IH l lobiU #11 o KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. Ljubljana, januar 1988 št. 101 Prvi rezultati o poslovanju v preteklem letu Plana proizvodnje nismo dosegli V letu, ki je za nami smo imeli precej težav z izvozom naših izdelkov na tuji trg zaradi nepravočasnosti, slabe kvalitete in navsezadnje smo manjšali pošiljke tudi zaradi neporavnanih računov tujih kupcev. Zato plana izvoza nismo izpolnili in so bile večje obveze na domačem trgu. Tudi tu smo se srečevali z močno konkurenco, včasih tudi nelojalno, skratka, naročil je bilo na vseh prodajnih programih manj kot je bilo razpoložljivih kapacitet v tozdih, zato je tudi fizični obseg proizvodnje ma- Iz vsebine Stran — Razgovor z Mirkom Kavčičem 2,3,4 — Plan KTL za 1988 4 — O nadomestilih osebnih dohodkov po novem 5,6 — Štafetni intervju z Milanom Kavklerjem 7,8 — Ob spremembah ustave 8,9 — Razgovor s Francem Isteničem 10 — Vlaganje in vzpodbujanje v izobraževanje 11 — Jakob Kondrič in njegova hiša 11,12 — Kadrovske novice 12 Fotografije: Seme njši od planiranega. V letu 1987 znaša fizični obseg 88.493 t, od tega 81.221 t za domači trg in 7.272 t za izvoz. Dosežena proizvodnja je za 6.807 t manjša od letnega dinamičnega plana, po temeljnih organizacijah pa so odstopanja naslednja: Kartonaža Rakek - 1.450 Lepenka Tržič - 339 — lepenka - 714 — papir + 375 Valkarton Logatec - 526 - 04 + 517 - 05 - 1.043 Kartonažna Ljubljana -2.641 - 10 - 1.853 - 20 - 730 - 30 - 58 Papirna konf. Ljub. - 1.677 Jelplast Kamna gorica - 55 Embalažni servis Koper — 155 Tika Trbovlje — 263 Sigma Gornji Milanovac + 299 DO KTL -6.807 Kot vidimo, beležimo največja odstopanja od plana v Kartonažni in v Kartonaži (manj Blenka, izpad izvoza v SR, manjše serije domačih kupcev, povečane reklamacije ...). Fakturirana realizacija znaša v letu 1987 69.881.160.000 din, to pomeni, da je za 6% manjša od dinamičnega plana, ki ga presegajo le v Lepenki, Tiki in Sigmi, druge tozd ga ne dosegajo. Primerjava fakturirane realizacije za obdobje januar — december 1987 s fakturirano realizacijo iz leta 1986 nam pove, da je lanska večja za 101% od predla- nske, vendar je ta % zaradi visoke inflacije še prenizek. V preteklem letu je znašala proizvodnja plošč iz valovitega kartona 69.611.000 m2., in je večja za 3% od proizvodnje v letu 1986, medtem ko je od plana manjša za 7%, zaradi manjše predelave v vseh temeljnih organizacijah, ki te plošče predelujejo in tega izpada ni mogel nadomestiti niti večji izvoz plošč niti povečana prodaja drugim. Za obdobje januar — december 1987 znaša produktivnost 24.18 kg/h in je za 1% manjša od produktivnosti v letu 1987, v primerjavi z dinamičnim planom pa je dosežena produktivnost za 2% manjša. Izvoz na konvertibilni trg znaša 6.473 t v vrednosti 2.825.736 USA dolarjev, kar pomeni, da smo za 19% pod planom in sicer je izpadel izvoz v Grčijo, precej manjši od načrtovanega je bil izvoz v ZRN, izpadel je ves izvoz registra-torjev, ni bilo klirinškega izvoza v SZ (velike serije) . . . V primerjavi z letom 1986 je bil lanski izvoz za 12% večji. J. B. Velika pridobitev tozda Valkarton iz Logatca dobiva vse jasnejše oblike. Montaža velikega preurejenega stroja za izdelavo mikrovala, je v polnem montažnem teku v že urejeni dodatni proizvodni hali in ki zahteva mnogo lastnega tehničnega znanja. Razgovor glavnega urednika Glasila KTL Milana Semeta z Mirkom KAVČIČEM Z direktorjem temeljne organizacije Kartonaža Rakek Mirkom Kavčičem bi morali po dosedanjem običaju, ki smo si ga zadali na uredniškem odboru, imeti intervju že lani ob njegovem ponovnem imenovanju za individualnega pos- lovodnega organa. Glede na večje število novo imenovanih direktorjev lansko leto v naših tozdih, pa smo tem dali prednost pri razgovorih, kar je Mirko Kavčič z razumevanjem upošteval. TEŽJE JE KDAJ IZVAJATI NEKATERE SKLEPE, KOT PA JIH SPRE JEMATI Tovariš direktor, pri najinem razgovoru ob vašem prvem imenovanju za direktorja te temeljne organizacije ste mi dejali, da se boste kot direktor predvsem zavzemali za dolžnost, da se bodo sklepi tako delavskega sveta tozda, kakor tudi delovne organizacije dejansko realizirali v praksi. Kakšne so vaše izkušnje glede tega v preteklem mandatu, kot prvega človeka v kolektivu, ki je zadolžen za izvajanje sprejetih sklepov v tozdu? Resnično sem tako dejal in sicer glede na dejstvo, da sem bil ravno pred tem v vlogi predsednika delavskega sveta delovne organizacije in s tem tudi z nekaj izkušnjami na tem področju delovanja. Vendar skozi prakso mojega dosedanjega dela pa vedno le ni šlo tako gladko — pri izvajanju vseh spreje- tih sklepov. Težko bi sedaj rekel, zakaj se včasih sklepi le niso tako realizirali, kot smo si jih zastavili za določene stvari. Dejstvo je, da je za to obstojala vrsta vzrokov, ki niso bili odvisni samo od mene. Toda priznam, morda se včasih le tudi premalo zavzemam za njihovo dosledno izpolnitev in zato lahko tudi rečem, da nisem bil vedno zadovoljen s tistim, kar sem si tedaj prvič zastavil kot obveznost. Pomeni torej, da je težje v praksi izvajati nekatere sprejete sklepe predvsem, kadar izvajanje le-teh naleti pri nekaterih na določene odpore? Sigurno! Težje je kdaj izvajati nekatere sklepe, kot pa jih sprejemati! LANSKO POSLOVNO LETO BOMO ZAKLJUČILI LE Z MINIMALNIM OSTANKOM ČISTEGA DOHODKA ZA SKLADE Naj se pri naslednjem vprašanju še navežem na vsebino najinega pogovora pred nekaj več kot štirimi leti, ko ste mi dejali, da bi v vašem tozdu bilo potrebno izvesti prestrukturiranje proizvodnje in sicer na proizvodnjo tistih izdelkov, ki imajo vloženega več dela in ki tudi prinašajo boljši dohodek. To naj bi bil temeljni poudarek v vašem nadaljnjem poslovanju, zato bo bralce sigurno zanimalo ali ste v tem tudi uspeli? Mislim, da je pri reševanju tega še kar mnogo problemov. Nekaj smo sicer na tem naredili, vendar bistveno premalo in to ravno na tem področju! Prišla je sicer vmes sprememba obračunskega sistema, ki se je predvsem pokazala pri rezultatih poslovanja v lanskem letu, zaradi česar se nam je tudi dohodek bistveno zmanjšal. Tako smo imeli lani kar hude težave, katerih posledica bo, da bomo poslovno leto sicer zaključili pozitivno, ven- Franc Debevc dela na aparatu APR - za izdelavo fotopolimerov v tozdu Kartonaža. dar z minimalnim ostankom čistega dohodka za sklade. Nov obračunski zakon je sigurno bistveno vplival na naš ustvarjeni dohodek, poleg tega pa, kot sem že preje dejal, smo tudi premalo naredili na samem prestrukturiranju proizvodnje. Bistveno premalo, zaradi česar smatram, da se ta stvar mora v bodoče hitreje razreševati in dolgoročno urediti. PRIČELI SMO S POSKUSNO PROIZVODNJO KAŠIRANE EMBALA- Moram pa poudariti, da smo nekatere korake, za realizacijo teh začrtanih ciljev, le dosegli in sicer z izvedbo določenih posodobitev v proizvodnem procesu, toda le premalo, da bi realizirali cilj, ki smo si ga takrat zastavili. Zelo pomembno za nas vse pa je, da smo se sedaj po prihodu novega predsednika poslovodnega odbora DO KTL Miroslava Samardžije o tem mnogo več pogovarjali in dali tej problematiki večji poudarek in to ne samo za našo temeljno orga- nizacijo temveč tudi drugod. Seveda pa čez noč, to ne bo dalo neke vidne rezultate, toda moramo se postopoma le hitreje posodabljati in iskati nove artikle. Imamo že sedaj nekaj takih potez, ker smo pričeli s poskusno proizvodnjo ka-širane embalaže, pri kateri pa je le še vrsta problemov. Ne glede na to, smo morali že pričeti s tem delom, pri katerem bo potrebno storiti še določene izboljšave in posodobitve, da bomo resnično izdelovali kvalitetno tovrstno embalažo. Mirko Kavčič ORGANIZIRANO MORAMO PRISTOPITI K PROIZVODNJI SADNEGA PROGRAMA Drugo področje, na katerega dajemo v zadnjem času večji poudarek je sadni program, ki ga sicer že vrsto let razvijamo, vendar smo k njegovi realizaciji pristopili premalo organizirano, in kar je vzrok, da rezultati niso bili taki, kot bi bili lahko. Z organiziranim pristopom k tej proizvodnji mislim, da bi v tem letu lahko dosegli tudi vidnejše rezultate. RAZČISTILI SMO, KAKŠNE NAJ BODO SMERI NAŠEGA PROIZVO-DNEGA PROGRAMA Torej ste zadovoljni s stališčem novega predsednika poslovodnega odbora Miroslava Samardžije, ki ga je navedel v razgovoru z menoj za Glasilo KTL ob njegovem nastopu mandata, ko je dejal, da je potrebno čimpreje razčistiti proizvodni program in nadaljnjo usmeritev vašega tozda ter, da morate pri tem biti prvi na vrsti? Vsekakor se strinjam s tem, da smo se vsi na tem nekako uskladili, pa čeprav so bile glede tega določene nejasnosti. Zakaj pravzaprav gre? Bilo je — naj rečem, kar nekoliko vroče krvi okrog tega, da se sedaj ponovno pogovarjamo o nekih preselitvah programov, kar je že bilo prisotno pred leti. Vendar mislim, da smo cb zadnjem obisku predsednika stvari razčistili in se nato skupno dogovorili, kakšne naj bodo smeri našega proizvodnega programa. Ne gre za ukinjanje programov, temveč le za njihov nadaljnji razvoj. Poleg tega pa pri tem še vedno iščemo dodatne programe, ki naj bi oili dohodkovno dovolj uspešni in zadosti zanimivi, da bi z njimi uresničili tiste cilje, ki jih želimo doseči. NAŠA POTREBA PO DEVIZNIH SREDSTVIH JE TAKA, DA Sl BOMO TE LAHKO ZAGOTOVILI LE Z LASTNIM IZVOZOM Imeli ste pred leti dobre rezultate pri izvozu. Kakšno je bilo stanje pri tem v preteklem letu? Za preteklo leto je stanje pri izvozu za naš tozd bilo zelo slabo. Pred leti smo večinoma izvažali v Grčijo, pri čemer smo imeli zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov ne- nehne težave s kupcem v Grčiji Zato smo koncem lanskega leta to sodelovanje popolnoma prekinil ter ga tudi ne bomo več nadaljeva li, temveč intenzivno iščemo dru ge možnosti in variante, pri kate rih bi prišlo do proizvodnje na do Igoročnejših temeljih. Na nastavljeni film v aparatu APR se natoči posebna tekoča masa iz katere nastane v nadaljnjem postopku plastični kliše za flexo tisk. Naj pa pri tem omenim tudi našo proizvodnjo za firmo BLENK v ZR Nemčiji, kjer v našem tozdu opravljamo le določeno fazo — lepljenje proizvoda. Zato je naša udeležba pri vrednosti tega izvoza zelo nizka. Za naslednje leto ocenjujemo, da bo na to naše delo odpadlo približno 100.000 dolarjev, dočim bomo morali za ostalih 400.000 planiranih dolarjev izvoza doseči prodajo na zunanjem trgu pri drugih proizvodih iz valovitega kartona. Zavedamo se, da pri tem izvozu nastaja problem razmerja cen, ki jih dosegamo zunaj — nap- PRI PROIZVODNJI KAŠIRANIH MO ŠE DOLOČENE TEŽAVE Postavil vam bom, Mirko Kavčič, še nekaj bolj delikatnih vprašanj — toda mislim, da je danes že tako vse neprijetno in problematično. Kako ste v tozdu že usposobljeni zadovoljiti trg s proizvodi iz ka-širanega mikrovala? Ali imate za to proizvodnjo dovolj strokovno usposobljenih ljudi, ki že poznajo to tehnologijo, da bi bila tako zagotovljena kvaliteta in roki izdelave pri pridobljenih naročilih? Na tem področju je še precej