Leto V.	TRST, v petek dne 20. marca 1899.	Štev. 7.
lirilA.
brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr.
Interpelacija
Širne SmuHperje in neoženjenih tovarišev v fautovskej zbornici na Srednjem o pepelnici. Na debelost in širokost finan:nega ministra Ling-Čanga v Pekingu, radi poloma v deviškem taboru, od strani „črnih kapuzcu", Poslušajte na levo uho!
Srečna je bila naša gorska vas ; srečne so bile naše deklice, rože gorske, kras planin. Veselo in divno so cvele v polno dovršenost, v ponos gorske narave, v nedolžno veselje mladenčem; dokler se ni vgnezdila med nami ostudna svojad „črnih kapuzcu11.
Odkar pa so se naselili ti „virgo ladri* v naše kraje, spremenil se je gorski kras v pravo Sodomo, in „gors. rože' so se spremenile v ,kindsfabriko".... (Kdor hoče stopiti v bratovščino sv, Lukeža, si mora v Benečiji poiskati nevesto.) »Vorpos" imajo po lestvih skozi okno. „Dinst" po 1 gld. 35 kr. tudi zaslužijo v gostilni; tihotapci pa vriskajo in pojejo čez mejo...
Posebno srečo imata dva Ziznburca in babji bog Markus. Se se valja v groznem obupu po zemlji, nežno bitje, zadeto od strele iz Markusovega neba, že se hoče ta nesramni jastreb spraviti na drugo nedolžno golovico da bi jo oropal. Zato podpisani nujno prosimo nj. dolgost fin. ministra Ling - Čanga sledeče:
1.	Naj nemudoma vkaže podrejenim fin. oblastim, da malo prestrižejo peroti tem ptičkem, da bojo vedeli kje je njih služba.
2.	Ali je volja Nj. visok, poslati nekaj Kinezarjev z kleščami iz Pekinga, da ozdravijo te ptičke? Slede podpisi.
Kako je ciganka v neki vasi na Krasu „p r e r o k o v a I a srečo".
(Resnična dogodba).
Komen 5. marca.
Prišla je nekoč ciganka v neko vas na Kras. Ker ni mogla mnogo izprosjačiti, omislila se je ljudem proti plačilu srečo prerokovati, metala je fantom in dekletom karte ter jim prerokovala bodočnost njih zakonskega stanu ter s tem si prisvojila!marsikako „fliko". — Ko je imela že zadosti „flik", si je mislila: dobro bi bilo še kaj „za pod zob". — Šla je v dobro kmečko hišo. Tam je našla samo gospodinjo doma. Vprašala je po gospodarju in doznala je, da pride gospodar te-le zvečer domov. To je bilo za ciganko ugodno. Začela je motiti mlado gospodinjo, da ji bode za malenkostno plačilo .povedala srečo". Gospodinja je bila zadovoljna. Dobro, reče ciganka in veli donesti gospodinji rjuho (po-
Gospodinja prinese rjuho in jo razgrne sredi kuhinje. Potem reče ciganka, naj gospodinja donese velik kos gnjata, več parov klobas, velik kos špeha, hleb kruha, masla, soli, šalam in drugo ter liter vina. Gospodinja vse to prinese. Ciganka na to veli gospodinji vse te reči postaviti po razgrnjeni rjuhi (ponjavi). Gospodinja to stori. Ko je bilo vse lepo na kupo, reče ciganka gospodinji: Prinesite eden lonec, a ta lonec mora biti tako velik, da ima lahko človeška glava v njemu prostora. Gospodinja prinese lonec. Ciganka pomeri lonec gospodinji na glavi in spoznavši, da je baš primeren, to je tako velik, da pokrije gospodinji glavo do vrata ali grla, veli go-spodin i postaviti lonec na glavo. Potem ji veli poklekniti pred rjuho in moliti. Mej tem časom, rekb. je ciganka, bode pa ona „dajala
žegne" in po „žegnu" ji bode velela lonec z glave vzeti in šele potem ji bode ,srečo ra-zodela". Gospodinja postavi lonec na glavo; prišel ji je do grla tako, da ni nič videla, kaj se po kuhinji godi. Potem je pokleknila in molila. Ciganka to priliko porabivša, pograbi vse označene reči v rjuho in jo naglo popiha iz hiše. Ker je bila bosa, jo gospodinja ni slišala in ona je čedalje v kuhinji klečala z loncem na glavi in molila. Še-le nekaj ur potem, proti večeru, pride gospodar domov in zagleda ženo-gospodinjo z loncem na glavi klečečo in molečo na tleh. — Čudeč se temu zakriči: „Ti — ali si se zmotila?" „Kaj delaš ?" — Gospodinja vzame lonec z glave ter možu pove vse, kar se je dogodilo ; ali o ciganki ni bilo več ne duha ne sluha. Takoj sta tekla oba iz hiše kričeč in _proseč še druge ljudi, naj iščejo ciganko, koja ju je tako osleparila. — Vsi ljudje so tekali po
javo) ter isto na kuhinjska tla razgriwir*"mi od hiše do hiše, od kraja do kraja, a
ciganke ni bilo več nikjer, kajti popihala jo je čez grm in strm — in našli jo niso več. Tako je ciganka odnesla hiši vso zgoraj označeno jedačo in pijačo. In še sedaj gre govorica od ust do ust, ko cigani v naše kraje dohajajo: „Kako je ciganka prerokovala srečo". —
Iz šole.
Učitelj: „ Jurče, povej kaj sem vam včeraj pripovedoval".
