PRIMORKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. posule I gruppo Lena OUlI Ul'
1XIX. Št. 81 (11.497)
TRST, četrtek, 7. aprila 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodi v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «!
16. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
UVODNO POROČILO BOLONJSKEGA ŽUPANA ZANGHERIJA
Kriza v levičarskih krajevnih upravah na zasedanju CK komunistične partije
Kritična posega turinskega župana Novellija in Lucia Libertinija
RIM — Bilo bi velikega pomena, če bi tovariši socialisti med svojo volilno kampanjo izjavili, da je nujno najti alternativo demokristjan-skemu režimu. To bi utegnil biti pogoj za odločen napad na degeneracijo v italijanskem javnem življenju. Prvi korak, se pravi srečanje med delegacijama KP1 in PSI, je že bil pozitiven, saj sta obe stranki potrdili potrebo po obnovitvi in razširitvi levičarskih krajevnih uprav. To je bilo morda najpomembnejše poglavje uvodnega poročila, ki ga je včeraj imel Renato Zangheri
zasedanju centralnega komiteja komunistične partije, ki je bil posvečen predvsem pripravam na skorajšnjo volilno kampanjo in vprašanju krajevnih uprav.
Zangherijevo poročilo je bilo večkrat močno avtokritično. Levičarske krajevne uprave so v dokajšnji krizi, katere korenine so zelo oddaljene v času: gre za krizo, ki izhaja iz velikega razočaranja levice v sedemdesetih letih, ko jalova uveljavitev levice ni našla konkretnega političnega odgovora. Danes niso na dnevnem redu le težave v nekaterih krajevnih upravah (nekatere imajo politične težave, težave drugih izhajajo iz posegov sodstva), danes je osrednja točka, ki ji je treba dati odgovor, dejstvo, da je nekaj treba spremeniti.
Po mnenju nekdanjega bolonjske-
ga župana obstajajo politične sile, ki lahko dajo svoj prispevek k preobratu v Italiji: obstajajo v komunistični partiji, v socialistični stranki. v laičnih strankah, v katoliškem svetu, ki ga prevevajo potrebe po družbenih spremembah, v gibanju žensk, v prizadevanjih skupin, ki si prizadevajo za ohranitev okolja. Komunisti ne pozivajo vseh teh sil, je dejal Zangheri, da se jim pridružijo. ne danes in niti ne jutri: komunisti se dobro zavedajo, da zahteva in potreba po alternativi ne more nastati od danes do jutri. Vendar je Italija trenutno v taki krizi, da se je treba že sedaj opredeliti, če že ne glede vseh odprtih vprašanj, pa vsaj glede vprašanj, ki bodo prišla na dan na skorajšnjih upravnih in deželnih volitvah.
Zangheri je posvetil del svojega
V RIMU SE JE PREDVOLILNA KAMPANJA ŽE ZAČELA
KD zavrača Mazzottove neocentristične izjave
Najvidnejši predstavniki KD poudarjajo pomen, ki ga ima sodelovanje s socialistično stranko
RIM — V vrstah krščanske demokracije se stopnjuje polemika glede neocentrističnih izjav namestnika tajnika KD Roberta Mazzotte. Mnogi demokristjanski predstavniki so včeraj poliiteii nekoliko omiliti neocentristične in protisocialistične skomi-
ria Ii^/\nlnniinirn>ra npicfoc,9	Prod.
litvah in da gre zgolj za nekoliko zgodnjo predvolilno kampanjo.
R. G.
vsem si je prizadeval Riccardo Mi-sasi, šef političnega tajništva krščanske demokracije in kot tak u-radni glasnik tajnika De Mite. Misa-si je podčrtal, katero je -spravo stališče* krščanske demokracije, stališče, ki ga je stranka večkrat poudari la tako na kongresih kot na zasedanjih političnega vodstva in vsedržavnega sveta ter stališče, ki ga zagovarja tajnik De Mita. Tajnik krščanske demokracije pa je večkrat ponovil, da posveča njegova stranka veliko pozornost sodelovanju s strankami, ki tvorijo sedanjo vladno koalicijo, še zlasti socialistom.
Tudi Mino Martinazzoli. viden predstavnik notranje levice, je zavrnil Mazzottove predloge, vendar je odnose med socialisti in komunisti odpravil z dokaj pikro izjavo: ždi se mi, da je danes edina točka, ki druži PSI in KPI, skupna domneva, da je v teku zarota italijanskega sodstva proti levičarskim krajevnim upravam. Sicer pa je najbolj Prepričan zagovornik sodelovanja s socialisti bil včeraj načelnik demo-kistjanske skupine v poslairski zbornici Gerardo Bianco. Bianco se je namreč skliceval na staro formulo preambule o privilegiranem odnosu s socialistično stranko, ki da mora biti osrednji sogovornik krščanske demokracije. Obstajajo vsi pogoji, je menil načelnik poslanske skupine KD, da se sodelovanje med KD in socialistično stranko nadaljuje, saj med njima ni nobenih nepremostljivih sporov. S politiko malih korakov nadaljujemo svojo pot. je menil Bianco in vsakič najdemo rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani. Ko je govoril o Mazzottovem predlogu Pa je Bianco bil še bolj oster od drugih predstavnikov KD in poudaril, da gre za predlog, ki ga je treba odločno zavrniti, če je njegov namen ustvariti osnove za novo vladno koa ličijo.
Mazz.ottove izjave so torej sprožile prej polemiko znotraj krščanske demokracije, pa čeprav so ocene la ičnih strank o njih bile dokaj o-stre. V Rimu prevladuje mnenje, da politično življenje postaja bolj živahno. Tako so vsi najvidnejši predstavniki socialdemokratske stranke včeraj zelo ostro kritizirali krščansko demokracijo, še zlasti namestnika tajnika Mazzotto, ki da je prej zagovornik interesov lombardskih industrijcev kot interesov ljudstva.
Niti socialisti niso molčali, čeprav so vsi njihovi najvidnejši predstavniki v Li7,boni na zasedanju socialistične internacionale. Član vsedržavnega vodstva PSI Luigi Covat-ta je na primer zelo ostro napadel zakladnega ministra Gorio zaradi njegove gospodarske politike. Včeraj pa je Covatta govoril o poskusu «zmerne protireforme* v državi ter omenil nujo skorajšnjega političnega preverjanja znotraj vlade. To preverjanje pa naj bi bilo še pred koncem , maja, se pravi pred uprav nimi volitvami. Mnogi trdijo še pred koncem maja, se pravi pred upravnimi volitvami. Mnogi trdijo, da bo nih tekočih t« politična živahnost upadla po vo-1 njih.
RIM — Povpraševanje po bencinu je v prvih dveh letošnjih mesecih v Italiji upadlo za 3,3 odst., v primerjavi z istim obdobjem lani. Italijanske petrolejske čistilnice so januarja in februarja predelale 14 milijonov ton goriva, kar je 10 odst. manj kot v istem obdobju lani. Svoje sposobnosti so čistilnice v teh dveh mesecih izkoriščale 60-od-stotno.
uvodnega poročila seveda tudi perečim vprašanjem levičarskih krajevnih uprav.. Ni zanikal, da je prišlo do omenjenih problemov krivde, ki jih je treba takoj ugotoviti in kaznovati. Tudi na tem področju so vprašanja nekoliko bolj splošna: gre za problem odnosa med zmožnostjo vse levice, da najde neko novo »kulturo oblasti* in splošno politično perspektivo, treba je razpravljati o vsebini, o perspektivah in o samem načinu, kako voditi to politiko.
Po uvodnem poročilu Renata Zan-gherija se je začela splošna razprava, v kateri je še zlasti izstopal poseg turinskega župana Diega Novellija, ki je obtožil vodstvo partije, da se ni soočilo s problemom, ki je nastal v Turinu s primernim duhom. Kriza v turinskem odboru ni samo obrobnega značaja in ni dovolj kaznovati morebitne krivce. Tre, ba je globoko spremeniti odnose v politiki, ki ima kot vsebino samo sebe, ne pa življenje ljudi.
Še bolj jasen je bil Lucio Liberti-ni. ki je ostro napadel mlačnost, s katero je partija doslej vodila opozicijo Fanfanijevi vladi. Kar zadeva sodstvo, ki je vse prevečkrat kršilo zakonitost pa je Libertini dejal, da gre za nekoliko bolj splošno vprašanje: tudi sami moramo izreči av-tokritiko, saj smo dovolili, da je Toni Negri ostal v zaporu štiri leta. ne da bi ga sodili. Gre za izjavo, ki je vsekakor nenavadna v politični debati zadnjih let v vrstah komunistične partije.
Popoldne je posegel med drugimi tudi nekdanji neapeljski župan Va-lenzi, medtem ko se bo razprava končala danes zvečer s posegom komunističnega tajnika Enrica Ber-linguerja.
R. G.
PO PODATKIH ISTAT
Več kot dva milijona brezposelnih v Italiji
RIM — Osrednji italijanski statistični urad je sporočil, da je bilo v začetku letošnjega leta v Italiji zaposlenih 22.644.000 oseb, med temi 2.412.000 v kmetijstvu, 7.409.000 v industriji, 10.606.000 pa v ostalih dejavnostih. Oseb, ki so iskale zaposlitev, je bilo 2.217.000.
Skupno je bilo zaposlenega 40% italijanskega prebivalstva.
PO UKREPU FRANCOSKIH OBLASTI PROTI DOMNEVNIM SOVJETSKIM VOHUNOM
SOVJETSKA ZVEZA VČERAJ URADNO PROTESTIRALA ZARADI IZE0NA SVOJIH DRŽAVLJANOV IZ FRANCIJE
Širok odmev v vsej Zahodni Evropi - V Moskvi se že čujejo glasovi o sovjetskih protiukrepih
PARIZ — Izgon 47 sovjetskih državljanov iz Francije z obtožbo vohunjenja v korist Sovjetske zveze, je naletel v vsej zahodni Evropi na širok odmev, najbolj pa seveda v Franciji sami, kjer se je o tem dogodku široko razpisal ves francoski tisk. Ta je v bistvu enotnega mnenja, da ima to dejanje izrazito politično osnovo, katerega posledice bo mogoče čutiti v prihodnjih dneh in ]
tednih tako v francoski notranji, kot1 nosti korakov, ki jih je Kremelj pod
Ne komunistični minister za prevoze Charles Fiterman, ne socialistični premier Pierre Mauroy nista hotela komentirati izgona 47 sovjetskih državljanov	(Telefoto AP)
tudi zunanji politiki.
Vsekakor je Moskva, po začetnem molku, včeraj sprožila formalni diplomatski protest proti ukrepu francoskih oblasti tako v Moskvi, kot tudi v Parizu. Izrekla je svoje »najodločnejše nasprotovanje* zaradi izgona svojih 47 državljanov iz Francije.
V uradnem poročilu sovjetske poročevalske agencije TASS so poudarili, da je označitev sovjetskih državljanov za vohune »izmišljen izgovor*. za vse posledice, ki bodo zdaj padle na odnose med obema deželama, pa je kriva izključno Francija. Poročilo pa ni nikjer niti namignilo na možne sovjetske protiukrepe, ki bi prizadeli v Sovjetski zvezi živeče in službujoče francoske državljane.
Agencija TASS ni opisala podrob-
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHHiHitiMimiiiiiiinimiiiiiimi..
V PRAGI SE JE ZAČELO ZASEDANJE VARŠAVSKEGA PAKTA
Moskva si krčevito prizadeva utrditi svoj ugled in ublažiti pritiske Zahoda
Sovjetski obrambni minister za večjo pripravljenost varšavskih sil Priprave na srečanje predstavnikov mirovnih gibanj v Berlihu
V češkoslovaški preše včeraj zbrali pred-
PRAGA stolnici so stavniki dežel članic varšavskega pakta, da bi se pogovorili o. akt.’.’: , nih vprašanjih mednarodnega političnega položaja, predvsem z ozirom na ohranitev miru, varnosti in sodelovanja v Evropi in svetu. Po mnenju opazovalcev pa bo poleg splošne razprave o vprašanju oboroževanja, predmet srečanja tudi podrobnejša opredelitev sporazuma o nenapadanju, ki ga je varšavski pakt na svojem zadnjem januarskem srečanju ponudil članicam NATO.
TAKEGA VOHUNA Sl NE BI ŽELEL NIHČE V SVOil SLUŽBI
Nedopustno obnašanje Farsettija pred sodniki na procesu v Sofiji
SOFIJA — Včerajšnja razprava na procesu proti italijanskemu paru Farsetti - Trevisin je minila brez bistvenih sprememb. Vsekakor je obrambi vsaj navidezno uspelo porušiti obtožnico, da je Trevisin prispel v Bolgarijo z najsodobnejšimi in zapletenimi fotografskimi aparati z izrecnim namenom, da bi slikal bolgarske vojaške objekte.
Inženir Alessandro Giani z univerze iz Firenc je z lahkoto dokazal, da je imel Farsetti s seboj tri običajne fotografske aparate, ki so v Italiji dostopni vsakomur, še bolj običajen pa je bil njegov fotografski material, saj se taki filmi na Zahodu kupijo lahko v vsaki trgovini Docent je tudi skušal dokazati, da Farsettiju skoraj gotovo ni uspelo s takimi napravami in materialom posneti takih slik, ki bi bile vojaško pomembne.
Farsetti je tudi včeraj vsem dokazal svojo nepredvidljivost in težak značaj. Njegov bolgarski odvetnik je skoraj izničil pričevanje nekega bolgarskega agenta, ki je Farsettija in Trevisinovo zasačil na prepovedanem območju vzdolž bolgarsko - turške meje. Farsetti pa je s svojimi pripomoami v praksi pokvaril uspeh svojega bolgarskega odvetnika, ko je navedel podrobnosti, ki se jih agent ni več spomnil. Prav tako se je ponovno proslavil z običajnimi izpadi, da je le potrpežlji vost in strpnost predsednika sodišča preprečila, da ga niso izgnali.
Po vsem sodeč se bo razprava končala že ta teden, prihodnji teden pa bodo po posegu javnega tožilca izrekli razsodbo. Malenkostna je namreč verjetnost, da bi razpra vo ponovno odložili, da bi omogočili pričevanje areskemu županu Ducciju in pokrajinskemu tajniku UIL Peruzziju.
BONN — Zahodnonemški kancler Kohl bo 14. aprila odpotoval na 24-urni delovni obisk v tVasliington. Spremljal ga bo zunanji minister Gensclier. Kohl se bo v Washing-tonu pogovarjal z Reaganom o raz-mednarodnih vpraša-
lnženir Alessandro Giani kol priča obrambe na procesu Farsetti - Trevisin v Sofiji	(Telefoto AP)
Sicer pa so dogodki zadnjih desetih dni zelo zmanjšali možnosti, da bi se velesili kaj kmalu dogovorili o omejitvi oboroževalne tekme v Evropi ali sploh začeli plodni dialog, ki bi v odnose med Vzhodom in Zahodom znova vnesel težnjo k popuščanju napetosti. Po poročilih iz Moskve letijo sovjetski očitki v tam trenutku praktično na vse strani. V kampanjo za utrditev sovjetskega ugleda, ki naj bi hkrati ublažila zahodne pritiske, so se poleg sovjetskih voditeljev in najvidnejših komentatorjev vključile tudi druge osebnosti, kot na primer patriarh ruske pravoslovne cerkve Pimen. Le-ta je ameriškemu predsedniku poslal odprto pismo, v katerem poziva, naj ZDA čimprej sprejmejo dogovor o zamrznitvi jedrskega orožja. Patriarh ruske cerkve je odločno podprl razorožitvene predloge sovjetske vlade in pouda ril, da so ruski cerkveni dostojanstvenik; in verniki polnopravni državljani in veliki rodoljubi. Svojemu pisanju je pridal največji politični pomen in Ronalda Reagana opozoril, da ruska cerkev zavrača njegova stališča in da ne more sprejeti niti njegovih pridig v imenu »krščanske morale*. »Vi, gospod predsednik, se zavzemate za vojno, za vojno prot; mojemu narodu in domovini*, je zapisal in dodal, da to nima »nobene zveze z božjim naukom*.
Cerkvenim kritikam Reaganove administracije so se včeraj pridružili tudi novi napadi sovjetskih komentatorjev na ameriško politiko. Le-ti so preslišali vse, kar so v zahodnih prestolnicah dejali o zadnjem Gromikovem javnem nastopu in ponovno obtožili \Vashington. da trmasto noče sprejeti ničesar, kar predlagajo na Vzhodu. V glasilu sovjetskih oboroženih sil se je na primer oglasil tudi maršal Kulikov, glavni poveljnik varšavskih sil, in članice vzhodnoevropskega bloka opozoril, da je treba še bolj okrepiti vojaško sposobnost varšavskih čet. V to zvezo spravljajo tudi obisk sovjetskega obrambnega ministra Ustinova v Nemški demokratični re-
Vojna preprečuje delno premirje za zajezitev katastrofe v Zalivu
MANAMA (Bahrein) — V Kuvajtu se včeraj ni kot pričakovano začela seja ministrov osmih obmorskih držav Perzijskega zaliva, ki bi morali razpravljati o nujnostnih posegih za zajezitev na daljnjega odtekanja surove nafte iz dveh iranskih plavajočih ploščadi na naftnem polju Novruz v severnem delu Zaliva tik iransko iraškega bojišča Na predhodnih posvetovanjih jim namreč ni uspelo sestaviti okvirnega osnutka o delnem premirju med Iranom in Rakom, ki bi omogočil popravilo okvar.
Namestnik predsednika iranske vlade Mirza Ta heri je namreč zavrnil iraški predlog o omejenem premirju, zahteval je, naj se Irak uradno oprosti, d? je bombardiral iranske vrtine. V Kuvajtu upajo, da bo Teheran v kratkem omehčal svoja stališča, saj zadnji meteorološki podatki, letalske in sate litske slike dokazujejo, da se ogromni madež vedno bolj pomika proti jugu in proti iranski obali. Iz teh posnetkov pa je tudi razvidno, da se je madež razcepil na več enot, ki jih veter in morski tokovi
nepredvidljivo pomikajo po Zalivu. Manjši madež je pred Bahreinom, najbolj zaskrbljeni pa so v Združenih arabskih emiratih, saj bo nafta gotovo onesnažila njihovo obalo, ko se bo pretakala skozi Hormuško ožino.
O dramatičnosti položaja še najbolj zgovorno pričajo vesti, da je cena vode dvakrat višja kot cena nafte, da je sod slatine stal v Katarju kar 145 dolarjev. Oblasti Saudske Arabije, Bahredna, Katarja in Združenih arabskih emiratov pozivajo pre bivalstvo, naj bo mirno, saj bodo vodo dobili iz arteških studencev ali pa na druge načine. Vseka kor so skoraj vse naprave za pridobivanje pitne vode iz morja ustavljene, obstaja namreč upravičena bojazen, da bi tudi nezaznavne količine nafte na morskem površju poškodovale filtre
Medtem pa se v svetu vsi sprašujejo, kakšne posledice bo imela ta najhujša ekološka katastrofa v zgodovini človeštva, kdaj bo narava ponovno vzpostavila prvotno stanje, saj je vsem jasno, da takih količin ne bodo uspeli s kemikalijami odstraniti.
publiki, od koder je evropske članice atlantskega zavezništva opozoril, da bodo prve tarče morebitnega jedrskega protinapada na a-tmeriški napad z evroizstrelki.
Ob splošnem stopnjevanju napetosti so toliko bolj dobrodošle novice o sicer omejenih, toda simbolično pomembnih pobudah za mir. Na drugem evropskem simpoziju o jedrski razorožitvi, ki bo od 8. do
15.	maja v Berlinu, prireditelji pričakujejo kar tri tisoč oseb. med njimi tudi predstavnike mirovnih gibanj iz Vzhodne Evrope.
Ob odprtju Italijanskega centra za mednarodne raziskave v Rimu, je sinoči zunanji minister Colombo ugodno ocenil Reaganove vmesne predloge in hkrati izrazil negodo vanje zaradi sovjetskega negativnega odgovora nanje. Ob tem pa je opozoril, da Gromiko vendarle ni bil povsem odklonilen, saj je na vprašanje, če bo umestitev evrora-ket pomenila prenehanje ženevskih pogajanj dejal: »Bomo videli.* I-talijanski vladi je to očitno že dovolj za zaupanje v sovjetsko popustljivost.
NA POVABILO SZDL SLOVENIJE
Deželno vodstvo SSk na obisku v Ljubljani
Razprava predvsem o vprašanju manjšinske zaščite, pa tudi o jugoslovanskih gospodarskih ukrepih
LJUBLJANA — Kot gost republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je bila včeraj na obisku v Ljubljani delegacija deželnega vodstva Slovenske skupnosti iz Furlanije - Julijske krajine. Odposlanstvo Slovenske skupnosti sta vodila predsednik Rafko Dolhar in deželni tajnik Andrej Bratuž, delegacijo Socialistične zveze pa Franc Šetinc. Pogovorov se je udeleževal tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Miro-šič:
Srečanje je imelo izrazit delovni značaj ter je potekalo dopoldne na ravni plenarnega zasedanja, popoldne pa sta ločeno zasedah delovni komisiji za kulturne stike ter za tisk in informacije. Pod večer so si gostje ogledali Cankarjev dom.
V razgovorih na republiški konferenci SZDL Slovenije, so člani delegacije Slovenske skupnosti osvetlili trenutno stanje in probleme, ki zadevajo pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, predvsem v zvezi z odlašanjem sprejetja zakona o globalni zaščiti manjšin in o položaju, ki je nastal med manjšino onstran državne meje z Italijo, po sprejetju ukrepov Zveznega izvršnega sveta. Predsednik Franc Šetinc jim je še vnaprej zagotovil vso podporo matične domovine v njihovih prizadevanjih za narodnostne pravice in posebej izpostavil pomen enotnosti vseh Slovencev, ki živijo v sosedni Italiji. Razprava se je dotaknila tudi drugih aktualnih vprašanj v zvezi z uresničevanjem osimskih sporazumov ter v zvezi z razvojem sosedskega in zlasti obmejnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Predsednik republiške konference SZDL Slovenije Franc Šetinc je goste seznanil z aktualnimi napori jugoslovanske družbe za gospodarsko stabilizacijo in za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov v Jugoslaviji.
Fanfani obiskal Nizozemsko od do 15. aprila.
Sandinisti zavrnili nov poskus invazije
MANAGUA — Sandinistična vlada je sporočila, da so njene sile od bile nov poskus vpada desničarskih upornikov iz Hondurasa. Pri tem je izgubilo življenje 23 kontrarevolucio-narjev, medtem ko izgub med sandi-nističnimi vojaki niso oznanili.
Sicer pa se življenje po največjih nikaragovskih mestih normalno od vija, čeprav sandinistični voditelji opozarjajo prebivalstvo, naj se pripravi na morebitne prevratniške ak cije desničarjev.
vzel v Moskvi in Parizu, je pa navedla, da so protest, ki ga je sovjetsko veleposlaništvo v torek izreklo v Parizu, obnovili preko iste ambasade SZ v Parizu in sovjetskega zunanjega ministrstva francoskemu veleposlaništvu v Moskvi. «V obeh primerih,* piše TASS, »je bil izrečen najodločnejši protest proti absolutno dvomljivemu ukrepu francoske vlade, ki ga je sprejela brez vsake osnove, z izmišljenim izgovorom in v polnem nasprotju t realnostjo.*
Preko svojega uradnega glasnika se je včeraj oglasila tudi francoska vlada, ki je mnenja, da »izgon 47 Sovjetov ne potrebuje komentarja, saj zadostujejo njihova dejanja*. Vladni glasnik Mas Gallo je nadalje izjavil, da Francija pač noče biti »mehki trebuh* in zato na svojem ozemlju uveljavlja le tiste ukrepe, ki jh drugi uveljavljajo na svojem še mnogoNbolj strogo. Po njegovih besedah se mednarodne izbire Francije ne bodo spremenile in si bo še naprej prizadevala za mir s pomočjo razorožitve in kolektivne varnosti. «Kar se pa vohunjenja tiče je uveljavljena navada, da tistega, katerega zalotijo pri vohunjenju, kaznujejo,* je zaključil Gallo.
