XVI. letnik.
V Gorici, 17. septembra 1908.
38. številka.
sv:t
vrh
o v e n 9 Ko - jjudstvo n,a‘
Inbeja vsakVtrtoi •k 4. eri popoldne. Bokopiai n n« Trajajo. ■•(rankovana plina n m ipro-
Cana Hitu mala m celo
M Pj
Za
one,
«a pol Uta K 160. Za HwSijo j« ceua iiitn I K, n druge <ii«U iavan At »trije S K.
Rokopisa sirtjama „Wa»oina Tiskarna" v lotili, ali ca Vet-tuioi H. i.
Naročnino in i>a-snanila b pr ej ema upravriiSlvo, Gorica Bemenifika ulica St. 16. Posamezne Številke sc prodajajo t tobakarnah t Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliiču nasproti me-itnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Koreiijskcm bregu (Riva Corno) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice ne računijo po petit vrstah in siccr: fie se liska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
1,1
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna*4 (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Sadovi svobodne šole.
Vsak vzrok de'nje po svoji naravi, nasledki so laki, kakoršen je vzrok. In prav pri svobodni ?oli se najočividneje vresničujejo besede Jezusove, nda slabo drevo ne more roditi dobrega sada*. Kje bi mi pa to lažje opazili, kakor v zemlji svobodne iole —v Franciji?! Tn ae najlažje prepričamo o nasledkih — svobodne šole. M. Libtenberger, dekan na protestantovski Soli v Parizu, je napravil na ministerstvo spomenico, v kateri spominja na svoje izkušnje tekom osmih let in prosi radi nesrečnih 'posledic, da se zopet vpelje krščanski nauk v šolo, oziroma krščanska vzgoja. Glavni nadzornik javnih Sol M. Peoaut je izdal sledečo izjavo: ,Vznemirjen se praiam, za kr ga in zakaj se mučimo, za koga in zakaj podučnjemo to ljudsko deco v či-tanja itd. 'Samo zato, da jih izročimo novim in tujim odgojiteljem, da jih izročimo grdim povestim in listom po vinar? Ali zato, da se toliki trud od naše stran1', tolike irlve od strani države poplačajo a tem, da se vstvari nesramna književnost? Ali da se pospeii nenravnost, katera je vie last višjih in srednjih krogov? Pripomniti treba, da je bil ravno Pčcaut, kateri je sanjal o vzgoji brez vere.
Kaj pravijo k temu Številke hudodelstev na Francoskem? Žalostne bo. Tu jih poglejte krščanski stariši I Od 1. 1836. do 1880. so se hudodelstva na Francoskem potrojila; a hudodelstva mladoletnih so Štiri krat tolika. Številka mladoletnih je skočila od 5933 na 20.480 od mlaJoli tnih žensk [od 1046 na 2839. Od leta 1888 pa hudodelstva rastejo. V letu 1894. je prišlo vže število mladoletnih moških na 28701, a za ženske na 3616.	.
Hudodelstva mladoletnih pod 16. letom so:
od	leta	1881.	do	1885 :	61
„	„	1886.	,,	1890.:	70
„	,	1891.	fj	1894:	75
na tisoč.
Od 16. do 21. leta:
od	leta	1881.	do	1886.:	309
.	„	1886.	„	1890.:	366
,	,	1891.	„	1891.:	150
na tisoč.
Torej skoraj polovica I la sedaj je It slabše I Ali ni to grozno?! Liberalni učitelji, kateri hočete izvesti svobodno iolo, vprtšamo Vas, ali hočete tudi naše ljudstvo pripraviti do tega sadu? Ali niorete zagovarjati take cadove pred svojo vestjo? Ali hjčete pripraviti tudi našo mladino do ječe? V hudodelstva? Na vislice ? Ali ni naš narod že zadosti nesrečen ? Ali ga hočete res pripraviti do tfg», da bo polnil ječe?
Liberalni učitelji! Odgovorite, a ne v svojem umazanem v blato in neotesanost pogreznjenem lista „Učiteljski Tovariš”, ki bi se moral imenovati .Učiteljska neotesanost11, v katera nekateri učitelji Btresajo svojo croiirr, ker tega lista krščanski stariši ne bero. Zakaj ga no bero? Ker jo slabo spričevalo, ali če hočete po VaSe „:zvestje“ za dostojnost in omiko tistih učiteljev, ki stoje za njim.
Toda vprašajmo naprej! Kaj sledi iz teh številk za francosko vojsko? Užo zdavnaj se opaža, da francohki vojaki ue držo na disciplino kakor n. pr. nemški in avstrijski, ampuk da se odtegujejo mla-tJen či armadi, oziroma da vtekejo iž nje. Poglejmo zopet številke! Te številke prihajajo tudi lz pokvarjenosti franccskega ljudstva! Francoski vojni minister Pik-vart (oajhujši brezverec) je predložil spomenico francoski zbornici; in v tej jadikuje, da je Število za vojsko doraslih mladeničev padlo letos za 20.000 od lani. In tako raste Število manjkujočih mladeničev od leta do leta. Iz tega se vidi, da francotki narod propada, in da gre nasproti temu, da izumrje. Liberalni učitelj, odgovori, kdo je privedel francosko državo do tega, ako ne svobodna šola? Ali hočete tudi našo državo, naše ljudstvo pripraviti k poginu? Liberalni učitelji, ali morete to vzeti na svojo vest?l Sedaj pa pride najlepše iz kroga učiteljev liberalnih francoskih 1 Kaj takega? Kakšno je rodoljnbje v francoski svobodni šoli ? Sledeči Blačaj nam pove vse!
Letršnjega aprila so sklicali učitelji francoski shod v Lion, shod delavskih društev, katerega naj bi se udeležila tudi učiteljska društva. To ni dopadlo nauč-nemu ministru in jim je udeležitev prepovedal po odborih. Učitelji so ubogali. Delavci so poslali poslance različnih društev. In kaj se je sklenilo ? Čujte in strmite ! — „Učitelji vpeljejo program brez ministra. Država naj učitelje samo plača! Oni nočejo več slišati ne o državi, ne o domovini, ker da je ljubezen do domovine zastarel a. “ — Ali ne morda nči uže tudi pri nas kak učitelj tako! — Pazi naj se na to, da ne pridemo do francoskih razmer !
Posebno daleč od teh zahtev liberalni učitelji niso več.
Na zadnjem zborovanju liberalnih učiteljev v Gorici so zahtevali, da mora država ustanoviti mnogo novih iol, dosedanje šole razširiti in povečati, šolski obisk podaljšati, nastaviti več učiteljev in učiteljem povišati plače! Država bb ne sme ozirati na to, če bo mnogo stalo. Rako pa se naj v šoli poučuje, o tem bodo pa sklepali liberalni učitelji sami.
Tako nekako jo bil smisel njihovih zzhtev. Torej država, krščanski stariši plačujte učitelje, zidajte redno več šol-
skih palač, potem pa molče pnslite, kako bodo liberalni učitelji metali križ in vero iz Še le in otroških src. Toda ne bo šlo ! Liberalnemu učiteljstvu bodo krščanski stariši pošteno zakurili pod nogami.
liberalne sleparije z deželnimi Mami na Krasu.
(Dopis s Krasa.)
Č.tsl sem v „Prim. Listu" dopis nekega reservieU, v k&terem pravi, da pravi Toni-pek, da so osleparili komenski liberalci državo pri trtah le za 120 K — ter da pravi isti Tcni-pek v pokritje liberalne lumparije, da so klerikalci osleparili deželo pri nabavi sena. Toni-pek, ki flgurira kot regimentstambur liberalne klike, naj poišče, ako je že zabil, ono „Gorice" ali „Pr. L!st“, v katerem je položen račun glede sena in r katerem je obenem obljubljeno, da bode deželni zbor v bližnjem zasedanju pretresoval račun. Potemtakem bode videl račun tudi kmetov prijatelj poslanec Štrekelj. To odobrujemo. Toda tudi račun onih državnih trti, ki to jih znani „moža-karji“, dobili na ime drugih — izmišljenih prosilcev, mora na dan! Predvsem pa priporočamo Toni-peku, naj naredi on račun dobička, ki ga je imel tiati prekupčevalec s trtami ki je naročil iz deželne trtnice v Gorici najprej 93&0 (reci devet tisoč tristo petdeset) cepljenk na Bvoje ime, ki je drugič naročil na izmišljeni priimek Kovačič-a na Vojščici št. 20, in tretjič na ime nekega Keršo-vana na nhemberški strani zopet ogromno število cepljenk iz dež. trtnice. PraSamo naprednega regimentstamburja, Toni-peka: ali ve, da ni na Vojščici nobenega K o v a č i č-a ? Ali ve, da nista mogia del. uradnika dobiti onega Keršovana, na katerega ime so bile odposlane trte? Ali ve, da je ostal detični liberalni prekupčevalec celo dolžan precejinje število kron da so ga morali tirjati? Ali ve, da je imel dotični liberalec dne 16. maja t. I. visok obisk, da sta ga namreč obiskala dež. uradnika dr. Por-telli in Klavž*r rav:io zaradi onih prer zetih cepljenk, katere je prodal v Dalmacijo in celo v Furlanijo? Ali ve, da nista dobila ta dva gospoda dotičnega liberalnega pr6kupč3valca doma? Nato vprašamo Toni-poka, ni-li dotični prekupčevalec edea najzagrizenejših njegovih pristašev ?
