Slev. 6.	T LM9DI, V pelet, (ne a Mo «25. Posamezna Številka slane 1 "50 Din LetO LE
Naročnina
za dr Savo SHS:
na mesec......Din 20
sa pol leta..... .120
za celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva.... . 80
Cene Inser&lom:
Enostoipna petitna vrsta mali oglasi po Din l'N in Din 2*—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'5<V veliki po Din 3 — ln 4-~. oglasi v uredniškem dehr vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naroČilu popuaL
izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri sjutraj.
S tedensko prilogo ^Ilustrirani Slovenec
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne spre-Jemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narol
Uprava Jo v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Ddločvia ljudska volja.
Volivni shodi SLS po celi deželi so pravo zmagoslavje. Še nikdar ni bilo naše ljudstvo tako sigurno zmage kakor v sedanji volivni borbi. O borbi pravzaprav ni niti govora, kajti nasprotniki se v zavesti svoje popolne nemoči pred ljudstvo niti ne upajo. Strupene sline pa, ki jih spuščajo po »Jutru«, imajo prav tako malo učinka, kakor njihovi zakotni shodiči pod krinko »Zveze kulturnih društev«, katerih se udeležuje zgolj liberalna trška jara gospoda.
Kandidatom SLS in njenim govornikom ni treba loviti glasov. Zmaga SLS in sicer v takem obsegu, kakor nikdar poprej, je vnaprej gotova. Naši shodi imajo zgolj namen, da pokažejo, da slovensko ljudstvo v borbi za svojo politično samostojnost v okviru skupne države za nobeno ceno ne bo odnehalo, pa naj ukrenejo ko-rupcijonisti v Belgradu še tako peklenske načrte. Vsak naš shod glasno pove vlasto-držcem, da se slovenski narod ne da kupiti, da ni voljan za milostne obljube žrtvovati svojo politično svobodo in da so vsi poizkusi podreti granitno steno SLS zaman.
Naši volivni shodi so sijajno izpričevalo, da je malo tako politično izobraženih, zavednih in moralno trdnih narodov kakor je slovenski. Nihče ne vpraša po ugodnostih, ki bi jih mogel poslanec prinesti domov temu ali onemu volivcu, ampak vsak se zaveda, da gre pri teh volitvah za usodno odločitev, zadevajočo celokupen slovenski narod in njegovo bodočnost: ali bo sam svoj gospodar na svoji zemlji ali pa mu bo diktirala kakor sužnju svoje zapovedi Pašiceva žlahta.
Shodi SLS pa izpričujejo tudi, kako visoko je razvita državljanska zavest slovenskega naroda. Kakšna globoka ljubezen do države, kakršna bi morala biti, se razodeva v viharnem aplavzu volivcev, kadar govorniki SLS označujejo borbo naše stranke za pravice slovenskega ljudstva obenem kot borbo za osvoboditev vseh Jugoslovanov sploh od jarma nasilja in nepoštenosti, ki rušita našo državo1 Slovenski narod pojde 8. februarja v boj ne samo zase, ampak tudi za bratski hrvatski in srbski narod, da se z vzajemno pomočjo raz-bijejo spone, v katere je ukovala državo klika izkoriščevalcev.
Nobeno raznoglasje ne moti volivnih shodov SLS. Kandidati govorijo ljudstvu iz srca, oni zgolj razodevajo njegovo razpoloženje in voljo, in ta volja je edina. Nobenemu govorniku ni treba segati po umetnih sredstvih, po laskanju ali nerealnih obljubah in obdelavanju kakšnih instinktov, kajti vse, ljudstvo in njegovo inteligenco, zbrano v SLS, prešinja čisto elementarno, eno samo čustvo, eno samo nezlomljivo stremljenje, da mora biti konec strahovladi, tlačenju državljanske svobode in brez-kontrolnemu gospodarstvu z ljudskim premoženjem. Po šestih letih obstoja se mora vendar enkrat država postaviti na zdravo in trdno podlago demokracije, spoštovanja ljudske volje, sporazuma med narodi na temelju popolne enakopravnosti vseh treh narodov in zakonitosti, ki ji je edini izvor v suvereniteti ljudstva, vodenega od svojega zdravega moralnega čustva.
Nasilje, zlo gospodarstvo in pravna nesigurnost, ki jo razširja sedanji režim, so povzročili, da se slovensko ljudstvo ne da od nikogar več begati, ki opravlja posle tega režima ali pa mu vede ali nevede pomaga, da bi se ljudska fronta razcepila. Izginili so »samostojni«, tako da o njih na shodih ni več niti pominka. Ljudstvo jih je za vedno obsodilo zaradi izdajstva, ki so ga storili, ko so glasovali z liberalci za centralistično ustavo. Žerjavove stranke pa niti omeniti ni mogoče, da ne bi se dvignil vihar nepopisnega ogorčenja. »Republikanci« pa zbujajo samo pomilovanje, ker so pravi nebodigatreba v slovenski politični zgodovini s svojim od SLS izposojenim programom in capljanjem za Hrvati. Kdor resnično hoče suvereniteto in samovlado ljudstva, ta bo glasoval za SLS, ki more edina slovenskemu ljudstvu priboriti popolno politično samostojnost in neodvisnost od kakršnekoli volje razun svoje.
Pa še eno treba povdariti: da se ljudstvo smeji bedastim poizkusom kazinske Iramasonerije, da bi se — duhovščina od-
cepila od slovenskega ljudstva in se iz strahu pred grožnjami glavnega agenta PP. ali pa morebiti celo za ceno obljubljenih, pa nikdar izplačanih doklad zaprla režimu na ljubo v sakristije. Naj vedo nasprotniki svobodnega slovenskega naroda, da sta ljudstvo in njegova duhovščina kakor tudi vsa inteligenca SLS eno, in da ima naš slovenski duhovnik tisočkrat več pravice kot svoboden državljan udeleževati se političnega življenja ljudstva nego katerikoli minister brez ljudskega zaupanja, kajti slovenski duhovnik je temu ljudstvu posvetil vse svoje delo, ga izobražuje in brani ter se ni nikomur prodajal, ker je neodvisen in pokoren edinole svoji vesti. To ve danes tudi ona svobodomiselna inteligenca, ki se ni vdinjala komandi s Kongresnega trga, in zato naj voditelji SDS s svojimi antiklerikalnimi puhlicami strašijo, če hočejo, vrabce v prosu, ne pa pametnih Slovencev.
Slovensko ljudstvo stoji tik pred svojo ponovno zrnato, pred zmago, ki pa bo še večja od prejšnjih. Če je mislila zloglasna trojica, da bo vzela s svojimi obznanami, mobilizacijo nasilja in policijskim terorjem ljudstvu pogum, se je bridko zmotila. Naše ljudstvo odgovarja na vse z bodrostjo, pogumom in mirno odločnostjo, ki bodo dne 8. februarja izkopali grob PPdiktaturi.
Načelniki opozicionaltiih strank proti nasilju.
TRIURNO POSVETOVANJE NAČELNIKOV OPOZICIJE. - SKLEPI 0P0ZICI0-NALNIH VODITELJEV TAJNI. - OSTER KOMUNIKE PROTI NEZASLIŠANEMU
NASILJU.
Belgrad, 8. januarja. (Izv.) Na seji načelnikov opozicionalnega bloka je bilo sestavljeno .tudi pismo, katero je bilo takoj odposlano predsedniku narodne skučšcine Ljubi Jovanoviču. To pismo se glasi:
»Gospod predsednik! Z aretacijo prvega podpredsednika narodne skupščine dr. Mačka in tovarišev, ki jih je izvršila zagrebška policija, je prekršena imuniteta narodnih poslancev, proti čemer protestiramo najodločneje. Nadejali se je, da boste Vi, razumevajoč to, kar je zagrešila policija, dvignili svoj glas kot predsednik v obrambo pravic narodnih poslancev in da ne boste dopustili, da policija brez protesta krši imuniteto podpredsednika narodne skupščine, Vašega namestnika, ki je tudi po razpustitvi narodne skupščine neprestano do svoje aretacije vršil svojo dolžnost člana in podpredsednika državnega odbora. Kajti priznali boste, g. predsednik, da če se Vi še vedno smatrate kot narodnega poslanca in predsednika narodne skupščine, kadar kot tak vršite funkcije, zvezane s položajem narodnega poslanca in podpredsednika narod, skupščine in čestitate v Imenu narodne skupščine Njegovemu Veličanstvu kralju, tedaj se boste zavzeli za Vašega namestnika in za ostale člane predsedništva narodne skupščine, da ostanejo v istem položaju.
V teh težkih dneh, ko vodi naše ljudstvo odločilno borbo, dasi obvaruje svojo najvišjo politično pravico: svobodno volitev predstaviteljev za narodno skupščino, n ačemer mora počivati v naši narodni državi prava demokratična vlada, prieakuje-1 mo od Vas kot poklicanega zaščitnika rra-| vic narodne skupščine in pos'ancev in s te mtudi kot zaščitnika prave demokratične vladavine, da boste najenergičnejše izvršili svojo dolžnost ln opravičili tisto za-j upanje, s katerim so Vas izvolili za pred-; sednika narodne skupščine, pa tudi tistih, ki jih je zagrebška policija aretirala, brez katerih zaupanja Vi ne bi zavzemali mesta predsednika narodne skupščine.«
Ljuba Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho, Pavle Radič, Nastas Petrovič.
KRALJ SE ŠE NI VRNIL! Belgrad, 8. jan. (Izv.) Ko se je danes raznesla v Belgradu vest, da se kralj še ni vrnil v državo in da je za nekaj dni odložil svoj prihod, je ta vest v političnih krogih vzbudi'a veliko senzacijo. V opozioio-nalnih 'krogih se misli, da vlada še ni izvršila vseh načrtov proti opoziciji in hoče sedaj še zadnje dni kraljeve odsotnosti v to uporabiti. Na Hrvatskem se je zopet vrnilo v Radičeve vrste hladno presojanje položaja. Radičevci zagotavljajo, da se za 8. februar za vse dobro pripravljajo in da jih vlada ne more iznenaditi.