Posebno velik odmev je francoski ukrep dobil v Zahodni Nemčiji, kjer ga je tisk označil za »senzacionalnega*. Veliko pozornost v zvezni republiki je treba razumeti, saj se Zahodni Nemci zadnje čase še posebno zanimajo za številne težave, • katerimi so v zadnjem času otepa njihov zahodni mejaš na področju gospodarstva in monetarne politike, predvsem pa ju družijo tudi vprašanja varnosti in skupne atlantske politike, v okviru te pa tudi oroblem strateških »evroraket*. Zahodnonemški tisk tako med drugim nikakor ni spregledal dejstva, da je domnevne sovjetske vohune izgnala Mitterrandova socialistična vlada, čemur pripisujejo še poseben pomen. Po mnenju zahodnonem.ških političnih komentatorjev «postavlja Moskva potrpežljivost svojih zahodnih partnerjev na preveliko preizkušnjo, predvsem pa se mora naučiti, da označujejo zunanjo politiko točno določena pravila diplomatske diskretnosti in se nikakor ne more spremeniti v zabavišče za vzhodne tajne službe.*
Včeraj so zapustili London tudi trije sovjetski državljani, ki jih je (prav tako pod obtožbo vohunjenja) izgnala iz države britanska vlada. Tudi ta trojica je odločno zanikala svojo vohunsko dejavnost ter je obdolžila Britance, da sledijo ameriški protimirovni politiki.
Zdaj je, seveda, pozornost obrnjena na protiukrepe, ki jih bo sprejela Sovjetska zveza. V Moskvi se že širijo vesti, da nameravajo Sovjeti (predvsem Francozom) vrniti milo za drago. Taka praksa je skoraj vedno obveljala ob podobnih pri-mrib že v preteklosti, vendar skoraj nikoli takoj; včasih je prišla sovjetska reakeja šele po enem, dveh tednih. Toda bolj kot kdaj zanima zahodne opazovalce kaj bodo Sovjeti storili. Jasno je le nekaj: že itak izredno zadržani in hladni sovjetsko - francoski odnosi se bodo gotov o se bolj ohladili.
CARACAS — V Venezueli so se začeli uradni jugoslovansko - venezuelski iKjgovorj med članom predsedstva SFRJ Vidojem Žarkovi-čem in venezuelskim predsednikom Herrerom Campinsom, Razpravljala sta predvsem o položaju na svetu in o mednarodnem gospodarstvu, di z venezuelskima ministroma za Vidoje žarkovič se je pogovarjal tu-energetiko in rudarstvo, (dd)
RIM — Na povabilo predsednika nizozemske vlade Lubbersa, bo predsednik italijanske vlade Amintore
niiiiiiMitiinitniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiMiiiiMinmuinuiitiiitiiiimioHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Lazar Mojsov govoril na sestanku Grupe 77
BUENOS AIRES — Ministrski sestanek »skupine 77» držav v razvoju se je včeraj nadaljeval s splošno razpravo. Predsinoči je na tem ministrskem srečanju 125 držav v razvoju govoril jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in med drugim opozoril na pričakovanja v zvezi z junijskim zasedanjem Unctada v Beogradu.
Lazar Mojsov se je zavzel za skupno akcijo Severa in Juga in nujne rešitve, predvsem na področju finančnih odnosov v svetu, od katere je v dobršni meri odvisen tudi splošni razvoj. Ko je opozoril na povezanost med neuvrščenimi in skupino 77. je opozoril na stališča neuvrščenih držav, da krize svetovnih gospodarskih odnosov ni mogoče reševati s prenosom bremena na države v razvoju. V tem je tudi smisel opredelitve za novo mednarodno gospodarsko ureditev.
Ne moremo se sprijazniti s konceptom, katerega zagovorniki nas želijo prepričati, da je prioritetno oživljanje gospodarstev razvitih držav edina pot izhoda iz krize in ustvarjanja pogojev za razvoj Juga, je poudaril Lazar Mojsov.
V svojem govoru se je zavzel za sprejetje »vzporednih in medsebojno povezanih ukrepov* in za »enoten proces akcije* vseh. Opozoril je na pomen sodelovanja Jug Jug in na spodbude, ki jih je tej kolektivni naslonitvi na lastne sile dal vrhunski sestanek neuvrščenih v New Delhiju, (dd)
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE FLC
GRADBENIŠTVU V NAŠI'DEŽELI ZAGOTOVITI NOVEGA ZAGONA
Število zaposlenih delavcev stalno upada - Področje otežujejo razni negativni pojavi • Program sindikata za izhod iz sedanjih težav
Obseg zaposlenosti v gradbeništvu se v naši deželi postopoma krči, medtem ko povpraševanje po novih stanovanjih daleč presega ponudbo. Kje iskati razloge za ta absurd? Deželna sindikalna zveza gradbenih delavcev FLC je v zadnjem času podrobneje analizirala področje gradbeništva v Furlaniji -Julijski krajini ter sestavila načrt, po katerem naj bi se gradbeništvo v naši deželi razvijalo v prihodnjih letih. Načrt je včeraj na posebni tiskovni konferenci orisal deželni tajnik FLM L. Milocco.
Gredbene dejavnosti zaposlujejo danes v naši deželi okrog 40.000 ljudi — je dejal Milocco — njihovo število pa se stalno niža. V tem sklopu pa je čedalje več zasebnih obrtnikov, ki posamično ali v povezavi z drugimi kolegi prevzemajo razna gradbena dela od podjetij, ki nastopajo na licitacijah za oddajo najrazličnejših javnih del. Na štirih trgovinskih zbornicah naše dežele je tako danes vpisanih okrog
8.000	gradbenih podjetnikov, le o-krog 2.000 pa je takih, ki so vpisani tudi v blagajno «Cassa Edile*, kar je dolžnost vsakega podjetnika, ki zaposluje delovno silo. To pomeni, da nastopa preostalih 7.000 podjetnikov povsem samostojno. K temu je treba dodati, da je v naši deželi še več gradbenih delavcev iz drugih italijanskih pokrajin, ki so se pred leti odzvali vabilu, naj bi prišli pomagat pri odpravljanju posledic potresa in ki se še vedno udejstvujejo na našem ob moč ju.
' Položaj v deželnem gradbeništvu je torej težak, neurejenost na tržišču p»a omogoča nastajanje negativnih pojavov, kakršni so zlasti zahteve po »revizijah* gradbenih stroškov (»nepredvideni* poviški se sukajo danes na višini 35-40%), skokovito naraščanje gradbenih stroškov in upadanje števila zaposlenih delavcev. Sindikat gradbenih delavcev je zato kakor že omenjeno sestavil razvojni načrt, ki bistvu zavzema za naslednje posege v deželnem gradbeništvu: sama deželna uprava, ki je sicer o-pravila hvalevredno delo z izdajo zakona štev. 75/82 (enotno besedilo o stanovanjih), bi morala zdaj izdati še tehični normativ, ki naj bi urejal področje novih gradenj po enotnih kriterijih za vso deželo. Pomembno vlogo pri tem bi lahko igrale tudi občinske uprave, ki i-majo možnost, po zakonu štev. 457, da tudi same razpisujejo licitacije za oddajo gradbenih del. Sindikati. delodajalci in javne uprave pa bi morali skupno rešiti vrsto Odprtih vprašanj, tako da bi s tržišča izginile nekatere neskladnosti, kakršne so na primer pojav neresnih podjetnikov, nepoznavanje de-
janskih potreb posameznih območij (tako naj bi si vsaka občina omislila [oseben urad za stanovanjske probleme, ki naj bi zbiral podatke o številu interesentov in o njihovih stanovanjskih potrebah), odsotnost vsakega pravega nadzorstva nad cenami, ki se zahtevajo za nove ali preurejene prostore, neurejena konkurenca med proizvajalci določenih gradbenih elementov in pomanjkanje resnega nadzorstva nad kakovostjo opravljenih del.
POJUTRIŠNJEM V VIDMU
Zasedanje KPI o problemih deželne enotnosti in avtonomije
Na pobudo deželnega komiteja KPI bo pojutrišnjim v Vidmu javno zasedanje o vprašanjih avtonomije in enotnosti dežele Furlanije - Julijske krajine. Na zasedanju, ki se bo začelo ob 9.30 v hotelu La di Moret, bosta po uvodu deželnega tajnika KPI Rossettija imela glavni po-
ročili načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Renzo Pasco-lat in član CK KPI Luigi Berlinguer. Posege o specifičnih temah bodo imeli posl. Mario Lizzero, deželni svetovalec Nereo Battello (ki bo spregovoril o manjšinski problematiki), sen. Silvano Bacicchi, Giovanni Zanolin, deželni svetovalec Eligio Simsig in miljski župan Willer Bordon, zaključke razprave pa bo povzel član vsedržavnega tajništva partije Adalberto Minucci.
Seja deželnega sveta
Včeraj se je spet sestal deželni svet. V prvem delu seje so odborniki Bertoli, Barnaba in Bomben odgovorili na nekatera svetovalska vprašanja in interpolacije, v drugem delu pa so odobrili kar šest zakonskih osnutkov. Med njimi naj omenimo zakon, ki vnaša nekatere spremembe v deželni volilni zakon, odobritev prispevka goriški občini za popravilo židovske sinagoge in zakon o gorskih vodičih. Deželni svet se bo spot sestal jutri.
NA POBUDO SINDIKALNE ZVEZE
DANES PREDSTAVITEV PROGRAMA «TEDNA» ZA PREPOROD TRSTA
Na konferenco so povabljeni tudi tržaški parlamentarci in javni upravitelji • Sindikalna skupščina delavcev «Calza Bloch» • Ustavljena ladja Tržaškega Lloyda
Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL bo danes dopoldne na posebni tiskovni konferenci v dvorani časnikarskega krožka predstavilo dokončen program sindikalnega »tedna* za ponoven razcvet gospodarskih dejavnosti na Tržaškem. O napovedanem tednu boja, ki naj bi se zaključil 28. aprila s splošno celodnevno stavko, je naš dnevnik poročal že po u-streznem sklepu, ki ga je ukrenilo vodstvo sindikalne zveze, le da ga je tajništvo pozneje nekoliko spremenilo ter bomo za ustrezne podrobnosti zvedeli na današnji konferenci. Poleg časnikarjev so sindikati povabili na konferenco tudi člane deželnega odbora, tržaške parlamentarce, župane vseh občin tržaške pokrajine ter predsednika pokrajinske uprave. Glavno poročilo o pripravah na teden sindikalnega boja bo podal pokrajinski tajnik CG IL Gialuz nakar se bo razvila razprava, ki jo bo vodil pokrajinski tajnik CISL Degrassi. Konferenca se bo začela ob 10. uri.
Ob isti uri se bodo danes zbrali na sindikalni skupščini na sedežu CISL v Ul. S. Spiridione delavci tovarne
OD SOBOTE DALJE BOGAT SPORED PRIREDITEV
V Nabrežini se bodo slovesno spomnili 90-letnice rojstva pesnika Iga Grudna
Pobude občinske uprave in kulturnega društva <fIgo Gruden>
V ponedeljek, 18. aprila, bo devetdeset let, odkar se je v Nabrežini rodil posnik Igo Gruden. V našem zamejstvu je bilo in bo letos več zanimivih pobud, ki imajo na-se y 1 men počastiti tega pomembnega primorskega književnika ter osvetliti njegovo ustvarjalnost, ki je v marsičem še -edno zelo živa in aktualna. Založništvo tržaškega tiska je posebno za to priložnost kot znano izdalo v letošnji knjižni zbirki »Jadranskega koledarja* izbor Grudnovih posmi pod naslovom »Zasanjanost*, ki ga je uredil Miroslav Košuta. Zveza slovenskih kulturnih društev pa je za dan slovenske kulture pripravila recital njegovih poezij «Besede ljubezni*, ki ga je režiral Sergej Verč. Ta recital so prav v torek zvečer z uspehom predstavili v - Gafoftarjavem*-«omu v Ljubljani.
Največ spominskih prireditev ob 90-letnici Grudnovega rojstva pa bo seveda v rojstni Nabrežini in si-
MliiiiiHiiiitiiiitiiiiiiiHiiiiiiitiiiftiHiimiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHMiiiiiiimniMtiiiiiHmniMiHmnM
V OKVIRU POBUD ZA OVREDNOTENJE KRAŠKEGA 0K0UA
Občinski svet bo jutri razpravljal o načrtu padriške Gozdne zadruge
V razpravi bodo še trije drugi načrti z ustreznimi prošnjami za deželno podporo
Jutri se spot sestane tržaški občinski svet. Na dnevnem redu je tokrat med drugim zanimiva točka, ki zadeva problematiko zaščite, oziroma ovrednotenja kraškega okolja in bo zato pobliže zanimala našo kraško skupmost. Kot razberemo s tiskovnega pjoročila, je tržaški občinski odbor na svoji torkovi seji sklenil,, da predloži v razpravo občinski skupščini štiri različne pjrošnje za deželno podporo, oziroma štiri načrte za posege na tržaškem Krasu, ki naj bi prispevali k ohranjevanju in smotrnejši uporabi okolja.
Za kakšne načrte pravzaprav gre? Iz poročila občinskega odbora podrobnosti niso razvidne. Eden od teh načrtov, o katerem je tržaška občinska uprava izrekla pozitivno mnenje že na prejšnjih sejah, zadeva sanacijo in ureditev področja pri Trebčah, kjer je bilo pred leti zloglasno smetišče. Za uresničitev na črta je potreben ustrezni finančni prispevek dežele.
Drugi načrt predvideva ureditev pešpoti do znamenite jame v Salcer-ju pri Padričah. Pobudnik tega načrta je italijansko planinsko društvo CAI. Ob tej pobudi velja podčrtati pomislek, ki smo ga izrazili že ob uradni predstavitvi načrta za preureditev pešpoti, ki povezuje Obelisk z Drašco. Nepojmljivo je namreč, da razne organizacije in ustanove izdelujejo načrte za razne objekte, ki naj bi bili speljani tudi po zasebnih zemljiščih in poteh, ne da bi bili zakoniti lastniki o tem sploh obveščeni.
Tretji načrt je izdelala zadruga arhitektov Naturstudio in predvideva razne posege za zaščito in boljšo uporabo nekaterih kraških področij, vendar v poročilu ni sp* cificirano, za kakšne posege naj b-- šlo.
Zadnji načrt je predložila padri-ška Gozdna zadruga. Gre za zelo zanimivo pobudo, ki je vredna širše pozornosti. Načrt predvideva o-vrednotenje in agroturistično ureditev velikega borovega gozda, ki se razprostira na padriškem hribu nad Drašco in ki je last krajevne Gozdne zadruge. O tej temeljiti študiji ekipe izvedencev pod vodstvom arh, Kokorovca, ki jo je finansi rala Kraška gorska skupnost, in ki teži k dejanski valorizaciji kra-
škega okolja, bomo še obširneje poročali.
O omenjenih načrtih bo torej jutri razpravljal tržaški občinski svet, nakar se bo o njih izrekla deželna uprava, če jih bo občina seveda sprejela in posredovala. Za takšne pobude so, kot znano, predvidena sredstva po znanem deželnem zakonu o naravnih parkih, šele tedaj, ko bo dežela odobrila predložene študije, bo mogoče izdelati izvršilne načrte.
Danes ob 19.30 se sestane rajonski svet za Novo mesto - Novo mit nico. Na dnevnem redu je med drugim razprava o štirih resolucijah ter o problemu mamil na šolah.
O problemu mamil, pa tudi o vprašanjih ostarelih, bo danes razpravljal tudi rajonski svet za Kja-din in Rocol, ki se sestane ob 19. uri.
cer na pobud j kulturnega društva, ki nosi ime po pesniku, ter tamkajšnje občinske uprave. V Grudnovi dvorani bo tako v soboto, 9. a-prila, likovni natečaj namenjen osnovnošolcem in srednješolcem. Vsi, ki bi radi sodelovali na tem natečaju naj se zglasijo ob 13. uri v omenjenih prostorih. Isti dan zapade tudi rok za izročitev izdelkov literarnega natečaja, ki ga je SKD Igo Gruden priredilo za učence, ki obiskujejo osnovne in srednjo šolo v občini Devin - Nabrežina ter za dijake višjih srednjih šol na Tržaškem. Udeleženci natečaja morajo izdelke oddati svojim učiteljem, oziroma profesorjem, ki jih bodo nato posredovali ■ organizatorju natečaja. Nagrajevanje najboljših izdelkov bo v nedeljo, 17. aprila, v občinski telovadnici na osrednji Grudnovi proslavi.
V nedeljo, 10. aprila, pa bo občinska uprava poimenovala glavno na-brežinsko ulico po Igu Grudnu. Slovesnost ob poimenovanju bo ob 11. uri pri spomeniku padlim v NOB na glavnem nabrežinskem trgu. Pri tem naj omenimo, da je občinska u-prava pred kratkim odkupila Grudnovo rojstno hišo v Nabrežini z namenom, da jo v bližnji bodočnosti preuredi v muzej.
Kot smo že omenili, bo osrednia Grudnova proslava v nedeljo. 17. aprila, v občinski telovadnici v Nabrežini. Na njej bodo nastopili otroci osnovne šole iz Jamel i, folklorna skupina osnovne šole «Virgil Šček* ter domači srednješolci, ki bodo po-sebno za to priložnost prinravili recital Grudnovih poezij. Na slavnosti bo govoril pesnik Miroslav Košuta. prireditev pa bo obogatil mešani pjevski zbor «Tgo Gruden*. Proslavo prireja SKD Igo Gruden.
Vprašanie sen. Gerbčeve šolskemu ministru
Zaskrbljenost dijakov eksperimentalnih tečajev na liceju «Petrarca»
Na mestnem klasičnem liceju »Pe-trarca* so že v šolskem letu 1980 -8t uvedli eksperimentalne tečaje, na katerih so v prvih dveh letnikih zamenjali grščino z drugim tujim jezikom, v drugem triletju pa so nadaljevali učenje obeh jezikov, medtem ko so ostali programi drugih predmetov nespremenjeni. Pred
niiiMMiimmiiniMdiiiiHiiMlliitmitMiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiMiniiiiiiimiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiniiMMiiiuiiiiiiiiiiiH
PO MNENJU ZAH0DN0KRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA
PRORAČUN KZE ZANEMARJA VSO DECENTRALIZACIJO
Zahodnokraški rajonski svet je na I enot, kar je tudi v samem duhu sinočnji seji soglasno izrekel nega- zdravstvene reforme. Zato zahod-tivno mnenje o proračunu Krajevne | nokraški rajonski svet odločno px>-
zdravstvene enote, ki je ta dokument poslala v oceno občinskemu odboru ter vsem rajonskim svetom tržaške občine. Tako predsednik Štoka v svojem uvodnem poročilu kot o-stali svetovalci so ugotovili, da proračun KZE ne vsebuje nobene programske politike na zdravstvenem področju ter zlasti ne omenja stvarne ustanovitve okrožnih zdravstvenih enot. V njem torej ni jasne slike kako bodo upjorabili novo bolnišnico na Katinari in kam se bodo preselili oddelki bolnišnice pri Magdaleni, potem ko je vsem dobro znano kako je z zdravstveno in social no oskrbo ostarelih v našem mestu.
Kar seveda negativno preseneča in kar bo predsednik tudi pjodčrtal v spremnem pismu pristojnim organom pa je dejstvo, da je KZE v proračunu v celoti zanemarila problem ustanovitve okrožnih zdravstvenih
živa vodilne organe KZE, da se čim-prej zavzamejo za ustanovitev teh enot, ki so stvarno potrebne za u-činkovitejšo in smotrnejšo zdravstveno oskrbo občanov. V tej zvezi gre omeniti, da je v zahodnokra.ško zdravstveno enoto vključena tudi zgoniška občina, svoj sedež pa bi imela v bivši karabinjerski kasarni na Proseku, kot je svoj čas že zahteval rajonski svet. Poudarjeno pa je bilo tudi, da bo morala KZE v okviru nove decentralizacije obdržati in po potrebi tudi okrepiti javno zdravniško ambulanto v Križu.
V nadaljevanju seje je predsednik Štoka prebral letno poročilo o dejavnosti rajonskega sveta, ki ga bo sedaj v skladu s pravili poslal županu. Skupščina pa je tudi pristala in podprla manifestacijo proti širjenju mamil, ki se bo odvijala pri hodnji torek v tržaškem Kulturnem domu.
kratkim pa so bili študentje obveščeni o nameri ministrstva za šolstvo, da se obiskovalcem teh eksperimentalnih tečajev ne prizna po maturi diploma klasičnega liceja, pač pa lingvističnega liceja. To je seveda nemalo razburilo dijake, o vsej zadevi pa se bo govorilo tudi v parlamentu, saj so komunistični senatorji Jelka Gerbec, Bacicchi in Pa-palia naslovili na šolskega ministra ustrezno vprašanje, v katerem med drugim obtožujejo, da ni ministrstvo pravočasno seznanilo obiskovalce eksperimentalnih tečajev o lastni nameri, pa tudi px>zivajo ministra, naj spremeni svoj sklep, tako da bi vsi študentje liceja Petrarca lahko prišli $o, diplome klasičnega liceja.
• Z jutrišnjim dnem bodo zasebne
televizijske postaje naše dežele začele oddajati enkrat tedensko posebna pjoročila o delovanju deželne u-prave, ki jih bo pripravljal deželni tiskovni urad.
Caiza Bloch. Na skupščini bodo pregledali položaj in možnosti ponovne zapjoslitve 160 delavk in delavcev tega obrata, ki so skoraj leto dni v dopolnilni blagajni.
Medtem se nadaljuje sindikalni boj, ki ga je sprožila Italijanska zveza pomorščakov (UTM) proti nameri Tržaškega Lloyda, da opusti nekatere redne proge in zmanjša število ladij v prometu, kar bi po-stavilo na kocko usodo več sto ljudi, ki v okviru družbe opravljajo danes razna dela na ladjah in v pisarnah na kopnem. Tako so pomorščaki včeraj onemogočili odhod tovorne ladje »Egizia*. ki pripada tržaški [»morski družbi in ki bo namesto ob 20. uri včeraj, kakor je bilo nap»vedano, zapustila naše pristanišče, namenjena v Benetke, ob isti uri danes. Motorna ladja «Nuo-va Ventura*. ki je prav tako last Tržaškega Lloyda, pa je nasprotno redno odplula včeraj ob 14. uri, medtem ko se je sprva zdelo, da bo tudi ta enota za dalj časa zadržana v naši luki.
V okviru sindikalne kronike naj na koncu zabeležimo še tiskovno konferenco, ki jo bo organiziral sindikat CGIL v soboto, 9. aprila, ob 10. uri v Časnikarskem krožku, kjer bodo predstavniki sindikata predstavili razstavo z naslovom »Tržaška industrija med devetnajstim in dvajsetim stoletjem*. Razstava bo na pomorski [»staji v času od 11. do 22. aprila.
Razstava osnutkov za ureditev prostorov raziskovalnega centra
Ena izmed prvih pobud konzorcija Centra za znastvene in tehnološke raziskave je bil razpis natečaja, da bi ugotovili najboljše zamisli o urbanistični ureditvi p»dročja med Pa-dričami in Bani.
Vabilu za natečaj so se odzvali znani strokovnjaki, ki so izdelali predloge za up»rabo prostora, za namestitev prostorov, kjer bodo delovale splošne službe in pa specializirani oddelki, Predlogi zadevajo seveda tudi namestitve laboratorijev.
Predloge bodo sedaj razstavili in to 11. aprila t.m. v razstavni dvorani Palače Costanzi. Slovesno odprtje razstave bo ob 18.30.
Danes priredi kulturno društvo «11 CarsO* v tržaškem Krožku za kulturo in umetnost dokumentarno razstavo o cerkvici Matere božje na Pečah v Glinščici. Diapozitive bo prikazal Armando Halupca, vso dokumentacijo pa bo predstavil pisatelj Dante Cannarella.
