil zemljevid. Kaarcfl je M zaznamoval nameravano pot s rdečo pikčasto črto. Začenjala se je v Meridi in vodila z neznatnima ovinki skoraj naravnost proti joga. Nekoliko južno od 19. širinske stopnje se je konča vala v točki, zraven katere je bil Kamil zapisal: Xibalbay. Iz zemljevida je bflo razvidno, da nas bo pot vodila najprej po širnih redko obljudenih ravninah, nato pa po gričevju, ld ga pokrivajo pragozdL
Naročil sem Dicku, naj napravi zmanjšan posnetek zemljevida, ki ko mu je dala Viola papir in risalne potrebščine, sva ga postila samega z njegovim delom in odšla v park.
Šele zdaj sem mogel popolnoma sprejeti vse to nepopisno krasno sliko. Najlepši del parka je bfl na polotokn, na katerem je stal grad. Prečudne rožne grede so polnile zrak z morjem omamnih dišav.
Tja me je zdaj po vedla Viola. Sedla sva na kamenfto klop. Daleč se je širilo morje pred nama. Nekaj časa sva molčala, vsa zamaknjena v gledanje. A zdajci n»e je obšla misel
»Kako pridemo v Merido? Ali vodijo tja kake redne parniške
proge?«
»Da, nekatere. A pomirite se, Štefan. Ml imamo svojo jahto.«
»Parno jahto?«
»Da, in zelo dobra je. Z njo se popeliemo, kamor bo treba. Veselim se že vožnje. Kdaj mislite, da bodo vaše priprave končane?«
»Nai^«1' *** Hva dni. A menda ne mislite It? tudi z nami. Viola?«