Poštnina plačana v gotovini Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50 Din, sa inozemstvo 20Din RaČun pri poštnem čekovnem zavodu 5t. 10.666. Jlova !Doba Cena 1 Din Redakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, de.sno. Telefon inierurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglaaov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 11. Celje, petek 3. februarja 1933. Leto XV. Podpiranje brezposelnih in revežev v Celju in okolici Pomožna akcija za Celje in okoli- co je doslej izdala za podpore brez- poselnim in revežem v obliki nakaz- nic 80.065 Din, prejela pa je v coloti. 44.545 Din prispevkov. Primanjkljaj znaša torej 35.520 Din. Če uf)ošteva- mo, da je poleg tega iztlala nicstna občina še 54.400 Din za zaposlitev in podpiranje brezposelnih, znaša celot- ni primanjkljaj 89.900 Din. Podpore za poročene znašajo za 14 dni 80 Din in za vsakega družinskega elana 10 Din, za neporočene 50 Din, se pa v izjemnih slučajih tudi zvišajo. Iz me- sta je prosilo doslej 180, iz okoliške občine pa 543 oseb za podporo. lz mesta so prejele doslej 104 osebe podpore v skupnem zncsku 15.820 di- narjev, 10 oseb le obleko, 17 hrano v gostilni, 2 samo kuvjavo, 12 prosil- cev pa je bilo odklonjenih. Iz okoliš- ke občino je prcjelo 418 oseb podpore v skupnem zncsku G4.245 Din, 50 pvo- silcev pa je bilo odklonjenih. Gžji in širši oclbor pomožne akei- je sta imela v ponedeljek zvečer dve seji, na katerih je bilo sklenjeno, naj okoliška občina za kritje primanj- kljaja pomožne akcije prispeva. v no- vem proračunu predviclenih 30.000 Din; poleg tega naj bi industrija pri- spevala še dva mesečna obroka po 7000 Din, odvetniki pa skupno 1400 Din. Pomožna akcija se bo vodila še dalje skupno za obe občini, toda pod naslednjimi pogoji: 1. okoliška obči- »a mora prispevati omenjenih 30.000 Din; 2. mestna in okoliška občina naj prispevata za kritje primanjklja- ja pomožne akcije sorazmerno po številu brezposelnih v obeh občinah; 3.obe občini morata zagotoviti potreb- ne zneske za nadaljni obstoj pomož- ne akcije. Po 3 zastopniki obeh ob- čin naj v posebni seji razpravijajo in sklepajo o teh pogojih. Pomožna akcija bo prosila vsa društva, da bi del čistega dobička svojih prireditev odstopala pomožni akciji. Delo celjskih gasilcev in reševalcev Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Celju je imelo v soboto 28. januarja v gasilskem doirm svoj rcdni letni obCni zbor, ki ga je vodil nruštveni načelnik in častni povelj- nik g. Ivan Jellenz. Iz poročila o izredno živahnem in uspeSnem društvenem delovanju, ki ga je podal tajnik g. E. Berna, po- snemamo: Društvo je imelo v začetku lanske- ga leta 5 častnih članov, l izvršujo- ßega častnega člana, 47 izvršujočih članov in 14 varovalcev. V teku leta 1932. sta izstopila dva izvršujoča čla- na, umrli so pa 1 izvršujoč član in 2 varovalca. Izmed petih aspirantov sta bjla dva izločena zaradi nered- nega obiska vaj, trije pa so tik pred občnirn zborom položili izpit in bili sprejeti v stalež rednih izvršujočih Ölanov. Društvo ima sedaj 5 častnih Članov, 1 izvršujočega častnega čla- na, 47 izvršujočih članov, 12 varo- valcev in 288 podpornih Clanvv. Ga- nilno društvo jo rešilo lani 213, reše- valni oddelek pa 350 dopisov. Celjski gasilci so sodelovali lani pri gašenju 10 večjih in 11 manjših požarih ter 4 ognjih v Idimniku, alar- mov iz nagajivosti pa je bilo 7. Pri gašenju je lani 40 gasilcev žrtvova- lo 368 ur. Pri požarih je bilo polože- nih 1.725 m cevi. Gasilskö orodje je prevozilo 1835 km, brizgalne so obra- tovalo 55 ur, poraba bencina je zna- ^ala 973 litrov. Reäevalni oddelek je\ lani izvrSil 371 prevozov poškodovancev in bol- nikov. Reševalni avtomobil »Tatra«, pomožni reševalni avtomobil »Puch« in opremni avtomobil »Mercedes« so prevozili 3.901 km in porabili 1.035 1 bencina. Reševalno službo je oprav- ljalo 41 reševalcev, ki so porabili 425 ur. Izmed zabeleženih slučajev je bi- lo največ zlomov kosti (48), pomoči pri porodu (37), krvavitev (34) in ran vsled ureza, bodljaja, udarca ali ugriza (32). Vzroki posameznih slu- eajev so bili predvsem nesreče z av- tomobili, vozovi ali kolesi (22)., ne- zgode pri telovadbi, sportu in igri (17), posledice zločina (10) in posle- (iice alkohola (14); poskušenili ali izvršenih samomorov je bilo C>, ne- sreč na železnici dvoje. Društvo je imelo 21-krat službo v gledališču, odborovih sej jo bilo 15, splošnih raportov in damskih sej po troje. Za izobrazbo aktivnih članov je bilo določenih 7 četnih, troje sploš- nih vaj, dvoje vaj za šarže in troje vaj za mašiniste, za pripravnike pa 10 vaj. Moštvo se je udeležilo tudi mnogih predavanj in župnih vaj, slo- vesnosti gasilnih društev, raznih drugih svcCanosti v Celju in neka- terih pogrebov. Dne 19. avgusta je obiskal druätvo naCelnik jugoslovenske gasilske /,ve- ze Marijan Hržič iz Djakova, 28. sep- tembra načelnik strokovne zveze av- strijskih tovarniSkih gasilnih dru- Stcv inž. Štefan Monzig z Dunaja, ki je ob tej priliki tudi predaval, dne 19. oktobra pa prvi načelnikov na- mestnik štajerske deželne zvcze ga- silnih društev in poveljnik prosto- voljnega gasilnega in reševalnega društva v Gradcu Anton Waldert in strojni mojster gasilnega društva v Brucku Anton Pachleitner. Leto 1932. je bilo za društvo