V SOBOTO IN NEDELJO ZAGREBŠKA «KOMEDIJA» V TRSTU
«RDEČI OTOK» KOT RAZPOSAJENI PROSTOR ZA DOMISLICE IN HUMOR
iiliiiiiiniimii
V PRIMERJAVI 1 LANSKIM LETOM
Tudi marca občuten padec števila prehodov čez mejo
Podatki obmejne [»licije o preho-
dih čez mejo v 'prejšnjem mesecu [»trjujejo močan padec števila prehodov tako s p»tnim listom kot s prepustnico. Globalno je bilo v marcu 1983 769.206 prehodov v obe smeri, kar znaša v primerjavi z marcem 1982, ko je bilo prehodov skupno 1.289.466, skrčenje za kar
40,35	odstotka. Vzroke za tako močan padec je treba seveda iskati v omejevalnih ukrepih jugoslovanske vlade, ki so močno okrnili predvsem prehode čez mejo jugoslovanskih državljanov s potnim listom: marca lani je prešlo mejo 587.310 tujcev (pri čemer imajo seveda Jugoslovani levji delež), marca letos pa 172.905. kar pwmeni celih 70.56 odstotka manj. Pa tudi prehod jugoslovanskih državljanov s prepustnico se je zredčil, čeprav v manjši meri: lani marca so zabeležih 129.267 prehodov, leto kasneje p>a 96.104 ali 25,65 odstotka manj.
Očitno pa so imeli znani jugoslovanski ukrepi psihološki učinek tudi na tej strani meje, saj se je skrčilo tudi število italijanskih državljanov, ki so se s potnim listom ali prepustnico podali v sosedno državo. Prehodov s piotnim listom je
■ lllllllll MIHI llllllllllim III Hill llllllt II tllllt Itllfl IIIIIIIttlHIIIItlHtlllllllllllMIIIIIIIIMIIItllMIIIIIIIIIHllIMIIlllllIlllillllIf Kitili IHIHIM IMIHIIIf II tllll MII lllllllllllllllllllll
JAMARJE II TRSTA IN TURINA SO VČERAJ PONOČI REŠILI
Srečen konec neprijetne dogodivščine
Vsi trije se dobro počutijo • Jutri se verjetno vrnejo v Trst
bilo namreč marca letos 192.965, marca lani pa 208.288, kar pomeni, da se je število tovrstnih prehodov zmanjšalo za 7,36 odstotka. S prepustnico pa je lani prešlo mejo 364 tisoč 301 italijanski državlan, marca letos p>a 307.232 oziroma 15,73 odstotka manj.
Kot rečeno, so torej marca letos zabeležili, globalno vzeto, kar 40,35 odst. prehodcv manj kot marca lani. Že iz doslej povedanega izhaja, da se je skrčil predvsem promet s potnim listom (54,01 odst. prehodov manj kot lani), medtem ko st je prehajanje meje s prepustnico skrčilo skupino za 18,33 odstotka.
PSI za ovrednotenje ladinskega jezika
Načelnik svetovalke skupine PSI v deželni skupščini Ermario je te dni vložil vorašanje, s katerim sprašuje deželni odbor, ali ne smatra za umestno, da bi v okviru posegov za ovrednotenje furlanskega jezika, organizirali vrsto ljudskih tečajev ladinskega jezika. K sodelovanju — pravi Ermano — bi lahko pritegnili videmsko univerzo, za organizacijo tečajev pa naj bi skrbele videmska [»krajina in gorske skupnosti.
Po več kot 70 urah dramatičnega čakanja in skrbi se je srečno končala neprijetna dogodivščina treh jamarjev, 28-letnega Maria Bian-chettija in 24 letnega Maurizia Gla-vine iz Trsta ter 29-letno Patrizio Suassino iz Turina, ki so bili ujeti v jami »cueva Coventosa* pri Ar-rendondu, kakih 50 kilometrov od mesta Santander v severni Španiji. Prvo neuradno sp»ročilo, da so s pomočjo špianskih jamarjev - reševalcev v dobri fizični kondiciji prišli ponovno »na svetlo*, je jamarski reševalni službi iz Trsta prišlo včeraj zjutraj okrog 2.30. Ob petih p>a so vest uradno potrdili predstavniki španske guardie civil, ki je vodila reševalno akcijo, pri kateri so sodelovali še p»tapljači Rdečega križa in lokalni jamarji.
Pri vhodu v jamo sta svoje tovariše pričakala Tržačana Alberto Lazzarini in Paolo Pezzolato, ki sta v p»nedeljek sprožila alarm, p»tem ko sta ugotovila, da je narasla reka preplavila vhod v jamo in da se vanjo ne moreta več vrniti. Peterica je v 805 metrov globoko jamo, ki ima v višini 285 metrov izhod «Coventosa*, vstopila v nedeljo. Pezzolato in Lazzarini sta zapustila tovariše, da bi skupino priskrbela s hrano in gorivom za svetilke. Osvobojeni jamarji so bili nekoliko zdelani zaradi (»manjkanja hrane in spanja. V bližnji koči, kjer so imeli svojo bazo, so se o-krepčali, nato pa zaspali za nekaj ur. že okrog p»ldne sta Bianchetti in Pezzolato telefonirala v Trst in sp»ročila sorodnikom ter jamarski reševalni službi, da je z njimi vse v redu in da se bodo danes zvečer, potem ko bodo spravili iz jame ves material, odpravili z avtom proti domu. Medtem se bodo ustavili še v Turinu, kjer je doma Bianchettijeva prijateljica Patrizia Suassino. V Trstu jih torej pričakujejo jutri.
Do treh jamarjev so reševalci lahko prišli le včeraj ponoči, potem ko se je narasla reka, ki teče skozi jamo, nekoliko umaknila. Za akcijo so pripravili p»sebno «p»t» s (»močjo vrvi in plovil, ki so jih pritrdili na stene jame. Tomas Gutierrez, 47-letni p»tapljač Rdečega križa, ki je vodil te priprave, je včeraj izjavil, da so Italijani imeli veliko smole za kar je v prvi vrsti kriva voda, ki je nepredvidljivo in nenadoma narasla. Lahko bi sicer bili opreznejši,
ko bi pred vhodom postavili stalno stražo.
Danes pričetek procesa proti trgovcu Brandemburgu in ostalini
Po hitrem postopku se bo danes začela sodna obravnava proti trgovcu Giacomu Brandemburgu, odvetniku Mariu Giordanu, notarju E-liu Boradoriju in Biserki Rajko-vich, 35-letnj predstavnici podjetja «Brandimpart SpA» v Zagrebu. Trgovec in odvetnik sta v zaporu, notar živi že dalj časa v Švici in se najbrž ne bo javil na procesu, Rajkovicheva, ki ima italijansko in jugoslovansko državljanstvo, pa bo verjetno prisotna, saj jo je namestnik državnega tožilca Dri-gani izpustil na začasno svobodo.
Tako ona kot Brandemburg sta
obtožena, da sta izvozila v Švico več kot milijardo lir. Brandemburg, Boradori in Giordano so nadalje obtoženi, da so ponarejali uradne in zasebne listine, sam odvetnik pa se bo moral braniti še obtožbe, da je osebno in stvarno pomagal trgovcu pri prikrivanju dejstev. Mario Giordano je v zaporu tudi zaradi obrekovanja na račun finančnega stražnika Fulca, o čemer pa danes ne bo govora, saj je ta obtožba povezana z drugo sodno pre iskavo.
Jutri ob 19. uri se sestane rajonski svet za Sv. Ivan. Poleg o proračunu KZE. za katerega morajo dati vsi rajonski sveti svoje mnenje, bo tudi govor o pripravi srečanja z zdravstvenimi in skrbstvenimi operaterji rajona.
Mnenje o proračunu KZE bo na dnevnem redu tudi na seji rajonskega sveta za Sv. Jakob, ki se sestane prav tako jutri ob 19.30.
V	maju kongres kapitanov dolge plovbe
V	našem mestu bo v času od 25. do 27. maja drugi vsedržavni kongres kapitanov dolge plovbe. Na kongresu, ki naj bi se ga udeležil tudi minister za trgovinsko mornarico Di Giesi, bodo obravnavali prvenstveno vprašanja, ki zadevajo varnost plovbe in življenja na ladji.
f Čestitke
ALEŠ TOMAŽIČ iz Pirana bo danes ugasil deset svečk. Iz srca mu želita vse najboljše nona Pavla in nono Milan. Voščilom se pridružujejo očka Vojmil, mama Silva ter sestrica Pavla.
Dne 5. aprila sta praznovala 24-let-nico skupnega življenja LAURA in STF.LIO BERTOCCHL Obilo sreče, zdravja in veselja jima voščijo Mara in Franko ter vsi sorodniki in znanci, ki ju imajo radi.
Danes praznuje rojstni dan AVGUŠTIN JERMAN. Še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih mu želita žena Miranda in sin Maurizia.
■HIHIIHHHHirilNIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHHIIIIHHIIIHIItllMHIIIIIHIIimilllHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIllllHIIIIHHIIIIIHIIlllllHHIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIiniHIIIIIIIHlIlllllllllllUAl
DANES V KRIŽU POGREB 20.LETNEGA GIULIA DEL BELLA
Očividca izpustili na svobodo
Obtoženemu vojaku te je puška izmuznila iz prijema in ko jo je zagrabil, je nehote pritisnil na petelina
i
Po izčrpnih odgovorih, ki jih je med včerajšnjim zasliševanjem dal namestniku državnega tožilca Staf-fi, je 20-letni vojak Giacomo Can-gemi iz Brescie p»novno na svobodi, Staffa ga je predvčerajšnjim začasno aretiral, ker je kot očividec zamolčal nekatere podrobnosti v zvezi z okoliščinami, v katerih je bil ubit v skupni spalnici voja ške kasarne v Ul. Rossetti vojak Giulio Del Bello iz Križa.
Cangemi je (»trdil verzijo vojaka Stefana Bertuola (slednji je obtožen nenamernega umora in neizp»lnje-vanja vojaških obveznosti), ki je iz,javil, da je med stražarskim počitkom šel v skupno spalnico. Pri sebi je imel prazno puško, ki jo je nabasal, ko ga je Del Bello provociral, češ da si je ne upa napol niti in je držati v eni roki. Pri tem pa se mu je puška izmuznila iz prijema in ko jo je spet zagra bil, je nehote pritisnil na petelina. Krogla je prebila železno omaro in
I dvodnevnih vajah. Nič čudnega torej, pravi naš sogovornik, če pride do tragedije, ko se tem pomanjkljivostim pridružijo še mladostna zagnanost in nezrelost.
Za dokončno verzijo dogodkov bo vsekakor treba počakati še na izsledke obdukcije in balističnih izvedencev. Danes ob 10.30 pa bo v Križu pogreb 20 letnega Giulia Del Bella.
nato Del Bella, ki je sedel na po- | dobijo v dotacijo (za stražo) že po stelji.	I dvodnevnih vaiah. Nič čudneea to-
Po informacijah, ki nam jih je včeraj dal neki vojak, je Bertuola pred temi dogodki baje zahteval, naj se Križan splazi na omaro in naj od tam »zakikirika*. Gre za vojaško šalo, ki si jo starejši vo jak; še vedno radi privoščijo nad mladim rekrutom in ki jo Del Bello ni hotel izpeljati. Tako je nastal besedni spopad, ki se je tragično končal. Glede puške p« je naš sogovornik izjavil, da v kasarni v Ul. Rossetti nimajo vojaki ustrezne ga mesta, k.jpr bi med štiriurnim (»čitkom (po dveurni straži) lahko odložili puško. Tako se včasih do gaja, čeprav se zdi absurdno, da gredo spat s puško (prazno seveda, kajti nabojnike nosijo v žepu) pod blazino in še to v strahu, da .jim je kdo v šali ne izmakne Tudi glede uporabe tako nevarnega oro žja, kot je p>uška »garant*, je premalo praktičnih vaj, saj jo vojaki
Dela Cecila Beatona v centru Barbacan
V središču Barbacan so včeraj popoldne odprli fotografsko razstavo znanega angleškega umetnika Cecila Beatona (1922 1971). ki jo prireja tržaška sekcija British School pod pokroviteljstvom krajevne Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove.
Gostovanje zagrebškega gledališča Komedija je bil vedno praznik veselega razpoloženja, ubranega petja in zabavnih odrskih situacij. Med našimi ljudmi so močno odjeknile predstave, kot so bile «Jalta, Jalta-*, «Gubec beg», «Dundo Maro je*, «Goslač na strehi* in druge.
Slovensko stalno gledališče si je zato prizadevalo. da bi v letošnji sezoni ponovno povabilo Komedijo, trud ni bil zaman in tako bo v soboto in nedeljo Komedija gostovala v tržaškem Kulturnem domu. Naj zapišemo, da je SSG priredilo gostovanje s pomočjo Kulturne skupnosti SR Hrvatske, vendar tudi z velikim lastnim prispevkom. Zato smo prepričani, da bo občinstvo nagradilo trud našega gledališča in v velikem številu obiskalo sobotno in nedeljsko predstavo. Vstopnice se dobijo tudi v predprodaji v blagajni Kulturnega doma.
Pa še nekaj besed o delu «Rde-či otok», s katerim se bo Komedija predstavila našemu občinstvu. «Generalka v gledališču Genadija Panfiloviča, z glasbo, izbruhom vulkana, domorodci in angleškimi mornarji*, lej jo je po komediji Mihaila Bulgakova priredil Vanča Kljakovič, s pesmimi dopolnil Milan Grgič, u-glasbil pa Alfi Kobiljo pod naslovom »Rdeči otok*, je vsekakor nadvse zabavno gledališko delo. Težko je reči, če gre za burko ali burlesko, va tp za razigrano gledališče niti m pomembno. Predvsem je pomembno, da se gledalci od srca nasmejejo komičnim situacijam in duhovitim domislicam, kar nesporno dokazuje tudi uspeh dosedanjih uprizoritev, ki jih ni bilo ravno malo, saj je igra doživela premiero sredi decembra 1981. Literarna predloga Mihaila Bulgakova je v odlični priredbi bila osnova za oblikovanje glasbene komedije, ki nosi nedvoumen pečat avtorjev »Jalte Jalte*. Teh nekaj skopih besed pomeni prav gotovo obet in prijetno vabilo ...
Natečaji za stolice na šolah druge stopnje
Deželni šolski urad sp»roča. da je bil na Uradnem listu štev. 82 z dne 24. marca 1983 objavljen koledar pismenih izpitov rednih natečajev za stolice šol druge stopnje in umetnostne usmeritve. Razglas omenjenih natečajev je objavljen v redni prilogi Uradnega lista istega dne.
Na istem Uradnem listu štev. 82 je objavljeno tudi sp»ročilo, da je na oglasnih deskah goriškega in tržaškega šolskega skrbništva ter deželnega šolskega urada izobešen razglas natečajev za stolice za šole druge stopnje in umetnostne u-smeritve s slovenskim učnim jezikom. Prošnje za udeležbo na natečajih morajo kandidati predložiti do 23. aprila 1983.
Nova publikacija «Tržaška luka»
Tržaška pristaniška ustanova je izdala v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico prvo številko mesečnega biltena »Tržaška luka*. Številka prinaša vrsto informacij o pomorskem prometu in prometu po kopnem, ki ustvarjata delovanje tržaške luke.
Ob izgubi nogometaša »Primorca* Bruna Križmančiča izreka iskreno sožalje družini ŠD Primorje.
Ob tragični izgubi sina oziroma vnuka
BRUNA KRIŽMANČIČA Izreka občuteno sožalje svojima članoma in svojcem Gospodarska zadruga v Bazovici.
Ob prerani smrti
BRUNA KRIŽMANČIČA
izreka ŠD Zarja svojcem občutena sožalje.
Ob prerani izgubi dragega BRUNA KRIŽMANČIČA
izreka Iskreno sožalje svojcam 6Z Gaja.
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
R0SSETT1
Danes, 7. t.m., ob 20.30 red četrtek, bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Schillerjevo delo »I Masnadieri*. Režija Gabriele La-via. Nastopajo U. Orsini, M. Gue-ritore, G. Lavia. V abonmaju odrezek št. 8. Rezervacije pri glavni blagajni.
VERDI
Jutri, 8. t.m., ob 20. uri bo na sporedu četrta predstava Puccinijeve opere »Turandot*. Dirigent Daniel Oren. režiser Alberto Fassini, orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi.
Z Verdijevo opero »Traviata*. katere prva uprizoritev bo v soboto olj 20. uri za red A v vseh prostorih, se zaključuje operna sezona tržaškega gledališča Verdi. Tudi to o-Pero, kot Puccinijevo »Turandot* bo vodil dirigent Daniel Oren. O operi, ki je eno najbolj priljubljenih Verdijevih del in ki je doživela največ Ponovitev na svetu, bo jutri v mali dvorani gledališča Verdi ob 18.30 govoril beneški kritik in muzikolog Giuseppe Pugliese.
Opero, ki je bila v Trstu poslednjič uprizorjena leta 1976, bo režiral in postavil Dario Dalla Corte. V glavnih vlogah nastopajo: Euge-nia Moldo-eanu. Nazareno Antinori in Lajos Miller. V ostalih vlogah nastopajo Anna Assandri, Fulvia Cia-no, Femando Jacopucci. Lucio Rol-li, Angelo Nardinocchi, Vincenzo Sa-gona. Mario Sarti, Dario Zerial in Vito Susca.
Prodaja vstopnic za prostore izven abonmaja se začenja danes pri blagajni gledališča (tel. 631948).
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 7. t.m., ob 9. uri in 10.45 za osnovno šolo in vrtec Šempeter: J. Grabovski »Volk in kozlički* — kinodvorana Šempeter.
Jutri, 8. t.m., ob 19.30: D. Rupel «Pošliite za naslovnikom*. Gostovanje PDG v Ajdovščini.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Mala dvorana
V soboto, 9. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja «čenčači».
Sprejemna dvorana
Do 10. t.m. bo odprta razstava Informel in materija v sodobnem španskem slikarstvu.
I. preddverje
Do 15. t.m.: Razstava Ivan Me-Štrovič — študije.
Dvorana Slovenskega
-mladinskega gledališča
Danes, 7. t.m., ob 19.30: W. Shakespeare - L. Ristič: Romeo in Julija.
SLOVENSKO
sSfo^S^GLEDAUŠČE
V TRSTU
Gostovanje gledališča KOMEDIJA iz Zagreba
Bulgakov — Kljakovič — Grgič — Kabiljo
RDEČI OTOK
musical
V soboto, 9. aprila 1983, ob 20.30 in v nedeljo, 10. aprila, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Prodaja vstopnic ob delavnikih od 10. do 14. ure.
• • •
Abonenti imajo popust.
NAROČNIKE, BRALCE in RAZNAŠALCE
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
vahimo na
TRADICIONALNO NAGRADNO ŽREBANJI
ki bo jutri, 8 aprila, ob 17. uri v dvorani Ivan Cankar v Ul. Montecehi št. 6 — četrto nadstropje.
Med naročnike, ki so poravnali celoletno naročnino do 15. marca, bomo izžrebali 70 zanimivih nagrad.
Vabljeni
Aut. D.M. št. 4/241219 z dne 2. marca 1983
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1982 - 83 8. abonmajski koncert
jutri, 8. aprila 1983, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
CIRIL ŠKERJANEC,
violončelo
ACI BERTONCELJ,
klavir
Na sporedu: C. Debussy, L. van Beethoven, L. M. Škerjanec, J. Brahms.
SPOROČILO OBČINSKEGA
PODJETJA ACEGA
«Podjetje je izvedelo, da se tuje osebe predstavljajo uporabnikom v imenu ACEGA in ponujajo naprave, ki naj obvarujejo pred «izhodi» plina.
Podjetje sporoča, da v tem smislu ni dalo nobenega dovoljenja tvrdkam ali osebam.
Podjetje nadalje opozarja uporabnike, da omenjene naprave za ugotavljanje »izhodov* plina navadno niso bile potrjene od pristojne ustanove in je zato lahko njihovo delovanje nepravilno*.
premiera.
Srednja dvorana
Danes, 7. t.m., ob 19.30: Henry Texier Quartet - večer jazza.
Velika dvorana
Jutri, 8. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. rdeči abonma in izven.
.Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem Prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
Kino
Cappella Underground 18.00—20.00— 22.00 »Sanjuro*. Režija Akira Ku-rosavva.
Ariston Danes zaprto. Jutri ob 16.00 »Coikiller*.
Eden 17.00 »Acapulco, prima spiag-gia a... sinistra*. Gigi in Andrea.
Nazionale 10.30—19.00 «1 diabolici amori*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ob 17.00-22.00 »Gan-dhi*. Barvni film.
Grattacielo 17.00 »Bonnie e Clayd alTitaliana*. O. Muti, P. Villaggio.
Penice 17.00 »Povero ricco*. Renato Pozzetto.
Mignon 15.00 «Bamby». Walt Disney.
Pilodrammatico Zaprto.
Anrora 15.45 »In viaggio con papk*.
Capitol 16.00 «ET !'extraterrestre». Barvni film za vsakogar.
Cristallo Danes zaprto. Jutri ob 16.30 »Ram bo*.
Moderno 15.30 »Rambo* S. Stallone.
Radio 15.30 «11 sesso caldo*. Prepo-vedan mladini pod 18. letom.
ViHorjo Veneto 16.30 »Labbra insa-ziabili*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 »Solaris*.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 7. aprila
RADIVOJ
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.40 — Dolžina dneva 13.05 — Luna vzide ob 4.18 in zatone ob 13.25.
Jutri, PETEK, 8. aprila
ALBERT
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.2 stopinje, najnižja 5.2 stopinje, ob 18. uri 12,2 stopinje, zračni tlak 1005.6 mb pada, brezvetrje, vlaga 68 odstotna, nebo pooblačeno. 'norje mirno, temperatura morja 11 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili SO SE: Simone Ziz. Eva Raccar, Ilia Gaglio, Matteo Belle-[ho. Andrea Gregori, Silvio Neri, A-®ssandra Schiraldi, Valentina Baibi.
UMRLI SO: 46 letna Franca Roja. 77 letni Carlo Calzi. 86 letna Margherita Cusin vd. Gerin, 87-let-°i’ Antonio Kodarin, 80-letna Margherita Casadei por. Franzini. 81-tetna Jolanda Giovannini, 82 letna Glga Falzari, 72 letni Edgardo Ruz-Jier. 73 letni Guido Roiz, 85 letna Nives Neumann vd. Pellanda.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN rod 8.30 do 20.30)
Pl. Giulia i. Ul. S. Giusto 1. Ul. Pelluga 46. Ul. Mascagni 2. Sesljan, Bazovica. Žavlje.
(°d 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero 2, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225 141: Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina; tel 200-121; Sesljan: tel. 209-187.
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Koncerti
V nedeljo, 10. aprila, ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi običajen »nedeljski koncert*. Nastopil bo ansambel pihal Verdi, ki ga vodi Sergio Siccardi. Na sporedu bodo sktkčtoe1 Schuberta! Bacha in Mozarta. Vstopnice na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 631948).
Razstave
V	umetniškem centru Barbacan v
starem delu mesta so odprli fotografsko razstavo londonskega umetnika Cecila Beatona. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa le od 10. do 13. ure.
V	TK GALERIJI, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja novejša dela Demetrij Cej. Slikar razstavlja v prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, olja velikega formata.
V	občinski galeriji v Trstu je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Pietro Grassi, ki bo razstavljal do 8. aprila. Tokrat bo dal na o-gled kakih dvajset svojih del: olj, temper in risb.
Razna obvestila
Uprava občine Dolina sporoča, da bo tudi letos priredila tradicionalno razstavo domačih vin in sicer 7., 8., 9. in 10. maja. Vsi zainteresirani vinogradniki iz dolinske občine lahko prinesejo vzorce svojega pridelka na županstvo (soba št. 5) od danes, 7. do vključno 15. aprila tega leta.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Valentin Vodnik - Dolina vabi jutri, 8. aprila, ob 20.30 v svoje društvene prostore na srečanje »Poezija, vrtnarstvo in pesem*, Predstavili bomo knjigi dveh dolinskih avtorjev, in sicer pesniško zbirko Marija Čuka »Suho cvetje* in vrtnarski priročnik »Aktinidija* Vitja-na Sancini. Za veselo razpoloženje bo poskrbel udi ženski pevski zbor KD Ivah Grbec iz Skednja.