Jurče: (Molči.)
Učitdj: „Zakaj pa ne odgovarjaš ? Gotovo Disi pazil",
Jurče : „Oprostite, gospod učitelj, včeraj ste rekli: Kdor molči, devetim odgovori".
jRoDincem d alfium.
Ko spomlad prihaja Se svet veseli ; Le fantom postaja Težko pri srci.
Saj ptički pojejo,
V	logu — le tam; In beriči nesejo
Že cegelce nam.
Na listku podoba Naslikana je In orlova glava, Pravi, da je zate.
Ko pridejo gledat, Če bodem zakaj, Pa pravi mi dohtar Obernem se naj !
Ko hrbet obrnem Že vpije na glas: „Da nosil bom puško, Kakor za — špas".
Odpravim se hitro, Zaukam na glas; Domu grem k dekleta Za kratek le čas.
Oh kak hitro preteče Šest mescev mi preč, Adijo — Pavlinca, — Ne bode me več.
Očka in mamca Sta žalostna b'la, Ko vidita sina • Odhajati ga.
Ko pridem v Ljubljano
V	kasarno grem spat; In star infanterist pravi: „Ti moraš zgodaj vstat ?"
»Feldvebel* prvi dan vkazuje: „Preoblečite ga",
V	strgane hlače Iz starga blaga 1
Drugi dan „frajtar" Me sukat začnč, Ga gledam debelo Ko bik vrata nove.
Čez dva dni pa pravi: Ti moraš že znat; Glavo po konci držati In stati .habtaht".
Če prec, ga ne ubogam	I
Me trešči po lic ; Se bliska pred mano, Ko tristo devic.
Kar solzen postanem Od same skrbi, Domov na Pavlinco Še misliti ni. —
Drugi dan zgodaj Vže upije .koprol" : ,Če hitro ne vstaneš, Te vrgel bom dol-'.
(Konec piih.)
Rudolflojzova ponudba
„Gospodarskim društvom na Kranjskem".
Ker ne morem z vsakim posebe govoriti, torej Vam dam tem potom na znanje, da sem došel te dni iz Beča. Kaj sem tam delal, Vas ne briga, za „Seniki* se mi je prav dobro godilo — pa Vam tudi nič ni mari.
Nakupil pa sem za Vas, dragi somišljaki, sledeča semena, katera Vam ponudim po teh le cenah :
1.	Grčast krompir, znani ovčar", kvin tal po 2 gld —
2.	Tanko pa mehko-špičasto koruzo ,Ba-conke", kvintal po en gld.
3.	En jako čuden „oves1', ki ima tri špice, kakor moja kapa, polonik po l gld 10 nč.
4- Lepo puhlo peso, takozvana „Zlo-binka* kvintal po 80 nč., ta je za debele svinje najboljša piča.
B. Potem sem kupil in požegnal nekaj judovskega špeha, kilo po 1 gld. ; tega lahko rabite za post proti liberalcem, ker jako lepo diši po plesnu.
6.	Kupil sem 6 »flajštrov" za kurja očesa; ako ta flajšter denete na nje makari bila liberalska noga, da nanj stopi, vse bolečine ne čutijo.
7.	Imam 5 hektov belega vina koje je dobro za intrigo proti liberalcem, liter po 24 nč. in po 28 nč.
8.	V moji kramariji imam še tri krive prisege na prodaj in te se od.predlanskega leta, ker so suhe, so malo dražje; pa se bomo že zglihali. Torej korajžo, le pridite k meni! Spoštovanjem :
Antikrist.
Svoboda nekdaj in sedaj.
Staro suženjstvo ni poznalo svobode; moderni „prazen želodec" se pa danes svobodno sprehaja po mestnih ulicah.
Stari tolovajski vitezi so .svobodno* lovili trgovce, kmete in popotnike ob cestah ter jim .svobodno" kradli blago : danes pa uničujejo velike židovske in krščene tovarne .svobodno" delavca, malega obrtnika in trgovca. — Nekdanji mogotci so imeli »svobodno" samooblast nad ženstvom na svojem posestvu : danes se svobodno trpinči zobo-mlečni nežni spol po raznih tovarnah.
Nekdanji podložnik postal je danes »svobodni" — dninar, plemeniti se je oblekel v meščana in proletarec nadomestuje hlapca. — Se v 6 da zadnji ne nosijo verig — ker so »svobodni*. —
Ribniški rešetar.
(Resnične mijih vojaških lajt) (Dalje.)
Lajta 59ga s'm biu pr Zigmarjib jagrih in smo bli u v ojsk'ne taljansk'm ; mi smo bli u celtah bliz' rajke „Poo* v stanovajn' tu je ne strani proti nam, bli smo krajnc, najkej slov. Štajercu in pa furlanu. Bliz' nas je biu pa štacjoniran regiment Tajčmajsfr pr' k'tir'm so le najmc' bli; k vse druge jezike zesra-miijejo in mislijo, de je njih najmšk' le ne-bješki jaz'k.
Najk' večjer so imajli Tajčmajstri pa-trole zdržavat ob rajk „Poo", in ne un'm kraji rajke so bije pa sovražnikove patrole narbrž od kakšn'ga francosk'ga regimenta.
Nuč je bla tamna in ob tem kraju je šla patrola najmcu, ob unem kraji rajke pa sovražn'kava.