leto krize v vsakem oziru. Izostaia je marsikaka denarna pomoč, kljub te- mu pa društvo ni zmanjšalo svoje de- lavnosti. Blagajniško) poročilo izkazuje 134.592.80 Din izdatkov in 92.729.75 Din dohodkov. Primanjkljaj v zne- sku 41.803.05 Din tvorijo po večini neporavnani ,ali neizterl'jivi računi reševalnega oddelka. Pi'i volitvah je bil z malimi spre- meinbami izvoljon doscdanji odbor. Načelnik je aktivni častni poveljnik g. Ivan Jellenz, poveljnik g. Franc Koschier, namestnik poveljnika g. Alojz KaliSnik, tajnik g. Fric Wer- douschegg, blagajnik g. Franc Kar- bcutz ml., orodjar g. Henrik Findei- sen. Javnost kaže premalo razuineva- nja za delo in zasluge tega požrtvo- j valnega, Človekoljubnega druStva, ki bi ga bilo treba v mnogo večji meri podpirati in mu oinogo^iti čim lepši razvoj. Pevsko društvo „Oljka" v Celju V nedeljo 29. januarja se je vršil ob polnoštevilni udeležbi članov 15. redni letni občni zbor pevskega diii- štva »Oljke« v Celju. Predsednik g. Šonc je uvodoma pozdravil vse na- vzoče ter se zahvalil Članstvu in od- boiii za požrtvovalnost in nesebič- nost. Posebno je naglasil idealnost in marljivost g. pevovodje, ki iz Iju- bezni do petja žrtvuje ves svoj prosti čas za »Oljko«. Na prcdlog g. Brada- čsi je bil g. šonc soglasno izvoljen za predsednika občnega zbora. Po odobritvi zapisnika o zadnjem občnem zboni je poročal tajnik o razveseljivem porastu članov in omenil, da se člani zelo redno ude- ležujejo vaj. Društvo ni priredilo la- ni nobenega večjega koncerta, iz- vzemši sodelovanje na predtekmi zborov Ipavčeve župe 17.> aprila v Mariboru, kjer je zasedla »Oljka« častno mesto med moškimi zbori. Ostali nastopi »Oljke« so so vrŠili v znamenju sodelovanja z drugimi or- ganizacijami. Iz blagajnižkcga poro- čila je bilo razvidno, da splošna kri- za tudi »Oljkini« imovini ni priza- nesla. DruStveni gospodar in arhi- var sta ugotovila porast društvene- ga premoženja. Pcvovodja je na kratko orisal delo, ki ga je imcl z zborom, grajal pa je vmešavanje ne- katerih članov v njegov delokrog. Članom se je iskreno zalivalil za so- delovanje. Na predlog revizorjev je prejel blagajnik absolutorij. Pri volitvi je predsednik. g. Šonc predlagal za predsednika juvelirja g. Antona Lečnika, ki je dolgoletni podporni član »Qljke« in vedno v najožjem stiku z društvom. Občni zbor je sprejel ta predlog' soglasno in z živahnim odobravanjem. V osta- li odbor so bili izvoljeni gg. Orel, Bradač, Drugovič, Šanc, R. Videčnik, Motoh, Fric, D. Krivec, Mauc, Božič in Kisiinger. Voiitvi novega odbora je sledila sprememba pravil. V glavnem je bi- lo spremcnjenih 11 točk. Pri slučajnostih je bila v splošno zadovoljstvo rešena neprijetna za- deva glede spora med članstvom. G. Bradač jo omenil trud, ki ga ima pevovodja z zborom, in prosil pevo- vodjo, da bi tudi v bodoče ne zmanj- šal svojega del a za »Oljko«. Tajnik je podCrtal pomen, ki ga ima pesem za dosego moči naroda in za ohrani- tev njegove zavesti. Gosp. Šonc se je ob zaključku občnega zbora, ki je tiajal Stiri ure, zahvalil za obisk in pozval članstvo k nadaljnemu iispeä- nemu delu. DOMAČE VESTI d Javen shod JRKD na Polzeli. Krajevna organizacija JRKD na Pol- zeli bo priredila v nedeljo 5. t. m. ob 14. javen shod v gostilni pri »Jele- nu« poleg kolodvora na Polzeli. Po- ročal bo narodni poslanec g. Ivan Pr^ekoršek. Somiäljeniki,. udele- žite se shoda v polnem številu! d 175-letnica Vodnikovega rojstva. Danes je poteklo 175 let, odkar se je rodil v Gornji šiški pri Ljubljani ve- liki slovenski pesnik, znanstvenik, i pedagog in nais prvi novinar Valen- tin Vodnik. d ŠtevUo katolikov v Jugoslavs. V vseh 20 katoliških škofijali v Ju- goslaviji je 5,607.212 katolikov. V mariborski škofiji, ki ima 259 žiip- nij, je 612.556, v ljubljanski škofiji, ki ima 272 župnij, pa 516.132 rimo- katolikov. d »Revija Cinema«. Izšla je 2. le- tošnja številka znanega zagrebškega mesečnika »Revija Cinema«. Ta äte- 1 vilka vsebuje mnogo zanirnivega filmskega, leposlovnega in drugega gradiva ter krasne ilustracije. »Re- vija Cinema« stane polletno 40 Din in sc naroča pri upravi v Zagrebu, Gunduličeva ul. 2. d Dunajska vremenska napoved za soboto 4. t. m.: Izpremenljivo, ne- koliko hladneje, toda stanovitno juž- no vreme, kvečjemu ponekoL Din. Dek> dobe: 1 usnjarski mojster,; 1 čevljar, 1 pekovski vajenec, 1 težak, 1 servirka, 1 perica, 1 likarica, 1 ku- harica in 3 služkinje. c Celjsko obrtništvo je priredilo v sredo 1. t. in. zvečer dva plesa. V dvorani Ljudske posojilnice se je vr- šil XV. obrtniški pies Obrtnega dru- štva v Celju, v Narodnem domu pa pi'vi obrtniški pies celjske podru?.- nice Društva jugosl. obrtnikov. Obe prireditvi sta bili zelo lepo aranžira- ni in dobro obiskani ter sta potekli v najlepšem razpoloženju. c Na občnem zboru Savinjske po- dmžnice SPD je bil dosedanji zasluž- ni načelnik s. o. s. g. Fr. Tiller izvo- ljen za častnega člana in ne za čast- nega načelnika, kakor je bilo poino- toma objavljeno. c Iz poštne službe. Poštni uradni- ci gdč. Zinka Grobelnikova in Ma- rija Rabičeva v Celju sta napredo- vali v 7. položajno skupino. c Iz davčne službe. Gosp. Franc Demšar, davčni pripravnik pri davč- ni upravi v Celju. je premeščen v Ribnico. c Število tujcev v januarju. Mesto Celje je obiskalo v januarju 59H tuj- cev (napram 540 v decembru in 760 v januarju 1932). Jugoslovenov je bilo 491, inozemcev pa 105, med nji- mi 53 Avstrijcev, 17 Nemcev, 10 Če- hoslovakov, 9 Italijanov, po 4 Rusi in Madžari, po 3 Poljaki in Švicarji ter po I Amerikanec in Nizozemec. Po poklicu je bilo 219 ti'govcev in trgovskih potnikov, 108 obrtnikov, 92 uradnikov, 25 inženjerjev, 11 od- vetnikov, 9 industrijcev, 9 učiteljev. 