NO. 1

/0,f
'<!,%»o°°>'. /
" k'yj>, A/Vf" ^
ovm\
P* It/«' ERI C/% !U— HO
cm
jiMcmcAN in. sptftrr
IN LANOUAO€ ONLV
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 2	1963
Nove zmede na Cipru!
Ustanovitev turškega “začasnega upravnega odbora” razburja Črke.
NIKOZIA, Ciper. — Pretekli četrtek so vodniki turške manjšine na otoku objavili 11-član-ski “začasni upravni svet” za turška naselja na Cipru. V petek je nato predsednik Ciprske republike nadškof Makarios o-značil ta turški ukrep za “očitno pravno kršitev”, ki bo škodovala naporom Združenih narodov za pomiritev otoka.
Grško zunanje ministrstvo v Atenah je ustanovitev turškega “sveta” na Cipru označilo za u-stvaritev “resnega položaja”. Tudi v krogih Združenih narodov gledajo na turški korak z nezadovoljstvom, ker se boje, da bo oteževal njihove napore za ureditev spora med Turki in Grki na Cipru.
Na Cipru živi okoli 600,000 ljudi, od tega je okoli 500,000 Grkov in okoli 100,000 Turkov. Ko je otok dobil leta 1960 po sporazumu med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo svojo neodvisnost, je dobila nova republika ustavo, v kateri so bile pravice in svobodni razvoj turške manjšine trdno zavarovane. Neodvisnost ni odstranila stoletnega sovraštva med obema narod-' nostnima skupinama. To je vedno znova udarilo na dan. V pozni jeseni 1963 je predsednik repu-Dhlte Makarios enostavno proglasil ustavo Cipra za neveljavno, ker da v njenem okviru ni možna redna uprava otoka in vodstvo državnih poslov. Otoški Turki so se temu uprli, njihov nastop pa je podprla še Turčija. Grčija je seveda stopila na stran otoških Grkov.
Spopade, do katerih je nato prišlo med obema skupinama, so končale čete Združenih narodov, ki so prišle po sklepu Varnostnega sveta na otok. Od tedaj se Združeni narodi trudijo za vzpostavitev znosnih odnosov med obema narodnostnima skupinama na otoku, žal brez vidnega uspeha. V preteklem novembru je Ciper skoro povzročil vojno med Grčijo in Turčijo. Po posredovanju Združenih držav in Združenih narodov je prišlo do pomiritve med Atenami in Ankaro in izgledalo je, da je kriza prešla. Sedanji turški ukrep u-tegne to znova pognati na ostrino.
Pakistan bo dobil iz Amerike pšenico
ISLAMABAD, Pak. — Združene države in Pakistan sta podpisala pretekli teden dogovor o dobavi 523,000 ton pšenice, jedilnega olja, mleka v prahu in 900 ton tobaka Pakistanu. Celotna vrednost blaga, ki ga bo Amerika dobavila Pakistanu, obsega 40 milijonov.

Novi grobovi
Andrew J. Modic
Pretekli petek je umrl 78 let stari Andrew J. Modic z 7219 Hecker Avenue, oče Arturja in pok. Ebnerja, stari oče, brat pok. Katherine Bradač, pok. Paula. Pogreb je iz Zakrajškovega pogreb. zavoda danes ob 8.30, v cerkev sv. Frančiška ob devetih, lato na pokopališče.
Andrew Yerman
Preteklo soboto je umrl v Euclid Glenville bolnici 74 let stari Andrew Yerman s 792 E. 232 St., rojen v Cerknici v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA .eta 1910, mož Anne, roj. Mah-uc v Mirni peči, oče Anne, Mary Potochar, Andyja, Frances Hribar, Anthonyja, Josepha in Do-nalda, 10-krat stari oče, brat Margaret Wise (W. Va), Antona, Josepha in pok. Franka. Pokojni je bil član SNPJ št. 158, ADZ št. 59 in Društva Najsv. Imena pri Sv. Kristini, organizator Demokratskega kluba v Euclidu in 25 let vodnik odseka v 3. vardi. Pred svojo upokojitvijo je bil 30 let zaposlen pri Chase Brass & Copper' Co. Pogreb bo v sredo ob devetih iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob desetih, nato na All Souls pokopališče.
AMEB	■	■■■■
v kratkem zgrajena
Vrsta utrdb tik ju/no od Demilitarizirane cone med Severnim in Južnim Vietnamom je do preko tričetrti-ne zgrajena. Kako se bo obn'esla, bo pokazal čas.
SAIGON, J. Viet. — Našim četam v Vietnamu delajo največ preglavic partizani, ki prihajajo tajno iz Severnega Vietnama na jug, se tam organizirajo v redne vojaške formacije, partizanske oddelke itd., potem pa začnejo gverilsko vojskovanje. Kako preprečiti dohod partizanov iz Severnega Vietnama je zato med najvažnejšimi problemi, ki se z njimi morajo pečati v Pentagonu.
Pri reševanju tega problema je padla tudi misel, ki jo pozna7 mo že iz druge svetovne vojne: nepropustno zapreti mejo ob južnem robu demarkacijske cone. Za idejo samo ni bilo v začetku preveč navdušenja. Znana žalostna usoda francoske Magino-tove linije je svarila pred takim poskusom. Pa se je naša narodna obramba pod pritiskom razmer morala vendarle odločiti za poskus, ki mu ravno sedaj dajejo praktično obliko.
Frank Lopatich
V nedeljo je umrl na svojem domu na 18617 Cherokee Avenue 78 let stari Frank Lopatich, mož Frances, roj. Curhalek, oče Albina J. Hathaway, F-.anka J., Eltrude Tolar in Johna Suhadolnika, 9-krat stari oče in 2-krat praoče. Pokojnik je bil rojen v Skopcu in je prišel v ZDA 1. 1913. Zaposlen je bil 45 let pri N.Y.C. železnici v delavnicah v Collinwoodu, dokler ni šel v potuj. Bil je član ADZ št. 6. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob desetih dopoldne na All Souls pokopališče.
Ivan German
Pretekli petek je umrl v Euclid Glenville bolnici na posledicah avtomobilske nesreče pred 4 tedni 85 let stari Ivan (John) German s 718 E. 157 St., rojen v Karlovcu na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA pred 66 leti. Zaposlen je bil pri N.Y.C. želez-aici do leta 1947, ko je stopil v pokoj. Bil je samski, brat Mary Tumbry in pok. Anne Milino-vich, prijatelj Ivana Kovačiča. Bil je član HBZ št. 235, HKZ št. 30, pri tej je bil zadnjih 30 let predsednik, KSKJ št. 169 in SMZ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 9.15, v cerkev sv. Pav la na E. 40 St., nato na Kalvarijo.
COLO WAVE
V remcnsp
Ob 17. vzporedniku tik južno od demarkacijske cone so začeli postavljati male, toda dobro u-trjene postojanke, po 3 milje drugo od druge; povezane bodo med seboj s pasom minskih polj, ki se skozi nje ne bo mogla prebiti nobena živa duša. Tako vsaj mislijo naši vojaški inženerji. Vsaka trdnjavica bo imela za svojim hrbtom še posebej utrjeno zaledje, ki bo skrbelo za njeno dodatno varnost. Linijo so začeli utrjevati od morske obale, sedaj so dela končana na dobri tretjini vse dolžine.
Značilno je, da komunistične oborožene sile ne motijo resno dela na utrdbah in na polaganju min. Da bi linijo pustili pri miru, s tem nihče ne računa. Če ne drugače bodo skušali linijo pretrgati s svojo artilerijo, ki jo Dodo lahko postavili severno od demarkacijske cone.
Boj za in proti ideji pa ni končan. Utihniti nočejo ne zagovorniki linije, ne njeni nasprotniki. Vsi čakajo, kaj bodo o njej sodili komunistični poveljniki. McNamara bo med tem odšel iz narodne obrambe, pustil pa za seboj svoje ime za novo utrjeno linijo. Ali bo linija trajala toliko časa, kolikor je on sedel v narodni obrambi, se pa še ne da presoditi.
Večinoma oblačno z naletavanjem snega. Najvišja temperatura okoli 18. Včeraj zjutraj ob osmih je kazal toplomer v Clevelandu -4° F. Sneg in hujši mraz je napovedan za jutri in za četrtek.
Zarotniki proti civilnim pravicam obsojeni
JACKSON, Miss. — Okrožni zvezni sodnik Harold Cox je pretekli petek izrekel kazni nad 6 člani zarote, ki jih je porota 20. oktobra 1967 spoznala za krive pri nasilni smrti treh borcev za civilne pravice junija 1964 pri Philadelphiji, Miss.
H. Bowers Jr., star 42 let, vod nik Ku Klana, in A. W. Roberts, star 29 let, sta dobila najvišjo možno kazen 10 let zapora; glavni namestnik okrajnega šerifa Cecil Price in B. W. Posey, u-pravnik gasolinske postaje, sta dobila vsak po 6 let ječe, ostali pa so kaznovani s 3 leti ječe vsak. Nihče ni bil kaznovan globo. Vsi so ostali na svobodi, ko so položili od sodnika določeno jamščino.
Saigon ne zna rešiti begunskega vprašanja
SAIGON, J. Viet. Državljanski vojni se povsod skuša u-makniti vsakdo, kdor le more. Seveda računa večina ha pomoč svoje javne uprave. Tako bi moralo biti tudi v južneip Vietnamu, pa ni. Po uradni ^enitvi je zbežalo s krajev, kjer razgraja državljanska vojna pb 1. 1964, okoli 2,100,000 domačinov. Od teh je bila tretjina naseljena v novih vaseh, tretjina jih živi v taboriščih, tretjina se je pa vrnila domov. Nizko število beguncev v taboriščih priča, da taborišča ne morejo biti dobro organizirana, saj jih je zapustilo ravno toliko beguncev, kolikor jih sedaj tam živi. Ti pa niso odšli na bolje, ampak po se rajše vrnili domov, da tam tvegajo žalostno življenje civilnega prebivalstva.
