y'YAND f-y£t6&ce... NO. 107 I/iMERiSK/i Domovina A( ye- AICAN iN SPIRIT • //^, IN LANGUAGC ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 2, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Še več suženjstva Iz poteka 14. kongresa KP v Pragi se da sklepati, da se češkoslovaški še ne obeta jo boljši časi. y PRAGA, CSR. — Tisti, ki skušajo presoditi zadnji češkoslovaški komunistični kongres s političnega vidika, opozarjajo na sledeče značilnosti: Ves potek kongresa je bil Pretkan s slavospevi tovarišu Prelžnjevu. On je bil tiste dni političen gospodar v Pragi in ne fiiorda češkoslovaški politbiro. Prežnjev se je tega tudi zavedal in nastopal, kot se v takih prilikah 'spodobi za vsakega diktatorja. Najpreje je poskrbel, da je Prišel v politbiro Hoffmann, ki ima nanj Dubčkova struja sa-ttio grenke spomine. Hoffmann Je bil namreč v usodni noči, ko so čete Varšavskega pakta vdrle avgusta 1. 1968 v Češkoslovaško, ^dločilni uradnik v češkoslovaški uradni informacijski službi. Kot tak je najprvo izdal svojega Predstojnika Dubčka s tem, da ^ 'preko informacijske mreže ° b v eš č e v al češkoslovaške in Mednarodne javnosti o Dubčko-vih uradnih izjavah. Tako nista vedela ne Češkoslovaška ne Svet, kaj se godi v tistih usodnih tMah na Češkoslovaškem. Kre-Melj je zato lahko mirno izvrševal načrt okupacije češkoslovaških vojaških postojank. Sedaj le dobil Hoffmann nagrado za ^oje izdajalsko delo: postal je elan politbiroja. Hoffmann bo sedaj še bolj verno služil svojemu gospodarju v Moskvi kot doslej. Prežnjev je dalje v svojih go-v°rih namigaval, da ni naspro-*en političnim procesom. Prvi 2haki za politično preganjanje iMejšnje češkoslovaške opozicije 'eskim slugam režima v Krem-lh so že tu. V London so prišla k°ročila, da sta dva znana češka ^godovinarja dr. Otachal in dr. recan obtožena izdajstva in ji-a grozi nevarnost obsodbe na jeRetno ječo, ker sta sodelova-Pri urejevanju gradiva Zavo-za zgodovino pri praški Aka-eMiji znanosti, ki obravnava j°tek okupacije Češkoslovaške v (jrl968. Ako se bo praški režim ^ • Husaka držal nasvetov iz Sj^Mlja, bodo drugi procesi še ^poskus bega iz ZSSR posojen na 10 let ječe KIGA, ZSSR. — Litvanski ^.°rnar Simas Kudirka, ki je la-. ‘ v novembru pobegnil s sov-^ ske ribiške ladje na ladjo a-s.ariške obalne straže, pa bil s j °,Vrnjen na sovjetsko ladjo, lQ ^ Pretekli teden obsojen na et zapora “zaradi izdaje”. vrnif«.. o- _ , rnitev Simasa Uročila č cMje Kudirke je splošno javno ogor-s0 *n Pose'bno preiskavo, ki Pa/1 Sledile kazni- Bela hiša je sli' izdala nova navodila za Vfv.-.6 siučaje, da bi do nasilnih dev več ne prišlo. . niste naročnik ameriške DOMOVINE, ^_Postanite še danes 1 prerok prm: tp^lačno in deževno. Najvišja Mperatura okoli 70. Novi grobovi Frank Koss V Huron Rd. bolnišnici je umrl 89 let stari Frank Koss, 19003 Cherokee Avenue, vdovec po 1. 1943 umrli ženi Antoniji, toj. Zgonc, oče Franka J., Frances Možina in Edwarda, 3-krat stari oče in enkrat prastari oče, brat pok. Mary Krašovec, pok. Frances Koss in pok. Johna. V letih 1925 do 1955 je bil lastnik Delecatessen na 18007 Waterloo Rd., nato je stopil v pokoj. Bil je član SNPJ št. 53. Pokojnik je bil doma v Cerknici pri Rakeku, kjer je zapustil sestro Ivano Turšič in brata Leopolda, sestra Tereza Zgonc pa mu je tam umrla. V ZDA je prišel 1. 19C2. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo. John Barkovich Na svojem domu, 20300 Tracy Avenue, je po dolgi bolezni umrl 77 let stari John Barkovich, mož Angele, roj. Maselj, oče Gail Sajovic in Berthe Benda, stari oče Karen in Laure Manko, prastari oče, brat Mae Gerjovich (New York). Pokojnik je bil rojen v vasi Brezje v fari Velika Dolina na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA pred 58 leti. Zaposlen je bil pri National Acme Co. 30 let, dokler ni pred 12 leti stopil v pokoj. Bil je član ADZ št. 6, kjer je bil dolgo let blagajnik, Carniola Tent No. 1288 T.M., pevskega zbora Slovan, Kluba Ljubljana, Kluba slov. upokojencev v Eu-clidu in direktor SDD na Re-cher, kjer je bil 1. 1969 izbran za “moža leta”. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzetp ob 9., nato na All Souls pokopališče. Družina priporoča namesto vencev darove za Slovenski dom ostarelih na Neff Rd. Angela Vrhovnik Včeraj ob 8.30 je bil iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda pogreb pretekli teden umrle Angele Vrhovnik s Prosser Avenue, roj. Virant, vdove po pokojnem Johnu, matere Angele Armona, Mary Shume, pok. Johna, pok. Josepha in pok. Rosalie, 4-krat stare matere, Morilec Etroma ubit Munir Cayan, turški levičarski terorist, ki je bil ubit včeraj zjutraj tekom boja z vojaštvom in policijo, naj bi bil morilec izraelskega konzula v Istanbulu. ISTANBUL, Tur. — Turške varnostne sile so včeraj zjutraj ukrotile levičarska terorista in osvobodile 14 let staro Sibel Er-Kan, hčerkd' armadnega majorja, ki sta jo držala za talko, ko sta majorjevo stanovanje zasedla in se v njem utrdila za boj do zadnjega diha. Terorista je spoznala neka ženska po objavljenih slikah o-‘sumljenih ugrabiteljev izraelskega konzula E. Elroma. Ko je zakričala in je priskočila policija, sta terorista, ki sta bila odrožena s strojnico, na to streljala, nato pa pobegnila v stanovanje armadnega majorja Pincerja Erkan. Tam sta se držala preko nedelje in ponedeljka, majorjevo hčerko pa sta imela za talko, da bi ju nenadno ne napadli. Vojska je zasedla vso okolico in zaprla vse izhode. Oče ugrabljenega dekleta je sam stražil pred hišo s strojnico. Ponoči so oblasti prekinile električni tok in terorista z ugrabljenko sta bila v temi. Policija je nato skušala z nenadnim udarom zavzeti stanovanje. Tekom nastalega streljanja sta bila oba terorista ranjena in Munir Cayan, o katerem trdijo,, da je .umani izraelskega konzula, je na posledicah ran umrl, predno so ga mogli prepeljati do bolnišnice. Množica, ki se je zbrala okoli hiše, je kričala: naj nasilneža u-bijejo, ne pa ju peljejo v bolnišnico. Ugrabitelja sta zahtevala od oblasti, da jima dovolijo prosto pot v Jordanijo, na Ciper ali v Sovjetijo, pa bosta dekleta izročila. To v spopadu med teroristoma in policijo ni bilo ranjeno, bilo je le hudo preplašeno in vse v solzah. Jeklarska imija sklenila novo mezdno pogodbo v tovarnah aluminija CLEVELAND, O. — V industriji aluminija dela okoli 50,000 delavcev. Nimajo samostojne unije, so vključeni v posebno podružnico jeklarske unije, ki se pa direktno pogaja s tovarnami o delovnih pogodbah. Taka pogajanja so bila končana pretekli teden in pomenijo za unije ker lep uspeh. Delavci bodo dobili v treh lenih poviških skupno 31G večje plače, poleg tega pa še celo vrsto obrobnih koristi pri industrijskih pokojninah, draginjske doklade, posebne pokojninske doklade, ako gredo v pokoj pred L junijem 1971 itd. Povprečno so delavci v tej industriji odrezali bolje kot delavci v industriji pločevinaste posode, ki so sklenili novo mezdno pogodbo pred nekaj tedni. Aluminijska industrija ni velika, toda njena pogodba ima noseben pomen. Jeklarska unija je sedaj moralno obvezana, da za jeklarje pribori iste ugodnosti, ako še ne kaj več. To bo pomenilo, da bodo cene za blago, ki vsebuje