iiMMUIlOmngl ! M BBS5 HRU Edini slovenski dnevnik -: v Zedi njenih državah. Vega za vse leto... $3.00 ima 11).000 naročnikov[jj GLAS g The only Slovenian daily in the United States s- Ust slovenskih delavcev y Ameriki. Issued every day except Sundays and Holidays TKLEIW PDiAJtNX: 4687 CORTLANDT. Entered as Second- Class Matter, September 21, IMS, at the Post Office at Hew York, K. Y., under the Act of Congress of Karch 3, lt7». TELET OH PXEAEKS: 4497 OOKTLAJtD* NO. 205. — ŠTEV. 205. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 1, 1914. — TOREK, 1. SEPTEMBRA, 1914. VOLUME SZD m LETNIK XXXI NEMCI STOJE 10 MILJ PRED PARIZOM. AVSTRIJSKE ČETE ZMAGUJEJO V GALICIJI. Zavzetje glavnega mesta Francije od strani Nemcev je le še vprašanje najkrajšega časa. - Nemci so baje ujeli 30.000 Rusov tekom spopada v iztočni Prusiji. - Francoska vlada bo premestila svoj sedež iz Pariza v Bordeaux. - Ameriški poslanik ostane v Parizu. « Vmeševanje Turčije bo najbrž obnovilo balkansko zvezo. - Tajna mobilizacija v Italiji. Avstrija in Rusija. Manchester, Mass., 31. a v g. — A vstro-ogrski poslanik . . T I ' n ami i o i I -i iti t .»o letu velja list sa Ameriko in .................13.00 ................1.50 etr York........ 4,00 M jo? Vi, x.* mesto New York " I *t .. a sa vu etc........ poj hita.......... • " četrtieta......... jtu let*...... ............. 4k> Aa metto New York..... 2.00 4.60 2.56 1.70 NAROPA" izhaja vsak dan sail nedelj in praznikov. NARODA" " % luce ol the People") day except Sundays and Holidays. dutMcripUou yearly $3.00. podpi'a in osobnoeti km phohčujejo. f« * blagovoli poliljati po — Money Order. **r. *«jiaJUe.x>oi kraj« naročnikov pro-fsu da »e nam tudi pr^jinj«. »••aliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ♦ i m —>------------m M i,, » < v, m je Holmes zapro. sil lepo vlomilko, da se usede in nam pove. I aj da jo je pribijalo semkaj. I "Gotovo ne vaš«' zdravje" rekel, ko sil njegove bistre o*, preletele njeno postavo, "kajti tako vneta kole«arica mora biti polna energije.** l/neuadei a je popi,dala svoje noge in jaz sem opazil, da so bili podplati njenih čevljev od strani nekoliko odgmjrni vsled drg-njenja ob rob jtedala. "Da, preeej kolesarim. Mr. i Holmes, in to je tudi v zv»zi z j mojim današnjim obiskom." Moj prijatelj je prijel žensko1 za roko In jo pozorno opazoval. " Prepričiin sein. da mi oprostite. To spada v moj poklic", je rekel, ko jo ie izpustil. "Skoro bi se bil zmotil, ker sem mislil, • la pišete na pisalni stroj. Seveda očitno je, da je to od godbe. Ali vidiš lopatičast konec prstov, Watson, ki je pri obeh poklicih navaden? Vendar je na obrazi* opaziti neko duševnost, ki je strojepiska nima. Ta gospiea je god-benica." roduika sami na svetu razen nekega strica Ralpha Smitha, ki je pred petindvajsetimi leti odšel v Afriko in o katerem odtedaj nismo nikoli nič čuli. Po očetovi smrti sva ostaoli zelo revni, toda nekega dne so nama povedali, da je bil v časniku 'Times' oglas, v katerem nekdo povprašuje po našem bivališču. Lahko si mislite. kako sva se vznemirili, kajti mislili sva, da nama je nekdo zapustil svoje premoženje. Na mestu sva odšli k odvetniku, koje-ga ime je bilo navedeno v časniku. In tamkaj sva našli dva gospoda, Mr. Carruthersa in Mr. Woodleva, ki sta prišla iz Južne Afrike. Pripovedovala sta, da je bil naš stric njun prijatelj, da je preti nekoliko meseci v velikem uboštvu umrl v Johannesburgu, in tla ju je na smrtni postelji prosil, tla naj poiščeta njegove sorodnike ter skrbita, da ne bodo trpeli pomanjkanja. Čudno se nam je zdelo, da bi stric Ralph, ki še nas nikoli ni spomnil, ko je bil še živ, tako sbrbel za nas po svoji smrti; toda Mr. Carruthers nam je povedal, da je vzrok ta. ker je moj stric pravkar šele čul o smrti svojega brata in se je čutil odgovornega za našo i^sodo." "Oprostite" je dejal Holmes, "kdaj se je vršil ta pogovor?" "Lanjskega decembra — pred štirimi meseci." 4 4 Prosim nadaljujte.'' "Mr. Woodley se mi je zdel zelo odurna oseba. Vedno je obra-čal svoje oči v mene — bil je robat človek zabuhlega obraza, z rdečimi brki, lase pa je imel na* obeh straneh čela doli počesane. Po mojih mislih je bil popolnoma oduren — in prepričana sem, da bi Ciril ne želel, tla bi poznala takega človeka." "O, Ciril je njegovo ime!" je vzkliknil Holmes in se nasmejal. Mlada gospiea je zardela in se nasmejala. "Da, Mr. Holmes; Ciril Morton, elektriški inžener, in upava, tla se koncem poletja poročiva. Moj Bog, kako sem vendar žarela govoriti o njem" Povedati sem hotela, da je bil Mr. Carruthers, ki je bil mnogo starejši, bolj prijeten človek. Bil je mračen, molčeč, bled, obrit človek, vendar je bil priljudnega obnašanja in se je znal prijazno nasmejati. Vprašal je, kako se nama godi in ko je slišal, da sva zelo revni, je nasvet oval, da bi prišla k njemu ter poučevala njegovo edino desetletno hči v godbi. Dejala sem, da nerada za-{ ust i m mater samo, na to pa je liasvetoval, da bi šla lahko kon-eem vsakega tedna domov k njej, kot plačo pa mi je ponudil sto funtov na leto, kar je gotovo sijajna plača. Konec vsega je bil, tla sem sprejela i>onudbo in odpotovala sem v Chiltern Grange, kakih šest milj daleč od Faru-hama. Mr. Carruthers je bil vdovec, vendar je imel oskrbnico, :elo dobro, postarno Mrs. Dixon. • la mu je gospodiujila. Hčerka je bila ljubljenka njegova in vse je olN-talo najbolje. Mr. Carruthers je bil zelo prijazen in zelo muzikaličen in prebili smo zelo prijetne večere skupaj. Koncem vsakega tetina pa sem se vračala «lomov k svoji materi v mesto. "Prvo. kar je kalilo mojo sre-eo. je bil prihod rdeče brkatega Mr. Woodleva. Prišel je na obisk za teden dni, in, oh. meni se je zdelo kakor tla bi bili trije meseci ! Strašen človek je bil to, sirov nasproti vsakomur, nasproti meni pa še neskončno bolj. Zoprno mi je dvoril, se bahal s svojim bogastvom, dejal, da bom imela najlepše diamante v vsem Ijoudonu, ako bi se j>oročila z njim in končno, ko nisem hotela nk tar slišati o njem, me je nekegu dhe po kosilu zgrabil _ bil je strahovito jnočan — in je dejal, da me ne izpusti prej, dokler ga ne poljubim. Pri tem je stopil v sobo Mr. Carruthers, ki me je iztrgal iz njegovih rok; "Da, Mr. Holmes, jaz pouču- nato pa se je obrnil proti svoje- jem godbo." "Na deželi, mislim, kakor kaže barva vaš« ga obraza." "Da, gospod; blizu Farnhama na meji Surreya." "Lepa pokrtjina. ki vzbuja vse mu pogoščevalcu, ga pobil na tla in ga ranil na obrazu. S tem je bil konec njegovega obiska, to si lahko mislite. Mr. Carruthers me je drugega dne prosil odpuščanja ter me zagotovil, da bom ni- polno zelo zanimivih misli. Goto- j koli več izpostavljena takemu na vo se spominjaš, Watson, da smo' padu. Odtedaj nisem več videla tamkaj blizu prijeli ponarejalca Mr. Woodleya. Archie Stamporta. No, Miss Vio- "In sedaj, Mr. Holmes, pridem let, kaj se vam je pirpetilo blizu naposled do one stvari, ki je po-Farnhama na meji Surreya?" vzročila, da vas danes vprašam Mlada ženska je zelo jasno in mirno podala sledeče čudno poročilo : za sv~t. Vedeti morate, da se vozim vsako soboto pred poldne-vom na svojem kolesu proti po Oeeta nimam več, Mr. Hol- staji Farhham, da pridem do Ime mo .je bilo James Smith, vodil orkester v starem gle-Moja mati in vlaka, ki odhaja ob dvanajstih dvaindvajset ininnt proti mestu. Cesta is Chiltern Granga je ga- ju, kjer se nahaja skoro miljo daleč med Charliiigton Heath na eni strani in gozdovi, ki leže o-koli Charlington Halla na drugi strani. Bolj samotne ceste ne morete kmalu dobiti in zelo redkokdaj sreča človek kak voz ali kmeta, dokler ne pride do velike ceste blizu Crocksburv Hilla. Ko sem se pred dvema tednoma vozila po tem delu ceste, sem se slučajno ozrla nazaj in kakih dvesto korakov za seboj sem u-gledala nekega človeka, ki se je prav tako peljal na kolesu. Zdelo se mi je. da je človek srednjih let s kratko, črno brado. Preden sem dospela v Farnham, sem se zopet ozrla, toda njega ni bilo nikjer več. Lahko pa si mislite, Mr. Ilolmes, kako zelo sem se začudila, ko sem se v pondeljek vračala in ugledala istega človeka na istem delu ceste. Moje za-! čudenje je bilo pa še večje, ko se .je to na ravno tak način prigo-dilo zopet naslednjo soboto in pondeljek. Vedno je ostal v isti oddalji in ine ni na noben način nadlegoval; navzlic temu pa je bilo to gotovo zelo čudno. Povedala sem Mr. Carruthersu o vsej stvari; z zanimanjem je poslušal mojo zgodbo in mi povedal, da je naročil konja in voz, tako da v prihodnje ne bom brez spremljevalca hodila po teh samotnih potih. 