Ko Toni-pek, napredni regimenta-tambur, na to odgovori, poda naj odgovor tudi svojemu komandantu, Šireklju, ki naj ga skrbno shrani in takrat, ko j bode pregledoval, koliko so klerikalci
osleparili vlado, naj ga pot<gne iz žepa ter primerja!
Da ni Toni-pek tam bu ral tako neumec-zabito, mclčali bi o tej umazani zadevi z deželnimi 'trtami, ker smo bili ogorčeni že nad lumparijo z državnimi trtami. Da smo se oglasili, in da se bomo še oglasili v trtni zadevi, zato naj se zahvali napredni Generalštab komenskemu regimenUtamburju — Toni poku!
Kraševci-iomišljeniki, na dan z vsem, kar je nepoštenega in se neobjavljenega v zadevi trt, bodisi državnih — bodisi deželnih. Stvar naj bb sčisti! Liberalna sebičnost naj se pokaže v prt vi luči!
Pesem ..Kmečkih zvez“.
Zložil Ant. Kovačič.
Prišel na dan je velikan, vzdiguje ves se kmečii stan, zdaj v stiski svoji ta orjak ponosno vzdiga giaj krepak, se druži v „Kmečki zvezi".
Pravic dovolj ima graščak, pravic zahteva si težak, pravice svoje hoče kmet; dobil si bo čez dolgo let pravice v .Kmečki zvezi*.
Ko mu graščak vzel ves je up:
„Uboga gmajna, vkup, le vkupl Ne bomo več vam služili". — Pogumno so se združili v veliko »Kmečko zvezo*.
Ne bo več suženj kmečki rod,
Eam hoče bili svoj gospod; za svo;e žulje, svojo k n ai tudi on pravic želi, zahteva v .Kmečki zvezi".
Naj v jezi vije se sovrag in ruje zoper naB neblag, le naj rohni, le naj grozi, — nikogar kmet se ne boji, močan je v „Kmečki zvezi".
V tej složni zvezi je pomoč, nezmagana v njej naša moč.
Ko se za blagor kmečki gre, vse kmečke sezite roke, vsi kmetje v „Kmečko zvezo*.
Simi si lajšajmo gorje, v ljubezni deluj vsak za vse, vsi delajmo za enega; nezvestega nobenega!
Vsi bratje v .Kmečki zvezi".
Ta zvezi naša naj zares mogočna bode srčna vez brez vseh nezgad, brez vseh prevar; naj se ne zruši več nikdar !
Bog čuvaj „Kmečko zvezo" !
r Politični pregled.
Male politične vesti.
9. sept Srbi in mobancedanci t Bosni za-hterajo ustavo. — V Perziji revolucija še vedno traja. Šah misli poslati t provinco 6000 mož, ker se boji še hujšega opora.
10. Listi poročajo, da se letos nai ceaar ob cesarskih vajah na O^rikem poslovi cd armade, kar je znamenje, da miali odstopiti. — Mladotarki bočejo baje odstaviti turškega oaltana. Na prestal hočejo postaviti Rešik paio. — V B sni se pripravljajo nemiri. Avstrijska vlada kliče pod orožje rezerviste.
11. V Londona se vrši veliki evha-ristiški shod. To je prava katoliška manifestacija v protestantski državi. — Na Danskem so zaprli bivšega ministra Al-bertinija, ki je ogoljufal državo, kralja in drnge za mqogo milijonov. — Perzijski dah je ob rojstva svojega sina izpustil iz zaporov vse politične zločince pod pogojem, da zspuste Perzijo. |
12. Ogrska votivna reforma se bo obravnavala v eni prvih sej drž. zbora.
14. Novi maroški sultan Malej Ha-fid odobrava algeciraško pogodbo. — Na Hrvaškem še vedno zapirajo Srbe zaradi znane veleizdajalske afere.
15. Avstrija oborožuje svoje donavsko ladjevje za slučaj, da bi Srbija delala kake neprilike. Brodovje bo pialo okrog Belgrada. — V Turčiji je radi slabe letine nastala lakota. — Danes je bil otvorjen štajerski in koroški dežalni zbor.
16. Danes je ceiar doiel k vojaškim vajam. —Med Arstrjo in Raaijo je nastalo radi železnice v Sandžaku nesoglasje.
Darovi.
Jubilejni darovi za „Slovensko s i r o t i šč e“ :
P. n. gg. Fr. Kandns, dijak v Kamnjah 10 K, občina So vod nje 200 K, na zadružnem sestanka v Dornberga ni-brali 3 K 78 t (toliko tadi za »Alojzi-jevišče* in 7 K 59 v za .Šolski Dam"), .Centralna posojilnica" 400 K, dr. Ferdinand Terknč, c. k. notar v Kanala 10 K, Miroslav Premrou, c. k. notar v Kobarida 6 K, grof Karol Lan-thieri v Vipavi 20 K, baron Erdmann pl. L*wetzow v Rihembergu 20 K, Driula Fiegel, krčmarica 5 K, Nekdo iz Gorice 1 K, Mihael Batič 1 K, Marija Tonkli 1 K, Jo*ip Molar, krčmar 1 K, kavarna „ Central" 2 K, dr. Hilarij Zorn, c. kr. profesor 10 K, Albert Tušar, trgovec 1 K, Marija Podgornik 60 v, Marija Balin, kuharica 1 K, Ostrožnik Blaž, Gor. Tribala 1 K, Miierit Josip, Št. Ferjan 1 K, Alfonz Blažko, kurat 2 K, županstvo P od g o ra 300 K, Oblokar Ivan, ka-varnar, Solkan 60 v.
Bog poplačaj vsem obilo in obadi še mnogo dobrotnih src I
Za „A I o j z i j e v i iče“ so darovali: Preč. g. vikar Seljak K 4-— P. n. g. F. Zorman v Nabrežini K 5'—; N. N. K 1—.
Prisrčna hvala in Bog plati I Za S. K. S. Z. so darovali: č. g. Frančišek Švara, kaplan 1 K, dr. Karol Capuder, profesor 1 K.
Novice.
Zahvala.
»Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik« se zahvaljuje vsem onim, ktere je privedla v nedeljo G. t. m. topla ljubezen do velikega sina naših hribov Ija gor pod sivi Krn, da so s svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje spominu Simona Gregorčiča. Posebno zahvalo izreka gosp. prof.
dr. Ilešiču, predsedniku ^lov. Matice v Ljubljani, ki je vzbudil s plamtečimi besedami v srcih vseh navzočih čustva globokega navdušenja za vzore, ki so bili sveti Simonu Gregorčiču. Veliko hvalo je dolžan gg. govornikoma prof. dr. K. Ozvaldu in c. k. vadničnemu učitelju Fr. Sivcu za vznesene in iskrenega spoštovanja do pokojnega pesnika prekipevajoče besede kakor tudi g. Ernestu Klavžarju za improvizirano deklamacijo in g. Lovrenčiču za mično, pod vtisom predvečera slavnosti zloženo in Simonu Gregorčiču posvečeno pesmico. Zahvaljuje se mestnemu župniku č. g. Kokošarju za njegovo vsestransko požrtvovalnost in njegovim gg. pevcem za precizno in ubrano petje, zahvaljuje se domačemu gospodu duhovniku in starešinstvu z g. županom na čelu za njih trud pri okrašenju vasi in za prisrčen vsprejem, zahvaljuje se celi občini, možem in ženam, dekletom in fantom. Prav srčno zahvalo izreka odbor tudi žlahti Simona Gregorčiča za njeno gostoljubnost, sploh zahvaljuje se vsem, ki so na en ali drugi način pripomogli, da se je na lep način počastil spomin velikega in slavnega pesnika, še enkrat: Iskrena hvala vsem!
Odbor.
Spominska plošča Simonu Gregorčiču na rojstni hiši je iz krasno brušenega marmorja in je 1*25 m dolga ter 0*87 m visoka. Na plošči je sledeči napis:
V tej hiši seje rodil 15. ok. 184-4.1. pesnik Simon G re g o r č i č.
Umrl je v Gorici 24. novembra 1906. Ozidje, ki si zmožno bilo, da velepevca si rodilo, ti, ako še takč si malo, na vfek se boš veliko zvalo.
Sramota ! Tista časnikarska ki ena — „Soča“ —, ki je pesnika S. Gregorčiča tolikokrat v življenja zbadala in sramotila, mn ne daje mira niti po njegovi smrti. Dokler je pesnik živel, ma je skušala strgati z glava venec pesniške slave, primerjajo ga h pesnikom o katerem je neki nemški humorist vzkliknil : Ein Dichler unter den Dichtcrn,
\Vie cin Ar... unter den G'sichtern.
Ko je pesnik zatisnil svoje trudne oči, je začela ta hijena brskati po nje govem ie svežem grobu: dolžila ga je trdosrčnosti, oderaštva in neasmiljenja do njegovega brata Antona.