jeklo, postale .dražje najmanj za 6c/r letno. Tako bo-no dobili novo podlago za najmanj vsakoletno šestodstotno naraščanje draginje. Južni Korejci potopili severnokorejski bojni čoln NIX0N ZAČEL OBSEŽNO BORBO PROTI MAMILOM Predsednik ZDA je sinoči dejal, da je vprašanje uživanja mamil postalo splošno narodno vprašanje, zato je tudi potreben proti njemu obsežen, splošen boj. Seveda hoče pri tem posvetiti posebno pažnjo ameriškim vojakom v Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — Vpra- 40,000 uživalcev heroina, moč-šanje uživanja mamil je v o-j nega mamila, katerega uživanje spredju pozornosti v naši deže-; postane naglo huda navada, li že nekaj let, v zadnjih je po- SEOUL, J. Kor. — Južno-korejski bojni čolni in letala so skupno potopili severnokorejski bojni čoln ob jugozahodni obali. Kakih 70 ton obsegajoči čoln je imel 15 do 17 mož posadke. Odkrili so ga včeraj nedaleč od nekega otoka in ga po štirih urah bojevanja in poskusov pobega potopili. dvakrat prastare matere, sestre Agnes Klemenčič, pok. Matije (Evropa), Rose Selesnik, Mary Kaucnik, Barbare Mazavec, Jennie Owen Novak (vsi mrtvi). Povišane pokojnine izplačane za junij BALTIMORE, Md. — Uprava Socialne varnosti je objavila, da je v junijske čeke za pokojnine in preživnine vključeno 10-od-stotna povišanje, sklenjeno v preteklem marcu. Okoli 24. junija bodo razposlali čeke z izplačanim poviškom od 1. januarja do 1. junija. stalo posebno pereče med vojaštvom v Južnem Vietnamu. Sinoči je predsednik R. M. Nixon označil to za splošno narodno skrb, ki jo je mogoče uspešno reševati le s splošnim, vso deželo obsegajočim bojem. Na tiskovni konferenci, ki sta jo prenašala televizija in radio, je Nixon sinoči napovedal, da se bo kasneje ta teden pogovoril s predstavniki Pentagona o ukrepih, ki naj pomagajo vojakom, uživalcem mamil, iz te škodljive strasti. Nekateri trdijo, da je med ameriškimi vojaki v Vietnamu do 36,000 uživalcev heroina. “Mi bomo temu posvetili vso pozornost na vseh ravneh, vključno razgovore z vlado v Saigonu, ki ima posebno odgovornost za ustavitev prometa z mamili.” je dejal predsednik Nixon. Uživanje mamil je v zadnjih letih posebno opazno med mladino. Ugotovili so ga celo na srednjih in ne le na visokih šolah. V mamilih iščejo nekateri umik iz sveta, ki jim n; všeč in ga odklanjajo, pa tudi iz težav, iz katerih se ne morejo ali pa tudi nočejo rešeti s trdimi odločitvami in bojem. Udajanje mamilom postahe navada in nato strast, ki jo je težko premagovati. Potrebne so posebne klinike za zdravljenje uživalcev mamil. Tako se je Pentagon odločil, da bodo poslali vse ameriške vojake, ko se bodo vrnili iz Vietnama skozi posebna središča, kjer bodo skušali dognati. I kdo je uživalec mamil in ga nato zdravili, predno bo odpuščen iz vojaške službe. V Kongresu so pretekli teden trdili nekateri, da se je med vojaki iz Vietnama vrnilo do Južni Vietnamci se umakniti iz Snuoia Južnovietnamske oborožene sile so se morale pred rdečo premočjo umakniti iz mesto Snuoia, od koder so te iansko pomlad pregnale i ameriške sile. SAIGON, J. Viet. — Od pretekle srede so se vršili za mesto Snuol nedaleč od meje Južnega Vietnama v vzhodni Kambodži hudi boji med južnovietnamski-mi oboroženimi silami ter med severnovietnamskimi. Te so lani s tega področja v veliki skupni ofenzivi pregnale ameriške oborožene sile, ki so udarile preko meje v Kambodžo, da uničijo tamkajšnja rdeča oporišča in za-'očišča. Od letošnjega februarja so na tem področju operirale južnovietnamske čete s ciljem, da bi preprečile vrnitev rdečih. Njihov nastop je izgubljal postopno polet in je končno čisto zastal, ko je bil v letalski nesreči ubit njihov udarni general. Rdeči so med tem prešli v ofenzivo najprej v Laosu, kjer so prisilili južnovietnamske čete v marcu k umiku, ko so te po cesti št. 9 skušale vdreti globlje v Laos in presekati H o č i m inhova pota, kasneje pa še dalje proti jugu. Južni Vietnamci “čistijo zc drugi mesec’” A Shau dolino, ne da bi pri tem prišlo do kakih Prvi poskus ibliianja Nixona s črnci se je ponesrečil WASHINGTON, D.C. — V Kongresu je 13 črncev. Počasi se bo število še dvignilo, kajti po odstotkih prebivalstva bi črnci lahko imeli 30 do 40 kongresnikov, česar pa verjetno ne bodo dosegli, ker so preveč raztreseni po vsej deželi in se rasni otoki, kjer imajo črnci večino, ne množijo tako hitro kot prebivalstvo v celoti. Zato je demokratska politika morala že sedaj v nekaj slučajih tako potegniti meje med votivnimi okraji, da so črnski glasovi prišli vsaj do zajamčene relativne večine. Vseh 13 črnskih kongresnikov se je sedaj združilo v svoj klub, ki naj počasi dobi značaj stalnosti. V tem duhu črnski kongresniki že nastopaj o. Obrnili so se na primer na predsednika Nixona in prosili za skupno avdijenco. Nixon je dolgo časa okleval, potem pa nanjo pristal. Kongresniki seveda niso šli na sestanek praznih rok, prinesli so s seboj nad 60 različnih prošenj in predlogov ter prosili za pismen odgovor. Odgovor je prišel, toda ne prehitro, pa tudi ni zadovoljil črnih poli- tikov. Vse to je bilo treba pričakovati. Kongresniki niso bili ravno skromni v svojih željah in idejah, niso pa zahtevali ničesar novega. Nad našo črno raso se je tekom rodov nabralo toliko gorja, ki ga večinoma ni sama zakrivila, da se ne da zbrisati ali vsaj po-' praviti v eni generaciji. To tem bolj, ker so pritožbe večinoma gospodarskega, socialnega in družbenega značaja, kjer financiranje črnskih predlogov zahteva velik kapital, ki ga federacija ravno sedaj v dobi inflacije, draginje, vojskovanja v Indokitaj-ski in propadanja kupne moči dolarja ne more stresti iz rokava. Nixon je zato večino predlogov črnskega kluba odbil, morda preveč strokovno in premalo politično, zato so pa črnski politiki in njihovi somišljeniki Nixonovo stališče zavrnili in hudo skritizirali. Nixon je tako kritiko pričakoval, saj ve ves svet in ne samo Amerika, da republikanci pri volitvah le izjemoma računajo s črnskimi glasovi. Počemu si torej nalagati žrtve zanje? Najprvo se lahko pripeti da bo Nixonu pri volitvah potreben prav vsak glas, naj bo tako ali tako pobarvan. Ce ga je njegova okolica prepričala, da to ni res, mu je naredila slabo uslugo. Dalje so med črnskimi zahtevami tudi take, ki so na jih zainteresirani tudi drugi verni sloji našega prebivalstva in ki jih bo Nixon moral začeti reševati, ko pride čas. Zakaj si pri njih ni pustil odprtih vrat? Nekaj takih problemov je že vključil v svoj političen program, ne kaj črnskih zahtev je pa takih, ki se dajo postopoma reševati, dokler obstojajo. Napako so napravili tudi črnski politiki, ki so Nixonovo stališče tako odločno odbili. Končno ni Nixonovo stališče brez vsakega temelja. V njem se nahajajo tudi upravičene misli. To vedo tudi tisti, ki simpatizirajo s črnskimi zahtevami vsaj deloma, ako ne popolnoma. Črnci so manjšina in nobena manjšina ne more odbijati možnih zaveznikov. Tega tudi črnski politiki ne smejo pozabiti. Če so že črnci hoteli porabiti Nixonov odgovor za vo- livno propagando, bi to lahko storili tudi prihodnje leto, ko se bo začela volivna kampanja. Vse to nam prihaja na misel zato, ker bo sedaj nastopila med Belo