Belgrad, 8. jan. (Izv.) Davi je prispel v Belgrad dr. Korošec. Takoj po njegovem prihodu so se v sobi Jugoslovanskega kluba zbrali voditelji opozicionalnega bloka: dr. Korošec, Ljuba Davidovič, dr. Eehmen, dr. Šumenkovič in dr. Arandželovič, ki zastopa Nastasa Petroviča. Petrovič ni mogel priti, pač pa se je telefon ion o razgovarjal s posameznimi voditelji. V posebni brzojavki na dr. Korošca je sporočil, da se popolnoma strinja s sklepi načelnikov opozicionalnega bloka. Seja se je vršila dopoldne in popoldne od 4. do 7. ure. O seji niso načelniki dajali nobenih izjav, pač pa je bilo izdano sledeče oficielno obvestilo:
»Ko je na neustaven in neparlame^ta-ren način PP vlada dobila mandat za izvedbo volitev, se je zavedala tega, da je proti njej razpoloženje ogromne večine ljudstva. U videvajoč že od vsega početka, da ne bo ustvari'a večine samo s takim vo-livnim terorjem in volivno korupcijo, kakor jo to dosedaj vedno prakticiral gospod Pašič, je vlada sklenila, da se pri sedanjih volitvah loti skrajnih ukrepov. Od prvega dne volivne kampanje je vlada gazila vse ustavne in zakonske garancijo. Nasilja in nezakonitosti so se vrstila druga za drugo, kakor da je v državi proglašeno obsedno stanje. Neodvisni uradniki se preganjajo, mirni državljani se preganjajo iz kra;a v kraj aH celo preko meje. Policijske oVasti s pomočjo terorističnih band za razbijanje shodov gazijo svobodo zborovania in govora. Zapirajo se poslanski kandidati, za-pira'o se celo narodni poslanci brez ozira na imuniteto, ki jo uživajo. S tem in slič-rim nasiljem je vlada obeležila prvo periodo volivnega boja.
Vendar se teror lomi vsled odpora zavednih ljudi. Kompci'a ni imela uspeha, da bi uklonila vrste opozicije.
V strahu pred ljudsko sodbo 8. februarja je vlada sklenila, da se loti še najskrajnejšega nasilja: brutalne uporabe zakona o rafčiti države. Sklep o uporabi tega zakona na HRSS se že izvršuje. Na pohodu je velik smešen veleizdajniški proces na temelju dokumentov, ki so Pašieu bili že davno znani, ki mu pa dosedaj niso bili na potu, da se ne bi razgovarjal z Ra-dičem. Pričenja se razganjanje velike stranke, ki je pri preteklih volitvah zbr> la pol milijona volivcev. Ogromni večini Hrvatov naj bi bila odvzeta volivna pravica. Njihovi voditelji naj bi bili postavljeni pred sodišče. Na ta način se želi, da se j-v:.'i postavi :o izven zakona. Ta ukrep je toliko težji in grši, ker je z ozirom na se-
danji čas in način, kako se izvršuje, jasno, da se bo izvajal samo radi volivnih uspehov in p>otvarjanja ljudske volje. Pričel s& je zlorabljati zakon o zaščiti države proti Hrvatom. Zdi se, da tudi druge opozicio-nalno stranke no bodo obvarovane. Tako so v Subotici zaprli načelnika mažarske stranke in vse kandidate njegove liste.
Vladi za izvršitev njenih načrtov :! dovolj njena neomejena oblast. Ona poskuša z nadaljnjim pritiskom na sodišča po« staviti jih v" svojo službo. Edino takemu pritisku sc lahko pripisuje, da je kljub jasni odredbi neko sodišče nničilo dve že potrjeni listi, druga sodišče jo odbilo predloženo listo samo raditega, ker je bila napisana % latinico. Tretje sodišče je odklonilo potrditev liste, ker ni bila pisana z roko, temveč s pisalnim strojem. S takim delom se rušijo temelji, na katerih edino more pravna država obstojati. Ljudstvu kot ustavnemu faktorju se jemlje možnost, da bi na zakonit način izražalo svojo voljo. Naša država se ponižuje pred zunanjim kulturnim svetom, s katerim želimo biti enakopravni v mednarodnih zadevah v duhu sodobne demokracije.
Proti takemu gaženju ustave in zakona, proti brezobzirnemu uničevanju in zaničevanju temeljnih državljanskih pravic in svobode opozicionalni blok najodločneje protestira. Za svoje delo bodo morali krivci odgovarjati Opozicionalni blok bo storil vse, da čas najstrožje neomejene odgovornosti čimpreje nastopi.«
Belgrad, 8. jan. (Izv.) Na današnji seji opozicionalnega bloka je bilo tudi govora o postopanju opozicioralnih strank za slučaj, da bo vlada na kak način onemogočila volitve za pristaše Radičeve stranke. O sklepih, ki so bili storjeni, se drži samoob-sebiumevno najstrožja tajnost. Ko bo moment dozorel, bo opozicionalni blok imel sejo v Zagrebu in bo objavil tozadevne sklepe.
Belgrad, 8. jan. (Izv.) Po skupščinskih kuloarjih so je po seji govorilo, da se pripravlja volivna kooperacija Radičeve stranke z drugimi strankami bloka. Drugi so zopet hoteli vedeti, da je sklenjena abstinenca pri volitvah. Dalje, da je vložen oster protest proti nasilju pri kralju in da se zahteva, da se skliče narodna skupščina in popravijo vse dosedaj sklenjene krivice in da so imenuje druga, poštena vlada. Načelniki opozicije niso hoteli dati nobenih razjasnitev, vendar se misli, da niso bili I storjeni nobeni drugi tajni sklepi razen • onih, ki se tičejo zadržanja pri volitvah.
Na peti do kratkotrajne diktature.
POMEMBNA IZJAVA UGLEDNEGA ČLANA OPOZICIJE.
Belgrad, 8. jan. (Izv.) Vaš dopisnik je imel danes priliko razgovarjali se z uglednim članom opozicionalnega bloka, ki mu je izjavil, da je opozicionalnemu bloku mogoče zasledovati dve politiki: Ali to politiko, da se zopet s poti splošnega nasilja, mnogobrojnih nezakonitosti in volivnega terorja vrnemo na pot poštenega parlamentarizma, ali pa da se sedanjo teroristične stranke z metodami, s katerimi so pričele, same dovedejo do vrhunca nasilja, kateremu mora slediti preokret. Kakor se vidi, je
že sedaj samo pvoslednja pot mogoča, ki bo teroristične stranke dovedla mogoče najprej do diktature. Nazadnje bo pa vendarle ljudski večini in ljudski volji pripomogla do zmage. V vrslah vladnih strank so še možje, ki zahtevajo, da se vladni stranki vrneta k poštenju in iščeta sporazum z ljudsko večino, vendar ni ta zahteva proglašena od onih faktorjev, ki se veselijo, da bodo vsaj še nekaj svobodnih dni izvrševali korupcijo.
Ponarejeni, podtaknjeni In imišSjeni
Brlgrad, 8. jnn. (Tzv.) Pred par dnevi so režimski listi prinesli klišeje nekih dokumentov, ki naj bi dokazali izdajstvo Ra-dičevo z ozirom na njegove zveze z Todo-rom Aleksandrovom in takozvanimi makc-donstvujuščimi. Tak dokument predstavlja priporočilno pismo Todora Aleksandrova za nekega bolgarskega akademika, ki naj bi vzdrževal stalne zveze med HRSS in ma-kedonstvujuščimi. Napovedali so, da ta dokument pomeni uničevalen material za težko obtožbo proti hrvatskemu narodu. Po
par dneh pa se je pokazalo, da trga dokn-menta Radič nikdar v rokah ni imel! Kakor sn^o izvedeli iz dobro poučene strani, jo bil ta objavljeni dokument v resnici sestavljen od Toriora Aleksandrova, ki ga je izročil nekemu članu svoje organizacije na njegovo neprestano moledovanje. Čim je ta akademik dobil ta dokument v roke, se jc odpeljal v Belgrad in ga zročii poiiciji. Po licija jc original fotografirala, original sani j>a jo po nekom poslala Radiru. Ta original jo Radič zažgal in ga policija zato seveda
sploh ni dobila v njegovih rokah. Dotifni akademik je bil za nagrado sprejet v službo pri belgrajskem sodišču. Policija ima v rokah samo fotografijo iz leta 1920.
čisto v nasprotju z resnico pa so režimski listi javili, da so našli ta dokument pri Radiču. To laž je pobil Večeslav Wil-der sam, ki je izjavil, da niso bili ti dokumenti najdeni pri Radiču, pač pa jih je vlada objavila zato, da opraviči svoj nastop z obznano proti Hrvatom, v kateri dolži Radiča zvez z makedonstvujuščimi. Tako je glavni inspirator sam razkrinkal prvo režimsko laž. ^nako zlagane so vse ostale vesti plačanega režimskega časopisja, ko poroča o drugih »izdajstvih«- in napoveduje nove »dokumente«.
Jasno je, da se novi dokumenti pripravljajo in potvarjajo s prozornim namenom, da se uplašijo volivci in da se agitira s temi lažmi proti opozicionalnim strankam posebno v Srbiji.
Istočasno je Wilder izjavil časnikarjem, da so pri Radiču zaplenili original pogodbe, ki jo je sklenil leta 1923. v Londonu z oficijelnimi zastopniki, ki še danes vladajo na Mažarskem. V tej pogodbi se
obvezujeta pogodbenika, da bo Mažarska podpirala osamosvojitev Hrvatske in so se za Blučaj uspešnega izida točno precizirale meje. Vojvodina pripade Mažarski, zato se pa Mažarska odpoveduje to.:o\ inskim pravicam Štefanove krone na Hrvatskem. Točno je urejeno razmerje z Italijo a posebnim ozirom na Reko. Pogodba ima obeležje diplomatske pogodbe med suverenimi državami in jo je podpisal Radie kot predstavnik suverene Hrvatske. Dokument je bil poslan v Belgrad in izročen sodišču. Podrobnosti Wilder ni hotel izdati.
Pri tej priliki je treba opozoriti na nastope proti Mažarom pri nas, ki jih režim opravičuje z gornjimi izmišljotinami. Včeraj smo poročali, da so zaprli" vodstvo mažarske stranke, češ da jo prejemalo denar od Horthyja za izdajanje »Hirlapa«. Mažarska vlada pa jo, kakor znano, uže oficijelno demantirala, da bi bila sklenila z Radičem kakršnokoli pogodbo ali se sploh z njim kdaj pogajala. Kakor se vidi, je režim uprizoril pravcati Friedjungov škandal, ki je zbudil že pozornost na brezmejno nemorale metode Pašičeve vlade po celem svetu.