KD F. Prešeren - Boljunec vabi na «Glasbena večera* v soboto. 9 aprila, ob 20.30 mešani pevski zbor Obala iz Kopra — dirigent Mirko Slosar, v petek. 15. aprila, ob 20.30 otroški zbor Venturini, mlad. zbor Prešeren, pianistka Vihra Kodrič.
V	okviru proslave ob 90-letnici rojstva pesnika Iga Grudna priredi SKD Igo Gruden iz Nabrežine v soboto. 9. aprila, slikarski ex tempore za učence osnovnih in nižjih srednjih šol. Udeleženci naj se zberejo v društveni dvorani ob 15. uri.
KD F. Prešeren vabi vaščane na javni sestanek o obračunu pustnih prireditev, ki bo danes, 7. aprila, ob 20.30 v društveni dvorani.
Ob tretji obletnici smrti nepozabnega brata Franka Rapotca daruje sestra Zorka 10.000 za spomenik padlim v NOB iz Boršta in lO.CK) lir za pevski zbor iz Boršta.
V	počastitev spomina Čeletove mame darujeta Neva in Marjan 10 tisoč lir za KD Ivan Cankar.
OBVESTILO
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male oglase, čestitke, raznovrstna obvestila, darove in prispevke itd. vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14. ure. Po tej uri jih ne bomo, ,J/pč sprejeli.
Nespremenjen pa ostane umik za sprejemanje osmrtnic ter sožalij (8.30 - 22- ura).
Prosimo za razumevanje
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
OSMICO je odprl Frandolič v Sliv-nem št. 25. Toči belo in črno vino.
SERGIO FERFOLJA pri Piščancih ima odprto osmico.
RAZPRODAM dve kompletni kuhinji po polovični ceni, hrastovo o-troško sobo ter raznovrstno pohištvo. Telefon 040/54390.
OSMICO je odprl Doro Sirk v Pod-gori. Toči pristno briško vino.
IZGUBIL sem črna očala za vid od Samatorce do Bajte. Janko Trampuž, Zgonik št. 35.
V	KRIŽU na reviji »Primorska poje* so mi pomotoma zamenjali dežni plašč rjave barve. Emil Gombač, Lonjerska cesta 328, telefon 040/910145.
OSMICO je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek.
MLAD fant išče kakršnokoli zaposlitev kot vajenec ali pa pri kakem avtoelektričarju ali v trgovini, z radioaparati. Tel. 040/228313.
PRODAM golf GL diesel letnik 1982 (avgust) bele barve v odličnem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na št. 0181/779469.
ČISTILNICA »TATJANA* Nabrežina Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne usluge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. Urnik: vsak dan razen sobote, od 8. do 13. in od 16. do 19. ure.
PRODAM volkswagen maggiolino 1200 letnik 1974 v odličnem stanju. Telefonirati od 13. do 14.30 in v večernih urah na št. 040 422093.
OSMICO je odprl Rikardo Živec v Koludrovici. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ljubi Petaros v Borštu.
V	DOLINI prodam stanovanje: dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, ko. palnica, klet. parkirni prostor in prostor za zidavo garaže. Tele fon 040/228-390.
PRODAM ape 600 MP. Telefon 040/824381.
PRODAM fiat 500 letnik 1968 z novimi gumami in opravljenim tehničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan. Dolina 147.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo in črno vino.
PRODAM alfetto 1.8 letnik 1976 z avtoradiom. Telefon 040/415534 ali 040/60142.
UGODNO prodam fiat 132 2000. Telefonirati na št. 040/229343 v večernih urah.
ODDAMO v najem trgovino sadja in zelenjave. Telefon 040/412543.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi, od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
ISTOČASNO KOT V VSEJ ITALIJI
ABONMAJSKA SEZONA GLASBENE MATICE
Tudi V pristanišču V Tržiču Drev.j Škrjanec in Bertoncelj
. . ,y r	, .... . .	na koncertu v Kulturnem domu
bodo predčasno upokojili delavce
S tem bodo zmanjšali režijske stroške v pristanu • V pri* hodnjih letih bodo nabavili nove stroje m povečali kapacitete
Pred nekaj dnevi je rimska vlada odobrila dekret o predčasni upokojitvi 5.000 pristaniških delavcev v vsej državi. Italijanska pristanišča so namreč danes prenasičena z o-sebjem in zaradi tega niso zmožna konkurirati tujim pristaniščem. Zaradi tega pada promet in pada tudi produktivnost. Istočasno pa postavljajo v pristaniščih nove napia-ve, ki avtomatizirajo delo in prav zaradi tega je precej osebja odveč. Brali smo v tržaških kronikah časopisov, da bodo v Trstu na ta način upokojili približno 500 delavcev iti izvedeli smo, tako pravijo odgovorni funkcionarji v tržaškem pristanišču, da bodo lahko racionalizirali in pocenili delo.
Hoteli smo tudi izvedeti kako je s stvarjo v tržiškem pristanišču, tudi zato ker so odgovorni politiki prav pred nekaj tedni, na slovesnosti, ki je bila v tamkajšnjem pristanišču, povedali, da bodo'v prihodnjih letih precej investirali v nove naprave in tudi zato ker je dei teh investicij zagotovljen z desetimi milijardami, ki naj bi jih dobili iz sredstev zakona 828.
Včeraj smo se v zvezi s tem pogovarjali s konzulom tržiške pristaniške družbe Pizzignaccom. Raztolmačil nam je kako je s tem dekretom. Točnega besedila sicer še ne pozna, vendar so znane glavne smernice. Delavcem pristaniških družb in tudi pristaniških uprav je vlada aplicirana ista pravila, ki veljajo za vse industrijske sektorje, ki so v krizi. Delavcu, ki je že dopolnil 55. leto in ki ima plačanih najmanj petnajst let delovne dobe bodo bonificirali 5 let socialnih prispevkov in ga bodo tako predčasno' upokojili. Dobil bo isto pokojnino kot bi jo dobil ko bi dopolnil 60. leto. Na enak način bodo ravnali s tistimi, ki niso še dopolnili 55. leta, imajo pa najmanj 30 let plačanih prispevkov. Tudi tem bodo priznali dodatno petletno dobo. Pizzignacco nam je povedal tudi, da ima vtis, da bodo morali tisti pristaniški delavci. ki so v takem položaju, iti pred časno v pokoj. Ne bo možno izbirati. Na tak način bo pet tisoč ljudi v vsej državi predčasno upokojenih.	.
V Tržiču imajo danes 316 članov pristaniške družbe. Ta družba ima poleg tega še 14 uslužbencev. Gi-e v tem primeru za administrativno in drugo pomožno osebje. V Tržiču nisp še ugotovili koliko ljudi se nahaja v položaju kjer je možna pred časna upokojitev. Biti jih mora približno, trideset-..	r
Zakonska določila pravijo tudi. da ne bo moč do konca leta 1985 na, domestiti tistih delavcev, ki se na tak način predčasno upokojijo. To pomeni, da bodo v tem časovnem razdobju zmanjšali število zaposlenih in prisiljeni bodo povsod racip, nalizirati delo v pristanišču, tudi z nabavo novih strojev.
Proces posodabljanja tehnologije se kaže tudi v tržiškem pristanišču. Tu so v prejšnjih letih nabavili precej novih strojev, ki so last bodisi
sodobnih naprav ter seveda tudi od vrste blaga, ki se bo tu raztovarjalo ali natovarjalo. Razstovarja-nje premoga zahteva n.pr. veliko manj osebja kot raztovarjanje lesa.
Tržiško pristanišče je danes na 12. mestu na lestvici prometa med italijanskimi pristanišči. Seveda so nekatera velika pristanišča kot Genova in druga na tirenski obali veliko daleč pred tržiškim. V Tržiču so lani zabeležili milijon in pol ton prometa, v glavnem je šlo za raztovarjanje blaga. Upajo, da bodo dobili več prometa sedaj ko imajo poglobljeni vstopni kanal. Za primerjavo povejmo da bodo zabeležili, tako je napisano v načrtih, v koprski luki, dva milijona in en četrt ton prometa.
Pristanišče v Tržiču postaja iz leta v leto vedno bolj pomembna gospodarska komponenta v goriški pokrajini. V njem dela tudi precej slovenskih delavcev, doma s Krasa, zaradi tega je prav da tudi mi posvečamo precej pažnje tej veliki tovarni, pa čeprav ni ta beseda najbrž najbolj primerna.
V Kulturnem domu v Gorici bo danes zvečer ob 20.30 peti abonmajski koncert letošnje sezone Glasbene matice. Koncertirala bosta znana slovenska umetnika, violončelist Ciril Škerjanec in pianist Aci Bertoncelj. Na sporedu imata skladbe C. Debussgja, L. van Beethovna, L. M. Škerjanca in J Brahmsa. Oba umetnika zamejska publika že pozna, bila sta na koncertih širom Evrope in v Ameriki. Nocojšnji koncert bo za ljubitelje glasbe pravi umetniški užitek.
Glasbena matica se s tem koncertom približuje zaključku letošnje abonmajske sezone. Na dosedanjih štirih koncertih so nastopili Goriški komorni orkester. Zagrebški godalni kvintet, Zagrebški madriga-
pristaniške družbe kot samostojne ustanove za pristanišče, ki jo upravlja trgovinska zbornica. Pred kratkim so izročili namenu poglobljeni vstopni kanal v pristanišče, kar bo omogočalo prihod in pristajanje večjih ladij. V načrtu, del denarja imajo že zagotovljenega, je še nadaljnje poglabljanje kanala, poleg tega pa še podaljšanje operativne obale in s tem v zvezi tudi gradnja skladišč ter seveda nakup novih žerjavov. Denar so jim obljubili pri Goriškem skladu, na deželi, v Rimu.
Deset milijard lir bodo dobili iz sredstev zakona 828.	^
Lani so sicer zabeležili nekaj manj dela v pristanišču kot leto prej. Samo 607 delovnih dni. to pomeni da sta bila skozi vse leto dva delavca odveč. To je zelo malo, neznatno. nam je dejal Pizzignacco, vendar kaže da so tudi oni občutili krizo, to kot posledica splošne krize v industrijskih obratih.
Kakšen razvoj bo imelo pristanišče v Tržiču v prihodnjih letih pa je odvisno od servisa, ki ga bo lahko nudilo komitentom, od novih bolj
GB ZAHTEVI PO IZROČITVI CICUTTINIJA IZ ŠPANIJE
Goriška javnost pričakuje po 11 letih resnico o zločinih v Petovljah in Ronkah
Furlanskega fašističnega kolovodjo dolžijo, da je 31. maja 1972 telefoniral karabinjerjem v Gradišče ob Soči ter da je botroval kasnejši ugrabitvi letala v Ronkah, ko je bil ubit njegov pajdaš Boccaccio
GLASBENA MATipA
ZSKD - 'SKP
ABONMAJSKI KONCERT
CIRIL ŠKERJANEC
violončelo
ACI BERTONCELJ
klavir
GORICA - KULTURNI DOM danes, 7. aprila, ob 20.30.
Pred enajstimi leti sta Goriško I janske vlade, da se ji Cicuttini iz-
I rnči 1
pretresla dva kriminalna dogodka, ki sta v nas usmerila zanimanje vse italijanske in tudi mednarodne javnosti. V noči od 31. maja na 1. junij 1972 je pri Petovljah eksplodiral avtomobil in ubiti so bili trije karabinjerji postaje iz Gradišča ob Soči, ranjen je bil njihov poveljnik. Nekaj mesecev kasneje, v oktobru, pa je furlanski fašist Ivano Boccaccio ugrabil letalo, ki je bilo pravkar vzletelo z ronskega letališča in zahteval od pilota naj se vrne na to letališče. Tam je prišlo streljanja med Boccacciom in policijo in fašistični ugrabitelj je bil pri
tem ubit.	_ ____
V središču zanimanja policijske preiskave se je takrat znašel Carlo Cicuttini, tajnik misovske sekcije v San Giovanni al Natisone v videmski pokrajini, Boccacciov prijatelj. Cicuttini je takrat zbežal v inozemstvo in dolgo časa je trajalo predrto' šo ga izsledili v Španiji in tamkajšnja policija ga je lani, na zahtevo italijanskih oblasti, zaprla. V dnevnem časopisju smo brali, da So v torek pred madridskim sodiščem razpravljali o zahtevi itali-
llllllllliiillllillli iMliiniliiiliM n iiiimm lil n liifiiiimmni m 1111111111111111 MiiiiiiiiiiiililliitiiiiliikiuuiliilliiiilB
PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE
Rahlo povečanje prometa skozi goriške prehode
V enaki meri so se povečali prehodi italijanskih in jugoslovanskih državljanov - Kljub vsemu smo še daleč od lanskih številk
Promet skozi goriške mejne prehode prve in druge kategorije se je v mesecu marcu nekoliko povečal, čeprav smo še daleč od števila prehodov, ki smo ga bili vajeni v lanskem letu. Skupno so obmejni policijski organi našteli v mesecu marcu 283.369 prehodov, medtem ko jih je bilo februarja približno 210 tisoč, januarja pa 221 tisoč. Za primerjavo naj navedemo, da je bilo marca 1982 skupno preko 650 tisoč prehodov.
V zadnjem mesecu so našteli nekaj čez 48 tisoč prehodov s potnimi listi. Od teh je bilo 27.490 italijanskih in 20.666 tujih, seveda predvsem jugoslovanskih državljanov.
Izraziteje se je povečal maloobmejni promet, približno v enaki meri za italijanske kot za jugoslovanske državljane. S prepustnico ;je •\ '' i*- -fi9
MENJALNICA
tel. 0481/83909
TEČAJI BANKOVCEV 6. 4. 1983
namreč prekoračilo mejo skoraj 140 tisoč italijanskih (februarja 106 tisoč) in nekaj več kot 95 tisoč jugoslovanskih (febr. 69 tisoč) državljanov.
Kolesarsko tekmovanje ob obletnici osvoboditve
Ob 38-letnici osvoboditve bo, kot v preteklih letih, tovarniško rekreacijsko društvo Italcantieri v Tržiču priredilo kolesarsko tekmovanje za pokal Montes. Tekmovanje prirejajo pod pokroviteljstvom pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije.
roči. Italijani ga obtožujejo pokola v Petovljah, sodelovanja pri ugrabitvi letala v Ronkah in bega v inozemstvo s ponarejenim potnim listom. Na obravnavi je Cicuttini zanikal prvi dve obtožbi, priznal pa, da je zbežal iz Italije »iz političnih razlogov». Čez dva dni ba madridsko sodišče sklepalo ali ga bodo izročili italijanskim oblastem ali pa bo ostal v Španiji.
Takratnim dogodkom pri nas so sledile številne preiskave in še več procesov tako v Trstu kot..v Benet: kah in še drugod. Sodniki m odvet* niki so imeli z obema primeroma veliko dela. Cicuttinija so sicer .ita* lijanska sodišča obsodila zaradi sodelovanja pri ugrabitvi letala, vendar pa je bil takrat neznano kje in je zato seveda ostal na prostosti.
Pri nas si seveda želimo, da bi ‘ega fašističnega pritepenca Španci izročili italijanskim oblastem, in da bi mu tu sodili za zločine za katere ga obtožujejo. Nekateri namreč trdijo, da je bil Cicuttini tisti, ki je 31. maja 1972 telefoniral ka rabinjerjem v Gradišče in jim povedal, da je pri Petovljah sumljiv avto. Zvabil jih je v past in trije med njimi so tam našli smrt. Kasneje so nekateri trdili, da si je dal Cicuttini operirati glasilke, da ne bi njegovega sedanjega glasa primerjali s tem. ki je bil tedaj registriran na trak v karabinjerski postaji in ki smo ga čuli tudi na dolgem procesu, ki se je vršil v Trstu. Prav tako bi bilo prav, da bi Cicuttinija še enkrat soočili z ugrabitvijo letala, čeprav je bil za ta zločin že obsojen, kajti znane so bile njegove strankarske in prijateljske vezi z Ivanom Boccacciom. Znano je tudi, da so nekatere fašistične kolovodje na sodnih razpravah ožigosali kot tiste, ki so Cicuttiniju v tujino pošiljali denar, da se je lahko preživljal.
Če bodo španski sodniki sklenili izročiti tega, danes 36-letnega begunca in zločinca italijanskim oblastem, bomo morda na procesu, do katerega bo prišlo v Italiji, končno izvedeli kaj novega in morda tudi odločilnega o zločinu v Petovljah.
Predobro se namreč spominjamo kako neresno je potekala takratna preiskava, kako so pred sodišče tirali skupino ljudi, ki so jih potem tržaški sodniki oprostili, ker niso bili takozvani dokazi zbrani njim v obtožbo osnovani, kako so se takrat blamirali pred javnostjo neka
teri med preiskovalci, kako so se vrstili potem, eden za drugim, razni procesi, tudi prizivni na sodišču v Benetkah itd. Na vrsti so bile obtožbe in protiobtožbe, toliko jih je bilo, da smo izgubili ra čun o njih. Prav bi bilo torej, da bi javnost vendarle izvedela kdo so takrat bili resnični krivci teh zločirtskih dejanj, ki so nosila izrazit fašistični pečat.
listi ter pianistka Zdenka Novak iz Ljubljane. Zaključni, šesti koncert, bo v Kulturnem domu 21. a-prila. Igral bo simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana, pel bo pevski zbor Glasbene matice iz Trsta. že sedaj opozarjamo na ta koncert.
Glasbeni filmi v Stella Matutina
Rock glasba zaseda na lestvici preferenc mladinske publike še vedno najvišje mesto. Zato so se tudi v centru Stella Matutina odločili, da skupaj s krožkom ACLI in občinsko upravo priredijo ciklus film-koncertov. Gre za filmske posnetke nekaterih večjih koncertov oz. za prave rock filme, ki jih bodo predvajali vsak petek do 6. maja. Jutri bo na sporedu posnetek koncerta »No nukes*. velike manifestacije proti jedrski energiji, na kateri so sodelovali glasbeniki kot Jackson Browne, Bruce Springsteen, Crosby Stills & Nash, Carly Simon in drugi. Naslednji filmi na sporedu so: »Renaldo e Clara*. Bob Dylan in Joan Baez, »Rock show», Paul Mc Cartney, «Concerts of the people of Kampuchea* in «Rude Boy», Tha Clash.
Filme bodo predvajali ob 20.30 v dvorani Stella Matutina.
V Solkanu so počastili 85-letnico njihove mizarske zadrug«
Solkanski obrtniki so prejšnji teden proslavili 85-letnico ustanovitve solkanske mizarske zadruge. Zbrali sc se na slavnost v svojem kraju. Danes je sicer v Solkanu mizarska obrt skoro izumrla. Konec prejšnjega stoletja in v začetku tega, ko so ustanovili mizarsko zadrugo, je bilo v Solkanu okrog petdeset mizarjev. Danes se s to stroko ukvarja le še pet mizarjev. Imajo pa v Solkanu druge obrtnike, in sicer kovače, mehanike, parketa-rje itd.
Ob priliki proslave so izdali tudi spominsko brošuro, v kateri je objavljena tudi zgodovina mizarstva v Solkanu. Napisal jo je zgodovinar Branko Marušič, ki je tudi doma iz Solkana.
NiuniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiuitia
MED UČINKI GOSPODARSKE KRIZE
Upadanje prebivalstva tudi v občini Tržič
Dvakrat več smrti kot rojstev in povečanje izseljevanja v droge kraje - Do leta 1978 je prebivalstvo naraščalo predvsem zaradi močnega priseljevanja
IIIIIIIIIIMlIltllllllllllllllllllllllIMMIIIHIIIItllllllllltIHnHim
nilltllltlllltttlllllllllllMIIIIIHIlMII
BENCIN PROSTE CONE ZA 26 LIR CENEJŠI
Ameriški dolar	1.420,-
Kanadski dolar	1.130.-
švicarski frank	685.-
Danska krona	160.—
Norveška krona	192.—
Holandski florint	520.-
Francoski frank	195.—
Belgijski frank	26,-
Funt šterling	2.050,-
Nemška marka	590.-
Avstrijski šiling	83.-
Švedska krona	185,-
Španska pezeta	10.-
Drahma	14,-
Debeli dinar	15.80
Drobni dinar	17,-
Banca Agrteota Gorlzia Kmečka banka Gorica
Goriški avtomobilisti bodo vsekakor z zadovoljstvom sprejeli vest, da se je cena bencina proste cone znižala za 26 lir na liter. Super bencin, ki je z boni doslej stal 613 lir, bo odslej stal 587 lir, navadni bencin 537 lir namesto dosedanjih 563, plinsko olje pa 473 namesto 490.
Zmanjšanju cene je treba pripisati padcu cene nafte na mednarodnih tržiščih, kjer so se vsi naftni derivati v zadnjih mesecih že večkrat pocenili. Na vsedržavni ravni je doslej vsako zmanjšanje cene pospravila vlada, ki je vedno razen enkrat pustila nespremenjeno končno ceno bencina, s tem da je privila proizvodni davek. Tako je bilo tudi tokrat. Ker pa je kontingent proste cone delno oproščen davščin, se bodo s pocenitvijo okoristili tudi goriški šoferji, ki še hranijo bencinske bone.
Da pa ne bi bilo to veselje pretirano, naj spomnimo šoferje, da je
predvidena podražitev bencina proste cone za 60 lir na liter. Trgovinska zbornica je že pričela ustrezni postopek in bo tako pridobljeni denar namenila Goriškemu skladu. Predvideva pa se, da do tega ne bo prišlo prav kmalu, saj mora u-strezni odlok izdati ministrstvo za industrijo po predhodnem posvetovanju z zakladnim ministrstvom.
POSOJILNICA V SOVODNJAH sklicuje
LETNI OBČNI ZBOR
članov v nedeljo, 17. aprila, ob 10.45 v sovodenjskem Kulturnem domu.
Statistični podatki o gibanju prebivalstva v tržiški občini nas še enkrat seznanjajo s pojavom upadanja števila rojstev, ki je že zadobil ponekod zaskrbljujoče razsežnosti ter nam kažejo kako je gibanje prebivalstva neločljivo povezano s cvetočimi ali kriznimi obdobji v gospodarstvu. Število prebivalcev v tržiški občini, ki se je stalno večalo vse do leta 1978, je naslednje leto pričelo upadati. Leta 1978 je občina štela 31.297 prebivalcev, ob koncu lanskega leta pa je zopet zdrknila pod 30 tisoč, točno na 29.968 prebivalcev. Izvedenci tačunajo, da se bo po najbolj optimističnih pred videvanjih v prihodnjih letih manjšalo za tisoč enot vsaka štiri leta, če ne pride do spremembe v sedanjem trendu.
Poglejmo kako je prišlo do tega pojava, ki ga v zgodovini Tržiča ne pomnijo, saj se je prebivalstvo od leta 1869. ko je Tržič štel 3.512 prebivalcev stalno večalo vse do leta 1978. Po ustanovitvi ladjedelnice se je prebivalstvo v nekaj letih podvojilo: Tržič je leta 1910 štel preko 8 tisoč ljudi, leta 1936 skoraj 20 tisoč in nato vedno več do pred štirimi leti.
V vsem tem obdobju (razen manjših izjem) je bil tako naravni (razlika med rojstvi in smrtmi) kot migracijski saldo (razlika med priselitvami in izselitvami) pozitiven. Rojstva so začela v 70. letih upadati. Leta 1972 se je rodilo še 430 otrok, medtem ko se jih je lani le 161. Naravni prirastek (brez migracijskega toka torej) je leta 1970 bil +132, pet let kasneje +30, leta 1978 pa je število smrti že preseglo rojstva za 62 enot. Lani je bilo približno dvakrat več smrti kot rojstev, tako da se je vsled naravnega gibanja prebivalstvo zmanjšalo za 170 ljudi.