Sovražniki so zeslišal' našo patrolo pa je oden zevpil .fillu" al temu poduabnu de b' se rankn raklu v r. me piši —. Ne t'm kraji so pa mislili, da je zad domača patrola in da kdu praša: „Wie viel Uhr" je pa ad'n od patrole zekričal: .Halber zehne" in sovražniki so v tej temi začjel prot' glasu strajlet in tje kruate so rajs anga pl'ziral'; na tu se jim je posrječlu kukr zrnu slajpem kuret'. Ne tu je pršu an gaspud ofcijerpaje rjeku : Vidte kulku škuad' če člov'k več jeziku ne ?na de ste se po vaš neumnast' sami zdal'.
Kukr' s'm biu pr' „regrutenausbildungi" smo jimajl' dobrga gaspud majorja in tist' je imu in jahov ano bajlo kobilo. Tist' gaspud je biu ankrat ob 8smib kejdn'h pršu eksamen al' prifengo se je znal držat; pa je biu jaku z nam' cufriden zetu k smo ne vse prašajne prov odgovarjal'.
Prašov je hornista Vidmarje, tu le: Kaku poznaš »frajtarji* ? On pravi: ima 1 zvajzdo na vratu. Pa „koprola* ? Ima 2 zvajzdi za vratom. In »firarja" r Ima 3 zvaj-zde za vratom. Kaku pa poznaš „feldvebelaa" ? Ima 3 zvajzde pa rmen pantelc. In lajtnanta ? Ima 1 serbrno zvajzdo, pa pr sabl' srebrn „cofel". Oberlaitnanta ? Ima 2 zvezdi pa srebrn „cofel", Hauptmana? Ima 3 zvajzde in srebrn »cofel". Kaku pa poznaš majorja? Ima pa bejlo kobilo ------------
<
Vi Honigmann, vi ste Hočevar, pa upam da znate tudi slovensko ? O znam. Zakaj ni vojakom dovoljeno iz vagona na železnici skoz okno gledati med časom ko se v »tunelu" pelje ?
Honigman premišljuje in reče :
Zato, da bi vojak z glavo »tunel* ne poškodoval.
Major: Niste prav odgovoril, ampak da ne bi tunel poškodoval, moj tunel, ki je t glavi.
Ti zatracani hlapičku zaslužiš, da greš prec za 2 uri v špange.
Svatovaleek.
Sedemnajst ima on let, Lepi to so časi; Križev šest pa nosi on, In to niso špasi! On med staree spada vže, — Čast je res to lepi. Ona pa otrok je še Res, za svet še slepa. On že svetnik je — hudir 1 Kaka čast na svetu, Ona bi pa rada b'la Svetovalka k letu ! — Svetnik mnogo misli z'aj In računa modro : Šestdeset iu sedemnajst Pojde težko — dobro. — In tako res ni zn >rel Ampak to je zgruntal: Ledig je ostal vesel, In z umom se ni spuntal.
V računu mu je to Preglavico delalo : Šestdeset v sedemnajst — To zares ne gre! Rogonosec jaz postal Nekega bi dne !	Stk.
BI
Poslušaj! Ti ležeš vednc bolj y dolgove tako, da jih ne boš mogel nikdar več plačati. Vedno te vidijo, kako popivaš šampanjec in rozoljo.
Nu, a kaj za to ? Kaj za to ? — Ti se uničiš 1 Kako ? Zakaj ? — saj nikomur ničesar ne plačujem!
Misli v prozi.
Prijatelj kedar si v veliki družbi, ne govori o oslih, ker bi se lahko kedo čutil žaljenega. —
X
Previdnost je mati modrost, le škoda da ima nepoboljšljivo hčerko — nezaupanje.
V
Ked6 je že zračunil, koliko nevošljivosti rodi navidezna lažnjiva sreča.
Pri ženskih ni človek nikdar gotov — j« li nezavest ali omedlevica morda zvita sleparija. A
Zaradi žtnsk zgubi mož večkrat nebo in
zemljo, da si pridobi pekel.
#=
Za življenske težave ne dobiš nosilca.
* x
Cas je res dober zdravnik ali predn* te ozdravi — moraš požreti marsikatere grenko.
®
Svoboden tisk je svoboda mišljenja, kedar hoče en narod opravljati svoja opravila — treba da misli, da more svobodno misliti, d«
sestavi svojo voljo in da s to voljo zmaga. □
Kjer ni spoštovanja med ednakimi ni prave morale, ker nagnenje je po naravi sramežljivo ; kdor ne spoštuje ne ljubi.
Minister: Honorowo ny a zdorowo je to vedno avstrijsko kle-parenje. Satracena poljska kožica ; cinim jo a še vedno solzi se po nemški liberalni prati, ki se je nekdaj v njej cvrla. Na ognjišču „desnice" ji nie kaj ne ugaja, ker se boji da pride na poljski štedilnik (šparherd) tudi rusinski lonec; — potem adieu poljske šlahte hegemonija.
Proč od Žalca !
Nemškega Mihelna je gnalo v spo- , dnji Štajer. Pritihotapil je že do Žalca ; (Sachsenfeld) misle, da pride med čiste Sakse; agitiral je na. vse kriplje za, nemški raj in za vsezveličavno vero i luteransko. Z oklici „ Los von Rom", znm Luter und AUdeutschland hotel je osrečiti Žalčane. A sv. Hermanda v moikih bregušah ga ustavi, ter mu pokaže najkrajšo pot v „reich* slavnega želoda. Da ne bi nemški apostelj zgrešil prave poti, ga angelj re la in miru spremi do meje.
Briveeve zapovedi
slov. narodu za postno premišljevanje.