Terorizem na Hrvatskem
Zagreb, 8. jan. (Izv.) Zadnje dni so
na zagrebški policiji opazili znanega Marka Gagliardija. Njegovo bivanje v Zagrebu spravljajo v zvezo z dokumenti, ki iih objavljajo kot opravičilo za obznano. Danes je policija izdala Gagliardiju potni list za inozemstvo. — Aretacije, hišne preiskave in preiskave po raznih društvih se nadaljujejo po vsej Hrvaški, Bosni in Dalmaciji. V Drnišu so aretirali poslanca HRSS GoreH k} so ga po petih dnevih izpustili. V iv i je bil aretiran podpredsednik HRSS - ovačevič, v Veliki Gorici pa poslanec Robič. — Paralelno listo HRSS za va-raždinsko županijo, ki je bila vložena predvčerajšnjim, je sodišče brez vsake motivacije zavrnilo. List »Hrvatsko Jedinstvo« v Varaždinu je ustavljen.
Zagreb, 8. jan. (Izv.) Po informacijah Vašega dopisnika je danes sodišče zahtevalo od notranjega ministnstva službene akte o razpustu HRSS in o aretacijah voditeljev HRSS. Preiskovalni sodnik dr. Ker-
Italija.
bler je danes dopoldne izjavil Vašemu dopisniku, da se v zadevi proti Radiču in tovarišem dela marljivo in po zakonu; drugih podatkov sodnik ni mogel dati; pripomnil pa ie, da so vse vesti v listih o poteku preiskave neresnične in izmišljene. Danes dopoldne ob 10. je bil Stjepan Radič prvič zaslišan, ob 7. zvečer pa inž. Košutič. Stjepan Radič in dr. Maček sta si izbrala za zagovornika dr. Trumbiča, kar bodo storili gotovo tudi ostali aretiranci.
Zagreb, 8. jan. (Izv.) Lista HRSS za gornji in spodnji Banat je potrjena.
Zagreb, 8. jan. (Izv.) Danes so bili aretirani sin dr. Lorkoviča in visokošolca Košutič in Šlegel. Odpeljali so jih v Stubico. Aretirani so bili, češ, da so se v Stubici predstavljali kot policijski uslužbenci, ko so šli tja dol po Radičevega sina Vladka. Radičev sin Vladko je še vedno zaprt na policiji; dolžijo ga, da je hotel spunlati kmete v Dolnji Stubici.
RAZPUST ZBORNICE IN VOLITVE.
Rim, 8. januarja. (Izv.) Včeraj je bil sklican ministrski svet, ki je razpravljal o predlogih parlamentarne komisije k voliv-ni reformi. Izrekel se je med drugim za pluralni volivni sistem, izključivši davčno kategorijo, in proti volivni dolžnosti. V zbornici vlada topot ne poda nikakih izjav, marveč se nemudoma začne razprava o volivni reformi. Kakor hitro bo ta zakon rešen — je izjavil na seji Mussolini — se zbornica razpusti in razpišejo nove volitve.
Glasom zakona mora med razpustom zbornice in novimi volitvami poteči 45 dni. Potemtakem se bodo vršile nove volitve koncem aprila.
S to najnovejšo Mussolinijevo odločitvijo je zaenkrat pokopan tiskovni zakon, dalje novi armadni red in proračun za leto 1925—1926, kar naj bi bila po prvotnem načrtu rešila še današnja zbornica.
Za novega zborničnega predsednika, ki ga izvoli večina na otvoritveni seji dne 12. t. m., je končnoveljavno določen posl. Casertano.
PREGANJANJA IN NASILJA.
Rim, 8. januarja. (Izv.) Oblasti po celi državi nadaljujejo hišne preiskave in aretacije. Samo v Neaplju so izvršili že nad 300 hišnih preiskav. V Milanu, Ferrari, Ca-taniji in mnogih drugih mestih so mobilizirali milico.
Na Toskanskem, Bergamaškem in po raznih drugih pokrajinah se še vedno pojavljajo posamezna fašistovska nasilja. V Fanu so fašisti opustošili štiri krožke.
OKLIC OPOZICIJE NA LJUDSTVO.
Rim, 8. januarja. (Izv.) Opozicionalne stranke so imele danes pod predsedstvom poslanca Cesara sestanek, katerega se je udeležilo 80 poslancev. Cesaro je prebral oklic na ljudstvo, ki so ga navzoči soglasno odobrili.
NOVO LAŠKO NASILJE.
Rim, 8. januarja. (Izv.) Fašisti nameravajo predlagati, da se sprejme v novi volivni zakon določba, po kateri ne bi smeli voliti niti voljeni biti 25 let vsi oni, ki so se borili v avstrijski armadi proti Italiji. Ta doiočba bi zadela v prvi vrsti Nemce na Tirolskem in Slovence.
FINANČNA KONFERENCA V PARIZU.
Pariz, 8. januarja. (Izv.) Včeraj so se zbrali v Parizu zastopniki držav, ki se udeležujejo finančne konferenco. Danes je bila ' prva seja. Francoski finančni minister ! Clementol je ugotovil, da Nemčija točno , plačuje obveznosti iz Davvesovega načrta, ' ne vlada pa jasnost glede razdelitve plačil
PRUSKI DEŽELNI ZR0R.
Berlin, 8. februarja. (Izv.) Za predsednika pruskega deželnega zbora je bil izvoljen z 211 glasovi socialni demokrat Bartels.
DRŽAVNA BANKA V PRAGI.
Praga, 8. januarja. (Izv.) »Tribuna« poroča, da namerava vlada dosedanji »bančni rrad« spremeniti v državno banko s pravico izdajati denar.
RUDARSKI ŠIRAJK V PEČUJU.
Pečuj, 8. januarja. (Izv.) V tukajšnjem premogokopu je izbruhnila stavka", ker rudarjem ta mesec niso izplačali 15 odstotne draginjske doklade.
POTRES V JUŽNI NEMČIJI.
Frciburg, 8. januarja. (Izv.) Po celi južni Nemčiji so čutili dares zjutraj okoli 4. ure precej močan potres. Škode polre3 ni napravil.
VELIKA P0V0DENJ NA NIZOZEMSKEM
Amsterdam, 8. januarja. (Izv.) Na Nizozemskem so vsled neprestanega deževja vse reke silno nararstle. Mnogo trgov in vasi je preplavljenih. Voda stoji ponekod Su d 1 meter visoko.
VELIK POLET.
Tokio, 8. januarja. (Izv.) Jcpor;;.\i list »Ashi« organizira velik polet jrponskih letalcev preko Sibirije v London.
Volitve.
METODE ŽEuJAVOVCEV.
Grozovito polomijo doživlja te dni Žor-javova korupcijonistična klika v Sloveniji. Žerjav je nagnal vse ljubljanske svoje ma-meluke na deželo, da prirejajo sestanke in shode, hodijo od fare do fare, od vasi do vasi, od hiše do hiše. Ker so možički dobro plačani, vneto izvršujejo svoj posel. Toda prav nič vneto se volivci ne odzivljajo. Tako je imel govornik na Blokah na »sijajnem shodu demokratske stranke« reci in piši pet ljudi. Med temi petimi sta bila dva govornika iz Ljubljane. Da jim ni bilo dolgčas in da so se ogreli, so popili liter vina in napisali poročilo o »sijajnem shodu«. Na Grahovem so bili pa mesto pet ljudi le trije. V Starem trgu pri Ložu je tudi priredil shod gosp. kandidat Lapajne. V majhni gosti! maki sobi, jo bilo kakih 10 pristašev SDS, pet pa drugih gostilniških gostov, ki so godrnjali, krr jim žcrjavovci šo pri četrt vina ne dajo miru. Kjerkoli so pokaže Žcr-
na prizadete države. To vprašanje naj reši finančna konferenca. Angleški zastopnik Churchill se je s Clementelom popolnoma strinjal. Za predsednika konference je bil izvoljen Clementel.
javova firma, povsod je že naprej propadla. Tako na primer v Šmartnem pod šmarno goro preteklo nedeljo sploh nikogar ni bilo na shod, razen 4 govornikov, ki so se pripeljali iz Ljubljane. In tako je povsod po vsej deželi. Vsi stanovi se s studom obračajo od režimovske klike. Tega se zaveda tudi dr. Žerjav, zato se tako obupno bori z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Naj naštejemo le nekatera:
Učitelji so prejeli nalog tajništva JDS, da morajo obiskovati vse klerikalne shode in jih za vsako ceno preprečiti ali vsaj napraviti o shodu poročilo na tajništvo JDS in na — orožništvo.
Dr. Balfič je po naročilu dr. Žerjava sklical vse okrajne glavarje in jim ukazal, da morajo noj trožje paziti na vsa zbiranja volivcev SLS in kakorkoli preprečiti vse večje shodi in sestanke volivcev SLS. Poleg tega so seveda okrajni glavarji dobili ";udi dro?a navodila, ki za enkrat niso še za javnost.
Orožništvo Je začel dr. Žerjav na debelo prestavljati. In sicer brez ozira na službene potrebe, brez ozira ra družinske razmere in strokovno kvalifikacijo posameznih orožnikov, častnikov kakor moštva, samo z ozirom na to ali je kedo popolnoma zanesljiv Žerjavove" ali ne. Samo to je rrerodajno, ali se Žerjav zanese, da bo mož-orožnik pariral orjnnski komandi ali ne.
Občinski odbori bodo na Žerjavovo komando v številnih občinah razpuščeni in od ljudstva izvoljeni župani bodo morali prepustiti občinske posle Žerjavovim eksponentom, ki jih bo imenoval za gerente dr. Baltič. To je sklenjena stvar.
Poleg teh žalostnih dejstev pa Žerjav s svojo vnemo za mandatom skrbi tudi za smeh in kratek čas. Poslužujejo se ti ljudje naravnost smešnih sredstev, če imajo le količkaj upanja, da bi jim utegnila kaj pomagati. Tako n. pr. je pretekle dni g. Pre-peluh potoval po lepi Dolenjski. Volivci Preneluhovi kakor drugi so debelo gledali, ko jo v Prcncluhovem spremstvu prišel tudi tajnik JDS dr. Rape. Prepeluh je priredil več sestankov, ki so bili pa ravno tako klaverni, kakor demokratski shodi, bili so trije do deset mož na enem sestanku. Pa je treba pomisliti, da so g. Prepeluha spremljali orožniki, okrajni glavar in pa dr. Pape. Orožniki in okrajni glavar so morali »ščitili državo«. Toda dr. Rape? Kaj hoče ta dr. Rane poleg Prepeluha, to so se izpraševali ljudje. In po dolgem izpraševanju in poizvedovanju smo ugotovili, da se je dr. Rape peljal s Prepelnhon, ker so Žerjavovci mislili, da bo ob Prcpe-lrkovi prikazni vsa Dolenjska drla sknpnj. Tedaj bi bili najprvi nastopili orožniki in okrajni glavar, ki bi odstranili Prepeluha, potem pa bi nastopil dr. Rape. Ker na njihove shode skoro nihče ne pride, so se hoteli poslu.žiti g. Prepeluha, da bi dobili volivce za poslušavce SDSorske^a govornika. Ta načrt se je izjalovil, ker tudi na Prepeluhovo ime zavedni Dolenjci niso nasedli.