S tem hudobnim obrekovanjem je skušala skruniti spomin bltigega pokojnika toliko časa, dokler ji ni pokojnikov brat Anton v lastnoročno podpisani izjavi zagrozil, da jo bo sodnijsko toži), ako ne neha obrekovati njegovega brata, „od kterega je imel veliko dobrot.*
Ta izjava je predrzni obrekovalki zaprla sapo. Obmolknila je in nehala skruniti spomin velikega mrtveca; a poboljšala ts ni, marveč začela je na drag način razkrivati svojo poaiost. S sumničenjem, lažmi in obrekovanjem je skušala na vse mogoče načine ovirati delovanje „Qirednjega odbora za Gregorčičev spomenik*, kateri odbor je prevzel na se skrb za posmrtno počeščenje našega pesnika.
Grdo lumparijo je napravila ta hijena še zadnji dan pred odkritjem Gregorčičevega spomenika. Namenoma je objavila še le 5. septembra hujskajoč članek proti Gregorčičevi alavnosti, da bi ne bilo več mogoče v javnem listu
zavrniti laži, ki so v tem članku nakopičene. D« bi odvrnila naie ljudstvo od te slavnosti, se je med dragim alagala, d* bedo peli pri razkritju nagrobnika in spominske plošče laški pevci in da ni bilo .Pevsko in glasbeno druitvou poprašano za sodelovanje. Ta bomba, katero je lažnjivi zli dah spastil še t zadnjem trenutka proti Gregorčičevi slavnost’, ni napravila nikake posebne škode, kajti našega ljudstva se je kar trlo »tam gori pri sv. Lovienca* in tam gori „na mirnem vrsi.u
Tiste msloštevilne in teli gen te, ki so se dali po ,S)6inih“ lažeh proti tej slavnosti nahujskati in ki se niso mogli otresti vpliva navadne časnikarske hijene — obžalujemo odkritosrčno. Obžalovanje izrekamo tadi tistim „slovenskim“ listom, ki niso mogli zaneti niti r tem vpraianjn viljega stališča in ki so — stoječ pod vplivom goriškega zlega daha
— odklonili celo doposlano jim vabilo h Gregorčičevi slavnosti. Ako bi kdo sodil nai narod le po takih listih, bi moral nehote priznati, da Slovenci niso vredni
— Gregorčiča.
Nad laškimi pevci ata se razburjala „Soča“ in .Primorec**. Ta dva lista sta namreč pisala o škandala, da so laiki pešci peli na groba pesnika S. Gregorčiča. Kaj pa je na »sem tem repnica ? Resnica je, da je odbor za posta* vitev S. Gregorčičevega apomenika že pred časom naročil enema odborniku, naj prosi v imenu odborovem .Glasbeno in pevsko društvo" za sodelovanje. Resnica je nadalje, da odbor od .Glasbenega in pevskega društva" ni dobil nobenega odgovora. Kdo da je temn kriv, ni od-borova naloga preiskovati.
»Glasbeno in pevsko druitvo* je že lani ob 30 dnevnici S. Gregorčičeve smrti odpovedalo sodelovanje. Pevovodja preg. g. župnik Kokošar je slutil, da bo to društvo letos storilo isto. Zato je naprosil dijake za sodelovanje že pred koncem šolskega leta, predno so šli na počitnice. Torej ni rev, da bi jih bil ie v petek lovil. Sodelovali pa to v tem dijaškem zboru res tudi itirje cerkveni pevci, od katerih je le eden po rodu Italijan ; a še ta ima narodno ženo. Ti pevci v cerkvah pojo vedno lealovensko in latinsko, nikdar laiko. Pri Gregorčičevi slavnosti so sodelovali popolnoma prostovoljno in brezplačno. — To je resnica na celi stvari.
Gregorčičev nagrobnik je delo dobro znanega domačega umetnika gospoda Bitežnika iz Garici, kteri je že pri natečaja za Preiernov spomenik v Ljubljani dobil drugo nagrado. Njegovo delo je med drugim tudi kip alavnega Dalmatinca N. Tomaseo v Šibenika ia znanega slovenskega junaka A. Čehovina t Branici. Gregorčičev nagrobnik je ves iz čistega kararskega marmorja in je visok nad itiri metre. Sloni ob altarski steni cerkve na pokopališču pri sv. Lovrencu in je obrnjen v smeri proti rojstnemu kraja, proti Vršna. Spomenik je iz treh delov z malim križem na vrhu. Zgornji nosi medaljon pokojnega pesnika v nizkem pridvign, pod medaljonom visi na fastona pesniški emblem, lira brez strun. Pod msdaljonom se v zlatih črkah blešči napis: Simon Gregorčič. Srednji del predstavlja veslarja v malem čolnička, ki se tradi, da bi na razburkanem valovja rešil čolnič pogina. Pod vealarjem je napis: Naš čolnič pogabe otmimol Umljivo je, da čolnič v razburkanem morju pomenja slovenski narod. Srednji del je izdelan v visokem reliefa. Spodnji del, postament, nosi dva medaljona iz brona, oni na levi, s kelihom, je svečeniški znak, kot pedant k temu je na desni strani medaljon s tremi cvetlicami — vera, npanje, ljubezen. Okoli groba je jako okusna ograja.
Jubilejne procesije na sv. Goro se je udeležila ogromna množica ljudstva. Cenilo se je nad deset tisoč vernikov, ki so prihiteli od vseh strani dežele počastit svetogorsko Mater Božjo in ondi molit sa osivela jubilanta svetega očeta in svetlega cesarja. Procesija se je izvršila v reda brez vsake aajmanjie nezgode. Prevzv. knezonadikcf je poslal brzojavno izjavo ndanosti in častilko v imena romarjev svetema očeta v Rim in in sveti, cesarju. Na to sta doila sledeča odgovora:
Sr. oče Pij X :
Prečastitemu ntd<kifi
Goriškemu.
Sveti Oče so s hvaležnim s r ce m s p r e j e 1 i izraze otroike ndanosti ter iz srca podelajo Tebi in vsem romarjem apostolski blagosJo v.
Kar d. Merry del Val.
01 Njeg. Velič. cesarja Franca Jožef« I.:
Njegovi knežji nadikofljski Milosti dr. Sedeju
v Gorici.
Njegovo c.in k r. a p os to I s ko Veličanstvo se p r e mi I o s t no zahvaljuje Vaii knežji nad-ikofijski Milosti, kakor vsem romarjem, Haso se ga sporni* njaliob priliki jubileja Njegovega vladanja.
Kabinetna pisarna Nj. c. in kr. spost. Veličanstva.
Smrtna bosa. Umri je predsednik nadsodišča r Trstu gosp. dr. Adalbert Gertscher. Star je bil 61 let. Bil je pravičen Slovencem ter je govoril s Slovenci le slovensko. — V Kolnu na Nemškem je umrl predsednik deželnega sodiiča v p. T Tr ta Mib. pl. D r b a n č i č, rojen r Brestjah pri Kojskem. Bil je Slovenec; a se ni meial v narodne boje. — Gertscher je umrl v nedeljo, Urbančič v pondeljek. B la sta si dobra prijatelja. R. i. p. I
Učenost in vernost gresta prav lepo skupaj. To nam kaže prav lepo sledeči dopis: Umrli dr. Adalbert G e r-t sc h er — pobožen kristjani Ko sem bral, da je umrl — žalibog prezgodaj — predsednik tržaškega viš. dež. sodišča, dr. Adalbert Gerfscher, stopila mi je živo v spomin sledeča dogodbica: Ko se je pred kakimi 4. leti mudil po svojih opravkih ta visoki gospod v Cerknem, obiskal je tudi mene, takratnega cerkljanskega dekana. Menila sva se o tem in onem. Čudil sem se njegovi gladki in čisti slovenščini. Vprašal me je tudi ali hodijo uradniki v cerkev?  Ko se slednjič prijazno
poslovi, mi reče: .Nekaj bi vas prosil.” .Kaj takega?*, ga vprašam radoveden. .Preš m, gosp. dekan, — mi pravi — molite včasih z šine in spominjajte se me pri sv. maši.“ Seveda sem mu to z veseljem obljubil in obljubo tudi spolnil.
Tako je toraj sodil o cerkvi, o sv. maši, o molitvi visok drž. dostojanstve nik, učen in vsestransko izobražen mož. Kako pa naši polovi-čarji?	Murovec,	dekan.
Prihodnjo nedeljo, dne 20. septembra na Slap pri Tipavi! Tamošnje k. slov. izobr. društvo slavi na ta dan svoj velik praznik. Blagoalovljena bo njegova krasna nova društvena zastava. Blagoslova sledi veselica z bogatim vspo-redom. Zato bratje in aeatre, prihitite v našo aredo, sprejeli Vas bomo z odprtimi rokami. Združimo se, spozaavajmo se, da bomo tem Isžje delali sa skupni blagor. Torej aa ve silo a videnje v nedeljo na Slapa I
Nove železnice v deželi. — Med drugimi vladnimi načrti za povzdigo blagostanja v naši deželi je tudi načrt
zgradbe novih železnic in sicer črta Go-rica-Cervinjan, Sv. Lucija-Kobarid in Sv.
