VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 9. FEB. 1995 Letnik L Štev. 6 (2793) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. Bomba na Gradiščanskem Sled spet vodi na Koroško! Kar je bilo poznavalcem nemško-nacionalne in desnoekstremne scene v Avstriji povsem jasno že takoj po morilskem pogromu nad oberwartskimi Romi in po eksploziji bombe v hrvaški vasi Stinja-ki/Stinatz, so sedaj potrdile najnovejše preiskave varnostnih oblasti: med lansko bombo pred Rennerje-vo šolo v Celovcu, v kateri gostuje Javna dvojezična ljudska šola, ter pisemsko bombo Lojzetu Wieserju in obema bombama v Obervvartu ter v Stinjakih obstajajo očitno povezave. Storilec oz. storilci so isti in bombe so bile izdelane po istem sistemu: v treh primerih so se storilci poslužili sprožilca na tresljaj (Rüttelmechanismus), ki je bil skupaj z razstrelivom vgrajen v cev. Bombe te izdelave so smrtne pasti, saj eksplodirajo že pri najmanjšem dotiku ali premiku. Tudi ideološko oz. argumentacijsko ozadje je isto. Za bombe v Celovcu in na Gradiščanskem je prevzela odgovornost teroristična skupina BBA: Bajuwarische Befreiungsarmee. Le zgodovinska osebnost, ki ji tako rekoč služi kot vzor, je vsakič druga: v Celovcu je bil to knez »Herzog Oadilo von Bayern« (ime se pojavi v priznavalnem pismu takratnemu slovenskemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu), na Gradiščanskem pa je knez »Friedrich II der Streitbare.« Vštevši tragične dogodke na Gradiščanskem je v preteklih 14 mesecih v Avstriji eksplodiralo ali bilo odkritih 17 politično in rasistično motiviranih bomb. Storilci so še vedno med nami. Medtem so vse glasnejše zahteve iz vrst SPÖ in Zelenih, da je treba varnostne organe usposobiti za boj proti neonacizmu. SPÖ zahteva dodatnih 300 uradnikov, ki naj bi nadzorovali neonacistične dejavnosti, Zeleni pa hočejo poseben program proti desnemu ekstremizmu. Romi zahtevajo policijsko varstvo, včeraj pa je koroška policija pozvala slovenske organizacije, naj bodo pozorni na sumljive predmete in pojave. F. W. Oživiti koordinacijki odbor! Na spominski svečanosti Zveze koroških partizanov preteklo nedeljo, 5. januarja, v Svečah je predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm predlagal oživitev koordinacijskega odbora, v katerem naj bi bile zastopane vse politične grupacije koroških Slovencev. Ta odbor naj bi služil usklajevanju vseh tistih vprašanj, ki se tičejo narodne skupnosti. Hkrati pa je Sturm odklonil merjenje sil znotraj narodne skupnosti. Že zgodovina je pokazala, da to manjšini nič ne prinese, celo škoduje. Sturm je menil, da je treba leto tolerance uveljaviti tudi znotraj manjšine. »Če od večine zahtevamo, da spoštuje jezikovne in kulturne različnosti v deželi, moramo različnosti spoštovati tudi znotraj manjšine. Dejstvo je, da imamo različne svetovne nazore in različna politična gledanja. Te razlike je treba spoštovati. Enotni pa moramo biti v naših zahtevah po jezikovni in kulturni enakopravnosti«. V svojem govoru je predsednik ZSO zavzel tudi stališčče do letošnjih obletnic, to je od 50-letnice konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom, 40-letnice podpisa državne pogodbe, 75-let-nice plebiscita do avstrijskega članstva v Evropski zvezi, ki naj tudi vpliva na oblikovanje proslav. Spominske svečanosti v Svečah seje udeležilo tako veliko število ljudi kot doslej še nikoli. Predvsem je treba omeniti, da se je poleg gostov iz Slovenije udeležilo svečanosti precej koroških Slovencev, med njimi veliko mladine. To pomeni, da se prebivalstvo tudi ob najnovejših hudih dogodkih vse bolj zaveda pomena antifašističnega boja koroških Slovencev in drugih evropskih narodov. F.W. Več na 2. strani. SOSVET ZA KOROŠKE SLOVENECE IN ZSO ^ Prizadetost ob atentatu na Rome' - V telegramu svojcem žrtev atentata v Zgornji Bor-ti/Oberwart, pripadnikom manjšine Romov, je predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja in Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm izrazil globoko prizadetost in sočustvovanje. »Pred nekaj dnevi smo se spominjali obletnice osvoboditve jetnikov v koncentracijskem taborišču Auschwitz in se ob tem spomnili tudi tega, da je bilo v tem zloglasnem taborišču umorjenih tudi veliko število Romov.« Dr. Sturm je pozval varnostne organe, naj storijo vse, da razjasnijo okoliščine atentata in odkrijejo storilce. Nadalje je predsednik Sturm še poudaril, da so zdaj pozvani vsi Avstrijci, ki se zavzemajo za demokracijo in še posebej za toleranco, za raznolikost in odprtost do manjšin, da skupno onemogočijo taka dejanja. Demokracija se ne sme umakniti nasilju! in dolgoletnega predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Francija Zwittra so na njegov grob položili venec predsednik ZSO Marjan Sturm, predsednik ZKP Janez Wutte-Luc in tajnik ZSZ Rado Janežič. Neuspeh vlade ogroža mednarodno zaupanje Prerekanja o bodoči avstrijski finančni in proračunski politiki na vladni in socialnopartnerski ravni ni ne konca ne kraja. Poleg političnih posledic nadaljnjega napeljevanja vode na mlin svobodnjaškega führerja povzroča ta neskončna tragikomična »štorija« še druge nevarnosti: mednarodni finančni svet čedalje bolj kritično zaznava in opazuje krizo avstrijske gospodarske politike. Vodilni finančni časopisi in servisne službe pišejo o pojemanju zaupanja mednarodnih finančnih analitikov in investitorjev v avstirjsko gospodarstvo. Predsednica Avstrijske nacionalne banke v tej kritični situaciji zaradi notranjih pri-stojnostnih nasprotij razmišlja o samoodpovedi novega mandata, povrhu vsega pa Haider javno blebeta o nekakšni potrebi za znižanje vrednosti šilinga v razmerju do nemške marke. Vse to lahko na mednarodnih finančnih trgih privede do izgube doslej izvrstne ocene avstrijskega gospodarstva. Ker je država - podobno kot podjetja - kreditojemalka pri bankah in na mednarodnem finančnem trgu, ima ocena njene bonitete vpliv na obrestne mere, katere ji dajalci finančnih kreditov zaračunavajo. Če zaupanje v kreditojemalca pojema, se višina obrstne mere zviša. Tako zvišanje - npr. za en odstotek - pa bi pri vsotah, za katere gre, Avstrijo stalo kar od 10 do 15 milijard šilingov. To pa je vsota, o kateri se vlada in različne interesne skupine prerekajo v zvezi z varčevalnim paketom. V tem primeru bi bila torej takoj prekoračena, država in davkoplačevalci pa bi se kaj kmalu znašli pred še večjim problemom. Zato je v interesu■ vseh, da vladnima strankama v najkrajšem času uspe sprejeti uporabne ukrepe za sanacijo državnega proračuna. Ta pa bo uspela le, če se bodo bremena pravično porazdelila na vse prebivalstvo in ne bodo prizadela predvsem samo socialno šibkejšega sloja. Dr. Kristijan Schellander SPOMINSKA SVEČANOST V SVEČAH Proslavljanje v duhu humanizma in demokracije 50-letnici zmage nad naci-fašizmom je bila letos namenjena spominska svečanost, ki jo je ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-To-maža in soborcev preteklo nedeljo, 5. februarja 1995, v Svečah priredila Zveza koroških partizanov. Svečanost je bila tako po izpovedi kot tudi po udeležbi zares manife-stativna. Slavnostni govornik predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je načel tri pomembne tematske kroge: petdesetletnico konca druge svetovne vojne, plebiscitne proslave na Koroškem in odnose znotraj narodne skupnosti. 