Prav značilna ie ta!3 žerjavovska ma-nlra. V naše časopise »Domoljuba« in pa »Slovcnca« vtikajo demokratski poštarji in pisir.onoše ali kdorkoli »Domovino«, »Jutro« in žerjavovske agitacijske Isfpko in plakate. Ne moremo si drugače misliti, kakor da delajo to poštni uslužbenci sami ali pa vsaj, da se to godi z njihovo vednostjo. Ugotovili pa smo takih slučajev zadnje dni že več in sicer v najrazličnejših pošt iih okoliših.
Ker vse skupaj nič ne pomaga, tolaži »Jutro« svoje ovčice s tem, da klerikalna lista ni veljavna. Mi kratko ugotavljamo, da je naša lista pravilno vložena, da jo je edino pristojno sodišče potrdilo in nihče na svetu nima pravice na"e liste razveljaviti. Dopis iz pravniških krofov, ki ga prinaša včerajšnje »Jutro«, kar mrgoli zavijanj, nedoslednosti in budalosti ter konoa s pozivom na vlndo, naj ona upravnim potom listo razveljavi. To bi tudi Žerjav ra 1 napravil. Po njegovem načrtu bi bilo pač najbolje, da predsedniki volivnih odborov pretresejo kroglice iz naših skrinjic v njegovo, pa bo mir.
»JUTRO V A« POROČILA 0 NAŠIH SHODIH.
Jufrovce neznansko jezi, ker ne morejo razbijali shodov in sestankov naše slran-ke. Inženir Kranjc, predsednik Orjune, hodi po ucžcii in organizira orjunske bando za napade na sestanke volivcev. — Na par krajih so Grjunci že poskušali uganjali te svoje surovosti, pa so jih dobili po buticah. Drugod pa ne morejo blizu, ker ne vedo, kedaj in kie se sestanki vrše. Edino, kar morejo storiti je, da učitelji po deželi gredo hitro na vsak shod, kjerkoli zvedo, da pride govornik. Opažamo, da se prav po celi deželi vseh naših sestankov in shodov udeležujejo Žcrjavovi pristaši - učitelji in neumorno beležijo vrako besedo in po nekod skušajo motili shode. Ta se jim ta reč tudi slabo posreči. Tako na primer »Jutro« poroča o shodih inženerja Smeta na Blokah in Grahove:n. Gospod učitelj so prišli nekoliko propoztio, zato niso našli prave zveze mod začetkom in koncem govora. Zqto j ripisi'jejo borede Srnecu, ki jih ni govoril on, ampak drugi govornik, tajnik
SLS, in še to v popolnoma napačni zvezi. Ljudje, ki »Jutro« bero, in so bili na shodu, se bodo na račun g. učitelja prav dobro na j smejali.
-f- Ne verjamejo. S svojo protiboljše-viško gonjo, ki jo je uprizorila naša vlada proii Radiču in proti celokupni opoziciji, vlada v inostranstvu nima sreče. Kakor trditvam naše vlade o boljševiški nevarnosti v Jugoslaviji nobena kokoš več ne verjame, o kateri pravijo, da je najbolj neumna žival na svetu, tako ji tudi inozemstvo več ne naseda. To je ve'.ik uspeh opozicije, ki jo neustrašeno rgzkrinkavala debele laži PP režima pred vsem svetom. Tako je nedavno objavila dunajska »Neue Freie Pr.« razgovor svojega beisrajskega dopisnika z dr. Korošcem, ki je čisto po pravici povedal, da ntiša vlada pač govori o boljševiš::i nevarnosti, misli pa pri teh besedah na opozicijo doma. Obava dr. Koroščeve izjave v listu, kakor je »Neue Freie Presse« sicer še ni vse, ampak nekaj pa le zaleže. Tudi izvleček zadnjega govora dr. Korošca v Mariboru je objavil isti list. Pa tudi na češkem ne verjamejo več na boljševiško nevarnost v Jugoslaviji. Kako piše vladna »Prager Presse«, smo že poročali. A tudi »Prager Tagblatt«, ki je vodilni opozicijo-nalni list na, Češkem, piše dne 7. januarja: »Mogoče, da je bila res državna potreba, da so kmetskega vedite)'a prijeli zaradi njegovih stihov s sovjeti in s tretjo inter-nacionalo. Vendar pa je treba uvaževati mnenje pretežnega dela hrvaškega časopisja, ki trdi, da ni Radičeva boljševiška agitacija bila povod njegove aretacije, ampak da je nastop belgrajske vlade proti Radiču samo volivni manever, ker bi vlada Radiču in njegovim pristašem tik pred volitvami silno rada onemogočila vsako agitacijo.« — Tako se počasi rušijo in razpadajo vse laži, čeprav prihajajo iz ust PP režima.
+ Mažarske metode. — »Jutamji list« poroča, da so hoteli v sredo izročiti pristaši HRSS v Subotici svojo kandidatsko listo sodišču na potrdilo. Listo je podpisalo 140 kmetov, ki so vsi tudi osebno prišli v Su-botico. Ko pa je policija to zvedela, je podpisnike liste prijela, jih odgnala na policijo in tam tako nanje pritiskala, da je večina podpisnikov svoje podpise umaknila, tako da ni bilo mogoče izročiti liste sodišču. — Ta metoda je pristnega predvojnega rražarskega tipa. Tako je delal volitve na Mažarskem pred vojno grof Tisza, na Hrvatskem grof Khuen in danes iih Jiocef delati na ta način v Jugoslaviji gospod Pribi-čevič, nekdanji verni sluga in učenec grofa Tisze.
-f Obznana tu<li za Srbijo. — V kra-
i jinsk em okrožju v Srbiji kandidira opozi-cijonalec Gjolra Popovič proti radikalu Velizarju Jankoviču. Ker pa mora zmagati po mnenju PP. vlade v tem okrožju na vsak način g. Jankovic', je vlada svojo obznano enostavno razširila tudi na krajinsko okrožje v Srbiji, če človek hoče, gre vse. ! -f Nov trik. — Razni listi poročajo iz Eelgrada, da je ruska sovjetska vlada brzojavno intervenirala pri vladi v Belgradu, da Radiča in njegove tovariše izpusti iz za-■ pora in jim omogoči odhod v Rusijo. Temu ! poročilu dostavljajo listi opombo, da bel-grajska vlada o tej moskovski brzojavki ne j daje nobenih pojasnil. — Da belgrajska vlada o tej moskovski brzojavki ne daje pojasnil, ja čisto umevno, ker je nima. Poročilo o ponudbi iz Moskve je preveč prozoren trik Pribičevičeve oštarijske »kla-pc«, ki bi rada po blamaži z dokumenti saj na ta na" in dokazala zvezo Hrvatov z Moskvo. Izgleda pa, da se prijema tudi Pri-bičeviča tir.ta smola, ki se drži njegovega pobratima dr. Žerjava.
-h Konkurcnca. — Med vojno so nas tolažili z mirovnimi poročili »iz Helsing-forsa« ali i a z »iz Stockholma«. Tolažili so nas s takimi poročili tako dolgo, da se je že ves svet smejal, če je bral besedo Helsingfors ali pa Štockholm. Ker se ta r~etoda ni obnesla, so začeli po vojni bel-grajski listi priobčevati poročila »potnikov iz Caribroda«. Nekaj časa je šlo, pa ne dolgo. »Potniki iz Caribroda« so poslali sve-tovnozna ii, kakor njihovi brzojavni predniki iz Helsingforsa. Zato je iznajdljivo »Jutro« včeraj iznašlo nove potnike. To so »potniki iz Slovenije«, ki poročajo »Jutro-vemus zagrebškemu dopisniku, da kmetje v hrvatskem Zagorju kar trumoma zapuščajo Radiča in prestopajo v velikanskih množicah — čujte in strmite! — k samostojnim demokratom! »Wcr's glaubt wird selig«, pravijo Nemci.
+ Radič in mažarska vlndn. — Včeraj smo poročali, da je glavni tajnik ogrskega nacionalističnega društva »Probujajočih se Madžarov« dr. Eckert odločno zanikal vsako zvezo društva z Radičom. Zanika pa vsako zvezo z Radičem tudi mažarska vlada, ki je da'a potom svojega dopisnega urada izjaviti da ona ni bila v nikaki zvezi z Fadieem zato, ker je Radič v svojih listih Mažare vedno napadal in se kazal vedno velikega nasprotnika Mažarov. Ogrska vlada se z Radičem ni nikdar pogajala in zato
tudi ni mogla ž njim skleniti nobene pogodbe. Vse vesti o kakih pogajanjih med mažarsko vlado in Radičem so izmišljene. — Kakor znano je dal Pribičevic kot minister za notranje zadeve Radiča že enkrat zapreti in takrat ga je dolžil zveze z Italijani. Ko pa je pokojni Stojan M. Protič zahteval dokaze, je Pribičevic sramotno pogorel in Protic je Radiča izpustil iz ječe, ker v resnici ni bilo nikjer nobenih »dokumentov«. Vse kaže na to, da se bo škandalozna igra z »dokumenti« tudi sedaj popolnoma izjalovila. Danes namreč nihče ne ve, kaj so res našli pri Radiču in njegovih pristaših in kaj so jim eventuelno podtaknili. Taka preiskava pa ni preiskava, ampak je justični škandal.
Dopis!.