I.ticija-Idrija. Za prvi dve se že izdelujejo splošni natrli, tretja pride novembra meseca na vrsto. Naše čitatelje bo gotovo zanimal glavni načrt proge od Sv. Lucije do Kobarida. Po tem načrtu pelje proga od Sv. Lucije skozi Modreje v Tolmin; od tam na levem bregu Soče prek Gabrij, Volarij, Selišč do Kamna, kjer preskoči na desni breg Soče in od tam prek Iderskega v Kobarid. Dosedaj so projektirane postaje v Tolminu, postajališče v Doljeh ali Gabrijah, postaja na Volarjah, na Kamnem, Iderskem in v Kobaridu.
Nesramnost liberalnih učiteljev v političnem boja je snana, toda taintam brnhne posebno krepko na dan. V „S jči“ so bobnali na učiteljski shod s posebno močnimi udarci. Ta list je zaphal v svojem bobnečem poziva tali to cvet očo neumnost: „Sežigati sicer ne morejo reč liberalnih učitelje?, ker časi take in kvizicije so minuli..." Kdaj in kje, odkar stoji svet, pa ao sežigali liberalne učitelje ? Svetovna zgodovina ne posna takega slučaja. Škoda bi bilo pa tudi za vsak koiček lesa, ki bi žgal liberalnega uči telja!
Kosorclj ,.Delavskega Tovariša" je začasno prekinil z izdajanjem lista. Uzrok je pomanjkanje denarnih sredstev. -Želeti pa je, da bi ta edini krSčansko socialni delavski list na Primorskem začel kmalu zopet redno izhajat'. Zato je naproien vsak somišljenik, ki kaj premore, da žrtvuje zanj nekaj podpore.
Koledar slov. kat. narodnega di-jaštva izide prihodnji teden. Ker bo njegova vsebina zelo zanimiva in aktualna, opozarjamo že zdaj nanj vse dijake somišljenike in gospode prijatelje. Cena mn bode 80 v.
Ni smrt je bil obsojen 7. t. m. pred ljubljansko poroto morilec vipavskega dekana Erjavca. Najbrže ;ga pred vislicami ie pobere saiica.
Za župnika v Vipavi je b 1 inilaliran velečastni gospod Andrej Lavrič, dosedaj kurat na Gočah.
Groma nesreča na jeseniškem kolodvoru. Z Jesenic se poroča: V pondeljek pri večernem vlaku iz Celovca je bil neki potnik iz Bosne povožen. Pripeljal se je s hčerko in sorodkinjo z Sleda in ko Izstopi in hoče progo prestopiti, zagrabil ga je počasi vozeči stroj in ga popolnoma zmečkal. Smrt je bila takojinja.
Uvoz ameriškega žita v Evropo. — Iz trgovskih krogov aedoznaje, da je izvoz žita iz Amerike že do sedaj prekoračil 2 mil. kvintalov. V zadnjih dveh tednih se je izvozilo v Evropo 1 mil. kvint, plenice več nego lani v dobi nsjvečega uvažanja.
Listnica uredništva. Vsled mnogega gradiva smo morali odložiti za to iteviko 14 dopisov. Po možnosti jih spravimo v list prihodnjič. Vse vrle dopisnike prosimo, naj potrpe in naj nam ne zamerijo, če kaka stvar ne pride Ukoj v list. Pozdrav vsem I
P. n. gg. naročniki, ki ie niso plačali zaostale naročnine, prosimo, da to takoj store na priloženih nakaznicah.
Mestne novice.
m N« slovenski pripravnici za irednje šole, ao letos sprejeli, kakor običajno, le 40 dijakov, vse droge so odklonili. Ker čujemo, da je letos naval učencev ailno valik, zahtevamo, da se otvori ie en razred, kakor se je to zgodilo lani na laiki pripravljavnici za srednje iole.
m Pretep med eigani. V torek zvečer je nastal hnd pretep med cigani na Rijcah. 8 moikih in ena ženska so bili z rezilom ranjeni. Vsi so morali
iskati zdravniške do moči v bolniinici usmiljenih bratov. Štirje moiki so morali v bolniinici ostati vsled dobljenih ran. Bila je prava vojaka med njimi. Rezali in sekali so se	na desno in	levo	kamor
je sploh priilo.	Ena	ženska	ima veliko
zevajočo rano pod desnim ledjem. Šale ko so pritekli stražniki med nje so se pomirili. BUi so vsi pijan Ta ogrska ci-panska golazen se že več let zaporedoma klati po Goriikem in šiindla s prodajanjem namiznih prtov in (apelov. Ponoči se v teh	prtih	valjsjo	in	briiejo
po dnevu pa ravno iste prte prodajajo kot najboljio robo. Ta c!ganski ivindel bi morala policija	enkrat	za	vselej
prepovedati.
m Prijet tat. — Pekovski mojs'.er, Jožef Urbančič je otvoril v svoji novi hiši na pokopališki cesti f lijalko. Te dni je opazil, da mu je zmanjkalo več denarja in buteljk. To je naznanil policiji, ki je takoj prijela Alojzija Urbačiča od Sv. Lucije, ki je brez posla hodil okrog in dobro živel. Pri hišni preiskavi so našli pri njem mnogo cigaret „mem-phis“ in kolekov, ki jih je najbrže vkra-del v trgovini g. Howauskega na Go-riščeku. V to trgovino je bilo namreč vlomljeno pred par tedni.
m Vodidelj goriškega okrajnega glavarstva dvorni svetnik grof Attems se je vrnil z dopnata in je v sredo prevzel zopet svoje posle.
g Na Gradu v Dliruu se bo praznoval vsrko letni shod „Kvaternicau zdrnžen s proslavo papeževega jubileja prih. nedeljo 20. t. m. tako-le :
Soboto ob 6. uri pop. blagoslov — po „Ave Mariji* se bo „Gradu razsvetlil — v nedeljo sv. maie ob 6., 7., 8., 9. ari — ob 10. slovesna bv. maša a slavnostnim govorom ; po bv. maii „zahvalna pesem". Pop. ob 3J|2 sv. križev pot — govcr o pomena papeitva za evropsko kulturo — blagoslov.
g Vtonil je 14. t. m. v Vipavi 60. letni Janez Darčič iz Renč, ko se je hotel prepeljati z barko pod Biljam. Potiskal je barko na drota čez vodo, a tu se mu je prevagalo in padel v vodn.
g V Renčah so dobili nov postni voz, ki bo vozil iz poite v Renčah na postajo Volčjo drago. Kdaj bo začel vo-ziti, ne vemo, ker ni ie konja. Napis na vosa je Ram i a n o-R en če. Seieda laška, ali nemika Spaka na poit. vozovih mora biti tudi v čisto slovenskih krajih, drugače bi bo ves poitni promet astavil! Ljudstvo pozna le slovensko ime Renče.
g Velikansko veselico priredi dne 20. t. m. ob 4. pop. „K. s. izobraževalno draitvo" ▼ Ravnici; spored je silno zanimiv, ra kar opozarjamo vse okoličane. Ž f sedaj je prodanih mnogo vstopnic iz česar sledi, da je zanimanje za to veselico splošno. Ker je čisti dobiček namenjen v druitvene namene, v prvi vrsti za knjižnico se je nadejati obilo preplačil. Preplačila so plačali že sedaj aledeči gospodje : preč. gg.: žnpnik Grča 2 K, Maiera 5 K, Franke 1 K, Mežnaršič 1 K, Ivančič 1 K, Primožič 3 K, Kos 60 v, KoSir 1 K, g. nadnčit. Bele 1 K, nadnč. Likar 1 K, ravnatelj Be-ninger 1 K.
Srčna hvala I Na veselo svidenje v Ravnici.	Za	pripravljalni odbor
LJo j z e Filipič.
Iz ajdovskega okraja.
a Povožen je bil blizu Gorice voznik Jožef Slokar, p. d. Jopar iz Kamenj. Prenesli so ga v goriiko bol-niinico. Mož se je že tretjič aa podoben način ponesrečil.
a Umrla je v Ajdovščini g. Katarina Čermelj, soproga sodn. pod-nradnika g. Franca Čermelj. 2 njo je
ki „Katol. slov. izobraževalno društvo1* v Avčah je imelo dne 13. t. m. prav lepo predavanje o pogodbah. Predaval je gosp. dr. Josip Dermastia iz Gorice, za kar se mu prav srčno zahvaljuje odbor.
Prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. ob 4. urah pop. bo pa javno predavanje. Predaval bo gosp. deželni poslanec Miha Z e ga in sicer o gospodarskih zadevah. Priporoča se za obilno vdeležbo	odbor.
Iz tolminskega okraja.
t Stržišče. Dne 6. sept. po noči je vlomil v tukajino cerkev neki tnjec. Nadejal ae je gotovo, da bode pograbil veliko. Toda smola I V nari.balniku, katerega je zlomil, je našel le nekaj malega. Za spomin je pustil za seboj enajst užigalic Cirilove družbe. Orožnik ga je že imel v rokah, a tiček mu je aiel.