Podoben je tudi statistični potek selitev. Teh je za majhno mestece kot je Tržič kar precej, saj obsegajo vsako leto več kot tisoč enot. Razlika med priselitvami in izselitvami je bila leta 1970 pozitivna kar za 487 enot, leta 1975 za 181, leta 1978 pa le še za 133. Industrijska kriza, vrtoglavo padanje števila de lovnih mest in druge težave s tem v zvezi so povzročile preobrat, tako da je število izselitev preseglo število priselitev: lani je bila ta razlika 116.
Šolski problemi v ospredju
Šolska problematika, oziroma problematika šolskih poslopij za osnovne šole, ne daje miru. O tem vpra
šanju bo govor tudi na skupščini rajonskega sveta za Madonnino, ki bo v torek, 12. aprila, ob 20.30. Na sejo so povabili odbornika za šolstvo 6-bizzija ter odbornika za javna dela Del Bena, kajti govoriti hočejo tudi o nekaterih javnih delih.
Razna obvestila
Fotoklub Skupina 75 vabi člane, naj se drevi ob 20.30 zberejo v Ul-Croce 3, /a izberejo diapozitive, a katerimi bodo sodelovali na razstavi Dia Primorska. Prisotna bosta tudi Milenko Pegan in Rafael Podobnik.
tioricu
VERDI 18.00—22.00 »Testa o croce*. N. Manfredi in R. Pozzetto.
CORSO 17.30-22.00 «Scusate U ri-tardo*. M. Troisi in L. Polito. Barvni film.
VITTORIA 17.45—22.00 »AAA offresi servizi erotici*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Arniči miei U.».
PRINCIPE 18.00-22.00 »Rambo*. JSlorn i. urico in oko/i ca
SOČA 18.30 — 20.30 »Kataklizma ob 15.30». Japonski film.
SVOBODA 18.30-20.30 »Pekel Vietnama*. Ameriški vojni film.
DESKLE Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziana. telefon 44 387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco, telefon 32515.
POGREBI
Ob 9.30 Federica Sfiligoi vd. Di Lenardo iz splošne bolnišnice na pokopališče; ob 11. uri Maria Mor-bin por. Bisson iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražice in na glavno pokopališče.
Ob prerani smrti
ZMAGE DEVETAK z Vrha izraža globoko sožalje molu, hčerkama in sorodnikom Slovenska skupnost na Goriškem.
KD Vipava izraža globoko sožalje odborniku Jožku Petejanu ob izgubi sestre Slave.
Slovita Italijanska filmska zvezda Sophia Loren si je v začetku meseca privoščila izlet v daljno Azijo. Tu jo vidimo, ko si ogleduje neki znani Budov kip v Bangkoku
Patronat KZ - INAC svetuje
Dodatek k pokojnini je treba vprašati šele po prekinitvi delovnega razmerja
Vpr.: «Odločil sem se, da vam pišem, ker ne vem, kaj naj storim. Govoril sem s številnimi prijatelji in kolegi, ki so imeli podoben problem, vendar mi je vsakdo svetoval drugačno rešitev. Zato računam na vaš nasvet, da dokončno razčistim vse dvome. Star sem 59 let in čez dva meseca jih bom imel 60. Že šest let sem invalidski upokojenec, vendar pa še zmeraj delam in mislim ostati v delovnem razmerju še nekaj let. da si zaokrožim pokojnino. Zdaj pa ne vem, kdaj naj vprašam za povišek pokojnine. Moram vložiti prošnjo, ko dopolnim 60. leto, ali lahko počakam do dokončne upokojitve? Katera rešitev bi bila zame ugodnejša, ali morda, obstaja še kaka tretja možnost? Vnaprej se vam zahvaljujem za vašo potrpežljimst in prijaznost.» L.V.
Zavarovanci, ki uveljavijo pri INPS pravico do invalidske pokojnine, se tej pokojnini ne morejo več odreči, razen če INPS naknadno ne prekliče pokojnine zaradi občutnega izboljšanja zdravstvenega stanja oziroma zmožnosti do zaslužka, kar pa se zelo poredkoma dogaja. To pa pomeni, da ob dopolnitvi 60. leta starosti INPS ne- likvidira starostne pokojnine, niti ne ponovno odmeri invalidske pokojnine. Upravi-
čenec lahko zahteva le dodatek na že uveljavljeno invalidsko pokojnino, in to tudi večkrat. Višina dodatka pa je v sorazmerju z višino plače, ki jo je upravičenec prejemal po invalidski upokojitvi.
D»o pred dvema letoma je upokojenec lahko vložil prošnjo za dodatek vsaki dve leti. Po novem zakonu štev. 155/81 p>a laliko u-pcfcojenec zahteva povišico vsakih pet let, če pa je že dopolnil 60 let, lahko runa tantum* vloži prošnjo po dveh letih.
V vašem primeru bi lahko že danes vložili prošnjo za dodatek, saj je preteklo več kot pet let od invalidske upokojitve. Vendar p>a imamo resne pomisleke, če se vam to dejansko splača, če bi namreč danes zaprosili za dodatek, bi potem morali čakati še vsaj dve leti, da bi vložili drugo prošnjo za dodatek, tudi če bi že prej prekinili delovno razmerje. Kar pa je najvažnejše, bi ne imeli nobene finančne koristi, vse dokler ste zaposleni. Upokojenci, ki se vedno delajo, imajo namreč pravico le do minimalne pokoj-nine, razliko med efektivno in mi-minalno pokojnino pa mora zadržati delodajalec v obliki dnevnih odtegljajev. Zato vam svetujemo, da zaenkrat ne predložite nobene prošnje in to storite šele v teku tistega meseca, ko boste dokončno prekinili delovno razmerje.
Na knjižni potici
Anion Podbeviek:
cRihard
Jakopič»
RAZGOVOR Z MILANOM RAKOVCEM, AVTORJEM ROMANA «RIVA I DRUŽI >
Odnose med Hrvati in Italijani v Pulju je pogojevala tudi žalostna preteklost
Hrvaški podeželan je v mesto prihajal z nekakšnim strahom - Tu so ga zmerjali in za* ničevali, celo preganjali - In ta isti človek je nato prišel v mesto kot zmagovalec
Te dni je prišlo med čitatelje zelo zanimivo literarno delo, ki je zares vsaj za sedaj svojevrstno tako po svoji vsebini kot tudi glede jezika, v katerem je napisano. Gre za roman z značilnim naslovom «Riva i druži», podnaslov dela pa je: »Kako su naša dica*. Avtor tega dela je eden najve-ljavnejšib sodobnih istrskih pisateljev: Milan Rakovac, ki je napisal doslej veliko poezij, zgodb ir) na stotine člankov in spisov in ki je hkrati znan tudi - kot odličen prevajalec. Veliko' priznanj je dobil za to. da je zelo lepo prevedel v hrvaščino doslej najboljše delo tržaškega pisatelja istrskega porekla Fulvia Tomizze »La miglior vita*.
V	tem primeru, v svojem romanu »Riva i druži* se je Milan Rakovac, sin znanega partizanskega heroja Joakima Rakovca, lotil zelo privlačnega hkrati pa tudi težavnega problema in sicer osvoboditve glavnega mesta Istre Pulja. ki ga je v prvih dneh maja 1915 osvobodila jugoslovanska ljudska armada. In tu Rakovac prikaže tudi prvi stik in razpoloženje med osvobodilno vojsko, torej med ljudmi, ki so jih ljudje enostavno imenovali »druži*, ter novo stvarnostjo, stvarnostjo mesta, Pulja, ki ga je tedaj naseljevalo v glavnem prebivalstvo italijanske narodnosti. In v letih od ma-jri 1945. do 1947. leta dož.ivlja ozi romg preživlja Pulj edinstvene izkušnje. V času anglo ameriške vojaške uprave se velik del prebivalstva. ki ga sestavljajo ljudje italijanske in hrvaške, le deloma slovenske narodnosti, proletarci delavci tovarn in drugih industrijskih podjetij, pristaniščniki in drobceni uradniki ter kmetje iz neposredne okolice borijo za to. da bi velik del Istre bil priključen Jugoslaviji. V tem boju so te množice zgledno strnjene in akcije za priključitev se vrstijo druga za drugo.
V	glavno mestno središče istrskega polotoka prispejo znane mednarodne komisije in se tudi prepričajo o tovrstnem ljudskem plebiscitu. V začetku je velika večina ljudi za to, da naj zavezniške vojaške sile odpotujejo domov in pustijo1, mesto domačemu prebivalstvu. Toda ta boj se tudi v Pulju vleče in vleče, odnosi se v mestu speminjajo in zadobivajo tudi vedno večjo napetost. Proletariat brani tudi stroje velikega mehaničnega mlina, ki jih zavezniki hočejo odpeljati v Trst oziroma v I tab jo. V tem boju pride tudi do hudih spopadov, celo do streljanja, zavezniška policija, torej tisti, ki jili Rakovac označuje z znanim vzdevkom »baeoli*. streljajo v množico in trije delavci obležijo mrtvi v neposredni bližini puljskega mehaničnega mtoia.
Toda roman Riva i druži* ni saino kronološka zgodovina tistih dveh let od osvoboditve do jeseni 1947, torej ni le kronika dogajanj v Pulju, pač pa je tudi stik ali če hočemo trčenje teh ljudi, ki jim meščani pravijo «dvuži» in ki so skoraj v celoti hrvaškega ali slovenskega rodu. s krajevnim prebivalstvom, ki je bilo v Pulju, v mestu v pretežni večini italijansko. In, v teh dveh letih pride do velikih, globokih sprememb
Avtor dela "Riva i druži* Milan Rakovac v zvezi s tern pravi: »Če hočemo dojeti, če hočemo razu meti te spremembe, moramo |K>d črtati, moramo razumeti določene zgodovinske in etnične posebnosti in značilnosti Istre. Na eni strani je to mesto s pretežno italijan-
skim prebivalstvom, na drugi strani pa je tu podeželje, je tu vas s hrvaškim ali na drugem koncu slovenskim prebivalstvom. Skozi desetletja, skozi stoletja so istrski kmetje, istrski podeželani bežno obiskovali mesto in vedno v nenakšnem strahu, včasih pa tudi z določeno zavistjo ali nevoščljivostjo, kajti mesto je s svojimi širokimi, čistimi, ulicami, s svojimi ljudskimi vrtovi, s svojimi tovarnami in vsem ostalim predstavljalo v očeh podeželskega človeka le nekakšno željo, nekakšen sen, bilo je frač simbol boljšega/ bogatejšega življenja. 'Pred začel-'1 kom vojne, še posebno pred začetkom partizanske vojne je istrski podeželan prihajal v mesto, ko je dovažal puljskim meščanom drva za kurjavo, vino, olje ali tudi sadje in zelenjavo, ker je podeželje, kot vedno in povsod, oskrbovalo mesto. Prihajal je po navadi le po nekaj ur in enkrat na teden in se tu ustavljal le na področju mestnega trga. dokler niso prišli kupci, odkupili njegovo blago in odšli. Nato pa se je on vračal spet proti svojemu domu, proti revni strašno okajeni hiši, oziroma na svoja majhna polia. kjer je spet sanjal o mestnem bogastvu, o bogastvu, ki je bilo ali ki naj bi bilo nakopičeno tudi na njegov račun. Sicer pa se je včasih odpravljal v mesto tudi «u» radno», ko je moral na občino ali na sodišče, po kak, dokument ali na davčno upravo plačat davke in povsod ali skoraj povsod so se mu smejali in se iz njega delali norca, kajti govoril je neko pokvečeno italijanščino, ki je bila »predstavnikom oblasti*, uradnikom in tako imenovanim belim ovratnikom, skoraj nerazumljiva. In v dolgi dobi od 1921 pa do 1943 ni bilo niti tako redko, da je kdo od teh podeželanov končal tudi v zaporu. To so bili spomini teh ljudi na mesto, na Pulj. In sedaj, v maju 1945 so ti isti ljudje ali njihovi sinovi prikorakali v mesto, v Pulj kot zmagovalci, kot osvoboditelji Pulja in Puljčanov izpod nacistične okupacije, prišli so v svoje nekoč toliko zaželeno mesto na čelu velike partizanske vojske.
In tu so se začeli porajati prvi problemi. Ti ljudje z vsemi svojimi takimi in podobnimi izkušnjami začenjajo osvajati mesto, pa jim to nekako ne gre od rok. Kajti spomini segajo tudi nekoliko dlje nazaj. Ob koncu prve svetovne vojne, ko je tudi Istra s Puljem prišla pod Italijo, je italijanska centralistična uprava vodila do teh krajev pravo genocidno politiko. Iz Istre in iz Julijske krajine je moralo v času med o-bema vojnama »v svet* nad sto tisoč Hrvatov in Slovencev. Ne bomo govorili o vsej fašistični dobi, toda povedati je treba vsaj to: najmanj 75 tisoč Slovencev in Hrvatov se je izselilo v Jugoslavijo, kakih 25 tisoč pa je odšlo v Južno Ameriko, Francijo. Avstralijo in drugam. Mussolini pa skuša te tisoče ljudi nadomestiti z desettisoči »čistih Italijanov*, med katerimi je odstotek fašistov zelo, zelo visok. In te spremembe so privedle tudi do velikih sprememb tudi v načinu mišljenja, v navadah, celo v jeziku. Kolikor ni uspelo fašistom poitalijančiti Hrvatov, je prepad med italijansko govorečimi ljudmi in hrvaškimi ljudmi postajal šc globlji. Državljana, občana, ki ne obvlada »čiste italijanščine* istrskega podeželana enostavno ozmerjajo s »sciavo*. On pa kljub vsemu vztraja pri svojem jeziku, pri čakavski hrvaščini.
Ih spet, v maju 1945 ti isti ljudje ali njihovi potomci tako rekoč prihrumijo v mesto, osvobodijo Pulj, poženejo okupatorja in pridejo v stik tudi z ljudmi, ki govorijo izključno italijansko. In
gre po večini za preproste ljudi, za delavce puljskih ladjedelnic, za delavce tovarne cementa, za puljske pristaniščnike in uradnike, za skromne uradnike. Fašisti, bogati meščani in še kdo iz tako imenovanih boljših krogov se še prej pobegnili iz Pulja v Italijo. Toda rekli smo že, da je prišlo med
tem do sprememb in ko jeseni . 1947 Pulj z Istro priključijo Jugoslaviji, se začne — izseljevanje.
Italijanske vlade v Rimu so skušale na vse načine podpihovati in podpirati izseljevanje — pravi Milan Rakovac. Rimske vlade so obljubljale veliko vsem in vsakomur, ki je bil pripravljen zapustiti svoje kraje, svoja mesta. Pogosto teh obljub Run ni niti držal ali je dal le del tega, kar je obljubil, toda niti s strani novih oblasti-ni-bilo opaziti pobude, da bi to izseljevanje zavili, kvečje-mu gledali na izseljevanje pa-sivno m tako je več stotisoč ljudi, tudi delavcev, proletarcev, celo kmetov zapustilo svoje kraje, svojo zemljo. In v tem svojem romanu -Riva i druži* sem sku-. šal načeti tudi razgovor o tem in to kar se da objektivno. Pravzaprav bom o tej temi spregovoril še v nekem svojem novem delu. Sedaj, skoraj štirideset let od teh dogajanj bo treba spet in še govoriti o tej zadevi. Odgovoriti bo treba na več vprašanj in to povsem trezno in objektivno.
V svojem zadnjem romanu uporabljam jezik naših krajev, čakavsko hrvaščino, pravzaprav jezik, ki vsebuje hrvaško, slovensko in italijansko besedišče, splošno tukajšnji način izražanja.*
E. O.
Anton Podbeviek se je uveljavil Po prvi svetovni vojni s svojo pesniško zbirko »člove/c z bombami *, sicer pa je bil predstavnik avantgardistične in ekspresionistične literature. Bil je tudi pu blicist w je izdal dve knjigi o Jakopiču in Groharju. Znani so njegovi tesni in prijateljski stiki prav z Jakopičem, ki jih je vzdrževal vse do slikarjeve smrti leta 1943. Rezultat teh stikov je njegova knjiga o Rihardu Jakopiču, ki jo je zdaj izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Obsežna knjiga o Jakopiču nadrobno pripoveduje o u-metnikovem življenju, šolanju, o njegovih bližnjih, o materialnih težavah in borbi za uveljavljanje sebe in drugih slovenskih umetnikov, manj pa vsebuje pripovedi o Jakopičevi umetnosti.
Gre predvsem za reprodukcijo najrazličnejših pogovorov, ki jih je avtor knjige skozi dve desetletji imel s slikarjem, za priobči-tev bolj ali manj zanimivih dokumentov, za pričevanja Jakopičevih sodobnikov, skratka za verno dokumentarno delo o Jakopiču.
če se vprašamo po značaju knjige bi težko rekli, kaj pravzaprav to je. Najbrž pa so najbliže tisti, ki so Podbevškovo knjigo o-značili kot gradivo za Jakopičevo biografijo. V njej je namreč toliko gradiva, da bo bodoči pisec biografije ali biografskega romana, imel obilo gradiva zanjo. Prav to pa pomeni, da je ta knjiga velikega kultumo-zgodovinskega pomena, saj nudi dokumentarno gradivo o vsej bednosti slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem času in obenem vso tragiko Jakopičeve eksist« nce, kot je v spremni besedi p rudaril Josip Vidmar. Ta tudi poudarja, da je Pod-bevšek v knjigi prvikrat razkril podrobnosti o Jakopičevi bolezni, ki ga je trla vse življenje, da ne omenjamo tudi odnosa slovenske uradne javnosti in oblasti do velikega slikarja, čeprav morda branje Podberškove knjige zahteva dokajšnjo mero zbranosti in potrpljenja, saj ne gre niti za roman niti za biografijo temveč, za dokumentirano, pričevanje, je seveda izid ' takega dela velikega ktiPutno -.zgodovinskega pomena.
Krriga je tudi dopolnjena z bogastvom fotografij, škoda le, da stvarnost dokumentarnega -gradi1 va ne poživljajo vsai nekatere barvne reprodukcije Jakopičevih sh‘k, ki bi vsekakor sodile tudi v tako knjigo.
Time Peršak:
«Preliod>
Roman *Prehbd'> mladega pisa-' telja Toneta Peršaka, ki ga je Državna založba Slovenije izdala v zbirl:i Nova proza, je po svoji vsebini novost v slovenski literaturi. In to zanimiva novost. Skupina teroristov, ki so prišli iz tujine, si izbere mladega študenta in ga pod prisilo izkorišča za svoje namene.1 Študent naj bi mgd kongresom postavil bombo v dvorano, ker bodo sicer ubili njegovega očeta in sestro, ki delata v tujini. Študent nima izbire in sodeluje s teroristi, pri tem pa mrzlično išče izhod. Po naključju sreča dekle, s leatero se zaplete v čutno, s seksualnostjo preprečeno Srečanje. Njej se zaupa in dekle mu hoče na sam zadnji dan pomagati. Skupaj odideta do barake teroristov v predmestja, tu>pa so že miličniki, ki
so tri teroriste pobili, dva pa za jeli. Naključje je rešilo nesrečnega študenta.
V romanu «Prehod» gre torej za neke vrste sodobno kriminalko z več ali manj napetimi dogajanji, ki pa se odvijajo premočrtno, brez zapleta, da bi tekst imel formo klasične detektivke. Na drugi strani pa gre pisatelju ne samo za prikaz zanimive zgodbe, temveč tudi za prikaz notranjih stisk glavnega junaka, ki v usodnih dneh razmišlja o svo-jih domačih, o ljubezni, o smislu življenja, o okolju, v katerem deluje, pa tudi o nekaterih problemih družbe, v kateri živi. Tako se v romanu «Prehod» prepletata pravzaprav dva elementa, ki tvorita dovolj zanimivo in zaokroženo celoto.
Seveda pa moramo poudariti poleg izvirnosti tematike tudi dobro in skrbno izoblikovano pripoved. Na drugi strani pa sta dve stvari, ki motita. Junakovo srečanje z dekletom, ki ima tak poudarek na čutnosti, je le bolj za silo privlačen element pripovedi, ki niti ne pomaga k razjasnitvi zadeve; zgodbo pa podaljšuje in jo dela privlačnejšo, pač pa s pripovedjo o zanimivih intimnostih ljubezenskih srečanj. Na drugi strani pa tudi zaključek sam, ko k srečnemu razpletu junak sam ni prav nič pripomogel, temveč je šlo za naklučje, ne deluie prepričljivo. Če torej ti dve hibi odštejemo, lahko govorimo o uspehu zanimivega teksta, kateremu bodo gotovo sledili še novi teksti mladega pisatelja. Fabulativnost združena s psihološko problematiko namreč ni odlika mladih slovenskih pisateljev. Tone Peršak pa nakazuje svojo, novo pot.
Biografije treh filmarjev
RIM — Italijanska založba E-ditore Rizzoli, ki je zadnje čase krepko v zobeh zaradi nekaterih finančnih zadev, je te dni izdala tri zelo zanimive knjige avtobiografskega značaja, knjige, ki se nanašajo na svet kinematografije. Gre za avtobiografsko delo slovitega angleškega filmskega človeka Laurencea Oliviera z naslovom *Canfessioni di un attore», izpovedi umetnika», avtobiografsko de lo Luisa Buhuela z naslovom «11 mio ultinio sospiro», torej avtobiografsko delo španskega filmske ga režiserja, ter še delo z naslovom «Cellulcide» Uga Pirra,
Za svoje avtobiografsko delo je britanski filmski človek in hkrati sir Laurence Olivier potreboval kar dve leti dela, ker je moral medtem pobrskati tudi po raznih javnih in zasebnih »arhivih*. Iz lega je izšla obsežna knjiga, ki v ^trenutkih zelo odkrito in odprto govori o nekaterih uspehih in neuspehih v filmskem svetu.
V knjigi Španca Luisa Buhuela pa je govor predvsem o človekovih sposobnostih, ki vodijo v nemir in človeško pogojenost, hkra ti pa v človekov spomin, ki je zagotovo tudi objekrivno podvržen dogajanjem v svetu.
Končno je tu še Ugo Pirro, sardinski človek in pisatelj, ki se je ftdgl v zobe.) s. svojim opisom italijanske fašistične vojske in vojne v Grčiji in' ki c svoji novi knjigi opisuje življenje avtorja — scenografa v začetku neorealistične smeri v italijanski kinematografiji in nam pripoveduje o svojih ■ prijateljstvih s protagonisti filmskih stvaritev. Pri tem pa Ugo- Pirro razkrije tudi nekaj za nimivih momentov o tem. kako si je Roberto Rosšellini zamisli! in kako je tudi snemal svoj odličen film «Rtrna, gitta aperta*.
III1HIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Milili lllllllllllllll III llllllllllllllllllllllllll Ulili Milili lili II llHllllllll|ll|l|l|||||||||||||||||t|«||||||l||||||||||||||||||||||||)||||||||||||||||||||||||||||||||,,||,|||ry|||,| mm, ,| ,,11,1, n ji,,!!! t||||||||||(|||||||||| um
Izredno zanimiva razstava predmetov iz «Zakladnice zagrebške katedrale»
Razstavo so odprli pred dnevi in bo na voljo javnosti vse do 15. septembra
Ves Zagreb je vreden obiska. Stari del mesta okoli katedrale pa še posebej. Sedaj pa je tu še posebna zanimivost, ki bo v glavno mesto SR Hrvaške privabljala veliko ljudi, namreč velika razstava iz »Zakladnice zagrebške katedra-le», ki bo trajala vse do srede septembra. Prvič v svoji dolgi zgodovini so se v vodstvu te zakladnice odločili, da dajo na ogled najpomembnejše predmete, ki govore o zgodovini zagrebške katedrale in posredno tudi o stari zgodovini Zagreba. Gre za kakih 500 predmetov, ki so izredno pomembni posebno v prikazovanju davne preteklosti Zagreba, lahko rečemo 900 let zgodovine Zagreba.