14 Rečeno je bilo, da prideta konj in voz koncem tega tedna; vendar nista prišla iz enega ali drugega vzroka in tako sem morala zopet kolesariti do postaje. To je bilo danes zjutraj. Lahko si mislite, tla sem se prišedši do Charlington Heatha zopet ozrla, in v resniei, tamkaj se je zopet nahajal oni človek, prav kakor preti dvema tednoma. Vedno je ostal v taki daljavi, tla nisem mogla razloeno videti njegovega ob raza. Oblečen je bil v temno-harvasto obleko, na glavi pa je imel sukneno čepico. Edino, kar sem mogla na njegovem obrazu dobro videti, je bila njegova temna brada. Danes se ga nisem list rašila. pač me je prevzela velika radovednost in tako sem sklenila, da doženem, kdo je in kaj hoče. Začela sem bolj počasi voziti. Nato sem pa kar stopila s kolesa, toda on je storil istotako. Zatem sem mu nastavila past. Na nekem kraju dela cesta močan ovitek: zelo hitro sem vozila po njem. nato pa sem se ustavila in čakala. Nadejala sem se, da bo pridirjal naokoli in vozil mimo mene. preden bi se mogel ustaviti. Vendar ga ni bilo. Nato sem šla nazaj ter se ozirala izza ovinka. Miljo daleč sem videla po cesti, toda njega ni bilo nikjer. Najbolj čudno je bilo pa to, da na tem mestu ni nobene stranske poti. po kateri bi lahko odšel." Holmes se je smehljal in mel svoje roke. 4 4 Ta slučaj je v nekaterih ozi-rih v resnici zanimiv", je dejal. "Koliko časa je preteklo medtem. ko ste vi zavili za ovinek in medtem, ko ste videli, da je cesta prazna?" "Dve ali tri minute." 44 Potem ni mogel po cesti oditi in vi pravite, da ni nolienih stranskih potov tamkaj, kaj ne?" "Nobenih." 44 Potem si je gotovo izbral pešpot na eni ali drugi strani ceste." "Na strani goljave to ni moglo biti, ker bi pa lahko videla." 44Na ta način pridemo do dejstva, da se je obrnil proti Charlington Hallu, ki se nahaja na eni strani ceste, ako imam prav. Se kaj drugega?" "Ničesar, Mr. Holmes, kakor to, da sem bila tako osupnena, da sem čutila, da ne bo.m srečna, dokler ne obiščem vas in ne slišim vašega nasveta." Holmes je nekoliko časa molče sedel. "Kje se nahaja oni gospod, s katerim ste zaročeni?" "V Coventrvju pri- Midland Electric Company." 4'Ali ne bi bilo mogoče, da bi vas on nenadoma obiskal?" "Oh, Mr. Holmes! Kakor da bi ga ne poznala!" 4'Ali ste imeli kake. druge častilce?" "Nekoliko preden sem poznala Cirila." "In od tedaj?" "Tu je ta strašni človek Wood-ley, ako ga morete imenovati častilca." "Nikogar drugega?" Naša lepa klijentinja je bila videti nekoliko zmedena. "Kdo je to?" je vprašal Holmes. "Oh, morda si samo domišlju-jem; vendar se mi je v resnici nekolikokrat zdelo, da se moj ------Mr. Carruthers zelo u- nima zame. Vedno smo skupaj. Zvečer spremljam na klavirju njegovo igranje. Vendar ni on ničesar rekel. On je popoln gentleman. Toda dekle vendar ve to!" "Ha!" Holmes je postal resen. 44Od česa živi on?" "Bogat človek je." "Brez konj ali voz?" "No, on je na vsak način nekoliko premožen. Samo v London hodi dvakrat ali trikrat na teden. Zelo se zanima za južnoafriške zlate akcije." "Kadar se kaj novega pripeti, prosim obvestite me, Miss Smith. Sicer imam ravno mnogo opravila, vendar bom našel že. še dovolj časa, da nekoliko poizvedujem v vaši zadevi. Medtem pa ne naredite nobenega koraka, ne da bi me o tem obvestili. Z Bogom, in jaz upam, da bomo slišali samo dobre novice o vas." "Red narave je že tak, da ima tako dekle spremljevalce", je rekel Holmes, "toda ne na kolesih na samotnih potih na deželi. Kak skriven ljubimec, brez dvoma. Vendar ima ta slučaj čudne in pomenljive podrobnosti v sebi, Watson." 44 Da se prikaže samo na onem kraju?" "Tako je. Prva naša skrb mora biti, da doženemo, kdo da prebiva v Charlington Hallu. Potem dalje, kakšna zveza je med Car-ruthersom in Woodleyem, ker sta oči vidno tako različnega značaja? Kako prideta obadva do tega, da se tako zelo zanimata za sorodnike Ralpha Smitha? Še no. Kakšno gospodarstvo pa je to. ko plača dvojno plačo za guvernanto, nima pa konja, ako-ravno biva eelih šest milj daleč od postaje? Čudno. Watson, zelo čudno!" "Ali pojdeš pogledat?" 44Ne, moj dragi, ti pojdeš. To je morda samo malenkostna intriga in jaz ne morem pretrgati svojega drugega važnega preiskovanja ratli nje. V ponedeljek ; rideš zgodaj v Farnham, se skriješ blizu Charlington Heatha. kjer boš sam zase opazoval vse in ravnal, kakor ti pove tvoja lastna pamet. Potem ko si se. še informiral o prebivalcih v Hallu, se zopet vrneš in pov«š meni vse. Sedaj, Watson, pa nobene besede več o tem, dokler nimamo dobre podlage, da razrešimo vso stvar." Izvedeli smo od gospice. da je v pondeljek odhajala z vlakom, ki odide od postaje Waterloo ob devetih petdeset minut; raditega •♦''n se jaz še preje podal na pot in ujel onega ob devetih trinajst minut. V Farnhaniu sem prav lahko izvedel za pot proti Charlington Heathu. Nemogoče je bilo zgrešiti prizorišče doživljajev mlade gospice, kajti cesta votli nae ni strani med odprto ravnino in tisovim plotom na drugi, ki obdaja park. v katerem se nahajajo krasna drevesa. Tamkaj so bila glavna vrata in vrhu vsakega z mahom porastlega kameni-tega strebra je bil nekak sprh-nel grb. Razentega glavnega vho-ha sem opazil več mest, kjer so bile odprtine v plotu in steze, ki so vodile skozi nje. Hiše ni bilo videti s ceste, toda vsa okolica je pričala o propadanju. Planjava je bila pokrita z rumenimi kupi cvetočega l>odieev- ja, ki se je lepo avetilo v svetlem pomladanskem solncu. Za enega teh kupov sem se postavil, tako da sem mogel videti glavna vrata Halla in dolgo progo ceste na obe strani. Cesta je bila zapuščena, ko sem jo zapustil, sedaj se^i pa ugledal "prihajati nekega kolesarja iz nasprotne strani. Oblečen je bil v temno oblačilo in videl sem tudi, da je imel črno brado. Ko je dospel do konca Char-lingtonskega posestva, je skočil s svojega kolesa ter ^a odpeljal skozi neko odprtino v plotu, tako da mi je izginil izpred oči. Preteklo je četrt ure in zatem se je prikazal še en kolesar. Bila je mlada gospiea, ki je prihajala od postaje." Videl sem dobro, ka-ko se je ozirala naokoli, ko je dospela do Charlingtonskega plota. Trenutek pozneje je zlezel prvi kolesar iz svojega skrivališča, skočil na svoje kolo ter odšel za njo. Na dolgo in široko sta bili ta dva edini premikajoči se postavi; zalo dekle je sedelo zeio pokonci na svojem kolesu, kolesar pa se je sklanjal nizko nad svojimi ročaji. Ona se je ozrla in načela voziti bolj počasi. On rav-.10 tako. Ona se je ustavila. Tudi on se je takoj ustavil, še vedno v razdalji kakih dvesto korakov. Njeno naslednje gibanje je odo nepričakovano in pogumno. Naenkrat se je hitro obrnila ter se zagnala naravnost proti nje-) mu! On pa je bil ravno tako u-ren kakor ona in je začel obupno bežati. Takoj zatem pa so je obrnila zopet proti domu; ponosno je dvignila svojo glavo in se ni hotela več pobrigati za svojega tihega spremljevalca. Tudi on se je zopet obrnil in ostal v svoji navadni oddalji, dokler nista za ovinkom izginila izpred mojih oči. Jaz sera ostal v svojem skrivališču in dobro je bilo, da sem storil tako, kajti kolesar se je, počasi vozeč, zopet prikazal. Pri 111 vratih se je ustavil iu stopil s kolesa. Nekaj minut sem ga videl, stati med drevjem. Roke je imel vzdignjene in bilo j<> videti kakor tla bi si ]»opravljal svojo