Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 17 Ustanovitelji: obć. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, 6k. Loka •n Triič - Izdaja CP Gorenjski tisk Hran J. Glavni urednik Anton Mlklavčlč *r Odgovorni urednik Albin Učakar koračevanju norm jim omenjena stopnja predstavlja hudo oviro. Zaradi teh razlogov v Iskri predlagajo, naj izvršni svet sproži postopek za sprejem predpisov, s katerimi bi vsem delovnim organizacija ti dovolili zvišanje osebnih do» hodkov do republiškega povprečja, čeprav znaša razlika več kot 11 odstotkov. Menijo, da zaradi neenotnega starta linearno omejevanje ni smotrno in pravično, ker bi bile pri tem prizadete predvsem tiste delovne organizacije, ki so pod republiškim povprečjem. Ukrep o omejitvi pa je bržkone sprejet predvsem za tiste, ki so v osebnih dohodkih preveč hiteli naprej in ne za tiste, ki so zaostajali. si Potrošniki! Veletrgovsko podjetje KOKRA - KRANJ sporoča, da bo tudi letos od 13.—22. marca priredilo razstavo in prodajo pohištva pod nazivom »Pohištvo 71« v Delavskem domu v Kranju Se priporoča KOKRA KRANJ JESENICE Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZMS Jesenice so se predvsem zavzemali za večjo povezavo in sodelovanje z mladimi iz srednjih šol. Predlagali so tudi, da bi pri predsedstvu ustanovili posebni strokovni svet, ki bi pripravljal ves strokovni material za seje predsedstva. D. S. V petek je bila na Jesenicah 19. skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki so razpravljali o predlogu smernic razvoja gospodarstva za letos, o programu komunalnih del in o proračunu. Vse predloge so odborniki sprejeli in jih dali v razpravo zborom volivcev. Razen tega so sprejeli osnutek odloka o oblikovanju sredstev za izobraževanje, odlok o prispevkih in davkih občanov in razpravljali o kanalizaciji na Potokih. Na koncu so imenovali Bratka Škrlja za novega direktorja jeseniške gimnazije. -jk V soboto je bila na Jesenicah 17. seja delavskega sveta Železarne. Na njej so razpravljali o zaključnem računu tega delovnega kolektiva in o predvidevanjih za letošnje gospodarsko leto. -jk Pretekli četrtek je bila na Jesenicah seja krajevnega odbora ZB NOV na Plavžu. Za predsednika in tajnika so izbrali Vero Jelinčič in Marijo Balanč, za popredsednika Franca Kostančiča, za blagajnika pa Petra Beguša. Imenovali so tudi posamezne komisije: komisijo za socialna vprašanja, komisijo za spomeniško varstvo in razvijanje tradicij NOB in komisijo za \-prašanja internirancev. Na seji so se prav tako dogovorili, da bodo sodelovali pri vseh proslavah, ki jih bodo organizirali v občini. Razen tega se bodo udeležili zborovanja na Vodiški planini, svečanosti na Obrancih, pomagali pa bodo tudi pri obnovi Cimpkove domačije na Potokih ter pomagali pri urejevanju spomenikov v Kranjski gori, na Hrušici, v Dražgošah, v Mostah in v Svečah na Koroškem. Za 8. marec pa bodo obiskali vse ostarele in bo-lehne aktivistke na terenu. B. B. KRANJ V Kranju se bo jutri zvečer na drugi seji sestal odbor društva prijateljev Oldhama. Kot smo že pisali, je bilo to društvo ustanovljeno v začetku februarja letos. Na jutrišnji seji se bodo člani pogovorili predvsem o delovnem programu društva in nekaterih organizacijskih vprašanjih. A. Z. RADOVLJICA Radovljica, 2. marca — Popoldne so se sestali predsedniki krajevnih skupnosti in predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze. Na skupnem posvetu so obravnavali delovne programe krajevnih skupnosti za letos in se pogovorili o drugih dejavnostih. — Občinska konferenca zveze mladine pa je ob 16. uri pripravila predavanje o aktualnih problemih mlade generacije. Govoril je Živko Pregel, predsednik republiške konference zveze mladine Slovenije. Ta teden pa se bosta pri radovljiški občinski skupščini sestala tudi dva sveta. Svet za družbeni plan in finance bo obravnaval predlog proračuna za letos, svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pa zazidalne načrte. V petek zvečer se bo sestal politični aktiv v Bohinjski Bistrici. Pogovorili se bodo o pripravah na krajevno konferenco socialistične zveze. A. 2. ŠKOF J A LOKA Občinski sindikalni svet v škofji Loki pripravlja seminar za nova vodstva osnovnih sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih loške občine. Razpravljali bodo o novem zakonu o družbenem dogovarjanju, o usmerjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o monetarni reformi in v zvezi s tem bodo pregledali situacijo, v kateri se je znašlo loško gospodarstvo po ukrepih za stabilizacijo ob koncu lanskega leta. Pregledali bodo tudi delo občnih zborov in poskušali pripraviti smernice za bodoče delo osnovnih organizacij sindikata kot tudi za delo občinskega sindikalnega sveta. Po zaključku seminarja pa bo občinski sindikalni svet organiziral na posameznih področjih občine tudi razgovore z delovnimi kolektivi, predvsem o novem zakonu o usmerjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov. -Ib V mladinskih aktivih v škofjeloški občini so bile januarja in februarja mandatne konference za izvolitev novih vodstev. Na konferencah so izvolili tudi delegate za občinsko konferenco ZMS. Ib Uspešne priprave na zbore volivcev Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice so poleg ocene in poteka priprav na volitve konference krajevnih organizacij SZDL razpravljali tudi o okvirnem predlogu programa najvažnejših prireditev v občini, o zaključnem računu in predračunu dohodkov in izdatkov konference SZDL, o poteku zborov volivcev o proračunu občine in o ostalih kadrovskih pripravah na volitve. Lani so se prvič bolj načrtno začeli usmerjati v organiziranje praznovanj, saj so ustanovili posebno komisijo, sestavljeno iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v občini, ki je glavni nosilec in pobudnik vseh večjih prireditev in praznovanj. Pri sestavljanju programa za prireditve so zavzeli stališče, da se bodo zavzemali za tiste proslave in praznovanja, ki imajo širši družbenopolitični pomen. Po živahni razpravi so ugotovili, da se s predlogom koledarja prireditev večinoma strinjajo in da bodo za Dom počitka v Škofji Loki V škofji Loki že dalj časa razmišljajo o graditvi doma za ostarele in onemogle občane. Da je gradnja doma potrebna, kažejo tudi številke, da je v občini prek 2500 občanov starih nad 65 let. Približno pet odstotkov teh ljudi bi nujno potrebovalo domsko varstvo, saj večina žive sami in ne morejo več skrbeti zase. škofja Loka bi tako potrebovala dom počitka s približno 150 ležišči. V izdelavi je že idejni načrt graditve. —Ib Filmske reportaže — arhivski material V primerjavi s prejšnjimi leti je bil obisk na zadnjem rednem letnem občnem zboru ZZB na Javorniku neprimerno večji in je presegel vsa pričakovanja. Prav zaradi tolikšnega števila udeležencev se je razvila zelo živahna razprava. Sklenili so, da bodo ob proslavi 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in ustanovitve OF povabili na Javornik avtorja Ukane pisatelja Toneta Svetino in se poskušali z njim tudi dogovoriti, da bi v delavskem domu na Javorniku odprli razstavo njegovih del. Letos poteka tudi 30 let, odkar so Nemci na Koroški Beli ustrelili pet talcev, zato bodo ob sodelovanju muzeja NOB pripravili spominsko razstavo, na kateri bodo prikazali vse ohranjene dokumente iz tega obdobja. Javorniški borci so na občnem zboru poslušali tudi poročilo o pripravah za gradnjo parka talcev na Koroški Beli, za katerega je idejni osnutek že v obdelavi. Podprli so tudi predlog, da se bo treba bolj zavzemati in hitreje ukrepati za čimprejšnjo dograditev delavskega doma na Javorniku, kjer bosta dobili svoje prostore knjižnica in umetnostna galerija. Ob koncu občnega zbora je inž. Grobovšek prikazal barvni ozkometražni film, ki prikazuje vse akcije, ki jih je v preteklem letu organiziral odbor ZZB na Javorniku. S filmskimi reportažami o pohodu pionirskega odreda v javorniški Rovt, o obisku pionirjev pri graničarjih, o kuriirskem smuku, o pohodu pionirjev na Stol se organizacija ZZB uvršča med tiste redke organizacije na Gorenjskem, ki s filmskimi reportažami skrbijo in ohranjajo svoj arhivski material. S. Zbor mladih Ijavcev G Na petkovem posvetu predsednikov in sekretarjev gorenjskih občinskih konferenc Zveze mladine Slovenije so sklenili, da bo zbor mladih samoupravi j avcev Gorenjske 20. marca na Jesenicah. Razpravljali bodo o razvoju Slovenije in Gorenjske. Na zbor bodo povabili vsa gorenjska mladinska predsedstva in sa- njegovo uresničitev letos vložili okoli 3 milijone S dinar* jev. Prva letošnja večja prireditev bo proslava 8. marca, ko bo konferenca za družbeno aktivnost žensk odprla v delavskem domu pri Jelenu razstavo Naša žena v revoluciji; Razstava je prvi večji povojni prikaz aktivne udeležbe jeseniške žene v predvojnem-medvojnem in povojnem obdobju. Na slovesnost ob otvoritvi bodo povabili okoli 100 žena, Jeseničank in okoličank. Letos so se pri občinski konferenci SZDL zavzeli tudi za to, da bi zbori volivcev o proračunu občine Jesenice prestopili okvire dosedanjih, večinoma formalnih oblik. Konferenca je letos neprimerno bolj pritegnila k sodelovanju vse krajevne odbore, saj bodo le tako lahko na zborih volivcev obravnavali >Z" ključno le celotno, širšo občinsko problematiko. Upajo, da letos ne bodo nadaljevali z dosedanjim načinom zapiranja v ožje meje krajevne problematike. O krajevnih težavah in problemih naj bi gO" vorili na posameznih zborih občanov. Na seji je predsedstvo tu„ H<-%, V -v, ' T. «• Se- a; * - v X i£.X Zali leva i! c v podjetju, ustanovi, da vam pripadajoči osebni doho- HHfl dek, in to del ali v celoti nakažejo na hranilno knjižico Gorenjske kreditne banke, ki ima svoje poslovne enote na Bledu, Jesenicah, S&jKŠ v Kranju, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču. Nenehna skrb za standard S prek 1150 zaposlenimi je tovarna verig v Lescah največji kolektiv v radovljiški občini. Ko so na sobotnem občnem zboru sindikalne organizacije pregledali dveletno delo in ocenjevali proizvodne rezultate v zadnjem obdobju, predvsem pa po sprejetih ukrepih in novem tečaju dinarja, so ugotovili, da so se kljub dobremu gospodarjenju in precejšnjemu izvozu znašli v težavah. Ena od težav je nespremenjeni tečaj vzhodnega dolarja, ki pa ni največja, saj Veriga od 30 odstotkov proizvodnje, ki jo izvaža, precej izvozi tudi na konvertibilno področje. Večje težave bodo nasta'e zaradi že sprejetih podražitev, če pa bo prišlo ob pla-foniranih cenah njihovih proizvodov še do podražitev cen železarskih izdelkov oziroma repromateriala, bo končna bilanca še veliko težja. Težak položaj, ki se že kaže, je predvsem pri obratnih sredstvih. Če se razmere na tem področju ne bodo izboljšale, bo znašal primanjkljaj pri njihovih obratnih sredstvih 5 do 8 milijonov novih dinarjev. Zato bi morali vprašanje obratnih sredstev (ta problem pa se kaže tudi v drugih panogah gospo- darstva) sindikati postaviti kot prvo in glavno točko vseh obravnav po devalvaciji, so menili na občnem zboru. Res je, da je čimdaljša ohranitev sedanjih cen zelo pomembna za uresničitev stabilizacije, vendar pa bi morali problematiko obratnih sredstev postavki na prvo mesto. Sindikat v Verigi bo še na-pivj nenehno bdel nad standardom zaposlenih. Tako bo še naprej analiziral najnižje osebne dohodke delavcev v podjetju. Prizadeval si bo, da bodo osebni dohodki tudi v prihodnje naraščali usklajeno z delovnimi rezultati. Ob tem so se še posebej dotaknili nadomestil osebnih dohodkov med boleznijo. Ugotovili so, da so pravilnik pred nedavnim popravili, vendar razmere zahtevajo še dodatne spremembe. Za Verigo je namreč značilen precej visok odstotek bolovanj. Da bi ga zmanjšali, bodo že v bližnji prihodnosti skušali poskrbeti za preventivno službo oziroma zmanjševanje boleznin. Hkrati pa bodo preučili možnosti za benifi-ciran delovni staž verižnih kovačev. Ko so govorili o skrbi za standard zaposlenih, so pojasnili, da podjetje vsako leto nameni 400 tisoč dinarjev za regrese dopustov, prav toliko za tople obroke, 70 tisoč novih dinarjev za letovanja delavcev in 300 tisoč za prevoze na delo. Poleg nenehne skrbi za izpopolnjevanje delavcev in za urejanje stanovanjskih problemov to niso majhna sredstva. Vendar jih tudi v prihodnje ne nameravajo zmanjševati. Nasprotno. Ob večji produktivnosti in naporih za premagovanje sedanjih težav nameravajo šo večjo skrb posvotiti povečanju osebnih dohodkov (menili so, da sedanja zamrznitev tako kot za nekatero druge panoge tudi za njih ni upravičena), rekreaciji oziroma standardu nasploh. To si bo posebno prizadevalo novo vodstvo, ki so ga izvolili na sobotnem občnem zboru. Ob tem pa so poudarili, da bi se morali zveza sindikatov in zveza komunistov učinkoviteje zavzemati za dosledno uresničevanje sprejetih sklepov. Izrazili so tudi nezadovoljstvo, ker so zvezni in republiški sindikati kljub prvotnemu stališču o ohranitvi cen kasneje z neopredeljenim stališčem na tihem pristali na podražitve elektrike, transporta in na druge. A. Žalar Diagnoza za zdravljenje jeseniške splošne bolnice (2) O položaju v jeseniški splošni bolnišnici so govorili tudi na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta. Njegova stališča in mnenje objavljamo danes. Predsedstvo občinskega sindikalnega svota je položaj kolektiva jeseniške bolnišnice ocenilo kot primer manifestacije nezadovoljstva nad razmerami, v katerih delavci bolnišnice delajo. Pismeno izraženo nezadovoljstvo pa je le dopolnitev nekaj let trajajočih nezadovoljivih razmer, v katerih bolnišnica dela. Sindikalna ocena se giblje v okviru razmer, ki so značilne za naše zdravstvo nasploh in so zato tudi za jeseniško bolnišnico. Vendar so nekatere značilne samo zanjo. V stališčih sindikata med drugim piše: »Kolektiv Jeseniške bolnišnice je bal v zadnjih letih pod bolj aH manj upravičeno psihozo negotove perspektive bolnišnice. To je bilo na Gorenjskem v preteklosti že večkrat postavljeno in šele v zadnjem času javno dogovorjeno. Taka psihoza je gotovo dopolnjevala nezadovoljstvo delavcev Jeseniške bolnišnice nad nizkimi dohodki, vplivala pa je tudi na reševanje kadrovske problematike. Za jeseniško bolnišnico je morda bolj kot za marsikatero drugo sorodno ustanovo značilno stalno pomanjkanje zdravnikov in drugih medicinskih kadrov. Nezadostno števtdo zdravstvenih delavcev so v jeseniški bolnišnici skušali nadomestiti z dodatnim delom že zaposlenih in za to delo liskali bolj ali manj primemo izplačeva-nje osebnega dohodka. Ker dodatnega dela niso opravljali vsi, ampak v skladu s potrebam) le nekateri, so nastajale razlike v višini prejetih osebnih dohodkov med posameznimi delavci... Funkcija direktorja je bila vse do nedavnega stranska dolžnost šefa kirurgičnega oddelka, ki je za radii preobremenjenosti kot kirurg moral nujno direktorske naloge prepuščati drugim. To Je vplhalo na organizacijo dela bolnišnice, na zdravstveno delovanje v občini in gorenjski regiji.