hišo in črnsko manjšino nova doba napetosti, ki je našemu domačemu miru najmanj potrebna. Oglašajo se namreč že zopet razne levičarske struje, ki nameravajo jeseni, morda pa še preje, začeti znova demonstracije in izgrede za dosego vseh mogočih ciljev, ne samo konca vojne v Indokitajski. Take napovedi so se nam po novem letu zdele neverjetne, pa smo se spomladi morali prepričati, da smo se motili. Kdo naj bi nam sedaj jamčil, da se zopet ne motimo, ako smo preveč optimisti? Zato smo vsi ^zainteresirani, da je v naši javnosti čim manj razočaranja, saj sedanja brezposelnost med mladim črnskim rodom lahko vsak trenutek zažge nove nemire in izgrede. Sicer bi bila pa na to morala misliti tudi Nixonova okolica, ko je sestavljala odgovor kongresnikom. črnskim Iz Clevelanda in okolice Iz bolnice— Poznana Mrs. Rose Chesnik, 5709 Prosser Ave., se je vrnila iz St. Vincent Charity bolnice m se'vsem lepo zahvaljuje za darila, cvetlice, kartice in obiske, posebno č.g. Faležu in č.g. Sršenu za obisk. Poslednje slovo— Članstvo Kluba Ljubljana je vabljeno v četrtek ob 8. zvečer v Želetov pogrebni zavod na E. i52 St., da se poslovi od umrlega člana Johna Barkoviča. Rokoborba— Jutri, v četrtek, zvečer ob esmih se bosta v Areni na 3717 Euclid Avenue merila v rokoborbi Johnny Powers in Waldo Von Erich. SŠK Toronto zrnagai— Pri nedeljskih tekmah v odbojki na Slovenski pristavi je dosegel prvo mesto SSK Toronto, nato pa slede: SŠK Cleveland (A), Sava, New York, SŠK Hamilton, Planica iz Hamiltona, SŠK Cleveland (B), Sava iz Minnesote, SOD Chicago. E. J. Kovačič odstopil kot predsednik v 23. vardi— Edward J. Kovačič je bil 30 let predsednik Demokratskega kluba 23. varde. Zdaj je odstopil, ko je bil pred izbiro: ali ostati na čelu kluba ali pa izgubiti službo pri CTS, ki mu prinaša letno $16,600 plače. Predsednik okrajne organizacije demokratske stranke J. W. Bar-tunek je potrdil odstop E. J. Kovačiča, pa dodal, da njegov naslednik še ni bil izbran. Kanada bo podprla begunce iz Bengalije OIIAWA, Kan. — Zunanji minister Mitchell Sharp je v parlamentu objavil, da bo Kanada prispevala 2 milijona dolarjev pomoči za begunce iz j Vzhodnega Pakistana (Bengali- —- s™f‘- *, * ™ p:^ namske redne sile so sredi preteklega tedna pritisnile na južnovietnamske v obmejnem področju Kambodže in jih po hudem boju prisilile k umiku iz mesta Snuol. Ker je bilo umikajočim nemogoče vzeti s seboj težko orožje, so tega uničili, da ni padlo v roke rdečim. Boji so bili krvavi in sta obe strani imeli hude izgube. Južnovietnamske poročilo govori o več sto mrtvih nasprotnikih, med tem ko označuje lastne izgube za “lahke”. Včeraj so ameriška letala izvedla vrsto napadov na rdeče, da bi zmanjšala njihov pritisk na umikajoče se južnovietnamske oborožene sile. Pakistan ima dovolj hrane za 3 mesece DAKA, Vz. Pak. — Po vladnih izjavah je v Vzhodnem Pakistanu dovolj hrane za prihodnje tri mesece za vse prebivalstvo. Vlada sedaj proučuje korake, ki naj zagotove zadovoljivo prehrano prebivalstva tudi preko te dobe. Pakistan je sprejel ponudbo ZN in mednarodnih dobrodelnih organizacij za pomoč ter še pred časom zaprosil tudi za manjše obalne ladje, ki naj bi tako pomoč razvažale potrebnim. Stara drevesa MERCED, Kal. — Nekatera od sekvoj ali velikih “rdečih dreves” so stara preko tisoč in par celo preko 2060 let. Indije. Indija trdi, da je prebežalo na njeno ozemlje iz Bengalije preko tri milijone ljudi. Zadnje vesti PEIPING, Kit. — Predsednik Romunije N. Ceausescu, ki je prišel včeraj sem z večjo dele-gacijo na uradni obisk, je bil nadvse slovesno in prisrčno sprejet in pozdravljen. Predsednik vlade Cu En-laj je pokazal, kako ceni Kitajska romunsko nevtralnost v sporu med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je proglasilo včeraj mestno odredbo v Cincinnatiju v Ohiu o “pohajanju nadležnih skupin” po cestah za nezakonito, v nasprotju z ustavnim jamstvom o svobodi zbiranja in zborovanja. Odredba prepoveduje zbiranje na cestah “trem ali več osebam in njihovo ponašanje v obliki, ki moti mimoidoče”. WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je v posebni izjavi izrazila “razočaranje” nad novo delovno pogodbo v industriji aluminija, ki daje delavstvu tekom treh let skupno povišanje plač za 31' . in ki je prisilila podjetja, da so dvignila ceno aluminija za 6%. Izjava svari Jeklarsko unijo, da bi pri sklepanju svoje nove kolektivne pogodbe sledila temu zgledu. Ameriška Domovina a i m m rac CEKX 6U7 St. Clair /vve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries: $18.ftQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year ^SECOND Cl,ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO _ No. 107 Weds., June 2, 1971 Ko res bil brat bi bratu brat Do različnih gledanj na posamezna vprašanja, do različnih sodb in mnenj pride nujno v vsaki sredini, v vsaki družbi. To je naravno, ker smo pač ljudje različni po svoji naravi. Vsak ima svojo glavo, da z njo misli, vsak svojo vest, da se po njej odloča med dobrim in zlom. Če bi bili na svetu vsi ene misli, bi bilo na njem več sloge, več miru, toda tudi neznansko veliko puščobe in dolgočasja. Različnost sama po sebi torej ni slaba, prav tako ni nujno slaba različnost mnenj in stališč; je preje koristna, ker pomaga do boljše presoje položaja, do treznejše sodbe in s tem tudi do stvarnejše in modrejše odločitve. Nekdaj smo imeli za krščansko družbo in sredino načelo : Edinost v nujnem, svoboda v dvomljivem, v vsem pa ljubezen! Kjer smo se tega vodila držali, je bilo življenje prijetno, ni bilo prepirov, ampak samo razprave, ni bilo osebnega sovraštva zaradi različnih gledanj, ampak je v \sem vladala bratska ljubezen, bili smo res drug drugemu bratje! Slovenci smo se radi hvalili s svojo vernostjo, s svojim katolicizmom, z mirnostjo in preudarnostjo, ki naj bi bili lastni našemu narodu. Državljanskih bojev in vojn nismo poznali, poznali smo le turške vpade, kmetske upore, drugače pa smo bili pohleven, miren rod, ki je bil voljan dati Bogu, kar je bilo božjega, in cesarju, kar je bilo cesarjevega. Ko je koncem preteklega stoletja prišlo v Sloveniji do svetovne nazorne cepitve duhov, je začelo med obema taboroma rasti nasprotovanje, ki je postopno prešlo v sovraštvo. Ko se je to v novih razmerah v Jugoslaviji delno u-neslo, zlasti v mlajšem rodu, so znova zanesli med nas fanatizem, ki je posebno v času druge vojne in revolucije pokazal vso svojo strahotno škodljivost in povzročil na tisoče in tisoče smrti, ko je prenehal biti brat bratu brat... Nasprotniki komunizma in rdeče revolucije so ob koncu druge svetovne vojne zapustili svojo domovino in šli iskat svobodo v široki svet. Stiska jih je vezala v skupnost, v kateri je vsakdo znal in moral potrpeti s svojim bližnjim, če naj bi bilo življenje znosno. Taborišča so se izpraznila, njih prebivalci so se razšli po vsem svetu. Če so se kje kdaj sestali, so bili veseli drug drugega in se kar niso mogli raziti. Vsakdo je mislil in se spominjal le prijetnih ur skupnega življenja, vse težko je bilo pozabljeno, pozabljeno prezgodaj, ko smo se znašli pod varno streho in polno mizo. Vezi skupnosti, čut pripadnosti k tej skupnosti so