ovratnico. Nato je zopet zajezdil svoje kolo in se odpeljal po poti proti Ilallu. Pohitel sem preko planjave in pozorno gledal skozi drevje. V daljavi sem mogel videti stara, siva poslopja s tudor-skimi dimniki, pot pa je vodila skozi gosto grmičevje, tako da ga nisem mogel več videti. Vseeno se mi je zdelo, da sem to jutro precej dobro opravil; odšel sem prav dobre volje proti Farnham u nazaj. Ondotni hišni agent mi ni mogel ničesar povedati o Charlington Ilallu ter" mi je liasvetoval, da se obrnem na dobro znano tvrdko na Pall Mali. Na potu proti domu sem se ustavil tamkaj in njen zastopnik me je zelo prijazno sprejel. Ne. ni bilo mogoče dobiti Charlington Hali za poletje. Je bilo že prepozno. Preti enim mesecem so ga odtlali. Najemniku je ime Mr. Williamson. On je zelo častit po-staren gospod. Agent je izrazil svoje obžalovanje, ker ne more povedati kaj več. ker so zasebne zadeve njegovih klijentov stvari, o katerih ne more govoriti. (Nadaljevanje v prihod, prilogi). Za smeh in kratek čas. 3G Poklon. f v šoli. On: — Lahko si srečna, dra-! Učitelj: — Ali veš. kaj je s gica! Ali veš. kaj mi je rekla so-' tistimi malimi dečki, ki ne pri-seda? dejo v pondeljek v šolo? Ona: — Kaj? On: — Da imaš ti najlepšega moža v mestu. Pri urarju. — Prosim, ali bi mi popravili to nihalo? — Kje imate pa uro? — l'ra je dobra, samo nihalo ne gre! V sili. —Kdo je pa punčiki iztrgal lase? — Mama. Potrebovala jih je za svojo frizuro. Občutljiva. Učenec: nematograf. Da. oni gredo v ki Ugodna prilika. Ko vidi sin, da je oče že petkrat zgrešil vrabca, mu pravi: — No, oče, sedaj vam bom pa pokazal svoje izpričevalo. ! Lovska. Logar: "Ko grem včeraj na lov, zagledam na drevesu krokarja. ki je čisto mirno sedel. Pihni ga doli, si mislim, ter ležem do 30 korakov blizu. Takrat me pa zapletla in od samega strahu je postal čisto bel!" Božji blagoslov. — Zdi se mi, da je vaša žena pela iu igrala glasovir. Zakaj je pa setlaj tako vfihnila? — Da, «la, staramo se. — Kaj hoče, saj ima dva otro- — Cotovo, tla se staramo. ka. — O, kako ste vendar nevljud-j — Da. otroci so pa res božji ! j blagoslov! DOKAZ. — Škandal, da mi ni sestra poslala s poročnega potovanja nobene razglednice. — Čakaj, ko bova sla midva v Italijo, ji tudi ne bova nič pisala. — To pa ne :»re. Drugače bi še mislila, da nisem bila tam. MODERNO STANOVANJE. Ko pride gospod učitelj zvečer domov, najde svoje stanovanje opremljeno z in vzpenjaco. i M - ■ GLAS NABODA. 1. SEPTEMBRA, 191*. jogsslOTanski Kiti!. Jidniti a (akorpori^ci dx>« 24. januarja 1901 v državi Minnesota. ▼ ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIK: Predhodnik: J. A, GERM, 507 Cherry Way or box 87 Brad dock, Pa. Podpredsedniki ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, MinxL Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: MIKE ZLNICH, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN A t SEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISnLAR, 308— 6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MHRTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 9G1, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva Žtv. 114., Ely, Minn. Vai dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsedrika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode osiralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA'*. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDE- NIH DRUŠTVIH. Sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn. Pristopili: John H. Merhar 96 17683 100U 18. — Anton Pogačar 83 3764 1U00 31. Sv. Barbare, štv. 3, La Salle, HI. Umrl: Job Jerman 68 16«) 1000 34. — Umrl dne 7. avg. 11)14. Vzrok mi rt i: pljučnica. K Jednoti je pristopil dne 20. de-cembra 11X12. Sv. Barbare, štv. 5, Soudan, Minn. Pristopila: Magdalena Uašparie 1)4 17685 500 19. Sv. Marija Pomagaj, štv. 6., So. Lorain, Ohio. Premenil zavarovalnino: Frank Arh 73 16589 500 40. Suspeidiran: Ivan Frankovieh 72 11713 1000 37 Sv. Cirila in Metoda, štv. 9, Calumet, Mich. Prestopili k društvu sv. Martina štv. 45.: John Iiarieh 79 7G0 K K M) 22. — A nt on i a Iiarieh 89 8266 500 17. Sv. Štefana, štv. 11, Omaha, Nebraska. Suspendirani: Nick Herbolich 90 12843 1000 20. utej 91 64555 1000 16. Mike Er: 30. Sv. Štefana, štv. 26, Pittsburg, Pa. Pristopil: Gasper Bitenc 86 17741 1000 28. Sv. Mihaela, štv. 27, Diamondville, Wyo. Suspendiran: Albert Kulinsky 74 15448 1000 38. Sv. Marija Danica, štv. 28, Sublet, Wyo. Zopet spr.jeti: Mihael Taučar 73 6908 1000 34. Suspendirani: Jernej Gradišnik 85 3505 1000 20. — Antonija Gradišnik 90 15789 1000 22. Sv. Jožefa, štv. 29, Imperial, Pa. SuxpetKliran: Grohar Marija 78 1572 500 34. Sv. Alojzija štv. 31, Braddock, Penna. Prestopili k društvu sv. Frančiška Štv.99.: Frank Debevc 68 2001 1000 36. — Jedert Debevc 79 9090 500 27. Prestopil k društvu sv. Jožefa, štv. 29, Imperial, Pa.: Matevž Baiel 93 16959 1000 20. Prestopili i društvu sv. Jezus Prijatelj Malenih, štv. 68, Mo-nessen, Pa.: Ladislav Vrbančič 69 3149 1000 36. — Mary Vrbančič 67 91)4 500 38 Premenil zavarovalnino iz $1000 na $500: John Jamnik 72 3968 500 34. Sv. Barbar«, štv. 33, Trestle, pa. Prestopili ik druitvu sv. Pavla, štv. 116.: Jurij Previč 80 22. — Frančiška Prem 82 9257 500 24. Prestopili k društvu sv. Mihaela, štv. 40.: Jacob Klinar 71 7289 1000 36. — John Švigelj 64 3430 1000 41. — Marija Svigelj 85 10022 500 23. Prestopil k društvu sv. Ivana Krstnika, žtv. 75.: Frank Sen-kinč 95 15096 500 17. Umrla: Marija Rihtarsič 75 9264 500 31. — Umrla dne 9. julija 1914. Vzrok smrti: porod. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1906. Sv. Janez Krstnik, štv. 37, Cleveland, Ohio. Pristopili: Ignatz Bartol 75 17742 1000 39. — Peter Lu strik 87 17743 1000 27. Pristopili: Jožefa Bartolj 82 17686 1000 trie 94 17687 1000 19. — John Virant 95 31. — Louis Pe-17688 1000 18. Sokol, štv. 38, Pueblo, Colo. Suspendiran: Frank Krašovec 89 11414 1000 Odstopil: Mihael Klobas 67 11072 1000 42. 20. 83 59 Sv. Bqfbare, štv. 39, Roslyn, Wash. Premenila zavarovalnino iz $500 na $1000: Katarina Zegorac 10192 1000 31. Sv. Mihaela, štv. 40, Claridge, Pa. Prestopili k društvu sv. Alojzija, štv. 31.: Joseph Fabjaneicb 3548 1000 46. — Jera Fabjaneicb 71 8404 500 35. Zopet sprejet: Joseph Kotnik 70 16982 1000 43. Suspendirati: George Režek 89 13602 1000 21. > Sv. Jožefa, štv. 41, East Palestine, Ohio. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $500: Joseph Gole 94 16929 500 19. Sv. Martina, štv. 44, Barbeton, Ohio. Prestopil k društvu sv. Roka, štv. 94.: Frank Zupanič 96 17456 1000 17. i Sv. Jožefa, štv. 45, Indianapolis, Ind. Zopet sprejeti: Anton Smerdel 74 10938 1000 34. — Mihael Slemšek 87 34:59 1000 18. — Neža Slemšek 89 11849 5''0 20. Suspendirani: 81 12282 1000 28. — Joseph PeČnik 79 2775 1000 26. Sv. Jožefa, štv. 12, Pittsburg, Pa. Pristo.il: Anton Tomsich K7 17740 1000 27. Prestopili * društvu sv. Alojzija štv. 31.: Anton Nemanič 68 1031 10(M 31. — Ivana Nemanič 65 8426 500 41. Sv. Petra in Pavla štv. 15., Pueblo, Colo. Prestopili k društvu sv. Jurja štv. Ill: John Pretekelj 70 1168 100< 31. — Marija Pretekelj 81 8516 500 26. Sv. Cirila in Metoda, štv. 16, Johnstown, Pa. Zopet sprejeti: Joseph Baudek 63 117 1000 38. — Ivana Baudek £2 7957 500 44. Suspendirani: Frank Švigelj 78 1254 1000 24. — Miko K aji>"' 69 1219 1000 33. — Frank Gabrovšek 71 5447 10001 35. — Maria Švigelj 86 17309 500 25. — Katarina Gabrovšek j 76 9311 500 30. Sv. Jožefa, štv. 17, Aldridge, Mont. Prestopili k društvu sv. Barbare i> t v. 72. Ravensdale, Wash.: Jos. Washen k 59 2380 500 45. Sv. Alojzija, štv. 18, Rock Spring, Wyo. Prestopili k društvu sv. Martina, št. 83. Superior, Wyo.: John •n 76 12133 1000 33. — Elizabeta Eržen 79 12248 500 Sv. Barbare, štv. 47, Aspen, Colo. Prestopili k društvu sv. Jožefa, štv. 21.: Joseph 2697 1000 35. — Ana Perko 76 9678 500 30. Perko 69 Sv. Petra, štv. 50, Brooklyn, New York. Zopet sprejeti: Jos. Sehneller 91 1710G 1000 22.