odprtih vprašanj. Prvo in glavno vprašanje je sam osnovni material, s katerim se oskrbujemo od raznih dobaviteljev. Pri tem je največji problem, ker ni mogoče dobiti dvoslojnega mikrovala, saj ga v Jugoslaviji praktično izdeluje le en proizvajalec in še ta ne v polah, kot bi mi to želeli, temveč samo v rolah, za kar nimamo ustreznega razreza. Drugo vprašanje je dejstvo, da smo Naj vam postavim vprašanje, ki ga ne bom niti objavil, če smatrate, da je moja informacija za njegovo utemeljitev nepravilna. Izraža se namreč mnenje, da je vaša nabavljena kaširka dejansko že ob samem nakupu tehnološko nekoliko zastarela ter, da bo na njej izredno problematično — če že ne nemogoče, kaširanje na dvoslojnem mikrovalu? Ne! Mislim, da lahko to vprašanje in moj odgovor brez skrbi objavite, kajti kaširka ni vzrok tem našim težavam. Tisti, ki namreč to ram domačim in kjer so že vhodni materiali bistveno dražji kot je dosežena izvozna cena, ki tako ne krije niti vseh stroškov materiala. Toda naša potreba po deviznih sredstvih je taka, da si bomo te lahko zagotovili le z lastnim izvozom, ker seveda tudi delamo in proizvajamo na uvoženi tehnologiji. Za vzdrževanje te pa nujno potrebujemo določene rezervne dele. Če moramo devize od nekoga dobiti, so te prav tako drage, kot je rezultat doseganja nizkih cen v izvozu. IZDELKOV IZ MIKROVALA IMA- imeli v prvih začetkih te proizvodnje tudi velike težave s kooperanti, ki so nam tiskali etikete. Vse to pa pomeni, da tudi tu niso stvari stekle tako, kot bi morale, zaradi česar smo imeli velike težave pri temeljiti pripravi proizvodnje tega izdelka, za doseganje roka njegove izdelave. Vedno je bilo potrebno izdelati vse pod nujno, kar pa gre seveda v takih primerih večkrat na račun kvalitete. Tretja stvar v sklopu problemov pri tej proizvodnji pa je tudi to, da nismo še ustrezno opremljeni za to vrsto izsekovanja, ker imamo določene pomanjkljivosti, ki jih bomo morali v letošnjem letu odpraviti tako, da bomo lahko te izdelke kvalitetno izsekovali. Prvi začetki v tej proizvodnji so torej pokazali, da imamo še vrsto stvari, ki jih moramo še razrešiti, da bi te izdelke lahko pravočasno in v dobri kvaliteti dobavljali kupcem. trdijo in tudi sam sem že slišal te pripombe, naj vedo, da to temu ni vzrok! Naj navedem, da v tozdu nismo sedaj niti nabavili celotne kaširke, temveč smo samo kašir-ko, ki smo jo imeli v tozdu že dalj časa, obnovili in sicer njen glavni del — spajanje pol. Je pa dejstvo, da kaširka ni velika in ima dosti malo kapaciteto. Toda izhajali smo iz tega, da smo že vrsto let govorili o investiranju v ta program kaširanja in si pri tem zastavljali potrebo po nakupu sodobnih avtomatiziranih strojev z velikimi kapacitetami — toda žal do tega ni nikoli prišlo. Glavni vzrok za to pa je bil njihova visoka cena, ni bilo trga, in pa dejstvo, da so bile potrebne devize namenjene drugim, zaradi česar tudi ni prišlo do te realizacije. Imamo zato kaširko, ki je v začetni fazi uvajanja te proizvodnje zadosti velika in ni avtomatizirana ter poteka na njej pro- TE Kako pri vas v tozdu sodelujeta tehnologija in proizvodnja in ali so pri tem kake težave? Težave so tako kot povsod in zato ne morem reči, da ni nobenih težav. Zato jih skušamo tudi tekoče in sproti reševati! Prepričan sem, da mnogo težav izhaja ravno iz tega, kar sem že preje omenil in sicer, da se vsa naša proizvodnja mora odvijati na izredno kratke Navedite nam kaj o novi napravi za izdelavo klišejev in kakšne rezultate dosegate ter ali se je zaradi tega izboljšal tisk in skrajšali dobavni roki? Skoraj vse do konca lanskega leta smo imeli velike težave pri izdelavi klišejev, pri katerih smo bili v nenehnih zaostankih in s tem tudi dolgi pri dobavnih rokih, kajti odvisni smo bili od zunanjih storitev. Omenjena naprava nam bo izredno pripomogla k temu, da bomo bistveno skrajšali roke pri izdelavi novih potiskanih izdelkov in ne bomo več odvisni od dolgih izdelovalnih rokov zunanjih kooperantov, saj se še, ob naročilu dogovorjenih rokov, največkrat niso držali. Z novo napravo lahko isti dan ko prejmemo film, izdelamo kvaliteten kliše, ki nam tako omogoča tudi kvalitetnejši tisk na embalaži. Tik pred novim letom smo dobili posebno kamero za izdelavo filmov, kar je še dodatna pridobitev za hitrejše in kvalitetnejše nudenje uslug, ker kupci sami večkrat ne prinesejo s seboj izdelanih filmov, temveč samo pripravljene osnutke. Sedaj pa imamo možnost, da izvodnja še dosti ročno. Vendar pa ima možnost, da se ob povečevanju te proizvodnje dopolnjuje in tudi avtomatizira ter tako poveča njena kapaciteta. Kar se pa tiče kvalitete proizvodnje na njej pa ustreza vsem zahtevam in ni problema, da na njej ne bi mogli dosegati potrebne kakovosti proizvodov. roke. Tako se dogodi, da bi morali vhodni material zaradi slabe kvalitete reklamirati, vendar pa smo pri tem večkrat v dilemi ali izpolniti pogodbeni rok — ali izdelati nekoliko slabši izdelek kot bi moral biti. To pa tudi pripelje včasih do tega, dani pravega sodelovanja, ne glede, da bi se tudi zaradi tega lahko kdaj kaka stvar, dala sigurno kvalitetneje rešiti. na podlagi njih izdelamo filme in nato klišeje, kar vse nam dvakrat (nadaljev. na 4. str.) S kamero za presiikavanje se izdela negativ ti im, ki je podlaga za izdelavo klišeja — f!exo tiska. Delo ob slotru v tozdu Kartonaža Rakek. KAŠIRKA, KI JO IMAMO JE ZA ZAČETNO FAZO PROIZVODNJE USTREZNA, KASNEJE PA JO BOMO IZPOPOLNJEVALI NAŠA PROIZVODNJA SE JE MORALA ODVIJATI NA IZREDNO KRATKE ROKE, KAR JE MARSIKDAJ ŠLO NA RAČUN KVALITE- PRIDOBILI SMO Sl NOVE UVOŽENE NAPRAVE ZA IZDELAVO FILMOV IN TUDI KLIŠEJEV ZA POTISKANO EMBALAŽO IZ VALOVITEGA KARTONA skrajšuje možnosti določanja dobavnih rokov. Na drugi strani pa smo s tem tudi usposobljeni, da naročnikom hitro ustrežemo pri morebitnih naknadnih željah določenih sprememb v osnutku. Posebno prednost imajo te nove naprave tudi v tem, kar je bilo že ob samem nakupu dogovorjeno in sicer, da lahko z njimi nudimo usluge tudi ostalim našim temeljnim organizacijam, ki potrebujejo te Naj vas tovariš direktor za zaključek razgovora prosim, da sami navedete kako sporočilo našim storitve pri izdelavi potiskane embalaže iz valovitega kartona. Bodo zaradi tega tudi ostale temeljne organizacije KTL lahko skrajšale dobavne roke pri tej embalaži? V tem kratkem času smo že naredili nekaj klišejev za tozda Valkar-ton in TIKO in to v dosti kratkem roku. Tako smo TIKI v istem dnevu, ko so prinesli filme, jim izročili tudi izdelane klišeje. bralcem, za vzpodbudni pričetek dela v tem letu. Resnično ne vem, kaj naj bi dejal! Je dosti stvari in tudi ne! Obstaja pa dejstvo, da poslujemo iz leta v leto v vedno težjih pogojih gospodarjenja. Mnenja sem, da smo v preteklosti marsikdaj premalo naredili tudi vsled tega, ker se nismo stvari lotili dovolj konkretno pa naj je bilo to v tozdih ali v delovni organizaciji. Morda je bilo med nami v preteklosti tudi preveč tega, da smo vsi želeli vse delati in da smo si, kot je pravilno ugotovil predsednik Miroslav Samardžija, na ta način znotraj delovne organizacije medsebojno konkurirali. Če se bomo pri tem v bodoče bolj uspešno dogovarjali, bo lahko vsak posamezni tozd in delovna organizacija kot celota uspešnejša. To pa je tudi osnovni cilj, ki ga lahko dosežemo kljub temu, da večkrat pravimo, da imamo pomanjkanje strokovnih kadrov. Smatram, da je v tej delovni organizaciji precej ljudi, ki dosti Znajo in ki so marsikateri problem sposobni tudi uspešno rešiti. V svojem imenu in v imenu uredniškega odbora vam želimo Mirko Kavčič, v tem drugem mandatnem obdobju veliko uspehov pri vodenju naše temeljne organizacije in sicer predvsem zato, ker smatramo, da so pred nami še hujši časi, zaradi česar bo potrebno z vaše strani vložiti mnogo truda, predvsem pa vsestranske angažiranosti vseh delavcev, da bo uspešnost poslovanja vsaj delno zagotovljena. Hvala lepa za odgovore! Hvala vam! Milan SEME V BODOČE SE MORAMO MED SEBOJ BOLJ USPEŠNO DOGOVARJATI A.T/T Plan 1988 .;*T Ludvik Otoničar pri montaži klišejev na nosilno folijo v tozdu Valkarton Logatec. V letu 1988 naj bi izvoz KTL Lju- obveznosti iz najemnih pogodb bljana potekal v večji intenziteti ter, da želimo uvoziti veliko rezer- kot do sedaj predvsem iz razloga, vo delov in repromateriala. da moramo vračati tuje kredite in PLAN IZVOZA ZA LETO 1988 - KONVERTIBILNI: TOZD I. 1987 -REALIZ. PLAN 1988 Indeks ton USA dol. ton USA dol. 88/87 Kartonaža 166 136.762 925 400.000 292 Lepenka — — 600 300.000 — Valkarton 3.673 1.169.431 4.500 1.500.000 128 Kartonažna DE-10 1.049 573.642 1.600 1.425.000 249 D E-20 10 11.243 — _ D E-30 755 367.065 650 700.000 191 PAKO 636 428.609 750 800.000 187 Sigma 86 86.805 170 115.000 132 SKUPAJ: 6.375 2.773.557 9.195 5.240.000 189 PLAN IZVOZA ZA LETO 1988 - KLIRING: 1.1987—REALIZACIJA PLAN 1988 Indeks ton USA dol. ton USA dol. 88/87 Potiskana emb. 222 584.440 650 650.000 111 Navita emb. 358 755.206 360 550.000 73 SKUPAJ: 580 1.339.646 1.010 1.200.000 90 Glede na to, da sem v prejšnji številki Glasila že nekoliko nakazal na glavne značilnosti plana za leto 1988 predvsem v okviru osnovnih fizičnih kazalcev, bi sedaj nadaljeval še z drugimi znanimi opredelitvami oziroma cilji, ki smo si jih zastavili za leto 1988. Na poslovanje delovnih organizacij vplivajo notranji in zunanji činitel-ji. Za uspešno in učinkovito planiranje je potrebno čim boljše poznavanje teh pogojev poslovanja. Ker na zunanje činitelje ne moremo v veliki meri vplivati, se moramo toliko bolj organizirati in odpraviti čim več slabosti v okviru delovne organizacije. Če razmišljamo marketinško, bo potrebna v vseh temeljnih organizacijah temeljita reorganizacija v smeri hitrega reagiranja oziroma prilagajanja zahtevam tržišča. V delovni skupnosti je že v teku reorganizacija v smeri, ki naj bi zagotavljala prodornejši nastop na trgu in s tem tudi uspešnejše in strokovnejše opravljanje nekaterih nalog za temeljne organizacije. V letu 1988 proizvodni program KTL Ljubljana ne bo doživel bistvenih sprememb. Seveda pa se bo nujno potrebno opredeliti in najti ustrezne rešitve za tržno uveljavitev nekaterih že dolgo načrtovanih programov oziroma novih proizvodov. Pri tem mislim predvsem na sadni program v povezavi s Ka-rtonažo Rakek, impregnirani program valovitega kartona v Valkar-tonu Logatec, oplemenitenje sive lepenke v Lepenki Tržič in dodatni program navite embalaže — sodi v Kartonažni Ljubljana. Na kratko bi po posameznih temeljnih organizacijah orisal spremembe proizvodnih kapacitet v letu 1988: TOZD KARTONAŽA RAKEK Kaširni stroj naj bi omogočil delno preusmeritev v program kaši -rane embalaže, ki jo do sedaj v programu DO KTL ni bilo. Realizirati je potrebno tudi sadni program in sicer na obstoječih kapacitetah. TOZD LEPENKA TRŽIČ Naj bi dokončno osvojila proizvodnjo grobe embalaže iz sive lepenke, najti pa bo potrebno tudi način za nadaljnjo oplemenitenje sive lepenke