Pa še druga številka je značilna. Dočim so 1. 19G6 registrirali skoraj milijon ndvih beguncev, so jih lani le 430,000 do 450,000. Število beguncev je torej padlo na polov’co, čeprav grozote državljaske vojne niso pojenjale. Ravno nasprotno: v le premnogih krajih je za civilno prebivalstvo postalo življenje še neznosnejše: kot je bilo prejšnje čase. Pa pr vsem tem ne drvijo v begunska taborišča!
Ogromni dobički na račun človeške stiske
NEW YORK, N. Yj— Zvezna porota je odločila, ca so tri velike družbe, ki izdelujejo zdravila, krive dogovarjanja o nadziranju cen in o uvedbi monopola pri produkciji in prodaji abtibiotikov od nekako leta 1955 dalje. Razprava je trajala od 23. oktobra 1967.
Obtožnica trdi, da so tri družbe, American Cyanimid, Bristol Myers in Charles Pfizer and Co. prodale po dogovorjenih cenah antibiotikov za okoli 1.7 bilijona dolarjev. Izdelava 100 tablet antibiotika tetracycline je stala tri podjetja od $1.59 do $3.87, prodajala so jo na debelo drogerijam po $30.60, te pa dalje na drobno bolnikom po $51.
Najvišja kazen je omejena na $150,000 globe, toda obsodba daje možnost vsem večjim kupcem vložitev tožbe proti obtožencem.
SLOVCNIAN
(MORNING NCWSPAPfift
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
TITO NAPOVEDAL ČISTKO
Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je napovedal v izjavi, ki so jo za konec leta prinesle radijsko-televizijske postaje, čistko Zveze komunistov Jugoslavije. Trdil je, da je nasprotnike svoje gospodarske reforme v vrhu partije že iztrebil, da pa so ti še trdno usidrani v srednji plasti partijskega vodstva.
Nevarnost pomanjkanja kisika za dihanje?
NEW YORK, N. Y. — Dr. Lament C. Cole, profesor s Cornell University, je na zborovanju Ameriške zveze za napredek znanosti razlagal, da obstoja resna nevarnost za pomanjkanje kisika, ki ga potrebujejo za dihanje, če bomo v sedanjem obsegu povečevali sežiganje olj in drugega goriva, pri tem pa z gradnjo veecest in mest ter z uničevanjem gozda zmanjševali rastlinsko površino.
Imenovani profesor se boji, da bo človeštvo uničilo ravnovesje med kisikom, dušikom in ogljikovim dvokisom v ozračju. Človek in živali udihavamo kisik ter izdihavamo ogljikov dvokis, rastlinje pa uporablja za svojo rast ogljik in izloča kisik.
Politična invazija
v Južni Vietnam
SAIGON, J. Viet. — Našim uradom v Saigonu so se za prve tedne v januarju napovedali gostje, ki jih niso povabili. So se kar sami; so to senatorji in kongresniki, ki hočejo izrabiti kongresne počitnice in si ogledati od vseh strani položaj v Vietnamu. Menda je napovedanih več skupin, vsako bo pa treba spraviti pod streho, jo voditi po deželi, razlagati in tolmačiti vse, kar bo goste zanimalo, in povrhu še skrbeti, da se ne bo dolgočasila.
Naši uradi v Saigonu imajo dosti skušnje v teh poslih in vedo, kako neprijetni lahko postanejo. Zato se jih ne veselijo, jih pa razumejo. Vsi kongresniki in dobra tretjina senatorjev mora znova kandidirati, ako hočejo o-stati v Kongresu. Za agitacijo morajo volivcem povedati tudi nekaj, kar so sami doživeli. Pot v Vietnam jim pa lahko da dosti
BELGRAD, SFRJ. — Gospodarska reforma, združena z rahljanjem centralizma v državni upravi in v partiji, pa tudi s po-oušččanjem policijskega nadzora in nasilja, je imela od samega začetka celo vrsto nasprotnikov. Ti so bili najmočnejši v vrstah Komunistične partije v Srbiji, manjkalo jih pa seveda ni tudi drugod. Pokojni Kraigher in drugi vodniki izvajanja reforme so pritiskali na Tita, naj spravi nasprotnike reforme, ki so njeno izvajanje sabotirali, z odgovornih mest partijskega vodstva in državne uprave. Na Brionih je Tito julija 1966 odstavil Ran-koviča, ki je veljal za glavnega nasprotnika reforme. Ko je videl odmev tega svojega koraka v Srbiji, je Tito naslednje korake čiske odložil. Rankovič in njegovi najožji sodelavci so ostali nekaznovani. Sodnij ski proces proti njim je bil ustavljen na predlog samega Tita.
Izvajanje reforme ima še vedno veliko nasprotnikov, kot je dejal Tito, zlasti v “srednjih plasteh” Zveze komunistov Jugoslavije. Gre menda za partijske vodnike, kot je znani Jovanovič “Bradonja” v Lazarevcu v Srbiji, ki se je javno postavil proti uradnemu partijskemu vodstvu in pri tem dobil močno podporo — pri volivcih. Takih “Bradonj” je veliko v vseh republikah, četudi nastopajo bolj na skrivaj in morda manj uspešno. Tito je izjavil, da jih bo do prihodnjega partijskega kongresa pospravil ne le z njihovih položajev v partiji, ampak jih bo pognal iz nje. Brez njihove odstranitve po mnenju Tita ni mogoče reforme uspešno izvesti.
“Vrsta negativnih elementov in vprašanj se je nabrala, ki jih moramo rešiti. To moremo storiti le z izvedbo gospodarske reforme. Lotiti se moramo naj-intenzivnejše ideološke in politične borbe za izvedbo naših sklepov in za odstranitev vseh negotivnih manifestacij, ki so prišle na dan po osmem kongresu," je razlagal Tito položaj v državi in partiji svojim poslušalcem.
Johnson je omejil investicije v tujini
Predsednik je pooblastil Federal Rešene Board, da omeji posojila v tujino, pa nep osredno prepovedal za prihodnje leto vse investicije v Zahodni Evropi-
JOHNSON CITY, Tex.—Včeraj je predsednik L. B. Johnson uvedel vladni nadzor nad vsemi privatnimi investicijami v tujini in napovedal vrsto trdih u-krepov, ki naj odstranijo ali skrajno omeje primanjkljaj v mednarodni plačilni bilanci, ki je v preteklem letu narastel na skoraj 4 bilijone dolarjev. Vsi ti ukrepi imajo namen utrditi dolar, ki je v zadnjih mesecih zašel v precejšnje težave.
Vse ameriške privatne investicije v Zahodno Evropo in v Južno Afriko so za eno leto prepovedane, investicije v Veliki Britaniji, Kanadi in Avstraliji so omejene na 65'/< onih v letu 1965-1967, investicije v revnih
Pokojnega Kennedyja
ustrelil ‘neznani morilec’
PARIZ, Fr. — Herve Alphand je francoski diplomat, ki je bil za francoskega poslanika Washingtonu in je dober osebni prijatelj Kennedyjeve družine. Prijateljstvo ga je vezalo tudi s pokojnim predsednikom.
Alphand je sedaj državni tajnik v francoskem zunanjem ministrstvu, torej prvi strokovni diplomatski zaupnik zunanjega ministra. To ga ni zadržalo, da je napisal uvod za knjigo izbranih Kennedy j evih govorov, ki v njem trdi, da je Kennedyja ustrelil “neznani morilec”.
Alphandova izjava bo gotovo
Iz Clevelanda in okolice
Poštnina se bo zvišala
S 7. januarjem 1968 se bo zvišala poštna tarifa za notranji poštni promet, za navadna pisma od 5 centov na 6 centov, za letalska pisma od 8 do 10 centov za eno unčo; dopisnice od 4 centov na 5 centov, letalske dopisnice pa od 8 na deset centov. Izrežite in shranite.
Srbi se še dajejo med seboj—
Pretekli petek je prišel glavni namestnik šerifa v srbsko pravoslavno cerkev sv. Save v Parmi, da bi to prevzel iz rok sedanje uprave, ki drži s patrijarhom v Belgradu, ter jo izročil skupini, ki drži z od Belgrade odstavljenim škofom Dionizijem. Ta je namreč zmagala lani pri posebnih volitvah in sodišče je odločilo, da cerkev pripada njej. Dosedanja uprava s kakimi 200 podporniki se je zaprla v cerkev in jo ni hotela izročiti šerifu. Ta je prišel po dveh urah pregovorov do prepričanja, da bi uporaba sile utegnila sprožiti prelivanje krvi in je izvedbo sodnij-ske odločitve odložil, dokler ne bo o novi pritožbi onih, ki imajo sedaj cerkev v rokah, odločil okrajni sodnik R. F. McMahon. Zaslišanje je določeno na 10. januar.
Prijave psov—
Okrajni avditor R. Perk je objavil, da je potrebno pred koncem tega meseca prijaviti pse,
ut*; n itfgrt ineacud pujaviti
džavah pa na 110%. Male inve- ozjroma kupiti v njegovem uradi sticije privatnikov so iz omejitve izrecno izvzete.
Federal Reserve Board je dobil pravico omejiti bančna posojila v tujini na 500 milijonov v prihodnjih 12 mesecih.
Predsednik je priporočil nujno tudi omejitev potovanj v tujino, v kolikor ta res niso potrebna. Napovedal je v tem pogledu tudi posebne ukrepe. Ame-rikanci so v preteklem letu porabili za potovanja v tujino o-koli 4 bilijone dolarjev, tujci pa v naši deželi le okoli 2 bilijona.
Primanjkljaj znaša torej 2 bilijona. Predsednik bi ga prihodnje leto rad zmanjšal vsaj za en bilijon.
Seveda je L. B. Johnson ponovil svojo zahtevo po povišanju davkov, ki naj zmanjšajo primanjkljaj v zveznem proračunu in zavro inflacijo doma.
Zadnje vesti
CAPETOWN, J. Af. — Dr. Ch. Barnard, ki se je komaj vrnil z obiska v Združenih državah, kjer ga je med drugim sprejel predsednik L. B. Johnson, je začel danes zjutraj novo presajanje srca. Srce 24 let starega fanta, ki je umrl na možgan
nove prijavne znamke.