— Katarina Sehneller 96 17107 500 17. Sv. Jožefa, štv. 52, Mineral, Kans. Suspendirani: Mihael Maček 87 11985 500 Raček 95 16710 500 18. 22. Vaclav Sv. Jožefa, štv. 53, Little Falls, N. Y. Suspendiran: Tomaž Gerželj 90 15085 500 22. Sv. Frančiška, štv. 54, Hibbing, Minn. Zopet sprejet: John Prijatelj 85 11039 1000 26. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika, štv. 82, Sheboygan, Wis.: Frank Grad 94 16279 1000 19. Zopet sprejeti: Marko Hoboiich 85 14780 1000 26. — John Hoboiich 78 17513 1000 36. Suspendirani: Alois Kordiš 94 16040 1000 19. — Frank Klančnik 79 4423 1000 26. — Franca Klančnik 90 9794 500 17. Sv. Roka, štv. 55, Uniontown, Pa. Zopet sprejeta: Aloizia Rupaf 86 9812 500 Sv. Jurja, štv. 61, Reading, Pa. Pristopil: Anton Kochevar 89 177748 1000 20. 25. 37. Jos. Vra- Slovenec, štv. 114, Ely, Minn. - Pristopili: Jos. Romanich 77 17745 500 nesieh 90 17746 1000 24. Zopet sprejeti: Frank Dejak 91 17411 1000 22. — Angela Dejak 97 17415 1000 16. — John Gasperlin 70 16684 500 43. Sv. Jurja, štv. 118, Cokedale, Colo. Pristopil: Širne Naglic 88 17747 1000 26. Sv. Ane, štv. 119, Aurora, 111. Odstopila: Karolina Rudman 76 17611 1000 38. OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovano gvoto, četrta razred. GEO. L. BROZICH, glavni tajnik. .-> r^i'm ... Sv. Jezusa Prijatelj Malenih, štv. 68, Monessen, Pa. Suspendiran: Crnič Ivan 81 14261 1000 30. Črtani: !Mijo Piavetie 69 13442 1000 41. — Ludevit Bučar 81 14634 1000 30. — Franjo K,usečak 86 15642 1000 26. — Balto Površenic 89 16936 1000 24. Umrl: Peter Kovačič 92 15478 1000 20. — Umrl dne 25. julija 1914. Vzrok smrti: pljučnica. Pristopil k Jednoti 1. augu-sta 1912. • Zvon, štv. 70, Chicago, HI. Umrl: Anton Ribnikar 69 7047 1000 38. — Umrl dne 10. avgusta v Milwaukee, Wis. Vzrok smrti: zastrupljenje krvi. Pristopil k Jednoti 11. maja 1907. Sv. Janeza Krstnika, štv. 71, Collinwood, O. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika, štv. 106, Davis, W. Va.: Anton Jerman 89 14601 1000 22. Pristopil: Stefan Pular 74 17744 1000 40. Sv. Janeza Krstnika, štv. 75, Cannonsbnrg, Pa. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $500: Franc Jesenko 68 10139 500 40. Zopet sprejeti: Jacob Cesnik 94 16615 1000 19. — Blaž Godec 85 5495 1000 19. — Maria Godec 87 9243 500 19. — Frank Godec 89 4302 1000 16. — Adolf Tomšič 90 15906 22. John Žalec 63 7071 500 44. Suspendirani: John Ličen 79 15055 500 33. — Miha Smrtnik 72 1806 1000- 31. — Jacob Tomšič 80 7204 500 29. — Rozalija Vrhove 76 8971 500 69. Sv. Alojzija, štv. 78, Salida, Colo. Suspendirani: Tomaž Patz 83 10096 1000 25. — Edward Tyman 76 10095 1000 32. Sv. Martina, štv. 83, Superior, Wyo. Pristopila: Mary Pivk 96 17749 500 18. Pristopil: Nik Niksich 97 17689 1000 17. Sv. Andreja, štv. 84, Trinidad, Colo. Prestopil k društvu sv. Ivana Krstnika štv. 75: Alois Slavec 93 14887 1000 18. Sv. Jožefa, štv. 89, Oowanda, N. Y. Suspendiran: Jacob Leben 86 13106 500 24. Sv. Frančiška, štv. 99, Moon Run, Pa. Suspendirani: Frank Dolenc 79 11176 1000 31. — Marija Dolenc 87 11177 500 22. Sv. Frančiška, štv. 110, McKinley, Mian. Zopet sprejeti: Frank Tusar 80 16630 lOOO 32. — Florjan Matošič 76 15832 1000 36. — Maria Matošič 86 1J204 1000 27. Sv. Jurja, štv. M, LaadwiU*, Colo. Prestopil k dru&tyu sv. Jožefa štv. 31, Denver, Colo.: Dominik Arko 82 16739 500 31. ii: Alois Gelze 93 14990 LOOO 21. _____________• ' Dež. V. Doroševič. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. Nebeški sin — njegovo ime naj preživi svet — cesar Li-O-A, je stal ob oknu svoje krasne palače, napravljene iz porcelana. Bil je mlad in zato tudi dober. Bil je bogat, mogočen, pa vseeno ni pozabil revežev in sirot. — Deževalo je. Nebo je jokalo in žnjim so jokale cvetlice in drevesa. V srce vladarja se je naselila težka žalost. Nekaj časa je gledal potem pa vzkliknil: — Kako hudo je onim, ki nimajo nobene strehe, da bi se o-brauili dežja. Potem se je obrnil h komorni-ku rekoč: — Rad bi vedel, koliko takih nesrečnežev se nahaja v Pekingu. — Svetloba solnca — je odvrnil Tsung-Ki-Tsang — padel na kolena in se dotaknil s čelom tal. Za najmogočnejšega vseh vladarjev ni nič nemogočega. Še predno bo večer, voš vedel vse, kar želiš vedeti. Cesar se je nasmehnil, komor-nik je pa takoj odšel k prvemu ministru Zan-Ci-Sanu. Tako za-sopljen je pritekel k njemu, da je ministru komaj izkazal časti, ki se zahtevajo na dvoru in se spodobijo takemu gospodu. — Naš milostljivi vladar — je zaklicai — zelo nemiren. — Jezi se, da so v Pekingu ljudje, ki nimajo strehe in se ne morejo skriti pred dežjem. Še nocoj hoče vedeti, koliko je takih. — Seveda je veliko takih lopovov — je odvrnil minister in za-povedal takoj poklicati Pai-Ki-Vo, mestnega župana. — Slabe vesti prihajajo iz gradu — mu je rekel, ko je prišel. — Vladar je zapazil, da se vrši v naši deželi nered. — Kaj — je zaklicai župan ves prestrašen. — Kaj nimamo senčnatega vrta, ki obkrožuje skoraj eelo mesto. — Ne vem. Njegovo Visokost grozno vznemirjajo lopovi, ki letajo v dežju brez klobuka naokoli. Še nocoj hoče vedeti, koliko je te sodrge v Pekingu. — Takoj naj pride k meni stari pes Ho-Kvan-Tsung — je lomastil župan, ko je prišel domov. In vstopil je načelnik mestne straže ves bled od strahu. — Razjasni mi vzrok tvoje jeze — je jecljal Ho-Kvan-Tsung in padel pred župana na kolena. — Prokleti pes! Izdajalec! Ti bom že pokazal! Ali hočeš, da te zdrobim? Čredo svinj bi mogoče čuval, ne pa največje mesto sveta ! Vladar Kitajske je opazil, da mesto ni popolnoma v redu. Po cestah se plazijo lopovi, ki nimajo klobuka, da bi žnjim v dežju pokrili glavo. Do nocoj zvečer mi moraš natančno povedati, koliko je teh nesramnežev v mestu. — Vse se bo zgodilo, karkoli zapoveduješ — je rekel načelnik in se s čelom trikrat dotaknil tal. Šel je na stražnico in dal z zvoncem znamenje. Od vseh strani so začeli prihajati stražniki. — Lopovi, ne zaslužite drugega kot da bi vas do zadnjega obesil. Ali tako stražite mesto? Pod vašim nadzorstvom hodijo ljudje v dežju brez klobukov po cestah. V teku ene ure moram vedeti, koliko je v Pekingu ljudi, ki nimajo klobuka. Pol ure pozneje se je vršil po celem mestu velikanski pogon. — Držite ga! Držite ga! — so upili stražniki in leteli za vsakim, ki ni imel klobuka. Vlačili so jih izza hišnih vrat, izza plotov, iz jam, kakor podgane. In po preteku ene ure so stali na dvorišču kaznilnice vsi oni prebivalci Pekinga, ki niso imeli nobenega klobuka. — Koliko jih je — je vprašal načelnik. — 20,871 — so odgovorili stražniki in .pe sklonili do ^L Pokličite rablje 1 na dvorišču kaznilnice 20,871 obglavljenih. In 20,871 glav so nasadili na kole ter jih nosili po mestu "da bo prebivalstvo vedelo, kako se kaznujejo oni, ki hodijo po ulicah brez klobukov." Stemnilo se je. Dež je bil pojenjal. Na listju so se svetili bri-Ijanti in padali na dišeče cvetlice. Cel vrt je bil poln blesketa-nja in omami ju jočega vonja. In sin neba Li-O-A je stal ob oknu svoje palače, napravljene iz porcelana ter se naslajal ob krasne razgledu. Ker je bil pa mlad in dobrosrčen, ni niti v tem trenutku pozabil revežev in nesrečnežev. — Poslušaj — je rekel in se o-brnil k Tsung-Ki-Tsangu — ali mi nisi rekel, da boš ^poizvedel, koliko ljudi je v Pekingu, ki nimajo klobuka, da bi se branili pred dežjem. — Tvoji najudanejši služabniki so ti izpolnili željo. — Koliko jih je ? Povej po pravici. — V celem Pekingu ni niti enega Kitajca, ki bi ne imel klobuka. Prisegam ti, da govorim resnico. Tsung-Ki-Tsang je vzdignil roko ter sveto j>risegel, da govori resnico. Na cesarjevem licu je zatrepetal blažen smehljaj. — Srečna dežela in srečno mesto — je rekel. — Kako srečen sem jaz, da sem vladar dežele, v kateri je tako blagostanje. In vsi na dvoru so bili srečni, ker so videli cesarja srečnega. Tsung-Ki-Tsamnr, !Pai-Ki-Vo in Zan-Ci-San so bili pa odlikovani z redom zlatega