« Predsedstvo občinskega sindikalnega svata je posebno pozorno pretehtalo vprašanje, ali je nezaupnica, ki je bila v nekem smislu izrečena organom upravljanja bolnišnice, utemeljena ali ne. Odgovor je naslednji: »Organi upravljanja in vodstvo sindikalne organizacije se prav v zadnjem času prizadevajo, da bi bolnišnica izboljšala svoj položaj in da bi odstranili! vzroke za nezadovoljstvo v za rodu. Ta prizadevanja pa ne morejo ro- diti sadov v kratkem času, ampak so porok za izboljšanje položaja. Zaradi tega predsedstvo sindikata meni, da ni razloga za nezaupanje. Vodstvo sindikalne organizacije pa bo moralo večkrat sklicati sestanke kolektiva in tako ustvariti možnost, da člani sindikata povedo svoja mnenja in tako vplivajo na odločitve predstavniških organov.« V nadaljevanju občinski sindikalni svet priporoča sindikalnemu vodstvu v bolnišnici, da razprave o zaključnem računu in o načrtih za letos posveti tudi prizadevanjem za izplačilo regresa za koriščenje letnega dopusta. Predsedstvo namreč meni, da so osebni dohodki večine delavcev bolnišnice še tako nizki, da z njimi le težko koristijo letni dopust. Regres, ki sloni na principu solidarnosti, naj bo vsaj skromen prispevek za kritje stroškov dopusta. Občinski sindikat potem pravi: »Vodstvo sindikalne organi- zacije mora v prihodnje Izkoristiti dane možnosti za izmenjavo mnenj o posameznih problemih, ki se porajajo v kolektivu hi pomagati pri reševanju. Zlasti si mora prizadevati, da bodo izplačani! osebni dohodki resničen odsev dela posameznika, oddelka ln delovnega kolektiva kot celote. Prav tako naj se vodstvo sindikalne organizacije prizadeva, da bodo odnosi med delavci ne glede na položaj temeljili na spoštovanju in tovarištvu. Odločno se mora upreti poskusom šikaniranja in ostalim pojavom, ki pri delavcih porajajo občutek, da so v mezdnem odnosu.« Občinski sindikalni svet na koncu priporoča organom upravljanja, da ponovno prouče organizacijo dela v bolnišnici in da delavski svet prouči statut o organizaciji upravljanja bolnišnice. Sindikat daje vsem tistim, ki se prizadevajo za izboljšanje položaja, vso podporo. J. Košnjek Izobraževanje kmetov v škofjeloški občini Sklad za pospeševanje kmetijstva pri Skupščini občine Skofja Loka je v preteklih tednih pripravil po nekaterih krajih v Selški in Poljanski dolini zanimiva predavanja. Predavatelji so govorili o pridelovanju in uporabi silaznih rastlin za krmo. Ker ima že precej kmetov doma silose, je bilo za predavanja veliko zanimanje. Kmetijska zadruga škofja Loka pa pripravlja 19. in 20. marca ogled kmetijskega sejma v italijanskem mestu Veroni. Posameznik bi za ogled sejma dal 200 din, ostalo pa bo krila Kmetijska zadruga. Upajo, da bodo za ogled sejma zbrali dovolj udeležencev. -jg »Dan odprtih vrat« v Savi V okviru praznovanja 50. obletnice obstoja podjetja bo v soboto v Savi tako imenovani »dan odprtih vrat«. Kolektiv Save vabi ta dan vse občane na ogled tovarne, še posebno pa otroke in svojce oziroma prijatelje v Savi zaposlenih delavcev. »Dan odprtih vrat« bo trajal od osmih zjutraj do štirih popoldne. Kdor želi natančneje spoznati to veliko kranjsko delovno organizacijo, naj torej pride v soboto pred upravno zgradbo II, od koder ga bodo vodniki popeljali po tovarni. Kolektiv Save vas pričakuje! -jk Več želja kot možnosti Odborniki jeseniške občinske skupščine so na petkovi seji osvojili letošnji predlog razvoja gospodarstva, programa komunalnih del in proračuna ter vse dokumente dali v razpravo zborom volivcev Za letošnje gospodarstvo v jeseniški občini bo značilna usmeritev v razvoj terciarnih dejavnosti ter železarne, čeprav so že sedaj znane nekatere posledice novih gospodarskih ukrepov, saj bo po prvem izračunu samo železarna »udarjena« za okrog 10 starih milijard dinarjev. Značilnost lanskega gospodarjenja je namreč tudi ta, da niso bili v celoti uresničeni vsi začrtani integracijski procesi v trgovini in gostinstvu. Zato bodo letos raziskali vzroke in poskušali uresničiti letos, če že lani niso uspeli. Integracija ne pomeni samo združevanje kapitala, temveč tudi združevanje umskih sposobnosti. Za letošnje jeseniško gospodarstvo bodo prav tako kot lani značilni aktivni posegi občinske skupščine. Z njenim sodelovanjem bodo zgradili obrat za predelavo plastičnih mas pri Zarji, nadaljevali bodo l zemeljskimi raziskavami za cementarno, zgradili proizvodne prostore za ELIM (bivši elektrotehniški servis), dozidali obrat Planike v Zabreznici ter se pripravljali na gradnjo trgovskega središča v Kranjski gori ter javnih skladišč in tovorne postaje na Javorniku. Letošnja realizacija v občini Jesenice bo znašala 1721 milijonov dinarjev, kar je JO odstotkov več kakor lani. Porastel bo tudi dohodek, vendar bodo porabljena sredstva vseeno večja. Bruto osebni dohodek se bo povečal za 7,6 odstotka, ostanek dohodka pa se bo zmanjšal za približno 20 odstotkov. Računajo, da bo gospodarstvo zunaj železarne doseglo lepše rezultate, kakor ta največja delovna organizacija. Zakaj, smo že omenili na začetku. Prav tako se bo lotos povečalo število zaposlenih za približno 400, in to predvsem proti koncu leta, ko bodo zgrajene nekatere nove proizvodne zmogljivosti. Porastel bo tudi osebni dohodek, vendar je njegova rast z zakonom omejena na 11 odstotkov. Letošnji poprečni osebni dohodek v občini naj bi znašal okrog 1440 dinarjev. Posebno skrb pa nameravajo posvetiti tistim, ki zaslužijo manj kot 900 dinarjev. Vrednost letošnjih planiranih investicij bo dosegla 221 milijonov dinarjev, in to večinoma v Železarni. Nekaj denarja bo tudi za stanovanjsko gradnjo, vendar še vse premalo za vse potrebe, saj bi morali letno zgraditi od 100 do 150 stanovanj. Za komunalna dela v občini bo na voljo okrog poldruge milijarde starih dinarjev, od tega iz proračuna 640 milijonov, 86 milijonov bodo dale krajevne skupnosti, ostalo pa Vodovod, Cestno podjetje, Elektro, Vodna skupnost, Gozdno gospodarstvo itd. In še beseda o proračunu. V občinski blagajni bo letos 3 milijarde 66 milijonov dinarjev, kar je za 17 odstotkov več kakor lani. Temeljna izobraževalna skupnost pa bo dobila milijardo 995 milijonov starih dinarjev, kar bo po mnenju odbornikov skupno z ostankom lanskega dohodka zadostovalo za potrebe. TIS ima tudi najbolj stalen vir sredstev, saj kar 96 odstotkov predstavlja prispe- vek od osebnih dohodkov. Občinski proračun bo realno večji za 11,3 odstotka, ker še vedno velja določena omejitev uporabe proračunskih sredstev. Povečanje proračuna pa ni rezultat večjih prispevnih stopenj (le-te so na Jesenicah že nekaj let enake), temveč boljšega gospodarjenja. Ob koncu moramo povedati, da proračunska sredstva ne bodo zadostila vsem potrebam, če bi hoteli uslišati vse prošnje, bi potrebovali še najmanj 868 milijonov dinarjev. To pomeni, da bodo odšla sredstva tja, kjer so najbolj potrebna! J. Košnjek Zadovoljni z razmejitvijo krajevnih skupnosti Izvršni odbor občinske konference SZDL je na sestanku predsednikov krajevnih skupnosti konec lanskega leta zaprosil vse svete krajevnih skupnosti za odgovore na 19 vprašanj o delu in problemih skupnosti v preteklih treh letih. Na vprašanja je pismeno odgovorilo vseh 20 krajevnih skupnosti. Kot kažejo odgovori svetov krajevnih skupnosti sedanja območja krajevnih skupnosti ustrezajo nalogam KS, ki so določena s statuti. V kam- niški občini je 20 krajevnih skupnosti, ki štejejo -21.865 prebivalcev. Največja krajevna skupnost je Kamnik, ki šteje 7484 prebivalcev, najmanjša krajevna skupnost pa Pšajnovica s 174 prebivalci. Prek tisoč prebivalcev imajo še Duplica (1167), Kamniška Bistrica (1669), Komenda (1930), Moste (1036) in Ncv-lje (1050). število prebivalcev v drugih krajevnih skupnostih se giblje od 250 do 800. Poleg mesta Kamnika je v občini 115 naselij. J.Vidlc Potrebovali bomo prek 40 delavcev Obrtni center v žireh je bil ustanovljen, da bi združeval storitvene dejavnosti in dajal domačim delavcem zaposlitev raznih strok. Podjetje je dolgo imelo več obrtnih dejavnosti. Razvoj časa pa je pokazal, da s tako razdrobljeno dejavnostjo in nenačrtnim delom ne bodo kos času. Zato so se odločili za sanacijo podjetja. Najprej so ukinili mehanično in pleskarsko delavnico, bencinsko črpalko pa je prevzel ljubljanski Petrol. Pred dobre pol leta je prišel tudi novi direktor domačin Janko Poljanšek. Pod njegovim vodstvom so se že lotili ukrepov, s katerimi si bodo zagotovili večjo proizvodnjo in razvoj svoje delovne organizacije. Stanovanjsko podjetje in Železarna Jesenice sta se dogo-Kovorila, da bosta za ogrevanje stanovanj od gledališča do železniške postaje na Jesenicah napeljala toplotni vod iz parne centrale v železarni. Začeli so z gradnjo opornega zidu, na katerega bodo vzidali ustrezne nosilce, nanje pa položili eevi za toplo vodo. Na sliki vidimo gradnjo opornega zidu. "elo opravljajo delavci podjetja Kovinar z Jesenic. B. B. »Tovariš direktor, ima podjetje samostojno proizvodnjo ali dela v sodelovanju z drugimi podjetji?« »Imamo srečo, da je v bližini močno podjetje Alpina, ki potrebuje za svojo proizvodnjo vse več kooperantov. Ta okoliščina je tudi botrovala zamisli, da bi se tudi naše podjetje vključilo v proizvodnjo čevljev. Tako smo sklenili z Alpino dolgoročno pogodbo za izdelavo 500 parov zgornjih delov čevljev dnevno. S tem je ustvarjena solidna osnova za nadaljnje življenje čevljarske stroke pri Obrtnem centru. Hkrati pa nam je uspelo skleniti kreditno pogodbo s skladom za rezerve pri občinski skupščini v škofji Loki za nabavo čevljarskih strojev, ki smo jih Stanovanjska izgradnja v Tržiču — bitka, kot da ne bo nikoli izbojevana? Oddelek za gospodarstvo Pri občinski skupščini Tr/.ič Je za včerajšnjo sejo skupščine odbornikom postregel tudi s podatki o stanovanjski izgradnji v občini v zad- . nJ'h petih letih. Za občino ] 2 12 tisoč prebivalci je 578 grajenih stanovanj v takem Časovnem razdobju kar razveseljivo, pa vendar je intenzivnost gradnje še premajhna, da bi lahko vsaj pri-hližno zadostila potrebam oziroma povpraševanju. V stanovanjskih blokih je bilo v tem času vseljenih 396 stanovanj, v 129 stanovanjskih hišah pa Še 182. Zlasti dvig življenjskega standarda pa utemeljuje vse hol j zahteve po sodobnejših stanovanjih (centralna kurjava, oprema prostorov, ureditev okolice). Zadevi bi bilo laže odpo-moči, če bi bile najemnine, *a katere menijo ekonomisti, Ja so bile leta 1965 še nekako ustrezne, zmogle prispevati večji odstotek za razširjeno reprodukcijo. Toda samo v zadnjem letu so se cene gradbenim storitvam povečale za 31 % in še zmeraj niso ustaljene. Zato ni pričakovati ekonomičnejšega gospodarje nja s stanovanji, dokler se ne bodo po eni strani cene v gradbeništvu ustalile, po drugi pa odmrznile stanarine. Največ novih gradenj je v Bistrici, kjer poleg individualnih hiš rastejo 60-stano-vanjski bloki. Gradnja na tem območju se bo nadaljevala še lotos in v prihodnjih letih, v letu 1974 pa bo na prostoru, ki ga urbanisti označujejo B-4, zaključena. V osmih stanovanjskih enotah bo 500 stanovanj različnih velikosti. Letos bo vselji-vih 68, prihodnje leto pa 120. Zasebniki gradijo lotos sicer 201 stanovanje v individualnih hišah, vendar predvidevajo, da jih bo v tem letu vseljivih le 40. čas gradnje je tu očitno predolg, tudi nad 6 lat. Vzrok za to je največkrat pomanjkanje denarja, nemalokrat pa tudi gradbenega materiala. V letošnjem letu predvidevajo, da bodo v občini zbrali 9,5 milijona novih din za gradnjo stanovanj. Bančna sredstva, denar stanovanjskega podjetja in sredstva delovnih organizacij naj bi se prelila v blokovne gradnje v višini 7,5 miilijona, za individualno graditev pa namenjajo dobra 2 nov^Si milijona. Vse premajhna je pri tem udeležba stanovanjskega podjetja (le 11*/» vseh sredstev), saj danes tekoče najemnine pokrivajo le še redno vzdrževanje in v omejenem obsegu investicijsko, za obnovo stanovanjskega fonda in za razširjeno reprodukcijo (gradnjo novih stanovanj) pa so sredstva minimalna (za slednje le 300 tisoč din, t. j. največ dve ali tri stanovanj a). — ok pred dobrim mesecem postavili v nekdanje prostore Modnih oblačil v gasilskem domu v Žireh. Poleg kooperacije z Alpino ima podjetje še lastno proizvodnjo telovadnih copat, ki jih prodaja trgovski mreži v Sloveniji. Ob dobri organizaciji dela bi obstajala možnost letne proizvodnje 100.000 telovadnih copat. Tudi na tem področju želimo najti direkten stik z Alpino, ki bi naše izdelke prodajala prek svoje trgovske mreže. Poleg tega imamo še kle-parsko-ključavničarsko delavnico, ki sodeluje z LTH in drugimi večjimi podjetji v izdelavi klimatskih naprav. Lotili smo se tudi montaže plinskih bojlcrjev in začenjamo z izdelavo elementov in montažo centralnih kurjav v koope Janko Poljanšek raciji /. Industrijskim birojem Trbovlje. V okviru podjetja dela tudi mizarska delavnica, ki izpolnjuje predvsem naročila občanov.« »Kaj morate še storiti za povečanje proizvodnje?« »Predvsem moramo zaposliti nove delavce. Sedaj jih imamo v podjetju 58, potrebovali pa bi še najmanj 40 delavcev. Ob tolikšnem številu zaposlenih — računamo, da bi nas bilo ob koncu leta čez 100 — pa že nujno potrebujemo tudi strokovne sode lavce. Razpisali smo že nekaj štipendij za srednje tehnične šole, čimprej pa bomo morali dobiti tudi več kvalificiranih delavcev raznih strok.« L. Bogata) Kako bo z letošnjimi proračuni V večini gorenjskih občin so razprave o letošnjih proračunih občinskih skupščin in resolucijah oziroma programih že skoraj pri kraju. Po končanih zborih volivcev, razpravah družbenopolitičnih organizacij ln samoupravnih skupnosti ter po sklepanju v svetih posameznih občin, jih bodo odborniki na bližnjih sejah občinskih skupščin sprejeli. Glede na sprejete zvezne in republiške ukrepe za stabilizacijo in glede na okvire, ki so določeni za zbiranje in trošenje proračunskih sredstev, nas je zanimalo, kako bo letos na Gorenjskem z občinskimi proračuni oziroma s sredstvi, ki bodo na voljo za različne dejavnosti in obveznosti. O tem smo popra-iall predsednika sveta gorenjskih občin Stanka Kajdiža, direktorja službe družbenega knjigovodstva v Kranju Antona Wagnerja in sekretarja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Poldeta Kejžarja. občine nameniti precejšnja sredstva za negospodarske investicije predvsem za odplačevanje anuitet. Ponekod pa bodo namonili tudi precej sredstev za športno dejavnost. Skratka, upanj, da bo ob koncu leta kje kaj sredstev ostalo, ni. Povsod bo treba skrbno gospodariti. Lahko pa rečem, da smo v vseh gorenjskih občinah letos kriterije za dodeljevanje sredstev posameznim porabnikom močno izenačili (na primer pri krajevnih skupnostih, pri povečanju sredstev za občinske uprave in drugje).