Odbor za 1. 1968—
Podr. št. 10 S2Z ima za leto 1968 sledeči odbor: predsednica Arina Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermelv, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komi-dar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
V bolnici—
G. Frank Martich, 15416 Ma-cauley Avenue, je v St. Luke's bolnici na Shaker Blvd. Obiski so dovoljeni.
Seja—
Podr. št. 14 S2Z ima nocoj ob sedmih sejo v SDD na Recher Avenue.
Stanton in Cotner—
Clevelandski mestni svet je izvolil na sinočnji seji ponovno za svojega predsednika Stanto-na, za tajnico ma Mrs. M. Cotner.
Bog, Amerika in Gallup
PRINCETON, N. J. — Znani Gallupov zavod je pozvedoval
po »<*deieli-*•“"!*>^
zopet razburila našo javnost, gradiva za agitacijo, obenem pa morda bolj kot francosko. Al-tudi utrdi njihov ugled med vo- phand je diplomat z mednarod-livci. Stroške za potovanje bodo nim ugledom in gotovo ne trdi seveda plačali iz proračuna za nekaj, čemur ne verjame. Knji-Kongres. Le malo bo kongres- ga je izšla le v 300 izvodih. Po-nikov in senatorjev, ki bodo sa- samezni izvodi imajo že sedaj mi plačali vse svoje stroške. | ceno $300-$l,000.
preko 60 let starcu zobe- med Bogom in Amerikanci. Pro-zdravniku. Srce tega je tako ti pričakovanju mu je 97 - Ame-oslabelo, da bi z njim ne mogel kancev odgovorilo, da veru-živeti več kot kvečjemu nekaj je30 v B°ga- S tem seveda m tednov. Operacijo so začeli j rečeno, da se vsi brigajo zanj danes zjutraj ob 3.30 (po cle- in skušajo živeti v dobrih odno-
velandskem času) in jo bodo predvidoma končali ob devetih.
CHICAGO, 111. — Prometnih smrtnih nesreč je bilo preko zadnjih treh prostih dni le 355, med tem ko so jih napovedali okoli 540. V Ohiu je bilo 13 smrti na cestah, napovedali pa so jih 34. K zmanjšanju števila smrtnih nesreč
šajih z njim. Zanimivo pa je, da je med tistimi tremi odstotki nevernikov le ena četrtina takih, ki so prepričani, da ni Bo-ga, — so torej popolni brez-božniki, — vsi drugi pa ne vedo, ali Bog more obstojati in, če obstoja, kaj naj počne.
Nainižja in najvišja
............ DENVER, Colo. — Med naj-
je na eni strani pripomoglo nižjo in najvišjo točko v državi vreme, na drugi pa previdnej- j Kolorado je 11,000 čevljev viša vožnja.	šinske razlike.
2 '
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 2	1968
—
^iE®isiyi doamima
A.-fpnrn


■- U3
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Zs. Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 fox 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
»83
No. 1 Tuesday, Jan. 2, 1968
resnica na dan, potem šele si lahko ustvarimo sodbo o dogodkih, ki je res trezna sodba ne pa strah in nervoznost.
To narekuje previdnost. Ne odreže slabo, kdor jo uboga-
CHICAGO
NEKDAJ
Irm
VČERAJ
Križišče Amerike
Štrajki, demonstracije, nemiri, izgredi
Amerika ne bi bila dežela svobode, ako ne bi časopisi poročali o demonstracijah, izgredih, štrajkih, piketiranju itd. Smo navajeni nanje kot berač na mraz. Postanejo pa predmet našega zanimanja samo takrat, kadar dobijo večji obseg ali pa jih časopisje naslika kot pojave narodne važnosti.
Vsi ti pojavi imajo en skupen namen: opozoriti javnost na nekaj, kar ne more biti v redu, kar nekomu škoduje, mu dela krivico itd. Seveda bi bilo lepo, ako bi vsak tak pojav bil namenjen le enemu cilju. Tako je bilo včasih. Ako smo slišali o demonstracijah, smo vedeli, da so jih sprožili politični dogodki. Ako smo brali o štrajkih, smo vedeli, da so odmev socijalnih krivic, ako smo gledali izgrede, smo začutili, da nekdo smatra, da se mu godi huda krivica.
Danes ni zmeraj tako. Vsi javni nastopi so postali sad organizacije. Danes ni mogoče zvabiti ljudi na ceste in trge brez skrbnih organizacijskih priprav, ki jih pa morejo izvršiti le ljudje, ki so v tem poslu izvežbani. Javni nastopi imajo danes uspeh le takrat, kadar so v rokah sku-šenih organizatorjev. Teh pa ni veliko. Jih celo primanjkuje.
To priznajo celo tisti, ki se njihovo življenje in delo gibljeta ob robu javnih nastopov. Saj je pred kratkim rekel znani črnski politik dr. M. King, da mora nabrati za svoje pomladanske akcije kakih 3,000 izvežbanih demonstrantov in da bo rabil nekaj mesecev, da jih izvežba. To, kar je dr. King povedal javno, delajo drugi na tihem. Vsak organizator javnih nastopov gleda, da si vzgoji svojo armado vdanih in zagrizenih pristašev, ki se ne ustrašijo nobenih tveganj in žrtev, da bi nastopi dosegli svoj cilj.
Pomanjkanje, recimo, sposobnih sotrudnikov pri organiziranju javnih nastopov je pa rodilo še drugo posledico, ki pa pomeni korak nazaj v našem javnem življenju: posamezni javni nastopi se čedalje bolj izrabljajo — pa tudi zlorabljajo — istočasno za različne namene, dobre in slabe, prikrite in odkrite. Pred očmi so nam številni javni nastopi v korist ideji o črnski ravnopravnosti. Kolikokrat se je zgodilo, da so organizatorji primešali pravemu cilju še druge!
Ta pojav je tem usodnejši, ker se te taktike poslužujejo posebno radi naši ameriški komunisti. Organizirajo javne nastope za vse mogoče namene ali vsaj skušajo sodelovati pri njih- Pri tem jim ni toliko za objavljen namen javnega nastopa, njihova glavna želja je, da zlorabijo javen nastop tudi za komunistično propagando, ne da bi pri tem to tudi javno povedali. Kdor le malo pozna način komunističnega taktiziranja, hitro odkrije v takih nastopih rdeče mreže. Kdor bere poročila, kaj vse počenjajo nasprotniki vojskovanja v Vietnamu, si je hitro na jasnem, kdo vse ima svoje prste vmes. Vsak Amerikanec ima pravico, da nasprotuje vojskovanju v Vietnamu, toda mora pri tem poznati meje, \:i jih postavljajo zakoni, in vpoštevati tudi stališče večine našega naroda. Komunisti gredo veliko dalje: skušajo vpreči nasprotnike vojskovanja tudi v protizakonite akte. Vzemimo na primer izgrede proti vojaškim naborom. Kar se godi pri takih izgredih, gre daleč preko meje, ki je naša javnost smatra v takih slučajih za dovoljeno- Komuniste to ne briga. Glavno jim je, da iz demonstrantov vzgojijo kričače, razbijače, kršitelje zakona itd. Ko so tako vzgojeni, so vpo-rabni za vsako negativno akcijo in to je ravno cilj, ki si ga postavljajo komunisti in njihovi sopotniki.
Sicer pa valovi proti naborom pojemajo. Opazovalci tega pojava navajajo sledeče razloge za pojemanje:
človeški materijal za proteste proti naborom so organizatorjem dajale naše univerze. Vendar študentje niso šli slepo na limanice. Večinoma so se dali najpreje vpreči v proteste proti drugim pojavom, šele potem so hodili demonstrirat proti naborom. Takih, recimo, uvodnih nagibov je danes zmeraj manj in nove akcije proti naborom je zmeraj težje organizirati.
Velik del študentov misli tudi na delo v javni upravi. Taki študenje se dobro zavedajo, da bi jim udeležba pri takih akcijah utegnila pozneje škodovati, zato se jih sedaj ne udeležujejo.
Dalje so varnostni organi začeli postopati proti izgredom zelo obzirno. Izgredi rodijo zmeraj manj mučencev in s tem tudi dokazov za moralno upravičenost protestnih pojavov.
Na drugi strani so varnostni organi danes veliko bolj izvežbani v varovanju reda in mira. Se ne dajo preplašiti, so pod dobrim strokovnim vodstvom. Ako kdo med njimi kaj zagreši, je takoj postavljen na sramotni oder in ga javna uprava ne brani več, ako spozna, da je kriv. Vse to ulica opazi in se drugače obnaša proti policiji in narodni gardi.
Iz vsega tega se lahko naučimo tole: ni se treba splašiti, kadar slišimo to in ono o nemirih, izgredih, demonstracijah itd. Treba je biti potrpežljiv in počakati, da pride
* PRI NAS IN OKROG NAS je vedno dosti novic in vseh raznih dogodkov. Ker je naša Chicaga metropolitansko mesto in zraven še središče naše dežele, je naravno, da vsa pota se več ali manj križajo prav tu med atlantskim in pacifiškim morjem, med katerima stoji naša Amerika. Zato je vedno tu še več dogodkov in novic, kakor kje drugje.
Naša Chicaga je res velika vas. Precej večja kakor naš slavni dolenjski “šant Jarnej” in tudi večja kakor “Kurja vas” tam za devetim hribom v deveti deželi, o kateri kakor je to znal moj pok. stric tolikokrat zanimivo povedati to in ono. O yes, tu ne slišiš petja petelinov s pravim petelinjem perjem, kakor se to čuje po vsem “Šant Jarneju” — sliši se le brnenje takih “petelinov”, ki prevažajo potnike med raznimi letalskimi postajami tu v Z. D. in med postajami Azije, Evrope in tu. To petje je seveda različno od onega Petelinjega petja, ko smo ga čuli in bili navajeni po starokrajskih vaseh doma.