Preteklo nedeljo zjutraj pa se je sneženi mož vrnil od počitnic in je Črni prati prinesel za dar bel klobuk. Ali akrila ga je hitro, ker se ji je solnce preveč smejalo.
t Iz baške doline. (Kmet in vaiki inteligent v gostilni.)
Inteligent: No, očka, kaj pa ate vi prav za prav ? Katere stranke ste ?
Kmet: Jiz sem priStai Slovenske L;udske Stranke.
Inteligent: A, kaj Ijndska stranka, kaj klerikalec, kaj liberalec, kaj agrarec, kaj.... I Mi smo vsi eno I Kmet: Seveda, kadar spimo I Inteligent: Zakaj da ne bi pa bili vji eno?
Kmet: No, nam je vera nad vse, vam pa pod vse —
Inteligent: Dragi očka ! Inteligenten človek treba, da misli s svojo glavo in se postavi na svoje noge.... Glejte, ko bom nmrl, denejo me v zemljo, iz zemlje vzraste trava, travo popase krava, pa bo — amen 1 Kmet: Bnzaraca, — lep amen, ko pojdete v kravol
Inteligent: Tako in nič drugače I —
Kmet: Kaj pa, če popase travo — tele?
Inteligent: Pojdem pa v tele 1 Kmet: la potem boste tele-
nmrl tndi njen novorojenček. G. soprogu iskreno sožalje na dvojni izgubi I
a Iz Kihenberga. Veselica .Krifl. soc. izobraževalnega drnitvau je vspela prav dobro. V začetku je kazalo nebo čmerno lice in grozilo z dežjem, da se je bilo bati da popolnoma prepreči vesel co, a potem se je zjasnilo, in veselica se je končala v najlepšem redn. Vse točke vsporeda so vspele izvrstno. Lipi meSani *bori so se izvrstno proizvajali, kljub temu, da so precej težki. Le strog kritik bi opazil kake male nedostatke. Tako bi bilo n. pr. žaleti Se večje natančnosti v dinamiki. Vsa čast g. pevovodji, pevcem in pevkam, ki so se potrudili, da so tako častno rešili svojo nalogo, da smemo pričakovati drugič od njih Se večje dovršenosti. Obilo in zasluženo pohvalo ata žela sedemletna deklica Sever in sedemletni deček Cigoj, ki sta svoji deklamaciji izvriila nad vsa pričakovanja dobro. Šaljiva prizora „Pri fotografa* in »Pred sodnikom" ata pa vzbnjala s^Ioino veselost in smeh. Bila sta pa tadi v mojsterskih rokah. Bila je veselica v pravem pomena besede, ki je povzročila veselo razpoložeaje in naredila najlepii in najboljši vtis. Rad je bil v vsakem oziru vzoren in mir se ni kalil od nobene strani. Čast in hvala vsem, ki so omogočili tako veselico in nam preskrbeli res vzorno zabavo 1 Živio I
♦♦♦
♦♦♦
♦♦♦
♦♦♦
♦♦♦
♦♦♦
zadnje - novosti ženskega in moškega blaga za
jesenski čas!
♦♦♦
m
Da je manufakturna trgovina
..Krojašlie zadruge"
v Gorici
najsolidneja ■ *» te stroke
o tem seje prepričal vsakdo, kdor je kupoval blago v isti. Trgovina se drži načela: Dobro blago z nizko ceno sta glavna pogoja, da si trgovina ohrani med občinstvom častno ime
♦♦♦
♦♦♦
Cene so stalne in v naši trgovini ne poznamo nelepega prepiranja zaradi istih.
m
Ulago je najboljše in najcenejše kot pri katerikoli konkurenčni trgovini «*»«>»
♦♦♦
m
Vsakdo naj enkrat poskuša pri nas kupiti in gotovo se ne bo varal
♦♦♦
♦♦♦
Zaloga je nedosegljiva te stroke v Gorici in razpolaga s takim blagom, s ka-koršnim ne more razpolagati nobena trgovina te stroke
♦♦♦	♦♦♦
♦♦♦	♦♦♦
♦♦♦	♦♦♦
♦♦♦	♦♦f
♦♦♦	♦♦♦
♦	♦
/
Rentna k r a 1 a, kaj ne ? No, e ko mi Beg da i veti, *ss bom morebiti Se kedaj — m o I e e I. Na Midtnje torej v mojem h'evu, — inteligentna krara!
h cerkljanskega okraja.
c .1 a mi o telovidbo priredi dne 4. okle I ra crtljinrki telovadni odsek.
c Iz Bukovega. — V nedeljo dno 6. septembra je bilo na Bukorem predavanje ▼ alkohola. Predaval jo g. etud. pbil. J j«. Oblak. Ljudje so so predavanja v obilem številu udeležili. Končno je predligal g. predavate!;, naj ae kot sad predavanja ustanovi: „Abstinenčni krožek na Bukovem11. Id res I Vpisalo se je nud 20 zdržnikov, in to popolnih zdržnikov. Hvalevredno je dejstvo, da se je prijelo na Bukovem abstinenčno gibanje. Z i kaj, le treznost rodi značaje, može in mladeniče, kateri lahko pametno nastopajo v narodnem in accialnem življerja. Potrebno je toraj, da ta krožek razširi živahno delovanje tndi na sesednje vasice, in marsikatera mlada moč bode šteta pogubnemu alkoholizmu. Naprej z geslom: »Najboljša pijača je voda !u
Iz kobariškega okraja.
kd Prvi sneg. Preteklo soboto zvei’(r je po Kobariškem nebo kar gorelo cd električne iskre. Priila je n&to prccej buda nevihta. Pad&ti je že začela drebna teča, katero je pa milostno nebo kmaln ustavilo. Vendar je vihar povzročil nekoliko fkode na polju. Na vrhuncih našega krnskega in kaninskega pogorja, pa je pritisnil toliko mrzel sever, da je padel sneg. Drugi dan v nelio eo je nebo razvedrile in zlzto eoIecc je posijalo čez naše gore, katerih vrisci eo se lesketali; posebno Krn je ponosno stal odet b svojim srebrno čistim plaščem.
Iz komenskega okraja.
km Iz Temnice. Vaaka stvarica si želi ■vojega počitka. Tega je bil vreden in potreben tndi naš dopisnik. No, sedaj se je prebudil iz spanja. — Naša vas leži na griču, a kojega je razgled lepši nego s vseh drugih kraških vasi. Zato bi imeli pri nas lahko vsako leto mnogo letovi-ščar je v,^ oziroma izletnikov. Da jih nimamo so vzrok tema jako slabe ceste od ▼■eh štirih vetrov. — Cesto čez Renče bi že lahko davno imeli, če bi se pobrigal nsš očka župan, ker sta se tako pomenili pred 2 leti občini Temnica in Renče. CeBta se je bila pričela delati takrat na obeh straneh, potem pa je spet vse zaspijo. Renčani so uža nekoliko stotakov zatolkli za is ■>, za kar so dobili deželne in državne podpere. Vsema tema je bil kriv naš očka župan, ki sedi že več ko 20 let na županskem stola. A upanje je, da ga upokojimo in da ma damo zaslužni križec, toda ne takega, kakoršnega sifon želi. Posebno pa bi se bil on moral potruditi za reguliranje cest v komenskem okraju, ker zaseda častno mesto podpredsednika v cestnem odboru za komenski okraj. Kakor Bedaj kkaška barja brije, je celo za predsednik, ker so Ludovika upokojili.
km Iz Velikrga dola. Zapuščena in brez zveze je naia vas v sredi ka-meniiega Krasa, kajii cesie so posebno po zadnjem povodja, tako zelo razrite, da mm ne bodo zadostovalo več prazno obljub*. In res čudno je, da je tuje občinstvo tako polnoiteviluo počastilo našo veselico, ki se je vršila dne 8. t. m. v proslavo papeževega jubileja in L M. B. v cplošno zadovoljnost zbranega občinstva.
Posebno pozornost je vzbujal govor 16 ielnega oladeniča z ozirom na vsebino m g;-vornik», ki je v kratkih, a jedercath beiedih sprožil veliko lepih
misli nasproti sedanjemu zaničevanju in zasramovanju papeStva. Tudi drugi igralci in posebno pevci so dobro izvršili svojo nalogo.
Le tako naprej in naše skupno načelo naj bo BVse za vero, dom, cesarja1*.
Iz sežanskega okraja.
s Iz Sežane. Ko odhajam iz Sežano v novo službo k bv. Jakoba v Trst in ni mi mogoče vse prijatelje zlasti sobrata v vinogradu Gospodovem na Krasu osebno pozdraviti, tar se od njih posloviti kličem tem potom vsem svojim znancem prisrčno: „Z Bogom".
Sežana 7. septembra 1908.
Anton Križman, kaplan.
s Požar v Dutovljah. Dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer vnel bo je v tu-kajšni vasi velik požar, ki je pretil uničiti malone vso dolenjo vas. Požar se je ynel pod lopo posestnika Štoka po domače Fabrota. Ker je lopa slamnata, pogorela je do tal. Na to se je vnel senik in hlev posestnika Tavčarja p. d. Živčev. htega je požar ravnotako uničil do tal. Obema so vrli občani rešili vio živino in blago razua sena in slame, katere pa abBolotoo ni bilo možno rešiti. Vse škode je bilo približno 10C0 K. Pogorelca eta zavarovana.