1995 - Leto tolerance Govornik je uvodoma poudaril, da so Združeni narodi letošnje leto razglasili za leto tolerance in da so proslave osvoboditve sožitje, sodelovanje, spoštovanje in upoštevanje manjšin na osnovi človekovih pravic. Če bo Evropa dopuščala nacionalizem in šovinizem, mistifikacijo zgodovine in ponovila vse tiste napake iz preteklosti, ki so jo že enkrat pahnile v uničujočo vojno, ji grozita propad in balkanizacija. Zato je treba ob 50-letnici konca druge svetovne vojne krepiti humanizem in demokracijo kot najvišji civilizacijski vrednoti, pri čemer moramo izpostaviti človekove pravice in njihovo univerzalnost. Med gibanja, ki ogrožajo mir in sožitje, pa zagotovo sodi desni ekstremizem, čigar zagovorniki hočejo rehabilirati nacizem in na novo interpretirati zgodovino. Zato je pomembno, daje nemška škofovska konferenca priznala svojo sokrivdo pri zatiranju Judov in se jim tudi opra- A iz demokratične odločitve so na Koroškem naredili »zmago v nemški noči, in ob 10. oktobru praznujejo zmago nemštva nad slovenstvom«. Koroški Slovenci, je dejal Sturm, ne nasprotujemo zgodovinski odločitvi 1.1920. Smo lojalni državljani Republike Avstrije. Ta lojalnost pa vključuje tudi lojalnost Avstrije, kar pomeni, da si želimo neovirano ohraniti naš jezik in kulturo. Predsednik ZSO je ob tem dejal, da bi morala Koroška »prav v letu 1995, v letu tolerance, v letu pomembnih obletnic postaviti plebiscitne proslave na nove, evropske osnove« in v ospredje postaviti sožitje, sodelovanje, spoštovanje jezikovnih in kulturnih pravic, ne pa razpihovati zgodovinske hipoteke. Ob tako zasnovanih proslavah, ki bi bile vključene v centralno proslavo ob 50. Govornik Marjan Sturm, presednik ZSO, in predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc. kaceta Auschwitz pravšnja priložnost, da opozorimo na bistvo nacizma, torej na industrijsko uničevanje ljudi in narodov. V tej morilski in zločinski logiki je nacionalsocializem enkraten, v tem nima primerjave. V tem pa je tudi utemeljena dostojna ocena prispevka vseh tistih, ki so se temu nasilju uprli ter tako prispevali k skrajšanju vojne in porazu nacizma. Spomin nanje je izraz spoštovanja in zavesti, da le osveščen pogled v zgodovino omogoča tudi trezen pogled v prihodnost. 50-letnica konca vojne, 40-letnica podpisa državne pogodbe ter prvo leto enakopravnega članstva Avstrije v Evropski uniji so med seboj povezani. Nacizem je uničil državno samobitnost Avstrije, uporniško gibanje pa jo je spet vzpostavilo. Pri spominskih obletnicah ne bomo mogli mimo vprašanje o avstrijskih žrtvah in avstrijskih zločincih, je poudaril Sturm. Evropa bo uspela le, če bo upoštevala vičila. Sturm je dejal, da sta na taki osnovi možna sprava in razprava o napakah uporniškega gibanja, in izrazil upanje, da bi tudi druge škofovske konfe-rene posnemale nemško. Plebiscitne proslave V zvezi s 75-letnico plebiscita je predsednik ZSO opozoril predvsem na demokratično pravico odločanja ljudi v takratnih časih. Na Predarlskem se je večina odločila za priključitev k Švici, Tirolci in Salzburžani so glasovali za Bavarsko. Na Koroškem pa so se ljudje obeh narodov, Slovenci in nemško govoreči, odločali ali za Avstrijo ali pa za Jugoslavijo. Plebiscit v prid Avstriji so odločili Slovenci. In to »ne navsezadnje zaradi tega, ker je tedanja koroška oblast svečano obljubila, da bo spoštovala narodne, jezikovne in kulturne pravice koroških Slovencev«. Sturm je s tem opozoril na svečane (in neizpolnjene) obljube koroškega deželnega zbora na Gosposvetskem polju tik pred plebiscitom I. 1920. obletnici druge svetovne vojne in osvoboditve bi tudi koroški Slovenci lahko sodelovali. Sturm pa je izrazil bojazen in dvom, da do tega ne bo prišlo, »ker nekateri tega niti ne želijo«. Poudaril pa je, da se določeni koroški politiki prizadevajo za novo obliko praznovanja zgodovinskih obletnic in s tem v zvezi omenil iniciativo »Delovna skupnost Koroška 1995 v letu tolerance«. Slovenci bomo pri tej pobudi, ki jo podpira-jio številne nemške in slovenske organizacije, sodelovali. V programu spominske svečanosti na sveškem pokopališču je pel moški pevski zbor SPD »Bilka« iz Bilčovsa pod vodstvom Mirka Lauseggerja, recitirali pa so otroška skupina z Jesenic in Tonči Schlapper ter Lojze Eržen. Predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wut-te - Luc pa je v svojem pozdravu posvaril pred oživljanjem nacizma, nacionalizmov in nestrpnosti. »Zato mpramo prav antifašisti zastaviti vse sile za sožitje in mir.« Franc Wakounig KOMENTAR Dr. Vladimir Wakounig »Zahteva, da se Auschwitz ne ponovi, mora biti zajeta najpoprej v vzgoji.« Tako je nekaj dni pred smrtjo leta 1969 v nekem radijskem pogovoru svoje razmišljanje o vzgoji po Auschwitzu zaokrožil nemški sociolog in filozof Theodor W. Adorno. Ob barbarskem napadu na romsko naselje v bližini v drugi svetovni vojni. Politični sistemi, ki so vstali in zrasli iz propada nacističnega režima, svoje družbe niso oblikovali na osnovi prepričanja, da se je treba najprej pokloniti nedolžnim žrtvam. Avstrijska država in njeni odgovorni politiki so potrebovali skoraj pet desetletij, da so končno priznali svojo sokrivdo in soodgovornost za pokole v nacistični dobi in sodelovanje v režimu. Mnogo žrtev pa še danes čaka, da jim avstrijska država prizna in povrne škodo, ki so jo utrpeli pod Hitlerjevim terorjem. Najboljši dokaz za »tiho rehabilitacijo« nacistične miselnosti je ta, da Avstrija ni bila pripravljena resno denacificirati svojega političnega sistema in da je mnogo oseb , ki so pod Hitlerjevim terorjem delovali v nacističnem duhu, po drugi svetovni vojni spet zasedlo odgovorne politične položaje. Prav ta »tiha rehabilitacija« nešte- Uboj Romov - dejanje nečloveške ideologije Auschwitza Obertwarta/Zgornje Borte na Gradiščanskem, pri katerem so izgubili življenje štirje Romi, se tej Adorno-vi zahtevi ne moremo izogniti. Naraščajoče nasilje de-snoekstremističnih in neonacističnih skupin proti tujcem in narodnim manjšinam je v resnici posledica tega, da povojni demokraciji v Avstriji in Nemčiji nista bili sposobni dokončno razgaliti in obsoditi nečloveško ravnanje nacističnega režima. Napadi na Žide, azilante, na Rome in Sinte, na ljudi, ki ne ustrezajo nekakšni večinski družbeni in rasni enakosti, dokazujejo, kako prisotna je še vedno nečloveška miselnost, ki ima svoje korenine v ideologiji Auschwitza. Ta pa se je udejanjala s tem, da je uničevala vse tiste, ki niso ustrezali rasnim predstavam arijskega porekla. Kdor je pričakoval, da bodo zahodni državni sistemi, ki so se takoj po vojaški zmagi nad nacističnim režimom zapisali demokraciji, sposobni radikalno iztrebiti morilsko miselnost Auschwitza, se je motil. Predvsem to velja za Avstrijo in Nemčijo. Preden sta zahodnonemš-ka in avstrijska država vsaj delno povrnili škodo žrtvam nacističnega terorja, sta se že pobotali z mnogimi, ki so bili vpleteni v pokole in morije industrijskega uničevanja tih odgovornih in soodogo-vomih za uničevanje Židov, Romov, Sintov in drugih je bistveno prispevala k temu, da je nečloveška miselnost Auschwitza »brez večjih usihanj« preživela 50 let avstrijske demokracije. Nizkoten in barbarski napad na Rome v Ober-wartu pa hkrati tudi razkriva dolgoletno ravnanje avstrijskega političnega sistema s svojmi manjšinami. Odgovorni za ta uboj in zločin so vsi tisti politiki, ki dopuščajo prikrito in tudi javno diskriminiranje šibkih in s svojim verbalnim radikalizmom celo spodbujajo k nasilju. Umor Romov ni kakor strela z jasnega, ampak zaenkrat samo zadnje morilsko dejanje, ki se je sistematično napovedovalo že z nasiljem s pisemskimi bombami. Ta zločinski napad na Rome mi samo potrjuje, da druga avstrijska republika svojim nacističnim žrtvam še vedn'o veliko dolguje, predvsem pa popolno rehabilitacijo in sprejem zakonodaje, s katero bi preprečila vsako nadaljnje institucionalizirano zapostavljanje. Ob takih zločinskih dejanjih se moramo resno vprašati, ali se nismo Že spet sprijaznili s političnim sistemom, ki je izgubil vsako človeško dostojanstvo in sočutje z žrtvami in prizadetimi. TEROR NA »OTOKU BLAŽENIH« Rasistični umor Romov in bomba v hrvaški vasi Pripadniki narodnih skupnosti in pretežen del večinskega naroda, skratka pokončni avstrijski demokrati žalujejo skupaj z romsko narodno skupnostjo za štirimi njenimi člani iz Gornje Borte/Oberwart. V noči na preteklo nedeljo, 4. februarja, so postali žrtev zverinskega terorističnega napada neonacističnih, rasističnih in desnoekstrem-nih storilcev. Prvič v 2. avstrijski republiki so bili njeni državljani in pripadniki narodnih skupnosti ubiti zaradi svoje narodne pripadnosti. Postali so žrtev zločinske rasistične ideologije, kije višek svoje brutalnosti izvajala prav v Auschvvitzu in drugih nacističnih taboriščih. Umorjeni v Obervvartu so bili pripadniki romske manjšine, avstrijske narodne skupnosti, ki je bila priznana šele ob koncu leta 1993. Žrtve so bili potomci, sinovi in vnuki gradiščanskih Romov, ki sojih nacisti obsodili na smrt in jih kot člane življenja nevredne rase najprej strpali v taborišče Lackenbach na Gradiščanskem, potem pa sojih v živalskih vagonih transportirali v koncentracijska taborišča, med drugim tudi v Auschwitz. Od nad deset tisoč interniranih gradiščanskih Romov se jih je iz taborišč vrnilo samo nekaj sto. Umorjeni so bili nekaj dni po petdesetletnici osvoboditve