Semič. Neka zavržena kreatura nadaljuje tudi v štev. 56. »Kmetijskega lista« svoje napade zoper mene. Konstatiram, da je vsebina tega dopisa od prve do zadnje besede samo laž in obrekovanje. V zadevi šolskih knjig podam pošteni javnosti sledečo pojasnilo. Noben semiški trgovec ni imel v začetku šolskega leta knjig za verouk v zalegi. Vsled tega so bilt učenci celi prvi mesec brez predpisanih veroučnih knjig. Da bi ne bilo treba starišem se po nje voziti v Novo mesto, sem jih na svoje ime naročil pri »Glavni zalogi šolskih knjig« v Ljubljani in jih na lastno odgovornost ode'al prodajalni konsumnega društva v Semiču v razprodajo. Ugotavljam, da je izkupiček za že prodane knjige vposlan, večji del lcnji0 je pa še v zalogi. Sam pa knjig sploh nisem prodajal, daroval pa mnogim revnim učencem. — Nadalje ugotavljam, da je bil pod »Društvenega doma« plačan z izkupičkom 10 hI vina, ki ga je semiško »Prosvetno društvo« v ta aamen nabralo v predlanski jeseni. Iz dohodkov vinskega vzorčnega sejma ali iz državne podpore pa ni bil za to izdan niti vinar — kar se pa tiče perfidnega namigovanja o pijači pczivljam dopisnika, naj imenuje samo eno osebo, ki bi me kdaj videla vinjenega. Vprašam, ali ni prav nič sram »Kmet. lista«, da sprejema take dopise? Zakaj se nesramni dopisnik ne podpiše kakor jaz. Ves dopis je samo akt osebnega in političnega maščevanja. Zaradi tega dopisa in dopisa v št. 55. sem danes vložil sodnijsko tožbo zoper »Kmet. list«. — Semič, dne 5. jan. 1925. — Franc Krašna.
Radeče. V nedeljo, 4. t. m. je bil redni občni zbor požarne brambe v Radečah, na katerem je bil soglasno izvoljen za načelnika gospod Franjo Cerne, veletrgovec v Radečah.
Šmarje pri Jelšah. Naš okrajni zastop z demokratskim načelnikom g. Ferlincem je postal delanezmožen. V preteklem letu je imel samo eno odborovo, a nobene plenarne seje; račun za leto 1923 še ni odobren, isto-tako ne sestavljen proračun za leto 1925. To mora biti lepo gospodarstvo! Vprašamo okr. glavarja šmarskega in velikega župana mariborskega, kaj nameravata ukreniti, da se zadosti predpisom in zakonom?
Z Rakeka. Šolsko upraviteljstvo na Rakeku se toplo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je prva prireditev šolske mladine na Rakeku v moralnem in gmotnem oziru uspela. Posebej se zahvaljuje »Izobraževalnemu društvu na Rakeku« za dvorano, gosp. igralcu Lenčku za sodelovanje, g. Gorniku za prepustitev klavirja ter preplačnikom vstopnine.
Velikemu županu Ljubljanske oblasti
oddelku za prosveto.
Podpisani poživljam naslov, naj blagovoli vendar enkrat rešiti mojo pritožbo z dne 15. septembra 1924.
Vsebina: Kovač Ivan Doltnr s Semiča prepoveduje svojemu sinu, učencu 3. razreda ljudske šole v Semiču, obiskovati moj vercuk, ker je bil na mojo ovadbo zaradi razžaljenja časti sednijsko kaznovan.
To je edini vzrok. Imenovani učenec zapušča po očetovem naročilu pri mojem vstopu ostentativno učno sobo. Deček je torej žo od začetka šolskega leta do danes brez verouka.
Zadevo sem javil naslovu že 15. sept., po prvi uri verouka in tudi že enkrat urgiral rešitev.
Menim, da je zadeva dosti važna za nujno rešilev. Dolžnost naslovljene oblasti je, da nemudoma ukrene vse potrebno v zmislu in v varstvo šolskega zakona ter v obrambo šolske discipline. Prebivalstvo se zgraža, češ: če bo učitelj očeta razžalil ali učenca kaznoval,
pa očo ne bo pustil več otroka k njegovemu pouku. Kakšne bodo posledice?
Ko sem nekoč pri razlagi vprašanja 303 v srednjem katekizmu (grehi zoper vero) prebral v šoli odstavek iz pastirskega lkta ljubljanskega škofa z dne 10. 2. 1911. (zoper slabe časopise), meneč , da smem pastirski list citirati tudi v šoli, sem bil takoj v preiskavi. Nadalje, ko sem v času lanskih občinskih volitev izpustil dušnepastirsko zadržan nekaj učnih ur, sem se moral takoj zagovarjati pri šolski oblasti (po naročilu oddelka za prosveto), če nisem morda med tem časom kje agUiral. Končno, ko sem nekoč med poukom omenil razliko med sokolskim in orlovskim društvom češ: prvo stoji na podlagi samo splošne, drugo pa katoliške morale in ga zato cerkvena oblast priporoča, se me je postavilo celo pred celjsko disciplinarno sodišče, četudi je bilo potem disciplinarno postopanje zoper mene glasom sklepa z dne 25. 11. 1924, D 21-24-7, zavrnjeno.
Ali ni gori navedena zadeva vsaj ravno tako važna in nujna?
Semič, dne 2. januarja 1925.
Frane Krašna, kaplan.
Dnevne novice.
—	Desetletnica »Glasila K. S. K. Jed-noto«. Društveno glasilo najmočnejšega slovenskega podpornega društva v Ameriki: »Glasilo K. S. K. Jednote« praznuje te dni svojo desetletnico. Sklep za izdajanje lastnega glasila je bil sprejet na 12. konvenciji Jednote v Mihvaukee, \Vis., 1. 1914. List je začel izhajati v prvih dneh januaija 1915 v Chica-gu, kjer so ga tiskali Cehi v svoji Narodni tiskarni. Tu je ostal 6 let, nakar se je glasom novega sklepa preselil v Joliet, čez tri leta pa v Cleveland, kjer izhaja še sedaj. Urednik mu je ves čas Ivan Zupan. Kako se je razširila Jednota tekom teh 10 let, kažejo sledeče številke: Začetkom 1. 1915., ko je izšla prva številka »Glasila«, je štela 12.199 članov v 130 društvih ter imela 312.030 dolarjev premoženja; dne 31. oklobra 1924- pa je imela Jednota 22.711 članov v 150 krajevnih društvih ter 1,273.845 dolarjev premoženja. Podpor je izplačala v tem času skupaj 1,391.702 dolarja. List sam je izšel tekom desetih let v 6,600.000 izvodih. »Glasilo« so doslej samo izplačuje, v prvi vrsti s pomočjo inseratov. Čestitamo in želimo tudi v bodoče najlepših uspehov!
—	Nova slovenska dvorana t So. Chica-gn. Slovenski farani cerkve sv. Jurija v So. Chicagu so si zgradili novo cerkveno dvorano. ki so jo na Silvestrov večer slovesno otvo-rili.
—	Smrtna nesreča ameriškega rojaka. V Ely, Minn., je v rudniku smrtno ponesrečil rojak John Drobnič iz Male vasi pri Grosupljem. Vstila se je nanj ogromna množina lesa in rude in ga pokopala.
-— Slovenci v Detroitu, Mich. O Slovencih v Detroitu, kjer je največja avtomobilska industrija, poroča »Glasilo KSK Jednote': Sedaj je v Detroitu približno 3000 Slovencev;
veliko je tudi Hrvatov, ki se s Slovenci prav lepo razumejo in skupaj v cerkev hodijo. Tudi drugače so si Slovenci drug drugemu naklonjeni; čeravno so raznih mišljenj, se vendar pri prireditvah družijo in drug drugemu pomagajo.
—	V šoli ra sestre v zavodu za socialno-
higiensko zaščito dcee v Ljubljani se je končal prvi enoletni tečaj za dečje zaščitne sestre in negovalke dojenčkov ter so se dne 5. in 7. t. m. vršili diplomski izpiti pred državno izpitno komisijo. Izpit je položilo 12 sester: Olga Detelova, Marija Dimičeva, Marija Gri-lova, Pavla Grudnova (z odliko), Viktorija Kecljeva, Ana Koštomajeva (z odliko), Anica Kurentova (z odliko), Mara Peternelova, Julija Ribaričeva, Antonija Šifrerjeva (z odliko), Vera Šinigojeva (z odliko); sestra Angela Boškinova je nostrificirala svoje dunajsko spričevalo, ena sestra je pa dobila ponavljal-ni izpit. Izmed učeni: sta v zavodovi šoli dve uživali ustanovo kraljice Marije, eno učenko je poslal v šolo zagrebški inšpektorat ministrstva za narodno zdravje, tri sestre so bile nameščene v zavodu ter so obenem sledile predavanjem, ostale so bile pa štipendistke inšpektorja ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani. Na predvečer rojstnega dne kraljice Marije so se na slovesen način zaobljubile novo diplomirane sestro. Nato pa jim je odbor društva »Dečji in materinski dom kraljice Marije pod predsedstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve priredil v svoji instituciji intimno čajanko.
—	Razpis službe. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani se razpiše mesto profesorja za srbohrvaščino. Prošnje opremljene v zmislu čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se predložijo oddelku ministrstva trgovine in industrije v li-
kvid. v Ljubljani najkasneje do 31. januarja 1925.
—	Umrla je v Sarajevu slikarica Eva Holzmann.
—	Vlomiti so hoteli neznani zlikovci oti pol 4. uri zjutraj v torek 6. t. m. v pošto na Vrhniki. Le čuječnosti tamošnjega poštarja se je zahvaliti, da je vlomilce prepodil. Pred pošto so vlomilci pustili sekiro, sami so jo pa hitro pobrisali bogve kam.
—	Dve smrtni nesreči na zagrebški cestni žcloznici. Minoli ponedeljek sta se pripetili na zagrebški cestni železnici dve smrtni nesreči. Zasebni uradnik Danilov se je pripeljal iz neke veže na kolesu tik pred hiteči električni voz, ki ga je zgrabil in treščil na tla. Danilov je obležal mrtev z razbito lobanjo. Par ur nato je skočil med vožnjo z električnega voza zasebni uradnik Milan Winterhalter in pri tem padel tako nesrečno, da je uro nato na svojem domu umrl.
—	Židovski dobrodelni zavodi v Jugoslaviji. Pred kratkim so v Subotici otvorili židovsko bolnico, ki so jo Židje sami zdradili. Sedaj prično židje v Novem Sadu graditi dom za svoje siromake in sirote. Denar so že zbrali.