popuščali, različni pogledi, različna stališča v narodnih, socialnih, kulturnih in celo organizacijskih vprašanjih so postala nenadno povod za hude spore, prepire, ki so ponekod prešli v pravo osebno sovraštvo. Ljudje, ki so si bili nekdaj prijatelji, ki so prebili leta skupaj, so se nehali pozdravljati, ko so se srečavali. Sejalci sovraštva se niso zavedali ali pa se niso hoteli zavedati, da je sovraštvo lahko sejati, strašno težko ga pa ruvati! V marsikateri naši naselbini je tako prišlo do razkolov, do cepitev v posamezne skupine in skupinice, ki se skoraj ne morejo več združiti za kak skupni nastop. Čemu sovraštvo? Čemu osebni spor, če gre le za načelna stališča, za različno mnenje, za različno gledanje? Mar ne moremo ostati osebni prijatelji, vsaj dobri sosedi in rojaki, ko nas vendar toliko stvari veže, druži, loči pa le ena ali dve? To vprašanje smo v preteklih letih vedno znova postavljali, zanj vedno znova iskali odgovora, ko smo gledali, kako umira med nami strpnost, na njeno mesto pa stopajo za-letelost, ihtavost in napačna gorečnost. Te-le dni je zopet stopilo živo pred nas, ko smo iz pisem, dopisov in osebnih razgovorov skušali presoditi stvarni položaj v slovenski naselbini in slovenski fari Sv. Križa v Bridgeportu v državi Connecticut. Ko je prišlo pred leti do spora, smo skušali dobiti o njem stvarno podobo in sodbo. Ko je nastopila nevarnost, da se mirna, trezna razprava sprevrže v javni prepir, smo nadalnje pisanje o tem vprašanju ustavili. Bili smo prepričani, da bo nadaljevanje preje škodovalo, kot koristilo. Tu in tam se je vendar oglasil kdo s kako vestjo, ki pa je takoj pognala nekaterim kri v glavo in jezno besedo iz ust. Ko smo zadnjič pripomnili, da je farni buletin, ki ga je poslal AD J.J. Bojnec “dvojezičen, kot je npr. pri Sv. Vidu v Clevelandu”, je nekdo pisal: “Odločno protestiram proti Vašemu pisanju v AD ...” Storili nismo nič drugega, kot opisali farni buletin stvarno in mirno, kot se to spodobi, pa nam pisec omenjenega pisma očita: “In Vi. ki naj bi zastopali slovenskega človeka, objavljate stvari, ki niso res. Mi smo pisali resnico, samo in čisto resnico. Napisali smo o buletinu, kar je bilo v njem, in ugotovili, da je “dvo- jezičen kot oni pri Sv. Vidu”. S tem seveda nismo primerjali razmer pri Sv. Vidu v Clevelandu z razmerami pri Sv. Križu v Bridgeportu. Primera je bila točno omejena le na “dvojezičnost” farnega buletina, ki nam je bil poslan, samo tega in nobenega drugega! Kdor je videl v pripombi uredništva AD kaj več, ni te bral, ampak je — sanjal. Slovenski ljudje po ZDA in Kanadi z žalostjo spremljamo razvoj pri fari Sv. Križa v Bridgeportu. Zavedamo se namreč vrednosti slovenske besede v cerkvi in jo resnično cenimo. Težko nam je, ko čutimo, da bi bilo mogoče spor v fari rešiti s treznim in mirnim razgovorom v duhu krščanske ljubezni do bližnjega, ko vemo, da bi bilo spora že davno konec, če res vsak ‘‘bil brat bi bratu brat”! Od Sv. Vida zvon CLEVELAND, O. — V Far- nje slovenskih ljudi. Samostan- nem oznanilu za ta teden beremo, da bo v nedeljo, 6. junija, ob 10.30 dopoldne v naši cerkvi sv. Vida ponovil svojo novo mašo o. Benjamin F. Mlakar, fran-čiškan-konventualec, ki je bil 22. majnika tl., v Albany, N.Y., posvečen v duhovnika. Ker bi mnogi izmed rojakov in rojakinj radi še kaj več zvedeli o gospodu novomašniku, zato o njem tu še nekaj podatkov. Dne 24. majnika je bil star 29 let. Ima torej kar nekam pravo novomašniško starost. — Potem ko je v bližnjem Ptuju, odnosno pozneje v Zagrebu opravil o-snovo in srednjo šolo in vrhu tega odbil še vojaški rok in prvi ska cerkev je bila spremenjena v municijsko skladišče. Vendar so Nemci kasneje iz nje odstranili munkijo. Partizani pa, čeprav so zvedeli tudi za to, so proti koncu vojne poslali nad njo lahek bombnik. Z nekaj bombami so porušili enega izmed najlepših spomenikov slovenskega naroda. Prvotna cerkev je bila gotska, bila pa je kasneje predelana — vsaj sprednji del (fasada) in notranjost v barok. Posebno poglavje je, kako je ravnal s ptujskimi .redovniki odn. njihovim samostanom komunistični režim. Vsp prej kot častno, pravično in pošteno dve leti teologije na ljubljanski zanj! Redovniki še do danes ni-tcološki fakulteti, je odšel v so dobili dovoljenje, čeprav so Združene države. Do tega je pri-j vse poskusili in imajo ljudi za šlo takole: Ameriška redovna j seboj, da bi postavili novo cer- provincija oo. frančiškanov-kon- kev. ventualcev je poslala leta 1966 Mnogim našim bravkam in jugoslovanskemu provincialu bravcem je znano, da imamo v oo. frančiškanov-kon ventualcev svoji ameriški slovenski sredi povabilo, odnosno mu ponudila dva oo. frančiškana-konventual-priložnost, da lahko pošlje štiri ca, o. Mirka Godina, župnika v svoje bogoslovce v njegovo a- Gary, Ind., in o. Stefana Savin meriško bogoslovje (Conventual Franciscan Theological Semina-ry v St. Anthony-on-Hudson, Renssealer, N.Y., 12144). Jugoslovanski provincial je z veseljem in seveda tudi s hvaležnostjo sprejel povabilo ameriškega provinciala, saj je bilo v povabilu odn. v ponudbi tudi to, da bo stroške za šolanje jugoslovanskih bogoslovcev OFM-kcnventualcev nosila ameriška provinci j a. Jugoslovanski provincial se je odločil, da pošlje dva svoja bogoslovca na študij v Ameriko, enega Slovenca in enega Hrvata. Od Slovencev je bil izbran g. Mlakar, ki je bil tisto leto med slovenskimi bogoslovci te redovniške skupnosti edini, ki je končal filozofijo in zraven že tudi odslužil obvezno vojaščino. Ko sem v teh dneh vprašal gospoda novomašnika, kako je sprejel odločitev svojega vrhovnega predstojnika, da pojde v ZDA, mi je povedal, da ni bil nad njo ravno navdušen, v novem svetu pa da se je kar hitro znašel, le jezik da mu je sprva delal težave. Toda njegovi novi predstojniki in kolegi pri študiju so bili zelo uvidevni in mu naklonjenu, tako da se je razmeroma hitro vživel v novo o-kolje in se z vso vnemo lotil študija, katearega je v letošnjem majniku v rednem roku tudi z lepim uspehom opravil. Preden odide gospod novo-mašnik v domovino, se bo 30. junija tl. oglasil Še v Montrealu v Kanadi, kjer ima nekaj znanih družin in koderšnji župnik g. Andrej Prebil ga je povabil, naj bi tudi pri njih ponovil novo mašo. Ustregel jim bo in nato odletel domov v Slovenijo. Jugoslovanska provinca oo. cfm-kon ventualcev (minoritov) je bila ustanovljena šele konec prve svetovne vojne. Dotlej so spadali slovenski oo. ofm-kon-\entualci delno pod paduansko (ital.), delno pa pod avstrijsko (štajersko) provinco OFM-Conv. Samo stan oo. frančiškanov-konventualcev v Ptuju je star že '32 let. Ko so Nemci med zadnjo svetovno vojno okupirali Slova- ška, župnika v Aurori, Minn. Pri obnovitvi nove maše pri Sv. Vidu v nedeljo, 6. tm., bosta z g. novomašnikom Mlakarjem somaševala gg. dr. Jerko Gržin-čič in dr. Franc Blatnik. Dr. Gržinčič bo imel tudi govor. Vsi darovi, ki jih utegne prejeti g. novomašnik od nas pri tej sv. maši, pojdejo za Slovenski duhovniški zavod v Rimu (Slo-venik). Posebnih kuvert za to ne bo. Vsak si jo mora sam o-skrbeti in na njo napisati “Za gospoda novomašnika”. M Župnija sv. Vida je imela pretekli četrtek, 27. majnika, kratek, a visok obisk. Na