1.	Veruj v nepremakljivo moč slovanskega ljudstva : Slovanom se more le po Slovanih pomagati. —
2.	Poznavaj svoje slovanstvo vedno in povsodi s ponosom in navdušeno. —
3.	Praznuj spominske dneve velikih slovanskih sinov in hčerš. s pristojno navdušenostjo.
4.	Ljubi svoje slovanstvo čez vse in ostani mu zvest do smrti. —
5.	Bojuj se telom in dušom ; daruj blago in kri za svoj slovanski rod.
6.	Živi trezno in vzgajaj svoje otroke v slovanske« duhu. —
7.	Čisti svoj jezik tujih besedij.
8.	Bodi proti svojim slovanskim roja kom resničen, odkrit in zvest; proti nasprotniku svojega ljudstva pa bodi oprezen, kakor lisica.
9.	Zakonsko družico izbiraj si le v Slovanih in slovanske rojake jemlji v službo na delo in v najem.
10.	Kupuj le pri Slovanih in pečaj se le slovanskimi denarnimi zavodi. —
R . . . n
Sršen muha brencelj mali, Prešiča mastnega so klali.
K .......k
Kdor skozi okno če skočiti, Vina mora manj popiti. X. X.
Klopi nositi gotovo vsak ne zna In marsikdo premal' korajže ima. S .... č
Ti si jo isku, isku Potem si jo pa duhu.
P.....k
Prekrasne pač barve res mavrica 'ma A nosek tvoj krasni več lepših pozna. K .... a
Jezik tvoj ne bo mirval. Ko ti boš že v grobu spal.
Zapuščen.
Pušice.
P ... h
Jezik imaš kakor gad, Hinavc, priliznjenec si rad.
Opomin Brivoevim naročnikom.
Da ne nastanejo pomote pri pošiljanju naročnine in pisem, naznanjamo, da uprav-ništvo Brivca ima na veliki pošti posebno škrinjico pod št. 198, v katero se nabirajo vsa naročila, pisma in poštne nakaznice. Najkrajši naslov, ki nikdar ne zgreši svoje poti, se glasi: Upravništvo Brivca v Trstu.
JJpravnistvo.
SPOMINSKA PLOŠČA.
D. O. M.
SLO VEN S K O-H R V ATS KI ŽUPANI ISTRE I GORIŠKE PROTESTIRAJO SVEČANO PROTI NAPISU NA PLOŠČI UMIŠLJENI V PROSLAVO VEKOVITO ZBRANIH LAŠKO-POTURIČNIH ŽUPANOV
ISTRE I GORIŠKE V TRSTU LETA MDCCCXCVIII.
JULIJSKI SLOVANI PROSLAVE DAN MCCC. PRIHODA SVOJEGA PRAZNUJEJO V SRCU LETOS PRIČEVANJEM^ PAVLA DIACONA HISTORIJOGRAFA.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — Nisem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otro'c to lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu ; družba je ustanovljena že leta 1831. — Solid-uost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250.000 založ. kapitala.
Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. — 66 milijonov 174.000 gld.
Asikuracije so znašale :
1. v zavarovanju na življenje 189 milijonov 549.000 gld.
Katehchet: „Kaj se zgodi z človekom ob smrti ?"
Učenec: .Duša se luči od telesa.* Kat.: „Ali moramo vsi umreti ?•' UČ.: „ Vsi".
Kat.: „Zakaj sta bila pa Adam in Eva neumrjoča ?"
• Uč : Gotovo nista imela duše."
DOPIS I.
Iz Trsta. Nisem mislil, da je vrla Postojna rodila nekatere baštarde Lahe, kakor sem opazil in opazujem že dve leti. Vrli mladenič se drži kakor pust na pratki, rojen v Postojni, v takorečenem Kotu, od dobrih slovenskih starišev. Poslan je bil v Trst učit se za trgovskega pomočnika. Odkar je pa postal sam gospodar, tako smrdi po laški cikoriji, da se je bati, da ne okuži še druzih trgovskih pomočnikov in trgovcev. Sram nas je, da moramo pripogibati oči še drugi Po-stojnci, ker pravijo, da Postojna je postala „Patria de Rossetti". Namesto, da bi delal
drugo ter eelo gospoda župnika ne pustijo pri miru, no potem ni čuda, da po 10. uri zvečer niso varni pred žandarji ter morajo iti spat.
Toraj Dragi! naj ti za enkrat zadostuje to samo mal opomin še pristavim : Fantje bevčki še mladi, Dobro b' b'Io, da b' se spamtli, Ak' se nočte prej al' slej Slabo bo vam vekomaj!
Vaš opominjalec.
Iz Ozeljanške fare. Ako potrebuješ koncepista v Tvoji piparnici, hočem reči v brivnici, potrudi se v našo vas v sv. Mihel. Tukaj je namreč zbrihtan jurist, veleumni mož Ta je namreč čital ali slišal dr. Pe-čnika kako se morejo zadruge osnovati itd. Vnet za napredek jo je hitro pogruntal kaj mu je storiti. Zato je poslal zakonsko polovico in hčerko v Aleksandrijo, in da potem na pravijo zadrugo v Sedovci. Da bi se mu le posrečilo.
Fine klabase smo imeli sv. Mihelci na pust, ker celi občinski aparat je deloval, da bi se nam prismodile. Tej preiskovalni policiji
čast še drugim slovenskim trgovcem, ki soj je načeloval hrabri Kalceta. Naš župan skrbi
mu pomagali priti naprej, jim dela nečast; Lepa zahvala! Dragi Brivče, prosim Te, da vzameš najbolj ostro britev in ga dobro obriješ, ker pod dlakami mu rasejo tudi liberalske kocine. Drugikrat ti še par slovenskih posili italijanskih trgovcev izročim.