9 novinarjev, 8 profesorjev, 8 dija- kov in 4 zdravniki; 94 oseb je bilo brez poklica. c Društvo Rdečl križ za mesto Ce- lje bo imelo svoj rcdni občni zbor drevi ob osmih v sejni dvorani na mestnem magistratu. K številnj ude- ležbi vabi odbor. c Celjska podružnlca Saveza pri- vatnih nameščencev bo imcla svoj redni občni zbor drevi ob osmih v restavraciji v Narodnem domu. c Podporno društvo za revne otro- ke v Gaberju bo imelo svoj redni let- ni občni zbor v nedeljo 5. t. m. ob 14. v posebni sobi gostilne g. Permozer- ja v Gaberju in vljudno vabi vse pri- jatcljo društva. c člani SPD se pozivajo, da se za- radi obnovitve članarine za 1. 1933. zglase s svojimi legitimacijarni pri blagajniku g. Vrtovcu v drogeriji na Kralja Petra cesti. Organizirani pla- ninci so deležni popustov v planin- skih kočah. Na železnici imajo po- lovično vožnjo v malih skupinah. Letos bo ta ugodnost Še izboljšana. c Nabavljalna z^druga, uslužben- cev drž. železnic za Slovenijo v Ljub- ljani bo imela v nedeljo 5. t. m. ob 8. zjutraj članski sestanek v šol^ki sobi na železniški postaji v Celju. Na dnevnem redu je poročilo delegata upravnega odbora in slučajnosti. c Pozivamo vse obrtnike, ki so de- lali za Elitni kino Union, da predlo- žijo račune v drogeriji »Sanitas«, Celje, Aleksa.ndrova ulica. c Umrljivost v januarju. V Celju je umrlo v januarju 19 oseb, in sicer 2 v .mestu in 17 V javni bolnici, v okoliški občini pa 11 oseb. c žetev smrti. V celjski bolnici je umrl v sredo 1. t. m. 45-1 etni so dar Franc Hriberšek iz Velike Pirešice, v petek 3. t. m. pa 72-letna dnina- rica Marija Nunčičeva z Bobovega pri Š.marju. N. p. v m.I <• Dve žrtvi siroveža. Okrog polnoči od srede na četrtek je 24-letni dcla- vec brez stalnega bivališča .Tosip Sko'k, pristojen v BoCno pri Gornjem gradu, v gostilni Kandušer v Prešer- novi ulici brez povoda v nožem na- padel delavca Franca Glinška s Sp. Hudinje in delavca Karla Zupana iz Gaberja. Glinšku je prerezal glavno Li.lo in kite v levem zapestju, Zupa- na pa je ranil na tilniku, desnem li- eu in temenu. Oba ranjenca so ta- koj prepeljali z reševalnim avtomo- bilom v bolnico. Glinšek je težko po- Skodovan, Zupanove poškodbe pa so lažjega značaja. Skoka je policija aretira.la. in odvedla v zapor. c Nepoštena uslužbenka. V jeseni so ugotovili v nekem celjskcm hote- lu, da je iz k.uhinje izginilo jedilne- ga orodja v vrednosti okrog 2000 di- narjev. Šele v četrtek 2. t. m. je uspe- lo izslediti storilko v osebi 17-letne Stef'ke G., ki je bila v jeseni zaposle- na v hotelski kuhinji. Pri njej so na- Sli vse jedilno orodje v vrednosti 2890 Din. Dekle je priznalo tatvino, Se- daj čaka v zaporih okrožnega sodi- šča na kazen. c Dve nesreči. Na Zidanem mostu je v Četrtek 2. t. m. vlak povozil nad 50 let starega železničarja Ferdinan- da Šventa in mu razmesaiil nogo. Šventa so prepeljali v celjsko bolni- co, odtod pa na njegovo željo v ljub Ijansko bolnico. — Dne 2. t. m. do- poldne si je 54-letni, v Savinjskem dvoru v Celju stanujoči mizar Ivan Bauingartnei1 pri padcu zlomil re- bro. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. Slager" izposojevalnica gramofonov od Din 10*- gramofonskih plošč n „ V- Istotam „Rekord manufaktura na obroke. C e 1 j e, Dečkov trg 4 a. Mi kljubujemo prehlqdusfMA kaslju, katprju i'tg\ J pfsnunLkgramelami , c Te dni se vrši pri firrni »Peko« v Celju inventurna prodaja, raznih vrst čevljev najfinejže kvalitete po zelo znižanih cenah (Cez Din 100.— pi"i paru). Izrabite to ugodnosl in kupite čim prej! c Trgovske knjige, registratorje, pi- sarniškc potrebšCine pripoi-oča Karl Goričar vdova, Celje. Za pust: Lam pijoni, konfoti, serpentine, servijete. c Smučke in vse smučarske po- trebščine v veliki izbiri nudi tvrdka Kramar & Mislej, Celje. c Nočno lekarniško službo iina od sobote 4. t. m. do vštetega. potka 10. t. m. lekarna »Pri Mariji poinagaj« na Glavnem trgu. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Tcdonsko gasilno službo ima od nedelje 5. t. m. do vštete sobote 11. t. m. II. vod pod poveljstvom g. J. Pristoška, reševalno službo pa IV. skupina. lnspekcijsko službo ima v scbruarju poveljnik g. Franc Ko- schier. Koncert Mirana Vihra v Celju Mali vijolinski virtuoz Miran Vi- her, gojenec odličnega vlijolinskega mojstra in glasbenega pedagoga g. ravnatelja Kaiia Sancina v Celju, je priredil v sredo 1. t. in. zvec'er svoj samostojni koncert v inali dvorani Celjskega doma. Občinstva je bilo precej, četudi so se vršile isti veiler še druge prireditve. Mali Miran Vi- her je vijolinski fenomen, ki od leta do leta silno napreduje. Obvlada že najlcžje komade in jih podaja s teh- niko in razumevanjem zrelega umet- nika. Njegova vijolina zveni eksakt- no, čisto in polno. Tehnične težkoče so pi'emagane, njegovi dvojemi, fla- gcolotti in pizzicati so frapantni. In vsako skladbo predvaja z oböutjem in dušo zrelega moža* Celje je