poti po ZDA je prišel k Sv. Vidu msgr. Rada Candido, misijonski škof v Guaranda, Ekvadorju, obiskat svojega sobrata dr. Jerka Gržin-čiča, ki spada kot misijonar pod njegovo jurisdikcijo. Zvečer ob sedmih je imel šmarnično sv. mašo za Slovence, posebno še za vse njegove slovenske dobrotnike. Z njim je somaševal Father dr. Gržinčič. Udeležba pri maši je bila izredno velika. Na gosta je napravilo posebno mogočen vtis krasno slovensko in drugo naše nabožno petje. Škof je po rodu Čilenec. Doma je iz mesta Punta Arenas v juž. delu Cilenške države, kjer se je v svoji mladosti srečal z mnogimi Hrvati in tudi v nekaterimi Slovenci. V njegovem rojstnem kraju škofuje ta čas Hrvat msgr. Vladimir Borič. Gost se je takoj naslednje jutro odpeljal v Chicago, Ul. Končno še zadnjič opozarjamo rojakinje in rojake na sobotni slovenski “Senklerski večer” v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Dobra večerja in imenitna zabava! Igrali bodo “Veseli vandrov-ci”. Del dohodka pojde za farne potrebe. Faran od Sv. Vida Venezuelsko olje CARACAS, Venez. — Olje so odkrili na področju Maracaibo prvič leta 1913, toda v večjem obsegu so ležišča začeli izkoriščati šele 10 let kasneje. Danes Je Venezuela poleg ZDA glavni njo, so ptujski samostan spre- producent olja na Zahodni pomenili v Center za ponemčeva- luti. Srenjski fantje so -sosednji pa bodo ~ peli NEW YORK, N.Y. — Kot že tolikokrat poprej v zadnjih petih letih so naši ‘Fantje z Osme’ preteklo, četrto majsko nedeljo spet skupaj pred nas stopili in nam zapeli v obliki koncerta slovenskih narodnih pesmi. Tokrat je njih program sestavljalo 19 narodnih — oziroma prirejenih pesmi, ki so se in se še pojo med slovenskim ljudstvom, kadar mu pristnost njegove duše zazveni in kadar mu prešernost njegovega srca zavriska. Te pesmi smo slišali nič kolikokrat v jasnem večeru in zgodnji jasni noči — da, včasih celo oib zgodnji jutranji uri — na vasi, ko so zdravi fantje na Slovenskem še poznali narodno navado vasovanja na vasi. To vasovanje in to fantovsko prepevanje ni bilo namenjeno samo enemu vaškemu dekletu, ampak vsem dekletom, ki so prisluhnile zvokom teh pesmi, včasih odmevom iz daljave... v srečevanju hrepenenj in želja ... pod moje okno ni prišel, a poje mi na vasi in njegov glas slišim ... da, da tudi on je med njimi in name misli... Na koga pa so naši “Fantje z Osme” v nedeljo, 23. maja, mislili, če ne na svoj narod in na svojo srenjo, ko so se na njeni “vasi” zbrali in prepevali pesmi domače, nam vsem poznane ... V njih je preprostost in iskrenost, otožnost in veselost, skromnost in prešernost... sproščenost naše duše in odprtost našega srca ... In še nikdar doslej niso naši fantje bili tako sproščeni kot pri tem nedeljskem prepevanju. Še nikdar ni bilo občutiti tolike ubranosti in toliko občutene razgibanosti ter smiselne dinamike. Poslušalstvo bi lahko bilo številnejše, vendar pa je bilo mirno in zbrano tako, da je naša cerkvena dvorana dajala vtis prave koncertne dvorane, kar na “Osmi” ob podobnih prilikah težko dobiš. “Fantje z Osme” si lahko ta dan v koledarju za svojo zgodovino podčrtajo — kot dan u-speha — ki jim naj nekaj pove za prihodnost. Vse je šlo uspešno od vsega začetka nastopa, čeprav priprava nanj ni nam govorila o nekem organizacijskem naporu in posledica je bila očitna: mnogo nezasedenih stolov! f Človek je mislil, da smo srenj-čani po tem fantovskem nastopu za nekaj mesecev “svoje obrob-kali”, pa mi naš župnik oče Richard Rogan včeraj sporoči, da se je s fanti* iz Bridgeporta domenil tole: V soboto, 12. junija, bodo bridgeportski fantje-pevci s svojimi prijatelji prišli na Osmo. Menda jih bo kar za en cel avtobus. V naši cerkvici se bo ob pol 8. zvečer brala slovenska maša, ki bo veljala za nedeljsko. Pri njej bodo peli naši sosedje, poznani kot dobri in navdušeni pevci slovenskih nabožnih in narodnih pesmi. Seveda njujorški srenjčani so jim bomo pridružili, da bomo našo cerkvico ta večer napolnili. Po maši pa gremo vsi v dvorano. Tu bodo sosedni fantje nastopili s prepevanjem narodnih pesmi. Kako pa ti fantje zapojo, nam je znano in smo trdni v tem, da bo njih navdušenje za našo pesem, ki ga premore njihova duša v dokajšnji meri, našlo pot do naše in da nas bo to navdušenje še trdnejše povezalo v narodno skupnost na vzhodni ameriški obali, zdrobljene po “modernih vaseh” tujega sveta. Vsakdo od nas si naj ta dan prihrani za to večerno srečanje s sosednimi fanti, in vem, da nam ne bo žal za srečanje z njimi v središču naše srenje _____ “NA OSMI” v SOBOTO, 12. JUNIJA, OB POL OSMIH ZVEČER. Fantje bodo vasovali, peli in — po pesmi godci bodo harmo- nike raztegnili... zaplesalo se bo, da bo kaj... vse do upeha-nosti in lakote... ko ta pride, v kuhinji vam bo zadišalo in . .. Frank Vojska pa bo v kleti sode odprl... in kaj bi za Slovenca bilo, če sodov ne bi b’lo ... Veliko manj bi prepeval, presuho njegovo b’lo bi grlo ... Pripravlja se nam lep večer, še preden nas poletna soparica raz-žene in še preden letošnji storž skupnega izživljanja “obrobka-mo”. Zatorej ne srečanje s sveto-križkimi fanti vsi njujorški srenjčani zagotovo pridemo v SOBOTO ZVEČER, 12. JUNIJA, NA “OSMI”. , Tone Osovnik /Z NAŠIH VRŠI Maple Heights, Ohio. — Spoštovani! Tukaj pošiljam ček za celoletno naročnino. Ameriška Domovina mi zelo ugaja in jo z veseljem čitam. Želim Vam veliko' uspeha in Vas naj lepše pozdravljam! Mary Yemec * Astoria, L.I. — Spoštovano u-redništvo! Zopet obnavljam naročnino za moj priljubljeni list. Z Ameriško 'Domovino sem zadovoljen in Vam želim veliko u-speha! Bodite lepo pozdravljeni! Vincent Ovca * Toronto, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Ker nam poteče v teh dneh naročnina za Ameriško Domovino, Vam pošiljam poštno nakaznico za obnovitev iste. Z Ameriško Domovino smo zadovoljni, čeprav jo prejemamo precej neredno. Z naj lepšimi pozdravi! Franc Urbančič v Eveleth, Minn. — Spoštovani! Temu pismu prilagam ček za celoletno naročnino in 2 dolarja za tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zadovoljen, saj prinaša svetovne novice, kakor tudi novice iz nove in stare domovine — lepe Slovenije. Lepo Vas pozdravlja Metod Menart -----o------- Rev. Leon Kristanc: Skromni - žaiostni pirhi pred 25 Seli (Nadaljevanje) Ko v toplih poletnih mesecih gledaliških predstav ni bilo, je pa pevski zbor z nekaj koncerti v dvorani poživljal vsakdanjo taboriščno enoličnost. Živo mi je še v spominu svojevrsten koncert tam v jeseni 1946, v pozni popoldanski uri pred 14. barako. Ko so za sklep zapeli veličastno in mogočno “V Gorenjsko oziram se skalnato stran ...” in h koncu slede nepozabne besede: “Vse je vihar razdjal, narod pa zmirom stal, gledal nad Triglavom neba obok,” in je oktet — osem moških pevcev — vrhu bližnjega lesenega “zvonika” kot odmev zboru v isti višini iste besede ponovil. In je zbor malo višje zapel: “Gledal nad Triglavom neba obok;” in je oktet zboru v podobni višini zopet odpel. In ko je zbor z močnimi ženskimi glasovi, podprt s številnimi basi in tenorji, v še višji višini isto ponovil, je oktet visoko nad taboriščem že v zvezdnato noč odlično in mogočno zaključil: “Gledal nad Triglavom neba obok.” To je