Postojne v Trstu.
Iz Štorij pri Sežani. Dragi Brivec, tukaj imamo kmeta, kateri je tako časti lačen, da jo še vedno hodi v Sežano kupovat. Pravijo, da kupčija s častjo se mu večkrat prav izvrstno obnese tako, da z istim dobičkom poplača on vse delavce kar jih rabi. Ako ga grdo pogledaš, zagotovim ti, da nisi prav gotov ; imel bodeš dovolj posla potem ž njim.
Brivče! kedo je bolj potreben tvoje britve kakor ta! Ostrži to človeče prav pošteno, ker požrl ga bode v kratkem tržaški Tigor.	Kazlcen.
Iz Bevk. Dragi Brivec! Potrudi se, ako je mogoče, priti k nam v našo vas. A vzeti moraš s sabo najmanj par centov dobrega mila in par ducatov slabo nabrušenih britev, da bodeš mogel te mlade grešnike zadrugoma oskubiti. Da bodeš pa bolj natanjko vedel, kakšne kosmatince bodeš bril naj ti naznanim, da so še vsi jako mladi a vendar zelo kosmati, ker vedno so ali na Vrhniki pod ključem ali pa v Ljubljani zaprti in zavoljo tega redke ščetine jim tem bolje poganjajo. Ti mladi razposajenci pobija,o gostilničarjem šipe in
za občni blagor, pa mi ga prav ne razumemo ali nam se samo zdi tako. Nekdaj, tako pravijo smo o pustu brali klobase, jajca, kar so sploh darovale nežne ročice, tako, da smo si pošteno namazali želodec in zdaj kakšna razlika. Vse je postalo nekako zgubljeno ; stare fantovske pravice so nam vzeli, češ, ako se preveč najeste klobas si pokvarite želodec za celo življenje. Saj skoraj ima mož prav, ker imamo še več enakih slučajev. Tako so pred tridesetimi leti živeli o pustnem času in vsi ti se zdaj pritožujejo, da ne smejo vživati svinjine.
Vse to bi se še potrpelo, ali to ni še vse, mesto da bi nam skrbni oče kupil vsaj malo šalamarja, je pa zapel „strenge be-strafung", po tri gld. globe od vsakega. Kaj se ti zdi Brivče, koliko časa bi ti bril za ves ta denar, kako bi se ti sukal okoli nas, ako-ravno nismo še vsi zaraščeni. Hodili smo protestirati ali naš podžupan nas je zavrnil: tako je prav, mi imamo vse kaj druzega urelovati kakor vaše žepe zdraviti. Mi vsi vemo da ti ljubiš prosto misleče, zato te vabimo, da bi nai prišel zagovarjat in se prav široko razkoračil pred našimi šalamoni, pa jim dokazal kako krivico nam delajo.
Iz Gorice. Dragi Brivec, ker vidim da v Gorici imamo nekaj slovenske inteligence, katera ne zna druzega kot kričati .Svoji k svojim", ali ona sama te zapovedi ne spoštuje Pardon ob času volitev tekali so in obljubovali
večna nebesa in tudi so obiskovali potem slovenske trgovce, pa koliko časa ?
Dragi Brivec tebi jih izročim in ako se ne zgrevajo pri velikonočni spovedi ti jih po praznikih z imeni naznanim in tudi kje se vsakteri od teh poslužuje. Zdaj sprevidim: da imajo italijanski trgovci prav, da pojejo „maramev", saj še slovenska inteligenca jim polni žepe. Toraj na svidenje po praznikih.
Od nekod. „Tako prijetno je v moji gostilni ; vsega je v obilju: godba, ples, petje, pijača, z eno besedo, kar si človek prijetnega poželi; a vzlic temu imam malo gostov".
Tako mi je pred kratkim tožil krčmar V. v Ljubljani. Če je res tako prijetno, pa grem na kozarec vina", mu odgovorim, ter stopim v gostilno, nadejaje se, da me bodo že pri vratih obdali najslajši čuti rajske godbe ki se razlega po gostilniških „dvoranah" krč-marjevih. Ko pa vstopim, ni bilo o godbi in petju ne duha ne sluha. Vprašal sem krč-marja, kje ima svoje pevce. »Takoj pridejo", reče ta ter jame kričati: .Milka, Pepi, He-lenči! hum's singen, uud mohts a misik". Kmalu se prikažejo tri ženske. Prva prišepa v sobo, noseča staro kitaro s tremi strunami pod pazduho. Druga je imela obraz, ki se je blišeal v vseh barvah, kakor božja mavrica. Zadnja pa ni imela drugih posebnosti, kakor strašno velik nos, kateri se je svetil ko Triglav ob solčnem zahodu. „Bum, bum, bum", oglasi se kitara, potem sledi kratka pavza, na to zadoni iz treh deviških grl: ,a ehter karnt-narišer jodler", tako strašno in grozno, da me je takoj krč v ušesih prijel. Hitro sem plačal pijačo, boječ se da me ne zadene še mrtvoud, če bi še dalje poslušal to psevdo-angeljsko petje.
Jack.
Iz Koperščine. Človek, ki hodi dosti po svetu, dosti poskusi. Marsikatera žaltava ga sreča — marsikatero presenečenje se mu iz-za vogla zarezi.