lahko že sedaj ponosno na mladega virtu- oza, ki je tudi že v inozemstvu vz- bujal občudovanje strogili glasbenih kiitikov. Miran Viher jc igral izmed pred- klasikov in klasikov Corellijevo vi- jolinsko sonato op 5 in Mozartovo vi- jolinsko sonato St. 8 v c-duru, izmed romantikov pa Paganinijeve briljan- te tri kapricc st. 20, 21. in 24., s si- jajnimi klavirskiii'i ^tavKi /aslojnn- ka poljsko moderne glasbe Karia Szymanowskega, Dvofakov slovanski pies v c-molu v Kreislei'jevi prede- lavi in Vieuxtempsovo balado in po- ionozo. Višek koncerta so bile Paga- ninijeve kaprice, !ki doslej še niso bile izvajane pri nas. Pianistka ga. Mirca Sancinova je igrala klavirski part z veliko fineso, dovršeno ruti- no in umetniško interpretacijo. Ob- činstvo se je oddolžilo Miranu Vih- ru in ge. Sancinovi za globoki uži- tek z burnimi aplavzi. R. P. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJÜ Repeitoar: >reda 8. febniarja ob 20.: »Mrak«. Predstava v korist brezposelnih. * »Mrak« v celjskem gledališču. Clani Dramatičnega društva v Celju bodo uprizorili pod okriljem celjske- ga Rdečega križa v sredo 8. t. in. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju znano igro Pecije Petrovica »Mrak«. Režijo vodi g. Ciril Velušček. V po- sarheznih ulogah bodo nastopali ga. Sadarjeva, gdč. Krajnčeva, gdč. Je- lenova ter gg. Velušček, PogaCnik in Rožanc. Vstopnice se dobe v pred- prodaji v drogeriji »Sanitas« v Ale- ksandrovi ulici. . Pričakovati je, da bo predstava dobro obiskana, ker je čisti dobiček namenjen brezposelnim v Celju in okolici. Sport Svečana otvoritev nove smučarske skakalnice v Liscah pri Celju V nedeljo 5. t. m. ob 11. dopoldne se bo vršila blagoslovitev in otvori- tev nove, 37 metrov dolge smučarske skakalnice Smučarskega kluba Ce- lje. Ob 14. se bo pričela na. novi ska- kalnici medklubska skakalna tek- ma. Prijavnina znaša 10 Din za tek- rnovalca in jo je treba obenem s pri- javo poslati najkasneje do1 sobote 4. t. m. .Smučarsikemu klubu Celje. Poznejše prijave se bodo upoätovalo le proti dvojni prijavnini. Zrebanje startnih številk bo pol ure preel pri- četkom tekme v restavi'aciji »Lisce« pod skakalnico. Pravico starta ima- jo vsi tekmovalci, ki so verificirani pri JZSS. Tekmovanje se vrši po pravilniku JZSS. Zmagovalec dobi diplomo in praktično darilo, drugi in trctji najboljši tekmovalec pa di- plomo. Razglasitev rezultatov in raz- delitev daril bo ob 17. v j*estavraciji »Lisce«. Vsak tekmovalec in tudi vsak po- setnik celjskih prireditev ima od 1. ao G. t. m. pravico do 50%' popusta na železnicah v območju ljubljanake in zagrebške direkcije. »Skakalnica dr. Juli j a Kugyja« Nova skakalnica Smučarskega kluba Celje se bo imenovala po slo- vitem alpinistu in oboževalcu tri- glavskega pogorja dr. Juliju Kugy- ju, ki je poslal klubu naslednji do- pis: »Iz vsega srea se Vam zahvalju- jem za prijazne besede. Radevolje dajem dovoljcnje, da nosi nova ska- kalnica moje ime — to seveda izrec- no pod pogojem, da si na tej skakal- nici nihče ne zlomi noge. V hvalež- ncm in srčnem spominu Vaš dr. Jul. Kugy.« Guttormsen v Celju V petek 3. t. m. je prispel iz Ma- ribora v Celje znani norveški smu- čar in trener Arne Guttormsen. Za soboto je javljen prihod 5 tekmoval- cev iz Avstrije. Guttormsen se bo tudi udeležil nedeljskih prireditev v Liscah. ¦ Medklubska smučarska tekma pri Celju CELJE, 3. februarja. V okviru smučarskega tedna, ki ga prircja Smučarski klub Celje in ki je bil prav lepa in vse hvale vred- na zamisel, se je vršila vCeraj kot prvi del teh prireditev medklubska smučarska tekma na daljavo 13 km od Celjske koče do Štor. Kljub iz- redno močni odjugi, ki je nastopüa Nega las pri otrokih. pn otro- kih je potrebna posebno skrbna nega las. Uporablja naj se mehak Shampon kakor je pri »črni glavj«, kateri je priloženo tu- di idealno sredstvo »Haarglanz«, ki ohrani lase prožne in zdrave. Pri umi- vanju lag s tem sredstvom pa otroke posebno veselijo priložena očala, ki obvarujejo oči pred vo- do in peno ter je tako otrokom umivanje las in glave v veliko veselje. 12 Mimogrede ... se je zdelo, da je prišla ta kriza; am- pak ni. Splošna je in tako trdovratno stalna, da se je ne iznebiino skoro. Revež ne pride iz svoje bede, boga- tin pa si ne more še veL nagrabitL Hudo je, zares. Za oba. Ampak zadnjič sem dognal, da je tako tudi pri ptičih, in ne samo pri ljudeh. Grem inimo velike hiše, ki je pred njo precej grmovja, in začujem čuden živžav. Vr»bci so imeli svojc pomenke; tako glasni so bili in tako so vriščali vsi povprek, da ni bilo mogoče ničesar razločiti. Tam ob strani pa sem jih zapazil dvoje, ki se nista udeleževala sploš- ne debate. Molčala sta, a videlo se jma je, da je to tnir po hudi bnrji. Pa glej, že je začela vrablja zopet z zbadanjem in z očitki. Takole je dro- bila Rvojemu vrabcu: »Vidiš, tako je. Po ves dan ni ni- česar za v kljun. Ti dreveniš tu in se ne brigaš za eksistenco, jaz pa stradam reva. Kaj je bilo meni tega treba, ki so se mi drugi ponujali. Pa kaki! Kam sem sirota gledala, da sem tebe vzela! Pa da bi znal vsaj dobro peti, ail pa, da bi bil lepl Tako pa nikjer nič. Joj, če pomislim, kako je ščinkovec za menoj hodil, all pa strnad! Če je tudi revščina, ampak dobro opravljena in elegantna sta pa le. Ti si pa tak. In jaz še le, sirota! Lets! in dan rj^v, ogWan plašč brez nakita. Kedaj je bil moderen! Oh, ko bi bila vsaj mater poslušala, nikdnr ne bi bila tako nesrečna kakor sem danes s teboj! Mlaost, norost.