s kaširanjem in lakiranjem. TOZD VALKARTON LOGATEC Bo z dograditvijo linije za mikroval dokončno pridobil možnosti za osvajanje in zadovoljevanje potreb dodatnih in obstoječih kupcev. TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA Delovna enota potiskane embalaže se bo dokončno preselila v nove objekte na lokacijo industrijske cone Moste. Delovna enota navite embalaže naj bi ponovno pričela s proizvodnjo sodov. Predvideva se tudi, da se DE-vzdrževanje organizira kot samostojna temeljna organizacija. TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA LJUBLJANA Dokončno naj bi se njena proizvodnja preselila v prostore Kartonaž-ne, kjer bo stekla tudi proizvodnja registratorjev na novi liniji. TOZD J E LP LAST KAMNA GORICA Z nakupom novega stroja za brizganje plastike naj bi pripomogli pri izdelavi pokrovov za sode. TOZD EMBALAŽNI SERVIS KOPER Posebnih sprememb se zaenkrat ne predvideva. TOZD KARTONAŽA SIGMA GORNJI MILANOVAC Predvideva se povečanje kapacitet za izdelavo kartonskih krožnikov, zaradi dodatnega povpraševanja tujih kupcev. V tej številki Glasila zaenkrat toliko o pričakovanjih oziroma načrtih DO KTL Ljubljana v letu 1988. Kaj več o delitvi in razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1988 pa v naslednji številki Glasila. F. Mlinar S d-h r1 h r1 Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov S 1.1.1988 začne veljati novi samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva Nadomestila osebnih dohodkov za čas bolniške odsotnosti po novem Skupščina Zdravstvene skupnosti je sprejela Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki začne veljati s 1.1.1988, hkrati pa preneha veljati samoupravni sporazum z istim naslovom, ki so ga sprejele občinske zdravstvene skupnosti v Sloveniji. Gre za bistveno razliko med načinom sprejema navedenih sporazumov, saj slednji velja v povsem enotnem besedilu za celo republiko, poprej pa se je sporazum delno razlikoval po posameznih občinah, s tem pa tudi pravice uporabnikov. S tem sporazumom so pravice občanov enotno urejene na območju celotne republike. Tako so odpravljene nejasnosti in tudi nekatere strokovno neutemeljene oziroma nesmiselne razlike v pravicah uporabnikov. Z novim samoupravnim sporazumom se spreminjajo določene pravice in obveznosti, ki so povezane s pravicami iz delovnega razmerja. Nekatere se bodo v organizaciji združenega dela uresničevale neposredno, druge pa preko samoupravnih splošnih aktov, ki jih bo potrebno uskladiti z navedenim sporazumom. 1. Stroške zdravljenja zaradi nesreč na poti od stanovanja do dela bo v celoti nosila zdravstvena skupnost Sporazum ne spreminja definicije nesreče pri delu in prav tako kot dosedanji šteje vsako poškodbo, ki je v vzročni zvezi z delom, poškodbo na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj, na službeni poti ali na poti na delo, vse poškodbe, ki jih delavec utrpi na poti do zdravnika oziroma do zdravstvene organizacije, ali na poti, ko gre na pregled na invalidsko komisijo oziroma do zavoda za rehabilitacijo. Novost je v tem, da bodo po 1. januarju občinske zdravstvene skupnosti pokrivale iz solidarnostnih sredstev vse zdravstvene storitve za poškodbe, ki bi nastale na poti. 2. Pravica do nadomestila osebnega dohodka v času postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja V času, ko teče postopek pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja, lahko zdravnik oziroma zdravniški konzilij ugotovi, da delavec začasno ni sposoben za delo. Ta ugotovitev lahko učinkuje na pravico do nadomestila osebnega dohodka do pravnomočne odločbe o popolni nezmožnosti za delo ali pa dokončnega sklepa o preostali delovni zmožnosti. Seveda pa o tem, ali bo delavec v bolniškem staležu ali ne, odloča zdravnik ali zdravniški konzilij, kar pomeni, da tu ne gre za nikakršen avtomatizem, po katerem bi bil vsak zavarovanec začasno nezmožen za delo. Delavec je namreč lahko razporejen bodisi na druga lažja dela, bodisi da dela v skrajšanem delovnem času. 3. Delo v času medicinske rehabilitacije V času medicinske rehabilitacije se lahko določi delavcu delo bodisi s skrajšanim delovnim časom, bodisi delo na drugem ustreznem delu, ki bo ugodno vplivalo na ob-navaljanje njegove delovne zmožnosti. Delo s skrajšanim delovnim časom se uvede že na podlagi mnenja zdravnika oziroma zdravniškega konzilija, razporeditev na drugo ustrezno delo za določen čas, pa se določi le na podlagi ugotovitve zdravniškega konzilija. Ko gre za drugo ustrezno delo, mora zdravniški konzilij upoštevati možnosti razporeditve v temeljni organizaciji. Delavec, ki dela na drugem ustreznem delu ima pravico do razlike pri osebnem dohodku, če bi bil osebni dohodek manjši od nadomestila, ki bi ga prejemal, če dela ne bi opravljal. 4. Nadomestilo osebnega dohodka in prenehanje delovnega razmerja Delavcu se daje pravica do nadomestila osebnega dohodka še 30 dni po prenehanju delovnega razmerja, vendar pod pogojem, če v tem času ne prejema drugih nadomestil in če bi bil tudi v tem času nesposoben za delo. Delavcu, ki je odsoten zato, ker se je poškodoval pri delu, gre nadomestilo osebnega dohodka ves čas, dokler ni zopet zmožen za delo, ne glede na prenehanje delovnega razmerja. Ne glede na odškodninsko odgovornost temeljne organizacije, pa je temu delavcu temeljna organizacija dolžna plačevati nadomestilo osebnega dohodka iz svojih sredstev, medtem ko se sicer nadomestilo za 30 dni po prenehanju delovnega razmerja izplačuje iz sredstev občinske zdravstvene skupnosti. Tudi v primeru poškodb pri delu velja določba, da gre delavcu nadomestilo samo tedaj, če v času brezposelnosti ne prejema drugih nadomestil. 5. Status družinskega člana Po novem imajo status družinskega člana delavca le njegov zakonec, otroci in posvojenci, če jih ta preživlja. Ta status pridobijo ne glede na to, če živijo z njim v istem gospodinjstvu ali bivajo skupaj v istem kraju. Status družinskega člana tudi ne morejo pridobiti osebe, ki jim je glavna oziroma edina dejavnost, s katero se ukvarjajo kmetijstvo. 6. Nega obolelega družinskega člana Pravica do odsotnosti z dela zaradi nege obolelega družinskega čla.na je podaljšana na največ 30 dni, vendar so pogoji za pridobitev te pravice zelo zaostreni. Daljša odsotnost z dela zaradi nege ožjega družinskega člana kot je bila doslej, je možna le, če te nege ne more zagotoviti drugi, nezaposleni zakonec ali drugi družinski člani. 7. Sankcioniranje zlorabe bolniške odsotnosti Po usmeritvah sporazuma so na organizacije združenega dela pre-nešene pristojnosti, da ukrepajo, če njihovi delavci med bolezensko odsotnostjo ravnajo v nasprotju z navodili zdravnikov ali nekaterimi drugimi obveznostmi. Pri tem bi naj OZD v svojih aktih uredile možnost ukrepanja in sicer tako, da zadržijo izplačilo nadomestil osebnih dohodkov delavcem, ki bi se v tem času ukvarjali s pridobitno dejavnostjo, če v 3 dneh ne bi obvestili pristojnega zdravnika o svoji bolezni, če ne bi upoštevali navodil o zdravljenju oziroma bi brez vednosti in privoljenja pristojnega zdravnika odpotovali iz kraja svojega bivališča, a tudi v primerih, če se ne bi odzvali povabilu na zdravniški pregled oziroma na pregled pred zdravniškim konzilijem. 8. Nova osnova za nadomestilo osebnega dohodka Tudi valorizirana osnova osebnega dohodka na mesec pred odsotnostjo z dela, je glede na hitro rast življenjskih stroškov in nominalnih osebnih dohodkov, v tekočem letu realno predstavlja po ocenah 30—40% nižjo vrednost kot osebni dohodek, ki bi ga delavec dobil, če bi delal. Zato je opredeljena ta osnova na novo in sicer jo predstavlja znesek, ki bi ga delavec dobil kot akontacijo osebnih dohodkov za živo delo za poln delovni čas ob upoštevanju enakega učinka kot ga je dosegel v minulem koledarskem letu. Za delavca, ki v preteklem letu ni delal, se upošteva povprečna stopnja učinka, ki ga je dosegel v tekočem letu predno je zbolel. Delavcem, ki imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka, a še sploh niso delali predstavlja osnovo 100% akontacija osebnih dohodkov. Samoupravni sporazum predvideva možnost znižanja osnove za 10 %, vendar mora biti tako znižanje v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela posebej urejeno, sicer velja 100% osnova. Tako znižanje lahko sprejme tudi zdravstvena skupnost Slovenije in sicer za tista nadomestila, ki se izplačujejo iz sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti. 9. Višina nadomestila Delavec ne more dobiti višjega nadomestila, kot bi dobil osebni dohodek, če bi delal, in ne višjega kot je najvišji osebni dohodek v organizacijski enoti, v kateri zavarovanec dela. Spodnji limit predstavlja za vsakega delavca zajamčeni osebni dohodek v republiki. Nadomestilo osebnega dohodka pri posameznem delavcu znaša: — 75% od osnove za prve tri delovne dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega družinskega člana, — 80%eod četrtega do tridesetega delovnega dneva odsotnosti, — 90% osnove za primere odsotnosti več kot 30 delovnih dni, — 100% osnove za borce, vojaške invalide, delavce, ki so se poškodovali na delu ali zboleli za poklicno boleznijo. Odsotnost z dela se vedno nanaša le na delovne in ne na koledarske dni, zato se nadomestilo vedno izračunava za dneve oziroma ure, ki bi jih delavec glede na razpored delovnega časa moral delati. Ker smo se z našim samoupravnim (nada/jev. na 6. str.) Iz tozda Kartonažna Ljubljana: Veseli smo, da nam kavico postrežejo kar pri delovnem mestu. Predvideni ukrepi na področju zdravstvenega varstva Ko smo si med novoletnimi čestitkami zaželeli tudi mnogo zdravja, se verjetno niti nismo zavedali, koliko ga bomo v letošnjem letu potrebovali. Ne samo zaradi osebnega počutja, delazmožnosti in podobnih razlogov, ampak tudi zaradi ukrepov, ki se pripravljajo na področju zdravstvenega varstva. Zaradi ekonomske krize, da drugih ne upoštevam, se je zdravstveno varstvo znašlo v težavah, iz katerih ni upanja, da bi se v doglednem času izvlekli. V delegatskih gradivih se uporablja termin "materialni okviri ne zagotavljajo izvajanje programov zdravstvenega varstva" ali po domače povedano, ker ni dovolj denarja bo tudi občan deležen manjšega števila zdravstvenih uslug oziroma bo treba globje seči v žep. Konec meseca januarja bodo občinske zdravstvene skupnosti na svojih skupščinah sprejemale ukrepe s katerimi naj bi se ob predvidenih zmanjšanih materialnih zmožnostih zagotavljal vsaj del programa zdravstvenih storitev. Omenjam le nekaj ukrepov, ki bodo imeli neposredne posledice za posameznika: — poostrilo se bo plačevanje participacij; — v zdravstvenih izkaznicah bo označen izbrani zdravnik — to pomeni, da bo posameznik plačal pregled sam, če se' bo odločil za pregled pri drugem zdravniku; — na račun zdravstvenih skupnosti ne bo mogoče uveljavljati pravic do očal in očesnih pripomočkov, do mostičkov ter delnih in totalnih snemalnih zobnih protez kot tudi ne