« PREDSEDNIK SVETA GORENJSKIH OBČIN STANKO KAJDIŽ: »Ob sestavi letošnjih predlogov proračunov smo imeli v gorenjskih občinah precej težav. Zaradi stabilizacijskih ukrepov smo morali namreč uskladiti potrošnjo s predvidenimi ali bolje povedano določeni mi dohodki. Podatki so pokazali, da se bodo letošnji proračuni v primerjavi z lanskimi na Gorenjskem povečali za 8 do 10 odstotkov. V okviru teh povečanj pa se bo v vseh občinah povečala lahko tudi potrošnja. V nekaj ugodnejšem položaju bosta le kulturno-prosvetna dejavnost (tam, kjer bodo ustanovili kulturne skupnosti) in otroško varstvo. Za to dejavnost bo letos namreč nekaj več denarja. Veliko manj ugoden pa bo položaj na področju komunalne dejavnosti. Znano je namreč, da so komunalne investicije drage in da bo sredstev primanjkovalo. Tudi željam in potrebam krajevnih skupnosti ne bo moč ustreči. Vedeti je namreč treba, da so v občinskih proračunih postavke, ki jih ni moč spustiti: socialno varstvo, zdravstvo, subvencioniranje kmečkega prebivalstva. Nadalje nameravajo nekatere ANTON WAGNER DIREKTOR SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA KRANJ: »Sprejeti programi proračunskih dohodkov za leto 1970 so v vseh petih gorenjskih občinah skupaj s planiranim prispevkom za uporabo mestnega zemljišča znašali 79,060.000 dinarjev. Konec minulega leta so bili ti programi preseženi za 7 odstotkov. Z zakonom o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov je bilo konec leta blokiranih 5,698.000 dinarjev. Ta sredstva pa so bila delno sproščena, in sicer za 20 odstotkov. Tako je na posebnih računih gorenjskih družbenopolitičnih skupnostih še vedno blokiranih 4,562.000 dinarjev. Ta sredstva pa občinske skupščine lahko porabijo le v primerih, ko gre za sanacijo gospodarstva oziroma delovnih organizacij. Sprejeti zvezni predpisi o stabilizacijskih ukrepih za letos med drugim določajo, da se dohodki iz prispevka iz osebnega dohodka i/, delovnega razmerja, od davka na promet blaga na drobno, davka od plačil za storitve, od carin in sodnih taks v primerjavi z lanskimi lahko povečajo za 10,8 odstotka. Ce se bo od posameznih postavk nabralo več sredstev, jih bo prav tako po sedanjih predpisih treba izločiti na posebne račune kot proračunsko rezervo. Zaradi teh ukrepov bodo morale gorenjske občine letos predvideti v svojih proračunih res le najnujnejše izdatke in se odreči vsem večjim željam; posebno še sprejemanju raznih novih obveznosti. Težava je namreč tudi v tem, da sedanje stopnje prispevkov in davkov zagotavljajo le delno povečanje proračunskih sredstev v primerjavi z minulim letom.« POLDE KEJŽAR, SEKRETAR MEDOBČINSKEGA SVETA ZK ZA GORENJSKO: »Proračunske razprave na Gorenjskem se vsaj v nečem precej ujemajo s podevalva-cijskimi preračunavanji v go- spodarstvu. Konkretno namreč upoštevajo predpisane limite, hkrati pa iščejo vse možnosti, da bi obdržali vsaj dosedanjo raven proračunske potrošnje in negospodarskih investicij v občinah. Načelno takšnim naporom, če so usmerjeni k večjemu varčevanju, drobnim racionalizacijam in omejitvam manj pomembnih področij, ni kaj oporekati. Posebno če je namen le-teh zavarovati in ohraniti najpomembnejše: na primer investicije v otroško varstvo in šolstvo, socialno varstvo in podobno. Problematični pa lahko postanejo tisti poskusi, kjer bi iskali načine, kako obremeni Li občane ali delovne organizacije za tisto, kar zaradi omejitev ni bilo mogoče obdržati v dosedanji obliki. Nekateri menijo, da so prav visoki stroški glavni vzrok za »jugoslovansko« inflacijo. Če je tako, potem je bistvo stabilizacijskih prizadevanj v racionaliziranju proizvodnje in tako imenovane družbene režije. Tega pa je za zdaj še premalo. Kaže namreč, da je še vedno laže dobiti dinar, kot pa vztrajati, da bi s tistim, kar imamo, več naredili. Skratka, bojim se, da se vse preveč naprezamo pri dokazovanju različnih potreb, manj energije pa imamo pri prizadevanju za ekonomičnejšo porabo.« Pogovore pripravil: A. žalar Nov dijaški dom v Škofii Loki? »Kdaj bodo začeli graditi nov dijaški dom,« se sprašujejo prebivalci loške občine, posebno pa dijaki. Sedanji prostori doma so namreč kaj malo primerni za stanovanje in delo dijakov gimnazije in poklicnih šol. Posebno je to postalo pereče ob gradnji Transturistovega hotela, ki je dobil prostor v vrtu dijaškega doma. S tem so gojenci izgubili prostor za rekreacijo pa tudi hotelu gotovo ne bo ustrezala bližina doma, katerega dvorišče kaj lahko postane parkirni prostor. Za nadaljnji razvoj poklicnega šolstva in vključitve mentalno prizadetih otrok s celotnega področja občine v posebno šolo v škofji Loki postaja gradnja novega dijaškega doma neodložljiva. Pri občinski skupščini so že izdelali idejni program gradnje dijaškega doma, iz- delave glavnega načrta pa se že niso lotili. Tudi lokacija še ni dokončno določena. Ena možnost je, da bi dom zgradili na Podnu ob novi osnovni šoli pri naselju Podlubnik« drugi pa se bolj ogrevajo za gradnjo v industrijskem bazenu na Trati. Denar za gradnjo dijaškega doma še ni zagotovljen. P°* leg občinske skupščine Škof- ja Loka so zainteresirana za gradnjo tudi podjetja lesne in kovinske industrije z vse Oo-renjske, saj njihovi učenci obiskujejo poklicne šole v škofji Loki. Verjetno bi za gradnjo morala prispevati vsaj nekaj denarja tudi ts podjetja. Po sedanjih cenal bi gradnja doma za 200 dija kov in ob upoštevanju norma tivov za gradnjo in opremil^ nost dijaških domov velja'1 okrog 7 milijonov din. L.B. - m/ /Z Z IVIL-A CRANJ od pei SVE M na tka, 7F , .•#**» mm KLANCU 26. 2. dalje MESO J GLAS * 7 STR\N Zbori volivcev na območju občine Šk. Loka Skupščina občine ftkofja Loka je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. 2. 1971 sprejela sklep o sklicu zborov volivcev na območju občine, ki bodo po naslednjem razporedu: V nedeljo, 7. marca, pri Jureču ob 15. uri v Brekovicah V nedeljo, * marca, v gasilskem domu °b 15. uri Račcva V nedeljo, 7. marca, ob 8. uri V nedeljo, 7 marca, ob 15. uri V petek, 5. marca, ob 19. uri V nedeljo, 7. marca, ob 8. uri V nedeljo, 7. marca, ob 8. uri V nedeljo. 7. marca, ob 9. uri V nedeljo, 7 marca, ob 9. uri V nedeljo, 7. marca, ob 11. uri V nedeljo, 7. marca, ob 9. uri V nedeljo, 7. marca, ob 8. uri V nedeljo, 7. marca, "b 8. uri V nedeljo, 28. februarja ob 8.31) V nedeljo, 7 marca, ob 9. uri V nedeljo, 7. marca, ob 15. uri V nedeljo, 7- marca, ob 15. uri v zadružnem domu Stara vas pri Madrijanu na Selu v gostilni pri Zupanu na Dobračevi pri Krogarju na Ledinici v zadružnem domu Sovodcnj v Domu pod Planino na Trebi j i v zadružnem domu Hotavljc v osnovni šoli Leskovica v TVD Partizan Gorenja vas v osnovni šoli 1 učine v kulturnem domu Poljane pri Jerneju na Volci v osnovni šoli Javorje pri Žgajnarju v Zaprevalu v osnovni šoli Gabrk za volivce iz naselij: Brckovice. Opale, Ravne, Izgorje, Podklanec in Sovra za volivec iz naselij: Račcva. Zirovski vrh (del) za volivce iz naselij: 2iri, Breznica, Osojnica, Stara vas. Nova vas, Goropekc za volivce iz naselij: Selo, Kopriv n.k Zubrcžiuk za volivce iz naselij: Dobračeva, Zirovski vrh (del) za volivec i/ lusclii: Lcdinica. Jarčja dolina, Mrzli vrh za volivce iz naselja KS Sovodcnj za volivec iz naselja KS Ttebija za volivce iz naselja KS Hotavljc za volivec iz naselja KS Leskovica za volivec iz naselja KS Gorenja vas za volivce iz naselja KS Lučine za volivce iz naselja KS Poljane (del) za volivce iz naselja; Volču, Delnic.;, Lom, Jazbine. Zakobiljek, Malenski vrh za volivec iz naselja KS Javorje za volivec iz naselja KS Zapreval za volivec i/ naselja KS Log Industrijski kombinat Planika Kranj objavlja prosto delovno mesto korespondenta v splošnih službah Pogoji: srednja upravno administrativna Šola z znanjem stenografije, po možnosti z nekaj prakse na takem ali podobnem delovnem mestu, dvomesečno POskiiMio delo. Kandidatke naj pošljejo pismene ponudbe v kadrov ski oddelek. Rarpl« velja do zasedbe delovnega IlUsl.l V nedeljo, 7. marca, v zadružnem domu ob 10. uri Zminec V nedeljo, 7. marca, v Loškem gledališču ob 9. uri Skof ja Loka V nedeljo, 7. marca, v.gasilskem domu ob 15. uri Gosteče V petek, 5. marca, v kulturnem domu ob 19. uri Reteče V nedeljo, 7. marca, v domu družb. pol. ob 9. uri organizacij Godešič V ponedeljek 1. marca, v osnovni šoli ob 19. uri Trata V petek, 5. marca, v kulturnem domu ob 19 uri Sv. Duh V nedeljo, 7 marca, v gasilskem domu ob 9.30 Stara Loka V nedeljo, 7. marca, pri Grogcu na cb 7.30 Lenartu V nedeljo, 7. marca, v zadružnem domu ob 9. uri Bukovica V nedeljo, 7. marca, v osnovni šoli ob 9. uri Hukovščica V nedeljo, 7. marca, v zadružnem domu ob 7. uri Selca V nedeljo, 7. marca. v osnovni šoli ob 9. uri Diažgoše V nedelio, 7. marca, v gasilskem domu ob 14. uri Rudno V soboto, 6. marca, v osnovni šoli ob 19. uri Pod Ion k V četrtek, 4. marca, v kulturnem domu ob 19. uri Cešnjica V torek. 2. marca, v TVD Partizan ob 19. uri Železniki V nedeljo, 7. marca, v osnovni šoli ob 15. uri M.ii t m j vrh V nedeljo, 7. marca, v osnovni ioli ob 9.30 Davča V nedeljo, 7. marca, v gasilskem domu ob 10. uri Zali log V nedeljo, 7. marca. v zadružnem domu ob 11.30 Sorica V četrtek, 4. marca, v sejni dvorani ob 19. uri ObS Skofja Loka za volivce iz naselja KS Zminec za volivec iz naselij: Puštal, Hosta, Sv. Barbara, Andrej (Zminec, Ožbolt) Zminccm, Hrastnica za volivce iz naselja KS Gosteče za volivce iz naselja KS Reteče za volivce iz nase'.'3 KS GodeŠiČ za volivce iz naselja KS Trata za volivce i/ r. i »elja KS Sv. Duh za volivce iz naselja KS Stara Loka za volivce iz naselja KS Lenart za volivec iz naselja KS Bukovica za volivce iz naselja KS Bukovščiea za volivce iz naselja KS Selcu za volivce iz naselja Dražgoše za volivce iz naselja Rudno za volivec iz naselja KS Podlonk za volivce iz naselja Cešnjica in Studeno za volivec iz naselij: Železniki, Skovine, Smoleva, Ojstri vrh za volivce iz naselja KS Martinj vrh za volivce iz naselja KS Davča za volivec iz naselja KS Zali log za volivce iz naselja KS Sorica za volivec iz naselja KS Skofja Loka Zbori volivcev bodo obra v navali: 1. predlog proračuna občine za leto 1971, 2. predlog osnovnih značilnosti družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1971, 3. poročilo o zbiranju sredstev in gradnji šolskih prostorov, 4. krajevno problematiko. Na zborih volivcev bo podana tudi informacija o prispevkih (davkih od zasebnega kmetijstva) in prispevkih kmečkih zavarovancev za zdravstveno zavarovanje v letu 1971. Občinska skupščina vabi vse volivec, da z aktivno udeležbo na zborih volivcev pomagajo pri razreševanju krajevne in občinske problematike. Skupščina občine škof j., Loka Solidarnost v kmetijstvu Cene mleka, mesa, vzreja prašičev in drugi problemi, o katerih mnogo govorijo potrošniki, še bolj pa proizvajalci, so bile predmet razprave ii.i delavskem svetu Kmetijsko živilskega kombinata Kranj v sredo, 24. februarja. R.i/prava se je vrtela okrog težav, ki nastajajo v ura kombinatu ob sedanjih slabi* lizacijskih ukrepih. Najbolj je prizadeta Klavnica in larma bekonov v Hrastju, kjer so z veliko podražitvijo krmil hudo narasle i/.gul>e in ne kaže na bolje ob sedanjih določenih prodajnih cenah. Morda je najbolj prepričljivo na vprašanja m kritike odgovoril direktor inž. Janez Eržen. Ni na primer umestno govoriti o neki preorientaciji klavnice, mlekarne in podobno zaradi trenutnih težav, ko pa vemo. da zaradi potreb tega območja, zaradi preskrbe prebivalstva morajo te dejavnosti dobiti svoje mesto, svoja priznanje in tudi ustrezno perspektivo. Klavnica kot obrat, v katerem je tudi Farma bekonov v Hrastju, je lansko poslovanja končala z okroglo 720.000 dinarjev izgube. Prav tako ima manjše i/gtibe Kmetijska zadruga Radovljica in obrat Kmetijstvo v skupni vsoti poldrugega mdijona. Končni videz lanskega obračuna pa tudi letošnjih per< spektiv ni kritičen za kombi* mil kot celoto. Le posamezni obrati so zašli v težave. Zato so na seji delavskega sveta sprejeli sklep o ustanovitvi posebnega sklada solidarno sti, ki naj bi med obrati ublažil težave v obliki posojiL Upravni odbor sklada še ni ustanovljen, niti ni izdelanega pravilnika o merilih i pogojih zbiranja in dodeljevanja sredstev iz tega skia-đa. Sprejeta so le izhouna stališča. Tuko je predvideno, da bi v ta sklad prispeval obrat Oljarica okroglo 375.000, Mlekarna 2o6.000 Komercialni servis 150,000 in ostali skladi kombinata 326.000 dinarjev. Kolvkor je pač razpoložljivih sredstev. Taka oblika solidarnosti, U je hkrati odvisna od ekonomskih uspehov in samostojnosti vsakega obrata, je edina možna rešitev v sedanjih težavah tega koleHivn. ki se ob vsem tem zaveda odgovornosti preskrbe prebivalstva na našem območju. K. Makuc Položaj zdravstvenega zavarovanja kmetov na Gorenjskem Sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov je svoje poslovanje za leto 1970 zaključil s primanjkljajem 915.899 din. To je najvišji primanjkljaj, odkar je na Gorenjskem uvedeno zdravstveno zavarovanje kmetov prek sklada, katerega dohodki se formirajo iz prispevkov kmetov bodisi neposredno ali pa neposredno prek republiškega prispevka. Kaj je vplivalo na to, da je primanjkljaj dosegel tako višino? Vzrok za tako stanje je moč iskati v treh smereh: 1. v višini prispevkov, 2. v koriščenju zdravstvene pomoči in 3. v ocenah zdravstvenih storitev. Vsako od navedenih treh področij naj na kratko dopolnimo z najpotrebnejšimi podatki: Višina prispevkov V letu 1970 je sklad zbiral svoje dohodke takole: Kmetje — zavarovanci so plačevali prispevek katastrskega dohodka negozdnih površin po stopnji 9 %, razen tega je vsako gospodarstvo prispevalo še pavšalni znesek 200 din. Nadalje so vsi lastniki negozdnih površin plačevali še 8 % republiški prispevek, ki je bil v celoti odstopljen skladu zdravstvenega zavarovanja. Iz osebnega dohodka iz gozda (od lesa) so vsi lastniki plačevali prispevek po stopnji 18%. Na podlagi teh stopenj je bilo zbrano v letu 1970 prek 4,218.00 din ali za 35,7 % več kot v letu 1969. K temu je treba še pripomniti, da so bili dohodki za leto 1970 realizirani zadovoljivo proti predvidenim s finančnim načrtom, saj znaša in- Oblika zdravstvenega varstva deks 107,5, kar tudi še ni bilo doseženo, odkar sklad posluje. Pri določanju stopenj prispevkov za leto 1970 smo menili, da je poraba sredstev več ali manj ustaljena in da bodo predvideni dohodki zadostovali za kritje izdatkov. Vendar ni bilo tako in o tem govorijo indeksi porabe v letu 1970 v primeri z letom 1969. Koriščenje zdravstvene pomoči Iz podatkov, ki so trenutno že na voljo in to so finančni kazalci, je razvidno, da so se stroški za zdravstveno varstvo v letu 1970 v primeri z letom 1969 povečali za 40,8 °/o. Po posameznih oblikah zdravstvenega varstva je položaj še bolj zanimiv in primerjave kažejo naslednjo sliko: Indeks Real. 70 Real. 69 Zdravniški pregledi Zdravljenje v bolnišnicah Zdravila Zdravljenje zob Zobotehnična pomoč Ortopedski pripomočki Prevozni stroški Drugi izdatki 209,4 135,3 130,2 333,6 23,4 110,4 177,9 1253 Skupaj vsi izdatki Iz gornjih podatkov je moč skleniti, da se je število storitev znatno povečalo v primeri s prejšnjim letom, kar je sicer zi.amenje večje zdravstvene prosvetljenosti na kmetih, če pojav gledamo s tega vidika, ali pa je obolevnost večja kot v prejšnjih letih. Dejstvo pa je, da večja poraba terja več sredstev za plačevanje opravljenih storitev. Pri tem je treba opozori-t, še na to, da je v letu 1970 zajeto med stroške nekaj več računov kot običajno, kajti nekateri zdravstveni zavodi so bili v občutnem zaostanku s pošiljanjem računov in tako je v začetku leta 1970 zajeto precej računov za storitve, opravljene v letu 1969. Sicer to stanja ne spremeni, ker je treba vse račune enkrat poravnati, moti le primerjanje med posameznimi obdobji, ker prihaja do precejšnjih razlik. 