« Ko sem videl, da sta me zagledala, sem se umaknil za grm. Vlekel sem na uho, pa nisem mogel razuraeti, kaj še očita vrablja svoj emu vrab- cu. To pa vem, da je razmerje hudo napeto in da je v nevarncsti zakon. Zavoljo zrna in plašča, ki ga ni. Čudni smo, ljudje in ptiči. Ko je vse lepo in v redu, si mislimo, da mora tako biti. Niti zazdi se nam ne, da bi se znalo kedaj kaj izpremeniti. A ko se vse obrne, dolžimo druge, da so nam zakrivili nesrečo. In niti ne pomislimo, da smo morda sami krivi; če ve5 ne, vsaj toliko, da se — ne znamo znajti. Vrabelj in vrabcev je mnogo; pre- več. že v torek in nevarno ogrožaia to prireditev in kljub raznim vestem na predvečer, da se tekma ne bo vr- šila, se je zbrala vCeraj pri Celjski koCi preko 200 glav broječa množica tekmovalcev, »na.vijačev« in funkci- jonarjev. Točno ob 14. je startar klical tek- movalce k nastopu. Javila se je eki- pa 24 mož. Startali so: 1 tekmovalec iz Slovcnjgradca, 1 Clan inariborske- ga Sokola, 5 članov SPD Trbovlje, 5 članov SK Olimpa Gaberje, 4 clani SPD Celje in 8 članov Smučarskega kluba Celje. Proga jo bila od starta pa do cilja skrajno slaba, v Iretjini težka, v ostalem lahka. Razen 6 tek- movalcev, ki so med tekmovanjem izstopili, so prispeli vsi v prav dobri kondiciji na cilj. Med izstopivšimi vsled defekta na stremenju, je bil tudi E. Gračner, ki je veljal za fa- vorita. Prvonstvo tega tekmovanja si je priboril Clan SPD Celja Pavel Ink ret, ki je zopet doka.zal, da obeta ]>o'stati res prvovrsten smučar. Nje- gov doseženi Cas je za razmeroma težko progo in skrajno slabi sneg 7. 59.59 res dober. Njemu je sledil z 1 : 03.13 Herman Tkalčič (Olimp), Panto Mitrovic (Olimp) z 1 : 04.48, Mirko Mojavšok (SPD Celje) z 1 : 04.51, kot 5. Emil Goi-šek (Sm. klub Celje) z 1 : 06.19, kot 6. Trboveljčan Dominik Koritnik z 1 : 07.25. Istočasno se je vršilo tudi tekmo- Stov. 11. »Nova Doba« 3. II. 1933. Stran 3. EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše lugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Ali je bilo in 'koliko je bilo slovenskih profesor- jev na gimnazijah, filozofijah in bogoslovju bosan- skih in hercegovskih frančiškanov; koliko slo- venskih učiteljev na osnovni šoli bosanskih trapistov v njihovem samostanu »Mariji Zvijezdi« pri Banja- luki; koliko slovenskih učiteljic na šolah »Milosrd- nih sester« v različnih mestih Bosne in Hercegovine; koliko na osnovnih šolah sester »Presvete krvi« in »Božje ljubavi«; ali so bili slovens'ki učitelji in uči- teljice na bosansk'ih ali hercegovskih' meščanskih šolah do konca 1. 1932. — še nisem mogel izvedeti. Koliko gimnazij, trgovskih in državnih višjih dekliš- kih šol je bilo v Bosni in Hercegovini pred sveiovno vojno in koliko po osvobojenju? Po izvestju Šč. Grdiča, šefa prosvetnega. oddelka pri bosanski vladi lakoj po prevratu, je bilo pred vojno 7 osemrazrednih in ena »polugimnazija«. Po prevratu je bilo osnovanih še dvoje popolnih in 12 nižjih gimnazij. Trgovskih šol je bilo pred vojno 9; te so se po vojni imenovale »gradanske (meščan- ske) škole«; tudi tri višje dekliške sole so se po osvo- bojenju prekrstile v »gradanske«. Štiri predvojne tigovske sole pa so se pretvorile v nižje gimnazije. Kakšna upravna mesta so zavzemali slovenski ' šolniki v Bosni in Hercegovini? Najvišja, ki jih more j šolnik doseči. Dva (Nemanič in Bedjanič) sta postal» prva nadzornika srednjih Sol, eden (Slavic) je bil prvi ravnatelj bogoslovja v Travniku in poznejo. upravitelj bogoslovncga semenišča v Sarajevu; pet jih je bilo gimnazijskih direktorjev (Iloffer in Slavic na nadb. gimnaziji v Travniku, Nemanič na saraj. gimn., Bedjanič na mo'starski in sarajevski, Kaduno pa v Gacku in Derventi). Vodstvo gimnazije sit. imela dva, Žnidaršič vodstvo sarajevsko Vel. gimna 7,\}e leto dni, Novak tuzlanske dve leti, Lilek pa jo vrnil dekret za to gimnazijo ob njeni ustanovitvi 1899. Ravnateljstvo obivtne sole v Sarajevu je imel tudi Slovenec, inž. Steinmetz. Med okrožnimi äol- sikimi nadzorniki je bil eden Slovenec, namreč Plohl. Prednica samostana šolskih sester v Mostaru je So sedaj Slovenka. (Dalje prih.) vanje za klubovo prvenstvo. Klubski prvak za 1. 1933. je postal E. Goršek z 1 : 06.19, na drugo mesto se je pla- ciral Werner Hauswirt z 1 : 08.31, na tretje mesto Karol Filač z 1 : 08.49. Zmagovalci so prejeli zelo lič- na darila tvrdk Kramar in Mislej, Stermecki in König. Tekmovanje je poteklo prav brez nesreč in službu- jočemu zdravniku ni bilo treba sto- piti v akcijo. Le v 2 ali 3 slučajih so prikrevsjali smučarji z1 zlomljenimi plohi v Store. Zelo razveseljivo pa je dejstvo, da je bila organizacija vzor- na. Upamo, da bo tako tudi pri ska- kalnih tekmah, ki se bodo vršii.e v nedeljo 5. t. m. na novi Kugyjevi skakalnici v Liscah pri Celju. — c Slovenska drsalna ekipa v Celju CELJE, 3. februarja. Nazi najboljši drsalci, ki so vsi čla- ni ljubljanske Ilirije^ so, kakor je bilo napovedano, prispeli v sohoto 28. januarja s popoldanskim vlakom iz Ljubljane v Celje. Ekipo so tvorili gdč. Jelka Severjeva, 15-letna Ljub- ljančanka, dijakinja, ki se ji pozna, da