Auschwitza in pred začetkom procesa proti neonacistom, obtoženim zaradi pisemskih bomb. Žrtve terorističnega napada so: Josef Simon (40), oče petih mladoletnih otrok, brata Erwin (18) in Karl (22) Horvath ter Peter Sarközi. Vsi so živeli v romski naselbini vzhodno od Oberwarta. Žrtve so bile v noči s sobote, 4. februarja, na nedeljo, 5. februarja, na stražnem obhodu. V zadnjem času so oamreč neznanci prebivalcem naselja grozili (»Romi, ubili vas bomo«) in zato so vaščani opazovali okolje in dogajanje. Med drugim so v soboto opazili sumljiv avtomobil, ki je izzivalno peljal skozi naselje, in dva avtomobila, ki sta se pojavila vsak na enem koncu vasi. POZIV za podporo svojcem oberwartskih žrtev Ištitut za jezikoslovje graške univerze, Društvo Al-pen-Adria Alternativ, Štajerska podružnica Avstrijske lige za človekove pravice in Kulturno društvo Člen 7 pozivajo na darovalno akcijo v pomoč in podporo svojcem umorjenih Romov, predvsem petnajstim nepreskrbljenim otrokom. Darovalni konto: Raika Graz-Mariatrost/Fi-liale Heinrichstraße BLZ: 38223 Štev. konta: 615764 Poleg tega so neznanci na samotni poti, ki vodi iz Oberwarta mimo naselja v Unterwart, postavili tablo z napisom »ROMA zurück nach INDIEN«. In prav to tablo je četverica pri svojem obhodu očitno hotela odstraniti. Posledice so bile grozne: Cim seje eden od njih dotaknil table oz. njenega podstavka, se je sprožil mehanizem bombe, ki je bila skrita v cevi, na katero je bila tabla pripeta. Četverica je bila takoj mrtva, trupla pa hudo razmesarjena. V naselju so sicer čuli eks- plozijo, vendar si vzroka zanjo niso znali razložiti. Seveda ni nihče niti pomislil, da so štirje njihovi pravkar postali žrtve zahrbtnega zločina. Vaščani so zločin odkrili šele v nedeljo zjutraj. Žalost in obup sta se naselila v njihovih domovih in srcih. Otroci so osiroteli, žene vdovele, družine so izgubile očeta, brata, strica, vnuke. Romsko naselje se je odelo s črnino, na mah se je pogreznilo v neizmerno žalost. Cinizem oblasti Med prebivalci romskega naselja v Oberwartu so se spet pojavile slike groze in nasilja iz časov, za katere so mislili, da so mimo. Kot da sta se vrnila Lackenbach in Auschwitz. In to v 2. in demokratični avstrijski republiki! Šok pa so stopnjevali še avstrijski varnostni organi: mrtve so osumili, da so napačno ravnali s strelivom in zato izgubili življenje. Poleg tega je žan-darmerija v naselju opravila racijo zaradi morebitnega streliva in preiskala vse hiše. Šele po daljšem času je notranje ministrstvo blagovolilo ugotoviti, da so Romi postali žrtve rasističnega atentata. To sta potrdila črna tabla z napisom »Romi zurück nach Indien« in tehnično mojstrska konstrukcija bombe. Tako ravnanje je docela razgalilo dilentantizem in cinizem varnostnih oblasti, kije značilen za vse doslejšnje raziskave ozadij znanih pisemskih in drugih bomb. Krivdo so preiskovalci najprej pripisali žrtvam in jim očitno tako skušali naprtiti vlogo storilcev. Oberwartski Romi pa žandarmerijo obtožujejo, da njihovih pritožb in bojazni v zvezi z grožnjami niti ni regi-strala, kaj šele jemala resno. Zgodovina Romov je tlakovana s krvjo in krivicami Romi, bolj znani pod imenom Cigani, so pred približno tisoč leti zaradi doslej neznanih vzrokov zapustili Indijo in se podali na dolgo pot skozi prostor in čas. V 14. stoletju so se prvič pojavili v srednji Evropi. Kot nomadsko ljudstvo s svojim jezikom, kulturo, etičnimi vrednotami in pravnim sistemom se ukvarjajo z raznimi rokodelskimi dejavnostni. Prav zaradi svoje posebnosti in izvirnosti naletijo pogosto na odpor, v 18. stoletju je cesar Karl VI. zaukazal celo njihovo iztrebljenje. Po razpadu avstro-ogrske monarhije je največji del avstrijskih Romov živel na Gradiščanskem, kjer so bili podrejeni strogemu režimu. Do anšlusa 1.1938 jih je v Avstriji živelo okoli 11 tisoč. Preživljali so se z lončarjenjem, piskrovezništ-vom, kovaštvom in drugimi pomožnimi poklici. Po nacističnem prevzemu oblasti je za Rome, podobno kot za Jude, prišel čas sistematičnega iztrebljanja. Leta 1940 so nacisti v vasi Lackenbach pri Gornji Pul-ji/Oberpullendorf uredili največje »cigansko taborišče« na avstrijskih tleh. Predvsem je gonjo proti Romom, ki so veljali za »rasno manjvredne«, podpiral takratni gradiščanski gauleiter Tobias Portschy, ki danes kot ugledna oseba uživa svoj pokoj. Iz Lackenbacha so preživele Rome odvedli v druga taborišča. Od 11 tisoč jih je nacistični holokavst preživelo le nekaj sto. Preživeli so se po vojni vrnili domov, a enakopravnosti zanje ni bilo. Med drugim jim je avstrijska oblast odrekala pravico do državljanstva in osebnih dokumentov. Leta 1948 je notranje ministrstvo celo odredilo izgon »tujih ciganov«. Šele 1. 1993 jim je Avstrija priznala status narodnostne skupnosti. Bomba v Stinjakih/Stinatz Ko Avstrija oberwartskega zločina niti še ni dobro dojela, je v javnost treščila vest o novi bombi in novi žrtvi. V hrvaški občini Stinjaki na jugu Gradiščanske je namreč v ponedeljek dopoldne eksplodiral peklenski stroj, ki je bil prislonjen na kontejner za zbiranje papirja. Ko je Erich Priessler, uslužbenec deželne ekološke službe hotel kontejner izprazniti in se je dotaknil bombe, ki je bila zakamuflirana kot paket, je ta eksplodirala. Priesslerju je poškodovalo roko. Storilci so z bombo y Stinja-kih hoteli izvesti peklensko dejanje, kajti bombo so nastavili tik ob otroškem igrišču, na katerem pa v ponedeljek dopoldne na srečo ni bilo otrok... Hkrati z bombo se je pojavilo priznavalno pismo storilcev. Vsebina je jasno neonacistična. V njem storilci zahtevajo, naj se klani Schifkovitsev, Granditsev, Stoisitsev, Resetaritsev in Jani-schev takoj vrnejo v Dalmacijo. In naprej v originalu: »Deutsch-Österreich als Stammgebiet der Bajuwaren benötigt keine Ausländerindustrie, bestehend aus Ausländerlobbyisten, aus Aufwieglern, Förderern und Erfindern immer neuer Volksgruppen, aus Amateurdolmetschern, Fremdspracheneinpeitschern, aus Integrationsprojektanten, Menschen- und Waffenschmugglern, aus Rassentheoretikern und Menschenzüchtern nach dem Vorbild des marxistischen Einheitsmenschen. BBA »Friedrich II der Streitbare, Herzog von Österreich, Steiermark und vier Burgenland«. Preiskave varnostnih oblasti so dokazale, da je pismo odposlala ista Bajuwarische Befreiungsarmee, ki je lani jeseni tudi poslala priznavalno pismo bivšemu slovenskemu zunanjemu ministru Peterletu v zvezi s pisemsko bombo založniku Loj zu Wieserju. Pogreb ubitih Romov bo v soboto, 11. februarja v Gornji Borti/Oberwart. Franc Wakounig Morilci, teroristi! Oberwartski umor in stin-jašjd atentat sta zbudila ogorčenje in odpor v javnosti. ZSO je svojcem ubitih Romov izrazila sožalje. (Glej izjavo na J. strani). Najvišji predstavniki države Avstrije so umor in atentat najostreje obsodili in zahtevali, da se docela razčistita. Zvezni predsednik Thomas Klestil je bil zgrožen in vidno prizadet nad smrtjo štirih Avstrijcev Zvezni kancler Franz Vranitzky je obsodil podli napad na pripadnike avstrijskih Romov, podklancler Erhard Busek pa je posvaril pred destabilizacijo države. Predsednik EL Andrej Wakounig je dejal, da je več kot škandalozno, da morajo avstrijski Romi v petdesetem letu osvodin’e izpod nacistične strahovlade spet trepetati za svoja življenja. Zahteval je ostro ukrepanje proti manjšinam sovražnim izjavam in dejavnostim. Terezija Stoisits, Hrvatica iz Stinjakov in poslanka Zelenih, je poudarila, da jo je strah za manjšinske aktiviste in v zvezi z bombanmi izjavila, da imamo opraviti s teroristi in morilci, ki so docela nepreračunljivi in sila nevarni. Opozorila je, da se sedaj maščuje nedejavnost varnostnih organov, ki so v zvezi z napadom na Rome v Oberwartu »špekulirali s skurilnimi variantami o nesreči, namesto da bi ljudi posvarili in s tem zmanjšali nevarnost nadaljnih atentatov«. Najnovejše strahotne dogodke so obsodili tudi kardinal König, gradiščanski škof lby in deželni glavar Stix, koroška deželna vlada ter osrednje organizacije gradiščanskih Hn atov, ki zahtevajo solidarnost z manjšinami. V Gornji Borti/Oberwart je bila v ponedeljek zvečer žalna slovesnost, v torek zvečer pa je bila v središču Dunaja žalna manifestacija kot izraz solidarnosti z avstrijskimi Romi. IZ ŽENSKEGA VIDIKA Privzgojeni občutki krivde Piše dr. Štefka Vavti Iz vašega vsakdanjika zagotovo poznate občutek, da ste vsega, kar je