—	Dva nevarna postopača. V ljubljanski okolici se potepata neki Miroslav Legiša, doma iz Nabrežine, baje pisar, in pa njegova tovarišica, ki jo izdaja za svojo ženo, Slavka
I Milavec iz Studenega pri Postojni. S sabo imata okrog 2 leti starega dečka, katerega kličeta za Dušana. Klatita se že od meseca julija lani po Sloveniji in kradeta in goljufata ljudi, kjer i nkakor le moreta. Tako sta prišla pred kralkiin k Tereziji Gomoljevi v Devici Mariji v Polju, katero sta pregovorila z raznimi zvijačami in lažmi, da jima je posodila proti zastavi zlatega poročnega prstana 100 Din. Ko sleparske dvojice delj časa ni bilo, je hotela žena prstan prodati in se je pri tem ugotovilo, da ni 18 karatno zlato, marveč, da je samo 10 Din vredna medenina. Na podoben način sta ogoljufala tudi Ivano Gubančevo v Ljubljani in še Rog zna koliko drugih, ki se pa še niso prijavili. Poleg podobnih sleparij pa postopača tudi kradeta. Tako sta ukradla neko noč na Brezjah Apoloni ji Pogačnikovi za skoro 5000 Din razna zlatnine. Občinstvo se opozarja, da naj se čuva pred omenjenima sleparjema in naj ju ovadi.
Velika reduta Jadranske straže" v hotelu Union
\ soboto 10. januarja 1925.
Vstopnina 10 dinarjev.
Iz štajerske.
š Ccnj. mariborskim naročnikom! V zadnjem času ima vlak, ki pripelje v Maribor svežnje našega lista, večjo ali manjšo zamudo. Ta zamuda znaša včasih po celo nro. Vsled tega se 6eveda časopis ne more dostaviti cenj. naročnikom tako začasno, kot sicer, a naše mariborske uprave v takih slučajih ne zadene nikaka krivda. Pač pa bo uprava po najboljših močeh skrbela, da se dostavi list čim prej mogoče.
š Ljudsko gibanje v Mariboru v leta 1924. V preteklem letu je bilo v Mariboru rojenih 922 otrok in sicer 484 moškega, 438 ženskega spola; umrlo je 695 oseb (372 moškega, 323 ženskega spola), porok pa je bilo 348. V, posameznih župnijah je bilo razmerje sledeče: Mestna župnija stolne cerkve: rojenih 185 otrok (89 moškega, 96 ženskega spola) 134 mrličev (65 moškega, 69 ženskega spola) in 85 porok. V župniji frančiškanske cerkve je bilo rojenih 235 otrok (122 moškega, 113 ženskega spola); umrlo jih je 123 (74 moških in 58 ženskih oseb), porok je bilo pa 145. V župniji magdalenske cerkve jo bilo rojenih 502 otroka (od teh je bilo 273 moškega, 229
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Ilaggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
(Dalje.)
C2
Legli sta in spali, ker sta bili zelo trudni, in sta se zbudili, ko se je že bilo zdanilo. Vstali sla, jedli hrane, ki je bila tamkaj pripravljena, in stopili iz šotera. V senci nekaj palm je stal Kefer in čakal in z njim nekaj mračnih poglavarjev puščave, ki so se poklonili, ko sla se približali.
»Cuj me, gospa Neferte, in ti Asti, njena tovarišica,« je rekel Kefer. »Jaz odhajam, ker moram daleč odtod beračiti svoj kruh ko končam to zadevo. A ne bojta . Vedita, da so tile gospodarji puščave vajini služabniki, zato so rojeni, da vama pomagajo na poti. Ponovite svoje ukaze,« je nadaljeval, obrnivši se k poglavarjem.
Tedaj je njih načelnik sprgovoril v Imenu drugih:
»Popotnik, ki so ga poznali dedje naših očetov, zaščitnik našega plemena, s katerim živimo in zmagujemo, tole so tvoji ukazi: Voditi moramo to božansko gospo in njeno spremljevalko na poti mnogo iro-secev skozi puščavo in gorovja, dokler ju ne pripeljemo pred vrata Zlatega mesta, kjer je naša naloga končana. Dokler bo le še eden izmed nas živ, se bo ukaz izvrševal.«
»Slišala si,« je rekel Kefer Tui. >Za-nesi se na te može. Potuj mirno po dnevi in spi mirno po noči, bodi prepričana, da te ne bodo prevarili. A če bi te oni ali kdo drugi spravil v zadrego, tedaj sezi v harfo
in zakliči ime, ki ga poznaš, kakor si za-klica'a v hiši blaznega Janeesa, in nislim, da ti bo nekdo prihltel na pomoč. Gospodarji puščave, ki sem poznal vaše pradede i in ki živite po moji modrosti, ta božanska gospa je v vašem varstvu. Čuvajte jo, kakor je vaša dolžnost, in ko bo vaša pot končana, se vrnite in poročajte. Zbogom!«
Nato je Kefer dvignil palico in H šel brez besede Tui ali Asti od njih, korakajoč skozi vrste puščave;v, ki so ukazali kamelam, naj pokleknejo in ga pozdravijo, ko je šel mimo. Kmalu nato so ga videli, kako stoji sam na nekem slemonu in se ozira nazai. Nato pa je nenadoma izginil.
»Kdo je ta mož, o kapitan, na či?ar povelje se izpolnjuje irsoda rodov v puščavi in kraliev?« je vprašala Asti, ko je videla, da je odšel.
»Gospa £ je odgovoril, »tega ti ne morem povedati, toda on je bil od vsega po-četka gospodar puščave in tistih, ki v njej : prebivajo. Na njegovo besedo se dvi^a ve-1 ter, kakor je besnel včeraj, da prikrije naš prihod, na njegovo besedo se odpirajo studenci in rodovi rastejo in propadajo. Mi mislimo, da je to duh in da izvršuje povelja neba. Dasi ga vidijo le poredkoma, se mu vsi prebivavci puščave pokoravajo, kakor so mu pokoravamo mi, in gorje tistim pre-bivavcem mest, 1-akor si videla, ki ne poznajo moči, skrite pod njegovo raztrgano obleko.«
»Hvala ti,« je odgovorila Asti. »Tudi jaz mislim, da je ta popotnik duh, velik duh, tako velik, da nočem imenovati njegovega imena. Kapitani, moja gospa je pripravljena, da odide proii Zlatemu mestu, kamor boste naju peljali.«
Dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem so korakali proti jugu in za-
hodu skozi puščavo In sredi med četo sta jahali na kamelah zagrnjeni Tua in Asti. Nekoč so jih naradli prebivalci gorovja v soteski med divjimi pečinami, toda oni so jih odbili in nekoč so izvojevali veliko bitko z drugimi rodovi puščave, ki so bili slišali, da imajo popotniki boginjo pri sebi in so jo hoteli upleniti zase. Tudi te rodove s opremama!i in pobili, zakaj ko se je bitka odločevala, je Tua sama vodila napad svojih jezdecev in sovražniki so ob pogledu na njeno belo obleko presenečeni zbežali. Nekoč so tudi šotorili dva meseca v oazi in čakali, r'a pade dež, zakaj dežela je bila brez vode. Slednjič je dež prišel in oni so se napotili dalje, dalje preko brezkončne pokrajine, dokler niso nekega večera postavili šotorov na nekem griču.
Ob prvem jutranjem svitu sta Tua in Asti stopili ven in sta spodaj, blizu obrežja velike reke, v kateri sta spoznali Nil, zagledali piramide in templje zlate Napate. gledali piramide in templje zlate Napate, južnega Amenovega mesta. Zahvalili sta bogove, ki so ju varno semkaj pripeljali.
Ko sta še gledali to veličastno pokrajino v rdečih žarkih vzhajajočega solnca, je pristopil poveljnik puščavcev in se jima poklonil.
»Božanska gospa,« je rekel, sna j si že ženska ali boginja, mi smo izpolnili ukaz, ki nam ga je bil dal Kefer, stari kralj puščave. Pod teboj leži Napata, kamor smo dopotovali po tolikih težkih mesecih, toda bližje ne gremo k njenemu obzidju, ker so že naši davni rodovi bili prisegli, da ne stopijo v nobeno mesto razen v vojski. Gospa, naša naloga je končana in naši možje mrmrajo, naj jih popeljemo nazaj v njih ?viš a, kjer jih čakajo žene in otroci; prebivavci Napate bi utegnili misliti, da
smo sovražniki, in udreti iz mesta proti nam.«
»Prav,« je odgovorila Tua. »Hvala vam in bogovi naj vas poplačajo. Zapustite nas in pojdite na svoj dom, a preden odidete, sprejmite dar od mene.«
Nato je poslala po zlato, ki si ga je bila nabrala s trgovanjem v mestu Tatu, in jim ga dala, da si razdelijo, velik in dragocen zaklad. Zase je ohranila le bisere in nekaj zlata. Načelniki so jo torej pozdravili in so se izgubili v jutranji megli s svojo črno četo ter izginili v oblaku prahu.
Tua in Asti sta jih gledali s hrbta kamel, kako so izginjali, nočni sanji podobni. Nato sta se brez besede, zakaj ustnice so jima bile zapečatene z upanjem in pričakovanjem, zavili v svoje temne plašče in odja-hali navzdol do nasipa na obrežju Nila, ki je vodil do obzidja Napate. Pomešali sta se med potnike, šli preko poljane piramid, prispeli do lepih severnih vrat, ki so bila pokrita z zlatom, in tamkaj počakali, ker vrata še niso bila odprta. Ženska, ki je vodila tri osle, obtovorjene z ječmenom in zelenjavo, da jo proda na trgu, je začela z njima razgovor, vprašujoč ji, odkod prihajata.
Asti je odgovorila, da sta dopotovali iz mesta Meroe, ter pristavila, da sta pevki in prodajalki biserov.
»Po tem takem sta prišli na pravi kraj,*-je odgovorila ženska, »zakaj biseri so redki v Napati, ki je tako daleč od morja; pravijo tudi, da mladi kralj ljubi petje, Če ie to dobro.«
»Mladi kralj?« je vprašala Asti. j Kako mu je ime in kje je stari kralj?«
pa ženskega spola); porok Je bilo 118. — Značilno je, da v vilah, kjer stanujejo starejši in premožnejši ljudje ni bilo rojstva ne porok in tudi mrličev je bilo malo. Sploh je pa bilo letos 227 več rojenih, kakor mrličev, pa tudi ta povisek je za Maribor neznaten. Vzrok temu je 5e vedno trajajoča stanovanjska beda, vsled katere se je sklenilo tudi primeroma porok. Kakor hitro bo prenehala stanovanjska beda, se bodo rojstva in poroke gotovo pomnožile.
š Začasni proračun mariborske občine. Mariborski veliki župan je dovolil mariborski mestni občini začasni proračun za januar in februar 1. 1925. Za to dobo se smejo pobirati vsi dosedanji občinski davki.