Na zagrebškem Jezuitskem trgu so kar v 4 nadstropjih Muzejskega prostora zelo smotrno razvrstili umetnine in zgodovinske predmete. ki spremljajo ali dokazujejo razvoj Zagreba od samih začetkov 11. stoletja pa malone do naše dobe. Ta razstava govori o zgodovini, o sposobnosti zagrebških mojstrov, govori o družbenih in zgodovinskih spremembah, o številnih domačih in tujih umetnikih in tudi o zvezah med Za grehom in drugimi evronskimi kulturnimi središči, skratka o Zagrebu kot pomembnem ustvarjalnem centru in hkrati o Zagrebu kot središču določenega dogajanja. ki je bilo kulturno, ekonomsko. zgodovinsko povezano s številnimi nitmi z ostalim svetom. Gre za izredno bogastvo, ki se je sko zi stoletja zbiralo in hranilo v tej zakladnici in vsebuje predmete vseh dob in vseh stoletij. Res je, Zakladnica zagrebške katedrale se ne more še kosati s podobnimi zakladnicami in muzejskimi vred-
notami na primer Vatikana ali kake druge podobne velike ustanove, toda ne smemo pozabiti, da je glavno mesto Hrvaške doživelo tudi «tatarski obisk*, saj so Tutari izropali katedralo in jo celo porušili, v času bojev proti Turkom pa so marsikateri zlat in zgodovinsko ali umetniško dragocen predmet pretopili v zlat kovanec, da se je glavno mesto Hrvaške laliko upiralo tujemu nasilju.
V priložnostnem zapisu je nemogoče navesti vse predmete, ki so razstavljeni. Vrhu tega je težko izbrati prav tiste, ki predstavljajo največje umetniško ali zgodovinsko bogastvo. Kljub temu se bomo sprehodili po razstavišču, začenši s kletnimi prostori, kjer se vrstijo plošče, ki so pokrivale grobove zagrebških dostojanstvenikov, tu so razstavljeni grbi raznih cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov, tu jc nekaj lesenih in kamnitih kipov gotskega stila, tu so razstavljena vhodna vrata Bakačevega stolpa, vhodna vrata iz lesa. vendar vsa okovana z že-lezjem. Vrata izhajajo iz samega začetka 16. stoletja. Tu je triptih iz katedrale, katerega osrednja slika se pripisuje samemu velikemu Durerju.
Ko iz kletnega prostora preidemo v pritličje, se stara zgodovina zagrebške katedrale nadaljuje z lesenimi skulpturami z oltarja škofa Franije Ergel.jskega iz 17. stoletja. gre za skulpture, ki jih je napravil H L. Ache; mann. nadalje so tu skulpture mojstra Ivana Komersteinerja. slike Bernarda Bobiča itd. itd. V prvem nadstropju razstavnega prostora ali
bolje razstavne palače bomo videli plašč kralja Ladislava iz 11, stoletja. Ta razstavni predmet je zelo pomemben tudi zato, ker gie za redek eksponat iz tekstila iz tedanje dobe. Tu je majhno razpelo iz 11. stoletja, ki je značilno po tem, da je bronasto. V istem nadstropju je razstavljena Felicijanova listina iz 1134. leta.
Ko nadaljujemo sprehod med razstavljenimi predmeti in mimo vitrin skozi prvo in drugo nadstropje, bomo naleteli na številne dragocene predmete izdelene iz plemenitih kovin ali iz dragocenih tkanin. Tu so tudi stari dokumenti, rokopisi, knjige, tu je na primer razstavljena Gyulayeva mitra. to se pravi škofovsko svečano pokrivalo, ki nosi ime po škofu Gyulayu in ki izhaja iz 1549. leta. Izdelana je iz svilene tkanine. ki je vsa pretkana in obložena z zlatimi nitmi in ploščicami ter bogatimi dragulji in polna tako imenovanega zlatovezja. Mitro so začeli tkati in vezati v 14. stoletju, dokončali pa šelp sredi
16.	stoletja. Tu je na primer tudi zelo zanimiv »ornat za rekviem*, to se pravi duhovniški paramenti za žalne cerkvene svečanosti iz 1735. leta.
Izredno zanimiva je zelo velika glasbena knjiga iz začetka 15. stoletja. Gre za pravo rariteto. Je seveda še vedno rokopisno delo, saj je znano, da .je bila prva knjiga v hrvaškem jeziku tiskana leta 1483. Pred nedavnim. 23. februarja letos, je minilo točno 500 let, odkar je izšla piva hrvaška tiskana knjiga, vtem ko je že o-menjena glasbena knjiga torej starejšega datuma. Tu je med številnimi kelihi in drugim cerkve-
nim priborom tudi kelih iz 1720. leta. Gre za zelo težak kelih iz čistega zlata in ves obložen z diamanti in dragimi kamni in predstavlja ne le zgodovinsko in umetniško, pač pa tudi izred no materialno vrednost. Omenili smo že Ladislavov plašč in zgodovina nam pove, da je kralj La di.slav pravzaprav ustanovil zagrebško škofijo in omenjeni plašč je izdelan iz bizantinske svile in poln zlatovezja, to se pravi dekoracije v zlatu.
Ko se tako sprehajamo mimo za nimivih in tudi zelo dragocenih predmetov, se moramo nujno usta viti ob razmeroma majhnem urno tvoru, ob reliefu, ki prikazuje razpelo in ob njeni tri človeške figure. Gre za umotvor zagrebške ga zlatarja - umetnika Milialfija iz 1606. leta in je to verjetno prvo dc'o zagrebške umetniške obrti, zagrebških zlatarjev.
Ob koncu je vredno ustaviti se še v oddelku, k j je posvečen mu zikalijam. Omenili smo že Anli fonar, to se pravi glasbeno knji go iz 15. stoletja, toda tu so tudi druge glasbene knjige, rokopisi in najstarejša notna pisava, tu je tudi »agenda pontificalis* iz 11 stoletja, in iz,baja iz Zadra, tu je rSacramentale* prav tako iz 11. stoletja in izhaja iz Trogira. a je bil dopolnjen v Zagrebu. Tu je še veliko predmetov, ki bi jih bilo vredno omeniti, a smo že v začet k» rekli, da v svojem bežnem sprehodu po veliki razstavi bele žimo le nekatere predmete, ki se nam zdijo bolj zanimivi. Veliko več more človek videti, če si raz slavo neposredno ogleda in Za greb zares ni tako daleč.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Italijanske kronike Kronika motorjev
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik
14.00	«L’ultimo inquiliiio*
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Glasbena oddaja
16.50	Danes v parlamentu
17.00	TV dnevnik - Flash
17.05	Neposredno preko tvoje antene
17.10	Remi - risanka
17.30	Deset risb - ena zgodba
18.00	Odisejada 31 - risanka
18.20	Jug kliče Sever - Sever kliče jug
18.50	Stanlio in Olio
19.45	Almanah Vremenske razmere
20.00	TV dnevnik
20.30	Test
21.45	Izgubljeni sin - 1. del
22.45	TV dnevnik
22.55	Odgovori na vprašanja
23.40	TV dnevnik
Danes v parlamentu Vremenske razmere Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	šola in vzgoja
14.00	Tandem
14.05	Videogames 14.15 Risanke
14.55	Blondie - TV film
15.50	Risanke
15.55	»Club delTiride*
16.30	šola in vzgoja
17.00	Mork in Mindv - TV film
17.30	TV dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	S tretje strani
18.40	TV dnevnik - Šport
18.50	TV film iz serie cStarskv in Hutch*
19.45	TV dnevnik
20.30	Reporter
21.20	Srečanje s kinematografijo
21.25	Drim - glasbeni program
22.25	TV dnevnik
22.35	športni tedenski dogodki Eurogol
Boks
23.45	TV dnevnik
Tretji kanal
17.25	Koncert orkestra «1 pome riggi musicali* iz Milana
18 25 Glasbeni program
19.00	TV dnevnik
19.30	Deželni dnevnik
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Glasbena oddaja: "Battia-to verso l’arca di Noe*
21.10	Sto italijanskih mest: Capri
21.30	TV dnevnik
22.05	«La tomba di Ligeia*
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
9.05	in 10.35 TV v šoli
16.50	šolska TV
17.50	Poročila
1.7.55	živali v- gibanju «.,„i iv .
18.25	Ljubljanski obzornik
18.40	Na sedmi stezi
Osrednji prispevek tokratne sedme steze bo, glede na nekatere zadnje dogodge v športu, namenjen problemom športne etike. S pomočjo strokovnjakov: psihologa, športnega delavca in športnika, bomo skušali od govoriti na nekatera vprašanja etike športnikov, ki v
nekaterih ekscesnih prime rili burijo javnost. Ali so ti primeri posledica karakterja športnika, vzgoje, posledica premajhnega zaledja panoge, v kateri nastopa in si vsakdo lahko izmišlja in dela »po svoje*. Za te reči ne more biti opravičila, saj so športniki konec koncev javni delavci.
Obiskali bomo eno najbolj dejavnih društev v Beli kra jini in sicer športno društvo Butore iz Črnomlja. Predstavili vam bomo Jureta Franka, enega najboljših jugoslovanskih smučarjev, ki se je v letošnji sezoni svetovnega pokala izkazal kot naš najboljši veleslalomist. Za konec smo vam pripravili nekaj novosti v pravilih avtomobilističnih tekmovanj formule 1, ter nekaj zanimivosti tega najbolj atraktivnega avtomoto športa. V naši redni rubriki »Športnik meseca* pa vam bomo predstavili naš izbor najboljšega športnika, športnice in ekipe za mesec marec
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Tednik
21.00	Francija v šansonu
21.25	Dolgo iskanje - dokumentarna serija
V drugi oddaji britanske se rije »Dolgo iskanje* nam avtor oddaje približa protestantizem v ZDA, ki ima zelo stroge moralne norme in je močno zastopan v vseh svojih oblikah in še vedno narekuje stroga verska pravila. Tokratno oddajo je av tor posnel na ameriškem Srednjem zahodu, v mestu Indianapolis, kjer so v <v spredju tri različne protestantske cerkve baptistov in metodistov
22.15 Poročila Koper
t3.30 in 17.00 Odprta meja
17.30	TVD novice
17.35	TV šola
18.00	Sodelavci . serijski film
Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi predvajali tudi naslednji vesti:
TRST — Pogovor i Markom Wal-tritschem o knjigi o slovenskem bančništvu na Goriškem TRST — Rojstva in smrti na Tržaškem - Trst se stara
19.00	Evrogol
19.30	TVD stičišče
19.45	Z nami pred kamero
20.30	Visoki pritisk - glasbena oddaja
21.30	Obzorja
22.00	Turistični vodič 22.15' TVD danes
22.30	Kdo pozna umetnost?
Zagreb
16.50	Videostrani
17.45	Modro kot pisano
18.25	Kronika občine Split
18.45	Goli z evropskih nogomet nih igrišč
19.30	TV dnevnik
20.00	Panorama, politični maga zin
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S kon certnega in opernega repertoarja:
11.00	Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Na goriškein valu; 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje*. 13.20 Glasba po željah; 14.00 Roman v nadaljevanjih: T. Svetina: »Ukana*, 4. del; 14.30 Otroški kotiček: «Sem in tja skozi čas*; 15.00 Beseda ni konj; 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: Simfonični orkester Slovenske filharmonije: 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slove isk‘ program)
6.30.	13.30 Poročila; 16.30 Pri morski dnevnik: 6.1X1 Otvoritev programa. Glasba in Jutranji koledar; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved sporedov; 7.15 Val 202; 12.40 Popoldne na valu Radia Koper in Predstavitev programa; 13.00 Zanimivo; 13.15 Glasbena šola; 13.35 Objave; 13.40 Glasbene spelje poslušalcev; 14.00 Prisluhnite med glasbo...; 14.30 Iz glasbene ustvarjalnosti: 14.45 Glasbene želje: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah: 16 00 Danes z nami;
17.00	Zaključek programa.
Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKIV — Nanos 88,6 MHz
KOPER
(Itulliniiaki utoaturiii 6.15. 8.30. 9.30, 10.30, 13.30. 14.30
16.30,	17.30 Poročila: 7.15, 12.30.
15.30,	18.30 Radijski dnevnik; 6.00
9.30	Jutranji programi; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Glasbena oddaja; 10.10 Leteči zmaj otroška oddaja: 10.35 Vetrnica; 11.00 Mladi svet; 11.30 S prve strani;
11.35	Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna; 15.00 Le teči zmaj; 15.20 Glasbeni premor;
Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 258.4 metra ali 1170 kilohertzov UKIV - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UK\V - Nanos 101,0 MHz
15.45	Glasbena oddaja; 19.00 Za ključek programov.
RADIO 1
7.00,	8.00, 11.00. 13.00. 14.00. 15.00,
17.00,	19.00 Poročila: 6.00-9.00 Ju tranji program; 9.02 Radio in jaz 83: 10.30 Pesem v času: 11.10 Top and roli; 11.31 Rossini; »Pariš in London*; 12.03 Ulica Asiago Ten da; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Ma ster; 14,30 Dabadam bam bam; 15.03 Megabit; 16.00. II paginoner
17.30	Globetrotter; 18.05 Glasbena knjižnica; 18.35 Orkestri lahke glasbe; 19.30 Jazz glasba '83; 20.00 Zakonita obramba; 21.52 Objektiv Evropa; 22.22 Autoradio flash;
22.27	Audiobox; 23.05 Telefonski pogovori; 23.28 Zaključek progra mo v.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30. 9.30. 10.00. 11.30,
12.30,	13.3P, 15.30.	16.30, 17.30,
18.30	in 19.30 Poročila; 6.00 in
9.30	Jutranji program; 9.32 Deželni program: 10.30 Radioduc «3131»; 12.10 Deželni program; 12.48 Glasbeni efekti; J4.00 Dežel ni programi: 15.30 Ekonomija: 15.42 Natečaj za radijske drame;
16.32	Festival; 17.30 Ure glasbe:
18.32	Krog Sonca; 19.30 Šola in vzgoja: 20.10 Predmet pogovora;
21.00	Večerno srečanje z melodra mo: 21.30 Izbrana pioza in poezi je; 22.20 Parlamenta.na panoja ma; 22.50 Radioduc «3131»; 23.29 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00.	6.30, 7.00. 8.00, 9.00 10.00,
11.00,	12.00, 14.00.	19.00, 21.00
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.10
6.45	in 7.35 Prometne informacije; 6 20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.03 Radijska šola: 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasbena matineja: 10.05 Re zervirano za...; 11.05 Ali pozna te?...; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Znane melodije; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Od vasi de vasi; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Me hurčki; 14.20 Koncert za mlade:
14.40	Jezikovni pogovori; 15.00Do godki in odmevi; 15.50 Radio da nes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak-
17.00	Studio ob 17. uri; 18.00 Z ansamblom L. Lesjaka: 18.15 Lo kalne radijske postaje; 18.35 Iz opusa S. Barberja; 19.35 Lahko noč, otroci: 19.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 četrtkov večer do mačih; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših spoiedov;
22.30	Večerna podoknica; 23.05 Li terami nokturno; 23.15 Paleta po pevk; 0.05 Nočni program.
NOGOMET
V PRVEM POLFINALNEM SREČANJU POKALA PRVAKOV
Juventus zanesljivo boljši od Widzewa Delegacija deželnega CONI v Ljubljani
NA POVABILO ZVEZE TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
Poljaki so bili zlasti slabi v napadu (niti enega strela v vrata) - Boniek se je sinoči izkazal
Juventus - Widzew 2:0 (1:0)
STRELCA: v 8. min. Grebosz (avtogol), v 59. min. Bettega
JUVENTUS: Zoff, Gentile, Cabri-ni Bonini, Brio, Scirea, Bettega, Tardelli, Rossi (v 78. min. Maroc-chino), Platini, Boniek.
WIDZEW: M!ynarczyk, Kaminski, Grebosz, Swiatek, Wojcicki, Tlokin-ski, Wraga (v 81. mir. Myslinski), Surlit, Romke. Rozborski, Smolarek.
SODNIK: Ponnet (Belgija)
GLEDALCEV: okrog 67.000, skupni inkaso 1 milijarda 107 milijonov
TURIN — Juventus ima konkretne možnosti, da se uvrsti v finale, ne samo zaradi dveh zadetkov prednosti, ampak tudi glede na to, kar je sinoči pokazala poljska enajsterica. V bistvu Poljaki niso niti enkrat streljali v Zoffova vrata, kar pove vse o sterilnosti njihovega napada, pa tudi o moči in sposobnosti Juventusove obrambe. Nekaj več od igre so imeli le tedaj, ko so se Turinčani nekoliko pomaknili v obrambo, in sicer po prvem zadetku v prvem polčasu in po dru-
gem golu, ki je padel v začetku drugega polčasa.
Vsekakor pa je tekmo pogojeval zadetek, ki ga je Juventus dosegel precej po sreči, ko je Tardellijev strel Grebosz nehote preusmeril v lastno mrežo. Reakcija Poljakov je bila sicer takojšnja, požrtvovalno so se borili za vsako žogo (tudi nekaj grobosti na obeh straneh ni manjkalo), kot smo omenili, pa so bili v napadu vse premalo prodorni. Do konca tudi Juventus ni pokazal nič posebnega, z izjemo Bonieka, ki je bil prava gonilna sila svoje ekipe in gotovo najboljši na igrišču.
Prav Boniek je takoj v začetku drugega polčasa dvakrat resno zaposlil poljskega vratarja, ki je zatem za las odbil še strel Bettege. Gol pa je tako rekoč visel v zraku, saj je Juventus v teh trenutkih silovito pritiskal. Prav Boniek ima največ zaslug pri drugem golu: po neustavljivem prodoru s sredine i-grišča se je prebil do vratarja, ki je njegov strel odbil, a prekratko, tako da je Bettega z nekaj metrov brez težav potisnil usnje v nezava-
■lIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiuiiitiiiiHiiiiiiaiiiiiiiiiiliiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinmiiiiiiMii
košarka
Za jugoslovanski naslov
V drugem finalnem srečanju Bosna boljša od Šibenčanov
Tekma na dokaj poprečni ravni • Tretjič v soboto
Bosna — Šibenka 96:84 ( 51:36)
SARAJEVO — V drugi finalni tekmi za jugoslovanski košarkarski naslov je Bosna včeraj doma po pričakovanju premagala šibenko in tako bo za osvojitev državnega naslova potrebno še tretje srečanje, in sicer v soboto v Šibeniku.
V prvi tekmi v Šibeniku so namreč zmagali košarkarji Šibenke s 103:98.
Včerajšnje srečanje ni bilo na posebni tehnični ravni. Sarajevčani so kaj kmalu prevzeli vodstvo in ga nato do konca prvega polčasa še krepko povečali. V nadaljevanju so domačini nekoliko popustili, kar so gostje izkoristili, da so se približali na samih šest točk, kaj več pa niso zmogli ter Varajič in tovariši so tako lahko zanesljivo zmagali.
Najboljša strelca v domačem moštvu sta bila Radovanovič (27 točk) in Varajič (24), pri gostij pa Lju-bojevič (24) in Šarič (16). Povsem je razočaral mladi Dražen Petrovič, ki je dal le 8 točlc.
italijansko prvenstvo
Danes v Pesaru ScavoIini-BiIly
Dino Meneghin, center Billyja
j..^ drugi polfinalni tekmi za ita-lanski državni naslov se bosta da-es v Pesaru spoprijela domači scavolini in Billy iz Milana, v prvem srečanju v Milanu so za-es'jivo zmagali Petersonovi varo-
vanci, in to kar s 93:71. Glede na to, da bodo Skansijevi košarkarji danes igrali pred domačim občinstvom, so v tem srečanju tudi favoriti. Vsekakor pa bodo morali igrati znatno bolje kot v torek v Milanu, ko so povsem odpovedali.
Jutri pa bo v Cantuju domači Ford igral proti Bacoromi. Ford je že zmagal v Rimu in ima zato jutri edinstveno priložnost, da se le po dveh tekmah uvrsti v finale.
Falcao ni zahteval 2 milijonov dolarjev
SAO PAOLO — Odvetnik Cristo-fao Colombo, ki zastopa interese brazilskega igralca Falcaa, je včeraj izjavil, da so neresnične vesti, po katerih naj bi Falcao zahteval dva milijona dolarjev za nadaljnja tri leta igranja pri Romi. Colombo je še dejal, da se številne druge e-kipe zanimajo za Falcaa, ki pa bo po njegovem mnenju ostal pri Romi.
rovana vrata. Turinčani so še naprej napadali, vendar ne dolgo. O-čitno so se z vodstvom 2:0 zado-
Tako
sinoči
2:0
POKAL PRVAKOV
•	JUVENTUS (It.) —
Widzew Lodž (Polj.)
•	Real Sociedad (Šp.) — Hamburger (ZRN)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
•	Aberdeen (Škotska) — VVaterschei (Bel.)
•	Austria Dunaj (Av.) —
Real Madrid (Šp.)
POKAL UEFA
•	Bohemians (ČSSR) —
Anderlceht (Bel.)
•	Benfica (Port.) —
Universitatea Craiova (Rom.) 0:0
5:1
0:1
voljili, pomaknili so se bolj v o-brambo in Urejeno zaustavljali Poljake, ki pa niso mogli čez triče-trt igrišča. Proti koncu so gostom očitno tudi pošle moči. tako da je Juventus brez posebnega naprezanja dočakal konec srečanja.
SREDNJEEVROPSKI POKAL
Vasas uspešen v Veroni
V poslednjem kolu srednjeevropskega pokala je včeraj Vasas iz Budimpešte premagal v Veroni domače moštvo z 2:1 in je tako osvojil ta pokal.
Galenika pa je včeraj v Zemunu odpravila Žilino iz ČSSR z 2:0.
KONČNA LESTVICA
Vasas Budimpešta 8; Galenika Beograd in Žilina 7; Verona 2.
ITALIJANSKI POKAL
Milan boljši od Cagliarija
CAGLIARI — V prvi tekmi osmine finala italijanskega nogometnega pokala je Milan včeraj v gosteh z 2:1 (1:0) premagal Caglia-ri. Dva zadetka je dosegel Serena (v 2. in 89. min.), v 62. min. pa je Baresi zakrivil avtogol.
Tudi pri Triestini dva izključena
FIRENCE — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v C-l ligi za eno kolo izključila tudi igralca Triestine De Falca in Ascagnija. Eno nedeljo pa bo pre-
sedel na klopi tudi nogometaš Go-rizie (C-2 liga) Antoniazzi.
V zvezi z zadnjimi tekmami za italijanski pokal je disciplinska komisija za eno kolo izključila Bec-calossija (Inter) in Menichinija (A-scoli), v B ligi pa prav tako za eno kolo Barrello (Foggia). Chinel-lata (Catania), Ottonija (Perugia), Sartorija (Arezzo). Strappo (Vare-se), Tavolo (Lazio) in Fabbrija (Bologna), za dve koli pa Marronara (Monza).
KOLESARSTVO
Van Vliet zmagal
WEVELGEM (Belgija) - Mladi Nizozemec Leo Van Vliet je osvojil dirko Gand - IVevelgem. eno najpomembnejših spomladanskih kole sarskih prireditev v Belgiji. Na drugo mesto se je z 20 sekurdami zamude uvrstil njegov rojak Jan Rass, ki je premagal skupino 15 kolesarjev, med katerimi je bil tudi Italijan Piero Gavazzi, ki je bil sedmi.
Srečanja se je udeležilo tudi predstavništvo ZSŠDI
Pred dnevi se je na povabilo Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije mudila v Ljubljani delegacija deželnega italijanskega olimpijskega odbora (CONI), katero je vodil njen predsednik profesor Enzo Civelli.
Obisk pri sorodni, temeljni športni organizaciji. Zvezi telesnokulturnih organizacij Slovenije, katero so sestavljali predsednik Ljubo Jasnič, predsednik komisije za mednarodna vprašanja Evgen Bergant, člana odbora Zoran Naprudnik ter Marjan Jemc, prisotna pa sta bila tudi predsednik Telesnokulturne skupnosti Slovenije Tone Florjančič ter namestnik predsednika republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje ter telesno kulturo Peter VVinkler, vsekakor ni bil naključen, ampak spada v širši program vedno tesnejših stikov ter plodnih izmenjav mnenj ter skupnega načrtovanja pobud tudi na telesnokulturnem področju. Naj navedemo še dejstvo, da se je srečanja in razgovorov udeležila tudi delegacija izvršnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki jo je vodil pred-
sednik, dr. Odo Kalan, kar je dajalo obisku še poseben ton odprtosti ter poudarek vlogi mostu, ki jo manjšina mora odigrati v odnosih med sosednima državama.