narobe v vaši okolici, družini, pri otrocih ipd., krive same. Večkrat sem že pisala o tem, da nam je bil - predvsem pa to velja za generacije pred nami -zev zgodnjih letih privzgojen ta občutek krivde, ki se ga pozneje le težko znebimo. Kar pa je še huje, kaj rade ga posredujemo naprej, bodisi našim otrokom, bodisi partnerju, ki je pač drugačen, kot si želimo, ali pa staršem in učiteljem in tako dalje in tako naprej. Žrtve za »nahrbtnik, poln krivd« se nam kar ponujajo, največkrat pa so to naši najbližji, ki so krivi, da nam gre slabo, da nimamo primerne službe, da so naši otroci sitni, da v našem življenju to ali ono teče »narobe«. Tako se otresemo vsakršne odgovornosti za naše življenje, saj za vsako stvar najdemo »grešnega kozla«. Žena, katere mož skače čez plot, pripisuje krivdo konkurentki, jezna je na moža, samo pri sebi ne išče napak. Raje se poda v vlogo žrtve, ki jo vsi pomilujejo, češ da ima »slabega moža«. . Če nam otrok dela v šoli težave, kaj hitro iščemo krivdo pri učiteljih in vzgojiteljih, pri otroku, ki je pač len in pozabljiv, v družbi, ki je slabo organizirana, ipd. »Krivda« je občutek, katerega bi se - če nam ga kdo naprti - najraje hitro spet znebile, zato ponavadi še hitreje poiščemo nekoga, kateremu ga lahko zvalimo na hrbet. Prepričana sem, da se noben občutek v naši družbi ne zlorablja v tolikšni meri, kakor prav »občutek krivde«. Z njim bojujemo neskončno število bojev, imamo se za zmagovalce in »dobre«, če nam je uspeh), da smo »krivdo« za vse, kar je narobe, zvalili na drugega, sovražnika, partnerja. ... Odprto pa ostane vprašanje, ali smo res tako »dobre« (ali pa »slabe«), kakor se kažemo? Nekatere rade prevzamejo nase krivdo za vse, druge jo raje zvalijo na druge. Pravična pa ni nobena od teh rešitev: če nase prevzamemo odgovornost za vse in si naprtimo vsako krivdo, to le dokazuje, da previsoko ocenjujemo našo vrednost in se imamo za vsemogočne. Če pa nismo pripravljene sprejeti tiste »krivde«, ki nam pristaja, tudi ne prevzamemo odgovornosti zase in za naše ravnanje. NARODNOSTI V SPÖ Ana Blatnik za slovenščino tudi na uradnih deželnih praznovanjih Prejšnji teden je predsednica Delovne skupnosti »Narodnosti v SPÖ« Ana Blatnikova povedala javnosti svoja stališča o praznovanju letošnjih spominskih obletnic (50 let osvoboditve, 40 let avstrijske državne pogodbe, 75 let koroškega ple- biscita, prvo leto vključitve v EU). Blatnikova vidi ob obhajanjih teh obletnic priložnost za širjenje tolerance, razjasnjen odnos do zgodovine in konstruktivno sožitje obeh narodnostnih skupnosti na Koroškem. Ker se uradna Koroška ukvarja predvsem s praznovanji ob 10. oktobru, je Blatnikova objasnila svoje stališče. Praznovanja naj bi bila usmerjena v bodočnost in veljati bi morala maksima odstranjevanja predsodkov in sovražnosti. Delovna skupnost podpira skupaj s socialdemokratsko stranko zahtevo po vključitvi slovenskega jezika v uradna deželna praznovanja in predlaga, naj zastopnik/ca narodne skupnosti predstavi pomen 10. oktobra iz vidika manjšine na slavnostni seji koroškega deželnega zbora. Blatnikova tudi podpira iniciative raznih skupin in organizacij, ki predlagajo alternativne prireditve skozi vse leto in ki imajo namen, da zbližujejo ljudi in krepijo toleranco. Nekaj predlogov je že izdelanih: simpoziji in podijske diskusije, znanstvene prireditve, interet-nične diskusije, kulturne prireditve v smislu »Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar«, plesni teater IKARUS, šolski projekti, literarna branja itd. Take prireditve naj podpre deželna vlada iz desetmilijon-skega proračuna, ki je namenjen praznovanjem. Ob 50. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča na Ljubelju pa Blatnikova predlaga slovesnost tudi na avstrijski strani, lahko pa bi jo tudi obe državi skupaj pripravili na slovenski strani S. VV. SLIKAR, KIPAR, PESNIK Huzjan v Galeriji Rožek Preteklo soboto so v rožeški galeriji Marije Sikoronja svečano odprli razstavo olj slovenskega slikarja, kiparja in pesnika Zdenka Huzjana, učenca znamenitega Janeza Bernika. Slikarjev likovni izraz je globoko navezan na prirodo, predvsem pa kot da raste iz zemlje. Njegova olja večjega formata odražajo pozitiven in rahločuten odnos do stvarnice s toplimi barvami kot osnovo, iz katere rastejo posamezni življenjski detajli. Razstavo je odprla in umetnika predstavila galeristka Šikoronjeva, o umetnikovem delu pa je spregovoril slovenski konzul v Celovcu Milan Jazbec. Da bi bila umetniška podoba Zdenka Huzjana celovita, pa je Ivana Kampuš ob otvoritvi pre- brala nekaj pesmi iz njegove zbirke Živalice v originalu in nato še v nemškem prevodu, ki ga je opravila sama. Razstavo priporočamo za ogled. Galerijo Rožek lahko obiščete vsak teden od srede do nedelje v času od 15. do 18. ure, Huzjanova olja pa bodo v njej še do 26. februarja. NOVOSTI NA KOROŠKEM Bizantinska glasba v smihelski cerkvi Po uspešni generalki v solno-graški bogoslovni cerkvi sv. Trojice je združeni moški zbor boroveljskih, obirskih in pli-berških pevcev pod vodstvom Boža Hartmana v soboto, 28. januarja, zvečer prvič na Koroškem pel staroslovansko mašo vzhodnega obreda sv. Janeza Zlatoustega. Izvajal jo je v šmihelski farni cerkvi, cele-brant je bil mariborski univezi-tetni profesor prof. Stanko Janežič, ki je posvečen tudi po vzhodnem obredu in sodi med najboljše poznavalce pravoslavne liturgije in teologije. Zanimanje za vzhodno bogoslužje in za petje je bilo precejšnje in po mnenju občinstva oz. vernikov sodeč je zbor zastavljeno nalogo dobro opravil. Prof. Stanko Janežič je v nagovoru poudaril predvsem potrebo združenja vseh kristjanov in predlagal, da bi tudi na Koroškem poživili nekdanjo bratovščino Cirila in Metoda, ki se je zavzemala za uresničitev te ekumenske naloge. Ko bo sv. Matija razbil led in bo sonce krepkeje zasijalo in ko bo v cerkvah topleje, bo združeni moški zbor staroslovansko mašo sv. Janeza Zlato-usta spet pel po južnokoroških cerkvah. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Prešernove nagrade Na slavnostni prireditvi so v Ljubljani v Cankarjevem domu podelili dve Prešernovi nagradi. Dobila sta ju filmski režiser Matjaž Klopčič in pisatelj Alojz Rebula. Šest nagrad iz Prešernovega sklada pa so prejeli pisatelj Mate Dolenc, arhi- tekt Jurij Kobe, pisatelj Feri Lainšček, dramski igralec Srečo Špik, ansambel Trio Lorenz ter režiser Sergej Verč. Slednji je pred kratkim režiral tudi pri nas: Kralja na Betajnovi v Gledališču ob Dravi v Šentprimožu. VTINJSKEM DOMU »Slovenska mesta -slovenske pokrajine« s Tonetom Pavčkom V torek, 14. februarja, se bo v domu v Tinjah nadaljevala serija srečanj s pisatelji pod geslom »Slovenska mesta - slovenske pokrajine«. Gost večera bo tokrat Tone Pavček, rojen v Šent-juriju na Dolenjskem, pri nas predvsem poznan kot avtor literature za otroke in mladino. V obširnem literarnem opusu Toneta Pavčka, ki je bil leta 1953 skupno s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Cirilom Zlobcem izdajatelj zbirke »Pesmi štirih«, je vedno znova močno prisotna poetična refleksija dolenjske pokrajine in njenih ljudi. Skupna prireditev doma v Tinjah in slovenskega sporeda ORF se bo začela ob pol osmih zvečer, neposredno po otvoritvi razstave del Ivana Klariča. Pogovor s pesnikom in pisateljem bo vodil Horst Ogris. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Prešernove nemške V Ljubljani je v založbi Karantanija izšla zbirka Prešernovih pesmi, ki jih je avtor v svojem umetniškem snovanju napisal v nemščini. Prevedel jih je izrazit poznavalec Prešerna in vodilni slovenski prevajalec Janko Moder. Tisti čas na Kranjskem je pač zahteval, daje pesnik napisal tudi kako v nemščini. Tedaj jih je Prešeren v pripravah na izdajo svoje pesniške zbirke imenoval Nameček nemških in ponemčenih pesmi, deloma pa Nezbrane nemške pesmi. V zbirko je Janko Moder vključil le nemške, ne pa tudi dvojezičnih pesmi. Pesmi je razvrstil v štiri razpoznavne skupine: Ljubezen, Jezik, Črkarska pravda in Prigodnice. Z izdajo je prevajalec Slovencem razgrnil še eno pomembno stran Prešernovega pesnikovanja. PREMIERA V BOROVLJAH Moje, tvoje, »Naše korenine« •••• Ne poznam literarnega dela, ki bi tako globoko zarezalo v našo oz. zgodovino naših prednikov, kot sta to Prešernova pesnitev Krst pri Savici in Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem. Prva govori o »otrocih Slave«, torej Slovanih, drugi o Slove-nih. Podrobne in zgodovinsko neovrgljive utemeljitve za svoje Črtomir in Bogomila domneve nimata ne eden ne drugi. O Prešernovem Krstu pri Savici in njegovih junakih teče razprava že poldrugo stoletje in vedno znova se pojavljajo različne razlage. To velja za njegovi vodilni osebi, Bogomilo in Črtomira, za njuno razdvojenost med pogansn’om svojih dedov in novo sprejeto krščansko vero, pridobljeno po pridigarjih s severa ali vsiljeno z ognjem in mečem. Bogomila je sprejela novo vero z vsem srcem in zanjo tudi živela, Črtomir pa se ji je uklonil in se po vojaškem porazu dal krstiti pri slapu Savice. Osvojil pa je ni nikdar. Bogomila je to storila tudi v spoznanju, da je to edini smisel njenega življenja, in z vero, da se bo z ljubljenim Crtomirom za večno združila v posmrtnem življenju. Črtomir je formalno s krstom sprejel novega boga, da bi ostal blizu Bogomili in tudi zaradi prisile po porazu s krščansko vojsko. V obeh primerih pa je njuna vloga zelo dvoumna, osebnosti sta razdvojeni, odnos do boga prav tako, še bolj pa do svojega rodu. Črtomir se v nekaterih dejanjih kaže kot predstavnik svojega še nepokorjenega ljudstva, v izbruhih pa je do novega položaja in tudi oblasti ambivalenten, dvojen, pada v ekstreme. Motivno je »Krst« oris kolektivnega dejanja iz časov zgodovine Karantanije, iz obdobja pokristjanjenja in s tem »nemške« zmage nad »Alpskimi Slovani«. Kljub temu pa je Prešeren v svoji epsko-lirični pesnitvi Cr-tomiru pripesnil tudi zgodovinske besede, ki jih govori svojemu tropu preostalih borcev ob Ajdovskem Gradcu: »Največ sveta otrokom sliši Slave, tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave«. In nadalje: Ak’pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi« ..! Jezik je duša Janko Messner Je temu tako ali ne? Ni. Nicht einmal im Deutschen: namesto »dem ist nicht so« publicisti z občutkom za lepšo nemščino pravijo: das ist nicht so, es ist anders. Slovenec na vasi (ki je še zmeraj, čeprav čedalje skromnejši, zdravi vir našega knjižnega jezika) se vendar nikoli ne bi začudil: A »tako je temu!« Prav gotovo bi rekel: A tako je to? (V Pliberci pač: a Štoka je šta rieč!) Ali pa: A štek je štue! Če pa bo SV v komentarjih (tokrat na 2. strani 5. jan. 95), še dalje gojil to nečedno cvetko, se bo zasidrala kajpada tudi v glavah njegovih bralcev na vasi. V isti komentar seje vtihotapila tudi nasilna angleška modna beseda, Slovencem prav nič potrebna: »...manj hardlinerjev in več pripravljenosti za kompromis« - Čemu kar dve tujki, ki izpodrivata dve preprosti, razumljivi slovenski besedi: manj zapetežev, manj trdoglavcev, manj trdo-vratnežev, manj ozkoglavcev,in več pripravljenosti za sporazum. Fraza »še kako« tudi ni domača, slovenska, ampak je prišla v slovenski novinarski jezik z juga, iz sh. »i te kako!«. Slovenščina to frazo prenaša samo kot samostojen vzklik, npr.: Kaj nisi nič lačen? - Pa še kako! Zato ven s to frazo v takem stavku: ... več zavesti, daje vsak na svojem mestu »še kako« potreben. Pravilno bi to bilo: ... da je vsak na svojem mestu zelo potreben, h u d 6 potreben ipd. Kdor gornji »še kako potreben« pozorno prebere, v resnici ne izve, kako potreben da je vsak na svojem mestu. Ne da bi nadalje razglabljal o Prešernovih izpovedih, o Karantaniji kot plodnih tleh za naše korenine, o vlogi oglejske patriarhije in salzburške nad- obleki z zadrgo na razporku, kakšen odnos ima do deviške Bogomile, ne vemo, dokler je ne ubije, kakšni sta vlogi patriarha in nadškofa, ne moremo prepoznati, zvemo, da so se takrat med seboj že klicali »sestra Slovenka« itd., čeprav so se svojega narodnega imena začeli zavedati šele v dobi Črtomira so izobčili zaradi uboja Bogomile škofije, o ustoličevanju na Gosposvetskem polju, saj vse to ne sodi v majhno poročilo in kritiko predstave, pa lahko zagotovo trdim, da dramaturg gledališke predstave ni upošteval najbistvenejše dispozicije in dramaturške predloge »Krsta«. Sicer pa dramaturga predstava menda ni imela, vsaj zapisan ni. Kolikor pa sta soavtor in režiser ista oseba, bi bilo skoraj logično, da se za njo skriva tudi dramaturg. »Naše korenine« nekako odmevajo po Koroškem. Tisti, ki se na snov kaj bolje spoznajo, so nekoliko zmedeni, ker videno ni bilo po njihovih predstavah. Tisti pa, ki o tem vedo toliko kot mladina v koroških šolah o Auschwitzu, torej skoraj nič, pa ne vedo, ali so bili pri maši z umorom in kaj bi pri tem s koreninami. Govorim seveda še vedno o »Naših koreninah«, o letošnji premieri v Borovljah. Kakor sem se pred leti bal boroveljske uprizoritve v opuščeni hali Kestaga Buge waz primi, ker sem vedel, da me bodo stresale grozote in dileme naše tako imenovane polpretekle zgodovine, sem se tokrat veselil prijaznega ščemenja in gomazenja po hrbtu in podplatih. Korenine so korenine, kri ni voda, kadar zaveje vihar, se drevesa svojih korenin zavedo, je zapisal pesnik - na tej predstavi pa nič. Nobenega ščemenja, gomazenja, še tistih najbolj lasničnih koreninic ne. Namesto vsega tega se na odru podijo neke čudne prikazni, celo neprepoznavne, s čudno in močno preobloženo šminko na obrazu, Črtomirje enkrat v fratrski, potem pa v civilni prosvetljenstva, nejasna je klovnovska vloga Gorazda ob ustoličevanju, ko pa je bil le neodločnež in od severnih gospodarjev postavljen knez itd... Režiser Bogomir Veras je pred avtorski imeni Smole-Prešeren postavil svojega. S tem je seveda tudi kot glavni avtor melodrame prevzel vso odgovornost. Zgodovinska dejstva in pesniška predloga so eno, dramatizirane »Naše korenine« pa povsem nekaj drugega. Ali pa je morda režiser in soavtor odkril nove resnice, nova spoznanja, s katerimi bo »Krst« postavil na glavo. Povsem se strinjam in priznam umetniško svobodo pri izbiri tekstov in upodobitvi dramskih del. Morda bi bila predstava prav užitna za zabavo, če ne bi bila preresno naslovljena, tako da se mnogi gledalci še na glas smejati niso upali. Da bi jo vsaj podnaslovih Poskus nove dramske interpretacije Prešernovega Krsta pri Savici - farsna melodrama, pa bi ji bilo razen pomanjkljivosti in neenotnosti igre vse oproščeno. Ne bom po nemarnem omenjal imen ostalih sodelavcev. Dejal bi le, da so se zelo potrudili, predvsem za glasbo Roman Verdel, a tudi igralci, vključno z gosti, so pošteno opravili svojo nalogo. Je, kar je. Predstava je mimo. Žal ob njej nisem začutil svojih korenin in ker je celota skupek posameznikov, bi ji odrekel posploševalni naslov Naše korenine. Jože Rovšek Marija Kuhar-Prežihova jih ima petindevetdeset V preteklih dneh je Marija Kuhar, vdova po znamenitnem koroškem pisatelju Lovru Kuharju-Prežihovem Vorancu, praznovala svojo petindevetdesetletnico. Kuharjeva »Biča«, kot jo imenujejo v družini njene hčerke Mojce, poročene Gosar, v Domžalah, je sicer bolj slaba na nogah, duhovno pa je še dokaj sveža in na trenutke presenetljivo duhovita. Njen spomin pogosto seže v Vorančeve čase, ko je z njim, ob njem, največkrat pa zaradi njegovih poti revolucionarja brez njega preživljala hude čase. Spomin jo zanese tudi na Koroško, tja v Logo vas, kjer se je pri sorodstvu srečala s svojim Vorancem. Ob skrbni negi svoje hčerke preživlja miren in lep večer svojega življenja. Njenega praznika smo se spomnili tudi koroški Slovenci. Pretekli petek jo je na njenem sedanjem domu obiskal Kvartet Rož iz Škofič in ji zapel cel venček njenih priljubljenih koroših pesmi, v imenu Slovenske prosvetne zveze pa ji je izročil tudi priložnostno darilo. Biči Mariji Kuhar-Prežihovi želimo še obilo zdravja in zadovoljstva ob skrbni hčerkini negi v Gosarjevi družini! PRIREDITVE ČETRTEK, 9. 2. TINJE, v Domu 19.30 Zgodnja in visoka renesansa, barok v Italiji PETEK, 10. 2. ŠMARJETA v Rožu, v farni dvorani 14.30 E. Kishon: Poročni list; nastopa gledališka skupina iz Sel BOROVLJE, v Posoiilnici-Bank 19.00 Odprtje razstave ael Rudija Benetika »Ko mi je zagorelo sonce« ŠENTPETER pri Šentjakobu, v Zavodu šolskih sester 19.30 E. Kishon: Poročni list; gostuje gledališka skupina KPD »Planina« iz Sel SOBOTA, 11. 