š Zanimiv nebesen pojav v mariborski okolici Na dan Svetih treh kraljev je bilo videti na severovzhodni strani Maribora proti večer lepo svetlo zvezdo, ki jo bila dvakrat večja kot Mars lansko jesen. Okrog 6 so se odluščili od zvezde majhni rdeče-rumenkasti utrinki in se kakor raketa razleteli. Nato je zvezda kmalu zašla.
š K umoru v Studencih. Poročali smo že, "da Je z Zlahtlčem vred aretirana tudi njegova žena, katera je pa bila potem izpuščena. V torek pa je bila znova aretirana in izročena sodišču, ker je preiskava dognala nove momente.
š Smrtna kosa. V Celju je umrl v starosti 86 let konjeniški major belgijske armade v pokoju baron Evgen Martens. Pokojni je bil belgijski državljan ln je bival dolgo vrsto let v Celju. — V Vitanju je umrl upokojeni nad-učitelj g. Rudolf Koser.
š Požar pri Ptuju. Zadnjo nedeljo je izbruhnil požar v Novi vasi pri Sv. Marku niže !Ptuja. Zgorelo je pet gospodarskih poslopij in ena hiša.
Iz Primorske.
p Šolo «a izseljence. V Italiji imajo po vseh večjih krajih šole za izseljence. Sedaj otvorijo take šole tudi na Goriškem. Za Slovence pride predvsem vpoštev izseljenišlca šola za mizarje, ki se otvori pri Sv. Luciji. V Gorici se 9. i m. otvori izseljentška šola za stavbene mizarje.
Iz Ljubljane.
lj Srebrna poroka. Dne 7. t. m. sta obhajala srebrno poroko gosp. Albin R o k o š s svojo ženko g. Elizabeto roj. Pnjk v krogu svojo družinice. Želimo jima obilo sreče!
lj Umrli so v Ljubljani. Marija Kveder, žena postreščka in hišnega posestnika, 63 let. — Fran Pordan, plakator, 70 let. — Zupančič Alojzij, posestnikov sin, 3 dni. — Jo-»ip Bavdek, posestnikov novorojenec. — Josip Ermenc, klobučarski pomočnik, 43 let.
lj Tedenski zdravstveni iikns. V času od i. do 7. januarja je bilo v Ljubljani rojenih 24 in 1 mrtvorojen; umrlo je v tem času 22 oseb, od tega 10 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaju trebušni legar, v 2 jetika, v 2 rak, v 1 vnelje možganske mrene, 1 bolezen na srcu, v 1 pljučnica, v 2 vnetje ledvic, v 1 prirojena slabost, v 1 6tarost, v 3 smrt vsled nezgode, y 7 druge bolezni.
Ij Nalezljive bolcrri v Ljubljani. V času od 1. do 7. jan. t. 1. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 2 Skr-latinke, 18 ošpic in 1 davice.
lj Predrzen tat pri blagajni. Ljubljanski tatovi, večinoma tuji pritepenci, so postali res že skrajno predrzni, tako da ni človek pred njimi nikjer varen. O tem se je prepričal predvčerajšnjim na tukajšnjem glavnem kolodvoru tudi posestnikov sin Miha Šmalcel iz Dragatuša. Stal je pri železniški blagajni in je pripravljal denar, da si kupi vozni listek. Pri tem je štel, koliko ima še denarja. Nenadoma je skočil k njemu neznan moški in mu je iztrgal iz rok 8 bankovcev po 10 Din in zbežal. Tat je star okrog 35 do 40 let, srednje velik, okroglega obraza z malimi pri-' striženimi brkami in je oblečen v temno že precej ponošeno obleko.
lj Tat v hotela. V hotelu »Soča« na Sv. Petra cesti je bilo ukradenih iz nočne omare v sobi št. 8 užitkarju Francetu Oblaku iz Čr-niške ježe št 8 pet bankovcev po 100 Din. Tatu se je moralo zelo muditi, ker je pustil pet bankovcev in nekaj drobiža še v listnici.
O tatu, Id je moral domače razmere dobro poznati, nimajo še nobene sledi.
lj Neokusna nagajivost. Neznani zlikovci ali hudolušni pijančki so izruvali na vogalu Privoz-Prule iz zemlje mestno klop in so jo postavili čez hodnik.
lj Izgnana jo iz ljubljanskega policijskega okoliša za dobo 5 let Ana Hajnšek, doma iz Male Bučne vasi, in sicer kot nevarna, že večkrat kaznovana tatica in vlačugarica.
lj Razne tatvino v Ljubljani. Zidarskemu polirju Blažu Ertlu na Viču št 12 je hodil pod ostrešje v vas dobro znan tatič in mu je iznosil v zadnjem času za 780 Din raznih desk. Kje je tat deske prodajal, še ni znano. — Na Celovški cesti v Šiški je bilo pokradene po več hišah več različne kuretine. Tudi tem dvonožnim lisicam so že na sledu. — V gledališki garderobi št. 8/II. je bil ukraden iz žepa suknje med predstavo opernemu pevcu Mirkotu Pugelj bankovec za 1000 Din.
lj Policijske ovadbo. Včeraj je bilo vloženih 20 ovadb in sicer radi tatvine 5, radi poneverbe 1, radi poškodbe javne naprave 1, radi kaljenja nočnega miru 2, radi žaljenja straže 1, radi pijanosti 1, radi prekoračen'a policijske ure 1 in 8 radi prestopka policijskega reda. — Aretirane so bile tri osebe in sicer raeli tatvine jabolk, 250 Din vrednega dvigala in pa radi pijanosti.
Prosvetna zveza.
Prosvetni večer, ki se vrši danes zvečer ob 8 v Ljudskem domu je posvečen Koroški. Dolžnost, da, narodna zahteva je, da pri vsaki priliki pokažemo, da čutimo z nesrečnimi brati onstran meje. Prosvetna zveza skuša stalno vzdrževati gorko vez z vsemi onimi našimi brati po Korotanu in Primorju, katere jo krivični mir dodelil drugim državam. G. predavatelj dr. Rcžman je pač eden najboljših poznavateljev koroški Slovenije, zato bo predavanje izredno zanimivo. Lepe skioptične slike nam bodo nudile krasno pokrajinske lepote in zgodovinske zanimivosti.
Spored III. prosvetnega večera: 1. Godba: sodeluje iz prijaznosti godba Mladinskega doma. 2. Solospev: peje gdč. Slavica Saxova. 3. Dr. Pregelj: Tožba Korošcev; deklamira dr. Angela Piskernik. 4. H. Sattner: Naša zvezda in G. Krek: V brezupnosti; dva solo-speva poje g. I. Hartman cand. iur. Spremlja na glasovirju gdč. Anica Ogrinova. 5. Dr. Rožman: predavanje o Koroški. Obilna udeležba naj bo živa priča naše ljubezni do zasužnjenih bratov onstr n Karavank.
pr Koncert Maje Strozzi v Ljubljani. Hrvati imajo celo vrsto mlajših skladateljev, ki se z vso silo svojega talenta izredno naglo in uspešno uveljavljajo v hrvatski glasbeni literaturi. Njihove kompozicije srečavamo kaj pogostokrat na koncertnih sporedih in tudi gospa Maja Slrozzi si je izbrala za I. del programa svojega koncerta, ki ga priredi v okviru petih abonma koncertov Filharmo-nične družbe v Ljubljani v pondeliek, 12. t. m. A zastopnike modernih hrvatskih komponistov in sicer Novaka, Gotovaca, Tajčoviča in Grgo-seviča. Njihove skladbe so komponlrane deloma na umetno deloma na narodno besedilo
v popolnoma modernem duhu z izredno bogato glasbeno invencijo. Gospa Maja Slrozzi jih je izvajala lansko leto no svojem koncertu v Zagrebu pod naslovom »Naša pučka lirika« in to z naravnost velikanskim uspehom. Umetnico spremlja na glasovirju njen soprog g. Bela Pečič, Priglase za abonma sprejema in vstopnice prodaja Matična knj'garna.
pr Glasbena Matica v Mariboru. Iz Zagreba je prispel h koncertnim vejam za Mrtvaškega ženina g. p. Kolb. Mariborskemu občinstvu je njegov glas še od Pepelnične noči« v najlepšem spominu. Pri »Mrtvaškem ženinu« je njegova uloga največja. Predprcdsji vstopnic pri Zl. Brišnik in M. Hoefer. Cene na lepakih. Dijaštvo ima popu3t le pri generalni vaji dne 13. t. m. ob 4 popoldne v Goizovi dvorani. Razven dijaštva nima k generalni vrji nihče drugi dostopa. Povpraševanje po vstopnicah je velikansko in bo dvorana nnjbrž že do nedelje razprodana.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer. Potek, 9. jan.: ob 3. uri pop.: HAMLET, dijaška predstava pri znižanih cenali. Izv. Sobota, 10. jan.: VERONIKA DESENIŠKA. — Red B.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri »večer. Petek, 9. jan. zaprto.
Sobota, 10. jan.: TRAVIATA. _ Red F. Nedelja, 11. jan. ob 3 popoldne GORENJSKI SLAVCEK, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
Petek, 9. jan. zaprto.
Sobota, 10. jan. PRI TREH MLADENKAH. —
Abonma D (kuponi). Nedelja, 11. jan. TRUBADUR. Abonma C (kuponi).
Naznanila.
Občni zbor Škofijskega društva za varstvo sirot v Ljubljani bo v četrtek, dne 22. januarja 1925 ob pol 5 popoldne v društveni pisarni (Mestni trg 8/1).
Stolna prosveta ima nocoj v petek ob 8. uri v Jugoslovanski tiskarni sejo. Ker so na dnevnem redu važne reči, prosimo polno-številne udeležbe.
Predavanje v društvu »Soča« v Ljubljani. V soboto, 10. t. m. predava v salonu pri Levu strok, učitelj meščanske šole g. Anton Fakin o zelo podučno-zanimivi temi: »Vraže iz pri-rodor' - 3ga in prirodopisnega stališča.« Začetek ob pol 21 zvečer. Vstop prost.
Poizvedovanja.
Očala t etuijem so se izgubila dne'8. t m. na potu iz Škofje ulice na učiteljišče. Najditelj naj jih blagovoli oddati pri Suhadolniku, Skorja ulica 12, I. nadstr. desno.