Glasnik .Goriške zveze'
gz Zadružni set tanek »Goriške zveze11 10. t. m. v Dornbergu je krasno vspel.
gz lludajužna. — Za grahovBko občino razan Kneže a»tanovljena kmečka posojilnica in hranilnica s sedežem v Hudajužni je začela poslovati 6. septembra. Uradne ure so ob nedeljah popoldne od 3. do 4. in pol. Vloge se obrestujejo po 4 in pol od sto, posojila pa po 6 in pol od Bto. Članarina znaša 2 kroni, vstopnina 1 krono.
Loterijske številke.
12. septembra.
Trat........... 36 89 82 83 86
Line ....... 78 79 67 24 17
DvFiHšf»~
hrano pri dobri družini. Oglasiti se mora pri gospej Dori Križnič, Trg sv. Antona 9 — Gorica. ——	 —*
Išče se
eno gospodično ali gospo za trgovino, staro približno 30 let, — Pro-; silka mora položiti nekaj denarja kot — poroštvo. ==-====
1 Oglasiti se je pri Viktorju Toffoli, trgovcu v Gorici Via del Teatro št. 20.
cxxzzzacat2Ex«2czsz3
Učni zavod za deklice.
Šolske sestre Trst, ulica Pasquale Besenghi 14.
Izvrsten položaj, krasen razgled na morje in okolico, čist zrak, vrt z igra-lišči, tiovo moderno opremljeno poslopje, električna razsvetljava, kopališče, telovadnica.
V š. 1. 1908,9 se otvori polegljud-ske šole I. in il!. raz. dekliškega liceja, trgovski tečaj in gospodinjska šola.
Hrana in stanovanje za notranje gojenke mesečno 60 kron, dnevne gojenke 24 kron.
Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj i 10 kron, licej 16 kron, gospodinjska šola 20 kron.
Začetek šol 1. oktobra.
CZZZZZZZZZZZZZZ3
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu In na diželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko 5t. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič 4 Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Pozor!
Vinorejcem in prekupčevalcem z vinom ter krčmarjem se naznanja, da se dobivajo pristne i klosterneuburške ^
mostne vage i
edino pri našem sloven- | skem optikarju
I. Primožiču
v Gorici na Kornju št. 13.
A. Fajt
pekovski mojster v Gorici,
tekališče Fr. Josipa 2 (lastna hiša)
Izvriuje naročila vsakovrstnega peciva za nove maše in godove, kolače. za birmance in poroke ild. Vsa naročila izvriuje točno in natančno. Prodaja fino pecivo, likerjev.
Peče tudi najflnejše pecivo.
Svoji k svojim!
PeterCotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Ndročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Prodajalna Hatolišhega tisk. društva —:	v	Trstu....
pri veliki pošti — ulica delie Poste št. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kpov, kržev, rožnih vencev, podob malih [n velik h, svet nj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin, i. t. d. i. t. d. i. t. d.
2a časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tiskovin za častite župne upade.
Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem
„KatoI. tisk. društvo" TRST.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaišče nirnberčkega in urobnega bagater tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljfie šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine sa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Ela M za vse letne fase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Cerkvena mizarska dela
u rimskem in gotiUhem slogu
izdeluje
H. Čem igo] - Gorica.
ZAHVALA.
Zadoščevaje naši dolžnosti, izrekamo najiskrenejšo našo zahvalo za vse prijazne dokaze sočutja in prijateljske zvestobe — povodom bolezni in smrti naše ljubljene in predrage matere
JVCaFije 2arli,
vsem sosedom, znancem in blagim prijateljem, ki so drago nam pokojnico obiskovali in tolažili v tijeni bolezni — ter jo spremili k zadnjemu počitku.
Še posebno zahvalo pa izrekamo č. g. domačemu kapelanu za vso izvanredno požrtovalno skrb in ljubezen, kojo je noč in dan izkazoval pokojni — Fnnko ?mo srečno hvaležni prečast. g. duhovnom sosedom : p. n. učiteljskemu osebju in onemu c. kr. finančne straže, ki so blagovolili izkazati rajni zadnjo čast.
Udaiio zahvalimo se blagosrčnim gospem darovalkam venca za krsto, ter vsemu mnogobrojnemu občinstvu, ki se je vdeležilo pogreba ljubljene matere. — Srčna hvala — mnogim zvestim prijateljem — ki so pismeno izrazili svoje sočutje o bridki izgubi — ki nas je zadela.
V naj obilnejši meri naj Vam vsem povrne — usmiljeni Bog Vaše dobrote !
VOLČE, 12. septembra 1908.
Rodbina Zarli.
Priloga „Prim. Listu" št. 38 z dne 17. septembra 1908
Novodobne zahteve na umetniškem polju.
— (Zgodovinska podlaga našo umetnosti.) —
(Konec.)
Cerkev je bil« vedno z napredke m Rrdor pozna zgodovino, kedor se je ba-vil z viri, ne s kako pristransko in tendenciozno pisano zgodovinsko knjigo, priti je moral do tega prepričanja. Ali ni te starokrščanska cerkev kalturno posojilo, ki ga je dobila od heleniatiške pro svete, silno bogato obrestovala s tena, da je aBtvarila na podlagi grike bazilike bogoslužno zbirališče, preiinjeno z vzneseno poezijo, ki še dandanes mogočno opliva nk nas, četadi je že obledel pristni njen sijaj ? Na pol podrta velikanska bazilika v Ogleja govori še popolnoma razločno, da«i bi ji bilo treba malo sveže krvi, da se probodi k prvotnemu življenja.
Preglejmo prihodnji čas. It starokrščanskega sloga razvil se je pod izključnim varstvom cerkvenim in pod voditvom njenih članov, večjidel menihov, nor slog, ki se imenuje romanski. Ne le cerkve in samostani, temveč tudi gradovi, meščanske hiše, utrdbe, obzidje — vse so risali in nadzorovali učeni in izurjeni menih’. Zato je bil slog tudi jednoten. In kedo ie prinesel koncem
11.	in začetkom 12. veka prve ideje konstrukcije s iilastim lokom iz vzhodnih deiel, nego menihi ? Tu imamo spet lep vzgled nepristranske velikosrčnosti srednjeveške cerkve. Križarji so šli v sveto deželo uničit gospodstvo nevercev in iz-lamitov. A njihovi razviti kulturi, ki je slonela na najširši podlagi poznejše grške ili bizantinske, so pa pokazali brezpogojno spoštovanje. Cerkev je bila prva, ki je vporabila šilast lok pri stavbi nove samo&lanske cerkve v Sv. Denis na Francoskem — šilast lok, katerega so menihi tega samostana spoznali v izla-mitskih deželah. Tako se je razvil pod cerkveno patronanco gotski slog. Ko so videli njegove vrline, oklepali so se ga vedno bolj, in to ne le iz praktičnih, temveč tudi iz estetičnih ozirov. In ker Bamostani niso več zmagovali preštevilnih naročil, so morali vzeti lajike na pomoč. Ti so se pa združili v stavbarsko
Judovsko vprašanje in farska gonja.
(Piše Matevž.)
Dalje.
Po vrha doda M. še sladko strupen nank. d) Duhovniki priporočajo glasno molitev in očitno službo božjo v cerkvi ; p« to je vse nepotrebno ker Oče nebeški ve kaj nam je treba; tedaj čemu moliti, Krista« je učil moliti na skrivnem, tedaj vi kmetje, ki berete „N. Gl.u nikar ne molite rožnega venca skupno z družino, ne popravljajte in ne zidajte cerkva, vse to je proti Kristusovemu nauku. Marko I Pitano je: „ Prosite in boste prejeli !u „Tako naj sveti vaša Inč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in častili Očeta, ki je v nebesih".
Najbrž pa poreče Marko: Matevž mi vse to očita po krivici; kje sem to rekel in pisal ; taki bo klerikalci ; podtikajo nasprotnikom česar niso rekli, potem pa udarijo po njih, če*, glejte nevernike in krivoverca !
Tat, ki je ukradel kravo, se jeizgo-Hrjal, da ni okradel krave, odvezal je le rrv in držal za njo, le grdo obreko-v*nie je, da je ukradel kravo. Tadi morilec, ki je ustrelil človeka pravi, da ni drugega storil, kakor sprožil petelina na paSki. Menda ni norci, ki bi jima verjel. Pač pa se najdejo neumneži, ki se pustijo od Markove žlobadraste učenosti za norca imeti.
Marko je v svojem naslovu izjavil, da hoče pisati o judovskem praianju. S Prav judovsko hinavščino in zvijačnostjo
in kamnoseško zadrug) in bo postajali vedno pomembnejši za slarbrnfeo in kiparsko umetnoit.