2. VELIKOVEC, v gospod, šoli v Šentrupertu - PD »Lipa« 19.30 J. Nestroy: »Lumpacivagabund«, priredba teksta in režija Marjan Hinteregger, gostuje gled. skupina SPD Šentjanž ŽITARA VAS, v ljudski šoli - SPD »Trta« 19.30 E. Kishon: Poročni list; režija Franci Končan; gostuje gled. skupina KPD »Planina« iz Sel TINJE, v Domu 19.30 Kaj pomenijo sanje? — Ob 100-letnici psihoanalitične razlage sanj. Predava dr. Hans Lobner VOGRČE, pri Florjanu - SJK 20.00 Kmečki ples, igra ansambel »Gamsi« ŠMARJETA v Rožu, v farni dvorani 14.30 E. Kishon: Poročni list (komedija), nastopa gledališka skupina KPD »Planina« iz Sel, režija Franci Končan KOTMARA VAS, v društveni sobi - SPD »Gorjanci« 17.00 P. Watsh: Na zeljnem listu; gostuje lutkovna skupina SPD »Žila« PONEDELJEK, 13. 2. SELE, v kulturnem domu - Kmečka izobraževalna skupnost 19.30 Praktični tečaj za žganjarje, referenta dr. Hans Madritsch in Dl Hanzi Miki TOREK, 14. 2. TINJE, v Domu 18.30 Odprtje razstave fotografij Ivana Klariča TINJE, v Domu 19.30 Tone Pavček: Dolenjska s svojim središčem Novo mesto, vodi Horst Ogris, ORF SREDA, 15. 2. TINJE, v Domu 18.00 Italijanščina, vodi mag. Sieglinde Oberessl CELOVEC, kapucinski klošter, Waaggasse - Dom v Tinjah 17.30 Slovenščina za napredujoče, vodi mag. Silvija Borovnik ČETRTEK, 16. 2. TINJE, v Domu 19.30 Impresionizem, ekspresionizem, klasična moderna in abstrakcija v umetnosti PETEK, 17. 2. BOROVLJE, pri Cingelcu - SPD Borovlje 17.00 Pustovanje za otroke s čarovnikom Grego CELOVEC, v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma 19.00 Občni zbor Politično upravne akademije ŠENTJAKOB, v farnem domu - SPD »Rož« 20.00 Johann Nestroy: Lumpacivagabund; režija Marijan Hinteregger; gostuje igralska skupina SPD Šentjanž SOBOTA, 18. 2. TINJE, v Domu od 9.00 do 16.00 Dan čebelarjev z izobraževalnim programom, vodita prof. Edi in dr. Jure Senegačnik ŠENTJAKOB, v farnem domu - SPD »Rož« 15.00 Philip Watsh: Na zeljnem listu; gostuje lutkovna otr. skupina »Pike'« SPD »Žila« z Ziljske Bistrice; režija Rihard Grilc, glasba Edi Oraže SVEČE, pri Adamu - SPD »Kočna« 20.00 Pust s Kočno; za ples igra »Trio Drava« NEDEUA, 19. 2. ŠENTJAKOB, v farni dvorani 14.00 Pustovanje upokojencev SELE, v farnem domu - KPD »Planina« 14.30 C. Goldoni: Sluga dveh gospodov; nastopa gledališka skupina SPD »Gorjanci« PETEK, 24. 2. VOGRČE, pri Florjanu - KKD »Vogrče« 19.30 Pustnija SOBOTA, 25. 2. VOGRČE, pri Florjanu - KKD »Vogrče« 19.30 Pustnija INTERNI NASTOPI UČENCEV GLASBENE ŠOLE Četrtek, 9. 2.: ob 19.00 v Borovljah, pri Cingelcu Petek, 10. 2.: ob 19.00 v Bilčovsu, v ljudski šoli Torek, 14. 2.: ob 17.30 v Celovcu v Modestovem domu; ob 17.30 v Selah v farni dvorani; ob 19.00 v kulturnem domu v Šeptprimožu (skupno z oddelki Dobrla vas in Žitara vas) Sreda, 15. 2.: ob 18.00 v ljudski šoli v Straji vasi; ob 18.00 v ljudski šoli v Globasnici (skupno z oddelkom Šmihel); ob 18.30 v Celovcu v Mladinskem domu; ob 18.30 v društveni sobi v Škofičah; ob 19.00 v posojilnici v Pliberku Sobota, 18. 2.: ob 16.00 v Šentjakobu v društveni sobi OBJAVA Zvezna gimnazija in Zvezna realna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec, tel. 04 63/3 33 53-20 1. Prijavni rok za vpis v 1. razred in v višje razrede ZG in ZRG se prične v ponedeljek, 20. 2. 1995, in traja do torka, 28. 2. 1995. Uradne ure so od 7.30 do 16.00, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 2. Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu/učenki le v izjemnih primerih. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: 5. in 6. julij 1995. 3. V prihodnjih mesecih bo vodstvo ljudske šoli javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Ravnateljstvo gimnazije bo pravočasno obvestilo starše o sprejemu oz. potrebnem sprejemnem izpitu. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je mogoč. 5. V okviru šolske avtonomije bo Slovenska gimnazija ponudila v šolskem letu 1995/96 dijakom, ki bodo pri posebnem testu pokazali ustrezno telesno usposobljenost, športni razred s povečanim številom telovadnih ur (namesto štirih šest ur). 6. Upoštevajoč uradno avstrijsko šolsko politiko, ki priporoča dodatno učenje tujih jezikov, bo v enem izmed prvih razredov v telovadnih urah poskusno in za eno leto uveden ruski učni jezik. Didaktična spoznanja v svetu, zlasti v Kanadi, kažejo, da je tako imenovano »potapljanje v jezik« (total immersion) zelo koristno pri spoznavanju in osvajanju tujih jezikov. Evropa bo čedalje bolj dvo in večjezična. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pišete na zgoraj naveden naslov. Dv. sv. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj V LOČAH (za začetnike in napredujoče), vodi Gregej Krištof. Čas: začetek marca, točen termin po dogovoru Kraj: Pri Borovcu v Zg. Borovljah Prispevek: 600 do 700 šil. (po dogovoru) Prireditelj: SPD »Jepa -Baško jezero« Prijave sprejema Joško Wrolich, tel. 0 42 54/29 95 Opozarjamo Vas na razpis delovnega mesta za maturanta ali maturantko z dobrim znanjem slovenščine na okrajnem glavarstvu Velikovec. Razpis je objavljen v deželnem časopisu štev. 4 z dne 26. januarja 1995 (Kärntner Landeszeitung štev. 4, stran 2). Obrazec za sprejem v službo dobite pri portirju glavnega poslopja deželne vlade, Arnulf-platz 1, v Celovcu, ali pa na okrajnem glavarstvu Velikovec. SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN od četrtka, 9. 2., do sobote, 11. 2.1995 ČETRTEK, 9. 2. ob 11.30 v Tischlerjevi dvorani v Celovcu: »Jajce«, nastopa lutkovna skupina »Mi smo mi« iz Celovca ob 19.30 v farnem domu v Železni Kapli: »Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak« (Feri Lainšček), nastopa mlad. gledališka skupina iz Vogrč PETEK, 10. 2. ob 9.00 v Mladinskem domu v Celovcu: »Jajce« (nastopa lutk. skupina »Mi smo mi«) ob 10.45 v Mladinskem domu v Celovcu: »Sluga dveh gospodov« (gled. skupina »Gorjanci«) ob 19.30 v Šentpetru v Rožu: »Poročni list« ; nast. gled. skupina KPD »Planina« SOBOTA, 11. 2. ob 9.00 v Modestovem domu v Celovcu: »Slonček Leopold« ; nast. otr. lutkovna skupna KPD Šmihel ob 10.45 v Mladinskem domu v Celovcu: »Mala in velika luna«; nast. mladinska gled. skupina SPD »Radiše« ob 13.00 v Modestovem domu pogovor o predstavah, vodi Peter Militarov ob 19.00 v farni dvorani v Šmihelu: »Na zeljnem listu« (Philip Watsh); nastopa lutkovna skupina »Pike'« SPD Žila Dober danr Koroška NEDEUA, 12. 2. 13:30 ORF 2 PONEDEUEK, 13. 2. 16:20 TV SLO 1 PREDVIDENA VSEBINA »Vse je pesem...« V ORF teatru v Celovcu. Posnetki proslave kulturnega praznika Tomaž Ogris, novi okrajni nadzornik za manjšinsko šolstvo - dvojezična izobrazba in vzgoja sta ponudba za vse. »Evropejec biti na Koroškem«: Tudi v Šentvidu ob Glini se učijo slovensko. Z ureditvijo dvojezičnega otroškega vrtca pred desetimi leti v Škofičah: novo obdobje Uspešna sezona košarkarjev Slovenskega atletskega kluba: Tako mladinci kot tudi juniorji so še v boju za prvo mesto. Dr. France Vrbinc: Lepota materinega jezika mu je življenjski smisel. Posnetek osrednje prireditve ob Slovenskem kulturnem prazniku bo v radiu na sporedu v soboto, 11.2.1995, ob 20.05. Radio Koroška SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 9. 2. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja Petek, 10. 2. 18.10 Kulturna obzorja Sobota, 11.2. 18.10 Od pesmi do pesmi-od srca do srca 20.05-21.00 Slovenski kulturni praznik! Nedelja, 12. 2. 6.30 Dobro jutro na Koroškem -Duhovna misel 18.10 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 13. 2. 18.10 Seminar lutkovnih in gledaliških skupin. Reportaža. Torek, 14. 2. 18.10 Partnerski magazin: Raj in pekel. Potopis. Sreda, 15. 2. 18.10 Društva se predstavljajo SLOVENSKI VESTNIK Uredništvo Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30.33,34 in 40 faks 046 3/51 43 00 71. Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/5143 00, faks 0 46 3/51 43 00 71 _______________Tisk_______________ Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71 Interview mit Gita Steiner-Khamsi Soziale Akzeptanz fördern Gita Steiner-Khamsi ist als Erziehungswissenschaftlerin in Basel und Zürich tätig und beschäftigt sich mit interkultureller Erziehung. In diesem Bereich ist sie auch Expertin beim Europarat. Sie war im Rahmen einer Lehrveranstaltung, die vom Institut für Weiterbildung an der Universität Klagenfurt organisiert wurde, in Kärnten. Sie arbeiten derzeit an einem Europaratsprojekt in Kaliningrad, im heutigen Rußland. Was für ein Projekt ist das genau? In Kaliningrad hat sich das Institut für Weiterbildung für Menschenrechtserziehung sehr interessiert und ein erstes Workshop im Dezember orga-nisert, das zweite wird im Juni stattfinden. Im Moment ist es ziemlich schwierig, dort zu arbeiten, weil das Verständnis von Menschenrechten in den verschiedenen Ländern verschieden ist, und das gilt es zu berücksichtigen. Ich möchte nicht unser Verständnis aufoktroyieren. Wichtig ist auch, Grundlagen zu schaffen, ein Thema kontinuierlich zu bearbeiten. Und das ist das Positive an Kaliningrad. Zum Abschluß der Konferenz wurde das Fehlen von Lehrervereinigungen oder -gewerkschaften thematisiert und die Notwendigkeit, daß es Gruppen geben muß, die Initiativen weitertragen. Sie kennen die Diskussion zur interkulturellen Erziehung in Europa und den USA. Welche Unterschiede finden Sie zwischen der Diskussion in der Schweiz und in Österreich? Das Spannende an der interkulturellen Erziehung ist, daß sie so breit gefächert ist, in der Schweiz z. B. ist sie ausschließlich auf die Einwanderung bezogen, obwohl wir ja auch etwa in Graubünden Fragen von Minderheitensprachen haben. Die andere Bedeutung, wo Kärnten führend war, ist die Frage von Volksgruppen und nationalen Minderheiten. Und dieser zweite Aspekt, in dem Kärnten im Europarat und in internationalen Gremien immer schon viel zu sagen hatte und auch auf Modelle zurückgreifen konnte, ist jetzt durch die europäische Öffnung der wichtigste Aspekt geworden. Die ost- und mitteleuropäischen Staaten sind vor allem an diesem Aspekt interessiert. Und dann gibt es noch einen dritten Aspekt, der in Europa nicht zu finden ist, und zwar die interkulturelle Erziehung im Kontext postkolonialer Staaten. Es wird immer wieder Kritik am interkulturellen Lernen geäußert. Minderheiten sehen manchmal in diesem Konzept ein subtiles Assimilationsinstrument. Die Konzepte haben sich gewandelt. Die weitsichtigen Konzepte beinhalten Aspekte antirassistischer Arbeit, wo es nicht darum geht, auf eine fol-klorisierende schönfärberische Art Toleranz zu fördern! Dann stellt sich auch die Frage, ob Minderheitenrechte beinhaltet sind oder nur Toleranz. Dabei ist die Stimme der Minderheiten wichtig und nicht, daß Pädagogen und Pädagoginnen von außen sagen, wo es lang gehen soll. Aber gleichzeitig mit der Frage der Rechte stellt sich auch die Frage, inwieweit die kulturelle Identität eine selbstgewählte ist oder eine von außen zugeschriebene. Man kann nicht sagen, daß ethnische Identität etwas Gutes oder Schlechtes ist, es ist die Frage, wer sie definiert, woher sie kommt. Wenn es ein Merkmal von außen ist, dann ist es stigmatisierend. Wenn sie von innen kommt, dann muß man sich fragen, welche Interessen stehen dahinter, welche Projekte und Programme. Solange konkrete politische Postulate vorhanden sind, funktioniert auch die kollektive Identität. Die kollektive Identität bricht von dem Moment an auf, wo Ziele erreicht sind oder verschwinden, also nicht mehr realistisch sind, und dann kommen die Krisen. Z. B. in der Frauenbewegung sind viele Dinge von den Regierungen aufgegriffen worden und dann gab es eine Spaltung zwischen professionellen Frauenbeauftragten einerseits und Feministinnen, die einfach müde waren, nur unbezahlte Aktivistinnen zu sein. Ich denke, das ist auch die Herausforderung für ethnische Gruppen. Sobald man den institutioneilen Weg geht, hat man zwar Gewinne, aber nur solche, die politisch konsensfähig sind. Gleichzeitig kommt es aber auch zu einer Spaltung zwischen solchen, die professionell arbeiten und anderen, die als Aktivisten mit der Zeit aussteigen, weil sie es nicht beruflich machen wollen. Ich kann mir vorstellen, in Kärnten wird man müde, wenn man gewisse Ziele gerade im schulischen Bereich einfach nicht erreicht, und daß die Krise oft dann zu einer Selbstreflexion führt, die manchmal auch zerstörerisch sein kann. Es gibt hier Tendenzen, z. B. im schulischen Bereich nach ethnischen, bzw. sprachlichen Gesichtspunkten zu trennen. Und zwar seitens der Mehrheit und der Minderheit. Ich halte solche Tendenzen für gefährlich, weil das eine Selbststigmatisierung und Ghettoisierung fördert, was aber nicht bedeutet, daß ich es nicht verstehe. Die Angst, daß die Sprache verloren geht, ist immer die Angst der Älteren gegenüber den Jüngeren. Die ältere Generation hat durch Unterdrückung gelitten. Die jüngere, die Kinder, die haben nicht diese direkte Diskriminierung erfahren, wie die Großeltern und die Eltern, die können nicht mehr via Feindbild kollektive Identität erhalten, sondern via Freundbilder, weil sie selber nicht in dem Maße mehr Opfer dieser Stigmata sind. Die Alternative zur Abkapselung, Ghettoisierung und zur Sprachinsel ist die Integration, d. h. die soziale Akzeptanz des Slowenischen. Vielleicht haben die Kärntner Slowenen zu früh aufgegeben oder waren zu stark entmutigt, unter den deutschsprachigen Kärntnern diese Akzeptanz zu fördern. Mit Gita Steiner-Khamsi sprachen Brigitte Busch und Vladimir Wakounig* Slovenski vestnik čestita: Gospodu župniku Maksu Mihorju iz Kotmare vasi za 65. rojstni dan; gospe Rozaliji Wucherer iz Bač za 64. rojstni dan in god; za osebne praznike članom društva upokojencev Šentjakob: Pepci Resman, Dori Samonig in Franciju Resmanu iz Šentjakoba, Mihiju Einspielerju iz Gornje Vesce in Francu Wrolichu - Dolincu z Rut; gospodu Antonu Mucherju iz Račič za dvojni praznik; gospe Mici Kuchar iz Lepene za dvojni praznik; gospe Meti Mak z Borovnice v Selah za rojstni dan; gospe Juli Oraže - Ožbavtovi iz Sel za rojstni dan; gospe Brigite Šest s Humca pri Dobrli vasi za god; gospe Mariji Travar iz Kaple ob Dravi za dvojni praznik; gospe Hilde Ra-musch iz Strpne vasi za 60. rojstni dan in god; gospe Urši Dovjak s Kota v Selah za rojstni dan; gospe Ani Dovjak s Srednjega Kota v Selah za 65. rojstni dan; gospe Apoloniji Gajšek iz Grabelj pri Pliberku za rojstni dan; gospe Apoloniji Grilc iz Lovank za osebni praznik; gospe Greti Kučnik z Obirskega za 46. rojstni dan; gospe Mariji Maurer iz Podna za dvojni praznik; gospe Veroniki Kremser iz Gornje vasi pri Žvabeku za 70. rojstni dan in god; gospodu Joziju Weissu iz Škofič za 60. rojstni dan; gospe Mariji Jerlich iz Lobnika za dvojni praznik; gospe Mariji Thaler z Radiš za rojstni dan in god; za osebne praznike članom društva upokojencev Pliberk: Andreju Kumru z Blata, Ani Leitgeb iz Pliberka, Norbertu Knoru iz Ponikve, Mariji Markitz iz Male vasi, Pavli Štefitz iz Dolinčič, Jozlnu Kušeju iz Šmihela, Lonci Gajšek iz Grabelj, Rozini Jop iz Nonče vasi in Nežki Fračko iz Večne vasi; gospodu Jožeju Štefanu z Belšaka pri Pliberku za 40. rojstni dan; gospe Mariji Zdevšek iz Kazaz za rojstni dan in god; gospe Dori Plautz z Blata pri Pliberku za 49. rojstni dan; gospe Matildi Mak iz Celovca za 68. rojstni dan. V MOHORJEVI KNJIGARNI Razstava planinske fotografije Kot smo že poročali, je bila 24. januarja v Mohorjevi knjigarni v Celovcu otvoritev tradicionalne fotografske razstave »Planine v sliki«, ki jo že deset let organizira Slovensko planinsko društvo Celovec. Razstava je na ogled še danes, 10. februarja. Ljubitelje planinske fotografije je na otvoritvi pozdravil predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec, navdušeni fotoamater Hanzej Lesjak. To priložnost je izrabil tudi zato, daje navduševal planince za fotografiranje gora in planin in razstavljanje slik na foto-raz-stavah planinskega društva, češ da planinska fotografija spodbuja ljudi k večjemu obisku planin in uživanju njihovih lepot. Nadalje je izrekel zahvalo fotoamaterjem za sodelovanje in tajniku Rihardu Brumniku, da je lepo uredil razstavo. Na letošnji razstavi je sodelovalo kar 14 avtorjev, od tega devet domačih in pet iz Slovenije, s skupno 39 slikami. Večina fotografij je bilo barvnih, le štiri čmo-bele. Najboljšo sliko je ustvarila prof. Marija Spieler iz Celovca, srebro in bron pa sta dobila Igor Maher iz Ljubljane in Jožko Igerc iz Globasnice. Z veseljem smo lahko ugotovili, da je zanimanje za planinsko fotografijo veliko, kar pomeni, da je število razstav-ljalcev iz leta v leto večje, kakovost slik pa vse boljša, tako da smo z uspehi na področju planinske fotografje lahko res zadovoljni. Razvoj planinske fotografije S planinsko fotografijo so se začeli ukvarjati že v prejšnjem stoletju. Njeno rojstvo je leto 1861, ko so se srčni planinci, 25 po številu, pod vodstvom navdušenega fotografa Avgusta Bissona, s težkimi fotografski- mi napravami, tehtale so več sto kilogramov (šotor za temnico, stojalo, fotoaparat formata 44 x 54 cm itd.), podali