Cls§p o darstvo.
g Silen skok dinarja. Dinar se je pričel dalje rapidno dvigati navzgor in je notiral na današnji curiški predborzi 8.30—8.50, a na sklepni borzi 8.4750. Zagrebška borza je bila danes v znamenju panike. Vse tuje valute in devize so naravnost katastrofalno nazadovale. Narodna banka pa je veliko kupovala na borzi, da si zasigura potrebne rezerve za drugi del dejanja.
g Pogajanja o likvidaciji bivše avstrijsko pešino hranilnice na Dunaju. Tozadevna pogajanja, ki so se vršila v Rimu, so prekinjena in se nadaljujejo 12. t. m. Po časopisnih poročilih gre predvsem za približno vsoto 60 milijonov Ivč, ki jih je bivša avstrijska poštna hranilnica naložila pred vojno v zapadnoev-ropskih državah. To imetje je bilo sekvestri-rano, potem porabljeno za reparacijske svr-he, sedaj pa se naj izplača nasledstvenim državam. Za sekvestrirane zneske naj izda Avstrija 50 odstotne bone, ki zapadejo v desetih letih. Razen tega bo prišlo v Rimu pri pogajanjih do različnih izprememb pogodbe iz leta 1921. o likvidaciji avstrijske poštne hranilnice.
g Izvoz sladkorja iz Češkoslovaške. Od 1. oktobra 1924 pa do 31. decembra 1924 je Češkoslovaška izvozila 450.000 ton sladkorja. Ker cenijo ves višek produkcije za eksport na 1,000.000 ton, preostaja za izvoz še 650 000 ton; od te množine pa je že velik del prodan naprej.
g Ogrska zunanja trgovina. V mesecu novembru leta 1924. je Ogrska uvozila za 70.2 milijona zlatih kron, izvozila pa za 58.5 milijona zlatih kron. Bilanca ogrske zunanje trgovine je torej za mesec november 1924 pasivna v znesku skoro 12 milijonov zlatih kron, medlem ko jo bila v oktobru lani aktivna za 2 in pol milijona zlatih kron. Poslabšanje gre na račun zmarjšan^ga izvoza. — V prvih 11 mcsccih 1P24 je znašala pasivnost ogrske zunanje trgovine 110 milijonov zlatih kron.
g Ffiljsko-avstrijska trgovina, V 1. 1923. je Poljska izvozila v Avstrijo svojih produktov za 119 nnTjonov zlatih kron, Avstr'ji pa v Poljsko za 83 nvlijonov zlatih kron. V prvi polovici lanskega leta je Avstrija uvozila iz Poljske za 75 milijonov zlatih kron
8. januarja 1925.
DENAR:
Zagreb. Italija 2.5480 do 2.5780 (2.6850), London 289 do 292 (303 75), Newyork 59.65 do 60.63 (63.75), Pariz 3.2750 do 3.3250 (3.45 do 3.47), Praga 1.8250 do 1.8550 (1.9275), Dunaj 0.0317 do 0.0867 (0.C9), Ziirieh 11.85 do 11.95 (12 45), efektni dolarji 59 do 60 (60). Tendenca padajoča, blaga dovolj na razpolago.
Curih. Belgrad 8.<759 (8.25), Pešta 0.0071 (0.007075), Eerlin 12210 (1.222), Italija 21.70 (21.65), London 24.5050 (24.67), Nowyork 513.6(1 (513.50), Pariz 27.75 (27.67), Praga 15.4750 (15.475), Dur a j 0.007225 (0.007230), Bukarešt 2.65 (2.65), Sofija 3.75 (3.75).
Dunaj. Devize: Belgrad 1176, Kodani
12.570, Lonclon 338.500, Milan 2989, Newyork 70.935, Pariz 3842, Varšava 13.610. — Valute: dolarji 70.460, angleški funt 336.700, francoski frank 3825, lira 2S60, dinar 1165, češkoslovaška krona 2122.
Praga. Devize: Lira 143.25, Zagreb 56.—, Pariz 183.50, London 161.93, Newyork 33.90.
VREDNOSTNI PAPIRJI:
Ljubljana. 7odst. investicijsko posojilo iz leta 1921 65 do 65 (zaklj. 65), Celjska posojilnica d. d., Celje 210 do 214, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 226 (denar), Mer-kantilr.a banka, Kočevje 124 do 130, Prva hrvatska štediouica, Zagreb 890 do 900, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 154 (blago), Združ. papirnice, Vevče 100 (denar), »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1300 (blago), »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 46 do 50, 4 in pol odst. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 90 (blago).
Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb 112 do 114, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 61, Jn-goslavenska banka, Zagreb 104 do 105, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225, Prva hrv. šterlionica, Zagreb 895 do 900, Slavenska banka, Zagreb 85, Dion. društvo za eksplo-ataciju drva, Zagreb 72.50 do 75, Hrv. slav. d. d. za ind. šecera, Osijek 750, Narodna šum-ska industrija 55, Guttmann 700, Slavonija 62 do 64, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 400, Vojna odškodnina 126 do 120, 7odst. drž. inv. posojilo 64.
Dunaj. Živnostenska banka 837.000, Alpl-ne 3S3.0C0, Greinitz 152.000, Trboveljska družba 471.000, Hrv. esk. banka 184.000, Jugosl. banka 122.0000, Leykam 116.000, Hrv.-slav. dež. hip. banka 70.000, Avstrijske tvomice za dušik 190.000, Guttmann 875 000, Mundus 915.000, Slave* 220.000, Slavonija 69.300.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske 20, 25, 30, 4 m dolž., I., II., III. fco meja 580 do 600, hrastovi hlodi od 40 cm naprej prem., ravni, do 2 m brez grč, 3 do 6 m dolžine, fco meja 1650, smrekovi hlodi od 30 cm naprej, fco nakladalna postaja 300 do 310, hrastovi frizi, 4, 5, 6, 7, 8, od 30 do 60 cm, fco meja 1320 do 1335, bukova drva, 1 m dolga, sept. seč., fco nakladalna postaja 2 vag. 21 do 22 (zaklj. 21). — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 455, pšenica bačka, par. Ljubljana 495, koruza, nova, umetno sušena, def., fco dom Ljubljana 250, koruza, gar., fco Postojna trans. 2G0, koruza, nova, fco Ljubljana 1 vag. 230 do 235 (zaklj. 235), oves bački, že v Ljubljani, feo Ljubljana 365, lnneno seme, fco Ljubljana 650, otrobi pše-nični, srednje debeli, fco gor. postaja 225, gobe, lepe, štajerske, jesenske, fco Ljubljana 60 do 87.50. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, očiščen b-n, feo Postojna trans. 300, fižol prepeličnr, očiščen, b-n, feo Postojna trans. 550, fižol mandolon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 435.

MTOiasBissBraEiisssss^
»mairMUBin
Barvne trakove, ogleni-, povoščen!-,kopirni papir, hakiografKnT zvitki ln drugo poireMflnc pri tad.felenburgovaulica 6/1.
Grganist takoj, zmožen
zelo. Naslov v upr. St. 131. Sprejme se
piiuua m ctluvua
prodajalka
ki govori tudi nemško. Hra-Ba in stanovanje v biši. —
M. BERDAJS
trgovina s Špecerijski-n Vagona in semeni, MARIBOR.
Spalnico
no) in kompletno KUHINJO (belo), 8 mesecev rabljeno, prodam radi odpotovanja po izredno nizki ceni — ravno-tako nov pogrezljiv Šivalni STROJ. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 133.
SMBSSBISaSSIBSSoa
š umsko - tehnlčki biro
»ARB0R«
BEOGRAD DeSanska nlica itev. 23
Posreduje pri prodaji in nakupu zgradb, gozdov, žag, produktov lesne industrije.
Icpo zdraTobl.go oddala ^ Blrok DELAVCE
DuN|» Sumske industr. V Srbiji, aajska ceiU it. 36. 123 tfflM»MaaaaMB0aN*
Koruzo
POZOR1	POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po po'ov;čni ali zelo znižani ceni. Ne za-nu-dite ugodne priliki! Eer.l;e-va cesta 30, I. nad., desno.
iMRlVATNA HRANA
obed in večeria dnevno 25 Din. Priporoča sc tudi gg. poslanccm. - Beograd. Kosovska 41 IV. - NOVAK.
Po ugodni ceni se proda
hiša s trnovino
z mešanim blagom, v večjem kraju na Štajerskem, pripravno tudi za vsakega dru-gega obrtnika. Event. se odda tudi v najem. Dopise je poslali pod »Promet« it. 104 na upravo »Slovenca«.
Več stavi), parcel
ležečih poleg tesar, mojstra Josipa Krcgarja in Mladinskega doma na Kodeljevcm, SE PRODA. - Poizve se v upravit. graSčine ra Ko<!e-jevem, ltfoste pri Ljubljani.
Protiaja
se star a OKNA, VRATA, 5ALUZU2, OKVIRJI za vrata in drugo po zelo nizki ceni. - Vpogleda naj se do 15. januarja na skladišču G. Tiirnies - Martinova cesta.
RJsPfl to£cni' svctli- iisti-
muli od žaj'la in divjega
Kupim majhen
železen štedilnik.
Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod ši'ro »5'.edi'nik«.	122
samski, srednje starosti, trezen, z večletno prakso, i52e službe, ki jo nastopi takoj ali po dogovoru. - Cenjene po-rudbe z enačbo plače na FRAN IO ZVONAR, vrtnarija Abel, Bje'.ovar — ILv.
majorana, proda kg po 20 Din od 50 kg naprej v Jtabn | [Dalmacija) župnik Pc.lER
ZAHIJA.
103
OPEKO in MOKO (češko) priporoča
F. HOČEVAR
Dunajska cesta 36, L|ubl;ana.
Ksntorisfnja i Zapravljivček
zmožna knjigovodstva, slov. in nemške stenografije, se iSče za takoj. - Ponudbe pod šiiro »Izvežbana moč 136«.
želite oddati? Javita naslov »Pes-edovalcu« - Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 23, ki ga odda interesentom.	7
rabljen, ugodno naprodaj, i Naslov pove uprava »S 1» venca« pod Štev. 75.
Orgije za cerkev
v dobrem stanju, prodam. -Več se poizve pri I. Škulca, Draga St. 1 — Viinja ge-a.
I
POLNOJAPFENTK 65 cm z 20 žalnimi listi. PORAVALNJK 50 cm (Abriclitmaschine). PISALNI STROJ tvrdke Rofa. 3 STAVBNE PARCELE po cirka 600 m'. 10 VAGONOV RAZNEGA ŽAGANEGA LESA. Vse takoj na razpolago proti gotovini. — Naslov pove uprava »Slovenca«.
Izdat* konzorcij »Slovenca«,
Odeovorni urednik: Franc Kremžar v Ljubljani.
JueosI«™"""1™ tiskarna v Liiiblianl.