Delegacija CONI si je najprej o-gledala piostore fakultete za telesno kulturo, kjer sta goste pozdravila prodekana doktor Brane Elsner ter dr. Franc Agreš ter jim nudila izčrpno informacijo o strukturi fakultete, o pedagoškem procesu študija ter jih seznanila z znanstveno dejavnostjo te telesnokulturne institucije.
V razgovoru, ki je sledil je prišlo do izraza dejstvo, da v Italiji tovrstni študij še nima znanstvenega pečata ter da visoka šola za telesno kulturo še ni priznana kot fakulteta. Predstavniki ljubljanske fa kultete so ob tem ponudili vso možno pomoč ter posredovanje lastnih izkušenj, da bi se lahko tudi v Italiji visoka šola telesne kulture po vzpela do bolj dostojanstvene ravni. Gostitelj je gostom priredil še ogled športnega kompleksa Tivoli. Ravnatelj Miklavž Sever je delegacijo CONI seznanil z vso funkcionalno-
stjo objektov in struktur, ki se lah ko pred svetom ponašajo z organizacijo kar desetih svetovnih pr venstev in to na najrazličnejših športnih področjih. Nadvse viden in glo bok vtis je na navzoče naredil ogled novega Cankarjevega doma. prav gotovo enega največjih in funkcionalno najbolj modernih kulturnih domov v Evropi. Ogled kulturnega središča Cankarjevega doma vsekakor ni bil naključen, saj morata, kot je na slovesnem kosilu med svojim govorom dejal predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Ljubo Jasnič, šport in kultura stopati po istih tirnicah, z roko v roki in sta prav gotovo med navečjimi dobrinami, ki ju narodi imajo v rokah, ko stopajo na pot zbliževanja, vedna večjega sožitja in iskanja prijateljstva in trajnega miru.
Ob koncu lahko zapišemo, da je srečanje povsem uspelo in nedvom no doseglo svoj namen. Na razgovorih je padlo veliko misli in mnenj, kar lahko imamo za trden temelj ob gradnji novih in upamo tesnejših stikov med najvidnejšimi športnimi forumi obeh sosednih držav.
KOŠARKA
VČERAJ V 1. DIVIZIJI
Borovi nasprotniki zapustili igrišče
Bor B — Totelco	76:69
(35:27, 69:69)
Mladi borovci so z borbeno igro zasluženo premagali, čeprav šele po podaljšku nešportne goste, ki so minuto pred koncem tekme zapustili igrišče, ker se niso strinjali z nekaterimi sodniškimi odločitvami. »Plavi* so začeli v velikem slogu in takoj visoko povedli (2:7), vep-dar nezbranost v obrambi se je maščevala in gostje so prav v zadnji sekundi izenačili.
V podaljšku, ko je že vse kazalo na poraz »plavih*. je prišla na dan zagrizenost mladih borovcev, ki pi-so dovolili gostom niti enega samega koša. Ko pa je bilo tekme skoraj konec, so razočarani nasprotniki besedno napadali sodnika, ta sta izključila dva igralca, os*ali pa so iz protesta zapustili igrišče. Tekmovalna komisija pa bo odločila svoje. (Vato)
Makabi prvak
TEL AVIV - V finalu izraelsko-ga košarkarskega prvenstva je Makabi Tel Aviv z 80:78 premagal Ha-poel Ramat Gan.

Sloga je letos povsem zadovoljila
Sloga je v letošnjem prvenstvu C-l lige povsem zadovoljila, saj se je kot novinec v ligi uvrstila celo v skupino za napredovanje v B ligo, kjer igra s spremenljivo sregg
ODBOJKA
V PRVENSTVU <UNDER 15»
Tesna zmaga domovk
Goričanke so tesno premagale skromno šesterko iz Ločnika
Rali. Lucinico — Dom 0:2 (13:15, 13:15)
DOM: Humar, Plet, Degrassi. Ro-ner, Mulič, S. in V. Primožič, Orel.
Z zmago v Ločniku so mlade do-movke izbojevale tretji par točk v prvenstvu cUnder 15».
Naše predstavnice moramo vsekakor pohvaliti, ker jim je uspelo zmagati tudi na tujem igrišču, ne moremo pa jih pohvaliti za prikazano igro. še vse preveč je nepovezanosti, premalo podrejanja skupni igri in premalo zbranosti v ključnih trenutkih. S tako igro se da sicer zmagati proti skromnim nasprotnicam, kot so one iz Ločnika, nemogoče pa bo premagati močnejše ekipe. Že v naslednjem kolu se bodo namreč domovke pomerile z daleč najboljšo ekipo tega prvenstva, to je Fiat Liberias iz Gorice.
(Vili Prinčič)
OST ALI. IZID
01ympia - Lucinico	1:2
;	LESTVICA
Libertas Čomolli 8. Sovodnje in Dom 6, Lucinico 4, Oiympia 2.

KOŠARKA
V SOBOTO V PRVENSTVU C-l LIGE
Odločilno srečanje za jadranovce
Igrali bodo v Trstu proti moštvu CIS iz Pordenona - Izredno zanimanje
Ta sobota bo za jadranovce «od-ločilna*. Sicer pa bo ta dan od ločilen tudi za sobotne Jadranove nasprotnike, to je za košarkarje iz Pordenona. Za moštvo CIS bi skoraj gotovo poraz pomenil, da bi se moralo dokončno odpovedati zastavljenemu cilju: uvrstitvi v «play-offs». Zato je tudi jasno, da bodo Pordenončani v soboto proti Jadranu dali vse od sebe,
To pa velja še posebno za dva košarkarja moštva CIS, ki v Trstu igrata še z «dodatno motivacijo». Pri tem mislimo predvsem na Otella Savia, ki je že izjavil, da mu Trst' in Tržačani ne preveč «dišijo». Pred kratkim pa se je »proslavil* v intervjuju za furlanski dnevnik, v katerem je izjavil, da Jadran nima nikakršnih možnosti za uvrstitev v «play-offs». Celo več: Sevio je dejal, da sta glavna kandidata za prestop v B ligo njegovo moštvo in videmski Eurocar (!)
Drugi košarkar, ki se bo skušal v soboto še posebno izkazati, je plavo-
..............................................
Vesna pred odločilnim delom
Kriško Vesno čaka sedaj po daljšem premoru odločilni del v borbi za Obstanek v prvi nogometni amaterski ligi. Vsako srečanje bo namreč ** Križane še kako pomembno in vs"ka točka še kako koristna. Na sliki: posnetek s tekme Vesna - S. Canzian
Jadranovec Ivo Starc
lasi Tržačan Metlica. To je odličen dvometraš. ki pa svoje košaikarsko zanje v glavnem opira na telesno moč in izkušenost. Metlica se je »proslavil* v prvem srečanju v Pordenonu, ko je skušal prepričati sodnika, da je Vitez udaril igralca No-bileja, medtem ko sta dobesedno z glavama trčila prav sam Metlica in Nobile.
Tako ali drugače, na dlani je, da so Pordenončani izkušeni in starejši igralci. Moštvo ima le pet dobrih košarkarjev, za katere pa enakovrednih zamenjav ni. Glavno orožje gostov ostaja met od daleč (Savio, Di Stefano, Biasizzo...) in dober skok pod košema (Metlica in Nobile).
Ko Pordenončanom uspe vsiliti nasprotniku počasno in »premišljeno* igro, jim verjetno v tej ligi ni nihče kos. Če pa jim nasprotniki vsilijo hiter tempo igre, pa jim kaj kmalu zmanjka sape. To je bilo jasno tudi v prvem srečanju v Pordenonu, ko so jadranovci po prvem polčasu izgubljali kar s štirinajstimi točkami razlike. Naši so namreč v prvem polčasu slabo metali na koš, poleg tega se jih je držala tudi trema. V nadaljevanju pa so jadranovci s hitro igro kaj kmalu zmanjšali zaostanek, :.al pa tudi »sodnika* niso mogli premagati. . .
V našem mestu je za sobotno srečanje zanimanje izredno in verjetno se bo prav v soboto v tržaški športni palači zbralo rekordno število gledalcev. (Niko)
Caglieris, Sacchetti in Vecchiato (Berloni), Costa in Motta (Cidneo), Gravi(s (Carrera), Ricci (Indesit), Savio' (Honky), Tonut (Bic).
TENIS
Fibak izločen
HOUSTON — V prvem kolu teniškega turnirja WCT v Houstonu (ZDA) je Američan Giammalva premagal Poljaka Fibaka s 6:4. 6:l. Ostali izidi: Clerc (Arg.) - Andrews (ZDA) 6:4. 6:4; Lendl (ČSSR) - A-raya (Peru) 6:0, 6:0; Leconte (Fr;) - Hogsted (Šve.) 4:6, 6:3. 6:2.
BOKS
EP v peresni kategoriji
CAGLIARI — Danes se bosta za naslov evropskega prvaka v peresni kategoriji pomerila Italijan Lo-ris Stecca in Anglež Steve Sims. Dosedanji evropski prvak je bil Anglež Pat Cowdell, ki se je umaknil.
NOGOMET
JUGOSLOVANSKI POKAL
Tudi Sarajevo v polfinalu
REKA — V včerajšnjem zadnjem četrtfinalnem srečanju za jugoslovanski nogometni pokal je Sarajevo le po streljanju enajstmetrovk premagalo moštvo Orijenta s 4:3.
Tekma se je po regularnem času končala brez zadetkov.
V polfinalu bodo tako igrali: Dinamo Zagreb. Rijeka, Hajduk in Sarajevo. Žreb polfinalnih parov bo danps.
SMUČARSKI TEK
IZ PLANINSKEGA SVETA • IZ PLANINSKEGA SVETA
PRIHODNJE KOLO Sovodnje . Libertas (ll. t.m. ob
20.30	v Gorici).
Capitanio
najhitrejši
FOLGARIA (Trento) — Na italijanskem državnem prvenstvu v smučarskih tekih je na zadnji preizkušnji, teku na 50 km, zmagal Giulio Capitanio, ki je bil na tej razdalji uspešen tudi v letih 1976, 1978 in 1980. Na drugo mesto se je uvrstil Vanzetta, tretji pa je bil Giuseppe Ploner. Maurizio De Zolt. zmagovalec na 15 in 30 km, je bil šele sedmi.
Bližnje delovanje SPDT
Devetindvajseti redni občni zbor SPDT bo v petek, 15. aprila, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) v prvem sklicanju ob 20. ter v drugem sklicanju ob
20.30.	Na sporedu bo običajen program, in sicer predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, poročila načelnikov raznih odsekov (smučarski, jamarski, mladinski in alpinistični), razprava, volitve in razno.
9 • •
Spomladanski izlet Športne šole -Trst v priredbi SPDT bo v nedeljo,
I7.	aprila. Izlet bo za osnovnošolsko mladino, zbirališče otrok s svojimi vodiči pa bo ob 9. uri na Trgu Oberdan, odhod pa ob 9.30 z openskim tramvajem na Opčine. Proga izleta bo naslednja: Opčine, Perče-dol, Medvedjak, Repentabor, Col ter povratek. Odhod s Cola z naročenim avtobusom bo ob 17.30, povratek na Trg Oberdan pa bo ob 18. uri. Izlet bo poučen, saj bodo otroci s svojimi vodiči obiskali nekaj značilnih točk tržaškega Krasa, pri tem pa bodo najmlajši deležni razlage kraških pojavov. Istočasno bo tudi izlet za predšolske otroke. Zbirališče le-teh s starši ali spremljevalci bo ob 10. uri na Repentabru.
Zadnji izlet ŠS - Trst v izvedbi SPDT pa bo celodnevna tura v Kanalsko dolino z vlakom v ne deljo, 6. junija.
• • •
Alpinistična šola
V nedeljo, 10. t.m., se bo nadaljevala raplinistična šola*, ki jo prireja alpinistični odsek SPDT. Na sporedu bo praktična vaja plezanja v Glinščici. Zbor tečajnikov bo ob 8 uri v Borštu pred gostilno cStari Kras* pri cerkvi. Tečajniki morajo imeti s seboj pomožne vrvice in vponke.
NOGOMET
V Mariboru le pogojne kazni
MARIBOR — V Mariboru se je včeraj zaključil proces proti Bojanu Janu, bivšemu odborniku tamkajšnjega nogometnega drugoligaša ter nekaterim sodnikom, ki so bili obtoženi podkupovanja. Jana so obsodili na dve leti zaporne kazni, vendar pogojno Prav tako pogojno so bili obsojeni vsi ostali obtoženci, vpleteni v proces, vendar bodo morali vrniti nezakonito pridobljena sredstva.
V l. MOŠKI DIVIZIJI
Drevi v Gorici Naš prapor-Italcanficri za drugo mcslo
Drevi bo v prvenstvu l. moške divizije pomembno srečanje med Našim praporjem in Italcanlierijem A iz Tržiča. Tekma bo najbrž odločala o drugem mestu na skupni lestvici, ki vodi v D ligo. Upati je, da se bodo naši fantje borili za vsako žogo in da bodo pokazali česa so zmožni. Če bodo igrali dobro bi morali namreč točki ostati v Gorici.
Tekma Naš prapor - Italcantieri bo v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 20. ni.
TENIS
Borg še enkrat potrdil svoj dokončni umik
SEUL — Bjorn Borg je na včerajšnji tiskovni konferenci v Seulu, kjer se je skupaj z Jimmyjem Con-norsom udeležil ekshibicijskega nastopa, izključil vsako možnost, da bi se vrni! k agonističnemu tekmovanju. Dejal je, da se telesno sicer še vedno počuti v formi, vendar ne najde prave motivacije, saj ga tenis ne zabava več dosti.
Barazzutti uspešen
RIM — V šestnajstini finala mednarodnega teniškega turnirja v Rimu je Corrado Barazzutti s 6:4, 4:6, 6:3 premagal Brazilca Marcosa Hočevarja. Važnejša izida: Pimek (ČSSR) - Orantes (Šp.) 2:6, 6:3, 6:2; Glickstein (Izr.) - Taroczy (Madž.) 2:6, 6:4. 6:3.
ATLETIKA
Več kot 10 tisoč prošenj
RIM — Organizatorji maratonskega teka »Rank Xerox Romaratona*. ki bo 24. t.m. v Rimu in bo veljal tudi za italijanski državni naslov v moški in ženski konkurenci, so doslej prejeli že več kot 10 tisoč prošenj za nastop.
Jutri bo v Trstu predaval Ardlto
Jutri bo v telovadnici SGT v Trstu predavanje priznanega italijanskega košarkarskega sodnika Ardi-ta. Na predavanje so vabljeni vsi sodniki in trenerji.
*wVi n vi a m, ii,v,>>i(tivaiii>tii,iii,tc,i,n,i,i,iiil i t to, ■ s ,i ii, ■ m m ■ vn ■■ivtiliii>iiiiiliniiiaitttiit • mwii t m no tu • ■niinnacii ■ ititn	•viivtt,tttltllt,ilta,i,til,li,vi09tii,liiiv,tlllltsalilltaivfil vi, • aiiBii,	■ a>al ■ to ■ to von Vi ti vo ■ ■ vifivtiM
SLOVENSKE KOŠARKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH • SLOVENSKE KOŠARKARSKE EKIPE V RAZNIH
V l diviziji, med mladinci in kadeti s spremenljivo srečo
Sklicani «azzurri»
RIM — Za skupne priprave, ki jih bo italijanska državna košarkarska reprezentanca imela v Bologni od 11. do 16. t.m.. so bili skli rani naslednji igralci: Bonamico, Brunamonti in Villalta (Sinudyne),
1. DIVIZIJA IN MLADINCI
Letošnjega prvenstva 1. divizije se udeležuje kar 21 peterk. Gre torej za, najdaljše prvenstvo na Tržaškem, v katerem obe Borovi e-kipi — A in B — ne bi smeli odigrati podrejene vloge, saj sta doslej že dosegli nekaj prestižnih zmag.
Bor A sestavljajo veterani oziroma rekreativci. Na napredovanje v promocijsko ligo ne morejo računa ti, a jih moramo kljub teinu pohvaliti za prizadevnost in voljo, ki ju vlagajo na treningih. Pod veščim vodstvom bivšega trenerja prve e-kipe Franka Perca marljivo trenirajo dvakrat na teden kot ambiciozni začetniki. Tudi zato so bili doslej dokaj uspešni, saj so v petih tekmah trikrat v zmagali. Med rekreativnimi ekipami tega prvenstva bi lahko bili najboljši.
Med mlajše peterke, ki nastopajo v 1. diviziji (Bic, Alabarda, Fer-roviario, Inter 1904, Inter Milje) sodi tudi Bor B. Ekipo sestavljajo kadeti trenerja Vatovca io pa ne
kateri mladinci, kot Maver, Furlan, Kovačič in Devčič.
Ta peterka nastopa tudi v mladinskem prvenstvu (do konca manjkajo tri kola), kjer je šele na sedmem mestu, predvsem zato, ker so zaradi sočasnosti drugih prvenstev skoraj vedno stopili na igrišče mladi in neizkušeni igralci, zaradi česar je bil poraz večkrat neizbežen.
Vseeno je treba zelo ugodno oceniti delo trenerja Vatovca, ki je z istimi igralci dosegel zelo dobre rezultate kar v treh različnih prvenstvih.
V mladinskem prvenstvu nastopa tudi Polet, Openci nastopajo z zelo mlado postavo, ki bi lahko igrala tudi v prvenstvih, kakršni sta prvenstvi kadetov ali naraščajnikov, a se ju niso udeležili zaradi po manjkanja igralcev. Zadnje mesto je torej neizbežno, saj se Openci borijo proti višjim in starejšim nasprotnikom, ki so seveda bolj izkušeni.
LESTVICA 1. DIVIZIJE
Circolo Lavoratori del Porto 10, Alabarda, Ginnastica, Ferroviario
8. Bor A, La Talpa, Stella Azzurra, Totelco in Inter 1904 6, Autogamma in Oberdan 4, Bor B. Basket Time, Fanin Bar Derby :n Bic 2, Pall. Vi-va, Prevenire, Quadrifoglio, Inter Milje, Barcolana in Baloncesto 0.
LESTVICA MLADINCEV
Inter 1904 24, Ferroviario 22, Alabarda 18, Stella Azzurra 14, Inter Milje 12, Saba 10, Bor 8, Scogliet-to 6, Polet 0.
KADETI
Udeležba slovenskih ekip v mladinskih prvenstvih je bila letos dokaj skromna. Izjema je prvenstvo kadetov, v katerem nastopajo štiri naše ekipe, ki pa so pet kol pred koncem že izločene iz boja za vrh lestvice. Za prvi dve mesti, ki vodita v deželni finale, se potegujejo Ferroviario A, Inter Milje, Seogliet-to in Ubertas.
Kaj pa naši? Eno najprijetnejših presenečenj je nabrežinskj Sokol, ki je nekoliko popustil le v zadnjih kolih. Varovanci trenerja Pupisa so večkrat spravili v zagato bolj ko-' tirane nasprotnike, ki so zmagali samo zaradi večje izkušenosti. V
zadnjih štirih tekmah lahko računa Sokol najmanj na tri zmage, s čimer bi dosegel solidno končno uvrstitev. Ekipa je homogena, telesno pa dobro pripravljena. Kljub temu si tako dobrih rezultatov bržkone ni pričakoval niti trener Pupis, prav zato pa velja njega in njegove va rovanee še toliko bolj pohvaliti.
Med slovenskimi ekipami je najboljše uvrščena peterka Bora A, k. pa ni povsem izpolnila pričakovanj. Sam trener Vatovec ni zadovoljen. »Plavi* so igrali vse preveč raztreseno, živčno in nezbrano. Kljub temu so zbrali 18 točk, kar ni malo. Poudariti je treba tudi. da razen redkih izjem, je večina igralcev za leto dni mlajša od na sprotnikov. Če pa bi borovci igrali nekoliko bolj zbrano, bi se bili vsekakor lahko borili za višja mesta, saj niso nič slabši od vodilnih ekip.
Na repu lestvice sta druga dva naša predstavnika. Bor B in Kon-tovel. ki nista zadovoljila, saj sta nerodno izgubila veliko število tekem, čeprav je bil marsikateri na
sprotnik slabši. Res pa je tudi, da sta obe naši peterki nekoliko mlajši, kar velja še zlasti za Kontovelce.
»Plavi*, ki so zelo nizka peterka, so lahko računali na pet, šest starejših igralcev, drugi pa so povečini začetniki. Trenerja Klobas in Poljšak sta torej «opravičena», tudi zato. ker je njuno ekipo včasih pestila tudi smola.
Kontovelce pa je tudi letos prizadelo pomanjkanje visokih igralcev. Mali Zacearia je nedvomno koristil Lisjakovi ekipi, vendar je bil Damir Starc preveč osamljen. Emili je dokazal, da je nadarjen igralec. a samo na nekaterih tekmah. Obračun torej ni najbolj spodbuden. Glede na to, da bo tudi prihodnje leto ekipa praktično nespremenjena, lahko zapišemo, da se ji obetajo boljši časi (mr)
LESTVICA
Inter Milje 26, B'erroviario A 25, Ubertas 24, Scoglietto 22, Bor A 18, Ferroviario B 14, Sokol 12, Barcolana 8, Stella Azzurra 6, Bor B 4, Kontovel 2.
Utednlstvo, uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul Montecchi 6. PP 559	I el. (MO) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorico, Drevored 24 maggio 1	Tel. (M81) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 9 000 lir — celoletno 65.000 lir
V SFRJ številka 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00. letno 1000,00 din. za organizaciie in podietjo mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
7. aprila 1983
Zo SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubliano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglas)	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Mele^Jar
Odflovorni urednik Gorazd Vesel	*ni,sk*f v1** založnikov
'tušu
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
Grenada - mali otok spotike
Ob stopnjevanju napetosti v Srednji Ameriki, ko se kažejo vse bolj jasno obrisi dolgoročnega ir. širokopoteznega načrta, ki ima kot cilj uničiti revolucionarno ljudsko oblast v Nikaragvi, se veča tudi zanimanje za območje v celoti. Postopoma prihajajo na dan poteze etnične strukture tega dela sveta, korenine današnjih napetosti, in tako zaidejo pod ^povečevalno steklo* svetovne pozornosti tudi posamezni otočki, ki dobivajo v tej krizpi situaciji vse večji pomen.
Tak otoček, ki je pcvrhu vsega tudi necd rasna država, je Grenada. Pravzaprav obsega cela država skupino otokov, ki merijo skupno 344 kvadratnih kilometrov, kar je manj kot dve tržaški pokrajini in na njih živi manj kot polovica tržaškega prebivalstva, kakih 120.C00 »Gre-nadčanov». Več kot polovica so črnopolti, potomci nekdanjih sužnjev, večina ostalih pa mestici.
Položaj Grenade je zanimiv: nahaja se na skrajnem spodnjem koncu loka Antilskega otočja, kot nekaka odskočna deska za južnoameriško celino. Ker je danes v levičarskih rekah in se na njem nahajajo kubanski svetovalci, in ker so ZDA očitno res zaskrbljene nad razvojem na prednih sil na tem območju, je vprašanje o pomenu tega otoka prišlo tudi do našega tiska in radia.
Otok je bil strateško zanimiv tudi v prejšnjih stoletjih. Prvi so ga zasedli Francozi, ki so uničili domače prebivalstvo. Sledili so jim An gieži, ki so otokom dali neodvisnost 7. februarja
1974. Na oblast je prišla filozahodna vlada pre miera Eriča Gairja, ki se je kmalu spremenila v podkupljivo in krvavo diktaturo. Gairy je šel v svojem antikomunizmu tako daleč, da je na vezal tesne stike s čilskim vojaškim režimom in Pinochet mu je poslal tudi svoje izvedence, ki naj bi skrbeli za aed in mir» v državi. Tak raz voj bi ne bil izjema na antilskem območju, zato se je o Grenadi začelo govoriti po 13. marcu 1979. ko je državni udar odstrani! Gairya. Udar je vodil 35-letni odvetnik Maurice Bishop. vodja Združenega gibanja za blaginjo, vzgojo in osvoboditev (Jewel). ki je ostro preokrenil dotedanjo notranjo in zunanjo politiko državice.