1395 Cene storitev Sklad zdravstvenega zavarovanja že vseskozi plačuje storitve zdravstvenih zavodov po računih, t. j. po dejansko opravljenih storitvah. V kmečkem zavarovanju nikoli ni bil uveljavljen način plačevanja prek pavšala. Ker gre v tem primeru za ceno storitve in za plačilo računa za opravljeno storitev, je jasno, da obstaja določen pritisk za čim večjim številom storitev. Vse to se kaže iz izračunanih primerjav med porabo sredstev v posameznih letih. Naj se vrnemo k uvodni ugotovitvi o višini primanj. kljaja, ki je nastal v letu 1970. Kot je bilo iz zaključnega računa sklada za leto 1969 razvidno, je sklad tudi prejšnje leto zaključil s precejšnjim primanjkljajem, saj je znašal skoraj 572.000 din. Ta primanjkljaj je bil delno pokrit z likvidno rezervo iz preteklih let tako, da je iz leta 1969 ostalo nepokritih še okrog 176.500 din. Za kritje primanjkljaja, nastalega v letu 1970, je bila uporabljena likvidna rezerva v višini 35.000 din. Na ta način ostane nepokriti primanjkljaj iz let 1969 in 1970 v skupni višini prek 1,057.000 din. Pred kmete — zavarovance se v tem trenutku postavljata dve vprašanji: 1. kakšen instrumentarij predpisati za financiranje zdravstvenega varstva po novem zakonu v letu 1971 in 2. kako pokriti obstoječi pri man kija j? Za rešitev prvega vprašanja je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1971 sprejela stališče, da je treba finančni načrt sklada postaviti v okvire, ki so določeni z republiškim družbenim dogovorom. To z drugimi besedami pomeni, naj bi čisti dohodek sklada v letu 1971 znašal 5,779.000 din ali za 37,0 % več kot je znašala realizacija v letu 1969. Za dosego takega čistega dohodka bodo kmetje — zavarovanci morali plačevati 26 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in od osebnega dohodka iz gozda ter po 70 din pavšala na člana zavarovančevega gospodinjstva. Lastniki negozdnih površin, ki niso zavarovanci tega sklada, bodo v 1. 1971 plačevali 12 % republiškega prispevka od katastrskega dohodka, ki bo odstopljen skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov. Poleg naštetih dohodkov naj bi gorenjske skupščine občin prispevale v sklad 450.000 din za socialno ogrožene kmete na podlagi posebnih pogodb. Poleg teh ukrepov, ki omogočajo zbiranje sredstev v večji višini, se je zaradi regulacije porabe sredstev v ambulantnem in specialističnem zdravljenju skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov odločila, da zviša pri nekaterih oblikah zdravstvenega varstva participacijo in sicer pri splošnem ambulantnem zdravljenju od 20 % na 50 °/o, pri specialističnem zdravljenju pa od 20 % na fiksni znesek 10 din. Za rešitev drugega vprašanja je skupščina odločila izlo- čati v rezervo tolikšen del skupnih dohodkov, da bi bil dosedanji primanjkljaj iz leta 1969 in 1970 pokrit najkasneje v treh letih. če na kratko strnemo glavne misli tega sestavka, moramo reči naslednje: zdravstveno zavarovanje kmetov na Gorenjskem je zašlo v podobne težave, kot jih imajo ostali skladi zdravstvenega zavarovanja kmetov v SRS že nekaj let. Subjektivne krivde za tako stanje ne bi mogli najti. Stopnje prispevkov so bile na Gorenjskem do sedaj med najnižjimi v Sloveniji ob približno enakih pravicah iz zdravstvenega zavarovanja. Skupnost zdravstvenega zavarovanja je rizična skupnost kot vse ostale zavarovalne skupnosti in sloni predvsem na samofinancira-nju. Ob porastu storitev in dokaj razviti zdravstveni službi je bilo treba računati tudi s tem, da se bo gorenjska skupnost približala ostalim skupnostim v Sloveniji. Z zavestjo, da ob enakih pravicah kot doslej ne bo vefi mogoče financirati sklada z enakimi sredstvi, bi morali zavarovanci z razumevanjem sprejeti ukrepe najvišjega organa skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Z. Bogataj ' OD 10. APRILA DO 5. MAJA ^W VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA JSl^fl V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU POHIŠTVO NAJNOVEJŠI MODELI M A RLE S A idi^ MEBLA ■Valili BRESTA y~«*m*mmw* in STOLA murka Kako so SLAKI osvojili Ameriko (is) »Se bolj kot podnevi je Chicago privlačen zvečer. Kilometrske ceste so en sam splet raznobarvnih luči, reklam in žarometov. Življenje tod nikdar ne zamre, pločniki se nikdar ne izpraznijo. Na vsakem koraku srečaš kaj novega, kaj nenavadnega. Le neradi smo odšli spat. Utrip velemesta nas je popolnoma prevzel, omamil. Ce bi utegnili, bi noč prebdeli kar sredi vrveža, ki pljuska ob temelje mračnih poslovnih stavb. 22. september. Pred nami je nova dogodivščina — ogled avtomobilske tovarne Ford. Industrijski gigant zaposluje 40 tisoč ljudi. Delovni procesi so tako fantastično usklajeni, da si navaden jugoslovanski smrtnik česa podobnega sploh ne more predstavljati. Posameznik je spremenjen v kolesce, v sestavni del tfobro namazanega stroja, ki bruha iz sebe vozilo za vozilom. Ure in ure dolgo opravlja določeno operacijo in če slučajno zagreši napako, utegne resno ogroziti tok proizvodnje. Najbolj impresivni so kajpak prizori v končnem obratu, v montažni hali. Prek nje teče širok tekoči trak, ki prinaša ogrodja avtomobilov. Ogrodja prihajajo navidez brez kakršnega koli reda; enkrat podvozje in motor kombija, drugič limuzine, nato vitkega Mustanga itd. Računski stroji • poskrbijo, da sleherno .okostje' dobi Pravo karoserijo. Zmeda je izključena, pomote ali zamenjave so nemogoče. Izredno važno vlogo igra čas, ki ga merijo v stotinkah sekunde. Rezultat vsega naštetega sta dva avtomobila na minuto. Nepojmljivo!« SPREHOD SKOZI CAS »Popoldan sem bil gost gospoda Donat, vodilnega slovenskega bančnika v Chi-cagu. Da je res vodilni, se nazorno odraža v poplavi luksuznih nesmislov, kakršne si lahl •co privoščijo le najtežji bogataši. Sprejeli in pogostili so me kakor kralja. Obisk je trajal precej dlje kot sem računal. Pojedli in Popili smo precejšnje količine dobrot, zato sem naslednji dan ostal v postelji do dvanajstih ter zamudil tretji zaporedni ogled mesta. Nisem Pa izpustil obisk Industrijskega muzeja. Sprehod sko-2enj je bil nepozaben. Prišlek nehote dobi občutek, da so 8a prestavili v preteklost, v obdobje porajanja tehnične 'evolucije, ko je človeštvo začelo intenzivno podjarmlja-naravo ter ji izvabljati Poprej neznane skrivnosti. V muzeju hranijo parne stroje m lokomotive, s kakršnimi •i osvojili Divji zahod, prve avtomobile, prva letala, staro °rožje in orodje ... Nekje v sredini imajo razstavljene industrijske dosežke polpretekle dobe, med katerimi velja omeniti zlasti nemško podmornico iz 2. svetovne vojne, ujeto v bojih na Atlantiku. Seveda ne manjka tudi najsodobnejših aparatov, jedrskih reaktorjev, umetnih satelitov in vesoljskih ladij. Zanimivo je, da skoraj vsak prikazani predmet brezhibno deluje, da ni zgolj model resničnih naprav, temveč ga je moč spraviti v pogon, če se dotakneš ustreznega gumba, bo stekel kot nov. Hkrati s pomočjo slušalk poslušaš izčrpno razlago o nastanku in zgodovini posameznih eksponatov. Svojevrstno posebnost razstavišča (nanjo so vodiči zelo ponosni) predstavlja maketa chicaške glavne ulice. Hiše, trgovine in lokali v naravni velikosti so natančen posnetek zgradb iz leta 1910. V njih prodajajo isto blago kakor nekdaj. A ker je precej drago, smo se raje povzpeli v orjaški Boeing 747 ,jumbo jet'. Prostorno notranjost so namreč preuredili v restavracijo.« INDIANOPOLIS — MESTO ČRNCEV IN DIRKAČEV 25. september. Pet burnih chicaških dni je minilo kot bi mignil in že se poslavljamo. S podzemeljske avtobusne postaje bomo odpotovali proti Indianopolisu. Na peronih vlada obupna gneča. Službujoči policaj ji skuša biti kos. Zanimivo je, da namesto piščalke uporablja kar prste. Kljub temu dobro obvlada situacijo in energično preprečuje zastoje. Celo uro smo vozili po podzemeljskem labirintu cest, ki so jih bili urbanisti prisiljeni umakniti s površja, kjer sedaj gospodari žclc/.ni-ca. Zdijo se mi naturalizirana prispodoba ameriškega ,sveta teme', carstva Al Capo-neja in njegovih pajdašev. No, Al Caponeja ni več, gangsterji pa namesto brzostrelk dandanes uporabljajo modernejše, finejše metode pritiska. Osnovna značilnost zvezne države Indiana je nadvlada črncev nad belci, črnci so v veliki večini. Samo v prestolnici Indianopolisu je razmerje nekoliko bolj izenačeno. Mesto drugače zapušča dokaj prijeten vtis; obilica zelenja mu daje domač izgled. Toda Evropejci ga poznamo predvsem po razvpiti dirkalni stezi, prizorišču številnih prvorazrednih tekmovanj, ki so doslej zahtevala okrog 50 smrtnih žrtev. Nesrečam botrujejo milijonske nagrade, zaradi katerih avtomobilisti brezglavo tvegajo.« (Nadaljevanje prihodnjo sredo) 1 I^Rh: m »LC C^IH 1 n > dE VELA KO Si isrMcs II.:. t m vmmei — Chicago z nebotičnika, imenovanega John Hannock center — Ste prepričani, da ste bili oblečeni, preden ste začeli pomerjati? Na meji na straži stati ter na komita čakati, prijetna naloga ni, posebno sredi noči. 20 Porast svetovnega turizma Po podatkih mednarodne zveze za turistična potovanja je bil Svetovni turizem lani zelo razgiban, čez državne meje je potovalo okrog 167 milijonov ljudi. Če to primerjamo z letom prej, je bilo lani za osem odstotkov več turistov. Dohodki od turizma pa so narasli za približno enajst odstotkov. V zadnjem desetletju se je število turistov v mednarodnem prometu podvojilo, dohodki pa so narasli celo za dva in pol krat. Računajo, da bo ob takem razvoju te gospodarske panoge že v letu 1972 potovalo čez državne meje prek 200 milijonov ljudi. mm Ne upam ven, dokler se vsi tako jezijo*. — Napačna zveza ... toda, če želite malo klepetati, izvolite... Spomladi so dobili starejši vojaki nove dolžnosti. Komanda 46. pešadijskega polka je dobila nalogo, da popravi ceste, ki povezujejo kraljevino Jugoslavijo z Bolgarsko, oziroma Grčijo. Poti so bile speljane prek gore Kaj-makčelan. Precej je bilo zbitih še od solunske fronte, nekaj kilometrov pa naj bi jih vojaki naredili na novo. Oficirji so se zavedali, da delo na Kajmak-Čelanu ne bo lahko, zato so izbrali samo najmočnejše vojake. Črnuha so izbrali med prvimi. »Upam, da me ne bodo vzeli s sabo,« se je bal Žolna. Med prvo skupino ga niso izbrali. Pesnik se je delal še bolj klavrnega, samo da ga ne bi vzeli s sabo. »O, jaz pa bi šel, tovariši,« je bil navdušen Mihec. »Zelo rad. Če človek vidi več novega sveta, bolj je pameten.« Manjkalo je samo še nekaj dni do odhoda. Sneg je ležal le na vrhu Kajmakčeiana, čez dva tisoč petsto metrov visoke gore. Ostalo je pri tem. Gre samo črnuh. Mihec se ni mogel sprijazniti, da bi ostal v dolini. Zavidal je črnuhu. Ker je kazalo, da ga ne bodo vzeli s seboj, se je tik pred odhodom javil kapetanu. »Gospod kapetan, rad bi šel z vami.« Kapetan se je v začetku smejal, nato pa je le privolil. »Vojak Mravlja, boš pa za kurirja. Toda vse posledice pripiši sebi.« »Z veseljem, gospod kapetan,« je salutiral Mihec. vsaj lahko kurir, kot mu je kapetan obljubil. Toda kaj, ko je pozabil na obljubo. Delati mora kot vsak drugi. Celo na stražo mora hodili. Na meji je bilo veliko pokopališče vojakov iz prve svetovne vojne. Lesenih križev je bilo več kot sto. Na pokopališču je tekla meja in zato je bilo eno od stražarskih mest prav na njem. Mihec se je bal že križev, kaj šele, da bi moral straži ti sredi noči in paziti na komite. Upal je, da se bodo kmalu premaknili kam drugam. Naredil se je bolnega. Kljub temu je moral opravljati dolžnost požarnega pri opremi. Žolna je tudi že preklel samega sebe. Namesto, da bi samo pomagal pri kuhinji, je moral del časa delati kot vsi drugi. Neznansko mu je bilo žal, da je bil prej tako navdušen. Mislil je, da so na Kajmakčelanu vinogradi, ne pa samo trava in skale. Stražit na pokopališče pa tudi ne bi šel rad, čeprav jim je kakšen oticir vedno govoril: »Boj se živega človeka, ne mrtvega!« Naneslo je, da je moral na stražo črnuh. Skrbno je preštel naboje, ki jih je dobil. Naj le kdo poizkuša, si je mislil. Mu bo že pokazal! Tudi, ko je prišla noč, se ni bal. Njegove velike oči so v temi zaznale vsako spremembo svetlobe. Ušesa je imel priostrena, da bi slišal teči miško. Križev se še malo ni bal. »Oni ležijo tu, jaz bom pa kje drugje,« je premišljeval o vojakih. Sredi druge nočne izmene je zaslišal pok suhe vejice. Da bi bil manj viden, se je vrgel na tla in se zavlekel nekaj metrov vstran, kot so ga naučili. Slepo je gledal proti mestu, od koder je prišel pok. Puško je imel pripravljeno za strel. Morda je bila le kakšna žival, si je mislil. Črnuh, Mihec Ivan Sivec pa še Žolna Ko je Žolna zvedel, da gresta Črnuh in Mihec oba, mu je postalo žal. Vendar je bilo že prepozno, žolna se je žrl. Ostal je brez prijateljev in brez večjih možnosti, da bi šli v vinsko klet. Na dan odhoda je zvedel, da gre na Kaj-makčelan tudi potujoča kuhinja. Prostovoljno se je javil, da gre z njimi. Radi so ga sprejeli, saj je bilo navdušencev malo. Najprej so hodili skoraj po ravnini. Tu in tam se je dvigal hribček. Ko so prišli do Črne reke, so jo morali prebresti, ker ni bilo mostov. Oficirji so se peljali čez reko z vozovi. Mihec je komaj prebredel reko. Segala mu je čez kolena. Vendar se niti prehladil ni. »Zdrava kri se preteka v mojih žilah,« je potem večkrat poudaril. Po dveh urah hoje so prispeli do vznožja gora. Pot navzgor je bila še mnogo napornej-ša. Ker so imeli že precej zrabljene čevlje, jim je po planinski travi drselo. »Poglej!