Za sedaj naj Ti, dragane Brivče, povem le jeden tak slučaj — ne morda iz „Ho-molula" ali tam kje iz „Kakamanke", niti ne iz Plementegarskega, marveč — iz prelepega našega gnezda Koperskega.
Hotel sem namreč v tisto veliko sobo, v kateri nam štejejo stotake. Preden potrkam na vrata, malo postojim in poslušam če je kdo notri, da bi znabiti ravno koga ne motil. In prav sem imel: zaslišal sem govoriti več oseb. Sklenem toraj počakati. Kar se začuje ropot, kakor bi kdo mizo porival in stole preobračal a na to krik : „Vin diši!" .Kravar ta!". Lejte si no, posveti se mi v glavi, .vin diši", „dober vin", gotovo je kakšna „Lblanska srajca" notri. Kaj neki tako razsaja? A v sobi: „Še ta, ta una!"
„No fanta še !" in z nova polom, ječanje in hreščanje miz stolov in stolie, v mes pa pridušeno hihikanje in stokanje, kakor bi koga davil. Zdajci se odpro vrata in — tableau !
—	kakoršnega še na Francoskem nisem videl! Usta so se mi hotela smijati, oči so se čudile
—	a pnti na roki so se od jeze skrčili v trdo pest. I, kaj je bilo ?! Naši (in italijanski) župani so sedeli okoli dolge in široke mize. Bilo je srečkanje za novince. Ljubeznivi Mahnič, nadžupan iz Dekan in še ljubeznivejši Gonjač (Gugnaz!) rad-župan iz Pomjana vzdigovala sta „lumarje" in jih klicala v blaženi italijanščini, katero sem jaz imel za pristno slovenščino. Vzdigovala sta pa tako spretno, da sta porivala mizo sem ter tje in preobračala stole. Ostali župani ki se jima niso mogli prečuditi, držali so se za trebuh (jaz sem mislil, da jih drži kdo za vrat).
Vidiš, mileni Brivče. kako svet napreduje! Gonjač in Mahnič sta rojena in krščena Slovenca in sedaj pa vendar nista pristna Italijana. Gospod Mahnič je kot oseba pravi možak poštenjak, kakor župan pa pre-frigan kar se da, on zna posebno udarjati na šibko stran italijanski gosposki na Primorskem. On je tej skoraj uzrastel na srcu, pa zakaj ? Zato ker zna »v sili" odpirati vrata k njim z italijansko-nemškimi ključi. Opr<5 mu vrata na stežaj samo ako se on drži ,načrtov Drugače ne bi potegnil niti on ,un lagno dal bucco*. Brez zamere.
Gorjam
Iz Preserja. Dragi .Brivec", tukaj pri nas se uahaja n. p. telefon, brzojav in še nekaj drugih aparatov, in sicer v enem društvu z neomejeno zavezo, pot § 33 sklenjenim od 32. maja 1900, kateri ima svoj delokrog po vsem bližnjem Krasu in tudi z inozemskim, kakor Afriko, Filipine itd.
Posebno hvale vredno je to, da popotnik, ko pride mimo, mnogo zve in to brez vsake .manče". Ali ni to dobrodelno društvo, ki naredi z muhe slona ali pa s slona muho ? To je še neki večji čudež, kakor tisti, ki ga je naredil Mojzes v Egiptovski deželi.
Le pridi, dragi „Brivec", v našo vas, pa ustavi se v ulici šanta Tonina, ali pa šanta Marina v hiši Malina, v trinajstem ali štir-najstem nadstropju, pa že zveš kaj da Meuelik in njega Tajtu dela, ali celo kaj Gvinaldopoene z ustaši na Filipinab. Veruj mi, da mrena v ušesih ti prej poči kakor ti neha telefon trobiti in brzojav tolči. Drugikrat se gotovo ne vrneš brez velikanske britve, da jim nekoliko jeziček odrežeš. Jaz te pričakujem, dela je obilo, mojstrov nič, torej pridi.
Ocean.
Iz Cerovške fare (v domači šprahi obrito). Vre dovgu je vod kar nejsi biv prnas. Ali kadar si biv, si mende malu zasliižu. Pej znam, de aku be pršu zdej, jemu be duosti zaslužka. Ani pravjo, de buh vari da bi pršu pej jest mislim, de vglih zatu k te se bojijo pridi. Jemu buoš samo velavne ledi jen še kakšnega driizga za vobrit. Pej poslušej kaku je : naša far a je vre piet let uduva; zatu ker je ta stari miežoar poznbiv dihat. Sina jen hčere nej jemu, jen zatu ne diše vobeden. Kadar buoš pršu, hodi po vsi fari, jen prašaj ledi, za kaj de nejmajo farniga uaiežnarja Vsak buo rieku, de nas je res sram jen tudi de je grdu čet de taku velika fara, pej nejma an mrvo miežnarja. Tudi buodo gvišnu djali, de voni bi radi gledali domačga človeka, jen ne „farie>tga" Djali buodo, de tu so krivi želotci velavnih m nož. Kdu so ti ve-lavni ledje, tu buoš zvejilu prov lhku pr Ka rantani jen pr Sulcu, pr Tap vci jen pa Jari.
