PISMA BRALCEV
Pisala bom — kar bo pa bo!
Čeprav ne stanujem v vaši občini, zelo rada berem časopis Naša skupnost. Žal mi Ie s težavo kdaj pa kdaj pride v roke. Delam pa v vaši občini in me zato zanimajo vsa dogajanja, delo in napredovanje predvsem v moji neposredni delovni bližini. V zadnjihštevilkahglasilasemse nadejala, da bomkaj prebralao proslavi za dan republike, ki je bila hkrati proslava 70-letnice OŠ Adolfa Jakhla. Pa...
Na proslavi so nastopili pionirjišole z lepim programom. Po-dali so kroniko zaloške sole od začetka do danes. Kulturni pro-gram so popestrili in zaključili zaloški pevci. Vedri in veseli obrazi navzočih so potrjevali, da jim je proslava ugajala. Po prcj,slavi so se razšli v deževno, pusto noč...
Da pa bi v spomin na ta dan ostalo tudi kaj napisanega, sem se po dolgem oklevanjuodločila, da vam napišem tele vrstice in hkrati povem pesmico, ki jo je za to priložnost napisala Ivanka Gabršek, recitirala pa učenka Darja Klemenčič.
Ob 70-tetnici osnovne šole v Zalogu
Danes se tukaj smo zbrali
mladi in starejši krajani, da obudili bi dni,
ko so v Zalogu prvo šolo zgradili,
v kateri so se naše babke in dedki učili.
Otudili spomin na pretekle in teike dni,
na šolo, iz katere so slavni junaki — heroji izšli.
Leta so tekla in z njimije svoboda prišla,
ko vsak naš občan
stremel je, da zgradi, olepša
si jutrišnji dan.
Vsi vrli občani na referendumu zbrani
izglasovali so DA.
V Zalogu zrasla no va je šola;
v kateri mladi si rod
pridobiva znanje za prlhodnjo pot.
IVANKA GABRŠEK OŠ ADOLFA JAKHLA