« je pokazal črnuh Mihcu človeško lobanjo. »Ja, tovariši,« se je krojač popraskal po glavi. »Nikoli ne veš, kje ti neha biti srce.« Kasneje so izvedeli, da so okostnjaki iz prve svetovne vojne. Na področju Kajmakčeiana so bile takrat namreč hude bitke. Vojaki 46. pešadijskega polka so najprej postavili šotore v bližini bolgarske meje. Vojska drugih polkov se je razvrstila nižje ob poti. Vsi tisti, ki so bili doma zidarji, ali so se razumeli na zidanje, so delali škarpo, drugi pa so jim nosili kamenje. Cesto so tudi razširili in utrdili. Mihca je navdušenje počasi minilo. Vsak dan je moral delati krepko, novega pa ni videl kaj posebnega. čez nekaj dni so se pomaknili malo višje, čisto do bolgarske meje. Oficirji so razložili vojakom, da naj bodo še posebej previdni pred komiti z bolgarske strani. Radi pridejo sem in ukradejo čredo ovac, zalogo hrane in podobno. Mihec je premišljeval. Ko bi bil Zopet je zaslišal šum. Ni bila žival. Med praprotjo proti pokopališču se je moral nekdo vleči s telesom po zemlji. Komit! — Zastal mu je dih. Nato se je previdno zavlekel za gomilo. Imel je boljši pregled, če je še bolj napenjal ušesa, je slišal le rahlo šelestenje trave. Nenadoma se mu je zazdelo, da je nekdo že čisto v njegovi bližini. Sunkovito se je obrnil. Nič ni bilo. Obšla ga je slutnja, da sovražnik ni daleč. Čez čas se je zalesketalo nekaj med praprotjo. Nož! Napol je videl obrise ležečega Človeka. Torej so pripovedi o komitih resnične. Zbal se je. da sta morda dva. Ko enega zasleduje, ga lahko drugi napade. Sklenil ju je ukaniti. Slekcl je plašč in ga položil poleg gomile. Nato se je po telesu zavlekel malo nižje. »Stoj!« je zavpil z roko na ustih, da komit ne bi mogel točno določiti kje je. Nekaj časa je ležeča senca mirovala, nato se je vlekla naprej pro:i plašču po tleh. / Črnuh je čakal. Vpiti ni hotel več, ker bi se izdal. Sklenil ga je ujeti živega. Pritisnil se jc za gomilo in za vsak primer naperil vanj puško. Če komit vidi, k; • je, bo imel še vedno dovolj časa, da ga ustre H. če pa se vleče proti plašču, ga bo naskočil od zadaj. Komit je napredoval ped za pedjo. Nenadoma je vstal in skočil proti črnuho-vemu plašču. Zabodel je vanj nož, da se je zasadil močno v zemljo. Isti trenutek je izkoristil črnuh. Hrbtno ga je naskočil in ga zbil po tleh. Nato je ustrelil v zrak, da so prišli po komita. Ugotovili so, da je nevaren tat i° tihotapec. Črnuh Jože je odlikovan za posebne zasluge z najvišjim kraljevim priznanjem,« so prebrali pozneje v četi pred postrojenimi vojaki celega polka črnuhu se je kar sitno zdelo, da ga vsi gledajo in občudujejo. Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 187 — Starca bo nekega dne pobralo! Ja, tako sta govorila. — Pa sem moral v to prekleto Nemčijo! Moral zaradi vojske! Tudi to je bila resnica. —A ona ni mogla brez mene. Brez mene zanjo ni bilo življenja. Vzela si ga je ... Ne, na vsem svetu ni žene, ki bi človeka tako zelo ljubila in ki bi z drugim ne mogla živeti več. Raje v smrt kakor v posteljo k starcu .. Na tak oltar svoje bahavosti je dvigal Anno in Annino bogastvo, s katerim bi lahko kupil svet m si ga položil pred noge, če bi le hotel in čakal, da bi starost vzela njenega moža. — Tovarne in banka na Dunaju. Tovarne v Trstu, Grazu in ... kdo bi našteval vse ... Pa je šlo vse k hudiču zaradi vojne, te proklete vojne! Taka naj bo zgodba o Anni in njem za druge! Pred drugimi vendar ne bo odkrival, da ga je k hudiču poslala Anna sama. Vrnila mu je njegova Pisma in terjala, naj bi ji njena vrnil. »Pa jih nisem, nisem.« Ni bil nor, da bi jih ji vračal, saj bi jo lahko izsiljeval, če bi se mu zahotelo. »Ja, izsesal bi jo lahko. Izscsal že takrat, ko je bil še čas!« A kaj, ko je bil takrat tepec, bedak, pravi bedak. »Anna je bila mnogo bolj bogata kakor Anna-Marie!« A kaj more! Dokler je človek mlad, je tepec. Tepec kakor fant in, ki bi ga skoro povo- zil! Anna-Marie? Ho, nikoli ni mislil, da punca zares trapa za njim. Svoji pokojni materi je lahko hvaležen, da jo je osvojila namesto njega. »Njo? Kaj mi je do nje? Nič lepega ni več na njej! Niti pogledal bi je ne, ko bi ne bilo vse njeno — od domače hiše do tiskarne, v kateri me je ustoličila.« Vse to bo njegovo, čim bo dosegel ločitev. »Ločitev?« Pravzaprav se mu nič ne mudi. Anna-Marie je tako in tako včeraj, preden so jo odpeljali v VVeilhcim v bolnišnico, vse prepisala nanj. — Rodila bom. Prav lahko umrem .. . Ne bo jokal za njo. Grda je. Odkar ima golšo, je ne more več gledati. »Pa je bila pred osmimi leti še tako lepa. Sladko, sedemnajstletno dekletce ...« Dan pred njegovim odhodom v vojsko je nehala biti devica. Vzel si jo je, kakor bi si vzel sleherno, ki bi mu prišla pod roke. Potem je z njo veseljačil ob nedeljah po Miinchnu, ženi pa pisaril, da imajo vojaške vaje. »Ho, to so bile vaje!« Rad bi se zasmejal, vendar mu je ob teh spominih vselej nekam tesno. Sam ne ve, kaj se je takrat dogajalo z njim. Ve samo, da je po vsem, kar je počel z ženo v osmih letih poprej, čutil do sebe nekakšen gnus in da je celo razmišljal, da bi si vzel življenje, čeprav je misel na samomor takoj nato zavrgel. Tisto noč pred odhodom v vojsko se mu je žena, ki je toliko pretrpela zaradi njega, zasmilila. Vse se je zmehčalo v njem, ko je videl, da ga žena kljub vsemu še vedno ljubi. Pa tudi lepa se mu je zdela, skoro tako lepa kakor takrat, ko jo je srečal v Grazu in ko se mu je zazdcia celo lepša od Anne ali vsaj kot nadomestek, ob katerem bo pozabil Anno. »No, ja, dobra jc bila, predobra z mano . .« Ženina dobrota ga je pravzaprav vselej malce skelela, a tako kakor tisti večer pred odhodom še nikoli. »Toliko, da se ji nisem razkril.« Ne ve, kaj je bilo krivo, da se ni. Pozabil je. Toda moralo je biti nekaj, da se je v hipu premislil, vstal in šel ven, češ da se gre poslovit od očeta in mame, pa se je doma samo zapletel z Anno-Marie. »Je bilo njeno ime krivo, da sem se zapletel z njo? Anna-Marie je kakor Anna . . .« Morda? Le kako naj bi vedel? S tem se pred drugimi zaradi sedanje Anne-Marijine golše ni upal ponašati, saj so se mu drugi za hrbtom že tako ali tako zaradi tega smejali in se norčevali iz njega. »Prava reč! Njeno imetje bo moje! Za posteljo pa ne manjka drugih!« Nocoj bo spal z Micerl, čeprav se jc zadnjič z njo spri. »Jezna je. Ni prvič,« misli na natakarico v gostilni 'Herzogstand'. »V postelji bo na jezo pozabila. Pozabila kakor vsaka!« Zato si zaradi tega ne bo delal skrbi ali pa se celo bal, da bo to noč moral biti sam brez ženske. »Ja, Micerl!« Voljna in mehka bo, čim ga bo zagledala. Vsaj tako misli, preden stopi v gostilniški hrup. »Micerl!« se nasmehne natakarici. Toda Micerl nocoj viha nos. »No, daj! Vsaj zobke pokaži!« jo nagovarja še upehan od vožnje. »O, saj ti jih bom, če ti jih ne bo kdo drug,« odrine njegovo roko, s katero bi jo rad požge-čkal pod bradico. »Te bo že minilo, ljubica,« sede v pivnico s hrbtom proti salonu. »Ah, to ste vi,« ga pogledajo pivci. »Če se ne motim, ste pripovedovali, da znate italijansko. « »Znam. A kaj potem?« »V salon poglejte. Neka Italijanka večerja tam. « »Italijanka? Hm,« se okrene. »Vražje lepa je,« mlaskne, čeprav ženo vidi le v hrbet in deloma od strani. »Specialist ste!« nekdo namigne. »Bi si jo upali nagovoriti?« »Nagovoriti?« »Stavim, da ne upate!« Zakaj ni več petja na vasi (2) Vsako sredo, soboto in nedeljo zvečer so zapeli ^ Prejšnji številki smo začeli našo malo anketo o tem, zakaj Ve* Petja na vasi, s prispevkom Nika Tuška lz Železnikov. a koncu je zapisal, da je bila osamljenost pri kmečkem delu nekdaj tudi med vzroki, da so ljudje več prepevali. Babičir »no pripoved potem takole nadaljuje: Večk SV°^a čustva smo naJ" Krat izražali s prepeva- Pesmi, ki je govorila o ]ilpKrav,Jeni mladosti, izražala vc7?Zen do ljubljene osebe, "eiJe, žalost in podobno. in?? ie> da smo se ob veče- *brar nt'e in dekleta večkrat in nrina vasi- se Pogovarjali dom - V noč Prepevali lepe b0 n PeSmL Resnici na lju-se ,v moram Povedati še, da Ženi .potem. ko sem postala W m mati s številno dru-di ' Zanie — in isto velja tu-bis,'a, gc žene - življenje dr, n° sPremenilo, kar se ' kr nosti tiče. Na vas oz. Clno je največkrat zaha- jal le mož, jaz pa sem ostajala ob večerh s kupom domačih opravil ter s številnimi otroki sama doma. Mnogokrat sem s solzami v očeh poslušala ubrane glasove, ki so prihajali z vasi. Na koncu svojega pripovedovanja je babica dejala: čeprav sama često godrnjam nad vsemi pridobitvami današnjega časa, moram le priznati, da družine ob večerih še nikoli niso bile tako kompletne kot prav danes, v času radia in televizije, ko je lahko tudi žena skupaj z možem in otroci deležna potrebnega razvedrila. Niko i usek bilo na Beli Jera Pičman, ki zdaj živi na Britofu in ki je že vsa leta dopisnice naše rubrike, nam je napisala, kako je bilo včasih s petjem na vasi na vseh treh Belah pod Storžičem, obenem pa je povedala tudi svoje mnenje, zakaj je to petje izginilo. Današnji čas, današnje življenje je vzrok, da ni več petja po naših vaseh, saj je v zadnjih letih in desetletjih prišlo do velikih sprememb. Spomnim se nazaj, na čas po prvi svetovni vojni. Kakšni dve leti je bilo kar tiho. Ljudje so bili oblečeni v črno, žalovali so za sinovi in očeti, ki1 se niso vrnili iz vojske. Potem so prirasli mladi fantje, nekaj je ostalo starejših, življenje se je normaliziralo in spet se je začelo petje na vasi — kot pred vojno. Kmečki fantje so bili povečini doma. Če pa so hodili na delo, k obrtnikom ali kam drugam, so delali do šestih popoldne oz. zvečer, noč je bila pa njihova. Jeseni ih pozimi, ko so bili dolgi večeri, je bilo kar obvezno, da so vsako sredo, soboto in nedeljo zvečer zapeli na vasi. Na vseh treh Belah so bili takrat zelo dobri pevci. Zbirali pa so se takole: na Spod- nji Beli je zavriskal fant, ki je to najlepše znal, s tem pa je poklical druge z vasi. Na Srednji Beli se je z vriskanjem oglasil drugi. Prišli so skupaj in že so zapeli koračnico proti Zgornji Beli, kjer je čakalo še nekaj fantov. Včasih so stopili k Bizjaku na kozarček vina, pa ne vselej, ker ni bilo denarja. Stopili so v krog in navadno začeli tele viže: Ko psi zalajajo, potem Tam na vrtu, Moj fantič je na Trolsko vandrov ... Pa še in Še. Ena je bila lepša od druge. Peli so brez vsakih vaj, brez pevovodje, kar iz srca so jim donele pesmi. Nazadnje so zavriskali, da so se kar šipe na oknih tresle. Danes pa tega ni več, ker tudi ne more biti. Danes skoraj ni več pravih kmečkih fantov in ne deklet. Vsak, ko naredi šolo, gre na delo, vstati mora ob petih, če dela dopoldne, gre spat ob enajstih in tako za petje na vasi res ni več Časa. Kmetije so večinoma motorizirane. Koscev ni več, tistih koscev, ki so zjutraj že pred dnem zapeli in prav tako zvečer pozno v noč. Nasadov ni več, koruze več ne lička jo skupaj, prav ob tem pa je bilo največ petja. Dekleta so zapela, ko so plela proso ali repo. Po končani žetvi se je slišalo petje in vriskanje. Zdaj vsega tega ni več. Tudi pri mrliču se kaj redko sliši tista Gozdič Je že zelen. Danes vsak zase drvi naprej. Ob nedeljah sedijo starejših možakarji v gostilni in obujajo spomine, mladina pa gre — namesto, da bi se zbrala skupaj in na svežem zraku na vasi zapela — rajši sedet med zidove v kino, kegljat in podobno, če pa je doma, ima dovolj umetnega petja po televiziji, radiu in na ploščah. Vse lepe narodne slovenske pesmi, ki so se včasih pele po naših vaseh, ki so donele iz grl naših fantov, so že skoraj povsem izginile. No, saj jih slišimo še kdaj, samo tako romantično, naravno, kot nekdaj na vasi, ne zvenijo več. Zavoljo vsega tega ni več petja na vasi, da. Takšno je moje mnenje, če pa kdo misli drugače, naj napiše. Jera Pičman (Naprej prihodnjič) Gorenjski Utrjevanje prijateljstva med mestoma Sainte Marše aux Mineš in Tržič V petek, 5. marca, se bodo po prvem letu delovanja sešli na občnem zboru člani združenja prijateljev pobratenja med mestoma Sainte Marie aux Mineš in Tržič. Plodno sodelovanje med občinama v nedrju Karavank in francoskih Vogezov je lani dobilo tudi širšo organizirano obliko — ustanovili so združenje, ki vključuje prijatelje obeh mest. Zato smo naprosili tajnika odbora tega združenja Alojza Bostiča za razgovor. Zanimalo nas je najprej, kateri so bili tisti vzgibi, ki so privedli do tega pobratenja. Bostič: Združila nas je sorodna usoda obeh mest v najtežjih dneh zgodovine obeh narodov. V nekaj nad 40 km oddaljenem Natevveiler Struc-tofu so nacisti med drugo vojno postavili eno največjih taborišč. Del tega taborišča je bil lociran v mestecu Sainte Marie in tu je bilo tudi precej slovenskih interni-rancev. Jetniki so gradili železniški predor. Prebivalci nekdanjega rudarskega kraja so trpinom pomagali, kolikor so skrivoma mogli, in jih tako opogumljali v boju za obstanek. # Vzporednost je torej pre-lenetljiva: pod Ljubeljem je I bilo taborišče, zloglasna po-t družnica zloglasnega Maut-I hausna, francoski politični j interniranci so kopali z južne I strani ljubeljski predor in Tržičani so jim pomagali prav tako z enako človeško toplino in tudi z enakim tveganjem. Bostič: Zamisel o pobratenju je vznikla ob prvem obisku slovenskih internirancev po vojni v Sainte Marie in hitro osvojila prebivalce obeh mest. O podrobnostih so se dogovorili ob obiskih občinskih delegacij v letu 1965. Presenečeni smo ugotovili, da je vrsta podrobnosti med obema mestoma: zgodovinskih, geografskih, v strukturi industrije in tudi v približno enaki velikosti obeh krajev. Temelji pobratenja dajejo ta- Spomenik interni rancem v Natevveiler Struetofu, gozdni planoti, ki so ga Francozi postavili v spomin na 22 tisoč žrtev tega taborišča. Nad 70 m visoka betonska gmota kraljuje nad pokrajino kot večen spomin na trpljenje desettisočev evropskih internirancev v Alzaciji. — (Foto: Lojze Bostič) Svečanost ob spomeniku slovenskim inlernirancem na Slovenskem trgu v Sainte Marie atf* Mineš ob obisku tržiške delegacije. V ozadju alzaška in gorenjska narodna noša. — (Foto: Lojze Bostič) ko posebno vsebinsko dispozicijo, kakršne ni moč zaslediti pri podobnih pobratenjih. # Letos praznuje to sodelovanje dva, čeprav še mlada jubileja? Bostič: Da, leta 1966 smo v obeh mestih podpisali svečani listini pobratenja, zato bomo ob 5. obletnici tega dejanja poskrbeli, da bodo stiki postali še pogostejši in pri-srčnejši. Za to pa se nam ponuja prva možnost na občnem zboru našega združenja, ki smo ga ustanovili pred letom. f) Kakšno je bilo sodelovanje v tem prvem letu med združenji prijateljev obeh mest? Bostič: Že v lanskih zimskih počitnicah je bila na obisku pri mladih francoskih prijateljih skupina 15 učencev — smučarjev, ki so odnesli odtod nepozabne vtise. Ob francoskem državnem prazniku, 14. juliju, pa je bila na obisku v Franciji delegacija tržiške občine. Ob tržiškem občinskem prazniku nas je poleg uradne delegacije obiskalo številno zastopstvo gasilcev iz pobratenega mesta. Naj posebej poudarim, da so jim tržiški kolegi pripravili kar najbolj prisrčen sprejem. 