na vrh Mont Blanca in fotografirali panoramo. Dve leti pozneje je bil na podoben način, tokrat z 22 člansko odpravo, osvojen Großglockner. Toliko o začetku in težavah planinske fotografije. Današnja fototehnika je v primerjavi s takratno dosegla velikanski napredek, saj se s planinsko fotografijo ukvarja skoraj že vsak planinec, tako da fotoaparat spada že k planinski opremi. S težavami začetne planinske fotografije smo se tokrat seznanili predvsem zato, da bomo lažje doumeli, kako enostavno in hvaležno je planinsko fotografiranje danes. L. U. SLOVENSKI VESTNIK SPORT / SAH KOŠARKA SAK v novih trenirkah Pretekli teden so se košarkarji SAK svojim gledalcem predstavili v novih, pravih košarkarskih trenirkah, ki sta jim jih v imenu sponzorjev — Zveze Bank in Posojilnice Celovec predala direktor dipl. trg. Joža Habernik in poslovodja Aleš Šimenc. Košarkarji, ki letos zelo uspešno tekmujejo, so se sponzorjema zahvalili na svoj način, z zmagama. Isti dan so mladinci SAK premagali tekmece iz Trga, dva dni pozneje pa so bili njihovi ju-nioiji uspešni proti Landskronu. Še dve tekmi jih čakata in slovenski košarkarji bodo do- segli svoj prvi cilj, to je uvrstitev med najboljše štiri, med katerimi se bo v play-offu nadaljevalo tekmovanje za naslov koroškega prvaka. MENJAVA TRENERJA Nedavno pa so košarkarji SAK dobili tudi novega trenerja. Janeza Ribnikarja, ki iz službenih razlogov ne more več prihajati v Celovec, je zamenjal Peter Brumen, katerega pa Vam bomo predstavili v prihodnjem SV. Janez Ribnikar pa vsekakor želi ohraniti stike s SAK. DVE VISOKI ZMAGI SAK mladinci - Trg 118:13 Martin Majhen 29 točk, Tomaž Jager 18, Nejc Jager 14, Stojan Vavti in Rok Mišvelj 11, Luka Korošec in Filip Ereiz 10, Marko Kuežnik 6, Tomi Hribernik 5, Luka Truppe 2 Landskron - SAK juniorji 31 : 141 Davorin Lempl 35, Simon Wein 34, Nejc Jager 16, Janez Tomc 13, Marko Holešek 12, Miha in Klemen Kranjc 10, Marko Krivec 6, Marko Urh 4. LJUDSKO SANKANJE Napeta tekma na Obirskem Ob lepem sončnemu vremenu ' in na odlično pripravljeni sankaški progi na Sobrovi cesti na Obirskem so preteklo nedeljo opravili tekmovanje ljudskih sank za pokal Obirja. Za prva mesta se je v 12 skupinah pomerilo 68 tekmovalk in tekmovalcev ter 34 dvojic. Posebno razveseljivo je, da se je spet upogumilo veliko mladih in se spustilo po Šobrovi cesti navzdol. Najmlajši je bil Matija Smrtnik, star komaj 5 let. Seveda na tekmi ni manjkalo navijačev, ki so spodbujali vsakega, ki se je pripeljal skozi cilj. Ob kuhinji je bilo pravo ljudsko slavje, tam se je prepevalo in kramljalo skoraj do noči. Pri Kovaču je bila po tekmi razdelitev nagrad. Predsednik SPD Valentin Polanšek dr. Gu-sti Brumnik je vse navzoče pozdravil. Zahvalil seje vsem, ko so pomagali, da je tekma tako odlično uspela. Posebna zahvala je veljala Frančiju Ha-derlapu, Danijelu Brumniku in Hanziju Karničarju, ki so pripravljali progo, ter kuharicam Fridi Karničar, Angelci Cu-drman in Vidi Brumnik, ki so skrbele za jedačo in pijačo. Zahvalil se je tudi članom Slovenskega športnega kluba Obir za merjenje časa in vsem, ki so darovali pokale. Predsednik Brumnik pa je omenil še eno posebnost. Tekmovalo je kar dvanajst Smrtni- kov in tudi najboljši dneva je bil Smrtnik, in sicer Hanzi. Šolarke I: L Dana Smrtnik, 2. Sabrina Žura, 3. Manuela Jung. Šolarji I: L Michael Žura, 2. Franci Dolinšek, 3. Toni Smrtnik. Šolarke II: L Sandra Karničar, 2. Majda Furjan, 3. Krista Urbančič. Šolarji II: L Klemen Malover-šnik, 2. Harald Božič, 3. Manuel Schmölzer. Mladinke: L Aleksandra Urbančič. Mladinci: L Toni Kogoj, 2. Mihael Oraže. Splošna ženske: L Regina Smrtnik, 2. Terezija Žura, 3. Gabi Haderlap. Splošna moški: 1. Hanzi Smrtnik, 2. Folti Smrtnik, 3. Walter Žura. Starostna ženske I: 1. Inge Karničar, 2. Rozi Kogoj, 3. Marija Furjan. Starostna moški I: L Pepi Karničar, 2. Mihi Traunik, 3. Tomi Ošina. Starostna moški II: L Toni Kogoj, 2. Miha Kuchar. Dvojice: 1. Žura W./Žura S., 2. Smrtnik H./Smrntik M., 3. Kogoj T./Ošina J. Športno društvo Šentjanž in Slovenska športna zveza na Koroškem razpisujeta veleslalom za Vlil. pokal prijateljstva treh dežel 12. februarja na Šentjanških Rutah ob 10. url Ogled proge med 8.30 in 9.30 Prijavljenci bodo tekmovali v 13 starostnih skupinah. Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. Prijavite se na naslov: Slovenska športna zveza, 10. Oktoberstr. 25/MI Celovec ali Hansu Pschederju 0 46 3/53 11 26 22. ODBOJKA SK Dob/Aich: dva poraza zapored Kaj neki se dogajaj z Dobljani? Moštvo, ki si je še pred tedni upravičeno delalo upe za uvrstitev v evropski pokal, je trenutno v krizi. To najbolj jasno potrjujeta poraza proti Ennsu in WAT Kagranu. Poraz proti Ennsu pred štirinajstimi dnevi je bil pričakovan in nikogar ni huje prizadel, ker je moč moštva ob Aniži znana in priznana. Enns je najboljše moštvo v ligi. Njegovo igralsko premoč lahko vidimo v tem, da ima kar štiri enakovredne rezervne igralce, Dob pa samo enega, poleg tega pa sta dva igralca zaradi poškodb obesila igralsko kariero na klin. Tekma z Dobljani pa za Enns ni bila lahka zadeva. Saj je trajala nad dve uri pri samo treh nizih. Dobljani so sicer podlegli s 3:0, a točke so prepustili kar se da drago. Kljub temu pa je poraz zelo slabo vplival na moralo moštva in vzdušje v njem. Najprej se je to pokazalo že pri treningu, ki so se ga udeležili le štirje igralci. Negativni višek pa so dosegli v tekmi proti WAT Kagranu z Dunaja. Dobljani so podlegli s 3:0 in so po mnenju strokovnjakov pokazali najslabšo igro v tej sezoni. SK Dob/Aich je zapravil priložnost za evropski pokal. Moštvo ima 12 točk in zaseda 4. mesto na play-off lestvici. SMUČANJE Tokrat odlični Tatjana, Birgit, Silvana, Brigitte in Markus Preteklo soboto in nedeljo so se mladi šentjanški smučarji spet odlično odrezali. Na sobotni tekmi za Indu-strie-Raiffeisnov pokal na Tromeji pri Podkloštru je na tekmovanju v superveleslalomu Tatjana Zablatnik z odlično vožnjo osvojila v svoji skupini mladina I najboljši čas in prvo mesto, v skupni uvrstitvi pa je bila druga. Birgit Filipič je bila v skupini mladina II druga, Markus Vouk pa pri fantih v skupini mladina II tretji, kar je njegov letošnji najboljši uspeh. Odlično se je odrezala tudi Brigitte Esel, ki je v skupini šolark dosegla tretje mesto. Z uspehi so Šentjanščani nadaljevali na veleslalomu v nedeljo. Tatjana Zablatnik je v svoji skupini mladina II spet zmagala, skupno pa je bila četrta. Silvana Oraže je zmagala v skupini mladina II, takoj za njo na drugo mesto pa se je uvrstila Birgit Filipič. Zmagal je tudi Markus Vouk, med prijatelji imenovan Vučko, seveda v mladinski skupini II. Ponovno pa je odličen rezultat - četrto mesto - dosegla Brigitte Esel in si z njim in tretjim mestom prejšnjega dne precej izboljšala možnosti za uvrstitev v koroški kader. Vsem iskreno čestitamo! Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo in SPD »Rož« v Šentjakobu obveščajo da bo letošnji XVII. zimski pohod Arihova peč 9 v nedeljo, 5. marca s pričetkom ob 9. uri Start bo spet pri Polancu na Čememici/Hodnina Pohod bo posvečen padlim borcem pod Arihovo pečjo s poudarkom proslavljanja 50-letnice zmage nad fašizmom ŠAH/KOROŠKO PRVENSTVO V V Zmaga SSZ Celovec, SSK »Obir« neodločeno SSZ/Carimpex I - VVAC 4,5:3,5 ■ SSK »Obir« - IBS Celovec 4:4 Uspešen nastop slovenskih ša-histov v drugem kolu play off-tekmovanja v L razredu-vzhod oz. 2. razredu B. Ekipa Slovenske športne zveze/Carimpex I je premagala WAC s 4,5:3,5, SSK »Obir« iz Železne Kaple pa je proti IBS Celovec II igral neodločeno - 4:4. Za Slovensko športno zvezo, ki je tokrat igrala v najmočnejši postavi, sta zmagala Silvo Kovač in Gorazd Živkovič, remizirali so Vinko Cuderman, Arnold Hattenberger, Joži Am-rusch, Dunja Lukan in Rupert Reichmann, izgubil pa je rav- natelj Ivko Ferm. SŠZ/Carim-pex I si je s to zmago in skupno 8,5 točke zagotovila 3. mesto na lestvici, prihodnji nasprotnik pa je SCA/ESV iz Šentvida ob Glini. V svoji skupini še vedno neporaženi so tudi šahisti SŠK »Obir«. Kapelčani so proti močnim nasprotnikom iz Celovca igrali neodločeno, za dober rezultat pa so poskrbeli slovenski legionar Dušan Joko-vič, Karner in ravnatelj Han-schou (po 1) ter Hans-Christian in Johann Wolte (remi). Izgubila sta Moser, Stossier in Topar. SŠK »Obir« ima po dveh kolih deset točk in je na odličnem drugem mestu. /. L.