orto-dontskega zdravljenja pri osebah starih nad 18 let; — pri receptih za zdravljenje akutnih bolezni bo zdravstvena skupnost poravnala le znesek zdravil, ki presega 3.000 din; — zdravstvene skupnosti bodo pri prvih specialističnih pregledih poravnale le znesek, ki presega 5.000 din. Posamezne omenjene omejitve pa ne veljajo za otroke, šolarje, redne študente in ostale uporabnike, ki že dosedaj niso plačevali participacije. Nekatere posledice za posameznika pa so razvidne še iz drugih ukrepov in sicer: — zmanjšanje obsega dela na področju protetike, — manjšo posmrtnino za pogrebne stroške, — manj prevozov z rešilci, — višja participacija, — zmanjšanje števila ležalnih dni v bolnišnicah, — zmanjšanje zdravil izdanih na recept, — podaljšanje čakalnih dob v spe- cialisičnih ambulantah, — ukinjanje lekarn v krajih, ki ne "upravičujejo" obstoja, — višja participacija za storitve v nočnem času (19h do 7h zjutraj) in v urgentni ambulanti v Ljubljani, če posameznih ne bo imel napotnice svojega izbranega zdravnika, — ukinitev nočne zobozdravniške službe itd. Poleg vseh omenjenih ukrepov je še obilica drugih, ki jih bomo občutili kot posamezniki pa tudi kot člani kolektiva. S tem mislim na stroške, ki jih bomo zaradi predlaganih ukrepov imeli z našo zobno in splošno ambulanto. Stroške zobne in splošne ambulante pokrivata zdravstvena skupnost in posamezna temeljna organizacija in delovna skupnost, ki uporabljajo usluge ambulant. Delež pokrivanja je bil odvisen od števila uporabnikov oziroma doseganja normativa. Na primer: za splošno ambulanto je normativ 2.500 uporabnikov, v naši ambulanti dosegamo število 1.100. Stroške ambulante za 1.100 uporabnikov pokriva zdravstvena skupnost, razliko do normativa pa plačujemo sami. Stroški plačevanja te razlike (ki bremenijo sklad skupne porabe) so koncem leta 1987 porastli skokovito tako, da smo planirana sredstva v višini 27.000.000 din za obe ambulanti presegli za 11.869.000 din. Zaradi predvidenih ukrepov in porasta cen pa pričakujemo za leto 1988 krepko višje stroške. Poleg podražitev zdravstvenih storitev (odstotek podražitev ocenjujemo na 9% mesečno) pa nas prizadene tudi nov način obračuna doseganja normativa. Omenjeni normativ 2.500 uporabnikov na splošno ambulanto pomeni, da predstavlja število 2.500 tako imenovane "žive kartoteke" — to so uporabniki, ki za svojega zdravnika izberejo zdravnico naše ambulante in imajo tudi zdravstve- no kartoteko v naši ambulanti, poleg tega pa mora uporabnik tudi opraviti vsaj en pregled pri zdravnici naše ambulante, da postane kartoteka "živa". Ker bo zdravstvena skupnost upoštevala le "žive kartoteke" delavcev, zaposlenih v KTL na področju ljubljanskih občin se v doseganje normativa ne bodo upoštevali delavci izven ljubljanskih občin tako, da se postavlja vprašanje, kaj bo z delavci iz temeljnih organizacij Kartonaža in Valkarton, ki so obiskovali našo zobno ambulanto. Enako vprašanje se postavlja tudi za naše upokojence, ki so obiskovali "svojo" zdravnico, zdravstvena skupnost pa nam jih ne bo več priznavala. Poleg tega obstaja nevarnost, da se bo število obiskovalcev ("živih kartotek") zmanjšalo tudi zaradi izbire drugega zdravnika. Če se ukrep o izbiri zdravnika ne bo dopolnil oziroma omilil pričakujemo, da si bo marsikateri delavec z bivališčem izven Ljubljane izbral za svojega zdravnika, zdravnika v svojem kraju, s tem pa se bo zmanjšalo število kartotek v naši ambulanti, kar bo imelo za posledico plačevanje večjega deleža stroškov. Za omilitev tega problema vidimo rešitev v tem,da pridobimo v našo splošno ambulanto še delavce drugih OZD iz občine Ljubljana — Center. Ta način pa ni upravičljiv za zobno ambulanto, kajti s pridobitvijo novih pacientov bi po eni strani znižali stroške, povečala pa bi se čakalna doba. Pri zobni ambulanti se pojavlja še en problem — seveda, če bodo sprejeti vsi predlagani ukrepi. Posameznik bo moral plačevati polno ceno protetičnih izdelkov, kaj pa to pomeni, naj ponazorim z nekaterimi sedaj veljavnimi cenami: -- totalna snemna akrilna proteza 168.450 din — delna akrilna proteza 225.800 din — polna kovinska prevleka 80.500 din — fasetirana prevleka 105.500 din — člen v mostu 50.700 din — dvočlenski most z dvema prevlekama 303.000 din in to brez kovine. Pričakujemo, da se bo ob tem,da bomo kot vsi ostali občani plače- vali redne prispevke za zdravstvo poleg tega plačevali stroške ene ali druge ambulante iz sredstev skupne porabe ob tem pa plačevali še protetične izdelke pojavilo resno razmišljanje o eventualni ukinitvi zobne ambulante. Da ne bi izzvenelo preveč pesimistično upajmo, da bo na skupščini zdravstvenega varstva prevladal razum in da ne bodo sprejeti vsi ukrepi, ki so predlagani. Ker je samo upanje na to v naših razmerah pregrešno, bomo našim delegatom v skupščini predlagali nekatere pripombe in stališča do sprejemanja posameznih ukrepov. Pa veliko zdravja v prihodnje. D. Videmšek Pred nami je kulturni praznik ". . . Kar sem videl z očmi, s srcem in z razumom, nisem zatajil; in bi ne zatajil za same zlate nebeške zvezde. Resnica je posoda vsega drugega: Lepote, svobode, večnega življenja. Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi..." /. Cankar, Bela krizantema Minilo je leto. Spet smo pred 8. februarjem, kulturnim praznikom. Dan, na katerega nas opozarjajo v dnevnem časopisju s Prešernovimi nagradami, s televizijskim prenosom iz Cankarjevega doma, s šolskimi proslavami in recitali. Minilo je leto, v katerem smo skrčili že tako skromne prispevke za kulturo, leto, ko so se naše kulturne ustanove in društva znašla v še bolj nezavidljivem položaju, odrazu splošne krize. Minilo je leto, ko smo se ubadali z vprašanjem preživetja, ne pa z obiski galerij, gledaliških in opernih predstav; leto v katerem so se naši "kulturniki" bojevali za demokratizacijo našega življenja, svobodo misli. Minilo je leto. Je kultura le umetnost? Ni to naš gospodarski, znanstveni, nravni — človeški razvoj? Je to tudi razvoj ustvarjalne dejavnosti in iz nje izvirajočih pridobitev in vrednot? Celosti materialnih in duhovnih pridobitev neke dobe? Če je tako, potem smo imeli "kulturno" leto. Preživeli smo. S. K. nadaljevanje s str. 5 sporazumom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo dogovorili, da se nadomestila osebnih dohodkov za čas bolniškega staleža obračunavajo skladno s sporazumi ustreznih interesnih skupnosti pomeni, da se predstavljene osnove in višine novega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva za nas neposredno uporabljajo od 1.1. 1988 dalje. D. Majcen Milan KAVKLER, v. d. direktor temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana, odgovarja v štafetnem intervjuju Organizacija dela v novi tovarni mora biti bistveno drugačna kot je sedanja Tudi neprekinjeno nadaljevanje štafetnega intervjuja za to številko Glasila ni šlo brez težav. Predlagani nosilec odgovorov na zastavljena vprašanja s strani Borivoja Novakoviča — Milan Kavkler je težko obolel in že smo bili pripravljeni na uredniškem odboru, da zadevo uredimo drugače. Toda veseli srno, da se je zdravje Milana Kav-klerja kmalu izboljšalo tako, da nam je bil že kmalu po prihodu na delo pripravljen odgovarjati na postavljena mu vprašanja. S SAMO PRESELITVIJO V NOVO TOVARNO NE BO PRIŠLO DO AVTOMATSKEGA IZBOLJŠANJA POSLOVANJA IN IZBOLJŠANJA DELA Kaj pričakuje ta temeljna organizacija od nove tovarne? "Osebno se sam kar nekoliko bojim, da pričakuje naša temeljna organizacija — glede na dolgoletne obljube o novi tovarni — preveč! Toda nova tovarna je danes postala stvarnost — ljudje pa še vedno ne verjamejo, da je nekaj narejeno od tistega, kar jim je bilo obljubljeno v zadnjih nekako petnajstih letih. Sam osebno od te nove tovarne pričakujem veliko! Jasno pa se zavedam, da bo temu primerno potrebno prispevati še zelo veliko dodatno vloženega dela, da se bo ta tovarna dejansko rentabilno koristila v vsej svoji veličini — glede na velikost prostorov, udobnost in normalno tehnologijo, ki se bo lahko v njej odvijala. Prav tako bo mogoče tudi vse, kar je pri tem procesu spremljajoče, bolje organizirati, kot pa je to storjeno sedaj na stari lokaciji. Vseeno pa se dejansko bojim, da nekateri pričakujejo od preselitve v novo tovarno avtomatsko izboljšanje poslovanja in izboljšanje dela. Delno je to sicer res in sicer gledano skozi tehnološko postavitev strojev in naprav ter z vmesnimi dovolj velikimi presledki ali medfaznimi skladišči, vendar je vse to le minimalno — v kolikor pri tem ne bo tudi bistvenega izboljšanja in spreminjanja organizacije dela." NEKATERE OBVEZNOSTI NAS SILIJO, DA BOMO DOLOČENE STROJE PRESELILI V NOVO TOVARNO ŠELE PRED NJIHOVIM REMONTOM Z ozirom, da ste pravkar omenili spreminjanje organizacije dela, vas bi vprašal, ali v tem času tečejo planirane preselitve strojev v predvideno zadanih rokih? "V lanskem letu smo si zastavili osnovni cilj, da bodo vsi stroji, ob preselitvi v novo tovarno, popolnoma remontirani, ker namreč selimo v oistvu star strojni park. Upoštevajoč, da nas v vseh teh aktivnostih priganjajo tudi druge ob- veznosti, kot le celotna preselitev tozda Papirna konfekcija iz sedanje nove lokacije v stavbo na Čufarjevi in Kotnikovi ulici tozda Kartonažna in še nekatere druge stvari, smo morali določene akcije pospešiti tako, da vseh strojev ne bomo mogli pred selitvijo re-montirati. Tako bodo nekateri preseljeni v takšnem stanju, kot so in bodo nato remontirani v novi tovarni toda predno bodo pričeli obratovati. To je bistvena sprememoa v planu preselitve, kar pa pomeni, da do rok preselitve skrajšan za nekaj mesecev. Toda težko bi rekel ali bosta to dva ali trije oziroma več. Vsekakor smo si zastavili cilj, naj bi DE-10 v celoti izpraznila vse prostore na tej lokaciji, približno do konca tretjega četrtletja tega leta. Do tedaj naj bi remontirali in poselili v tovarno tudi zadnja dva: petbarvni in dvobarvni tiskarski stroj, ki sta sedaj postavljena skupaj in kamor naj bi se, v izpraznjeni prostor nato razširila enota vzdrževanja." UVOŽENO STROJNO OPREMO SMO PRIDOBILI NA OSNOVI LEASING POGODB Kakšne so skupne zadolžitve in letne obveznosti za novo tovarno? "Točne številke o skupnih zadolžitvah vam v tem času ne bi mogel navesti. Vem samo okvirno vrednost in ta je naslednja: uvožena oprema na osnovi leasing najemniških pogodb — v kar so vključeni tudi stroji: tiskarski ROLAND, laserska naprava LKS in fotostavni stroj LINOTRONIC 300, stane približno v skupni vrednosti osnovnih postavk in s tem brez vrednosti leasingov — 5 milijonov 600 tisoč mark. K temu znesku je torej potrebno še prišteti stroške leasin-ga, ki znašajo približno 23% na petletno odplačevanje v desetih obrokih. Obveznosti, ki nastajajo iz samega naslova vloženih sredstev v samo zgradbo tovarne in spremljajočih objektov, ki so zraven, pa znašajo cca 3 milijarde 700 milijonov dinarjev. K tem zneskom je potrebno prišteti še vse stroške povezane s