0 Na občnem zboru boste sprejeli načrt nadaljnjega sodelovanja, razširitve teh stikov tn drugih oblik zbliževanja med mestoma ln narodoma? Bostič: 2e prej sem omenil, da želimo podpis listine ob peti obletnici potrditi kar najbolj svečano: 8. maja 1966 je bilo podpisano to pobratenje v Franciji, 29. maja istega leta v Jugoslaviji. Zato predvidevamo, da bo v letošnjih majskih dneh odšla na obisk številnejša delegacija iz Tržiča. Ob tej priložnosti bo odprta nova cesta k mlademu naselju na sončni vzpetini nad mestecem. Dobila bo naziv Tržiška cesta. Iz Francije smo izvedeli, da bo ob njenem vznožju stal gorenjski kozolec v naravni velikosti. Tako bo v tem kraju še zunanji pomnik slovenske prisotnosti v srcih francoskih ljudi, saj v mestnem parku že več let raste slovenska lipa, ki jo je zasadil takratni tržiški župan in sedanji predsednik združenja Tine Tomazin, pred dvema letoma pa so na Slovenskem trgu v središču mesta odkrili lep spomenik internira ncem. V juliju bodo svojim francoskim prijateljem vrnili obisk tudi tržiški gasilci, ki se že pripravljajo na to srečanje. Velik del sredstev bodo zbrali sami, pomagalo pa jim bo tudi naše združenje. številna so tudi prijateljstva med posameznimi družinami v obeh deželah, zato je zasebnih obiskov v Alzaciji in na Gorenjskem vsako leto več, sklepajo pa se nova poznanstva. # Kaj pričakujete od občnega zbora, ki bo v petek? Bostič: Združenje vključuje nad 160 članov. Naša iskrena želja pa je, da bi se razmahnilo tudi po številu članov, saj temelji to pobratenje na resničnih čustvenih osnovah, ne more pa priti do tolikšnega izraza, če je odziv premaj" hen, če veliko občanov morda za to dejavnost še ne ve, čeprav bi se marsikdo z vscflJ srcem pridružil, še to: na občnem zboru bodo prisotni pn-jeli tudi izkaznice pobratenja, ki so enake za združenji v obeh mestih. Razgovor je tekel še dalje« Predvsem ga je prevevala Želja, da bi se temu gibanju pridružilo kar največ ljudi« Zato bo občni zbor odprt, da se ga bodo udeležili lahko tudi tisti, ki še niso člani združenja. In še na nekaj ne smemo pozabiti! Skupaj z republiškimi in občinskimi forurn-zveze borcev se bo združenje zavzelo za dokončno ureditev taborišča pri Sv. Ani po» Ljubeljem: letos bodo pripravili načrte, v prihodnjem letu pa bodo postavili nekatere taboriščne objekte, kakršni so nekoč bili — v spomin "j opomin. Skrb zanje pa naj J* prevzeli mladinci iz Tržiča *" pobratenega francoskega mesta. —ok Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP Gorenjski tisk Kranj razglaša prosto delovno mesto pomožnega delavca Posebni pogoj: vojaščine prost in 1 mesec poskusnega dela. Nastop dela takoj, po preteku razpisnega roka« Ponudbe sprejema tajništvo podjetja CP Gorenjski tisk Kranj, Mofte Pijade 1, do 10. marca 1971. SREDA — 3. marca 1971 Na Voglu Je okrog tri metre snega. Vse žičnice obratujejo že od srede februarja, pravijo, da je smuka odlična. — Foto: A. žalar Letošnja zimska sezona v Bohinju Kot še nikdar »Bohinj je čudovit. Skoraj teden dni sem že tukaj in vsak dan smo imeli sonce. Ne morem si predstavljati, kdaj Je na Voglu zapadlo toliko snega, saj ga je menda okrog tri metre. Po moje pregovor, da ima dež v Bohinju mlade, velja samo za letne mesece.« Tako mi jc minulo sredo Popoldne, ko sem se vračal z Vogla, vsa navdušena pripovedovala starejša turistka iz Ljubljane. Bila je ena od mnogih, ki so ali pa še bodo del zimskih dni oziroma zimskega dopusta preživeli v Bohinju. »Letos je pri nas res zelo Živahno. Januarja sicer nismo imeli kaj dosti več obiska kot prejšnja leta ta mesec. Sicer pa Je januar sploh b°lj muhast mesec. Takrat navadno pade tudi največ snega. pa je kar prav tako. ^e Je januarja dovolj pada-v,n, potem vemo, da bo naša *«mska sezona trajala vse do prvomajskih praznikov. No letos smo lahko brez skrbi, da bo smučarska sezona na Voglu trajala do 3. maja,« je pripomnil vodja žičnic na Voglu tovariš Sežun. Bohinj z Voglom je bil ta dan res podoben pravemu smučarskemu središču. Ski hotel je bil zaseden do zadnjega kotička. Podobno je bilo tudi y^ dolini v hotelih Zlatorog in^Pod Voglom. Le v hotelih Jezero in v Bellevue je bilo nekaj prostora. Sicer pa je bilo tako v Transturi-stovih hotelih v Bohinju ves februar. »Kaže, da bomo imeli letošnjo sezono v Bohinju največ gostov iz Hrvatske, Srbije, Holandske, švedske in zvezne republike Nemčije. Tem pa se bodo kmalu pridružili še Američani (op. p. medtem so že prišli in bodo ostali v Bohinju devet dni), večja skupina Švedov in pre- cej Italijanov. Skratka, sodeč po prijavah in rezervacijah bo letošnja zimska se/ona v naših hotelih takšna kot še nikdar,« je poudaril šef računovodstva tovariš Feldin. »In čemu pripisujete tolikšen uspeh?« »Prepričan sem, da je k temu delno pripomogla lanska zimska sezona, ko smo v primerjavi s prejšnjimi leti mnoge stvari, predvsem pa kvaliteto storitev izboljšali. Zato tudi letos nismo imeli posebnih težav pri sklepanju pogodb. Po drugi strani pa smo letos mnoge stvari še izboljšali. Tako smo na primer povečali število strežnega osebja in organizirali zabavo. V hotelu Jezero je vsak dan razen ponedeljka odprt bar, v Zla- torogu je glasba ob sredah, sobotah in nedeljah in v Ski hotelu na Voglu vsak dan razen torka. Prav gotovo pa smo najbolj zainteresirali goste za Bohinj z različnimi zimskimi paketi. Uvedli smo tako imenovani vikend paket, ki traja od petka zvečer do sobote popoldne. Ta stane 131 dinarjev. Vanj pa je vključeno bivanje oziroma penzion v hotelih v dolini in uporaba vseh žičnic na Voglu. Razen tega smo obdržali tudi tako imenovani turistični paket za tiste goste, ki ostanejo v Bohinju več kot tri dni. Ta stane 65 dinarjev. Delno pa smo izpopolnili tudi mladinski paket. Ta stane 35 dinarjev, vanj pa je vključen prevoz iz Ljubljane, škofje Loke, Kranja, Radovljice do Bohinja, neomejen prevoz na vseh žičnicah in malica v bifeju na Orlovih glavah. Različni paketi, kot jih imenujemo, se nam torej zelo dobro obrestujejo.« »Omenili ste že, da pričakujete še večjo skupino Američanov in Švedov. Kako pa bodo sicer zasedeni vaši hoteli marca in aprila?« »Ski hotel bo zaseden vse do konca zimske sezone. Podobno pa bo tudi s hoteloma Zlatorog in Pod Voglom v dolini. Večje skupine Nemcev in Italijanov so napovedane za drugo in tretjo nedeljo v aprilu, med prvomajskimi prazniki pa bodo vse hotele in Bohinj nasploh napolnili domači gostje. Pa tudi za 8. marec bomo imeli precej polno. Vmes pa bodo razna podjetja skupaj z našim smučarskim klubom pripravila še vrsto tekmovanj. Skratka, lahko rečem, da bo do konca zimske sezone nenapovedani gost sicer lahko dobil prostor v hotelu Jezero ali v hotelu Bellevue, medtem ko v drugih hotelih ne bo kaj dosti prostora.«. »Morda lahko kaj poveste tudi že o pripravah na poletno sezono?« »O cenah ki vas najbrž najbolj zanimajo, bi za zdaj težko povedal kaj dokončnega. Trenutno za tuje goste veljajo dolarske cene, domači pa imajo popust. Kako bo poleti, pa še ne vem. Vem le to, da imamo že sedaj precej težav zaradi cen, ki naj bi veljale prihodnje leto. Te bomo morali kmalu določiti, žal pa ne poznamo še vseh ukrepov, ki bodo prišli. Sicer pa bo sodeč po napovedih in rezervacijah tudi glavna sezona, ki bo trajala julija in avgusta, zelo dobra. Že sedaj imamo zasedenih okrog 40 odstotkov vseh zmogljivosti. Za ilustracijo naj povem, da smo nekemu našemu podjetju že obljubili okrog 7000 prenočitev v poletnih mesecih za njihove delavce. Od tujih gostov pa vsak dan prihajajo rezervacije iz Nemčije, Nizozemske, švedske in od drugod. Edina težava, ki še sedaj ne vemo, kako se ji bomo čimbolje izognili so kadri. Trenutno smo ta problem, kot sem že omenil, nekako rešili z osebjem iz naših obmorskih hotelov. Kako bo pa poleti? Potrebni bodo precejšnji napori, da bomo obdržali kvaliteto.« »Tovariš Feldin, na različnih pogovorih o razvoju turizma v Bohinju je bilo večkrat omenjeno tudi sodelovanje s turističnim društvom oziroma turističnimi delavci v Bohinju. Kako pa letos kaj sodelujete?« »Skoraj bi pozabil. Letos res dobro sodelujemo, tako vsaj pravijo tudi predstavniki turističnega društva. Turistično društvo smo namreč to sezono vključili v turistični paket. Tako sedaj kar precej gostov biva v zasebnih turističnih sobah, hranijo pa se v hotelih. Razen tega pa turistično drustVO sodeluje tudi pri različnih prireditvah. Zato sem prepričan, da bomo tovrstno sodelovanje v prihodnje še bolj poglobili.« A. žalar Hortikulturna ureditev Preddvora Preddvor ima zaradi svojih naravnih lepot vse možnosti za uspešen razmah turizma. Kljub temu pa se posamezna društva le počasi in korakoma zavzemajo za razvoj turizma in ne izkoriščajo naravnih lepot svojega kraja. Poleg hotela Grad-Hrib je si-^r majhno jezero Crnava, Vcndar je njegova okolica neurejena in zanemarjena. V nasprotju z lepo urejenim in lePini hotelom gostinskega Podjetja Central Kranj, oko-•ica naravnost odbija obiskovalce kraja. Prav bi bilo, da bi turistično in hortikulturno društvo posadilo nekaj cvetličnih nasadov, okrasnega grmičevja, postavilo klop, uredilo sprehajalno pot in poskrbelo za odpadke nedeljskih izletnikov. Prepričan sem, da se bo hotel Bor le v skladu s svojo zanimivo in privlačno, predvsem pa hortikulturno urejeno okolico, lahko uspešno primerjal z ostalimi, najlepšimi turističnimi kraji Gorenjske. E. T. m i'! Te dni na Voglu: Pred Ski hotelom se ob sončnem vremenu prileze tudi opoldanski počitek. Slikarska razstava Lojzeta Kirbiša v Prešernovi hiši Lojze Kirbiš, slikar samouk iz Haloz razstavlja prvič samostojno vrsto občutenih krajin v akvarelni tehniki. Ob razstavljenih delih sicer ne bomo pretreseni in ne likovno vzbujeni, ker ne vsebujejo za današnji čas vznemirjujočega likovnega hotenja, ker se ne približujejo hlepenju za nečim novim v likovni umetnosti, ker so pač preproste stvaritve preprostega -slikarja. Kirbi-ševi akvareli razodevajo željo človeka zapolniti vsakdanjo sivino z ustvarjalnim prodorom na področje, ki je izven vsakdanjega poklicnega dela. Veliko je danes ljudi, ki posegajo po čopičih in barvah, da bi sivi dan vsakdanjosti popestrili, ga polepšali z likovno ustvarjalnostjo in tako dejavno uničevali pasivnost, ki se jih polašča. V začetku je to povsem zasebna zadeva, posameznikova skritost v globoki privatnosti, odmaknjena pred pogledi tujcev. Kmalu pa to ne zadošča več, kajti soočanje z ustvarjenim, z naslikanimi podobami porodi sprva skrito, kasneje vedno močnejšo željo pokazati ustvarjeno svoji okolici. Spremeni se relacija med ustvarjalcem in njegovim delom od prvotnega zasebnega dvogovora na širšo osnovo množičnega pogovora, v katerem skuša ustvarjalec najti potrditev svojemu delu, pokazati jim ga hoče, da bi ne bil več z njim osamljen, da bi svojim mislim našel potrdilo soljudi in svojemu delu občudovalce. Krog' gledalcev, ki jim kaže svoje delo se širi, dokler tudi to individualno razkazovanje svojega dela ni dovolj ter je samo še korak do razstave v eni izmed galerij. Tako stojimo sedaj pred Kirbiševimi akvareli in ugotavljamo, da se jim moramo približati bolj s srcem, kot pa z ostrim kritičnim očesom. Namreč ljubiteljskemu Samostojen koncert Pevski oktet, ki deluje v okviru osnovne organizacije sindikata v tovarni Jelovica v škofji Loki, pripravlja marca prvi samostojni koncert. Oktet je bil ustanovljen pred približno letom dni. Kljub temu pa jc že dokaj uspešno nastopil na vrsti prireditev v Škofji Loki. -Ib Jeseniški slikarji v Ravnah in Štorah Poleg vsakoletnih športnih srečanj železarjev treh slovenskih železarn, so železarji v zadnjem času začeli sodelovati tudi na kulturnem področju. V soboto zvečer so v likovnem salonu študijske knjižnice v Ravnah na Koroškem odprli slikarsko razstavo slikarjev slovenskih železarn. Razstavo bodo iz Raven prenesli tudi v Štore. Prav bi bilo, da bi se po vzoru slikarjev — železarjev tudi ostala kulturna društva in organizacije jeseniške občine, pevski zbori in drugi začeli dogovarjati in navezovati z Ravnami in štorami tesnejše kulturne stike. P.U. slikarstvu se posvečajo tako preprosti kakor tudi šolani ljudje. Mnogi med njimi zaidejo v posnemanje modernističnih tokov umetnosti, drugi vztrajajo v tradiciji, za vse pa je značilno, da ne prinašajo inovacij v likovno dogajanje. Eni kažejo več in drugi manj umetniškega daru. Kirbiš je v svojih akvarelih pokazal nadarjenost in čustven pristop k slikarstvu pa tudi dobro obvladanje akvarelne tehnike in risbe. Motivno zajema podobe kra jev iz Haloz ter slika tako, kot jih vidi, verno zapisuje njihove značilnosti. Včasih je že kar preveč dosleden opisovalec motiva, kar škoduje čisti likovni koncepciji. Ne zasleduje dosledno likov nih raziskovanj v svojem delu, pač pa pripoveduje in s to prisrčno govorico izpoveduje svojo vero v svoje delo. Lojze Kirbiš je bil rojen leta 1919 v Prepoljah na Dravskem polju. Končal je tehnično tekstilno šolo v Kranju. Z risanjem se je seznanil že na gimnaziji v Mariboru, kjer ga je poučeval Albert Sirk, na Tehnični tekstilni šoli pa Črtomir Zoreč. Po vojni se je mimo obveznih šolskih ur risanja izpopolnjeval v risarskem krožku v Mariboru, ki ga je vodil prof. Žagar, v Celju pa, kjer je nadaljeval svoje likovno izobraževanje je vodili krožek prof. Riba. Sodeloval je na skupinskih razstavah leta 1943 v Mariboru, 1951 pa dvakrat v Celju. V jeseni 1969 je bil član slikarske kolonije »Zlata jesen« na Borlu in je kot njen član razstavljal v Ptuju. Razstava v Kranju je njegova prva samostojna razstava. A. Pavlovec Z razstave Lojzeta Kirbiša v Prešernovi hiši. — Foto: F. Perdan KAJ JE PISAL Qo%enjec PRED SEDEMDESETIMI LETI Prejšnjo sredo smo pisali o Narodni straži v Kranju, o njenem pomenu (varovati meščanom imetje in življenje, dlje na podeželje njen interes in segel. ..) in o njenem razpadu v 1. 