Zdej bi te še ano prosu, de kadar buoš pršu u Pritof de buoš prašov Jaro jen njenga b ata, kdaj buodo „zvaliliu miežnaija. Aku t: buosta kej šrajala uaruobe, pej hitru*jeh vobri. Ja ja, pej še ano sm pazabiv, in ta je tista, de kadar buoš šov guor vod Pritofa, buoš vale vidu šulo, jen kadar buoš pršu k šuli, stuopi pogledat nutr jen tudi pod šulo, ma glie lej de se ne buoš u topu. Nad meter vode — lepa komisija — dobri inženirji. No, voda bo dobra z vsemi bacili vred, v poletnem času. (Brivec)
V Šoštanj dopisuje neki dopisnik .Domovine", čeravno ni isti svoje nal ige zmožen.
Vsled tega prinaša zadnji čas dopise iz Šoštanja, ki niso kar nič v sorodu z resnico.
Pa saj ga poznamo dokazov imamo dcvolj, da dela in napravlja le razprt jo med Slovenci. Dragi Brivec, prosimo toraj pridi vendar enkrat v Šoštanj, da obriješ tega ma-rogastiga bika za enkrat. Narodnim voditeljem v Šoštanj pa na srce polagamo besede: „viribus unitis"-
Za sedaj toliko, prihodnjič več.
Letigrami.
Trst. „Lega dei giovani" 1'unica speme della futura patria italiana brez dvoglavega orla — razpršila se je v prah, kakor star lonec. Belo rudeča-zelena .bomba", ki je priletela v .Camorro", v obliki pol. ukrepa, uničila je za vedno sladke nade, vročih glav mladeničev se skisanimi možgani. Et sic transit, quod honeste vivere non licet.
Iz Novega mesta. Dr. Emscher je dne 21. svečana s primerno svečanostjo otvoril privatno šolo venbacitdjstoa. Pouk traja vsak dan eno uro pred in eno uro po polunoči h kateremu naj bi zahajali v prvi vrsti vsi hlapci, da se nau<"'č nove metode.
Iz Masave so došla zelo zanimiva poročila. Menelik poklical je telofonično Ru-dolflujza v Aduo da osnovi .gospodarsko društvo" in .posojilnico" za be lne Italijane!
| OGLASI.
Rusko-slovenski slovar
sestavil Hostnik, izdala
GORIŠKA. TISKARNA A. GABER8ČEK
v Gorici. Stane samo 3 krone Slovenska mladina, ki želiš čitati ruske duševne velikane v izvirniku, in si tako nasrkati slovanskega duha, segaj pr dno po ruski slovnici, katera obsega slovnico-slovarček in berilo.
V „(Mi Tiskarni" A, Gabrščelt
V GORICI
izšel je ravnokar
BEN-HUE
sloveSi roman iz Časih Kristusovih Cena mu je: 1.20, po pošti gld 1.30, NaroČila je pošiljati naravnost na tiskarno.
mnEaannnnanni
OD
&J
^Tv,
m's

Novak Miha
trgovec
TRST — ulica S. Caterina št. 9. — TRST
(Nad 30 stara firma)
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. — Pošilja se na debeloin drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvc, do 72 nvč.
Kave dobite : Ceylon, Domingo, Guate-male, Jamaica, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom: duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani Novak Miha.
pri sv. Ivanu
št. 336
ima veliko zalogo vsakovrstnih ko-lonijalnih jestvin kakor : kavo, riž, olje, kis in razne molče in močnata jedila. Drži v zalogi razna manifakturne tkanine za oblačila. — Cene primerne.
Tobakarna. — Za obilen obisk se priporočuje : Ana ud. Gašpercic trgovka.
Domača krojacnica
ulica S. Maurizio št. II, II. nadst.
Podpisani javi slav. občinstvu, da kroji obleke in perilo za gospode po najnovejšem kroju in za vse letne čase po jako primerni ceni. Delo solidno. Na povabilo pride tudi na dom jemati mero in naročila. Priporočuje se Tržaškim in zunanjim Slovencem udani
Josip Vicic
krojaški mojster.
^Pfliaiia?
Slovenske gospodinje — pozor!
Prodajalnica in zaloga
jestvin in kolonijalnih pridelkov.
Ant. Furlan
M Crociera 2 — Piazza S. Francesco 2
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem kupil prodajalnico prej Rvaro. Isto sem založil z vsemi potrebnimi jestvinami : vse svežo in najboljen vrste Sprejemam vak-tero pošiljatev na deželo ter sprejemam isto v komisijo. Jamčim točnost, solidnost in najprimernišo ceno.
Držim zalogo vsakovrstnih vin, v bo tiljkah, kakor tudi vipavsko, istrsko in dal matinsko belo in črno. Blago se pošilja po želji tudi na dom.
Ker zagotovljam, da bode moja prodajalnica založena vedno z najboljšim blagom, se nadejam naklonjenost tudi od slavnega občinstva.	Udani
IPoaipOam,
trgovec.
jj^žšlj llil&fl Hišijl ili jj^-ro UpR]
F r a n j o F o j k%a r, posestnik v Stari Loki pri Skofji Loki št.
19. (Gorensko)
Prodaja na drobno in debelo najbolj fino naravno sadjevo žg&nje, dober okusen briajevec kuhan iz najboljših brinjevih jagod. Pijača je zdrava in krepilna za moške želodce. Oddaje prekupovalcem in družinam po najnižji ceni. Obilo naročbe prosi gornji.
Dve sv. Ivanki.
„Kaj maraste Marika, ke jemaste tašne tajn šolne z brunela". — „Ja, sej jih imaste tudi vi lehko — beište čedol h Pepetu Krašovcu tam najdeste takšne ku ceste. Dobite na zbiro: z brunela, se svetlim pontalom, se žametom spret. Tudi ima rumene škarpete visoke za zvezat in tudi ?a otroke, čeme ali kukar se zbereste". — Ma či je ta betega?" - Kaj ne znaste, saj hodijo vsi naši manderjarski, moški in ženske dol. Dobite ga tam pri cerkvi sv. Petra le prašajte po Pepetu Krašovcu, vsi vam ga pokažejo.