preselitvijo proizvodnje, s samo preselitvijo in pa ob uvajanju proizvodnje na novi lokaciji. Naj še dodam, da so letne anuitete iz naslova leasing pogodb cca 2 milijardi 621 tisoč dinarjev letno — preračunano po tečaju ob pripravi plana za letošnje leto." KAPACITETA NOVEGA ROLAND TISKARSKEGA STROJA JE IZREDNO VISOKA Kakšne kapacitete nudi nov ROLAND tiskarski stroj in ali zanj obstoja tržišče? "Kapacitete tega stroja so — v kolikor bi ga izkoristili dejansko 100 % — po teoretičnih podatkih skoraj tolikšne, kot pa so to sedanje kapacitete vseh ostalih tiskarskih strojev. Pri tem pa je potrebno vedeti, da je kapaciteta stroja odvisna predvsem od velikosti naklade. V kolikor se takšen stroj ne ustavi, pomeni, da ima teoretično kapaciteto tiska — 10 tisoč pol B-0 for- mata na uro. Za primerjavo — naš naslednji tiskarski stroj je A-0 formata in pri hitrosti 6.000 pol na uro. To pomeni, da sta si v razmerju skoraj 1 : 2, s tem, da ima novi stroj še skrajšano pripravo tiska. Ocenjujemo — smo namreč šele v poskusni proizvodnji — da bi ta znašala le cca 1/4 časa, kot je bil na sedanjih strojih. Glede samega tržišča za novi stroj pa je situacija enaka, kot za ostale kapacitete iz tega programa, kjer vemo, da je pridobitev naročil problematična. Nekoč sem že dejal, da so skupne jugoslovanske kapacitete v tej dejavnosti presežene za 40%. S tem, da sta dodato kupljena v Jugoslaviji dva taka stroja in še nekaj drugih za isti program pa to skupaj pomeni kar 50% višjo kapaciteto od iskane na domačem trgu. Pred nami je torej še večja obveznost plasirati višek kapacitet na zunanji trg. Smatramo, da bomo morali s tega novega stroja izvažati kar med 40 do 50% njegovega obsega proizvodnje." Na naslednje vprašanje, ali se predvideva izvoz s tega stroja ste torej že preje odgovorili? "Naj dodam, da se zavedamo, da na jugoslovanskem trgu vseh količin proizvodov, ki jih bomo po popolni usposobitvi dosegli z maksimalnimi zmogljivostmi na tem stroju in z vsemi drugimi stroji, ki so s tem v povezavi, ne bomo mogli prodati. Če pa upoštevamo, da nam že sam stroj z avtomatskim doziranjem barv in drugim, omogoča neprimerno boljšo kvaliteto, pomeni to, da se nam je tako ponudila možnost, da z neprimerno večjo prodornostjo plasiramo naše izdelke na svetovno tržišče. In končno, to tudi moramo doseči, glede na naše devizne obveznosti, ki sem jih prej navedel." Poskusna proizvodnja na novem 5 + 1 barvnem tiskarskem stroju ROLAND v novi tovarni teče že tudi brez prisotnosti inštruktorjev inozemskega dobavitelja stroja. ORGANIZACIJA DELA V NOVI TOVARNI MORA BITI BISTVENO DRUGAČNA KOT JE SEDANJA Koliko nova tovarna omogoča bolj organizirano proizvodnjo v stari tovarni in ali se lahko pričakuje rentabilnejša proizvodnja artiklov, ki ostajajo v stari tovarni? "Eno so naše želje — drugo pa je realnost! Vsi vemo, da s preselitvijo nekoga, ki je dvajset let delal v nekem okolju na samo novo okolje toda, na istem stroju, da to še ne pomeni, da bo delo lahko bolj organizirano. Vendar smatram, da mora biti organizacija dela na novi lokaciji bistveno drugačna kot je tukaj. Vsakdo mora vedeti, kaj bo delal -- kje bo delal — kako bo delal in ne več tako kot se je dogaja- lo sedaj, ko smo dali celo naklado v izdelavo, na koncu pa ugotovili, da ali tehnološko ni bila dovolj dobro obdelana oziroma ni bil ustrezen karton ali kar koli drugega." MORDA BOMO NA NOVI LOKACIJI DOKONČALI TUDI AN EX V KATEREGA BI PRESELILI DEL PROIZVODNJE NAVITE EMBALAŽE Kakšno pa bo stanje v proizvodnji, ki ostaja, če upoštevamo sprostitev nekaterih prostorov in ali bo rentabilnejša? "Glede na to, da smo se načelno dogovorili — sam smatram da bo tako tudi ostalo — naj se zaključi pri gradnji še pripravljeni anex, ki že ima zgrajen tudi nadstrešek in v katerega bi nato preselili del pro- izvodnje špiralno navite embalaže. To naj bi izvedli nekako do kraja tretjega četrtletja tega leta, s tem pa sprostili precejšen del prostorov na sedanji lokaciji za še normalnejše delovanje obstoječega programa, oziroma programa, ki naj bi ostal na tej lokaciji. Vsekakor bi to omogočilo boljšo tehnološko razporeditev teh strojev in s tem povečano in kvalitetnejšo proizvodnjo. V stavbo na Čufarjevi ulici se preseli kmalu tudi vsa proizvodnja tozda Papirna konfekcija in sicer ima predvidene prostore sedanje delovne enote 10. Poleg tega je potrebno za njih predvidevati še določene skladiščne in druge vzporedne prostore, ki so potrebni za poslovanje temeljne organizacije." Komu predajate tovariš Kavkler štefetni intervju in po kateri tematiki? "Osebno smatram, da bi v tej situaciji predal štafetni intervju predsedniku poslovodnega odbora DO KTL Miroslavu Samardžiji v naslednjem: Pripravljajo se neke nove organizacijske spremembe v skupnih službah, kakor tudi neke nove postavitve programskih ciljev za letošnje in naslednje leto. S tem v zvezi pa potem tudi nastaja določena povezava okrog samega dela na novi lokaciji MP-3. Želel bi, da bi predsednik nekoliko več povedal o teh predvidenih programsko — strateških ciljih v katerih naj bi se tozdi in celotna DO KTL razvijala." Milan Seme Montaža lepilke v novi tovarni, ki pa sedaj že normalno obratuje pri proizvodnji za izvoz. Slavko Učakar upravlja komandni pult novega tiskarskega stroja ROLA N D ob poskusnem tisku. Predsedstvo RK SZDL Slovenije je sprejelo naslednji PROGRAM POLITIČNE AKTIVNOSTI ZA ORGANIZIRANJE IN VODENJE JAVNE RAZPRAVE V SR Sloveniji i. V javni razpravi o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ kaže izhajati iz temeljnih ciljev ustavnih sprememb in kriterijev ter na tej osnovi graditi stališča, mnenja, pripombe in predloge. Ti so predvsem naslednji: — hitrejši razvoj proizvajalnih sil in socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov, doslednejše uveljavljanje družbeno-lastninskih odnosov v združenem delu, delovanje enotnega jugoslovanskega trga ter zmanjševanje etatističnega poseganja in neupravičenega normiranja družbenoekonomskih odnosov, kar naj pospeši prehod v inovativno družbo; — spodbujanje prizadevanj za bogatejši, učinkovitejši in bolj demokratični socializem; — doslednejše uveljavljanje ustavnega položaja in vloge delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v sistemu družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov za odločanje o pogojih in rezultatih svojega in skupnega dela; — nadaljnja krepitev enakopravnosti narodov in narodnosti, njihovega materialnega in kulturnega napredka in razpolaganja z naravnim bogastvom in novo ustvarjeno vrednostjo ter dosledno spoštovanje dolžnosti, odgovornosti in pravic socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin za lasten razvoj in za delovanje in razvoj federativne skupnosti; — omogočiti dovolj širine za skupno življenje vseh narodov in narodnosti, upoštevanje pri tem gospodarske, kulturne in druge različnosti; — dosledno in učinkovitejše uveljavljanje ustavnosti in zakonitosti, ki sta pogoj stabilnosti in demokratizacije političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ter zmanjševanje normativizma; — iskati rešitve, ki bodo prispevale k zmanjšanju zaostajanja za modernimi tokovi znanstveno-tehno-loške revolucije v svetu. Pri obravnavi in oceni osnutka amandmajevje treba dosledno izhajati iz temeljnega ustavnega načela, da so republike in avtonomni pokrajini odgovorne za lasten razvoj in za razvoj socialistične skupnosti kot celote, da narodi in narodnosti v republikah in pokrajinah ter delavski razred in vsi delovni ljudje svobodno upravljajo s svojim delom in z rezultati tega dela ter da imajo organizacije združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu enakopraven položaj. Še posebej pozorno je treba v javni razpravi obravnavati vsebino tistih amandmajev, ki zadevajo odnose v federaciji in nacionalno identiteto in suverenost narodov in narodnosti Jugoslavije. Javna razprava mora doseči vse ravni, zlasti tudi temeljne organizacije in skupnosti. Socialistična zveza in še posebej zveza sindikatov morata s tvornim delovanjem vseh DPO zagotoviti, da bo javna razprava dobro organizirana, demokratična in konstruktivna, zasnovana na temeljnih opredelitvah in ocenah kritične analize in kongresnih dokumentov družbenopolitičnih organizacij. Zajeti mora najširši krog delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Javna razprava naj tudi izhaja in upošteva usmeritve skupščine SR Slovenije, njene ustavne komisije in poprejšnjo delegatsko razpravo. Organi in organizacije DPO v občinah ter institucije političnega sistema v republiki morajo najaktivneje sodelovati v tej pomembni družbeni akciji. Pomemben delež pa morata poleg temeljnih subjektivnih dejavnikov prispevati znanost in stroka. Razprava mora biti tudi tematsko zaokrožena, da bi tako pomenila nadaljevanje že začetih aktivnosti frontnih delov socialistične zveze, skupščine SR Slovenije in delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru in ustavni komisiji Skupščine SFRJ. Pri tem je pomembno, da je zvezni zbor skupščine SFRJ delno upošteval pripombe in pobude iz predhodne delegatske in politične razprave v SR Sloveniji (četudi večinoma le kot alternativne) saj je možno, kot je poudarilo predsedstvo SR Sloveni- Simo Lajič — Dermota podaja program oktivnosti 00 sindikata DSSS na občnem zboru decembra. je v svojem pismu predsedstvu SFRJ, do sprememb ustave SFRJ priti le po demokratični poti, na osnovi soglasja vseh skupščin republik in socialističnih avtonomnih pokrajin. Doseženo stopnjo soglasja pa bo potrebno v javni razpravi utrjevati z izboljševanjem in dograjevanjem ustavnih amandmajev pa tudi z iskanjem novih rešitev na podlagi naštetih kriterijev ustavnih sprememb. Javno razpravo je treba zasnovati in organizirati tako, da bo mobilizirala delavce, delovne ljudi in občane k odpravljanju slabosti na gospodarskem področju in h krepitvi učinkovitosti političnega sistema kot celote in da se bo po vsebini vključila v druge aktualne družbenopolitične aktivnosti (npr. temeljne kandidacijske konference v postopku za izvolitev predsednika predsedstva SR Slovenije in nosilcev posameznih dolžnosti v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah sis, ki jim spomladi poteče dveletni mandat). Javna razprava je tudi zelo pomembna priložnost za nadaljnjo, intenzivnejšo utrditev političnega sistema na vseh ravneh, zlasti v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, za okrepitev politične volje delovnih ljudi in občanov za spopad s slabim gospodarjenjem in inflacijo. Težišč no vlogo v javni razpravi morajo imeti družbenopolitične organizacije, tako zaradi same izvedbe in usmerjanja javne razprave kakor tudi zato, da še v večji meri celoviteje opredelimo in uveljavimo vlogo subjektivnega dejavnika v naši družbi in njegove naloge za boljše delovanje političnega sistema. Tako bo javna razprava dopolnila tudi ocene in predloge iz kritične analize, ki je opozorila, da številne slabosti v delovanju političnega sistema izhajajo iz nedoslednega uresničevanja ustavne vloge družbenopolitičnih organizacij in premajhne integrativ-ne vloge subjektivnega dejavnika zlasti na nižjih ravneh družbenega organiziranja. II. Glede na velik pomen ustavnih sprememb je bilo v zvezni konferenci SZDL Jugoslavije dogovorjeno, da bo javna razprava v organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, krajevnih skupnostih in občinah, v društvih in družbenih organizacijah trajala do konca aprila letos. Republiška konferenca socialistične zveze bo vsebino te razprave povzela na seji v mesecu maju. Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije bo pripravila na podlagi analize javne razprave in poročil republiških in pokrajinskih organizacij SZDL celovito poročilo v začetku julija. V socialistični zvezi pričakujemo, da se bomo zavzeto in argumentirano bojevali za takšne ustavne spremembe, ki bodo spodbujale hitrejši gospodarski, družbeni in kulturni razvoj ter večjo demokratizacijo. V tem duhu si bomo prizadevali za premagovanje razlik, uspoštevanje vseh predlogov iz javne razprave ter iskanje sporazuma na podlagi argumentov. Za uspešno izvedbo javne razprave , je treba zagotoviti učinkovito angažiranje vseh subjektov, frontno organiziranih v socialistični zvezi. — Socialistična zveza je organizator javne razprave, hkrati pa prevzame konkretno izvedbo javne razprave v tistih segmentih oziroma o tistih sklopih amandmajev, ki so vsebinsko in neločljivo povezani z vlogo socialistične zveze (delegatski in skupščinski sistem, volilni sistem, komunalni sistem, ustavnost in zakonitost, pravosodni sistem itd.). To razpravo je treba organizirati v organizacijah socialistične zveze na vseh ravneh in v njenih ustreznih oblikah dela o posameznih vsebinskih sklopih; — zveza sindikatov je koordinator javne razprave v združenem delu zlasti o tisti skupini amandmajev, ki zadevajo družbenoekonomski sistem in združeno delo; — posebno mesto v javni razpravi morata imeti znanost in stroka, zato se mora socialistična zveza posebej zavzeti in omogočiti čim širšo in poglobljeno razpravo v strokovnih društvih in njihovih zvezah ter v znanstvenih institucijah. K posebej poglobljeni razpravi je treba spodbuditi tista strokovna društva in znanstvene institucije, ki lahko prispevajo tehtna mnenja k amandmajem, ki zadevajo družbenoekonomski sistem in odnose; — izredno pomembno vlogo v javni razpravi imajo sredstva javnega obveščanja, ki naj z objektivnim, celovitim in kontinuiranim obveščanjem o vsebini javne razprave v družbeni bazi pripomorejo k uresničevanju vloge socialistične zveze v javni razpravi in k mobilizaciji in spodbujanju delovnih ljudi in občanov, da v čimvečjem številu in čim bolj ustvarjalno sodelujejo v javni razpravi. Sredstva javnega obveščanja morajo zagotoviti tudi obveščenost delovnih ljudi in občanov Slovenije o stališčih in predlogih, ki bodo oblikovana v drugih republikah in obeh avtonomnih pokrajinah. III. Organizacije socialistične zveze na Zloženke na paleti v povezovaini-ku — Vai karto n Logatec. ravni občin in mest ter sredstva javnega obveščanja naj pripravijo svoje programe aktivnosti za organiziranje in spremljanje javne razprave. Predsedstvo RK SZDL Slovenije bo ustanovilo poseben koordinacijski odbor za spremljanje javne razprave in za pripravo poročila o vsebini in obsegu javne razprave v SR Sloveniji. Koordinacijski odbor bo o javni razpravi tudi sproti obveščal komisijo Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja in koordinacijski odbor pri zvezni konferenci SZDL Jugoslavije. Opomba: Poročevalec Skupščine SR Slovenije je v 2. številki objavil celovito besedilo osnutka amandmajev k ustavi SFRJ, obrazložitev in uvodno besedo predsednika skupščine SFRJ Marjana Rožiča ob zasedanju zveznega zbora skupščine SFRJ 29.12.1987, ko je slednji obravnaval besedilo delovnega besedila osnutka in nato določil besedilo osnutka amandmajev. To številko Poročevalca lahko naročite v skupščini SR Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4. Jožetu v slovo Na poti polne življenjske ustvarjalnosti je vse prerano ugasnilo tvoje življenje. Nit življenja je pretrgana. Vse prerano v tvojih, še ne polnih tridesetih letih, si zapustil svojo družino, ženo Fani in nadvse ljubečo hčerko Suzano in sina Davida, kakor tudi svoje domače, prijatelje in delovne tovariše. Dobro smo te poznali, saj si bil med nami v Kartonažni tovarni Ljubljana cenjen in marljiv sodelavec. Ob tem zadnjem slovesu še ne dojemamo resničnosti, da te ni več med nami. Bil si ustvarjalen in imel prijeten tovariški odnos do sodelavcev in vseh tistih, s katerimi si se srečeval pri opravljanju svojega dela in pri drugih nalogah. S prizadevnostjo in veliko ljubezni do družine si uresničil svoje sanje. Ustvaril si dom in družino. Življenje ti ni bilo naklonjeno, da bi užival sadove svoje prizadevnosti. Jože — delovni so tovariši, prijatelji in člani sindikata, kakor tudi ostale družbenopolitične organizacije, katerih član si bil tudi ti, se te bomo spominjali kot iskrenega in marljivega sodelavca. Naj ti bo lahka ta naša domača zemlja. Tvoji družini in domačim pa izrekamo iskreno sožalje. ZAHVALA Ob smrti mojega napozabnega mo moža Jožeta Kotarja se iskreno zahvaljujem vsem njegovim sodelavcem in sodelavkam za darovano cvetje, denarno pomoč in za mnoge tolažilne besede. Vse to je meni in otrokoma lajšalo najbridkejše trenutke v našem življenju. Vaše sočustvovanje nam bo pomagalo tudi v bodoče, ko bomo brez očeta in moža čutili neskončno praznino. Iskrena hvala vsem, žena Fani Kotar z otrokoma. Razgovor s Francem Isteničem, sekretarjem osnovne organizacije ZK tozda Valkarton Ni toliko problemov, če so osebni dohodki delavcev dobri Pravkar so minile volitve novih vodstev osnovnih organizacij Zveze komunistov v naših temeljnih organizacijah. Zato je to pravi trenutek, da se pogovorimo z enim izmed novih sekretarjev in odločitev na uredniškem odboru je bila, naj bo to iz tozda Valkarton. Franc Istenič, komunisti vaše temeljne organizacije so vam ponovno zaupali mandat vodenja organizacije. Glede na ponovitev mandata, bi te zato najpreje vprašal, kako ocenjuješ dosedanje aktivnosti vaše osnovne organizacije in ali ste imeli pri dosedanjem vodenju kake težave? "Že uvodoma naj omenim, da je za uspešno delo naše osnovne organizacije ZK, veliko pomagalo tudi vodstvo temeljne organizacije, ki nam je vedno nudilo vse potrebno gradivo in katere koli podatke, ki smo jih potrebovali. Prav tako je bilo med nami tudi tesno sodelovanje, tako da v vsem obdobju ni prišlo do nikakršnih nasprotovanj. Na vprašanje, ki ste ga torej postavili, ali so bili v naši osnovni organizaciji kaki problemi lahko v celoti odgovorim, da političnih problemov ni bilo. Osebni dohodki v naši temeljni organizaciji so dokaj dobri, s čimer imamo odgovor: če so osebni dohodki dobri, so delavci zadovoljni in ni problemov. Zato je teža našega dela osnovne organizacije v preteklem mandatnem obdobju bila v glavnem povezana z drugimi vprašanji, v okviru poslovanja naše temeljne organizacije in sicer vprašanje investicij in na splošno o delu delavcev. Povezano s tem pa smo obravnavali tudi vprašanje poslovanja celotne delovne organizacije. Na tem področju smo bili zelo aktivni in smo imeli kar nekaj skupnih sej z osnovno organizacij ZK tozda Kartona-žna Ljubljana in v sodelovanju z občinskim komitejem ZK občine Franc Istenič Ljubljana—Center ter v Logatcu z našim komitejem. Na teh sejah smo obravnavali vprašanje investicij ter predvsem problematiko izgube v tozdu Kartonažna Ljubljana. Nas komuniste v Logatcu je najbolj prizadelo in motilo dejstvo izkazovanja izgube tega tozda, ko pa so na drugi strani v tozdu imeli delo, ki pa ga niso realizirali. V tej zvezi je bilo potrebno nekaj narediti, zato smo se tudi odločili za takšen skupen sklic sej, na katerih naj bi se pogovorili o tej problematiki. Osnovna organizacija ZK, kakor tudi ostale družbenopolitične organizacije tozda, so v preteklem obdobju dajale velik poudarek pri obravnavah vprašanj izvajanja in realizacije zadanih investicij, kakor tudi pridobivanju novih kupcev za naše proizvode. Naj pri tem omenim, da nas vse nekako moti dejstvo, da delitev dela med tozdi ni najboljša in da bi se zato tu nekaj moralo urediti. Nekaj skušamo storiti na področju proizvodnje mikrovala toda že sedaj tudi razmišljamo, kje naj se nato predeluje ta mikroval in kako naj se organizira, da bi bila ta proizvodnja čimbolj ekonomična. Prevažanje le-tega ne vem kako daleč, bo sigurno vplivalo na povišanje cen končnega artikla. Na naših sejah tekoče spremljamo izvajanje poteka investicije in borbe, da bi nam le uspelo jo ob pravem času realizirati, zaradi česar sproti rešujemo vse probleme. Res je, da je na novo lokacijo postavljen "NOV STROJ" —temu jaz pravim kar "staro nadomeščamo s še starejšim!" Ker pa smo v takih prilikah in ker je stanje v Jugoslaviji tako, se pač moramo s tem zadovoljiti — važno je le, da vso stvar ustrezno in uspešno izpeljemo." Se torej zelo aktivno vključujete v razreševanje notranje problematike, ki nastaja v zvezi s proizvodnjo in temu dajete glavni poudarek? "Da, temu dajemo največji poudarek! Toda v svojih aktivnostih smo uspešno in izredno dobro izpeljali notranjo diferenciacijo. Na tem smo mnogo delali in v to vložili tudi veliko truda. Toda naš poskus pridobiti nove člane ni uspel in zato ne vidim zaenkrat nobene perspektive v bližnji prihodnosti, da se bo na tem stanje kaj izboljšalo." Ali nam lahko poveš, kako ocenjuješ uspešnost informiranja delavcev s podajanjem vsebine v našem Glasilu in kateremu področju bi vseeno le morali dajati večji poudarek? "Ne samo jaz, \tsi delavci so mnenja, da je naše Glasilo zelo dobro in to se odraža tudi tako, da ga takoj po prihodu vzamejo. Prispevki v njem so zelo pestri, zajemajo razno tematiko in so še dokaj polemični. Želimo si še nadalje tako Glasilo. Pri tem naj le še dodam, da smo pogrešali v Glasilu nekak prikaz naših srečanj na sejah s komunisti tozda Kartonažna Ljubljana. Vsekakor je bilo na teh toliko dobrih in konstruktivnih predlogov in mnenj, pa tudi določene kritike, da bi bilo prav, če bi vse objavili v Glasilu. Zato tudi predlagam, da se to še vedno naredi." Zahvalili smo se Francu Isteniču za odgovore, ga seznanili, da o teh sestankih informativna služba ni bila obveščena, kajti v nasprotnem bi sigurno sami podali vsaj kratek članek o tej tematiki. Vsekakor bomo težili, da se še izboljša vsebina našega Glasila. M.S, Prebrali smo za vas: »OBVEŠČEVALEC« - Glasilo kolektiva tovarne celuloze in papirja Krško - december 1987 IZ TOZD PAPIRKONFEKCIJA - DOBILI BODO STROJ ZA IZDELAVO NOSILNIH VREČK Lanskoletna pridobitev v tozdu Valkarton — Tekoči transporter avtomatično premika palete gotovih izdelkov iz valovitega kartona vpovezoval-nik in nato še v skladišče. V prizadevanjih