Chicago ima zdaj tri letalske postaje. Prva največja je, kjer pristajajo tujezemska in domača letala, je na ravnini “O’Hare na severnozapadni strani blizu Des Plaines. Druga je Midway, na južnozapadni strani med Cicero avenue in 63. cesto. Še ena manjša ob michiganskem jezeru. Že par let se pa bavijo s proučevanjem načrtov in možnosti, da bi zgradili še eno večjo postajo nad michiganskem jezerom nekaj milj od obale. Stala bi kakor nekak umeten otok nad jezerom. Zvezo (pot) za prevoz potnikov s postaje v središče mesta, pa bi bila pod zemljo. Tako podvzetje bi stalo ogromno denarja. Govorijo pa o njem in proučujejo možnosti izvedbe takega načrta. Ker navadno o čemer začno Amerikanci govoriti, navadno radi tudi prej ali slej poizkusijo in izvedejo, je verjetno, da bodo v prihod-njosti to tudi skušali doseči. Takrat pa bodo vodila v in iz naše Chicage pota v široki svet vsepovsod, nad nami, pod nami in bogve kod še vse. Takrat bo postala naša Chicaga še bolj znana, kakor je sedaj. Takrat jo bodo imeli res marsikje za nekako “samostojno deželo” v deželi. Morda po zamisli pok. Fu-rarjevega strica, rodom iz Šentjernej ske fare, ki je pred kakimi 60 leti, ko se je poslavljal iz La Salle, IR. odhajajoč v Chicago, je zamahal z roko v slovo in dejal: “Gud^by Amerika! Jaz grem v Chicago!”
Yes, Chicago je svoje vrste mesto in kraj. V zadnjih sto letih se je razvila in zrastla, kakor malo katero drugo mesto kjerkoli. Raste in širi se pa še vedno naprej in naprej.
Ko sem pred malo manj kakor 60-timi leti v Ljubljani kupoval vozni listek za v Ameriko, mi je zastopnik Francoske linije g. Gorjanc odgovoril na vprašanje: Kod se kaj nahajajo naši ljudje po Ameriki?
“Fant, kjer boš videl vrabiče, tam boš gotovo našel tudi Kranjce!”
Kako je g. Gorjanc do te u-gotovitve prišel, mi ni razodel. A ko sem jaz leta za tistim, kakih 30 let pozneje brskal in poizvedoval o prvih Slovencih v Ameriki za “Novi Svet” — sem spoznal, da je bil Gorjanc res precej dobro informiran, kod so
bivali naši ljudje po Ameriki. Po raznih virih sem zvedel, da prvi Slovenec v Chicagi je bil Jože Gorše iz semiške fare v Belokrajini. Ta Gorše, da je la-stoval pred 135 leti velik kos zemljišča, kjer zdaj stoji velika železniška postaja “Union Station”. Kadarkoli se peljem mimo te postaje, mi vedno stopi v spomin zastopnik Gorjanc in Jože Gorše, ter Gorjančeva izjava: “Fant, kjer boš videl vrabiče, tam boš našel tudi Kranjce!”
Pač spomini!
Chicago je že dolgo veliko mesto. Kakšno bo čez prihodnjih 100 let? To bodo vedeli povedati pa tisti, ki bodo takrat živeli. Upajmo, da bo med njimi še dosti Slovencev, ki bodo vedeli marsikaj povedati tudi tedaj o naši Chicagi, in o udejstvovanjih Slovencev tu.
* KAJ NAM NAPOVEDUJEJO ZA PR1HODNJOST? — Ni še tako dolgo tega, ko so nam naši stari očanci z resnimi obrazi napovedavali v njihovih časih, kako bo na svetu, “ko se bo vila in vlekla železna kača od mesta do mesta”. Tu in tam zna kdo reči: “Kaj so pa vedeli in znali tistočasni ljudje?” — Mnogi so marsikaj vedeli in znali. Niso imeli takega tehničnega znanja, kakor ga imajo sodobni ljudje. Niso še poznali elektrike, kakor jo poznajo danes, niti ne elementarnih sredstev, s katerimi se da manjšati, množiti, višati, itd., mo? elektrike, ali izpolniti s čiščenjem in z vsemi raznimi predelavami tako surovine, kot olja in razne rude, s katerimi se da kakor kažejo odkritja in razkritja iste uporabljati za vse razne mobilnosti, itd. na vseh raznih poljih. In še dolga, dolga vrsta drugih odkritij. Nekaj so pa znali in čutili so, da nekaj novega prihaja, med tem veliko koristnega, ki povečuje hitrost, moč, lajša trpljenje pri delu in obratih, nudi boljše ugodnosti, sploh napredek v vsem. Zraven so vedno dostavljali svoje pomislike, kakor jih h temu in onemu dostavljamo ljudje še dandanes in jih bodo, dokler bodo ljudje na svetu.
Vendar, kar se je pokazalo praktičnega in koristnega pri odkrivanjih tega ali onega, so ljudje prej ali slej radi sprejeli. Tako bo tudi za naprej.
Zadnjih 30 let je zlasti tehni ka pri gradnjah, bodisi stavb, strojev in drugega napravila silni korak naprej. Občevalne zveze so zdaj že tako popolne, da se pretakajo po žicah in brez žic v glasu in slikah, kakor skoro krvni obtok v človeškem telesu. Še cestni promet izpopolnujejo in razvijajo naprej in naprej po takih načinih. Vse obratuje bi rekli naši predniki: Kakor večna ura!
Razvijanja in nova odkritja pa se pojavljajo naprej in naprej.
Prav pred kratkem je napo-vedaval neki znanstvenik, da študira na stotine tehnikov in znanstvenikov, kako bi premaknili v druge kraje posamezne skupine gora in hribov, kako bi preuredili in obrnili tokove rek in voda v druge kraje, celo kako bi premestili jezera in morja. S peščeno Saharo si belijo glave, kako jo spremeniti v zelene travnike, polja in pašnike. Isto računajo s Sibirijo, kako' bi jo spremenili, da bi postala dežela ugodnih prijetnih sezon.
Marsikdo, ki kaj takega čita ali čuje, gotovo vzklikne: Sanje! Sanje! Sanjači nimajo drugega
dela pa sanjajo!
Yes, so sanje! Ampak pri vsakem sanjanju o tem ali onem — so najprvo sanje — po sanjah in premišljevanjih pride do načrtov in sklepov. Sanjali so o “železnih kačah” — doživeli smo jih. Sanjali o vozilih brez konj
—	doživeli smo jih. Sanjali so, da bomo letali kot ptice in se vozili hitreje kakor ptice — doživeli smo to. Sanjamo, da bomo prišli na luno in druge planete
—	smo že skoro tam — kmalu bomo imeli take “lojtre”, po katerih bomo “hodili” gor, kakor po jajčka v podstreške. Svet bo doživel še marsikaj — o čemer še danes ne sanja ne. Veda, hotenje, zanimanja in odločna človeška volja vozijo naprej in nam prinašajo nova čuda . . .
Srečno novo leto vsem!
R.
0 škofu dr. Stanku Leniču
RICHMOND HEIGHTS, O. — Spoštovani! Prilagam naročnino za Ameriško Domovino, katero sem naročila za mojega brata Jožeta v Sloveniji. Lepo se Vam zahvalim za hitro postrežbo in želim vsemu osobju in vsem či-tateljem prav srečno in veselo
novo leto.	Anna	Koželj
* * *
CLEVELAND, O. — Spoštovani! Priložena je naročnina za leto 1968 in $4.00 za Tiskovni sklad. Ameriško Domovino rada čitam in se Vam obenem zahvaljujem tudi za objavljanje mojih dopisov.
Želim Vam srečno in dobrega zdravja polno novo leto 1968. Bodite vsi prav lepo pozdravljeni!
Mrs. Jennie Hrvatin
• * *
MILWAUKEE, Wis. — Cenjeno uredništvo! Prejela sem Vaše obvestilo, da mi bo zapadla naročnin^., ^ys^lto leto, ko prejmem Vase pismo, mislim, da obnavljam naročnino zadnjikrat, pa še kar živim, čeprav sem pri slabem zdravju in tudi slabo vidim. Toda brez Ameriške Domovine ne bi mogla in ne. želim biti, preveč bi mi bilo dolgčas čez zimo. Prilagam naročnino za celo leto.
Lep pozdrav uredništvu in u-pravi in vsem naročnikom našega dragega lista. Vsem prav srečno novo leto.
Mrs. Frances Marolt
Ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik je naznanil s posebno okrožnico duhovnikom in vernikom, da je imenoval 2. dec. 1967. Sveti sedež generalnega vikarja in stolnega prošta dr. Stanislava Leniča za ljubljanskega pomožnega škofa. Urednik “Družine” je imel kmalu zatem z novim škofom pogovor, po katerem je priobčil nato v božični številki “Družine” nekaj odlomkov. S škofom sta se pogovarjala o njegovi mladosti, o njegovem šolanju v znanih Škofovih zavodih, o njegovem 7-letnem službovanju na škofiji v najhujših časih za Cerkev in njej zveste po zadnji vojski, o župniji Sodražici, zadnjem škofovem službenem kraju, preden se je vrnil spet v službo na škofijo v Ljubljano, in, kar je razumljivo, tudi o delu, ki ga čaka sedaj, iko je postal škof.
O svojih mladih letih je povedal to-le: “Moja mladost je bila malo rožnata. Doma smo imeli, majhno posestvo. Imel sem svetniško dobro mater, ki pa mi je umrla za jetiko, ko sem bil star šele pet let. Bil sem njen četrti otrok. Oče je takoj po mojem rojstvu odšel v Ameriko in sem ga prvič videl šele, ko sem bil star že osem let in je bila mati že tri leta v grobu. Umrla je v svojem 34. letu. Oče
Ali bomo dobro in nrav začenjali.«.?
NEW YORK, N.Y. — To vprašanje se nam, njujorškim slovenskim srenjčanom vsiljuje te dni, ko stojimo pred in na pragu novega leta.
Na božično nedeljo nas je župnik Father Richard postavil kar v sredino takšnega razmišlje-vanja naše narodne vesti, ko nam je pri jutranjih mašah bral svoje oznanilo in nam je v njem podal naslednje:
“Predragi! Spet gre leto proti zatonu, da nastopi zarja novega. Ob takem hipu naše misli teko nazaj v minulost, hkrati pa tudi naprej v prihodnost. Naša fara je srečno preživela leto po mnogo obetajoči 50-letnici. Ob skorajšnjem zaključku tega leta smo doživeli lepo nedeljo, skorajda pravi praznik! To je bila naša zadnja materinsko-mladin-ska nedelja v letu 1967. Njej smo namen in pomen poglobili tako, da smo jo začeli poimenovati materinsko-mladinsko — narodno nedeljo. Z besedo “narodna” je poudarjena naša farna skupnost in hkrati celovitost slovenskega naselja v New Yorku.