bila krona koncerta, kakršnega je zmožen le pevski zbor, močan po številu pevcev in pevsko iz-vežban v lepoti in barvi glasov. “Zemljo naj Slovenc obhodi; kamorkoli pot ga vodi, on po Tebi hrepeni, oj slovenska pesem Ti!” Ure zabave so bili tudi nedeljski popoldnevi v poletnih mesecih ob Tristaškem jezeru. Ne daleč in ne visoko nad Trista-chom z lepo farno cerkvijo je bilo gorsko jezero, komaj četrtina blejskega po velikosti, pa tudi lepo po naravni krasoti o-kolice med smrekovimi gozdovi, s hladno in čisto vodo, ki je pritekala izpod mogočnih Dolomitov. Tam je taboriščna mladina s kopanjem in plavanjem in z lepim, dostojnim obnašanjem kazala domačinom Nemcem m tujcem turistom, da smo Slo-venci-begunci zdrav in kulturno visoko razvit narod, ko so tudi v kopalnih oblekah nastopali v meri dostojnosti. Zdrav narod v zdravem telesu. V zdravstvenem oziru je bilo življenje naših ljudi kar zadovoljivo. Za mala obolenja je bila v taborišču ambulanta s par sobami, katero je oskrboval primarij dr. V. Mer-šol v družbi dr. Fr. Puca z nekaj bolničarkami, tudi slovenskimi begunkami. Težje slučaje — pri toliki množici jih je bilo razmeroma zelo malo — sta pošiljala v mestno lienško bolnico. Vsak dan je obiskaval barake in nosil potrebna zdravila in prenašal tudi novice dobričina — žalibog tudi že pokojni — povsod poznani Ambrožičev ata iz Dobrove pri Ljubljani. Kot se spominjam, je bilo prav malo smrtnih slučajev: En mlajši moški, ki se je ponesrečil pri delu, 3 otročički ter 2 že starejši osebi. Vsi so bili pokopani na liehškem pokopališču. Kar nas je bilo kar za eno veliko faro, smem reči, da smo bili zdravstveno zelo srečni. Pri tako pičli hrani so se naši ljudje dobro držali in smo tudi v tem oziru čutili, da božja Dobrota bdi nad nami. Mali otroci in tudi iz osnovne šole so dobivali poleg običaj hf hrane še malo dodatka v kon-serviranem sadju, kakor tudi matere z dojenčki; in podobn° so dobivali tudi* že stari ljudje nezmožni dela. V tem oziru s» bili najbolj prizadeti učenci nadaljevalnih šol in gimnazijski dijaki. Za te je imel sočutno src® in dobre roke nepozabni vodje kuhinje, tuli že pokojni gospod Lekan. Zlasti dekleta in fantje brez svojcev so imeli v nje111 skrbnega skupnega očeta in naj mu bo Bog Plačnik! Se še spominjam, ko me je h koncu šolskega leta ob pripravi na maturo prosil ,da sva se s kolego^ podala na pot prosjačenja za p0< moč v hrani okrog slovenskih duhovnikov, kateri so bili kot duhoVniki-begunci v službi P° bližnjih tirolskih farah, pa odziva ni bilo; je bilo pač v časO> ko so kmetske shrambe bile prazne. Tudi nekaj porok je bilo sklenjenih v taboriščni kapeli;' vsako pa je bilo treba posebnega dovoljenja od pristojnega župnika v Tristachu. Pri vsej revščini so n o v o p oročenceh1 prijatelji in sosedje v baraki popravili malo “ohceti” kot skromen spomin na tisti tako življenjsko važen dan. Več kof smrtnih slučajev je bilo krstov in so bili vsi tisti “Tirolčki' krščeni v farni cerkvi, ker taboriščna kapela ni imela krstih nice. Ob takih prilikah so zlagh ruski begunci — in teh je bila le peščica v taborišču — dobili pOj boljške tako v hrani in obleh1 ter še v drugih stvareh. So PaC imeli svoje “balerine” in “de' vojke”, katerim so bili BritanO* še posebno naklonjeni. Slovenska dekleta in ženstvo sploh a0 držale na svojo čast in pošteno^ ter so le s pomilovanjem gledal na one, katere pa niso delale časti svojemu narodu. ( Sledi) ---—o------- Pot skozi led DULUTH, Minn. — Vsak« pomlad napravijo 1 e d o lomilCl plovno pot za ladje, .predvs6111 za one, ki prevažajo rudo, sk°^ Velika jezera s tem, da zlomil led, ker ta še na široko pokih4 jezersko površino. .. Nekateri trdijo, da bi ’bi ‘ mogoče ohraniti plovno pot sk°. zi led po Velikih jezerih sk0^ vse leto, če bi bili na razpol3^ dovolj močni ledolomilci. Vpr^. šanje je v glavnem v tem, ah ^ se izplačalo ali ne držati pt°v no pot odprto. PRANCE BEVK: V mestu gorijo luči “Bojiš se me? Nekoč... pa si me hotel imeti za ženo.” Nastal je molk. “Saj”, je dejal fant počasi in oči upiral v mrak. “Nekoč pač. Ti me nisi marala.” “Kdo pravi, da te nisem marala?” “Saj si šla služit.” “Služit! Seveda sem šla služit. Kaj pa je na tem?” so dekletu drhtele ustnice. “Saj tudi druge služijo, a se potem omožijo. Hotela sem se česa naučiti.” Ciril jo je pogledal v obraz, ki ji je medlo sijal iz mraka. Saj ni verjel njenim besedam. Lagala je z glasom, s pogledom ni mogla lagati. “Saj si imela fanta v mestu.” “Kakšnega fanta neki!” se je razburila. “Ce je pa letal za menoj ... Takih fantov se ne manjka. Toži se mi po njih!” Bilo ji je do joka. Zagrabila je šop sena in ga drobila med prsti. Ciril je gledal na vas, ki je ležala v globeli. Bila je že vsa zagrnjena v temo, iz katere so se svetila le okna. Dolgo je molčal. “Ne maraš ga, ker te on noče.” Besede so bile izgovorjene mirno in resno, brez ovinkov, Kristino do zadele v srce. Uganil je, kako je z njo, videl jo je do dna, a ona ga je imela za kmečkega bebčka. Ne bi mu mogla ugovarjati in tajiti. Čutila se je tako poraženo, tako zmehčano, da se ji je na mah odprl tok solza in besed. Nič mu ni zamolčala, le nekatere stvari je olepšala v svoj prid. Opisala mu je, kako globoko je prevarana, kar je tudi v resnici bila, tega ni lagala. Ta odkritost ji je bila v neiz-nierno olajšanje. Zdaj ji mora odpustiti, si je mislila, zdaj je Vse izbrisano. Zatrla je vsako sramovanje, odkrila mu je naj-skrivnejše misli in želje, ki bi se jih malo prej še sama pri sebi ne bila upala izraziti z besedo. “Saj ne bo sramote”, je jecljala. “Porečem, da je tvoje. Nihče ne bo vedel. Nikoli ne bo niti besede čez moje ustnice .... Prenehala je, objela fanta z obema rokama, mu naslonila obraz na ramo in ihtela. Ciril jo je poslušal. Videti je kilo, da so se ga besede globoko dojmile, toda ostal je trd. Kri-stisne ni pobožal po licih in po laseh, da bi vsaj malo utešil njeno žalost, kakor si je to od srca želela. Ni se je usmilil, ni ■fekel besede, ki jo je z napetostjo pričakovala. Niso ga ome-cile solze ne objemi. Strmel je v mrak, ki je ležal preko vseh Pobočij. Kristina je nehala jokati, 0bupana in razočarana se je odmaknila od njega. Moj Bog, 2aman je upala in se tako glo-koko ponižala! V tistem trenutku je fanta skoraj mrzila. Ciril se je ozrl po nji. "‘Tudi če bi te hotel vzeti,” je rekel, “je zdaj prepozno.” “Zakaj?” “Hišo in vse sem odstopil Tinetu. V aekaj tednih se oženi.” “In ti?” “Jaz?” je nekoliko pomolčal. Nroč pojdem. V Argentino.” Gledala ga je, kakor da strmi v nerazrešno uganko. Ni mogla verjeti. Tako torej? Res? Moj Bog! Ciril se je počasi dvignil in si Potegnil klobuk na oči. Bilo je kazno, da ga muči tiha bolečina Jn mu je še veliko težje, ako sedi Poleg nje. Ne da bi jo pozdravil, Je izginil v mraku, njegova torija se je počasi pomikala med skalami. *j > Tudi Kristina se je dvignila, dzprva se je zdelo, da ga bo pok-kcala, planila za njim, a je mol-Ce obstala. Ko ji je fant izginil Izpred oči, je počasi kakor v sanjah stopala proti tolmunu. Ob vodi je sedla1 na kamen, si podprla glavo in strmela v temno gladino, na kateri so se medlo odražale zvezde. Pomislila je, kako si je nekdaj, ko je pasla