ima, za seboj nekoliko dunajske drsalne sole. Treniralä je nainreč pred letom na Dunaju pri tamoSnjih mojstrih. Je juniorska prvaidnja Ju- goslavije in ima že sedaj izglede, da postane tudi seniorska prvakinja. Za enkrat nima namreč v državi resnejše konkurentinjc v umetnem drsanju. Emanuel Thuma, konserva- torist, student filozofije, je 22-leten, prav simpatičeni LjubljanCan in je menda solnce ekipe, kajti s svojim vedno veselim in temperamentnim značajem izvede marsikako neugod- no in zämotano stvar v zadovoljstvo vseh. Nastopa brez treme, kar mu je pri njegoveni napredku le v korist, in je tudi najresnejši konkurent do- sedan jega državnega prvaka g. Pola Schwaba. Marjan AvČin, 22-letni student tehnike, je in ostane amater, ter je tretji v tabeli drž. prvenstva v umetnem drsanju. Avčin je enako- vreden drug v ekipi, toda make pre- skromen; poleg tega se menda nagi- ba bolj k hitrostnemu drsanju. Ima pa že sedaj resnega konkurenta za 3. mesto v umetnem drsanju v osebi Mariborčana Biihla. Četrti v ekipi je bil naš državni prvak, celjski rojak g. Polo Schwab, ki je še vedno razred zase. Edino on je drsalec mednarod- nega formata in hi edini v državi lahko pri boljših razmerali in prili- kah ogrožal kako prvenstvo v ino- zemstvu. V ekipi peti je bil Coljan Gvič, mlad dijak in nadebuden do- sedanji moški juniorski drž. prvak, ki je nastopil v nedeljo 29. januarja dopoldne namesto v Zagreb odpokli- canega Schwaba, Ekipa bo nastopila tudi v letoš- njem boju za prvenstvo države v Ljubljani in za prvenstvo Ceške v Moravski Ostravi. Vsem se pozna po- manjkanje treninga, kar mora mo oMalovati, kajti vsi bi bili za več kakor razred boljši in njih sicer res lepo izvajanje bi lahko gledalce vse bolj zadivilo. Tako pa se v svojih skroinnih razmerah le z velikimi napori prebijemo do veCjih uspehov, katerim prisluhnejo včasih tudi on- stran naših meja. Pomisliti moramo, da imamo zelo kratke, na ledu prav revne zime, da mora jo naši mojstri predvsem skrbeti za študij, potem šele za drsanje, da nimamo niti tre- nerjev niti velikih .mojstrov, od ka- terih bi se dalo kaj pridobiti, nima- mo denarja, da bi pošiljali svoje dr- salce v inozcmstvo, nimatno umet- nega ledu v praveni pomenu besede, da bi naši prvaki lahko že v zgodnji joseni pričeli s trcniranjem, nimamo učnih zavodov, kjer bi se drsalci po- učevali v ritmiki, gimnawtiki in akrobatiki, kjer bi prejeli teovotsko podlago za nadaljni uspešni razvoj, ki bi jih lahko vodil do velikih uspe- hov. Le če vse to upoštevamo, lahko pravilno ocenimo veliko znanje na- ših najboljših. In še za vse to, kar imamo, smo dolžni zalivalo pionirju našega drsalnega sporta inž. Bloud- ki je mecen, tehnični vodja, pedagog in organizator slovenskega drs'a.lnega sporta. Njemu gre tudi zabvala, da je naša ekipa v taki for- mi, kajti trenira jo sam. Slovenci imamo baš v zimskem sportu zares prvovrsten materijal, manjka nam pa vse drugo. In zato smemo biti ponosni, da smo, Cetudi majhni, do- segli v zimskem sportu že velike uspehe. V soboto 28. januarja kmalu po 20. je napovedovalec predstavil ekipo in ob zvokih reproducirane glasbe se je že tudi lahkotno zazibal na legu sim- patični, rutinirani Thuma. Ni tako eleganten kakor Schwab, je pa tem- peramentncjši in drznejši. Čim si pridobi še fines, ritmike, preci/nosti in eksaktnosti v izvajanjih, bo Schwaba nadkriljeval. Sledila je mlada, ljubka Jelka Severjeva, ki je v svoji mladostni gracijoznosti z le- pimi, težkimi produkcijami navdu- šila gledalce. Škoda, da je imela zve- c>r smolo, ki jo je spravila nekoliko iz ravnotežja. Manjka ji še rutine, in tudi pri ostalih nastopih ta veCer ni mogla najti prave sigurnosti. Avčin je zelo simpatičen dečko. Njegovo predvajanje je bilo zelo pohvalno. Bil je očividno nerazpoložen in šele v zadnjem nastopu se je popclnoma razbohotil in pokazal, da tudi on zna, če hoče. V tern kolu je Avčin dosegel najlepše, najčistejše izvedene spira- le, vožene v raznožki. Videlo pa se mu je, da je pred vsem tekač, Z ve- hementnim zaletom je hotel dati (luška svojemu hotenju, pa se je ved- no moral vrniti v skrčene meje za take poizkuse premajhnega prosto- ra. Njemu je sledil težko prisiakova- ni mojster Schwab, ki mu pa prvi nastop ni povsem uspel. Šele ko je (tobil svoje prave drsalke, je pokazal v drugem nastopu, da je mojstor in da upravičeno nosi ta naslov. Schwab je močno občutljiV, zato so tudi njegovi liki mirni, prevdarni, skrajno fini in izcizelirani v izvedbi. Obvlada brezhibno vse like «olskih vaj in je poln rafiniranih domisle- kov v prostih vajah. Skoda, da ga v nedeljo ni več bilo. Moral je na pr- venstvo savske banovinei v Zagreb in namesto njega je program izpo- "polnil mladinski prvak Gvič, ki ka- že mnogo naravnega talenta za dr- sanje in utegne postati zelo dober drsalec. Kar dva prvaka imamo v našem mestu in Se nikoli se nam ni nudila prilika videti enega ali dru- gega,, kljub temu, da imamo že več let dobro drsališče. Ali ne izgleda, da prima.njkuje organizatorjev? Pri predvajanju v nedeljo dopol- dne so bili vsi drsalci mnogo holjo razpoloženi in temu pri memo je bilo tudi njihovo izvajanje boljže. Poka- zali so Se enkrat vse produkcijo projgnjega vcčera in dodali še marsi- kaj. Navdušenje je bilo tokrat dokaj vcčje in prisrčnejše nego