Morda je nekaterim od vas težko pogosteje priti v domačo cerkev, koder zdaj lahko doživljate dvojni duhovni užitek, verski in narodni, ko se ves mašni obred opravlja v domačem slovenskem jeziku. Druga nedelja vsakega meseca pa naj bo, prav zaradi te verske domačnosti, pri vsakemu izmed vas, po
vsej možnosti, določena obisku cerkvice sv. Cirila.
Tu boste skupno z našo mladino utrjevali tisto, kar je bilo, in kar mora ostati vsem nam naj svetejše: molitev in pesem v materini slovenski besedi!
To, kar smo 10. decembra 1967 tako lepo začeli, moramo še polnejše nadaljevati 14. JANUARJA 1968.!
Na tak način bomo vstopili v novo plodno leto slovenske fare na “Osmi”; le tako se bomo spet povezali v bogatejše slo-J vensko narodno življenje v New Yorku.
Verjemite mi, toplejše nam bo v občutju, ko se bomo tako srečavali vsaj enkrat na mesec v polni cerkvi, ko nam bo bogatejše domače bogoslužje bogatilo naša srca, naše duše — in nam bo utrjevalo duha, kot so ga doma — na Slovenskem — dokaj utrdili v preteklem “letu vere”.
Ker se je preteklo leto lepo končavalo, naj se prihodnje lepo začenja ... in temu naj slede še druga, še lepša in še bogatejša — tako v božjo slavo, kakor v narodno čast vseh nas, nju-jorških in drugih Slovencev na tujem.”
Tako nam je govoril Father Richard pri jutranjih mašah. Ob polnoči je bila cerkvica sv. Cirila zares polna. Ker je bilo polno pevcev in božične pesmi so mogočno odmevale v njej in naših dušah. Zborovo petje je bilo dobro. Ciril Guardia nas je spet presenetil. Lepo bi bilo, če bi ga še drugi posnemali in večkrat prišli na cerkveni kor. Gospa Kalanova in Marinka Ravnikarjeva sta dodali s solarni k tej božični noči.
Father Richard je lepo podal božično misel mariborskega škofa dr. M. Držečnika.
Z božičnimi trenutki smo Gospodovo leto 1967. njujorški slovenski srenjčani zares bogato in lepo končavali, vsled tega naj bo ob prvi MATERINSKO-MLADINSKI — NARODNI NEDELJI 14. JANUARJA 1968 polna kot v božični noči in leto 1968 bomo prav začeli in zastavili v tistem delu, ki nas bo dvignilo, če bomo se malo več “pretirali” sami sebe v splošno kulturnih naporih.
Moški cerkveni zbor nam že povezuje uspehe teh naporov in prav tako tudi slovenska šola na “Osmi”. V to mora dodati še “SAVA” svoj tok in srenjsko življenje njujorških Slovencev’ bo zares plodno in bogato v letu 1968.
Tone Osovnik
se je po vrnitvi domov znova poročil. Medtem smo bili otroci pri sorodnikih. Kar na pokopa-lišiu so nas ob materinem pogrebu razdelili vsakega drugam. Tudi oče je umrl že dve leti po vrnitvi. Spet sem moral zapustiti dom. Pri sorodnikih sem bil za pastirja na cerkljaanski gmajni. Takrat je prišel za kaplana v Cerklje Matej Tomazin. Vzel me je za ministranta 'in me nekega dne vprašal, če bi hotel iti študirat v Škofove zavode. Do takrat mi nikdar ni prišla takšna misel, saj sem bil reven in že 14 let star. Kaplan je z rajnim rojakom prof. Omerzom vse uredil, da sem bil jeseni 1925 sprejet v zavod v Št. Vidu za nizko vzdrževalnino. Nekaj let je celo sam plačeval zame; nato sem dobil štipendijo. Tako je bilo po božji previdnosti in po dobroti duhovnikov moje življenje naenkrat “preusmerjeno”.
O svojem škofovskem delu pa se je takole izrazil: “Nimam nobenih utvar o kakšnih svojih posebnih sposobnostih. Rad bi bil le skromen pomočnik svojemu nadškofu in po besedah papeža Pavla VI. “služil iz ljubezni”. Včasih so v škofovski službi videli predvsem neko izjemno čast, danes gledamo samo službo in odgovornost, čast je samo krhek ovoj. Dobro se zavedam, da so po koncilskem odloku o škofovski službi vsi moji sobratje duhovniki “sodelavci škofovskega reda in sestavljajo s svojimi škofi en sam duhovniški zbor.” Rad bi bil tem sobratom, raztresenim po raz-sežnem terenu nadškofije, njihov sobrat, ki naj jih po besedah sedanjega papeža ’’posluša, jih informira, se z njimi posvetuje in jih bodri.” Kot pomožni škof bom po določilu g. nadškofa še nadalje ostal generalni vikar, kar želi tudi koncil, da bi tako oblast gen. vikarja ne bila zgolj pravnega značaja, ampak naj bi izhajala tudi iz škofovskega posvečenja. Rad sem že doslej hodil na naše župnije v pomoč, kar bo tudi za naprej moje posebno veselje. Moje škofovsko geslo bo: BLAGOR GOSPODOVE ČREDE. S temi besedami utemeljuje odlok o škofovski službi ustanovo pomožnih škofov. — Sobratom in vernikom se priporočam v molitev, da bi bil poraben služabnik, saj sem po sv. Pavlu “dolžnik vsem”. Župnija Sodražica škofu Leniču, svojiemu nekdanjemu župniku
Svojemu nekdanjemu župniku novoimenovanemu škofu dr. Stanislavu Leniču so poslali So-dražičani takole brzojavno čestitko: “Našemu bivšemu dušnemu pastirju dr. Stanku Leniču ob priliki visokega imenovanja za pomožnega škofa ljubljanskega najiskreneje čestitamo. Želimo Vam zdravja in mnogo uspehov. Naj vse Vaše delo v vinogradu Gospodovem blagoslovi Bog. Za vaše devetletno pasti-rovanje, za zlate nauke in zglede in za vse žrtve med nami se Vam zahvaljujemo. Spominjali se Vas bomo v molitvi. Hvaležni sodražki farani.”
Uredniku “Družine” je škof Lenič povedal tele lepe besede o Sodražici in njenih ljudeh: “To so bila pač moja naj lepša duhovniška leta. Zelo hitro sem se vživel v te naravno dobre in brihtne ljudi; poznal sem vse njihove radosti in bridkosti. Vse so mi zaupali. Skušal sem biti “vsem vse”. S kakšnim veseljem so mi pomagali obnavljati cerkve, graditi stolp, oskrbeti velikanske orgle, obnoviti od Italijanov požgano cerkev Žalostne matere božje na Strmici in drugo. Vesel sem duhovniških poklicev. Zato ni čudno, da sem se z njimi zrasel in so mi še vedno v spominu pri maši.”
Naj pristavimo, da je bil dr. Lenič upravitelj župnije Sodražica od 26. V. 1955 do 30. IV. 1964, ko je postal generalni vikar ljubljanske nadškofije.
AMERIŠKA DOMOVINA,
n
KANADSKA DOMOVINA
Nekaj spominov in pripomb iz "onih” dni
Rojak L. A. nam je poslal nedavno 12. novembra 1943. leta v ljubljanskem Slovencu objavljen članek, ki kaže Edija Kocbeka, zastopnika “slovenskih katoličanov” v Osvobodilni fronti tekom krvave komunistične revolucije, v raznih vlogah in ob raznih prilikah. Članek je zanimiv za sedanji čas v toliko, ker prihaja isti Kocbek v zamejsko Slovenijo razlagat svoja »ekdanja dela in “odpirat nova pota”.
Bilo nas je večja družba a-kademikov in bogoslovcev v Dalmaciji. Hodili smo vsako ieto tja na taborjenja in križarjenja z jadrnicami po Jadranskem morju. Ker smo bili otroci ekspresionističnega časa, smo si za šotorišča in za okvir svojih doživetij zbirali Približno taka okolja: v sredini je bil hribček s cerkvico, kjer je tiste tedne, dokler je bil z nami, maševal br. Tomaž Ulaga iz Beograda, v levem zalivu je pa bilo sidrišče za našo jadrnico. Bili smo prav na začetku ves svet preobrazu-jočih “karier” in v enem teh razgovorov je bil postavljen br. Edvard Kocbek ob — zid.
Zakaj nisi Savonarola?
Dopoldne je bilo morje še prehladno, pa sami smo bili tako spočiti, da smo bili godni samo za duševno delo. Sedeli smo na svojem tečaju v zatišju podrte apnene peči. Br. Edi je sedel na vrh najbolj izrazitih in pisanih razvalin. Že tedaj je ljubil razvaline pod seboj.
Vsak izmed nas je moral imeti predavanje, ki je bilo čimbolj izvirno, bogoslovec Udi je imel seveda predavanje ° preobrazbi slovenske cerkvene hierarhije. Toda njegov iaični tovariš na levici z njegovimi spoznanji nikakor ni bil zadovoljen; predavanje je bilo vse preveč krasnoslovsko in prepolno teluričnih leporečij. Rekel bi, da je bilo bolj Pesniško kot pa tehtno, bolj samoljubno kot pa objetivno.
Prerivali smo se v debati za stvarnim drobcem, za tisto nitjo, ki naj bi zajela tok celotne smeri tečaja. Ko le ni šlo, ga je tovariš kar naravnost Vprašal:
“Edi, zakaj nisi Savonarola ? Kreni naprej, stopi na pot odločnih in energičnih dejanj, Razkrinkavaj in ruši ter radiraj kopreno z obrazov svoje o-kolice ...”
Ko je Edi še nekoliko vprašujoče gledal, ga je še globlje zajel: “Pesnik in pisatelj si. Zagrabi Savonarolo tako, da boš lahko iz njegove zgod be spisal dramo, naj večjo tragedijo slovenskega verskega Poslanstva . . . Drama mora
biti taka, da bodo ljudje iz Drame krenili naravnost pred šenklavž in kričali tako, da se bo katedrala majala.”