zmaja, ker znajo tako po očetovsko skrbeti za ljudstvo___ Sošolec Tone. Ivan Cankar. Čudno je, kako ostane človeku v spominu dogodek, ki se je vršil v zdavni mladosti in ki je čisto brezpomemben. Veliki dogodki, ki so gnetli dušo ter orali pot poznejšemu življenju, so napol pozabljeni, oko jih vidi komaj še za daljnimi meglami. Malenkost, ki je časih celo smešna, mnogokdaj zoperna, pa stoji živa pred človekom, kakor da se je bila vršila dan poprej. Roka spomina je nalašč ali pomotoma pisala biblijo v pesek, abecedo pa je klesala v kamen. Po petindvajsetih letih sem u-gledal sošolca Toneta in sem ga koj spoznal. Postaven, čokat mož je bil in nosil je košato brado. Bistri, nekoliko prešerni pogled, veseli, bučni smeli, zdravje, že-hteče iz polnih lic, vse je pričalo, kako prav je bil storil, ko se je navsezgodaj odpovedal šoli in vsem učenim izkušnjavam. Sedela sva v krčmi, za toplo pečjo; zunaj je zamolklo bučala burja. Večerilo se je, krčmar je prižgal svetilko ter zagrnil okna. Razgovarjala sva se o zdavnih časih in spomini so vstajali, mili, sladki, kakor duh rebulje, ki sva jo pila. Dasi je bila "rebulja res dobra, se mi je zdelo, čudno, da se je njega, čokatega, bradatega moža, tako zgodaj polastila njena moč. Oči, prej tako bistre, so se mu zalile ter so pričele gledati motno, nekako zbegano. Naslonil je glavo v obed ve dlani, pomolčal, nato pa se je ozrl name postrani, kakor naskrivaj, izza prstov. "Boli me tisto... boli! Hudo mi je... saj vidiš! Kadar se spomnim na tisto, bi se najrajši pretepel! Krivica... krivica peče, boli, pa čeprav je odtistihdob že petindvajset let! Kolikokrat sem se žalosten spominjal nate in na... tisto!" Spočetka sem ga gledal in poslušal osupel in nisem vedel, kaj da bi bilo "tisto". Nenadoma pa me jje vroče prešinilo, zablisnilo se je v spominu in ves mali dogodek izza otroških let je stal ži* Tako je bilo: Ko se je bil Tone kar sredi leta naveličal šole, mi je rekel nekoč na cesti: ''Kaj bi s temi knjigami, ki jih še od daleč ne maram gledati? Vzemi jih in jih prodaj; veliko ne boš dobil zanje, ker so preveč popackane, ali nekaj bosi morda le dobil! Če ne pojde drugače, jih daj za desetico, vse skupaj! Kadar napraviš to kupčijo, bova že naredila med seboj, da bo prav!" Res sem iskal in našel kupca za tiste posvalkane knjige; dobil sem zanje šestdeset krajcarjev, zročil sem jih materi, da jih pošle Tonetu, kadar pride Francka iz šole. Mati je položila svetle de-setice v malo, okroglo, papirno škatlico, kakoršne rabijo lekarnarji za praške. Še zdaj se mi zdi, da vidim pred seboj tisto belo škatlico. Sam pa sem se napotil v gozd, poslušat, kako prepevajo košate bukve. Drugi ali tretji dan — vroč solnčen dan je bil — sem stal pred hišo, ko je pripeljal Tone mimo težko naložen voz. Imel je par lepo rejenih, močnih konj, ki sta vlekla težko, stopala pa čvrsto in samozavestno. Ne vem več, kaj je vozil, ali so bile kože, ali je bilo usnje. Nagnil se je s svojega visokega sedeža ter se nasmehnil z vsem širokim, rdečim obrazom. "No, ali si napravil kupčijo?" "Sem... saj sem ti poslal!" Zgrabil je za vajeti tako trdo, da sta konja vzdignila glavi ter se ozrla. "Kako... kaj poslal?" "Šestdeset krajcarjev! Francko sem poslal!" "Kam?" "K tebi!" Lica, že prej rdeča in svetla, so mu zažarela še močneje. "Lažeš!" "Ti lažeš!" "Še enkrat reci. da si poslal, pa ti dam klofuto!" "Na, daj jo!" Stopil sem k vozu, prav do sprednjega kolesa; Tone je zamahnil ter me je udaril v lice z vso široko dlanjo; nato je naglo pognal svojo konja ter se ni več ozrl po meni. Šel sem v hišo počasi, s sklonjeno glavo, brez misli in pameti. Stopil sem v izbo, odprl or-maro ter poiskal tisto okroglo škatlico. Škatlica je bila prazna. Nato sem se napotil v kuhinjo, kjer je bila mati. "Mati... kaj ne, saj ste posla-5 li Tonetu tistih šestdeset krajcarjev?" "Nisem jih!" Takrat me je sprelotel mraz, dasi je bilo vroče v kuhinji. "Zakaj niste?" "Saj se Tonetu nikamor ne mudi... s tem___" Izgovorila ni do kraja; sedla je na klop in je sklonila glavo. V roki je držalo cunjo za umivanje; tista roka je bila drobna in slabotna, že vsa zgrbljena in izmučena. Pogledala mi ni v oči, tudi me ni poklicala, ko sem šel. Šel pa sem na polje, s polja v laz, iz lasa v gozd, tja, kjer je tišina najtišja, kjer so bukve najtemnejše. Tam sem legel na tla. v vročici trepetajoč, ter sem skril obraz v vlažno nastelji.--- To je bilo "tisto", kar je bolelo sošolca Toneta. Natočil sem obema do roba. "Trčiva!" Ko sva trčila, sva se spogledala in sva se nasmehnila ter sva si bila bližja, nego v tistih časih, ko sva se podila in razkričavala za cerkvijo svetega Pavla. Oskar Nedbal o nastanku 'Kreut-zerjeve sonate'. Priznani češki skladatelj pripoveduje v feuilletonu "Sluenchner Neuste Nachrichten" o nastanku slavnega dela jasnopoljanskega filozofa sledeče: Ko je Nedbal nekoč koncertiral v Moskvi, je bil povabljen k grofu L. N. Tolstemu. Nedbal je pri tej priliki vprašal Tolstega, zakaj je napisal "Kreutzerjevo sonato", ko vendar Bethovnova godba ne omamlja čustev in ni opojna. Tolstoj je odgovoril, da je nekoč slišal igrati ono sonato od zelo nervoznega, histeričnega violinista in ta igra je izvala v njem misli na razpoloženje, kakoršne je potem izrazil v 'Kreutzerjevi sonati'. Ko je pozneje slišal prof. Hrimalega igrati "Kreutzerjevo sonato", je spoznal, da je tedaj podlegel sugestiji. Ce bi prvič slišal igrati prof. Hrimalega, bi brezdvomno ne napisal "Kreutzerjeve sonate." ZA VSEBINO OGLASOV. ODGOVORNO NB GliAS NAHODA. 1. SEPTEMBR A. 1914. V Havru pridržani slovenski potniki. Danes smo sprejeli sledeče pismo; Havre, Francija, 16. avg. 1914. Cenjeni! Tem potom vam hočem nekoliko pojasniti, kako je z nami, Slovenci in Hrvati, katere so pridržali v Havru. Takoj, ko smo dospeli semkaj, so nas zaprli in nas stražijo kakor jetnike. Za jesti dobimo samo kruh in krompir. Trije so že umrli, drugi pa bolehajo. Mi smo tisti potniki, ki smo odpotovali 39. julija s parnikom "La Savoie" pr>ti stari domovini. Vozne listke *mo nekateri kupili. kot vam je znano, pri vaši lvrdki. M ozkih r.:u> je kakih 210, /ena in otrok pa 50. Slovenci imamo karte do Ljubljane, Hrvatje pa do Zagreba. Kako vendar lo, da nas ne pustijo naprej in nam ne dovolijo pisati domov? Prosimo vas, če bi nam mogli kaj pomagati, da bi šli naprej. Mogoče bi bilo dobro, če bi razjasnili avstrijskemu konzulu naš položaj. Ljudje jokajo, nočindan zdi-hlijejo in ne vedo kaj početi. Prosimo vas, od pišite nam in pojasnite, kaj nam je storiti, da si pomagamo iz tega skrajno neprijetnega položaja. Z Kogom! Jakob Pagon, Chez Ecole Jean Mace, Havre, France. Opomba uredništva: Parnik "La Savoie" je odplul dne 29. julija, predno se je sploh vedelo, da izbruhne evropska vojna. flori navedeni potnik Jakob Pngon je dospel iz Durbin, W. V«., in je bil namenjen v svoj rojstni kraj Cerkno. S tem parnikom. je potovalo več Slovencev in Hrvatov, ki so imeli vozne list- ke do Ljubljane, Zagreba in Reke. Med temi so bili tudi sledeči, kateri so potovali s posredovanjem tvrdke Frank Sakser: Matija in Peter Šuštarič iz Ma-nistique, Minn., v Črnomelj. Ivan Valenčič iz Ganister, Pa., v Slovenje. John Smalc iz Ely, Minn., v Ribnico. Frank Jakše v Novo mesto; John Krištof v Mirno; Jos. Ster-mole in Anton Smole v Mokronog; John Božič v Litijo. Vsi iz Thomas, W. Va. Jos. Bartol iz Emporium, Pa., v Hrib. Josipina Arnšek iz Emporium. Pa., v Sv. Duh. . Martin Gerbie. soproga in dete v Srednje; John Iludoklin v Novo mesto. Vsi iz Indianapolis. Ind. Anton Marolt iz Lcadville, Colo.. v Lašče. John Gornik iz Chisholm, Minn., v Goro. Frank Kralj iz Sheboygan, Wis., v Dolž. John Marolt v Sv. Gregor; Fr. Slak v Mirno peč; Frank liista-ber v Krtino; Anton Podverščak, Anton Goznak in Anton Goznak v Trbiž; Marko Nestič v Vel. Gorice; Jos. Raubar in John Giinpel v Stražo. Vsi iz Cleveland, O. Državnemu tajniku Ilon. Wm. -T. Bryanu