Ko je kmaln po začetku 15. veka
— v llaliji — reneBanca ustvarila nov, na Btaroklasične oblike opirajoč bb slo?, bila je cerkev prva, ki g» je vspre;ela in ga tadi gojila. Ia kedo ne pozna mno-gobrojnih proizvodov cerkvenih in posvetnih stavb, ki so jih izamili in sezidali jezaitje za časa baroško dobe? Kratko: cerkev je bila vedno z napredkom na polju umetnosti. Tadi dandaneB je cerkev načelno za vsak nov pojav. Ii vendar si dosedaj nova struja ni mogla pridobili veljave. Kako je tj ?
Vzroke je lahko mjti. Glavni povod t9mn pojava je, da novodobna ametnost ne ame daha cerkvenega, da nima znoisla za verske ideale in da se postavlja na izključno subjektivno umetniško stališče. Umetnost hoče gojiti današnji čas zaradi umetnosti same — l’art pour l’art pravi Francoz. Našemu časa njegovo lastno ametnost, a umetnosti popolno prostoBt
— to je drnga zahteva.
To bi pa veljalo tedaj, ko bi vsak metnikje za-se, v svoje veselje in svojo zabavo delal. Tedaj bi pa bil umetnik razven človeške dražba in bi ne reševal naloge, katera mu je Btavljena po temeljnem socialnem reda. Če hoče umetnik, da se tudi kedo drugi lika ia se duševno dviga nad vsakdanjost ob njegovih umotvorih, ne le on sam, mora stopiti med ljudi in jim bili us užen z darovi svojega poklica. Če n. pr. slikar slika, kar ga ravno veseli, to nikomur ni nič mari. A če mi pa ponuja mož oliko na prodaj — tedaj poslane pa Btvar drugačna. Kupil bom sliko, če mi bo po umetnosti in po predmetu, ozirno po vsebini ugajala, ča na, jo bom odklonil Tako mislim, bode vsakdj moral ravnati, ki je samostojen in razumen. Ca si dam zidati hišo, zahteval bom od stavbenika, da mi naredi črtež po mojih potrebah in zahtetah, ne po svojem okusu. S tem je pa tudi že rečeno, da ima tudi umetnost svoje zaveznoati napram občinstva. Ona, dandanes toliko hvalisana prost] l Dualnosti biva le bolj na papirja in pa v glavah tistih umetnikov, ki nimajo dovolj
pa je popisal načela katera vodijo nasprotnike kršianstva v boja zoper katoliško cerkev. Ta načela hoče vcepiti slovenskemu kmetu, da bi ga nahujskal zoper katoliško duhovščino.
Cesar Be ni posrečilo sovražnikom krščanskega ljudstva z liberalstvcm in socialno demokracijo, to upajo doseči z liberalnim agrarBtrom.
S takim pisanjem storijo agrarci najboljšo uslugo jndonr, ki hrepenijo po gospostvu med vsemi narodi. Najprej jih vsnžnijo duševno z breznačelnostjo in neznačajnoBtjo učijo jih skrbeti le za telesne potrebe, kaj bomo jedli in kaj bomo pili, sAim se bomo oblačili; skrb za večnost jim je neumnost; ljudstvo moralno in gospodurstro propade in zabrede v oblast kapitalizmu, judom.
V pojasnilo judovskega prašanja naj k sklepa navedem zanimiv odlomek iz knjige »Revolucija v Rusiji", katero je spisal Češki Bocialno politiški pisatelj Rudolf Vrha. Odlomuk je z govora tal-mudisla v judovskem Kahai u. Kahai je nekak gospodarski odsek, ki določuje prinos za verske potrebščine. G:vor je iz 1. 1875 in se glasi:
»Bratje I Devetnajsto let se borijo Jad,e za svetovno, gospodarstvo, katero je bilo obljubljeno Abrahamu, pa križ je Judo vrgel cb tla. Razkropljeni po varni svetu, bo bili Jud,e povsod tlačeni, kor so razkropljeni po vsem Bvetu, sledi iz tega, da naj jim bo ves svet podložen. Jadoifcko IjuJetio je vedno mogočnejše. Jadje imajo denar, pred katerim ae pri-
tvornih Ril, ustvarjati taii leda', kodarje naloga omsjena in pot odkazana.
Ša mnogo bolj neprosta je pa umetnost, kedar se gre za nabožno umotvori’. Tu se mora podrediti umetnost popolnoma nabožnemu smotrn. Tako jo vedno, tako je Bedaj in tako bode vedno. Z» cerkev so določene g'avne potezo za razreditev prostora; ometnik ima le v toliko proste roke, da mu nihče posameznosti ne narekava ; sicer se pa mora ukloniti zahtevam. la če cerkev in ž njo velika večina odklanja umetnost, ki ji ne ugaja, če se brani nazorov in zahtov, ki na morejo r.ifcdar biti v korist krščanske kulture, kedo ji more to zameriti?
A moderni Čas ima še druge ne-dostalke. Večinoma nedoBlaje našim u-metnikom globočje občne in srčne omike. Zato vidijo človeško družbo le kot skupino, ki ima dolžnost, preživeti jih in jim zažigati kadilo, jim brezpo-gojuo peti hvalnice. To so pogubni nazori za ametaijo samo, osobilo danda-nep, ko se ceni individualnost ne le pri umetniku, temveč tudi pri drugih ljudeh.
Dalje posega tudi industrija na umetniško polje. Res je, da so moderne zahteve tako mnogostroke in številno, da jih mala obrt ne zmaguje. S tem se pa krči možnost, da so umetnik-obrtnik izuri v svoji stroki, lstotako pa propada tudi umetniški stan. Ko bi naročevalci in odjemalci umetnin bili vedno neposredno v etiku z umetniki, bi se razmerje silno zboljšalo in umetniki bi se višje povspeli, vsak v svoji stroki, bi jasnejše pojmovali svojo nalogo in bi s svojimi umotvori blažili vku>. To velja osobito o nabožni umetnosti. No le, da Btavi ta panoga duševnega dela umetniku najlepše naloge, ona pospešuje tudi prosti vzlet poetiske fantazije, ki more ravno na tim nadnaravnem polja govoriti r oblikah, katerih noben realni pomislek ne more kritikovati ali ovirati. S takim umetnikom se lahko poTspne tadi lajik opazovatelj iz zemeljskega praha in uživa nekak preokus božjega raja. Ras je, da bi bil to dosežen ideal, če bi se posrečilo, uresničiti te misli In želje.
Čo pa tudi vemo, da ideala v vsem obsegu nikdar ni mogoče doseči, strem ti
pogiba ctlisvet. Denarje prihodnjostJudov.
Minuli so dnevi našega zatiranja. Napredek in omika krščanukih narodov so bramba za Jude in podpirajo naše namene. Jadje imajo v svoji oblasti denar na svetovnih trgih v Parizu, Londonu, Dunaju, Barolina, Amsterdama, Ham-bargu, tako fuančni judje Rotšildi in drugi. Povsod kjer so Jadje imajo bo-gastio na razpolago. Vse države so zadolžene. S takim zadolžavanjem pridejo rudniki, državna posestva, železaica in tovarne kot zaslare v roke Jodov. Nadalje je treba, da si Jadje povsod zagotovijo zemljiško posestvo, predvsem veleposestva. Ko bo kodaj zemljiška poBest v rokah Jadov, bodo kristjanski delavci omogočili Jadom velike dohodke. Ali Jadje smo 19 stolet živeli v sažnosti, danes smo zrasli nad glare vsem, ki so uas prej zatirali.
R)s da se dajo nekateri JaJje kntiti, pa ta-le utrjuje našo mo?, kor krščeni vendar ostanejo zvesti judovstvu. Fride ča», ko bodo hoteli krisliani sprijeti julovstvo(l), pa Jata jih bo za vrnil v zasmehom.
Naravni sovražnik Jadov je katoliška cerkev; zato moramo kristjan sko cerkev p rak v as iti z pro-stomiselstvom, brezverstvom in n e e d i n o s t j o. Mi. moramo razvneti prep r in boj mod kriitjanskimi verou-poredanji in gojit'. Duhovnikom napn-vemo na celi črti cajodločnejši boj?Za-euti jih moramo s sramo'.o in zssme bom, z cbrekomnjfMn ia izmišljenimi po-hujšljivimi zgodbami iz njihovega za?(b-
moramo vendarle po tem, da se mu kolikor mogoče približamo. To zohteva naš čas bolj energično, kot katerkoli drugi v preteklosti ; kajti če ne delamo z vsemi silami na to, da se dvignemo ob ideala iz naše brutalne vsakdanjosti, pogreznemo se hitro v nasilnem materijalizmn in se zadušimo v samih skrbeh za fizični obstanek.