Skoraj petnajst let pozneje je Edi zagrabil za ta program, postal je pokveka Savonarole, ki ruši pod seboj cerkve, uničuje umetnostne zbirke in seda na razvaline naših ubogih prosvetnih domov. Ostal je strupeno zvest blodni misli in sedaj, ko pošilja slovenskim katoličanom čez tajno radijsko postajo svoje pastirske poslanice in obsodbe, ostaja zanj samo en korak: Ko je, kot Savonarola v srednjem veku, sedaj v okviru svoje epopeje toliko podrl in uničil, mora samo še sesti na svoj prestol krvi in ognja in se oklicati za vrhovnega poglavarja — “papeža” svoje krvave cerkve...
Oton Habsburški in Edvard Kocbek
Tiste čase je bila med nami struja, ko se je predajala nazorom, ki jih je širil Meunier v svoji reviji “Espirit”. Za to revijo so bili sicer tudi pisci, kakor Aron in Dandieux, ki sta bila velika desničarja in olizu belgijskemu ‘Rexu’, vendar to naših domačih posnemovalcev ni motilo. V Ljubljani je to gibanje moglo biti in postati “levičarsko”, samo da smo mogli prinesti izkaznico o progresivni usmerjenosti.
Za revijo “Dejanje”, ki je pisala v tem smislu, so seveda morali izvedeti tudi v Parizu in tudi po Švici in na Madžar-
GDUPNA POTOVANJA iz Kanade ali USA
Javite nam približni datum in dobo, ki si jo želite. Poštno-obratno boste dobili informacijo za grupe iz New York, Toronta ali Montreala. Presenečeni boste nad nizkimi cenami kanadskih grup.
Imamo tudi cenena grupna potovanja iz Ljubljane v Toronto ali USA.
Rent a car za $5. — Vam pripeljemo automatic auto po $6 na dan v Ljubljano.
World Travel Service Ud.
258 College St. P. Urbanc Toronto 2b WA 2-4161
štanskega brzovlaka eleganten mladenič, ki je navajal, da potuje v Švico. Obiskal je njim sorodno revijo “Dejanje” in obljubil velike vsote denarja ter tolmačil čustva madžarske mlade aristokracije.
Oton Habsburški je poslal svojo vizitko Ediju, ki je tedaj že postajal stanovski tovariš “velikih” politikov v areni slovenske krvave epopeje.
Menfisto, ki ni kavalir
Korak z leve na desno je bil Ediju včasih zelo lahak ... Iz teženj za verskega informatorja je postal “narobe papež” ali satan, v literarnem jeziku Menfisto; iz “partnerja Otona Habsburškega” je postal komunističen minister v Vidmarjevi vladi, iz pesnika je postal avtor reklamnih komunističnih plakatov in spomenic v žargonu letakov.
V Faustu je Menfisto eleganten in viteški, pravi kavalir .. . Heroj stvo Edijevega Menfista je obtičalo na lobanjah 15,000 poklanih Slovencev. Tudi druge revolucije so rabile vznesene pesnike, ki so klanje proslavljale na religiozen način. Tako je Aleksander Blok spesnil “Dvanajst a-postolov”, ko je obstal pred zadnjo resnico, je bil tako “pošten in dostojen” Judež, da je vzel vrv in se obesil ... Ko je Majakovski v Parizu spoznal grozno resnico Stalinovih procesov v Moskvi, si je na Mont-parnasu v najodličnejši družbi pognal kroglo v glavo in v zadnjem pismu, labodjem spevu, pojasnil, da je to storil radi tega, ker meni, da more samo na ta način dovolj glasno protestirati proti moskovskim goljufijam.
Naš najpopularnejši ljubljanski pridigar p. Odilo, naš sodobni Abaraham a Santa Clara, se v svojih pridigah trudi našemu ljudstvu dopoveda-,ti, da hodi po naši zemlji sa-
Naj nam novo leto prinese vsem poleg blagostanja tudi več medsebojnega razumevanja
skem. V Budimpešti je bil (tur> in da ima zelo pisane obli-krog mladih vojvod, princev, |ke in obleke. Satan krvava ko-grofov, knezov in baronov, ki munistične epopeje na Dolenj-so se odločili, da se bodo šli skem ni niti kavalir niti vitez,
najradikalnejše socijalne reformatorje. Ti ljudje so bili zelo bogati, lahko bi rekli prebogati, da bi se odločili za to, da bi pomagali revnemu madžarskemu prebivalstvu, ki je bilo podpore zelo potrebno. Ne — tudi ti aristokratje so se pripravljali na svojo “epopejo” in so tipali drugod po srednji Evropi za pomagači za njihovo lastno zamisel.
Tako se je zgodilo, da je neko noč izstopil na ljubljanskem kolodvoru iz budimpe-
ni več pesnik — samo še pla-kater, demagog in zločinec — to se pravi, da je že zelo blizu svojim glavnim karakteristikam.
V “Slovencu” sta bili ob tem članku objavljeni dve Edijevi sliki. Pod sliko v začetku članka je zapisano: “Pesnik in reformator”, pod sliko na kraju pa: “Menfisto v eni izmed slovenskih izdaj”.
— Bolivija je glavni producent antimona na vsem svetu.
Lani smo slavili 100-letnico obstoja kanadske federacije, postavili smo se s svetovno razstavo “EXPO 67” v Montrealu, seznanili sami sebe in svet z našo deželo, njenim bogastvom, uspehi in možnostmi, pa tudi spo-manjkljivostmi. Naše gospodarstvo raste in se širi kljub trenutnim težavam, kulturno življenje postaja bogatejše in sega v vedno širše plasti, tudi socialno stanje se postopno boljša. V vsem bi bili lahko na splošno zadovoljni, toda človek hoče vedno več, hoče vedno dalje, hoče neumorno napredovati. To se dogaja vsepovsod po svetu in tako tudi v Kanadi. Če nočemo zaostati, se moramo truditi za napredek, moramo gledati, da gremo v korak z ostalim svetom.
Tudi mi, slovenski Kanadčani prispevamo svoj delež k tem naporom. Pokazali smo se vredni in koristni sinovi nove domovine, dosegli smo spoštovanje in ugled pri drugih narodnostnih skupinah, pa tudi pri stari kanadski večini. Naše cerkve, o-bisk v njih, naši domovi, pa tudi naši nastopi v javnosti so pokazali kanadski javnosti naš značaj, našo pridnost, marljivost, smisel za snago in red, pa tudi veselje do kulturnega življenja, izhajajoče in našega narodnega izročila.	■' $>#
Naj novo leto prinese Kanadi novih uspehov, ohranitev in povečanje blagostanja, napredek in izboljšanje naših življenskih razmer, pa tudi boljše medsebojno razumevanje. Naj pride do pomiritve, mirnega sožitja in sodelovanja med angleškim in francoskim delom Kanade, pa tudi še do večjega medsebojnega spoštovanja tudi med vsemi drugimi narodnostnimi skupinami in njihove polne enakopravnosti v vseh plasteh kanadskega življenja in dela.
Pozabimo na malenkostna nesoglasja, opustimo ostre besede, kjer bi te mogle povzročiti nova nasprotstva v slovenski kanad ski skupnosti. Ohranjajmo to z vso ljubeznijo, z vsem možnim razumevanjem in dobro voljo. Poskušajmo vsi graditi, če že tega ne moremo uspešno delati, vsaj ne podirajmo tega, kar so drugi zgradili in še gradijo.
Ne pozabimo: V nobeni sredini ni polnega soglasja, nikjer polnega miru z izjemo pokopališča! Vsi smo vajeni misliti s svojimi glavami, čutiti s svojimi srci. To pa nujno prinaša pestrost življenja, pa seveda tudi nesoglasja in spore! Ti so torej naravni del vsake sredine, ki pa jih mora, če se hoče ohraniti,
pametno omejevati in pravočasno odstraniti.
Vsem naročnikom in čitate-Ijem Ameriške Domovine, pa tudi vsem ostalim rojakom vse dobro in obilo uspeha v letu 1968!
Ured.
Banket v Hamiltonu
TORONTO, Ont. — Prekmursko slovensko društvo ‘Večerni zvon’ priredi 27. januarja 1968 za svoje ožje rojake Prekmurce' pa tudi za vse o-stale Slovence v Hamiltonu banket v Slovenski dvorani na Hwy. 20 pri cerkvi sv. Gregorija. Za ples bodo igrali Veseli Pomurci iz Hamiltona. Na razpolago bo pijača vseh vrst, tudi slovensko vino iz domovine.
Odbor vse rojake in rojakinje prisrčno vabi in se vsem priporoča toplo za obisk.
P.U.
možna le še za morilce policajev in kaznilniških paznikov v službi. Trenutno je v kanadskih ječah 16 smrtnih obsojencev. Ker ni nihče obsojen zaradi upora policaja ali jetniškega uslužbenca, bodo nemara vsi v smislu novega zakona pomiloščeni, četudi zakon sam tega ne določa in ne razteguje svoje veljavnosti na že končane procese.
m m m
Vodstvo liberalne stranke preudarja, kak način glasovanja naj priporoči na svoji konvenciji v aprilu, ki mora izbrati novega strankinega vodnika in s tem predsednika zvezne vlade. Vsekakor hočejo, da prevzame štetje glasov komputor, da ne bo treba čakati na izide glasovanj.
m ¥ m
Minister za ribolov Robishaud je objavil pretekli teden, da bo letos lov na tjulne za 11 dni krajši od lanske sezone. Določba velja le za vzhodno obalo in njen cilj ni le zavarovati tjulne, ampak še bolj vplivati na utrditev cen krzna. Lani je bilo v zvezi s tem lovom veliko pisanja in govorjenja o krutosti pri pobijanju in odiranju ujetih živali.
dala na prste vsem, ki so pr! OAS zaposleni.
Novega generalnega tajnika bodo menda vendarle kmalu izvolili. Ekvador in Venezuela iščeta kompromisnega kandidata in upata, da ga bosta kmalu našli.