za kvalitetnejše izdelke in njihovo pestrejšo ponudbo je bila podpisana pogodba, na osnovi katere bodo v tem tozdu v prihodnjem letu bogatejši za dvoje pomembnih pridobitev: stroj za petbarvni anilinski tisk in stroj za izdelavo nosilnih vrečk. Poudariti pa je potrebno, da je za nadaljnjo širitev proizvodnje velika pridobitev proizvodno - skladiščna hala, za katero smo pred zaključkom leta pridobili uporabno dovoljenje. NAGRAJENCI SKLADA RAZISKOVALNIH NAGRAD Na svečani seji delavskega sveta DO ob prazniku Republike so bila podeljena priznanja sklada raziskovalnih nagrad TCP Djuro Salaj Krško šesterici naših štipendistov: Mihi Metalku. Aleniki Mikeln, Slavki Rodman, Sonji Bence, Marjanu Zorku in Francu Češnovarju. Ob tej priložnosti je bilo povedano, da je bil navedeni sklad naše DO ustanovljen 22. marca 1985. Z njim smo poudarili hotenja po ustvarjalnem, raziskovalnem delu med našimi mladimi, brez katerega si pomembnejših OZD ni moč več predstavljati. Namen sklada raziskovalnih nagrad je okrepiti povezavo naše DO z udeleženci vzgojno — izobraževalnih procesov in jih vzpodbuditi pri njihovih intelektualnih prizadevanjih. Vlaganja in spodbujanja v izobraževanje ni nikoli preveč Za dviganje kvalitete ravni kadrovske strukture zaposlenih imamo uveljavljenih več vrst in načinov pridobivanja izobrazbe: od izobraževanja za pridobitev osnovnošolske izobrazbe, strokovnega izobraževanja na vseh stopnjah, izpopolnjevanje splošne in strokovne izobrazbe, usposabljanje z delom ter delovne prakse in pripravništva. Pri pregledovanju starejših zapisov za zadnje desetletno obdobje, lahko ugotovimo, da je bil med zaposlenimi vedno prisoten velik interes za pridobivanje strokovne izobrazbe. Seznami imen delavcev, ki so se odločili za študij ob delu so bili vedno dolgi, iz česar se da sklepati, da je bila prisotna želja tudi s strani temeljnih organizacij, da omogoči in pomaga vsakemu delavcu, ki se želi izobraževati, celo tistim, ki se ne izobražujejo v interesu temeljne organizacije. Čeprav je ob velikem vpisu tudi velik osip, kar je sicer normalno, pa lahko ugotovimo, da so številni delavci uspešno zaključili šolanje. Značilno je tudi to, da nekateri po končani nižji stopnji nadaljujejo izobraževanje na višjih stopnjah. Žal pa je takih, ki so zainteresirani za študij ob delu še vedno premalo. Razlogov za takšno stanje je več, zato si ne bi upal našteti vseh, poskušal pa bom po mojem osebnem razmišljanju navesti le nekaj poglavitnih, pri čemer vrstni red ni pomemben: — pridobivanje strokovne izobrazbe zato, da bi izpolnjeval formalne zahteve delovnega mesta; delavec ni motiviran, dela in naloge, na katere je razporejen več ali manj obvlada, osebni dohodek bo po končanem izobraževanju tako rekoč isti, saj napredovanja zaradi omejenih kadrovskih možnosti ne more več pričakovati, pravzaprav mu je v tem primeru izobraževanje le dodatno breme, zato tudi časovno zavlačuje tudi pet do deset let v tem času pa pridobljeno znanje že zastara in gre tudi v pozabo. — napredovanje po pridobitvi strokovne izobrazbe: motivacija zaradi prisotne uravnilovke v nagrajevanju je s tega vidika premajhna, odgovornosti pa se navadno nesorazmerno povečajo. — nekaterim ni potrebno pridobivati strokovno izobrazbo (starejši delavci), nekaterim pa je priznana delovna zmožnost, kar daje upanje tudi drugim, ki ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev, zato se po pravilu najmanjšega odpora ne izobražujejo. Pri tem pa je zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov nujno razporejati razpoložljive, čeprav ne ustrezajo kadrovskim zatevam; delovni proces se pač mora nadaljevati, čeprav na škodo strokovnosti. — in še cela vrsta drugih manjših vzrokov, kot so oddaljenost izobraževalne inštitucije, diferencialni izpiti, osebne — družinske težave (varstvo otrok, gradnja hiše, bolezen v družini idr.), izmensko delo itd., ki tudi vplivajo na sam osip oziroma na nezainteresiranost. Če vzamemo v obzir tudi to, da si nekateri po končanem izobraževanju poiščejo drugo zaposlitev izven naše delovne organizacije zaradi različnih vzrokov, se lahko zamislimo nad končnim učinkom te oblike izobraževanja. Vse to pa nas navaja na to, da moramo že pri planiranju računati s takim osipom, kajti končni cilj je zagotoviti zadostno število operativno sposobnih kadrov v delovnem procesu na vseh nivojih. Direktor ljubljanskega tozda Kar-tonažna tovarna Jakob K. je obtožen grabeža v višini 38,9 milijona dinarjev — Pomagala sta mu zasebna obrtnika Ljubljana, 21, januarja — Direktor tozda Kartonažna tovarna v Ljubljani, 49-letni Jakob K., si je zgradil svojo zasebno hišo predvsem s sredstvi svoje delovne organizacije. Takšno ugotovitev ponuja 29 strani dolga obtožnica ljubljanskega temeljnega tožilstva, ki jo je vložilo po obsežni preiskavi. Jakobu K. pa so po pol leta do nadaljnjega spet podaljšali pripor. V kazensko zadevo so po mnenju tožilstva vpleteni še štirje drugi, Jakobu K. očita obtožnica grabež družbenega premoženja v znesku Izobraževanje delavcev v vseh pojavnih oblikah, ki jih trenutno poznamo, je potrebno v bodoče še bolj vzpodbujati — stimulirati, delavcem čimbolj olajšati študij in jim zagotoviti finančno in drugo pomoč pri študiju. Izobraževanje iz dela je oblika izobraževanja, ki sejo najmanj poslužujemo, vendar je to oblika izobraževanja, ki omogoči delavcu, da je določen čas odsoten z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka, je v delovnem razmerju in tečejo mu druge pravice iz delovnega razmerja; v tem času pa si pridobi dogovorjeno strokovno izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost. Na ta način si v razmeroma kratkem času pridobimo strokovnjaka s svežim in zgoščenim najnovejširn znanjem, ki ga lahko nudijo vzgojno-izobraževalne organizacije in ga delavec s pridom uporablja po vrnitvi v delovni sredini. Funkcionalno izobraževanje kot oblika stalnega strokovnega izpopolnjevanja za tekoče potrebe, je oblika, ki se jo čestokrat poslužujemo. Zlasti se skozi to obliko se- 38,9 milijona dinarjev, storjen z zlorabo položaja, očita pa mu tudi neupravičeno sprejemanje daril. Skupaj z njim bo morala na zatožno klop tudi njegova žena 45-letna Inge K., ki jo sumijo, da je vedela, od kod denar za gradnjo hiše, obtožnica pa ji očita poleg prikrivanja tudi ponarejanje listin. Obtoženi so tudi trije zasebni obrtniki. Dva od treh sta Jakobu K. pomagala pri nezakoniti dejavnosti, zato pa sta imela od tega tudi sama korist, saj si je z njima velikodušno delil sredstva Kartonažne tovarne. Zidarja Jožeta D., starega 45 let, bremeni obtožnica, da je Jakobu K. naklepoma pomagal pri storitvi grabeža, 40-letnega elek-troinštalaterja Ludvika T. pa, da mu je pomagal pri zlorabi položa- znanjamo z aktualnimi temami, ki jih narekuje spremenjena zakonodaja in drugi spremljajoči predpisi,| saj je ponudba raznovrstna in med temi se vedno najde takšna, ki ustreza tudi željam naših strokovnih delavcev. Menim, da se tudi v bodoče podpira strokovno usposabljanje zaposlenih, pri tem naj ima odločilen vpliv strokovnost, odločitev kdo naj se udeleži, pa naj bi bila prepuščena odgovornemu strokovnemu vodji oziroma teamu vodij kadar se usklajuje med več organizacijskimi enotami. Pri tem naj bi bili izdelani kriteriji po katerih bi se določali udeleženci. Po vrnitvi pa bi udeleženec pridobljeno znanje prenesel na krog svojih sodelavcev. Stroški za vse oblike izobraževanja so iz leta v leto večji, zlasti so se podražile nekatere oblike funkci -onalnega izobraževanja. Nekatere postavke v finančnem planu za izobraževanje so kar visoke, vendar obstoja bojazen, da bodo sredstva porabljena še pred koncem leta. Veliko pripomb je tudi na zakonsko ureditev po kateri stroški izobraževanja ob delu bremenijo skupno porabo. Po zadnjih informacijah naj bi se to določilo spremenilo, kako in kdaj pa še ni znano. Naj ob zaključku tega članka navedemo še to, da v kolikor bomo sledili spoznanju o vplivu znanja na produktivnost in da naložba v izobrazbo in znanje daje večje učinke, kot sama naložba, ne bi smelo biti ovir za sredstva v izobrazbene namene, niti za druge ugodnosti za tistega, ki resno študira oziroma pridobiva strokovno znanje. Vsako znanje, ki ga želimo pridobivati, ne bi smelo imeti ovir, prav nasprotno, dobiti bi moralo vso podporo, saj nobeno znanje ni samo individualno, ker bogati družbo kot celoto. M. J. ja. Slikopleskar Anton Š., star 39 let, pa je obtožen, da je Jakobu K. neupravičeno dajal darila. Leta 1986 je direktor tozda Kartonažna tovarna pričel v Brezjah pri Horjulu graditi stanovanjsko hišo. Vsaka gradnja pa je draga, zato se je domislil, da bi mu pomoč nekaterih zasebnih obrtnikov, ki so sicer opravljali razna pogodbena dela za tovarno, bistveno zmanjšala stroške. Zato je zidarja Jožeta D. nagovoril, da je preko obrtne zadruge Obrt oprema sklenil s tovarno pogodbo za izvedbo gradbenih in adaptacijskih del v obratu Kartonažne tovarne v Litiji. V imenu tovarne je pogodbo kot direktor podpisal sam. Pogodba je bila povsem izmišljena, saj so delavci Kartonažne tovarne že po- Martin Jelnikar in Franc G rane — PAKO. Moderna tehnologija zahteva strokovno usposabljanje in tudi medsebojni posvet. Drugi o nas: Delo 22. januarja 1988 Z družbenimi sredstvi si je zgradil stanovanjsko hišo n leti 1985 sami preurejali ta obrat. Predračun je Jože D. po navodilih direktorja priredil tako, da je o-mogočil nabavo raznega gradbenega materiala za gradnjo direktorjeve hiše. Hišo do tretje gradbene faze mu je Jože D. tako od februarja do septembra 1986 sezidal s sredstvi tovarne. Račune za opravljena dela je podpisal seveda direktor, plačal pa jih je tozd Karto-nažna tovarna. Na ta način si je Jakob K. za začetek prilastil 13,7 milijona dinarjev, v skladu z dogovorom pa je Jožetu D. po plačilu računa ostalo 10 milijonov dinarjev. Ko so v Kartonažni tovarni novembra 1986 sklenili obnoviti sanitarije, je spet vskočil Jože D. Direktor je zdaj namreč v svoji novi hiši potreboval vodovodno napeljavo. Jože D. se je sicer res lotil obnove sanitarij, vendar je v sklenje- ni pogodbi prevrednotil ta dela, tako da je vanjo "vgradil" tudi delo in material za vodovodno napeljavo. Tovarna je plačala pet računov in v njih nevede tudi direktorjevo vodovodno napeljavo, vredno 1,3 milijona dinarjev. Presežek materiala, vreden 9,7 milijona dinarjev, pa je ostal Jožetu D. Naslednja priložnost se je direktorju ponudila, ko so v tovarni sklenili obnoviti strelovod. Izvajalec teh del, elektroinstalater Ludvik T., je po navodilih direktorja v predračun vpisal tudi ves električni material, potreben za izdelavo grobe električne napeljave v direktorjevi hiši, povečal pa je tudi število delovnih ur. Tozd je tokrat plačal 1,19 milijona dinarjev za direktorjevo elektriko in material, vreden 2,7 milijona dinarjev, ki je po končanih delih-ostal Ludviku T. Jakob K. si je omislil še en vir zaslužka, saj je v