kravo ali pestovala otroke, iz nerazumljive tegobe želela smrti. Med tistimi daljnimi urami in med tem večerom je ležal prepad. Zdaj bi tega niti v mislih ne mogla storiti. Zakaj? Ali je mar to vedela? Ne. Morda je bilo to še naj hujše. “Kristina! Kristina!” Zdrmila se je iz podmolkle žalosti in obupa ter dvignila glavo. Mati jo je pogrešila, boji se zanjo iz svoje slutnje. Njeni klici so polni groze odmevali od vasi. Dekle se je dvignilo in teklo po stezi. “Kristina! Kristina!” “Mati!” Srečali sta se na klancu. “Moj Bog, otrok, kod pa hodiš?” je žena sklenila roke. “Tu sem”, je rekla Kristina tiho, do konca izmučena. “Ali je treba, da vas vsi slišijo?” Mati je molčala. Sključena, zamišljena, v dno duše preplašena je hitela za hčerjo, ki je tekla proti domu. “Tine se oženi?” je Kristini sredi misli, ki jih je razpletala, iznenada zastal korak. “Da. Z Anko. Ali res še ne veš?” Hči ji ni odgovorila. Tekla je kakor nora, planila v hišo in se zaprla v kamro... Mati je bedela dolgo v noč in med molitvijo prisluškovala hčerinemu ihtenju. Zahodni način umiranja: nova sodba o srčnem infarklu Kristina je še nekaj dni ostala doma. Ves ta čas se je zapirala v kamro. Razen materi se ni pokazala niti domačim, nikar da bi bila stopila v vas. Ne bi bila mogla skriti svoje potrtosti in objokanih oči. Mati jo je izgovarjala pred ljudmi, češ da se je hudo prehladila. Kristina se je res počutila bolno, brez dušnih in tellesnih moči. Z materjo sta le malo govorili. Ta žena' z razoranim obrazom kakor kaka starka jo je zaman izpraševala s svojimi, grenkih slutenj polnimi očmi. Zvedela je le, da je Kristina imela fanta, ki jo je zapustil — ničvrednež! To je bilo vse. “Ako ni kaj hujšega”, je podvomila mati. Trepetale so ji ustnice in roke, ki si jih je položila v naročje. Kristina ni prenesla njenega pogleda. Razumela je, kaj misli mati, naredila se je užaljeno. “Kaj pa govorite?” je zardela do ušes. Mati je preplašena povesila pogled in molčala. Govorile so le njene oči. Kristina je razločno brala iz njih. “Če ni drugega, to se že prenese.” Ce bi ona vedela, da ni samo to. Ni ji mogla povedati resnice. Preveč žalosti in skrbi bi ji naložila na glavo. Smilila se ji je. Najbolj pa se je bala prizora, ki bi nastal, ako bi za to zvedel oče. Tega ne bi izlah-ka prenesla. Že breme, ki ga je nosila, je bilo zanjo dosti in preveč. Vso resnico je vedel samo Ciril. Toda glede njega je verjela, da bo molčal ko grob. Bilo je rano jutro, ko se je odpravila zdoma. Mati jo je spremila daleč iz vasi. Ko se je poslavljala od hčere, se je razjokala. Kristina ni več jokala. Le drhtela je, obraz se ji je pačil v krčih. Kazalo je, da je izjokala vse solze. In velik del obupa, ki je bil spočetka tako močan, da so ji zaporedoma prihajale razne neumrie misli. Zdaj se je čutila olajšano, le na dnu je ostala grenkoba. Prepričevala se je, da mora začeti novo življenje. Znani britanski zdravnik dr. Malcom Carruthers je objavil nedavno v znanstveni reviji “New Scientist” članek o tem, kakšni vzroki povzročajo eno najpogostejših in najbolj smrtnih bolezni našega časa — srčni infarkt ali srčno kap, kot temu običajno pravimo. Dr. Carruthers je najprej dala misliti izkušnja, ki si jo je pridobil v svoji zdravniški praksi. Številni pregledi pacientov, ki so zboleli za srčnim infarktom, so potrjevali njegovo tezo, da obolenja srca in ožilja niso posledica enega samega vzroka, marveč cele vrste bioloških procesov. Še do nedavnega je večina zdravnikov menila, da je glavni povzročitelj infarkta — holesterol, maščobna substanca sestavni del živalskih tolšč, ki prihajajo v organizem skupaj s hrano. Tako so sklepali zato, ker se je holesterol kopičil na stenah zamašenih žil. Glede na to so zdravniki priporočali ustrezno terapijo, namreč: čimbolj se izogibati živalskih tolšč. Milijoni Američanov in Evropejcev so poslušali te nasvete. Infarkt pa je razsajal naprej, in to še v hujši meri. Očitno torej holesterol ni bil edini krivec srčnega infarkta. Znanstveniki so začeli iskati še druge “pajdaše”. Neka zdravniška ekipa je v krvi črncev iz plemena Bantu odkrila zelo visok odstotek holesterola v krvi, pa vendar ti črnci sploh niso poznali infarkta. To je bil dragocen napotek pri iskanju povzročitelja srčnega infarkta. Znanstveniki so potem ubrali pot, ki ni bila zaman, ko so pregledovali d o ločene skupine mestnih prebivalcev, so odkrili med njimi vrsto ljudi, ki so bili podložni boleznim srca in ožilja v šestkrat večji meri kot drugi. Ti ljudje, katerim'je grozil infarkt in katerih žile so bile načete, so razodevali enake značajske lastnosti: bili so agresivni, dinamični, hitro so reagirali, kazali so veliko ambicijo, hkrati pa so bili to negotovi, živčni ljudje, jih je mučila notranja tesnoba. Dr. Carruthers je našel v tem enega od členov v dolgi verigi vseh dejavnikov, ki vplivajo na obolenje za infarktom. Menil je, da je mehanizem, ki v človeškem organizmu spodbuja agresivnost in strah, tesno povezan s celotnim metabolizmom materije: kolikor bolj je človek občutljiv za zunanje dražljaje, toliko bolj sta delovanje srca in krvni pritisk izpostavljena spremembi, pri tistih, ki so nagnjeni k infarktu, pa ta stimulacijski mehanizem še zlasti močno reagira. V džungli velemest so ciklični napadi strahu in agresije močnejši kot v drugih okoljih. Dr. Carruthers je posebno pozornost posvetil avtomobilistom. Prišel je do zanimivih ugotovitev: kadar voznik prehiteva, obseden od občutka premoči in tekmovalnega duha, lahko njegovo srce bije tudi do 200-krat v minuti. Hkrati se krvni pritisk izredno visoko povzpne, koncentracija določenih hormonov v krvi pa se podeseteri. Vse to pa se pri mestnem človeku običajno dogaja, kadar hiti na delo ali kadar pri delu pritiska nanj huda napetost ali pa tudi, kadar zvečer pred televizijo gleda razburljivo kriminalko. Kakšno zvezo ima vse to s srčnim infraktom? Dr. Carruthers pojasnjuje: pod vplivom dražljajev in vtisov iz zunanjega sveta se izločajo v. krvni obtok velike količine stimulativnih hormonov adrenalin in noradrenalin. Obedve substanci mobilizirata sladkor, tako da črpata iz rezervoarja tolšč v telesu maščobne kisline — gorivo, ki kroži v krvi in ki je namenjeno ze delo mišic. Pri rejenih ljudeh so zlasti aktivirane velike količine maščobne kisline, ki se ne sproste, če ti ljudje na razgibavajo dosti svojih mišic. Zato so razdražljivi, rejeni prebivalci velemest, ki se premalo gibljejo, tako izpostavljeni nevarnosti i n f a rkta: velika količina tolšč v krvi povečuje nevarnost s t rj e v anja krvi in zamašitve žil in tako utira pot srčnemu infarktu. Po mnenju dr. Carruthersa je znanost brez moči, da bi praktično kaj storila za zboljšanje u-sode sodobnega človeka, oziroma da bi zmanjšala nevarnost infarkta. Smrt zaradi srčnega infarkta je po njegovem mnenju ‘•‘zahodni način umiranja”, ki je logično povezan z “zahodnim načinom življenja”. Dokler se način življenja na Zahodu ne bo spremenil, nevarnost smrti zarg-di srčnega infarkta ne bo premagana. Kes// iz Slovenije V Celju ena največjih veleblagovnic “Tehnomercator” je v središču Celja odprl eno največjih blagovnic v Slovenjih Prodajni prostori zavzemajo 6000 kv. metrov površine in so razdeljeni v 22 oddelkov. Podjetje je vložilo v novo veleblagovnico nad 20 milijonov dinarjev. V njej je mogoče kupiti praktično vse, razen avtomobilov; ima svoje otroško varstvo, različne popravljalnice, o-krepčevalnice in restavracijo. V drugi polovici maja so bila končana elektrifikacij ska dela na južni železnici. Sedaj vozijo med Ljubljano in Celjem električni vlaki. Naglica ni vedno dobra Med Velenjem in Št. Andra--žem v Labpdski dolini v Avstriji teče skozi carinarnico v Dravogradu velik promet. Vsak dan prevaža 30 do 40 težkih tovornjakov s prikolicami premog za termoelektrarno v Št. Andražu. Če se bo izkazalo, da velenjski lignit ustreza, bodo morali vsak dan odposlati okrog 80 vagonov lignita iz Velenja. S tem se postavlja vprašanje, če ni železnica prehitro razdrla proge med Velenjem in Dravogradom. Sedanja cesta skozi Mislinjsko dolino ni usposobljena za tak tovorni promet. Rudarska nesreča v Hrastniku Na veliki četrtek zvečer se je v jami Ojstro pri Hrastniku zgodila huda rudarska nesreča. 