1850. Seveda ta »Krainburger Nationalgarde« ni bila nič- kaj slovenska. Poveljevanj« in poslovanje je bilo nemško, njen poveljnik der Cora mandant župan Lokar se j« podpisoval »Locker« ... Primerek sprejemnice (Auf nahms-Karte) to nemško po> slovanje dobro ponazarja. Izkaznica Narodne straže v Kranju Kot je poročal stari gardist Pučnik v »Gorenjcu« izpred sedemdesetih let, je bil tudi kranjski odvetnik dr. France Prešeren hočeš nočeš vključen v »štab« Narodne garde kot »vojaški so^paik« (avdi-tor). Bržčas se je pesnik le šegavo muzal tej svoji funkciji, ki so mu jo obesili, pač kot edinemu odvetniku v Kranju ... Da ni bil Prešeren prav s srcem pri tej, v bistvu reakcionarni instituciji —- saj je bil njen glavni namen v prvi vrsti varovati meščansko imovino — in da se ni povsem strinjal z gonjo proti komisarju Pajku, nam izpričuje pripoved pesnikove sestre Lenke. V hudem letu 1848 je Narodni straži v Kranju neko-krat na misel prišlo, da bi odstavila Pajka, ki je takrat vodil glavarstvo. — »Tudi jaz sem šel z njimi,« je potem France pravil sestri Katri. »So me primorali. Na stol sem se tam od zadaj nekje vsedel in ne ene be* sede govoril. Vganjali so strašen hrup. — Jaz pa le to pravim, da je Pajk pravičen. Ko bi se meni godilo, kakor se je godilo Pajku, grem tisti dan iz Kranja. — Pravičen mož take sorte kot Pajk, po vsod službo dobi.« — Kar solze so mu šle doli, ko je sestri vse to pravil. C. Z. Meč, kakršne so nosili pripadniki kranjske Narodne straži Jeseniški vremenar «a Lojzeta Tratnika sem naletel pri vremenski hišici oiizu železniške postaje na pšenicah. Vneto je pregledo-*al instrumente in podatke na registrirnem papirju. »Kdo je postavil tole vremensko hišico?« »Turistično društvo, menda Pred približno sedmimi leti. ^njo se je takrat najbolj zajemal dr. Milan Ceh.« 0jze Tratnik pregleduje semensko stanje »Ali ste poklicni vremeno-log?« »Ne, 41 let sem delal v jeseniški železarni in se pri svojem delu v instrumentalnem oddelku seznanjal z raznimi meritvami plinov, dnevnih temperatur, pare in drugega.« »Kateri instrumenti so v hišici in kako se zanjo zanimajo domačini?« »Barometer, vlagometer, termometer, normalni, minimalni in maksimalni termometer. Naključni sprehajalci in mimoidoči se ustavljajo zaradi radovednosti, sem pa često prihajajo le tisti, ki po lastnih dolgoletnih izkušnjah napovedujejo vreme. Sam pa hranim registrirni papir, ker se je že večkrat zgodilo, da so delovne organizacije in podjetja potrebovala vremensko sliko za razjasnitev in obnovo nesreč, nezgod in podobnega. »Najbrž sami skrbite za urejenost instrumentov?« »Da. Včasih pa jih je treba tudi preizkusiti in tedaj se odpravim na hidrometeorološki zavod v Ljubljano. Radi mi pomagajo.« »Kje pa je na Jesenicah najbolj mraz?« »Na mostu, pri TVD Partizan. Tam je temperatura skoraj vedno nižja za dve stopinji kot drugod. Na mostu vam klobuk mimogrede v Ljubljano odnese — če pod mostom pelje ljubljanski vlak.« B. Blenkuš Vzemite danes ceneje NE zamudite priiožnosti in BREZ SKRBI v NASLEDNJO ZIMO Rudnik lignita velenje rva Jesenicah so pred kratkim dobili nov prostor za skladiščenje premoga ln drv. Prostor je ob novem industrijskem tiru, ki ga je Kovinotchna Iz Celja zgradila na Jeseniškem travniku. Tudi delo pri razkladanju so mehanizirali. Doslej so premog ročno razkladali priložnostni delavci, odslej pa ga bodo razkladali s posebnim dvigalom. — B. B. Pomerili se bodo v smučanju in kegljanju Marca in aprila se bodo predstavniki kolektivov škofjeloške občine na sindikalnih športnih igrah pomerili v smučanju in kegljanju, šport- Cenejša krmila Pred kratkim so se sestali na rednem letnem občnem zboru člani društva rejcev malih živali na Jesenicah. Društvo šteje danes 250 članov. Imajo svoj dom, kjer prodajajo krmila za svoje člane in se sestajajo. Lani so imeli za približno 20 tisoč din večji promet, saj so prodali 97 ton krmil, kar je za 10 ton več kot leto poprej. Brez vsakega dobička so svojim članom prodajali krmila, prodali aparat za valjenje piščancev, ker na Jesenicah za enodnevne piščance ni dosti zanimanja. V prihodnje pa morajo opraviti nekaj popravil, predvsem strehe in narediti novo ograjo. B. B. Tečaji prve pomoči Pred kratkim je bil v radovljiški občini končan 80-urni tečaj za vodje in namestnike oddelkov prve pomoči v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. S temi tečaji so oddelki prve pomoči v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih izpolnili svoj sestav. V četrtek pa so se v občini začeli tudi 20-urni tečaji prve pomoči. Trajali bodo do 3. marca. a. 2. ne sindikalne igre imajo v Škofji Loki že dolgo tradicijo, saj jih prirejajo že več kot 10 let. Samo smučarskih tekmovanj se je vsako leto udeležilo že več kot 200 članov sindikata. Letošnje tekmovanje v smučanju bo v začetku marca, verjetno na Starem vrhu. Ze sedaj pa so za tovarniške prvake in za sestavo reprezentanc tekmovali delavci v LTH, Jelovici in v Tehniku. Udeležba je bila povsod dobra. Predilnica, Alpina in Šešir pa tekmovanja še pripravljajo. Tekmovanje v podiranju kegljev bo aprila na avtomatskem kegljišču v Škofji Loki. Kaže, da bo udeležba dobra, saj je že sedaj težko dobiti prosto stezo, ker so člani delovnih kolektivov, ki bodo tekmovali, že začeli pridno vaditi. -Ib Bo Bled dobil novo čolnarno? Blejska čolnarna, sestavni del grajskega kopališča, že nekaj časa ni več dobro rabila namenu. Skozi leseno streho je ob deževnem vremenu pronicala voda in namakala čolne. Letošnjo zimo pa se je čolnarna končno porušila. Upati je, da bodo še letos zgradili nov objekt. Ta pa naj bi bil tak, da bo privabljal obiskovalce, in ne odbijal kot doslej. I. Olip Okoli Cvitarjeve hiše v Logu pri Kranjski gori je cesta speljana v zelo ostrem in nepreglednem ovinku, zato niti nI čudno, da je bilo samo lani tod kar pet nesreč. Komisija za vzgojo in varnost v prometu občine Jesenice je predlagala, da bi hišo odstranili ali pa cesto speljali severneje in se izognili ostremu ovinku. Predvidevajo, da bi za rešitev te prometne težave v zgornjesavski dolini potrebovali 500 do 800 tisoč dln«rjev. — B. B. Z lnexovim DC-8 hitreje in udobneje V okviru turističnega podjetja Interexport poslujeta samostojni potovalni enoti ali agenciji: Adria promet in Inex Turist. Inex Turist ima že drugo leto svojo poslovalnico na Jesenicah. Od drugih agencij se morda loči predvsem v tem, da se zavzema in prireja izključno le turistične dopustniške pakete za skupine in posameznike, člani Incxovega kolektiva so spoznali., da današnji vse bolj zahtevni dopustniki poleg udobja vedno bolj težijo in zahtevajo tudi druge usluge. Prav zato so se odločili, da bodo svoje potnike prevažali v hotele in penzione samo z najetimi letali. Njihovi lanski uspehi samo potrjujejo njihovo pravilno poslovno politiko. Dopustni-ških paketov v Palmi de Mal-lorci se je udeležilo 980 ljudi pa tudi delavci jeseniške železarne so se lani raje odločili za čimkrajšo in udobnejšo vožnjo z letali Inex Turista. V Biograd na moru, kjer ima železarna svoj počitniški dom, je r. letali odpotovalo okoli 1000 ljudi. V lanskem zimskem obdobju pa so imeli tudi nekaj dobrih dogovorov s skupinami mladih iz Beograda, Ljubljane in drugod. Prepeljali so jih v glavnem v naša smučarska središča: Kranjsko goro, Bohinj in na Krvavec ter Avstrijo. Pri Inexu pa se ne omejujejo le na organiziranje dopustov za domače goste, ampak so v razmeroma kratkem obdobju poslovanja že uspeli poseči tudi prek meje. S potovalnimi agencijami iz Avstrije in drugod so sklenili nekaj dobrih pogodb in še bolj izpolnili vse svoje zmogljivosti. Njihov program za letošnjo sezono pa je še bolj razveseljiv in obetajoč. Pri Inexu pravijo, da z letali DC-8 lahko potujete v Moskvo za približno 1050 dinarjev, v Palmo de Mallorco za 1400 dinarjev, av- Za lepšo urejenost mesta Na pobudo Gorenjske turistične zveze je tudi turistično društvo na Jesenicah pripravilo letni program dela. Letos bodo pripravili več akcij: za čistočo mesta in okolice, za lepšo hortikulturno ureditev in za splošno urejenost ter videz mesta. Najbolj prizadevnim meščanom bodo po končanih akcijah podelili srebrne značke in priznanja. K sodelovanju pa nameravajo pritegniti tudi mladino po šolah, saj bodo razpisali natečaj za najboljši spis pod naslovom: »Kakšno naj bi bilo mesto in okolica glede na nadaljnji razvoj turizma.« Sklenili so, da se bodo tesneje povezali tudi s Horti-kulturnim društvom Jesenice. B. B. gusta in septembra bodo organizirali dva poleta v ZDA, ob letni olimpiadi pa vzpostavili zračni most med Brni-ki in Miinchnom. Poleti bodo odhajala letala z Bmikov proti Palmi de Mallorci vsak četrtek zvečer, vsako nedeljo bo polet na Veli Iž, vsako soboto pa bodo potovali v Pulj. Prvi letošnji paket turističnih storitev Inexa bo zajel predvsem zadarsko območje, otoke: Iž Veli in Dugi otok. 14-dnevni pension s prevozom vred bo veljal v glavni sezo-zoni od 810 do 999 dinarjev, v predsezoni — julija in septembra — pa okoli 800 dinarjev. Z Inexom potujejo gostje, ki želijo preživeti svoj dopust na lepih, turistično še ne prenaseljenih otokih zadar-skega območja ali pa ob obalah tujih morij in oceanov —-ob razmeroma nizki in sprejemljivi ceni. Domači in tuji dopustniki, ki želijo preživeti ure oddiha od prvega do zadnjega trenutka v prijetnem razpoloženju, brez nepotrebnega prenašanja prtljage in daleč stran od počitniškega vrveža na peronih In postajah, se posebno v zadnjih dveh letih vse pogosteje odločajo in potujejo v dogovoru z Inex Turistom. S. Kranjčanka na kamniški tržnici V primerjavi z drugimi kraji je kamniška tržnica za gasilskim domom dokaj skromna. Pa vendar tu srečamo prodajalce iz ljubljanske okolice, Komende, Tuhinjske doline, kar pa me jc precej za-začudilo — celo iz Kranja. Ko sem se ondan sprehajal po tej tržnici, sem svoje do-pisniško pero usmeril na pri- I kupno mlado prodajalko. Predstavljam Metko Ravnikar, 22-letno Kranjčanko, ki je o sebi tole povedala: »Po poklicu sem trgovska pomočnica. Sedem let sem bi-j la zaposlena v trgovskem pod-! jetju živila Kranj. Ko sem i se poročila, sem se za leto j j dni preselila k možu v Litijo in takrat sem zapustila služ-| bo. Cez leto dni sva se spet j vrnila v Kranj, toda zaradi si-j na Aleksandra se nisem mogla znova zaposliti. Mož je po poklicu avtokle-) par, toda ne opravlja svoje- ga poklica. Dela v tovarni S* va v Kranju.« »Čigave izdelke prodajat*' In zakaj ne v Kranju, ampa» v Kamniku?« »Prodajam jopice, šale, Ža-be, kape in drugo pleteno w bo. Te izdelke dela v KranjJ brat Janez, z mamo pa J1*1 prodajava. Dvakrat na ted*1 prodajava v Kranju in dva* krat v Kamniku. Pred novitf letom pa sva prodajali vsa» dan. Največ prodava okr°» prvega in takrat, ko dclavC dobijo plače.« Metka je povedala, da ] brat dobro plača. Rajši Pr^ daja v Kranju, kjer po/.na vCg ljudi. Kmalu se bo pono^ redno zaposlila, saj bo sin5 lahko dala v varstvo. D^3^ je, da me pozna, ker so do^ naročeni na Glas. Kdo bi mislil, da se z Metko že ta* dolgo poznava — seveda prek Glasa. j. Vid*c Uspele VIII. zimske športne igre Radovljščani so nepremagljiv1 V soboto popoldan so se v | ganov gorenjskih občin, ki Mojstrani končale letošnje tradicionalne zimske športne igre uslužbencev upravnih or- Mlin in žaga v Praprotnem sta med najstarejšimi v Selški dolini. Čeprav sta objekta stara še preko 200 let, sta še izredno dobro ohranjena. Janko Dolenc, sin lastnika mlina In žage nam je povedal, da so Ju pred leti popravili po načrtih zavoda za spomeniško varstvo. Danes ju ne uporabljajo več. Janko nam je povedal, da je imel pred tremi leti Še mlinarsko obrt, ki se danes več ne izplača, saj je žita v dolini vedno manj in se Je zato raje zaposlil v LTH. Pravi, da melje le za potrebe domačije, (jk) — Foto: F. Perdan jih jc tokrat, kot prvič pred osmimi leti, organizirala občina Jesenice. Na lanskem srečanju na Veliki planini, ki jih je organizirala občina Domžale, so prehodni pokal v trajno last osvojili tekmovalci in tekmovalke iz Radovljice. Organizator je zato pripravil nov prehodni pokal, ki je, vsaj za eno leto, spet v rokah radovljiških tekmovalcev, čeprav ne s tako veliko prednostjo, so vendarle prepričljivo zmagali in pokazali, da so trd oreh za ostale tekmovalce. Vreme tudi letos organizatorjem in tekmovalcem ni bilo najbolj naklonjeno. Zlasti velja to za progo za veleslalom, ki je bila precej poledenela. Organizacija tekmovanja je bila zelo ških 1 la čas 0.55,9. Pri mos»-v « bil najboljši Janez K°va Kamnika, ki je dosegel 0.41,6, pred Francem Nj^ lom iz Radovljice, ki Je ^ gel čas 0.42,0 in France«! J žičem z Jesenic, ki je do-čas 0.43,2. ^ V sankanju je nastopil0 ^ 24 žensk in 33 moški"' ^ ženskah je osvojila Pr^L)0v sto Maruša Karmelj i7. pi^ ljice s časom 2.21,4 ^ Majdo Šnabelj iz Kanj pij ki je dosegla čas 2-2.