času, ko je gradil hišo, potreboval veliko denarja. K sebi je poklical slikopleskarja Antona Š., dolgoletnega kooperanta tovarne, in mu dal vedeti, da je v njegovi obrti velika konkurenca, zato naj dela tako, kot mu bo on svetoval. Anton Š. se je zbal, da bo izgubil delo, zato je ugodil direktorjevemu izsiljevanju. Od vrednosti vsakega računa, ki ga je izstavil tovarni za razna obrtniška dela, je moral direktorju odriniti pet odstotkov. Na ta način mu je počasi zdajal najmanj dva milijona dinarjev. Omenimo še to, da si je Jakob K. mazal roke tudi s tako malenkostnimi "posli", kot je plačevanje zasebnih kosil z naročilnicami in z zasebnimi vožnjami s službenim avtomobilom. Njegova žena pa je prišla do stanovanjskega posojila v svoji delovni organizaciji s ponarejeno stanovanjsko pogodbo. Do posojila v višini treh milijonov dinarjev za gradnjo hiše ni bila upravičena, saj je bila solastnica družinskega stanovanja. Stanovanjski komisiji je zato predložila fotokopijo fiktivne pogodbe, s katero je stanovanje "prodala". Overovljena je bila z vsemi potrebnimi žigi, tudi z žigom sodišča, vendar pa komisija ni vedela, da je vse skupaj ponarejeno in posojilo ji je odobrila. < Zaradi velike premoženjske koristi, ki sta si jo s takšnimi mahinacijami ustvarila Jakob K. in Jože D. je tožilstvo zanju predlagalo poleg kaznovanja tudi zaplembo premoženja, za Jakoba K. pa tudi varnostni ukrep. Z njim bi mu za določeno dobo po prestani kazni prepovedali opravljati poklic, pri katerem bi imel opravka z družbenim premoženjem. Barbara Guček Da bi bilo delo v okviru KTL ažurnejše Mi ga zbiramo in prešamo — za nas prepotrebno surovino — pri sosedu ga pa zažigajo. Prenehanja in sklenitve delovnega razmerja v obdobju julij - december 1987 Kadrovske novice Po daljšem premišljevanju sem se, glede na stalne težave pri nedoslednem izvajanju pravilnika o hrambi in varovanju registraturnega in arhivskega gradiva, le odločila, da vse uporabnike arhiva in dokumentarnega gradiva opozorim na tista določila tega pravilnika, ki omogočajo izboljšanje dosedanje oddaje arhivskega in drugega gradiva namenjenega za začasno ali trajno arhiviranje. Za pravilno razumevanje pojmov naj poudarim iz preje navedenega pravilnika tisto določilo, ki navaja, da dokler ima arhivsko gradivo pomen za tekoče delo delovne organizacije se le-to smatra kot "re-gistraturno gradivo" in se hrani v tekočem (priročnem) arhivu, ali ga delavci hranijo pri sebi. Arhivsko gradivo, ki pa nima več pomena za tekoče delo — ima pa materialno in pravno vrednost in se uporablja občasno pa se kot "arhivsko gradivo" hrani v arhivu delovne organizacije. Pri oddaji gradiva namenjenega za arhiviranje v arhivu delovne organizacije pa nastanejo težave, ker se izročitelji tega gradiva ne ravnajo v skladu z določili 13. člena pravilnika, ki določa: "Gradivo, ki se predaja v arhiv po seznamu v dveh izvodih, mora obsegati: a. naziv temeljne organizacije (DSSS), b. naziv organizacijske enote oziroma sektorja, c. naziv oddelka in referata, d. vrsta in kategorija gradiva, e. leto nastanka gradiva, f. rok hrambe, g. datum predaje v arhiv. Pripravljeno gradivo se izroči arhivarju, ki mora sprejem potrditi na enem izvodu seznama, ki ostane izročitelju kot potrdilo o sprejetem gradivu. Nikakor ni dovoljeno transportirati gradivo v arhiv brez vednosti arhivarja." Le ob doslednem izpolnjevanju teh določil je mogoče tudi od arhivarja zahtevati ustrezno odgovornost za pravilen potek dela v arhivu. Pri tem naj navedem, da ni bistveno, kako je gradivo pripravljeno za arhiviranje — v registrator-jih, mapah ali samo zloženo v škatle. Precej zmede in težav pri arhiviranju gradiva nastaja tudi s tem, da se v arhiv pošiljajo nekatere kopije dokumentov (recimo materialni čeki) in to v dvojniku ali trojniku. Večkrat se pošilja tudi razno delegatsko gradivo in to tisto, ki so ga prejemali delegati in ne delegatsko gradivo, ki je v izvirniku bilo pripravljeno s strani pristojnih služb kot osnovni dokument in katerega so tajništva organov upravljanja dolžna hraniti za arhivsko gradivo ter ga tudi po določilih pravilnika izročiti v arhiv. Naj v tem prispevku poudarim tudi potrebo po izpolnjevanju 5. člena pravilnika, ki skupaj s posebno prilogo določa kakšen je rok hrambe arhivskega gradiva. Hramba gradiva je namreč trajna ali pa je le časovno določena in sicer za-visi od same vsebine in pravne ter zgodovinske pomembnosti gradiva. Zato je zelo zaželjeno, da se že pri pripravi gradiva za arhiviranje ne zajemajo tisti dokumenti, ki v arhiv rte spadajo kot so: losi, žigo-sne kartice in podobno. Glede na dejstvo, da je bil omenjeni pravilnik sprejet že v letu 1979 pa dajem pobudo, da se, v kolikor kdo izmed koristnikov smatra za potrebo ga dopolniti ali spremeniti, prične postopek za tako izvedbo. Arhivar: Dragica Stojčič TOZD LEPENKA TRŽIČ: Prenehanje delovnega razmerja: Furman Bernarda, Bijelič Ivica, Velkavrh Vinko, Lapanja Avgust. Sklenitev delovnega razmerja: Stipič Dušan, Vodnik Janez. TOZD VALKARTON LOGATEC Prenehanje delovnega razmerja: Menard Branislav, Nartnik Bogdan, Kunc Boštjan, Bogataj David. Sklenitev delovnega razmerja: Jaklič Ana, Stojko Milan, Miv-šek Iztok. TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA LJUBLJANA Prenehanje delovnega razmerja: Materič Hasib, Štrukelj Anton, Mahkovec Martin. Sklenitev delovnega razmerja: / TOZD JELPLAST KAMNA GORICA: Prenehanje delovnega razmerja: Bjelajac Dimitrij. Sklenitev delovnega razmerja: Kolšek Stane, Niskič Mirsad. TOZD TIKA TRBOVLJE: Prenehanje delovnega razmerja: Brezovšek Gabrijel, Dolinšek Aline, Ledinek Tomaž, Tratar Marija. Sklenitev delovnega razmerja: Vastič Aleksander, Trentelj Vanjo. TOZD KARTONAŽA RAKEK: Prenehanje delovnega razmerja: Kočevar Erik. Sklenitev delovnegarazmerja: Korošec Metod. TOZD SIGMA GORNJI MILA- NOVAC: Prenehanje delovnega razmerja: Kovačevič Zoran. Sklenitev delovnega razmerja: Tanaskovič Božidar, Mirkovič Nikola. TOZD KARTONAŽNA . LJUBLJANA: Prenehanje delovnega razmerja: Vidmar Bernarda, Bogar Marija, Razpotnik Samo, Nemec Katarina, Medenjak Drago, Pavlovič Slavica, Rašič Ivica, Ve-rovšek Aleš, Japelj Tatjana, Tomič Ljiljana, Sečnik Ana, Sere-vič Mevla, Furman Marija, Furman Borut, Mihelčič Miloš, Prošič Fatima, Čilič lljana, Levstek Mateja, Trunkelj Franci, Blagojevič Gojko, Kuduzovič Mine, Denša Alenka, Žonta Dominik, Gospotovič Jovan, Racman Franc, Kondrič Jakob, Bjeljarič Drago, Lasič Helena, Orešnik Ida, Pirih Bruno, Neče-mer Saša, Houcke Viktor, Koca Antonija, Pust Uroš, Štrukelj Katarina, Emurlai Damjan, Mi-Ikič Hikmeta, Čertalič Cvetka, Pavlovič Dušan, Haložan Stanislava, Škrlj Tomaž. Lasič Sta- Nagradna križanka št. 1/88 1. nagrada 5.000 din 2. nagrada 4.000 din 3. nagrada 3.000 din 4. nagrada 2.000 din 5. nagrada 1.000 din Rešitev križanke januar 1988 oddajte osebno ali pošljite po pošti z oznako "NAGRADNA KRIŽANKA" na naslov: KTL — DG samoupravne zadeve in informiranje, 61000 Ljubljana, Čufarjeva 16 n a j k a s n e j e d o 12. februarja 1988. Uretiu.štvo ŽREBANJE JUBILEJNE PRAZNIČNE NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA KTL št. 12/87 Nekoliko višje nagrade so bile sigurno vzpodbuda, da ste se v tako velikem številu odzvali s poslanimi rešitvami naše jubilejne nagradne križanke iz 100. številke našega Glasila. Prejeli smo kar 121 rešitev. S pravilnimi rešitvami so imeli srečo pri žrebu naslednji reševalci: 1 2 3 4 1. nagrada Alojzija ČALETA, 10.000 din upokojenka, Zelena pot 4, 61000 Ljubljana 2. nagrada Stoja VIDAKOVIČ 7.000 din TOZD Kartonažna, DE-10 3. nagrada Tomo HUTTER 5.000 din TOZD Kartonažna, D E-50 4. nagrada Andreja MRZLI- 3.000 din KAR, DSSS nislav, Mrzlikar Anton. Sklenitev delovnega razmerja: Košutič Munib, Živkovič Srdan Ganič Zenul, Zdešar Barbara, Perk Slavko, Utješanovič Borka, Vojič Slobodan, Mujič Mus-tafa, Trčak Ivanka, Simič An-kica, Žitko Bernard, Ahmetaj Hajrulah, Djajič Vid, Prvulovič Vesna, Mikač Milenko, Smiljič Stojko, , Pavlovič Dušan, Rajer Boštjan, Duranovič Esad, Šuc Iztok, Civič Samir, Danilovič Zoran, Novakovič Slobodan, Prevec Janez. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB: Prenehanje delovnega razmerja: Mirtič Ljubica, Pogačar Anton, Škerl Marko, Novosel Jože, Žvipelj Aleksandra, Moder Janez, Stankovič Slavko, Novak Milanka, Pisek Marijan, Markelj Bernarda, Tancig Borut. Sklenitev delovnega razmerja: Lukovič Vesna, Šverko Ljubo, Samardžija Miroslav, Nečemer Saša, Puh Ivan, Haložan Stanislava, Flegar Jožef, Tomažič Marija, Škulj Iztok. 5. nagrada Andrej ROŽMAN EC 2.000 din TOZD Kartonažna DE-10 Nagrajenci naj dvignejo nagrade v blagajni KTL Ljubljana, Čufarjeva 16/111. nad. po izidu Glasila. PRAVILNA REŠITEV: VODORAVNO: PAKETI DEDKA, TAT, MRAZA, EVOLUCIJA, ZORMAN, GORIČAN, ELA, PA, OPATIJA, NI, NAROD, ANA, INLET, REGATA, !ot> tollBA DCANJt TRIPAb. H-Ž.LR- UIZMA Hž.GR.1 VULKAN V ČILU ZARCA- WJ£. UMCOLU ZAbETEL PR.I TOMBOLI i.lHL KARRL TOS- EboMIT PIROGI ZlvAL, HRAMA PRtKLA toHic itJICLlJ TKIVA B8-AM-1ALV.A ASI RIU RUSKA LE.KA PAPlž KRonA 1E-VA ;L£.VA kr l ; LAV MA Ii.AmJrI ŽIVAL T°KRAT vsemi SAPA MtSTO MA M.VAŠ. flMCl W>\UfL TONIL bSL) TLPTAL. STRoJ IRvAUfie, bžLAVZC l IZPITOj SLOIB), PiSNCA MAV AA sm- mikba Avli An/ MOTA A* VRSTA APS.RI TIVA SRRSK6 M. IH6 ZNAK RA PRAL. PRAŠKA SLOV. SLIKAR IVE. CANKAR Ul Noe. KFRAL. KARTA KlihA.. IM LI1AM 5&IPCAN. SVSTI MIC LOMA nsp-iA- iPA Btrnot RbVAV. BA-STL. AVSTR. WČAR RAZLI- ČICA USANJ2 AMTOlO ČEKOV S AMIL UKlOVAc V Obl A ARGONAVTOV tž c TOMA MMitA ffORA tu učni JANtR ROČIR. PAVKA blMlT- ROVSKA MAIHtN UUOfJ KtSUA CKIPAb. TOMOV WALt- KA ravan Skl preval propast TRVKA /vami s/ MMto- VINAR. VNETJE SKLE- PA KTL PEVKA LARAV GLASfeS SA6A- THo UKETMIk MAii AVSTRIJA AH- f. IGRAL. TOPLI M A?|-Tž-K TRAVO SL. SLIKA LATIN). VŽRNIK BENIG- NE. BULE. ESTO- NEC L0LSRA ocena Uren OE-GM) ZAb£-T. H-AbAb LlOfeO k)\ld)L|c HObE-l 2-A Hobo £bvnu M TOcan OTOK. r«.TtT. SEST LA SREblJ VRTENJA MLAČNOST PoU) LAT V ŠAH-U TILEVI- msu EISTENV tfcAPI- K)A VRSTA fLSSA cLoiES- o £. G1 AN olb OUll) lupa ofcbo \J, oG-e-ob- 1£- St£TOV HV*LN- S-TVo v LlGoU JOSIP Lihe- kTL VCTL bob AT, VLPo-Gobt.1 SVOJE počvo SVltD- VALCl JUSTO RENA V RoStOt soprog 2Lf I PAMJ7 KUTI PA PESNIŠ-IhE LA IRSRo nacio- nalso- cialist kTL JAbK, OTOk. OcrR- POJAV MA VObl PRUbl- VALKA ITALIJE. OhlTMO SlANlo oETškr LA>U> MOČITLV IV.CANK bsnoo EhTLbA ITALI- TAN mk LAUTAkJ IV o TAO V2-HA1A-Tl PRVA ČRKA Mike. TAMAR. ALPKib U0Č>žL PIVSKI VUKLIK REP. CK SLoV KRILO RIHSRE LICU l RUSU VRLE -TOK PPESTOI. šaril. To 0 ST ILOVICA STROU- CIJ IRbELAL U)PAvq'< MatJal A Oco-NA GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2200 IZVODOV; IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR: JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK, ALEKSANDRA STOJŠIN, CVETA AHČIN TER GLAVNI, ODGOVORNI UREDNIK MILAN SEME; TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16,TELEFON: 316 -922 INI. 208