Jožef Stantič čevljar v Rosariu.
ppd.i. zadnik
TRST
x Trg sv. Ivana 6 (uhod ulica Legna) /
—<t©>-
Trgovina
manifakturnega blaga
in drobnarije.
-<©>-
Izdelujejo se m ozke obleke in perilo, po meri.
Edino pravi
Paglianov sirup
kri očišeajoS.
Ne jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano — ustanovitelj tvrdke v Florenciji, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelka, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi za-mogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz e-dine fabrike prof. Girolamo Paglianr iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatljica mora imeti od fabrike depozitiran pečat, ki ima obris v ^modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.

Schuuiua
J
Vs; drugi pečati so ponarejeni.
Pri moj tvrdki
Schivitz & Comp. ? Trstu
se dobivajo
stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode „Emeri" in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge.
Garantiram dobroto vsega blaga.
Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5.
Mat. Živi c, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, plinov, vodovodov, cest itd. Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.	5_10
Domača gostilna.
Podpisani vabi svoje rojake in druge Slovence
v svojo gostilno, v ulici Madonnina št. 29
Poleg gostilne jo tudi vrt za igro na kroglje.
Točil bode dobra vina, vipavska in istrska, kraški teran ter
KOSLERJEVO PIVO. Rojaki stanujoči pri sv. Jakobu in drugi gostje dobe v moji gostilni vedno dobro, ledno in točno postrežbo.
Tudi za prigrizek je priskrbljeno. — Priporočuje za obili obisk.
Spoštovanjem Martin Marc gostilničar.
\jy	>J/ »j/ \Jv' Vj/	\j/ Vi/ »j/ i/
'»j/' njy ^ ^ ^ Yj
EDINO PRAVI PAGLIANOV SIRUP
ki čisti kipi.
OPOMIN v interesu lastnega zdravja.
Travi Paglianov sirup, ki čisti kri, je edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta ali dragih Paglianov. Brnest Pagliano iz Napolja skuša drznostjo slepariti občinstvo, češ, da je njega 'sirup pravi. Ali to ni res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvrdka Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč Ur vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Frnest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama ' Pagliana v Florencij Via Pandolfini, 18. Vsaka stekleniea aii škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modvem polju -r- črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, niakerone, delikatese, sadje, ribe, vina itd.
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčma>jem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zel6 drago, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje, itd
Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsa-kojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem
ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
Domača slovenska
Fran Valetič
v ulici Solitario št. 12. toči dobro, črno in belo
vipavsko, istrsko in oMčansio vino.
Daja se tudi vino na debelo k r č m a r-j e in in družinam po znižani ceni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebum.
Postrežba točna. Cena primerna.
Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič, krčmar.
Gostilna
,Hi6apič
Ulica Conti (za Holtom)
Javljam slav.občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro črno istrsko in dalmatinsko belo ipavsko vino Točim
tudi vedno sveži Drejerjevo pivo v sodčkih in buteljkah. Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. Imam tudi prostor za kegljanje.
Ulica Conti (za Holtom) Jlti^oDil JRiBapič
JL.
Leta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, v luski ulici 3,
(nasproti nunski cerki)
priporoča preč. duhovščini iu slavnemu občinstvu svojo lastno isdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Prodajate jestvin VEKOSLAV PEČENKO
Ulica Commerciale št. 11.
Naše slovenske gospodinje, hišne in druge, katere stanujejo v obližji moje pro-dajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino :
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka sveče, frank itd.,
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago.
Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani 2—2 Vekoslav Pečenko, trgovec.
afvjTis si^iia	čEtTE Ejl-OVIp]	ajsgis cjl/tvijg	5133S	SjEllš BESE	aiM/is
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato založeno pekarijo-proda-jalnieo. — Postreže se vsaki čas s svežim kruhom po navadnih cenah; prodajalcemf krčmarjem. gostilničarjem in odjemalcem na debelo ustreže točno s primernim odbitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Razun kruha, dobi se v prodajalnici vs;h vrst moke• — domače pečivo — razne sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh, gibanice in kar kdo želi; vse po nizkih cenah. Pekarija je v ulici Stadion it. 20, odprta je od 5. ure zjutraj do 10.. zvečer. — Priporoča se posebno našim slovenskim materam in njih hčerkam, da ga pogosto obiščejo.
udani Jakob JPerhavo,
lastnik.
®	Slovenska gostilna
§ „PRI PETELINU"
v Trstu
|| sprejme v svoje prostore vsakega lačnega in utruje-ft nega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode ^P	zadovoljen.
H	Gospodar gostilne
«	ANTON VODOPIVEC
je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega $ piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom. Jfe Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zaju-2	terkom, kosilom, večerjo na željo gosta,
^p Da bolje ustrežem svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z mehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svo-9 jim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
O Vse prav čedno, zdravo in ceno. Popotnik, ko prideš v O	Trst, ozri se na krasno tablo:
8 J? „PRI PETELINU"
II	Ulica Gliega štev. 7.

Lastnik in izdajatelj Miloš Kamuščic, urednik: Ivan Dolenc. — Tiskarna Dolenc (Fran Polič) Trst. Prihodnja žtev. izide dne 20. marča zvečer.