KRIŽEM PO DEŽELI
V pokoj odhajajoči administrator Zveze ontarijskih srednješolskih učiteljev I. M. Robb je pretekli teden v svojem poročilu opozoril na izredno nesodobno mišljenje organizacije. Poudaril je, da se mora sprijazniti z novimi potrebami in novim časom. Tako se je zavzel za zaslužek po “zaslugah” in uspehu učiteljstva v učilnicah in v upravi ter za odpust nesposobnih šolnikov.
Ni še dolgo tega, kar so veljali taki nazori med večino sodnikov za popolnoma nesprejemljive.
* * «
Predsednik vlade Britske Kolumbije Bennett je dejal, da ne bo šel na posvet finačnih ministrov pokrajinske vlade z zveznim finačnim ministrom, ki je določen v Ottawi sredi januarja. Udeležil se bo sestanka pokrajinskih predsednikov vlade s predsednikom zvezne vlade od 4. do 6. februarja in bo tedaj skušal urediti tudi vsa pereča vprašanja z zveznim finančnim ministrom.
Pretekli petek je za prihodnjih pet let smrtna kazen skoraj v vseh praktičnih pogledih v Kanadi odpravljena. Zakon, ki je povzročal toliko tako ostrih in čustvenih razprav v parlamentu in javnosti, je stopil v veljavo za prihodnjih pet let. Če se bo pokazal kot koristen in v soglasju s postavljenimi cilji, bo ostal v veljavi za stalno. Večina je prepričana, da se bo to zgodilo.
V bodoče bo smrtna kazen
“Lunar Mule” pdeti proti Luni 17. januarja
CAPE KENNEDY, Fla. — Na 17. januarja bo — če bo šlo vse po načrtu in po sreči, — raketa Saturn I. ponesla vesolj s'ko ladjo Lunar Module v vesolje. Ta je visoka 181 čevljev in tehta 31,325 funtov. Je točno taka, kot bo tista, ki bo spravila naše prve astronavte na Luno. Kako bo vesoljska ladja pristala na Luni, je tehnično menda že rešeno vprašanje.
Vesoljska ladja ne bo ostala na Luni, s posebnimi instrumenti bodo pognali stroje, ki jo bodo dvignili zopet v vesolje, kjer se bo združila s tistim njenim delom, ki bo krožil okoli Lune v času, ko bo ona na Luni.
Ako se ta manever posreči, bodo glavne tehnične težave z poletom astronavtov na Luno odstranjene. Vesoljska ladja imo posebno ime “Lunar Module ne bo pa sedaj v njej nobenega živega bitja. Ves poskus se bo odvijal avtomatično pod kontrolo instrumentov, ki jih bodo na Zemlji upravljali naši strokovnjaki.
Kot je znano, bodo pri prvem poletu na Luno sodelovali trije avstronavti. Dva se bosta spustila na Luno, tretji bo v glavnem delu vesoljske ladje krožil okoli Lune, dokler se prva dva ne vrneta v svojem delu, na kar bo sledil povratek na zemljo.
RUSKI KONJENIŠKI ODDELEK PRI PARADI — Tudi v ruskih oboroženih silah je konjenica izgubila svoj pomen, vzdržujejo le še nekaj oddelkov za parade. Na sliki vidimo en tak 'oddelek v slavnostnem nastopu ruskih oboroženih sil ob ' praznovanju 50-letnice boljševiške revolucije v Moskvi.
Generalni tajnik P.D reformira adminisiraeiio
WASHINGTON, D.C.—Glavni tajnik Organizacije ameriških držav (OAD) dr. Mora je zače z neverjetno vnemo reformirati administracijo, dasiravno mu bo mandat kmalu potekel in bo vodstvo OAS prevzel nov tajnik Kaj takega se zlepa ne pripeti, da bi namreč vodilni uradnik tik pred svojim odhodom začel reformirati upravo, ki jo je sam vodil, saj s tem daje samemu sebi nezaupnico.
Dr. Mora se je vendarle spustil v ta posel, ker so od vseh strani leteli očitki na administracijo OAD, ki šteje kar 1,300 uslužbencev, torej veliko preveč za tako organizacijo. Dr. Mora je že odpustil nekaj vodi. nih uradnikov, reorganiziral nekaj uradov, nekaj jih je pa kar likvidiral.
Reformo uradov menda izvaja po predlogu ameriškega delegata pri OAS Linowitza, ki je bil preje sam vodja velikega ameriškega podjetja in ve, kako mora velika organizacija pošlo' vati. Najbolj je pa dr. Moro u-jezilo, ker so delegacije iz Čile, Gvatemale, Mehike in Dominikanske republike predlagale, naj uprava OAS postavi posebno kontrolno komisijo, ki bo gle-
Ohajska legislatura za
varnost naših mostov
COLUMBUS, O. — Tragedija na Srebrnem mostu na reki Ohio razburila vso našo javnost. Tudi politiki niso mogli ostati pri miru. Zato je naša legislatura sklenila, da mora državna uprava takoj napraviti pregled stanja na vseh mostovih v naši državi, naj bodo pod katerokoli pristojnostjo, občinsko, mestno, okrajno ali državno.
Državna uprava mora napraviti pregled stanja do 4. januarja. Takrat bodo naši ohajski po-itiki zopet zborovali v Colum-busu in ugotavljali, kaj vse je treba napraviti, da bodo naši mostovi res varni.
Rhodesova uprava jih je že o-pozorila, da ji morajo preskrbeti tudi denar, drugače njihovih sklepov ne bo mogla izvršiti. Je pa še druga nevarnost: posamezne javne uprave se lahko sprejo med seboj glede pristojnosti.
Upajmo, da ta nevarnost ne bo prevelika, kajti drugače bo zagodrnjalo javno mnenje, ki v naši ohajski državi velikokrat kar dosti pomeni. Politiki vedo to le iredobro z njimi vred pa tudi vodilni uradniki v naših javnih upravah.
Lov na balon
Alarm nad letališčem:
ŽENEVA — Letala, ki so vzletela in pristajala na mednarodnem letališču Cointrin v Ženevi, so se izpostavljala precejšnji nevarnosti. Čeprav potniki niso opazili ničesar, je bil v zračnem irostoru okoli letališča pravi alarm, ki se je nehal šele v zgodnjih jutranjih urah.
Vznemirjenost je povzročil vremenoslovni balon, ki se je bil odtrgal v Franciji in je z zračnimi tokovi ubiral neznana pota. To se je zgodilo okoli šestih popoldne. Nekaj kasneje je prejel kontrolni stolp na ženevskem letališču obvestilo: “Odtrgala se je ena naših vremeno-slovnih sond, veter jo nese proti Ženevi.”
Letališče je proglasilo zračni prostor za nevarno področje, piloti pristajajjočih letal so bili takoj opozorjeni na morebitno oviro, ki bi utegnila imeti za reaktivno potniško letalo katastrofalne posledice. Hkrati se je začel v vzhodni Franciji in v Švici radarski lov na pobegli vremenoslovni balon. Piloti so morali prevzeti vso odgovornost za nadaljevanje poleta. Nekatera letala so kljub temu odletela, druga pa so na ženevskem letališču čakala na izid nenavadnega lova.
Sonde ni bilo nikjer, šele proti jutru je prispelo radijsko sporočilo, da ni več nevarnosti. Vremenoslovni balon se je razpočil v višini 25.000 m, merilni instrumenti pa so z majhnim padalom prileteli na francosko ozemlje.
Ženske dobijo delo
RAZPIS SLUŽBE Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Ponudbe na Ameriško Domovino.
(x)
MALI OGLASI
Prijalel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
St. Clair Ave. & <>8th St.: EN 1-4212 AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
Hiša naprodaj
Dvostanovanjska hiša (6-5) naprodaj na 6307 Carl Aver Oglasite se po 4. popoldne.
AMERT^kA r>o'\TOVTNA,
s
izbruh, katerega posledica je [nekoliko nasilen, če me izziva- vendar nameravam podati iz
Sir Arthur Conan Doyle:
IZGUBLJENI
SVET
(THE LOST WORLD)
“Seveda,” sem nadaljeval z lečo pred očesom, “na veji sedi velika ptica. Videti je, da ima ogromen kljun. Morebiti je pelikan, tako izgleda.”
“No, ne morem vam zavidati dobrih oči,” je rekel profesor. “To ni pelikan, to sploh ni ptica. Zanimalo pa vas bo zvedeti, da se mi je posrečilo u-streliti to bitje, edino, ki sem ga videl. To je bil tudi edini nepobitni dokaz za moja odkritja, ki sem ga utegnil pripeljati domov.”
“Ali imate res to žival? To bi bil slednjič res nedvomen dokaz.”
“Imel sem jo. A žal se je izgubila s toliko drugimi stvarmi vred pri isti nezgodi s čolnom, ki mi je uničila tudi fotografske slike. Zagrabil sem jo, ko je hotela izginiti v vrtincu sredi reke, a ostal mi je v roki samo kos njene peroti. Valovi so me vrgli brezvestnega na o-brežje, rešil sem zgolj žalosten kos dragocenega dokaza. Pokažem vam ga zdaj.”
Dobil je iz predala neko reč, ki je po mojem mnenju izglodala kakor zgornji del netopirjeve peroti. Bila je kvečjemu dva čevlja dolga, zakrivljena kost, katere se je držala večja cunja tenke kože.
“Ogromen netopir!” sem zašepetal.
“To ni netopir,” je rekel strogo profesor. “Meni, ki živim v izobraženi in znanstveni okolici, je res težko, predstavljati si, da so tako malo poznani temeljni pojmi zoologije. Ali je mogoče, da nikoli niste nič culi o začetnih podatkih primerjalne anatomije, da ni namreč pri ptici perot nič drugega, kakor njeno podlaht-nica, dočim tvorijo perot pri netopirju trije podaljšani in s kožico zvezani prsti?! V našem slučaju seveda nima ta kost nič skupnega s podlahtni-co. Razen tega vendar sami vidite, da visi ta enostransko pritrjena koža samo na eni kosti, in tedaj ni govora o netopirju, če pa ni to ne ptica ne netopir, kaj je potem?”