zvečer. Več sreče je imela tudi Jelka Severjeva in je bila mnogo sigurnejša. Njene vijuge, spirale, zanke, loki in skoki so bili mnogo boljši nego prejšnji vočer. Tudi Avčin je bil za polovico boljši in pri dnevni luči so se vse bolj videli njegovi lepi Axel-Paulse- ni in raznoške, ki jih ima edino on na reportoarju. Thuma je v nedeljo uprav briljiral. S svojimi Engel- mannovimi, Lotzovimi skoki ter po- Cepnimi in koničastimi piruetami je žel mnogo navdušenega odobrava- nja. Ob umetni razsvetljavi naSim I vrlim drsalcem očividno še ne gre Vedno beli zobje %L7. mmmtsammmmammmmmmmmmmmmm^ ie to let nporahljain zobnopaslo "Ohlorodont". Se nikciar nas iii ra/očarala. Imcli smo vedno bele zobe in ¦prijeton okus v ustih, tenibolj kor uporabljamo že dalj 6asa Chlorodont ustno vodo. Tudi uporablja cela družina sarao Cblorodont zobne sčctke. J Podtfornik, T... Zabtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Dm. 13.-t icr.znvračajte vsak nadomestek. vste prav gladko izpod nog in jim, v nasprotju s Holovsko, dnevna svet- loba bolj prija. Naši skromni, toda prvovrstni slo- venski drsalci so nam pripravili lep užitek. Zahvala za lepo prireditev gre drsalcim samim, sportnemu klu- bu »Iliriji« v Ljubljani in načelniku drsališčnega odseka SSK Celja. Se- daj, ko smo že malo razvajeni s temi sportnimi prireditvami, bi ne bilo napak, Ce bi sportnemu občinstvu pripravili še kako presenečenje, re- cimo s hokey tekmo na ledu, kajti skakalne sniučarske tekme bomo lahko videli v nedeljo. Je že tako, da bi sportno občinstvo rado videlo vedno več in več. To je končno tudi naravno, saj nismo v Celju v tern pogledu imeli razen nogometa, ki pa ni bil vedno najboljši, še ničesar drugega, in sram nas inora pravza- prav biti, da so nam morali drugi pokazati pot, da smo se sploh malo zganili v sportu. — c. Mati gre s sinčkom na sprehod. »Mama, ali si vzela bonbone s seboj, če bi začel spotoma jokati?« * * Pri neki diletantski predstavi mora glavni junak skočiti s skale v ozadju odra v vodo. Slučajno pa so pozabili pri- praviti blazino, na katero bi moral igralec skočiti. Pri skoku pade precej trdo na deske, a ne izgubi prisotnosti duha in vzklikne: »Glej, glej, saj je reka za- mrznlla!« Kino EUtnl kino Union. Petek 1. t. m.: »Veseli manever«. Sijajna žvočna ve- seloigra iz vojaškega življenja. V glav- nih ulogah Lucie Englisch in Pavel Horbiger. Tri zvočne predigre. — Od sobote 4. do torka 7. t. m. naj- bolj5a Kalmanova opereta »Grofica Marie a«. V glavnih ulogah Hubert Marischka, Dorotea Wieck, Ernest Verebes, Sariota Ander in Szöke Szakall. Štiri zvočne predigre.— Pred- naznanilo: »Črni huzar« (Conrad Veidt). PIERRE BENOIT: 54 KOMIGSMARK Zgodovinski roman Foslovenil B. Rlhteršič Tedaj se je nenadoma naslonila na okno in za- fela jokati. Krčevito je stokala in trdila, da je nisem ^poštovala. Papa je plačal Donatu za moje obi eke osem' in trideset tisoC in Sest sto frankov. Ni se upiral. Zdi se mi, da so bili stroški, ki mu jih je napravila hCi, manjši, kakor sti-oški drugih oseb, in to me je skoraj bolelo. Ko smo se vrnili v Rusijo, nas je doma že čakalo pismo, kjer nam je car sporoCal, da je cesarjev pri- hod v Petrograd, določen za petnajsti maj, in naio- eal ofietu, naj dotlej pripravi vse, kar je potrebno. No morem vam popisati, kakd razkošno je oCe cblekel svojo brigado. Astrahanski kozaki imajo ka- *or Ar.menci črne kučme, ki so podobne sladkornim ^tožcem, rdeCe dolame, obšite s 'kožuhovino, in ru- mene torbice za naboje. Aralski kozaki imajo jasno sinje dolame, bele torbe in kalmiške okrogle kučme, ki so široke tri in sedemdeset centimetrov. Zato jim pravijo »širokoglavci«. Oboroženi so z ukrivljenimi sabljami. Mohamedanski Aralci vrcžejo v sablje stihe iz kora.na. Potem nosijo še biče s svinčenimi kroglami in dolga kopja. Papa je dal zamenjati vse volnene ovratnike z zlatimi in srebrnimi. Nekega dne proti koneu aprila, ko sili drobni žefran iz tal, je svoje čete pregledal. Le slabotno je sijalo solnce, toda ti veličastni konje- mki so se tako blesteli, da sem si lahko mislila, kako lepo bo šele v majskem solncu v Carskem selu. Ko bi bili morali odpotovati v Petrograd, l-o so začeli upirati. Pomislite, da so se ti preprosti ljudje, ki se ne boje no hudiča, ne ljudi, ne močvirnih, ne vodnih duliov, bali železnice. In njihovi konji so prav taki. Pol jih je ušlo, ko so zagledali malo trebuSarto lokomotivo. ki je sikala in piskala sredi stepe. Brez duhovna, ki je zverine blagoslovljal, se no bi bil upal nihče zlesti v vagon. Naposled so se odpeljali v dvanajstih vlakih, ki so odšli diiig za drugim, in trinajst dni je mi mil o, preden so prcvozili veliko Rusijo. Mi, ki smo bili na- menjeni z ekspresnim vlakom, smo odpotovali self oscin dni pozneje. Car nam je poslal spalni vlak S seboj smo vzeli dva polkovnika in šest poveljnikov. Pop se je peljal z gospodično Jaufrovo in Kuninom kozakom, ki ga je imel oče najrajši. Njim sem pro pustila skrb za svoje oblekc. Petrograd je veliko mesto, polno vojašnic, coi kva in širnih vrtov. Vsakdo mora takoj opaziti, d.-> je imel človek, 'ki ga je ustanovil, lepe za.misli. Dal' »o nam lepo stanovanje v zimski palači in že prvi večer nas jo sprejel car v zasebni avdijenci. »Ah,« j<- dejal, »moja mala nečakinja!