3000 kubičnih metrov vode, pomešane z iloyico, je zasulo v globini 115 metrov rudarje, ki so bilj tam na delu. Nekatere so rešili, za, osem rudarjev je pa prišla pomoč prepozno. ZA SMEH Profesor poljubi svojo nevesto, dolgo jo drži v objemu, potem pa pravi: “Zdaj pa morava ta odstavek ponoviti.” r “Zakaj pravimo svojemu jeziku materinščina?” “Zato, ker govori doma samo mati!” ♦ Nekdo, ki je jecljal, je šel k zdravniku. “Ali vedno jecljate,” ga vpraša zdravnik. “Ne-ne-ne-ne, s-s-s-sa-m-m-mo kad-d-d-dar govorim.” Se niso ravno postavili Na svetovnem _ prvenstvu v hokeju na ledu v skupini “B*, v kateri so se borile za mesta Švica, Poljska, Vzhodna Nemčija, Norveška, Jugoslavija, Japonska, Avstrija in Italija, je jugoslovanska reprezentanca, ki so jo sestavljali izvečine slovenski hokejisti, dosegla peto mesto. Dosegla je dve zmagi, en remi, 4 tekme je pa izgubila. V Kopru težave s telefoni Letos bodo v Kopru povečali zmogljivost telefonske centrale za 2000 številk, vendar povečanje centrale ne bo koristilo Semedeli, ker koprsko poštno podjetje nima denarja za ureditev dodatnih naprav, v drugih predelih mesta pa bodo le zapeli novi telefoni. “Iskra” praznovala srebrni jubilej Iz malega podjetja se je raz- te JUŽNJAKl, TODA KJE? — Skupina kakih 15 oseh je ustanovila Confederate Historical Society v Sydneyju v Avstraliji. Zbrala je kar lepo zbirko raznega orožja in drugih o-stankov iz tega razdobja ameriške preteklosti. Na sliki vidimo Adriana L. Pearce, 30 let starega člana družine, v stari ‘'južni uniformi” sredi zbranega orožja. vila v tovarno elektroindustrije, ki je s 6000 delavci naj večja v okviru združenega podjetja. Iz kranjske “Iskre” so izšle tovarne v raznih krajih Slovenije, kot v Otočah, Novi Gorici, Sent Jerneju, Žele znikih, Trbovljah. Združeno podjetje “Iskra” je danes eno naj večjih podjetij ne le v Sloveniji, ampal$ tudi v Jugoslaviji. Zaposluje okrog 17,000 ljudi. Za boljše telefonske zveze Podjetje “Iskra” je podpisalo pogodbo o dobavi avtomatske telefonske centrale, ki bo vsaj nekaterim delom Slovenije o-mogočila neposredno telefonsko zvezo z inozemstvom. Avtomatsko centralo bodo zgradili v Ljubljani in jo opremili do leta 1974. Prav tako sta PPT Sarajevo in PTT Vojvodina naročili pri istem podjetju avtomatsko telefonsko centralo. Spet pomanjkanje svinjine? Brez posluha za potrebe po Svinjskem mesu je lendavska kmetijska zadruga nenadomp znižala odkupne cene za prašiče za 40 par pri kilogramu. Ker so se krmila prav zadnji čas močno podražila, postaja prašičereja nerentabilna in kmetje že groze, da bodo gojili živali le še za dom. To bi pa povzročilo pomanjkanje svinjskega mesa na trgu. Premalo vozil Podjetje “INA-Nafta” v Lendavi, ki oskrbuje v precejšnji meri slovenski trg z nafto in njenimi proizvodi, ima premalo vozil in še ta so zastarela. Trenutno ima devet avtomobilskih cistern in eno tovorno vozilo s prikolico, kar je pa za njen trg premalo. Lani so spravili na trg 37,000 ton blaga. V podjetju se ubijajo z vprašanjem, kje dobiti sredstva za povečanje in modernizacijo voznega parka, - Slovensko gospo-' darstvo jim bo moralo v lastnerp, interesu priskočiti na pomoč. ----—o------- Kdo je kriv zadnje dolarske krize, kdo naj ji išče rešitev! CLEVELAND, O. — Do sedaj je veljalo pravilo, da se je kriza imenovala po deželi, ki se je njena valuta začela zibati. Poznali smo krizo angleškega funta, nemške marke,, francoskega franka itd. Vlade prizadetih držav so smatrale za svojo prvo dolžnost, da stabilizirajo svoj denar v primeri v s tujim. V Evropi so tako mislili tudi sedaj, ko se je začel zibati ameriški dolar. Govorili so o dolarski krizi, ki naj jo reši Amerika. Ni pa bilo tako pri nas. Tu so v javnosti začeli naj prvo pisati, potem pa govoriti o “evropski” krizi ameriškega dolarja, češ, tam se je stabilnost dolarja zrušila, tam naj se ponovno u-Irdi. Evropski strokovnjaki so v začetku debelo gledali, ko so po videli, da Amerike ne skrbi posebno bodočnost dolarskega tečaja, so začeli še bolj kritično gledati ameriško gospodarsko politiko. $e bolj se je utrdilo pri njh prepričanje, da je Amerika podobna bogatašu, ki ne zna držati v redu svojega javnega gospodarstva, čeprav ima dosti sredstev za tako nalogo. Bogatašu, ki se ga prime tak sloves, na zunaj ničesar ne manjka, v luči stvarnosti pa njegov ugled pada. To se sedaj godi v Evropi z A-meriko. Amerika je dežela svobode. Zato je pri nas hitro prišlo do izraza mišljenje, da to, kar Evropa misli, ni od muh, in da je zadnje tedne začel padati ameriški političen ugled in vpliv. To opažajo zaenkrat le diplomatje in politiki, prišel pa bo čas, ko bodo morali tudi drugi to uvide-vati. Na primer: Ameriški uvozniki so se do sedaj malo brigali, odkod jim prihaja uvoženo blago. Odkoderko- li so ga dobili, zmeraj so bile cene postavljene v dolarjih in računi so se glasili na dolarje, pa tudi plačevanje računov je bilo v dolarjih. Časi se spreminjajo v škodo ameriški samozavesti. Tisti tjuji izvozniki, ki dobavljajo blago ameriškim kupcem, že začenjajo premišljevati, ali ni preveč tvegano prodajati Ameriki blago za dolarje, ako račun ni takoj poravnan. Nihče namreč ne ve, kakšen bo tečaj za dolar, recimo, v 2-3 mesecih. Zato so začeli ponujati svoje blago v svojih valutah. To je za ameriškega uvoznika nekaj novega, saj mora v praksi spoznati, da dolar ni več vsemogočna valuta. Takih slučajev še ni veliko, bodo se pa množili, ako A-merika ne bo poskrbela za obnovo stabilnega dolarskega tečaja. Pa tudi ameriški turisti v Evropi se večkrat morajo prebuditi iz sanj, da je dolar nekaj vsemogočnega. Hitro lahko ugotavljajo, da dolar ne uživa nekdanjega spoštovanja, ampak da je le prva med enakimi valutami, ki zanje ni jamstva, da bi se tečaj nikoli ne spremenil. Izjema so le komunistične dežele, tam ima dolar še stari sloves, ki ga pa seveda komunistični režimi ne podpirajo. Moški dobijo delo KROJAČ delni čas (večerne ure) URAR poln čas Oglasite se osebno od srede do petka. Vprašajte za Jack Stem. SEARS, ROEBUCK & CO. Great Lakes Mall 7875 Johnny Cake Ridge Rd. Mentor, O. , ___________ (109) Nemiri: dobijo