Moje plitko znanje je bilo izčrpano.
“Tega pa res ne vem,” sem rekel.
Profesor je zopet odprl priročno delo, ki mi ga je bil že enkrat priporočil.
“Tukaj,” mi je pokazal sliko nekega neverjetnega letečega strašila, “tukaj imate iz-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Near North side location. Monday, Wednesday & Friday. 10 a.m. thru dinner. $15 per day. Experienced necessary. 787-3060.
(251)
BUSINESS OPPORTUNITY
MEAT MARKET - GROCERIES Vicinity Belmont-Central. Well established. Owner selling due to other interests. Priced for quick sale. 237-8887.
(251)
MALE HELP
WAREHOUSE - ORDER PICKER FULL TIME NA 5-5400
vrsten posnetek dimorfodona ali pterodaktila, krilatega la-zivca iz jurske dobe. Na drugi strani pa vidite načrt okostja njegove peroti. Izvolite primeriti risbo s kostjo, ki jo imate v roki.”
Postal sem dobesedno osupel, ko sem vse natančno ogledal. Zdaj sem bil prepričan. Stvar je bila nepobitno dokazana. Celokupno mi predloženo gradivo je res razpršilo vse dvome. Risba, fotografija in še izvirna kost povrhu, vse skupaj je učinkovalo zelo zanesljivo. Povedal sem to profesorju, in sicer jako navdušeno, zakaj zavedal sem se, kako krivico so mu storili. Profesor je sedel globoko zleknjen v naslonjaču z napolzaprtimi očmi in se prijazno smehljal, kot da bi ga nepričakovano ogreli sončni žarki.
“To je najbolj čudna reč, kar sem jih kdajkoli slišal,” sem rekel, čeprav sem bil navdušen bolj kot novinar in ne kot znanstvenik. “To je nekaj velikanskega. Vi ste Kolumb, ki je vedi odkril izgubljeni svet. Nepopisno mi je žal, da sem kazal od kraja dvome. Saj je vse skupaj res neverjetno. A človek vendar ne sme ostati gluh za dokaze, če mu je dana prilika, jih preizkusiti. In vse to mora vendar prepričati slehernega posameznika!”
Profesor je bil tako zadovoljen, da je predel kakor mačka.
“In kaj ste storili potem, gospod profesor?”
“Pričela se je deževna doba, gospod Malone, in moje zaloge so bile pri kraju. Preiskal sem del tega orjaškega skalovja, a se mi ni posrečilo iztakniti kake steze, ki bi vodila na vrh slemena. Bolj pristopna je bila samo ona stožasta skala, na kateri sem zagledal in ustrelil pterodaktila. Vajen sem laziti po hribih, in zato se mi je, posrečilo, da sem se povzpel do srede njene višine. Odtod sem lahko sklepal o planoti na vrhu skalovja. Zdela se mi je jako razsežna. Niti na vzhodu, niti na zapadu ni bilo videti konca zelene, gosto porastle planine. Tik spodaj pa je ležal močvirnat, gričast kraj, natlačeno poln kač, mrčesa in mrzlice. To predgorje tvori seveda najboljše naravno varstvo skrivnostne planote.”
‘Ali ste opazili kake nadaljnje sledove živih bitij?”
“Nisem, gospod Malone, a culi smo tekom tedna, ki smo ga prebili ob vznožju skalovja, večkrat od zgoraj neke jako čudne glasove.”
“Kaj pa mislite o zveri, ki jo je naslikal Amerikanec? Kako si tolmačite to stvar?”
“Moremo samo sklepati, da je našel katerokoli pot na vrh planote in tam videl ta stvor. Vemo torej, da pride človek lahko gor. Vemo pa tudi, da more voditi tja jako huda pot, ker bi se sicer lahko spustila ta bitja v dolino ter opustošila okolico. Vse to je izven dvoma.”
“A kako so potem mogli tja zlezti?”
“Zdi se mi, da ni tako težko odgovoriti na vaše vprašanje,” je odgovoril profesor. “Tukaj je možna samo ena razlaga. Južnoameriška celina obstoji, kakor ste morebiti že slišali, iz granita. Nekoč, v sivi davnini, se je moral dogoditi na tem kraju velik, nenaden vulkanski
nlo dviganje sveta. Opozarjam vas, da so te skale bazalt-ne, kar pomeni, da so nastale radi delovanja ognjenika. Kakor grofija Sussex, recimo, ve-lka pokrajina se je dvignila z vsem svojim rastlinstvom in živalstvom vred nad ostalo površino, in navpično, za zob časa premogočno skalovje, jo je odrezalo od ostale celine. Kakšne posledice je to lahko ime-o? Prišli so, kaj pa, ob moč splošni naravni zakoni. Izosta-i so ali se izpremenili različni činitelji, ki so oblikovali boj za obstanek povsod drugod na svetu. Ostali so tu in živeli stvori, ki bi davno morali izumreti pod drugimi razmerami. Saj vendar veste, da so živeli pterodaktili kakor tudi stego-zavri v jurski dobi, torej v jako davnih razvojnih časih. Obvarovalo jih je pogina samo to popolnoma edino in slučajno naključje.”
“Ta dokaz je nedvomno nad vse tehten. Morate ga torej predložiti tozadevnim strokovnjakom, in takoj bodo prepričani.”
jo. To ste menda, žal, tudi o- reden primer, kako se lahko
pazili/
Drgnil sem si nehote oko, ne da bi kaj rekel.
“Moja žena mi je že večkrat to očitala, in vendar mislim, da bi storil isto na mojem mestu vsak pošten človek. Nocoj pa
obvladam. Premagati hočem svoje povsem naravno razpoloženje. Vabim vas torej k javni znanstveni razpravi.” Izročil mi je na mizi ležečo vstopnico.
(Dalje prihodnjič)
------o...	—
JANUAR
CH
lLU 14 ©22
afg

2
lip
18:IU
'25125 27
I 1

20
KOLEDAR
društvenih
prireditev
“Tudi jaz sem mislil tako v svoji nedolžnosti,” je rekel profesor bridko. “Povedati pa vam moram, da sem se hudo razočaral in vselej naletel na globoko nezaupanje, ki izvira iz neumnosti in iz ljubosumnosti. Jaz nisem vajen, gospod Malone, da bi se komurkoli klanjal ali karkoli dokazoval, če nočejo verjeti ljudje mojim izjavam. Nisem se maral poniževati, da bi predložil nedvomne dokaze, ki jih imam. Vsa ta zadeva se mi je pristudila, zoprno mi je bilo o tem vsem govoriti. Nisem bil tudi v stanu dostojanstveno sprejemati one, vam slične ljudi, bedaste zastopnike javne prazne radovednosti, ki so se hoteli vriniti k meni v hišo, da me nadlegujejo še na domu. Odkrito priznam, da imam nekam nestrpen značaj in poštarjem lahko
JANUAR
13. — Slov. športni klub priredi
zabavo v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20 — Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30. Igrajo “Veseli Slovenci”.
FEBRUAR
4. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slov. domu na Holmes Ave.
11. — Klub slov. upokojencev v
E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue.
17. — Katoliški veterani Post.
1655 prirede v farni dvorani pri Sv. Vidu svoj 19. letni ples.
17. — Društvo SPB Cleveland— priredi predpustno veselico v Baragovem domu.
24. — Dramatsko društvo Lilija priredi “Nagradno maškerado” v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
28. — Pomladanski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
MAREC
3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu
pripravi obed s pečenimi pi-škami In govejo pečenko v šolski dvorani. Serviranje od 11. dopoldne do 3. popoldne. 9.—Klub upokojencev na Water-
loo Rd. ima večerjo in zabavo za petletnico ob 5. uri pop.
17. — Federacija slov. narodnih
domov priredi banket v čast “Moža leta” v SDD na Recher Avenue.
31. — Glasbena Matica poda v
SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
APRIL
20. — Društvo slov. protikomunističnih borcev Tabor priredi Spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob osmih.
27. — Slovenski športni klub
priredi Kegljaški banket v Baragovem domu.
MAJ
4.	— Belokranjski klub priredi
plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Avenue. Igra sekstet PASTIRČKI iz Toronta v Kanadi.
5.	—Pevski zbor TRIGLAV poda
svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue.
11.	— Ples slovenske folklorne
skupine KRES. Igrajo Veseli Slovenci.
12.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
JUNIJ
2. — Društvo SPB Cleveland
pripravi proslavo Slov. Spominskega dne z mašo za padle
žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojne pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Rd.
8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
15.	— Slovenski akademiki v
Ameriki (SAVA) imajo svojo Plesno prireditev v farni dvorani pri Sv. Vidu.
16.	— Otvoritev Slovenske pristava za 1. 1968: piknik in ples,
30. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
21. — Slov. športni klub priredi
piknik na Slov. pristavi. Šport-
ni spored, ples in zabava.
28. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi.
AVGUSI
11. — Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
SEPTEMBER
8. — DSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi.
NOVEMBER
3. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
17. — Jesenski koncert pevskega
zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
AH savings deposited through
JANUARY 16th EARN
from JAN. 1st
(current rate)
5
NOW LOCATIONS
Main Office: 813 EAST 185th STREET • 26000 LAKE SHORE BLVD.
6235 ST. CLAIR AVENUE • 25000 EUCLID AVENUE
6135 WILSON MILLS ROAD
SAVINGS CERTIFICATES AVAILABLE SAVINGS INSURED TO $15,000
lii \
NENAVADNA NARAVNA TVORBA — Na prvi pogled se zdi, kot da hi se valila preko robu kaka gosta masa, dejansko je pa to skalna tvorba nekje tv notranjosti Avstralije.

K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	Članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje_______________________$16,300,000.00
Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. a K. J.) 851-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika (ice) v naši okolicL
ME
NASLOV ...........................
MESTO.............................
DRŽAVA ...................... CODE
iiniiiiiiimtiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimmiiiiMmiiiimiiiiiiiiiiiioiiiimnnmmN
r
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
|( 6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Z NJIM iSE NE VELJA ŠALITI t— Tako (pravijo 'čuvarji in oskrbniki [afriškega \nosoroga v živalskem prtu v Bronxu v New Yorku,	,
t