« Takoj sem opazilr, da sem mu všeč. Carica me je objela in poklical- moje sesti-icne, velike vojvodke, da me z njimi so znani. Olgi in Tatjani sem podarila ovratnici iz ka\ kaških rubinov, katcrih jedra nalikujejo solzam manjäima dve.ma pa ovratnici iz rožnatih bisero\ Papa je prinesel carjeviCu rozeto za kučmo iz veli kega demanta in majhno kozaSko sabljo z držajen- iz smaragdov in draguljev. Cez dva dni so sporoCili zvonovi prestalnice, &.¦ prihaja Kaiser. Car, carjevic in veliki vojvode so s. mu peljali naproti do Kronstadta. Stran 4. »Nova Doba« 3. II. 1933. Štev. 11, Če dobro kavo si želite, pravo, tedaj pijte samo Ravnikarjeve mešanice ki so izborne poslastice Dopisi Trnovlje - Ljubečna. Prosvotno društvo Trnovlje-Ljubečna bo upri- zorilo v nedeljo 5. t. m. ob 14. v ga- silskem domu v Trnovljah ijudsko igro Ernesta Tirana »Razbojnik Gu- zaj«. Režijo vodi avtor sam. Za igro vlada veliko zanimanje, saj živi ro- par Guzaj še danes v spominu med naširn. ljudstvom. Velika Pirešica. Občni zbor Sokol- skega društva Velika Pirešica bo v nedeljo 5. t. m. ob 16. v posebni sobi gostilne Vervega v Veliki Pirešici. Udeležba članstva obvezna. Vojnlk. Za Vojnik in okolico bo 5. februar praznik, ko bodo ljubitelji lepih priieditev napolnili posojilniško dvorano, kjer bo ob 3. popoldne pri- fedila meščanska sola akademijo v proslavo 10 letnice obstoja sole s prav lepim in nadvse zanimivim sporedom. Stariši, prijatelji mladine, bivši učenci Sole in vsi ostali ste vabljenl, in ne bo vam ža), da niste zamudili ugodne prilike in da ste napolnili dvorano do zadnjega kotička. Griže. Sokolsko društvo v Grižah uprizori v nedeljo 12. t. m. ob 15,30 v dvorani ge. Amaliie Pikl Tiranovo zgodovinsko igro »Razbojnik Guzaj«. Vabljeni vsi Grižani in okoličani. S 1. marcem se odda 3 sobno stanovanje stalni, jmirni stranki. Naslov v upravi lista. Solnčno stanovanje obstoječe iz dveh sob, kabineta in pri- tiklin, se takoj odda v Gubčevi ul. 6 v Celju. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14.ooo.ooo'— Rupuje in pro* daja. devize in volute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa'instalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne.na~ prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoCa popravila — Vestna izvršba — ToCna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe STAVBNO IN POHIŠTVENO K B A II I II ¦ ¦! M ¦ A? STROJNO MIZARSTVO ¦ It II II f V J U K ¦ % CEIJE, MARIBORSKA CESTA 14 Zaloga raznih mrtvagkih krst, polaganje, renoviranje in čiščenje parketnih täl Izvrševanje vsakovrstnih stavbnih del — Cene nizke — Ugodni plačilni pogoji Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 24S kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa « zgoraj navedtne stroke jpadajoča dela in popravila —Cene zmerne — PostreŽba toina Insolidna lit« Gospodična s perfektnim znanjem franCoskega je- zika želi poučevati otroke in odrasle v Celju ali okolici. Naslov v upr. list». Proda se iz hrastovega lesa omara z ogledalom- postelja, nočna omarica, psiha, miza, 2 fotelja, 2 mala stola. Zelo poceni. Celje, Mariborska cesta 23. JOIIP GORENJAK mesarsk! in prekajevalskl mojster, laslnik gostilne prl ,Jelcnn* CELJE, KRALJA PETRA CESTA 37 izjd elu] e vsakovrstne specijalne mesne izdelke, klobase, šunke, salame itd. z modernimi avtomat. stroji na elektriCni pogon. Na drobno in debelo. V gostilni dobra kuhi- nja in dobra štajerska vina. Vsak dan radio konccrti. Sprejemajo se abonenti na hrano po nizki ceni. Ävtotaksa v hiSi Vinho RühoPEC ohl. honcesmestnl tesarshi mojstep na Lavi nni Till ill izvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za prl llEljll hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- landc, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. cL:™iTn PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE C E L J E # prej JužnoStajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoöi račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in v s o s= davčno moöjo =zz Nagrobnl vend trakovi za vence z natisom v vsaki barvi, krste v vseh velikostih in iz- vedbah se dobe zelo poceni v modni in manufakturni trgovlni Fr. KarbeutZt Celle, Kralja Petra c- 3. Brivnica na Bregu št 1 v občinskem poslopju se priporoCa za toCno in solidno postrežbo po sledečih cenah : Brezposelni, vojaki in vajenci od ponedeljka do petka striženje las 3 Din, britje 2 Din. V soboto in nedeljo striženje las 4 Din, britje 3 Din. Stefan Podunajec brivski mojster Za veselice konfete, serpentine, p*apirnati krožniki, servijeti, lampijoni itd. se dobijo v trgovini franc Leskovšek Celfe. Glavnl lrg 16 Velika izbira raznih keksov, oblatov, čo- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepe rozine, mandlji, orehova jedrca, banatska moka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. Karol Loibner, Celje Prl flZ«onou" — Kralfa P«ttra o. 17. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Rmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišla, ter naložbam cerkvenega in obtln- skega denarja posveüa posebno pažnjo Hrantlnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri Vse prosnje reiuje brezplaHno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo Urejuje Rado Pednlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Öetlna. — Oba v Celju.