Djndanes se pač silno vpije, kako da nam je gojitev umetnosti potrebna. A ta gojitev je skoraj da popolnoma brez idealne podlage. Preskrbeti je toliko in toliko .umetnikom" brez delB, odpreti je temu in onemu industrijskemu zavodu novih ozemelj za izvažanje njegovih preštevilnih s Btroji narejenih izdelkov — to je temeljni nagon „odločilnih“ činite-Ijov glede umetnosti. In da se to vzdrževanje posameznikov in zavodov doseže, treba jo kolikor moč glasno vpiti, da naj se umetnost intenzivnejše neguje. S tem se pri nerazsodnih Ijndeh pride do uspeha: posreči se namreč večkrat, ustvariti novih potreb, ki pa nimajo svojih korenin globoko v istinilem čatstvu, temveč so le modna stvar. S takimi umetnestnimi podlagami se umetnost samo preganja in ubija. Z najnovejšim poskusom, vcepljati že otrokom „čut“[ali celo ,razum1* za umetnost prišli bi naravnost na umetniško-kulturelni bankerot — da niso nežna srčeca in brezhinav-stvo čistih otroških duš najboljši nasprotniki proti tem nakanam.
Vse te naloge, katere smo ob kratkem označili so „moderne zahteve” — nekatere popolnoma, druge ie deloma opravičene, nek&tere po povsem neopravičene. Tu je treba torej etrogo ločiti, predno izpolnimo katero izmed njih. Za nas katolike velja zgodovinska podlaga v prvi vrat'. Vsprejemamo in odobrujemo vse, kar Be je logično in organično razvilo na teh rodovitnih tl«h, pripuščamo vse, kar je popolaoma indi/idualno, če le ne nasprotuje vzvišenemu uamena na-božae umetnosti in pa estetičnemu čutu, ki je večini ljudstva pristopen. Tudi umetnoit se mora demokratizovati; kot se domokratizaje vsa socialna družabnost, le da se ne sme nikdar polaščati takih nasilnih oblik, kot so to godi pri
nega življenja in jih izročiti javnemu zaničevanja in sovraštvu.
Mi moramo zadobiti vpliv na šolo. Kristjanska vera mora ven iz šole. Tako bo kristjanska vera propadi;. Cerkev bo tako obubožala in zaničevana, njena posestva pridejo v roke Jadom. Jadje morajo vse dobiti v svojo oblast, najuplivnejša mesta v državi, odvetništvo, Bodništvo, posebno pa zdrav-ništro. Jadovski zdravnik se vrine v naj-glotl,e skrivnosti drnžine. Judj e morajo predvsem odpraviti kristjanski d e r a z v e z I j iv i zakon in vpoljati v vseh državah navadni državljanski zakon, zato da se kristjani do dna pokvarijo. Tako bo zagotoiljeno popolno gospodstvo Jadov nad kristjani, a k temu pride še go upod3tvo Jadov v tisku. Tisk lahko spremeni resnico v laž, pravico v krivico.
Tako je pisal Talmudist I. 1875 in Ailiance Israelite unirerselle t. j. Splošna judovska zveza je točno Fpolnjvala ta nasvet. Francija je že žrtva protozidarskih Judov. Zdaj pride na vrsto Avstrija v kolikor ni šo judovski načrt že dovršen. Msd nam Slovenci izvršujejo judovsko delo liberalci vseh barv, naj se ža imenujejo naprednjaki, svcbcdomiBleci, radikalci, narodnjaki, so cialni demokratje ali agrarc'. Vsi ti so edini v nasprot*t«u do krščanstva, ter vede ali nevedo podirajo temelj prave sreče ia blagostanja krščansko vero in moralo. .Kdor ni z menoj, je zoper mene, kdor ne pobira z menoj, rastresa“.
politiki. Pravzaprav bo to rszame samo po sebi, če se nmttnoet drži osnovnih zakonov svojega življenja, Rivno v tem greie moderni umetniki zares smrtno proti zahtevtm n'šega časa, da se po-BtavljHjo vidoko rad svoje naročnike in da jih hočijo z nekako suverenBko sa-mooblaitjo prisilit', da pripoznajo njihovo individualnost! K»ko je to mogoče, da bi ee ttrnila ogromna množina indivi-dualitet le v eno samo, ki jim je ptnja. To ni logično, to je Bkorej bi rekel — kulturnopolitiško demagoštvo.
O to h vprišanjih so v nas Slovencih ni še mnogo razpravljalo. A čc nočemo zaostati, če hočemo biti knllnren narod, treba ue nsm je poprijeti tudi te strani navodobnega ž.vljenja. Političen boj sam bi nas proje uničil kakor pospeševal, če bi ne gojili vsporedno tudi duševnega življenja. Z* slovstvo je precej preskrbljeno; temeljitejše bo bode treba oprijemati stroge znanosti in pa umetnosti, njene teorije in njene zgodovine. —
V Gorici se bode vršil tečaj za cerkveuo umetnost meseca septembra. Tj bodi začitek in m;gljaj za nadaljno semritojno prodiranje na tem polja.	Joe.	Ms	n	t	uani.
Svoji k svojim!
Staroznana narodna tvrdka:
Anton In. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke ..Meščanske pivovarne", in izbornim proti-, vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodili od 56 lit. naprej franko goriška postaja.
Cene zmerne.
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z losom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
1
na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice.
VIKTOR TOFFOLI
===== (SORICA =
Josip NARDIN, trgovec.
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-- ugodnejših krajev	z
Oljkino olje po 96 v. liter
naravno oljkino K	1'0I
sirsko	„	,,	1'1'2
Corfu	„	„	1‘20
Tuglio	„	„	1'28
Jesih vinski
Priporočam čč kvenim oskrbništvom
Marsiglia . Bombay . . liari . . . Lucea . . . najiinojše .
.Milo in luči. duhovščini in
K 1-28 . „ 1-20 . ,, 1'40 . „ I GO • „ 2-
Prva in edina slovenska kleparska
delavnica v Gorici, ulica sv. Antona
št. 7 (v Kopačevi hiši)
se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
cer-
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10.
Josip Patek,
naslednik Karola Čufer
Sj; j-U i-} %a i
Lekarna
[fistofoletii i Gorici
priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: meliezažvepianje, zadnji sistem škropilnic zn vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventilatorje za dimnike itd Poprave se izvršujejo točno in po nnjnižji cen.
Prave In edine žel. kapljice ■ mamko sv. Antona Pado-
vanskega.
I. ZORNIK
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Vacztvei,. mamka) p0pije.— Okrepi
ielodec, storč, da zgine v kratkem času omotica in Šivalna linost (mrtvost). Te kap. ljice tudi storč, da človek raje ji
Cena steklenici 60 vin. ^
v
modna trgovina
preselila se je I. avg.
t. I. v lastno hišo Gosposka ul. 11.
nasproti sedanje trgovine.
Radi selitve ter pozne lelne sezone prodnja.se od (lanes naprej vse blago
po tovarniških
== cenah. =
Glavnofzastostvo in zalogo kmetijskih strojev prve slovanske tovarne bratov K. & R. JEŽEK Blansko ima
Jos. Dekleva
Gorica
Magistralna ulica št. 1.
r
Telefon št. 72
Poštnohran. rač. št. 51.292
-
»CENTRALNA POSOJILNICA"
V (SORICI
registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. tire popoldan in jih obrestuje od 1. jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po 6Va% in na vknjižbo po 5 72%. Dalje daje posojila na 5-lelno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih 100 K 2 na mesec----------------------------------  :----
Stanje hran. vlog dne 31. dec. 1907 K 1,816.352.73 Promet due 31. decembre 1907 ... K 5,457.131.53
Peter Gruden
Gorica—RaJbatišče st. 22. — Gorica
ZALOGA:
koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
Priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene.
m\\ SSSSSSSBSZZSSZZ
Nova slov. manufakturna trgovina v Gorici,
Ravnikar & Berbuč
ulica Raštelj št. 16 v lastnej hiši se je otvorila 6. avgusta.
na
V omenjenej trgovini dobiva se po v resnici izredno nizkih cenah raznovrstna blaga kakor: posebne vrste platna pol platno in bombažasto za rjuhe, vsakovrstno belo perilo kretoni, šifotii, domestik, slovensko platno in vsakovrstni namizni prti in prtiči, platneni in bombažasti — velika izbera oxfordov, perkalov, ze-firjev, satenov in volnenih moških in ženskih oblek, v raznovrstnih lepih novih barvah. Zelo dobre kvalitete se dobivajo v volni in žimi, cvilita za postelje, nadalje po posebno dobrem okusu zbrane in lepe posteljne odeje šivane kakor (plahte, bele in barvane.
V zalogi so krasni vzorci garnitur za postelje, ter beli kakor barvani zastori. Vse to in še druge vrste blago dobiva se po najnižjih cenah v zgoraj zaznamovani trgovini. Posebno prijetno nama je razodeti slavnemu občinstvu, — da bodeva zvezana le z primeroma malimi stroški, ter zategadelj pač v položaju nuditi vsakomur najine vrste blaga v pravem pomenu besede resnično po splošno nizkih cenah.
Priporočuje, se, bilježiva s spoštovanjem
Ravnikar & Berbuč.
®!1
s
Prosiva zahtevati listkel
P
<D
TJ
rt
o
o
H
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC ZAJEC
Gorica v hiši Monta,
h
O
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne ckove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno pioščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Ceno nizke, solidna postrežba!
Eno krono iiagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže e potrdili najine nove tHerlkaaake blajajne, da je knpil pri najn aa
100 kron blaga.
HT Proaiva lahtevati liatkel