«j' ffi moških je bil najbolj* , drej Vindišar z Jesenic t» som 1.56,7 pred An» d" Ahačičem iz Tržiča, ki J 5o segel čas 1.57,2. NajboU5 ^ razen pokalov in dipl°' pO jeli tudi lepe nagrad6-^ nje uvrščeni pa lepe i" ^ te nagrade, za katere ]g ,j mogli trditi, da so ^ lažilne. BILO JE PRED ŠTIRINAJSTIMI DNEVI >mi m. *'. mit Spomladi bo najbrž takihle »spominov« na zimo še več. — Foto: F.Perdan Bodo za turizem v Poljanski dolini nastopili boljši časi ? Napotil sem se v Poljansko dolino. Želel sem povprašati turistične delavce, kako se pripravljajo na bližajočo se turistično sezono. Bodo letos imeli več gostov? Kakšne načrte imajo? Turistična društva so v Poljanah, Javorjah, Gorenji vasi, Hotavljah in Trebiji. Povsod so mi povedali, da bistveno večjega števila gostov ne pričakujejo. Izjema je le Trebija, kjer upajo, da se bo letos število gostov povečalo. Sicer pa so tudi prenočitvene zmogljivosti povsod ostale skoraj enake. In kakšne prireditve pripravljajo posamezna društva za goste? V Poljanah pripravljajo že tradicionalen krompirjev bal. Drugi dve prireditvi: izvedba Tavčarjevega Cvetja v jeseni in semenj na Martinovo nedeljo nista še nič gotovega. Veliko si obetajo tudi z ureditvijo Visokega, a žal primanjkuje denarja. Javore! so sprva nameravali pripraviti prireditev, na kateri bi prikazali gozdna dela. Zdelo se jim je, da to ne bi privabilo dovolj gledalcev. Nazadnje so se odločili, da bodo letos pripravili pravo kmečko ohcet. V Gorenji vasi napovedujejo za junij partizansko prireditev, na kateri bodo obnovili nekatere dogodke iz medvojnih let. V prihodnjih dneh bodo nekoliko preuredili gostilno Pri kosmati glavi. Gostilna ima pripravljeno zanimivost na Hlavčih njivah — »čebelnjak« za 16 oseb, kjer goste tudi postrežejo. Od tu je lep razgled na Gorenjo vas. Velike in lepe načrte ima Slajka Hotavljc. Pripravili bodo dve večji prireditvi — dan šmarnic in semanji dan. Uredili in polepšali bodo kraj in uredili Slajko — vzpetino nad Hotavljami. Zdi se, da so Hotaveljci tudi najdlje s kmečkim turizmom. V sodelovanju z DU nameravajo pripraviti tečaj za dekleta, kjer bi se naučila, kako je treba sprejeti gosta. Vaščane bo maja društvo popeljalo v najbolj znane slovenske turistične kraje. Tu naj bi se Hotaveljci marsikaj naučili. Trebija ima za turizem najboljše možnosti — veliko število turističnih sob. Doslej so bile te možnosti bolj slabo izkoriščene. Pravijo, da bo letos bolje. Posebnih načrtov nimajo, poskrbeli pa bodo za urejenost kraja. Taki so torej načrti turističnih društev v Poljanski dolini. Zvedel sem, da je velika ovira tudi slaba cesta Trebija—Cerkno. Ce bi bila cesta v redu, bi v dolino prišlo tudi več gostov iz Italije. Upajmo, da se bo tudi to kmalu uredilo. J. Govekar 15 let volje in dela Pri Šobcu dobro gospodarijo Zadnji občni zbor turističnega društva Lesce je bil posebno za udeležence iz drugih krajev Gorenjske nadvse prijetno presenečenje in dobrodošla sprememba. Medtem ko mnoga turistična društva iz manjših krajev komaj prenašajo vsa bremena različnih problemov in težav, životarijo ali pa so sploh neaktivna, so nam Leščani dokazali, kako se lahko le z dobrim gospodarjenjem in zavzetostjo pridobi še tako zahtevnega turista. V razmeroma kratkem obdobju so prizadevni vašča-ni iz Lesc napravili iz malega in nepomembnega prostora za letni oddih in razvedrilo rekreacijski kamp. čeprav ima kamp hudo konkurenco na Bledu, jc Sobec kraj, ki je tudi zunaj naših meja znan predvsem po prijetno hladni senci visokih borovcev, dobri oskrbi in vzorni organizaciji ter primerni izhodiščni točki v druge gorenjske kraje. Petnajst let mineva, odkar so začeli s prostovoljnim delom čistiti jezero in urejati Morda hr»H tr*nico Z odS°voml »pomladi bolje uredili radovljiško °' — Foto: F. IV, dan Lin — Foto: F Perdan Radovljici so domala zasuli s snegom. okolico Šobca. Tedaj še največji optimisti niso niti slutili, da se bo Šobec razvil v tako znano letovišče. Samo leta 1970 so zabeležili okoli 10.000 domačih in tujih gostov. Največ je bilo Nizozemcev, Zahodnih Nemcev, Angležev in drugih, domači turisti pa so prihajali iz vseh krajev Jugoslavije. V skladu s svojimi možnostmi in potrebami so prizadevni Leščani svoj kamp nekoliko obnovili. Tudi letos bodo po predvidevanjih vanj vložili okoli 18 milijonov S din. Goste so privabljali in tudi obdržali s koncerti godbe na pihala, ognjemeti, izleti v bližnjo okolico in drugimi prireditvami. Turistično društvo Lesce, v katerega jc včlanjen vsak tretji Leščan, je najbolj množična organizacija v vasi. Čeprav člani danes slavijo prej neslu-teno, a zdaj toliko lepšo delovno zmago, niso popolnoma zadovoljni z razvojem turizma na vasi. Priznajo, da so iz objektivnih težav zanemarjali sodelovanje z mladimi na osnovni šoli, da bi lahko v večjem sodelovanju z Alpskim padalskim centrom v Lescah privabljali več gostov in dosedanji izletniški turizem preusmerili v počitniškega. Turizem na vasi bi lahko pospešili lc s primerno vzgojo prebivalstva in s predavanji. Prav v tem letu bodo priredili seminarje za receptoi je in informacijsko službo. Pravijo, da bi morali organizirati tudi več prireditev na vasi, ki bi še z večjo gotovostjo uvrstile Lesce med turistično zanimive in prijetne kraje. Skratka, Leščani dobro vedo, da si tudi alpski turizem vse bolj utira svojo pot, korakoma sicer, a ne negotovo in obotavljaje. K njegovemu večjemu razmahu pa bodo ob tako objektivni in kritični oceni svojega dosedanjega dela in na podlagi lastnih izkušenj prav gotovo tudi oni veliko prispevali. D. S. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Darilne garniture za 8. marec Prevleke za blazine po 10 din Center slepih Škof j a Loka proda revolversko stružnico RTES-40 »Prvomajska«, leto izdelave 1962 Licitacija bo v petek, 5. marca, v prostorih centra slepih v Stari loki 28, ob 8. uri dopoldan. Ogled je možen eno uro pred začetkom licitacije. Podrobne informacije se lahko dobijo na upravi centra. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Trgovsko podjetje MURKA Lesce objavlja javno prodajo OSEBNEGA AVTOMOBILA VW kombi, letnik 1967 Javna prodaja bo v soboto, 13. marca, ob 8. uri zjutraj pri upravni zgradbi v Lescah. Industrija bombažnih izdelkov Kranj objavlja prosto delovno mesto skladiščnika materiala Pogoj: srednja strokovna izobrazba ali večletna praksa v skladiščni službi. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe sprejema organizacijsko kadrovska služba podjetja. GIMNAZIJA KRANJ razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas Pogoj: visoka izobrazba ustrezne stroke. Kandidati naj pošljejo ponudbe t dokazilom o zahtevani izobrazbi na gimnazijo Kranj najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa. Kaj morate storiti v marcu ? SPOMNITE SE1 _ Seveda, naročiti morate premog! LIGNIT iz Velenja je v marcu 10 din pri toni CENEJŠI, kar velja izkoristiti. MIUMiKMIlM Pričakujemo vas Veleželeznina MERKUR PE »KURIVO« KRANJ Gorenjesavska 4, telefon 21 192 ""lwin"""""'"1""""""1.....1.........."".....'"...........■""■■"■"»"...............■........"""'"THMBrriiriiiiriiiiiiiii Tekstilna tovarna Sukno Zapuže p. Begunje na Gorenjskem razglaša več prostih delovnih mest za zaposlitev žensk v proizvodnji Pogoji: popolnoma zdrave, sposobne za delo na 4 izmene in stare nad 18 let. Prošnje za zaposlitev naj interesentke takoj oddajo splošno kadrovski službi podjetja. JUG0BANKA LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 Vabimo vas, da izkoristite bančne usluge, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v inozemstvu. — zbira hranilne vloge občanov — vodi devizne račune občanov — opravlja vse usluge na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in inozemstvu — odobrava kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke položijo tudi pri inozemskih bankah s katerimi imamo posebne aranžmane o dvojezičnih ln trojezičnih knjižicah in to v ZR Nemčiji, v Avstriji in Švici. Prihranke v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah se lahko prav tako koristi v teb državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JU" GOBANKE. Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Prodam pet let starega KONJA ali zamenjam za starega do 16 let. Naslov v oglasnem Oddelku 909 Prodam malo rabljen glo-J>ok OTROŠKI VOZIČEK, "agarin, Zasavska 25, Kranj 823 Prodam krmilno REPO. La-hovce 21, Cerklje 910 Prodam SLAMOREZNICO na motorni pogon in vprežni OBRAČALNIK za seno. Sp. Bitnje 22, Zabnica 911 Prodam dobra JABOLKA. Jama 32, Kranj 912 Prodam 9 naseljenih AZ PANJEV. Ni nujen takojšen Prevoz. Obid Katarina, Gobo- Vci 7, Podnart 913 Prodam 300-litrsko hrastovo *AD za 300 din, RADIO ves na za 150 din, dve ZIMNICI 1 vzmetnicami za 400 din, roč-fti VOZIČEK (200 kg) za 200 din. Zaplotnik Janez, Golnik S7 914 v, Prodam HRASTOVE STOP JJICE 400 X 100 in več VRAT. °^ed v Zabreznici 46, »pri kovaču«, p. Žirovnica Valilnica v Naklem pri ^fanju obvešča interesen- » da v letošnji sezoni FJ^aja enodnevne pijance, bele lahke in rja-v* ^rednJc težke pasme, ^sako sredo in ne ob tor-• kakor prejšnja leta. Z-aradi selitve poceni prodam dobro ohranjen KAVČ, *>OBNO ANTENO in dvokrdno °^ARO. Dojčinović, Kranj, Moša Pijade 44, telefon 23-759 916 fc Prodam PRAŠIČKE. Sp. Brnik 13, Cerklje 917 Prodam 50 ton HLEVSKEGA GNOJA in DESKE za na-PušČ. Srednja vas 50, Šenčur 1 918 Prodam KRAVO po teletu, dobra mlckarica in PLUG obračalnik. Bukovica 4, p. Vodice 919 Prodam lepe SMREKOVE, BOROVE in HRASTOVE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 920 Prodam 100 GAJBIC za krompir in 200 kosov OPEKE ^onta 16. Slap 10, Tržič 921 Prodam PRAŠIČA in svinj-*ko MESO. Zabnica 61 922 Pr^- Prodam delovnega VOLA in dobro KRAVO s teletom. Zg. Brnik 73, Cerklje 927 Prodam dve KRAVI s teleti (sta prvič teletih). Celar Stane, Kranj, Jezerska cesta 48 928 Prodam težko SVINJO po prašičkih za pitanje. Mišače 11, pri Otočah 929 Prodam diatonično HARMONIKO. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 948 MOTORNA VOZILA Prodam registrirano JAVO 90 in MOTOR od Panonije 150. Gogala, Naklo 148, telefon 27-534 930 Prodam MOPED in dva moška KOLESA. Kranj, Kidričeva 8 931 Prodam MOPED T-12, letnik 1969 v dobrem stanju. Ozanič Igor, Zupančičeva 14, Kranj 932 Ugodno prodani FIAT 750, prevoženih 30.000 km. Frelih, Hafnarjevo naselje 93, Skofja Loka 933 Najboljšemu ponudniku prodan GARAŽO v Kcbetovi 20 (Vodovodni stolp). Izklicna cena 14.000 din. Pismene ponudbe najkasneje do 5. marca 1971 na naslov: Vidmar Drago, Kranj, Kcbctova 20 934 Prodam FIAT 600 D, letnik 1961, po generalni in MOTOR java, letnik 1968. cevka, Za-kal 10, Stahovica 935 - »ouam strešno »olc. Drulovka 46, Kranj 923 Prodam dobro ohranjen Elobok OTROŠKI VOZIČEK (nemški). Ogris, Britol 74, Kranj 924 Poceni prodam malo rabljeno BANJO in kombinirano pBC za kopalnico. Velesovo N. Cerklje 925 Prodam LES za grušt in DESKE. Naslov v oglasnem Oddelku 926 r rMflnrrnmi ■ iiiir WMWiriirttr]t (Triglav); mlajši člani km): 1. Hren (Olimpija) Jelene (Alples), 3. Nikšič glav); člani (12 km): h ™} nik, 2. Kobilica (oba GotM 3. Lotrič (Triglav); članice \ km): 1. Hočevar (OlimpU1" Za jugoslovanski memorialni poka* Janez Krišelj končni zmagovale^ V Mrkopolju je bila v J» ljo s tekom na 20 km sfJ,; dirka smučarskih tekačev L jugoslovanski memo? ^ pokal. Največ uspeha so i , tekmovalci Slovenije, Ki osvojili prvo mesto v F mezni in ekipni kon S petim mestom na tkurefl1; njem tekmovanju je član lesa Janez Krišelj dosege^ memben uspeh. Bil je na štirih tekmovanjih \i0 še, Igman, Mavrovo m 1 J polje — med najboljši^ pripadla mu je zmaga v.oV3ii ni razvrstitvi I. jugo*,? skega memorialnega 1 ^ vanja (tekmovalec mor* ^ teči 20 km s puško na r* j na strelišču še oddati p ^ strelov v tarčo). Drugi ' j/ Slavko Premože (Dol P bljani), tretji Roman gr (Alples), četrti pa Jak* k° (Radovljica). V ekipm * A renči je bila v končn. ijf tvi najboljša ekipa »»o Slovenijo II s i i pred JLA Kranj. Vsa štiri tekmovanja , segla namen, predvsen j velja za tekmovanja o|f manu, Mavrovcm m w Š lju, saj jim je šlo le # večjo popularizacijo ^ skega teka v sosednji" _-p likah. Naš komentar Planica se podira Planica kliče: na pomoč! Pogled na stanje skakalnice v dolini pod Poncami je izredno žalosten, skoraj neverjeten, človek se zgrozi, ko pobliže pogleda planiške skakalnice in objekt ob njih. V planiški dolini je šest skakalnic, od najmanjše 25-metrske do največje na ■vetu 160 metrsko. Zob časa pa je v preteklih letih opravil svoje, če gremo po vrsti, iz Rateč proti dolini, je prvi pogled na 60-metrsko skakalnico še dokaj znosen. Ko pa se približamo, vidimo, da je sodniški stolp popolnoma neuporaben. Pet trenerjev Je imelo v januarju izredno srečo v nesreči, ko so padli več kot 8 metrov globoko, ker jim je nenadoma zmanjkalo dna pod nogami. Doskočišče je deloma leseno in zaradi trhlosti že leze skupaj ter je veliko vprašanje, če bo zdržalo letošnjo zimo. Letos še ni bilo državnega prvenstva za sta rejlc mladince, ki je predvideno na tej napravi 4. aprila. Vse kaže, da ga bo težko organizirati, če ne bo popravljena vsaj sodniška tribuna. Leseno zaletišče 25-metrskc skakalnice je v nedeljo na prvenstvu SRS za pionirje le ob največji pazljivosti tekmovalcev še vzdržalo. O tribuni pa že dve leti ni sledu. Najbolj žalosten pogled je na 120-met i sko skakalnico, ki je v popolnoma razpadajočem stanju in sedaj močno kvari nekdaj lep pogled na planiško velikanko. NekSanja tako lepa podoba se Je popolnoma zmaličila. »Zaletišče 90-metrske skakalnice bomo morali ojačati,« nam je v nedeljo dejal oskrbnik skakalnic Janez Kerštajn, »če bomo hoteli, da bo vzdržalo do Poldovega memoriala.« O nekdaj znani 40-metrski skakalnici praktično ni več sledu. Tudi sodniški stolp je že lani dokončno vzel slovo, še v najboljšem stanju je nova 160-metrska velikanka, kar pa je po eni strani razumljivo, saj je stara šele dve leti. Nas komentar naj velja predvsem klicu po nujnem ukrepanju. Planica v sedanji podobi ne more biti nikomer v ponos. Takšna, kot je sedaj, ni nikakor v čast. Nujna bo pomoč vseh, ki so zato odgovorni, da se slanici vrne nekdanja podoba. Hkrati pa naj nas zapis velja vsem. ki lahko karkoli materialno pomagajo Pla-nlškemu komiteju, da bo Planica vsaj v letu 1972 za Prvo svetovno prvenstvo v poletih dobila primeren videz. Hkrati pa je Planica tudi naš edini skakalni center, kJer je možna vadba skakalcev skozi vso zimo ln bi bila velika škoda za naš skakalni šport, če bi izgubili osnovne objekte še v zibelki smučarskih skokov. J. Javornlk Zimsko prvenstvo SRS v rokometu Kamničanke prvakinje v T ■ clvorani hale Tivoli borb ni 80 bilc zak,Jučne slov-C ,letošnJega zimskega kr^°nskega Prvenstva v ro- Skimi LetOŠnji prvak mcd • v skupini A je po-ličrLZVeZni ljsaš Celje. Na od-uv'flPeto mesto pa so se «U1 rokometaši Tržiča, ki rne,nPrcmagali ek»PO Izole, S*1? ko so tekmo s Slo- borbe adccm dobiu brcz V ženski konkurenci v skupini B so presenetile rokome-tašice Kamnika, ki so prepričljivo osvojile prvo mesto in pokal Rokometne zveze Slovenije. Igralke šeširja pa so bile pete. Rezultati zadnjih tekem: moški: Tržič : Izola 10:7 (7:2), Tržič : Slovenj Gradec 10:0 b. b. Ženske: Kamnik : Olimpija B 8:6 (5:3). -dh invalidsko prvenstvo SRS v veleslalomu Invalidom Borca največ kolajn V soboto so se v Martuljku Pomerili invalidi v veleslalomu na 21. republiškem prvenstvu. Nastopilo je nad 80 tekmovalcev iz petih slovenskih invalidskih športnih društev. Največ uspeha so imeli tekmovalci kranjskega Borca, ki so osvojili največ prvih mest v kategorijah, po katerih so bili razdeljeni tekmovalci po stopnji invalidnosti. Vrstni red najboljših: vete-fanh 1. Jocif (Borec Kranj), II. kategorija: 1. Stražišar, 2 Tone (oba Borec), III. kate gorija: 1. Bevc (Borec), IV kategorija: 1. J. Furlan, 2. Me glič, F. Furlan (vsi Borec) V. kategorija: 1. Pukl (Mari bor) ... 3. Koder (Borec) V. a kategorija: 1. Sagadin (Kamnik), VI. kategorija: 1 Završnik (Invalid Ljubljana) 2. šlibar (Borec), VII. Jsate gorija: 1. Nadižar (Borec). —