Usmeritev ni bila izrazito »kastristična*. po kubanskem vzorcu. Na mednarodnem področju je Bishop pokazal zanimanje za neuvrščenost, a je še spraševal Anglijo in ZDA za dobavo orožja. Kuba je res poslala svoje svetovalce, kakih 250. a ti se ukvarjajo predvsem z zdravstvom in z izobrazbo. Odmik od ideološke usmerjenosti svojega predhodnika pa je bil dovolj da so ZDA zavzele do novega voditelja negativen odnos. To pomeni, da so na vseh mednarodnih forumih, zlasti ko je šlo za finančno pomoč Grenadi, ovirale dodelitev finansiranj: jeseni 1979 pa naj b; prišlo celo do poskusa, da zvrnejo sedanjo vlado. Tako trdi Bishop in nihče ni doslej zanikal njegove trditve.
Glavna skrb Bisnopove vlade ostaja družbeni razvoj Grenade. Več kot tretjina prebivalstva je zaposlena v kmetijstvu, ki proizvaja značilne tropske sadeže, zlasti muškatni oreh, kakav in limone. To ni dovolj za polno zaposlitev in še manj za višanje življenjske ravni, kajti država ima poprečni dohodek na prebivalca nekje na dnu lestvice Latinske Amerike.
Kljub ameriški »neprijaznosti* ima Grenada tudi nekaj prijateljev. Bližnja Venezuela ji poma ga finančno in z dobavami petroleja, a tudi EGS si je upala kršiti stališče ZDA in sodelovati z Grenado. Tudi ta pomoč ima verjetno svoj smisel. če po eni strani ZDA vidijo v vsakem naprednejšem režimu na območju strahove sandini-zma in kastrizma in menijo, da jih je treba zatreti v kali. treznejše in bolj neprizadete sile menijo ,da je treba s sodelovanjem prispevati k umirjenemu razvoju podobnih, dejanskih ali možnih. žarišč napetosti. Grobo in žaljivo zavrača nje utemeljenih jjotreb malih državic je že večkrat pokazalo, da je le pospešilo njihovo radikalizacijo.
Z neredi proti demokratizaciji Brazilije
En mrtev, 150 ranjenih, 200 aretiranih, vrsta trgovin in avtobusov izropanih ter uničenih, zaprti lokali in šole: to je rezultat hudih neredov v Sao Paulu, ki so se začeli kot demonstracija brezposelnih, vendar so se mednje pomešali agitatorji, provokatorji in navadni zločinci. Ti naj bi (na pobudo reakcionarnih krogov) ustvarili v državi občutek nestabilnosti ter tako dali armadi povod, da spet zaustavi demokratizacijo dežele. Na sliki: demonstranti so zrušili tudi ograjo pred vladno palačo v Sao Paulu, preden jih je policija razpršila s solzilcem	(Telefoto AP)
GENSCHER 0 NASTOPU NEUVRŠČENIH V MADRIDU
Dobro premišljen in tehten predlog
Posredniško stališče nevtralnih m neuvrščenih naj bi «po-zitivno upoštevalo* tudi bistvene zahodne cilje na KVSE
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je ocenil posredniški predlog nevtralnih in neuvrščenih držav (NN) na madridski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) kot «dobro premišljen in pretehtan predlog*. Po njegovih besedah so intenzivne poizvedbe v krogih evropskih in atlantskih partnerjev pokazale, da posredniški predlog nevtralnih in neuvrščenih «pozitivno upošteva* številne bistvene zahodne cilje na konferenci.
Vseh zahodnih ciljev seveda ta predlog ni upošteval, je dejal Genscher. Zlasti velja to za izmenjavo
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiitiamuiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiimiiitiiHnniiiiiiiiiiMiiiHiiiiiitiiiiiiiHinifiiiiiiiiitiiHiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiinfiiniiiiiiiniiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
Pred 20 leti sprejeta nova ustava SFRJ
BEOGRAD — Socialistični sistem v Jugoslaviji temelji na odnosih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci. katerih delo je izključno namenjeno zadovoljevanju njihovih o-sebnih in skupnih potreb. Tako se je glasilo eno od temeljnih načel ustave SFRJ, sprejete točno pred 20 leti 7. aprila 19G3.
S to ustavo se je tedanji naziv države spremenil v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. S poudarkom Jugoslavije kot socialistične države so izražene spremembe, do katerih je prišlo v njenem družbenem razvoju, hkrati pa je potrjen socialistični značaj družbene ureditve.
PCjDOBRIH DVEH LETIH OD DOGODKA
Začel se je prizivni sodni proces proti španskim vojaškim upornikom
Prvič bo kako tivilno sodišče obravnavah priziv na razsodbo vojaškega sodišča - Javni tožilec zahteva ostrejše kazni
MADRID — V poostremh varnost nih razmerah se je včeraj na madridskem kasacijskem sodišču začel proces zaradi poskusa državnega udara 23. februarja 1981. Čeprav obtoženci niso v sodni dvorani, vlada za proces precejšnje zanimanje. saj se prvič dogaja, da
..........n.Hill..         I        M.  I H     .........»""»<        "IH.  
MEDTEM KO JE NASA SKORAJ ODPRAVILA NEVŠEČNOSTI S TELEKOMUNIKACIJSKIM SATELITOM
«Challengerjeva» misija se nadaljuje brez zapletov
Včeraj vrsta farmacevtskih poizkusov in priprave na današnji vesoljski «sprehod»
Krog iu elipsa na črležu (levo) prikazujeta predvideno geostacionarno krožnico in sedanjo eliptično orbito. Ro prvi bi moral telekomunikacijski satelit krožiti z isto hitrostjo zemeljske rotacije točno 22.300 milj (36.000 kilometrov) nad Brazilijo. Trenutno pa je oddaljenost satelita od Zemlje 14.000 milj 09.311 kilometrov), oziroma 22.000 milj (30 tisoč 576 kilometrov). Spodaj maketa telekomunikacijskega satelita «TD RS-A» s svojimi sončnimi panoji in antenami, ki bi moral predstavljati prvi člen v novem ameriškem sistemu komunikacij in nadzorovanja vesolja	(Telefoto AP)
ŠVASHINGTON - Po zapletu s telekomunikacijskim satelitom se misija novega ameriškega vesoljskega trajekta »Challenger* nadalju-
pravljajo na današnji »sprehod* v vesolju. Story Musgrave in Donald j Peterson preizkušata svoja vesolj-! ska kombinezona. Po vsem sodeč
je brez težav. Včeraj je Story Mus J delujeta brezhibno, da ni nevšečno-grave izvedel vrsto poizkusov, ki j s*-'; ,s0 novembra ^lani prepiecile
bi morali dokazati možnost proiz- j podoben »sprehod*. Današnji dan bo vodu je posebnih zdravil v breztež- i torej v celoti posvečen temu pod-nem stanju, kar naj bi odpiralo pot Y!.®u> v a ele8a so jutrišnjo industrijsko proizvod-
njo v stalnih laboratorijih v zemeljski krožnici. V breztežnosti je namreč mogoče skoraj stoodstotno razdeliti posamezne kemične in bio loške sestavine, da je končni proizvod izredno čist.
Poleg teh »utilitarističnih* poskusov pa se na «Challengerju» že pri-
Američani vložili precejšen trud. saj se ni že devet let noben Američan več sprehajal po vesolju. Novi izpopolnjeni kombinezona bodo torej prestali prvi praktični test. Vesoljca bosta še r edno priti jena na vesoljsko ladjo z o-bičajno »popkovino*, ki je predvsem varnostne narave, saj bosta imela podobno kot pri odpravah na Luni vse potrebno za življenje v zapletenih
je to le prvi člen v verigi novega ameriškega telekomunikacijskega sistema, ki bo zagotovil neprestano vezo is sateliti in vesoljskimi postajami.’ Strateški pomen takega sistema je na dlani, saj bodo lahko z njim brez mrtvih kotov nadzorovali vesolje ob Zemlji, s tem tudi sovjetsko vesoljsko dejavnost, tako znanstveno kot vojaško.
Vsekakor so v Houstonu prepriča ni, da bodo lahko satelit uporabili tudi v primeru, da ne bo dosegel geostacionarne krožnice, vsaj kot rezervo v bodočem komunikacijskem sistemu.
RIM — Poslanska zbornica je od torka brez te'et'onske povezave. Več-napi avah na hrbtu kombinezo-j jj del teh telefonov ne dela zaiadi
' okvare, do katere je prišlo po dež ju. ki je lil nad Rimom.
Oba bosta tudi opravila vrsto nalog. ki so le uvod v dejavnost izven vesoljskih trajektov. Končni cilj bo zajetje in popravilo okvarjenega satelita. To misijo l>odo po predvidevanjih izpolnil' že prihodnje leto. Ob tem je popolnoma jasno, da bo A-meričane ločil le korak od nevarnejših podvigov, ko bi se z vesoljskimi trajekti lotili kar sovjetskih satelitov, saj tistih, ki nimajo na krovu razstreliva za samouničenje.
Medtem ko štirje ameriški vesoljci na »Challengerju* opravljajo sva je načrtovane naloge, se znanstveniki v operativnem centru NASA v Houstonu še vedno ubadajo s telekomunikacijskim satelitom. V zadnjih urah so še popravili zgrešeno eliptično orbito, da nekateri že upajo, da jim bo uspelo postaviti satelit v geostacionarno krožnico. 2.268 kilogramov težak satelit ima namreč več raketnih motorjev, ki služijo za manjše popravke, znanstveniki pa celo upajo, da jim bo 600 kilogramov goriva omogočilo, da bodo postopo ma. dan za dnem popravili orbito.
Tak trud ne opravičuje samo 140 milijard lir. kolikor je stal ta satelit. temveč predvsem dejstvo, da
neko civilno sodišče razpravlja o prizivu na razsodbo vojaškega sodišča.
Na lanskoletnem vojaškem procesu je bilo 32 obtožencev iz vojaških vrst in en civilist, ki so jih dolžili vojaškega upora. Proces se je zaključil z oprostitvijo enajstih oseb, medtem ko jih je bilo osem obsojenih na zaporne kazni do dveh let in so danes že vsi na prostosti. Trije glavni obtoženci pa so prejeli naslednje kazni: Antonio Tejero in Jaime Milans trideset let, Alfonso Armada pa šest let zapora.
General Armada na prizivnem pro cesu največ tvega, saj glavni javni tožilec me.oi, da je popolnoma zgre šena razsodba, po kateri je general kriv »konspiracije z« upor*, medtem ko je bil v resnici eden njegovih voditeljev in torej zasluži tridesetletno kazen, tako kot njegova kolega. Sicer pa tožilec ne oporeka vsem kaznim in tudi ne oprostitvi treh obtožencev, za katere priznava, da niso bili vpleteni. Pač pa zahteva obsodbo poročnikov civilne garde, ki so jih oprostili, ker so samo izvrševali povelja nadrejenih, medtem ko javni toži'ec trdi. da poslušnost ne more biti upravičena, kadar gre za izrazito protiustavno dejanje. Predvsem pa tožilec nasprotuje oprostitvi dveh podporočnikov, ki sta v španskem parlamentu izredno slabo in nasilno ravnala z generalom Manuelom Melladom, podpredsednikom tedanje vlade Adolfa Suareza.
Res je. da je Suarezova vlada tedaj že odstopila, vendar je bila formalno še na oblasti, saj se je vdor oboroženih mož pod vodstvom
$1
PRIMORSKE VESTI
Na Koprskem pripravljajo vrsto kulturnih prireditev
prskem občinskem prazniku (15. maj) pa pripravljajo dvodnevno re vijo kulturnih umetniških skupin s Koprom pobratenih mest.
Za junij, julij in avgust načrtujejo j več kvalitetnih prireditev, vendar r~
' radi zasedenosti ansamblov bodo
KOPER — Zveza kulturnih organizacij v Kopru pripravlja bogat spored kulturnih prireditev, ki se bodo začele že v aprilu in se nadaljevale vse do jeseni.
Že devetega aprila ob 20. bo v portoroškem avditoriju revija pev-1 radi zasedenosti ansamblov bodo u-, škili zborov Primorske in zamejstva ; trdili datume šele v maju. Zaen-i »Primorska poje*. Nastopilo bo de- grat so si zagotovili dve prii-editvi set pevskih zborov, med njimi štir- _ tretjega julija bo v Kopru reje iz zamejstva (Primorec Trebče, I vjja združenih pevskih zborov kopr Oton Župančič štandrež. ženski zbor I ske občine. 9. julija pa bo gostoval Prosek - Kontovel in mešani mladin v Kopru 70-članski pihalni orkester ski zbor Glasbena matica Trst). Or- j ;z Trevisa.	L. O.
podpolkovnika Antonia Tejera odigral prav v trenutku, ko so poslanci volili 'Zaupnico novi vladi Leopolda Sotela.
Tožilčev nastop na otvoritvenem zasedanju novega procesa je razkril globoko razhajanje med načinom. kako je primer obravnavalo vojaško sodišče in kako mu namerava pristopiti civilno. Nič čudnega, če upoštevamo, da ima španska desnica prav v armadi svojo največjo oporo. Glavni tožilec je značilno zavrnil vse olajševalne o-koliščine, ki temeljijo na izgovoru o obvezni poslušnosti višjim činom, o izjemnih razmerah ali pa celo o višjih patriotskih čustvih, ki naj bi vodila upornike.
Podpolkovnik Tejero pa se je v samoti mornariškega zapora v Car-tageni ob Sredozemskem morju začel nepričakovano in intenzivno u-kvarjati s kulturo. Po besedah njegovega zagovornika zelo dosti bere: knjige politične teorije, življenjepise pomembnih mož. kakr-na sta bila na primer Ludvik XIV. in Napoleon, španske klasike in drugo.
NOVI SAD — Vojvodinsko vrhovno sodišče je upoštevalo nekatere navedbe obrambe in novinarki Ran-ki čičak znižalo kazen na 10 mesecev zapora. Na prvostopenjskem sodišču je bila obsojena kaznivega dejanja sovražne propagande in kaznivega dejanja žalitve SFRJ.
SIRACUSA — Eksplozija močnega peklenskega stroja je prejšnjo noč poškodovala vhodna v.ata stanova nja, v katerem stanuje podpoveljnik mestnih redarjev v kraju Avola pri Siracusi. Častnik je v pogovoru s preiskovalci dejal, da mu ni nihče grozil.
LONDON — Zavarovalna družba Lloyds je razpisala pol milijona funtov šterlingov nagrade za infor macije o roparjih, ki so v ponedeljek odnesli 7 milijonov funtov iz podjetja za prevoz denarja «Security express». Kaže, da je za roparje bil največji problem teža denarja, ki so ga odnesli in ki ni tehtal manj kot 7 ton.
informacij. Toda zlasti v času. ko so odnosi med Vzhodom in Zahodom tako obremenjeni, je treba izkoristiti sleherno možnost, ki bi utegnila zboljšati položaj. «In za takšno priložnost gre tukaj*. Bonn bo izkoristil še preostali čas zasedanja KV SE, da «si bo prizadeval* še zboljšati posredniški predlog v Madridu, je dejal Genscher.
Bonski zunanji minister ne pričakuje — zlasti v sedanjem trenutku — da bi Sovjetska zveza v Madridu še kaj popustila. Zato bi bilo potrebno «takoj* podpisati predlog neuvrščenih in nevtralnih držav, ki poudarjajo, da je to res «prav njihov zadnji napor*. Pričakovati je, da bo konferenca 19. aprila «stopila v sklepno fazo*. Lahko bi se dogovorili, da bi zunanji ministri držav udeleženk KVSE osebno odobrili sklepno listino in dali zaključne i-zjave.
Us])eh v Madridu vsekakor ne bi odstranil hudih težav, ki zdaj o-bremenjujejo odnose med Vzhodom in Zahodom. Toda po Genscherje-vem mnenju bi bil to dokaz, da lahko samo potrpežljiva prizadevanja postopoma, korak za korakom, pripeljejo do zboljšanja v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Genscher je poudaril, da predlog NN določa sklic konference o razorožitvi v Evropi, ki bi zajela očitno tudi evropski del Sovjetske zveze v okviru ukrepov za krepitev zaupanja na vojaškem področju. Dalje določa sklic konference strokovnjakov, ki bi obravnavali spoštovanje človekovih pravic in osnovnih svoboščin v državah članicah KVSE. Ta konferenca naj bi bila maja 1985 v Ottawi. S tem bi bil ustvarjen forum, ki bi lahko naprej poglobljeno obravnaval o-snovna vprašanja v odnosih med Vzhodom in Zahodom.
Proces KVSE se je po Genscherje-vem mnenju spet pokazal kot nepogrešljivo sredstvo za spodbujanje in varstvo človekovih pravic na evropski celini.
Bonski zunanji minister je opozoril na predloge o konkretnih zboljša-vah za položaj ljudi v predlogu NN, kot je na primer združevanje članov družin. Določilo, da morajo biti veleposlaništva in druga diplomatska predstavništva dostopna za obiskovalce. zapira po Genscherjevem mnenju še eno luknjo v dogovarjanju t Vzhodom. Po predlogu NN naj bi ma dridsko sklepno listino KVSE objavili v vseh 35 državah, podpisnicah helsinške sklepne listine. «Ta objava bi imela precejšnji politični in moralni učinek tudi zato, ker besedilo predlagane listine poudarja tudi načelo sindikalnih svoboščin.*
Genscher je opozoril na to. da so nekateri zahodnonemški zavezniki pod vtisom uvedbe izjemnega stanja na Poljskem hoteli preložiti madridsko konferenco za dve leti. Pred kratkim je voditelj ameriške delegacije v Madridu veleposlanik Kampel-man, izjavil, da je zaliodnonemška vlada imela takrat prav, da se je zavzemala za nadaljevanje KVSE. je dejal Genscher in pripomnil, da je v zahodnem interesu, da se proces KVSE obrani in še okrepi.
BOŽIDAR PAHOR
n mm jgpppa > UP pp■■■ P MHMMiMMip
pravijo, da . . ob času sejma vedno dežuje
A ločno vsako telo so ulije prava poslovna ploha na rozstavliulce in ekonomske operaterje, katerim se budijo edinstvene možnosti, dc pridejo v stik z najrazličnejšimi področji in to no mednarodni ravni; obenem se to toliko srečajo z uradnimi predstavništvi tujih dežel
prestrezi v svoj dežnik poslovno ploho do zadnje kapljice
Urnik razstavišča- 9.00 - 19.00 (8.30	19.00 ob sobotah
in praznikih)	,
16. in 19 opni sta rezervirano za stranke, ki eo |th povabili razstavljata somi. V teh dneh vstop občinstvu m dovoljen
Informacije- l-fero d. Mitono - Largo Domaaoesota 1 • 20145. Milan, tel. 49071
.
Minister Fortuna v nedeljo v Reziji
VIDEM — Minister za civilno za ščito Loris Fortuna bo v nedeljo u radno obiskal Dolino Rezije, kjer se bo srečal s tamkajšnjimi prebivalstvom in občinskimi upravitelji. Ob tej priložnosti bo župan Di Le-nardo predstavil gostu napredek pri l>opotresni obnovi tega področja, kot tudi gospodarsko stanje in načrte Rezije za njen bodoči razvoj.
Avsenike bodo odlikovali
LJUBLJANA — Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije .je ob 'J.0 letnici obstoja za zasluge in uspehe pri negovanju izvirnega slovenskega melosa ter za prispevek k razvoju kultumo-zabav-nega življenja odlikovalo narodnozabavni ankambel bratov Avsenik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Odlikovanje jim bo izročil predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl na jubilejnem koncertu ansambla v petek, 8. aprila 1983, v športni dvorani na Bledu.
CATANIA — Etna bruha čedalje manjše količine lave. Ognjena reka se je razdelila v dva manjša rokava, ki i a nista segla nižje od 1450 metrov. Trenutno je hitrost magme približno (i metrov na uro, temperatura pa je pri kraterju 1100 stopinj.
ganizator so medobčinski svet in vse | tri obalne zveze kulturnih organi-
zacij-	bb	■	■	v	■
srSS Dragosavac o nacionalnem vprašanju
tev, petega maja pa ljubljanska Drama z dramo Daneta Zajca Zlati čeveljčki. Konec maja ali v začetku junija imajo v načrtu še eno gosto vanje, verjetno Mestnega gledališča ljubljanskega. Novost letošnje gledališke sezone je ukinitev abonmajev ter široka popularizacija prireditev med delavci. Vsaka sindikalna organizacija v občini prejme informacijo o bližnji gledališki predstavi, najave pa so tudi v čas-opisih in na televi ziji.
V aprilu pripravljajo tri revije »Naša beseda*. Zvrstile se bodo po obalnih občinah, na njih pa bodo mladi predstavili svojo dejavnost v govorjeni, peti in plesni besedi. 20. in 25. aprila bosta v Kopru še reviji otroškega in mladinskega zborovskega petja, medtem ko pripravlja za 27. april režiser Branko Kraljevič posebno predstavo na temo NOB.
Prvega maja bo tradicionalna kulturna prireditev na Socerbu, ob ko-
PRIŠTLNA — Član predsedstva CK ZKJ dr. Du.šsn Dragosavac se je včeraj mudil v Prištini, kjer je v pokrajinski in univerzitetni knjiž niči Kosova govoril kulturnim in javnim delavcem pokrajine o ak tualnih in nacionalnih problemih. Povod za to je bila objava njego ve knjige v albanščini «Nacionalno in internacionalno*.
»Jasno smo določili stališče, čeprav povsod nismo premagali drugačnih mnenj, da naroda ne moremo v nobenem njegovem elementu omejiti, torej tudi ne v ekonom skem. Dokler obstajajo sodobni narodi, bodo obstajale tudi nacionalne, oziroma v naših razmerah republiške in pokrajinske ekonomije. Vendar pa sodobni razvoj materialnih proizvodnih sil in tehnologije, objektivne ekonomske zakonitosti, zahteve za ekonomičnost gospodarjenja ter mednarodno sodelovanje
in skupnost, vsiljujejo tudi ustrezno delitev dela podjetij, ne le znotraj vsake republike in pokrajine, tem več v okviru Jugoslavije, s tem pa tudi med nacionalnimi ekonomi jami. Vse to zahteva združevanje, ker nekaterih velikih gospodarskih zahtev ni mogoče smotrno rešiti samo znotraj ene republike ali pokrajine, niti ne vedno samo znotraj Jugoslavije,* je dejal Dušan Dragosavac.
V zvezi z zmešnjavo glede nacionalnih, republiških in pokrajinskih ekonomij, je Dragosavac poudaril dve stališči, ki se sklicujeta na Marksa. Eno je, da je nacionalno vprašanje tudj ekonomsko vprašanje, ker bi brez tega narod postavili le na kulturno avtonomijo, v bistvu na znana stališča avstro-marksistov. Drugo stališče po je, da v jugoslovanskih razmerah ni mesta za nacionalno ekonomijo, ker
da »smo socialistična samoupravna skupnost in nacionalno pomešani*.
»Enostransko in nepopolno razlaganje teh stališč,* je poudaril Dragosavac, »lahko postane tudi temelj nacionalizma, bodisi s separatističnim ali unitarističnim predznakom. Prvi, če izhaja iz republiškega o-ziroma pokrajinskega kapitala, negira družbeni značaj sredstev za proizvodnjo in je v bistvu lahko, pogostokrat pa tudi je, separatističen proti Jugoslaviji in hegemo-nističen znotraj pokrajine, oziroma republike. Drugi pa, če izhaja i* abstraktnega intemacionalizma, negira narode in je lahko temelj uni-tarzima. Tako eno kot drugo stališče, če sta enostransko sprejeti, nista sposobna spoznati enotnosti, suverenosti in ena kojjravnosti narodov in delovnih ljudi, da povežejo delovsko razredno in nacionalno,* je dejal Dragosavac. (dd)