v Washington, D. C., smo danes pojasnili kritični položaj navedenih potnikov s prošnjo, da posreduje pri poslaniku v Parizu in generalnem konzulatu v Havre, naj se te potnike, kateri so vsi avstrijski podaniki, oprosti in na željo pošlje nazaj ali v bližnjo nevtralno deželo Švico. S pota« Z ruske meje dohajajo slaba poročila; ruski vojni oddelki se umikajo na Ruskem-Poljskem in podirajo za seboj mostove in železniško progo. Rusi se pa zato umikajo, ker še niso koncentrirani in še le zbirajo svoje velike vojne oddelke. Nemško-židovski listi pripisujejo vsaki mali praski že velike vojne uspehe, a čakati bode potreba še nekaj tednov, predno se srečajo veliki vojni od- Basel, Švica, 13. avg. EVROPSKA VOJNA. Vojna je pričela svoje grozovi-1 ost i na raznih straneh; najhujše je divjala v nedeljo in ponedeljek 10. avg ob francosko-alzaški meji. kakih 6 kilometrov od Ba-selna. Močni francoski oddelki so v soboto 8. avg. udrli v Alzacijo delki. od Bet lorda čez Altkirch v Muel-hausen, Nemci so se jim umaknili. V nedeljo in poi edeljek pa so se koncentrirali in v noči je nastala huda bitka, v katero je bilo zapletenih okolu 200,000 mož. Fran-' cozje so se morali umakniti, in sicer v popolnem redu čez dve o-brambni črti. Na bojišču so pustili na stotine mrtvecev in ranjencev, a tudi Nemci so imeli velike izgube. Natančne izgube se še ne vedo, a govori se, da je na obeh straneh padlo blizo 20,(XX) mož, to je mrtvili in ranjenih. Namen Nemcev je bil, prodirajo-čo francosko armado popolnoma zajeti, a to se jim ni posrečila, ker so imeli Frii.ncozje trdno za-ulombo ob velikanski trdnjavi Bel ford. Gromen je topov je bilo čuti oba dni v mestu Basel in ljudstvo je bilo zelo zbegano, češ: "Francozje udirajo v Švico!'' A ostalo je le pri strahu. Očividci pripovedujejo grozne stvari o tem klanju. Na kupili so ležali mrtvi in ranjeni Francozje in Nemci ter ubiti konji. Vsled hude vročine je nastal velik smrad, posebno vsled padlih! Crnagora je napovedala vojno konj. V torek 11. in sredo 12. av-1 Avstriji. Država je sicer majhna. ptflU nta ob.- siuniki pokopavali!a vendar bode precej ovirala av-mrliee in odvažali ranjence. Spo- strijske vojne operacije, ker bode čet k a se je v Baselnu raznesla' morala Avstrija razpostaviti ob vrst, da so Nemci vjeli 40,000|tej meji blizo 100,000 mož. Francozov, a v resnici ni o tem prav nič pravega. Res pa je, da ho se Nemci med seboj obstreljevali, in sicer eno krilo na drugo; to se je zgodile ponoči, ker so bili mnenja, da imajo Francoze zajete, a ti so s« umaknili iz zanke, zato je na nemški strani padlo vee vojakov kakor na francoski. V sredo 12. avg. ni bilo posebnih bitk. Hude bitke so se vršile tudi na Belgijskem, kjer so Nemci udrli proti veliki trdnjavi Luettich. Ne in e i so bili mnenja, da bodo brez velikega upora prodrli v I'vtralno l>elgi jsko ozemlje in Varteoze od strani napadli, a tu-* ta načrt se jim je izjalovil, 'njci so bili okolu trdnjave lieh dobro koncentrirani in mnogoterih dobro utrjenih fortov izvrstno branili vpad ter tako vso nemško arinado zadrževali 70 ur. Sedf j so Nemci vdrli v mesto, a niso *e gospodarji fortov, s sedaj tudi Belgijci že s francoskimi oddelki. Veliko važnost pripisujejo tuJi nenadnemu obstreljevanju LibaveJ po nemški vojni ladiji, ki se je pa morala brzo umakniti v varno zavetje. Enako so razupili o velikem uspehu dveh nemških vojnih ladij, kateri sta obstreljevali algirsko obal. Potem sta jo pa pred francoskimi in angleškimi vojnimi ladijami odkurili v italijansko pristanišče, kasneje pa v turško vodovje. Angleži so izkrcali veliko množino vojakov na belgijski obali z namenom, da tudi ti ustavijo prodiranje Nemcev v Belgijo. Anglija je zastražila vhod v Severno in Sredozemsko morje, zaplenila že večje število nemških parni-kov, seveda trgovskih. Skozi Sredozemsko morje puste sedaj pluti le italijanske parnike, ker je ta država dosedaj ostala nevtralna. Z avstrijsko-srbskega vojnega polja ni čuti posebnih novic, dasi je že skoraj tri tedne, odkar je Avstrija napovedala vojno mali Srbiji. Vrše se le male bitke in obstreljevanje Belgrada, a dosegaj še brez večjega uspeha. Tudi biti. je še zagonetka. Velike banke imajo kovanega denarja dovolj, a ne dajo ga v promet, zato pa izdajajo razne države* kakor Švica, Francoska in Avstrija bankovce; Švica po 5 frankov. Avstrija po 2 in 5 kron. Franeoska pa tudi po 2 in 5 frankov. V Avstriji je že veliko pomanjkanje drobiža in govori se. da bodo manjše svote plačevali s" poštnimi znamkami. Grozna mizerija preti Evropi; živeža ni Bog ve za koliko časa. kovanega denarja pa tudi ne. Tovarne. obrtnija in trgovina počivajo. ker ni evenka v izplačilo; kaj bode z delavci in njih družinami. za to se sedaj še nihče ne zmeni. Pijanost patrijotizma je vsa ljudstva omamila, da ne mislijo na lastno gorje in to vse v razsvitljenem dvajsetem veku — veku napredka in civilizacije! Mi Amerikanei pa smo postali neprostovoljni jetniki in moramo mirno gledati vse to mizerijo in delo civilizacije. Nikjer ga ni odličnega diplomata, da bi pri teh zmešnjavah zaklicai mogočni: Stoj! Vsej tej mizeriji je kriva Nemčija, ker se je prenaglila in v 12 urah zahtevala od Rusije, zakaj mobilizira; za tako početje je imela pač časa še mesece in medtem bi lahko še delovala diplomacija z velikim pritiskom, toda Nemčija je hotela vojno in bila nanjo najbolj pripravljena; ker je pa uprav Nemčija izzvala evropsko vojno, bi bilo tudi pravično, da bi se ona mogla najbolj pokoriti za nastalo barbarsko klanje in opustoševanje. Bog ne plača vsako soboto, ali plača gotovo, in prav bi bilo, da bi plačal nemško oholost. Vesoljni krščanski svet moli v litanijah: Bog nas varuj vojske, lakote in kuge, a kakor kažejo znamenja, bodo prizadele še vse te strašne stvari ljudstvo v Evropi. F. S. Pismo iz domovine. Ljubljana, 28. julija 1914. Dragi V.! Ti ne veš, kako sem bila vesela. ko sem dobila tvoje pismo, katerega sem tako težko pričakovala. Pri nas je zelo žalostno. Gotovo ti je znano, da je izbruhnila vojna s Srbijo. Ljudje letajo po mestu kot da bi bili vsi blazni. Ženske spremljajo može na kolodvor in jakajo, da je groza. Iz naših hiš gredo v vojno sledeči: Prest enjak, Iglič, Šla j, Ceglar. Skrjanc, Jevnikarjev, Vojetov. Rajnarjev, Mašnarjev. Vernikov. Tutar, Pilarjev; če bo sila, bosta šla tudi Leo in Zani. Pravijo, da bo taka draginja, da bo moka po eno krono kilo. Moje dve prijateljici sta prišli v nedeljo malo preblizu vojaškega skladišča za smodnik. Malo je manjkalo, da ni začel vojak streljati nanji. Ko sta mu pojasnili, kdo da sta, ju je vojaška straža spremila prav do doma. Srečna si lahko, da si tam. Prodajalne so skoraj vse prazne, no. saj ljudje tudi denarja nimajo, da bi tako kupovali kot prej. Naša mama bi tudi rada šla v A-raeriko, ker se boji. da bi ji ne vzeli pokojnine. V takih razmerah seveda ni mogoče odpotovati. Pozdrav! Angela. Mircvna pogodba s Paraguay. Washington, D. C., 31. avg. — Ameriško poslaništvo v Asuncion je sporočilo državnemu depart-mentu, da se je podpisalo pogodbo glede mirovne komisije med Združenimi državami in republiko Paraguay. Ta pogodba je 22.. katero je sklenil državni tajnik Bryan. PROŠNJA. Podpisani, doma iz Dobernič na Dolenjskem. sedaj v Grove City, Pa., se obračam z milo prošnjo do rojakov, da bi mi pomagali v grozni nesreči, ki me je zadela. Prosim vas za kak milodar, dragi rojaki, da bom mogel preživeti sebe. svojo ženo in šest nedoraslih otrok. Dne 12. septembra 1912 sem se ponesrečil v rovu št. 5 v Leesburgu, Pa., ter dobil kilo (pruh). Osem dni.pozneje so me operirali, pa je ostalo vse brez uspeha. Videč, da ni nobenega upanja, da bi še kdaj ozdravil, so me poslali v sirotišnico. Tam je bilo tako slabo, da mi ni bilo več za živeti. Po preteku šestih tednov so me poslali domov in od tistega časa se nahajam pri svoji družini. Dosedaj so me nekoliko podpirali ljudjv drugih narodnosti, sedaj so se pa naveličali. Ravnatelj sirotišnice mi je zarental na neki farmi malo hišico. Pred kratkim so mi povedali, da mi poteče rent s 1. novembrom. Če ne bom mogel plačati, me bodo postavili na cesto. S čim naj pa plačam revež, ker že dve leti nimam niti za vsakdanji kruh Kam naj grem v hudi zimi, sam bolan, z ženo in šestimi otroci? Nimamo ne hrane, ne obleke, ne obuvala. Vse. kar sem si bil prihranil ona leta, ko sem še delal, je pošlo. Ker ne morem hoditi in opravljati nobenega dela, ponižno prosim rojake, da bi mi že vsaj toliko darovali, da bi imel za rent in da bi si kupil kravo, da bi imeli otroci mleko. Brez vaše pomoči. dragi rojaki, mi ni mogoče živeti. Vsak najmanjši dar mi bo dobrodošel, za vsak cent vam bo-ileni srčno hvaležen. John Zupan, R. F. D. 12, Box 13, Grove City. Pa. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na uredništvo Glas Naroda. Rojaka Zupana sva obiskala in potrjujeva, da so vsi podatki na prošnji resnični. Anton Valentin-čič, Box 14. Farrell, Pa.; Janez Bergle/. New Castle. Pa. LEPA PRILIKA ZA ČEVLJARJA. Vsled premeinbe stanu prodam po nizki ceni vse čevljarsko orodje s šivalnim strojem vred in dobro obiskano mesto, kjer se dela že 7 let. Dela je obilno in zaslužek dober. Slovenski jezik zadostuje. Rojaku, ki ga veseli ta posel. svetujem, da se oglasi in prepriča o resničnosti mojih besed. Vladimir Cvetko, Box 617, Chisholm, Minn. (1-3—9) V Evropi je vse zmedeno. Sedaj poskušajo diplomati v vojno zaplesti tudi Bolgarijo, Turčijo in Rumunijo. deloma proti Srbiji, deloma proti Rusiji. Nemci in Avstrijci se trudijo vpihati na Ruskem Poljskem vstajo in ščuvajo Japonsko proti Rusiji. Italija se pa drži še strogo nevtralno; na katero stran se bode nagnila, še ni znano. Kakor znamenja kažejo, bo šla proti Avstriji in Nemčiji. Na ta način utegne dobiti o-zemlje tako poceni kakor Ru-munei v zadnji balkanski vojni. Zveza železnic in parnikov je zelo slaba ; pošta potrebuje z Dunaja ali Ljubljane v Basel šest do sedem dni, iz Pariza v Basel pa celo deset dni. V Ameriko vozijo le še italijanski parniki in še ti vsak teden po enkrat; tu se govori, da vozijo tudi parniki iz Rotterdama v New York, toda do Rotterdama ni mogoče priti, ne čez Frncosko niti čez Nemčijo. V vsej Evropi se je oglasilo že veliko pomanjkanje kovanega denarja, po vsej Evropi je progla- rij- Države najamejo Rad bi zvedel za svojega svaka JOHNA VOLK. Pred nedavno je bil v Akron, Mich., in sedaj ne vem, kjer se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga pošlje, ali naj se pa sam javi. — Joe Dadich, 1115 Michigan St., Duluth, Minn. ! NOVO! ! [ NOVO! ; P r« v kar je izšla druga izdaja *e- j lezanimive knjige: < Življenje na »strij. dvoru 1 ali ] Smrt eesarjnlti Rudelta.; Pred nedavnim ti je ixila prva izdaj« gori omenjena knjive, prevod nem- ■ fcke knjige mfin UriacL Zalatnilc K ni 1 bel nobenih strotkov, da nudi ofcčipitvu « kar največ in vsakdo, ki je dobil knjfeo v 1 roko, me je o njej pohvalno ferazll. Naili ae ae ljudje, kateri proda ajo »lične knjige m to po dve skupaj, pa oba nimata toliko straoi kakor mm. tat, in sta obe Knjiga, katero sem izdal Jas. je ta^Srtl/jiM.fc^Tk*.» laniljTXr i »Jit«. OUp 144 «tmi tm tri tfke aa ' D" je tm t» resn'em. kar je ▼ tem cgb- \ so obiavtjenc. lahko vpraiajo rojak« ene. ' kateri aa knjigo naročili in jo prebral'. * Cen Mif« i postsiao vred $1. Denar pošljite po pwt. Mbney Order ali pa v poštnih znamkah. R' jaki! Bllirfjoae dolgi zimtki vefeH, zatonaj poaczHe po tMm *tni knjigi, in it narotite amnaert pri ipenl. dokler zaloga Naročila je aaalovitl na: i John Putrich, 520 E. 77tk St Bes 21, N«w York NOVO! NOVO HMONČIC VINKO, prosim, pridi; 1848 W. 23rd St., Chicago, 111. Te pričakuj^ :. Karl. (1-3—9) Kje je moj mož LOUIS KRA1TZ? Že je 6 tednov, ko je šel od doma in še nie ne vem, kje se nahaja. Dragi Louis, povem Ti, da boleham, povrni se nazaj k svojim štirim otrokom; kaj bo z njimi, ako mene izgube f! Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi poroča, za kar mu bom zelo hvaležna. — Mrs. L. K. Kraitz, R. F. D. 2, Box 95, Port Allegany, Pa. 29-8—1-9) Iščem svojega prijatelja FRANK SM1THA. Zadnje leto s^ je nahajal v Johnstown, Pa. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo njegov sedanji naslov, za kar bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. — Math. Bayuk. 528 Lafavette St., Ottawa,* 111 (28-8—3-9) POZOR, KROJAČI! Učim amerikanski kroj najnovejšega sistema na svojem domu ali pa potom pisem. Krojim vzorce po številkah in po meri. Pridite, ako vam je mogoče, ali pa pišite na : Frank Lipošeak. 1859 Throop St.. Chicago, III. fox 28-8—1 10.15.25-91 V SLUŽBO VZAMEM takoj pridno Slovenko, katera razume gospodinjstvo. Na starost ne gledam. Meni je pred kratkim umrla žena in zapustila tri nedorasle otroke, zato potrebujem služkinjo. ki razume gospodinjstvo. Plača po dogovoru, (.'e katero Slovenko veseli taka služba, se ji nudi sedaj lepa prilika. Albin Gačnik, R. F. D. li, Box 153 K, (29-8—1-9) Johnstown, Pa. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jfh bode obiskal naš potnik Mr. 0TT0 PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavaa potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro brodne družbe prekinile za nedoločen čas s - prometom. Kadar se zopet razmere pre drugačijo, bodemo pravočasno poročali na tem mesto, Tvrdka Frank Sakser HARMONIKE bodisi k&korSnekoll vrste Izdelujem ln Dcpravljam po najnižjih cenah, a dele trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez na daljnih vpraAanJ. JOHN WENZEL 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. rn 9 9 w w W ■ » m mm — « { J0 SLOVENSKO ZAVETIŠČE. ■ ■*■__ ^ __^ — ^ l 1 O LAVNI ODBOR: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St., New York. S T, Podpredsednik: Paul Sehneller, Calumet. Mich. Tajnik: Frank Kerie. 2711 8. Millard Ave.. Chicago, UL Blagajnik: Geo. I* Broilch, Klj, Minn. « qiRCKTORIJt DlrektorlJ obstoji la Jednefa zastopnika od vaeh Slovenskih podpornik organizacij, od vseh Slovenskih listov ln od vaeh a&moatajnlh društev. Za znamke, knj'iice ln vse drujo se obrnite na tajnika: Frank Kerie, 1711 a. Millard Av«., Chicago. III. Tudi vsa denarna poDljatva pofiiljajte n« ta Narod k! ne skrbi sa rvoje reve, nima poetora med clvillzovanlml narodL Človek ki ne podpira narodnih zavodov, nI vreden sin svojega naroda. Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskega Eavetlftča. IMENIK in CENIK najglavnejših zdravil svetovnoznane lekarne partos yNEW Y0RKU PARTOLA za čiščenje krvi in želodca ter redno stolico........ $1.00 PARTOWILL za želodčne bolezni ............................ PAKTOHERB za bolezni na ledieah .......................... RHEUMA - BALSAM Jt POWDER za revmatizem in kostenico PARTO-GLORY za živčne bolezni, slabost in slabo spanje____ PAKTOCOUGH za kašelj, prsne in plučne bolezni ............ PARTOCURA zoper glavobol ................................ PARTOLIN zoD«r izpauanje in poraščanje las............... ERLAUER WATER & POWDER za očesne bolezni .......... PARTOCYL za kožno srbenje in mazulje...................... PAR i OS WE AT za potenje noe............................. PARTO-BISQU ITS za sifilis ................................ TRIPLETS No. 1. za akutno kapavico (triper)................ 2. za zastarelo kapavico.... ................. 3. za polucijo aii gubitek semena ............ 4. za beli tok žen ............................ PARTOBRACE zoper onanijo in slabo možko naravo ........ PARTOCREAM & SOAP za one. kateri imajo mazulje po licu in one. kateri žele imeti gladko kožo.......... ELSAWATER zoper osivele lase.............................. Naročila je pošiljati na: THE PARTOS PHARMACY, 160-2nd Ave., $1.00 5 za J 1.00 1.00 i> za 4 00 1.00 a za 4.00 •2.00 o za 4.00 l.(;0 5 za 4.(JO 1.00 5 ■/. a 4.00 l.oo 5 za 4.00 1.00 5 z a 4.00 1.0«) 5 za 4.00 1.1« 5 za 4.00 l.oo 5 z a 4 ,(>0 4.00 2.00 2.oo 2.0« 2.IX) 1.00 :> za •1.00 1.00 5 za 4.0, 1.00 o za 4.n0 New York. Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" skozi Štiri mesece. 'Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zani mive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada ▼ strokovne unije. KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerj^y.", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekaiuaf— a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila se točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina. Tite Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04, ST. CLAIR AYE., CLEVEIAND, 0. NAZNANILO. Cenjenim rojakom, v državi Ohio naznanjamo, da jih bode obiskal naš potnik Mr. ALOJZIJ SKULJ, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Clevelandu, Ohio. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik Mr. IVAN ZUPAN, koji je pooblaščen pobirati naročnino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila. Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo; sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej najtoplejše priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. MLAft. POZOR DE POŠILJATELJEM NABJAI Cne, ki Ms poslati domov denar, obveščamo s tem. DA POD NOBENIM PO GOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka ▼ New Torkn na da la kupčij In raditega smo TUDI MI USTAVILI PO SLOVANJE. KAKOR HI TRO SE BA"f*Tl IE BOLJŠAJO, BOMO OB PO Velika zaloga vina in žganja* MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po............... 7t)c. gallon črno vino po................ 50c. ,, Drožnik 4 palio'ne za .................... $11 C0 Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 ,, 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio Domača naravna ohijska vina kakor: CATAWBA, IWES, IN CONCORD prodaja i i {■ JOSIP svete/ 17SO-82 E. 28th St., Lorain> Ohio! Conkord, rudečo vino po____60c. galona, Catawba, belo vino po......80c, galona. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jam čim. Cenjenim rojakom priporoča® svoja NARAVNA VINA is aajboljieffa grozdja. Lansko rndeče vino po 40* gai. staro rudečo vino po 454 galonm lansko belo vino po 45* gtL in najbolj!« staro belo vino po 50* gaL 100 proof mo$aa tropinjevet \Vi galone $12, 10 galoa pa «25 Tiso poiOjam po S8 in •• ga) Vmaraa is disffllsHja Misa w staja. Stepkea Jaekao. v i i i i i i i - 9 Po znižani ceni! i Amerika in Amerikanei. > » I i » » Spisal Rct. J. M. Trunk je dobitijpoštnine prostoza $2.50. Knjiga je vezana platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov In Be mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana,{dalse^vsaj deloma"pokri-jejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 CortUndt Street, [New York, N. T. GLAS NARODA, 1. SEPTEMBRA, 1014. ^ AWwyVwyvvyvYMYyvyvvw^ 0 fllOŽU, II JE DKBHDEL STET. Roman 20. stoletja. Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil _______ (Nadaljevanje.) — Ljubi prijatelj, je vzkliknil, ko je stopil Strong v sobo, — kako se kaj irnašf Ne ves, kako sem vesel, da si prišel. Sedi in po-Vej, kaj ti je na sreu. Dal mu je roko in sedel poleg njega. — Nekaj zel.) važnega imam govoriti s teboj. Ali bi me pustil kot nepovabljenega gosta v hišo, ki je prenapolnjena z diamanti? — Tebe, da bi ne pustil. Še celo v shrambo, kjer je kraljeva krona. Komu bi >a zaupal, če bi tebi ne! — No, upam, da se kaj takega ne ho zgodilo! — Pa se je le zgodilo. Čakaj, da ti povem! Prej pa še nekaj... Ali ti je znano kaj o dragocenostih in o truplu, ki so ga našli na posestvu kralja Dalkanije? — Seveda mi je znano. Še nocoj ga moram obiskati. Zdi se mi. da že jutri odpotuje nazaj v Bamberg. Pri takih prilikah se vedno dobijo ljudje, ki strežejo kraljem po življenju. — Želel sem si takega odgovora, dragi prijatelj. Prosim te stori ini malo uslugo in me vzemi seboj. — To ni mogoče. — Ravno prej si mi pa rekel, tla bi me lahko brez skrbi pustil kamorsihodi. — Saj ne rečem, da ne. Toda h kralju Balkanije ne moreš, ker nisi povabljen. — Svoje namene imam, in prepričan bodi, da nikakor niso slabi. Vzeuii me za svojega spremljevalca. Nekoliko se bom preoblekel, na kar ne lahko predstaviš za Mr. Smitha, ali za karkoli hočeš. Pred vrat ni se dobiva. Detektiv je ;.vižgal, zmajal z glavo in hodil semtertja po sobi. — Zlodjeva stvar je to, zlodjeva! (iospod O'Gorman se je naslonil na kamin. — Kad bi vedel, kaj pravzaprav nameravate. Ali bi tudi Vi radi postali detektiv? — To, ravno ne, to je nekoliko premalenkostno zame. — Tako? — je vprašal in na široko odprl usta. — Počakajte, tla Vam povem do konca. Ali ste bili že kdaj zaljubljeni? Detektiv je zasmejal da je zazvenelo steklo na oknih. — Ah — rekel slednjič in si pogladil z roko po bradi. — No, vidite, sedaj me boste mogoče razumeli. Neumno sem napravil, da s.-m se zaljubil, pa kaj se hoče, sedaj ni več mogoče pomagati. Zal, ubil sem se v Jonesovo hčer, v malo princezinjo Diano. Detekti v je zažvižgal. — Ali boste vstrajali pri svoji nameri? — Seveda bom, če in i boste Vi pomagali. — Ce že ni drugače, sem Vam na razpolago. Radoveden sem. kako se bo at vat* izvršila. Samo nekoliko spremeniti se boste morali. No, tudi to bo moja skrb. Male brčice Vam bom napravil, pa bo. — Dobro. Ali imate brke kar na razpolago? Detektiv je vzel s police malo škatljieo, ki je bila polna raz-• lienib priprav za šmlnkanje. — Kako Vam pa te ugajajo? Bile so le.oe rmenkaste brke, popolnoma podobne pravim Ko mu jih je prilepil, mu je rekel, tla naj se pogleda v ogledalo in pristavil: — Za božjo voljo, samo smejati se ne smete. — No, kako se Vam kaj dopade? — Izvrstno! Skoraj bi sam sebe ne poznal. Brke so vas pa res čisto izpremenile. Bog ve. kako se boste dopadli svoji izvoljenki? — Saj me tudi ona ne bo poznala. — Ob pol desetih se vidiva. Mladim in povrhu še zaljubljenim ljudem prav rad pomagam. Ob določenem času bom lia mestu, gospod Smith. — Prav, na. lepša hvala gospod. Strong mu je stisnil roko in odšel po stopnicah. Oh določene n času sta se sestala pred dvorano. Stronga ni nobeden poznal. V dvorani se je zbiralo vedno več povabljenih gostov. Stene so bile bogato okrašene, ob njih so pa stale v kitajskih vazah različne cvetlice. Strog ni videl ničesar, ampak je samo čakal, kdaj se bo prikazala izvoljen ka njegovega srca. Detektiv ga je potegnil za težak svilnat zastor in mu rekel, da naj počaka. Ob zadnji steni sta bila dva stola s pozlačenim naslonjačem. Vrata so m? odprla in vstopil je kralj Balkanije. Oblečen je bil v frak. Hpreu Ijala ga je pa Diana v beli svilnati obleki z dolgo vleč ko. Gotove je bila zelo dobre volje, ker ji je obraz žarel v veselju. Z nekakii i otroškim veseljem je pozdravljala goste in vsakemu rekla par prijaznih besed. Kralj je napravil na vse nekak čuden vtis. Na njem ni bilo nič dostojaistvenega, ničesar kraljevskega. Diana je parkrat pogledala [»roti mitom, drugače pa ni Čisto nič izdala, da se njene misli ne nahajajo pri družbi. Strong jo je neprenehoma opazoval in se ni brigal aa nobenega drugega človeka v dvorani. Parkrat je tako stisnil pesti, da so mu skoraj rokavice počile. Grozen boj jc divjal v njem. On, bodoči vladar sveta, mora stati kakor berač za zagrinjalom "m. gledati mladega dekleta. Nehote se je stresel. Ozrl se je naokoli, po'eguil detektiva izza zagrinjala in se pomešal med množico. — Prijatelj, za veliko uslugo bi vas prosil: povejte princezi-nji, da je njen vitez v dvorani in da hoče na vsak način govoriti *njo. Uporabite vse svoje zvijače in ji povejte. Vaše zmožnosti so zelo velike, zato pa upam, da boste rešili svojo ulogo v mojo največjo zadovoljnost. Jaz bom za trenutek izginil odtukaj. Komaj je izpregovoril te besede, se je opotekel in omahnil na «aj s klicem: — Zraka! Zraka! Sapa mi zastaja! Detektiv je boječe pogledal naokoli. K sreči ni nikdo opazil, ker je ravnokar zaigrala godba valček. — Nekaj Vam moram povedati, ljubi gospod Smith — je zaše-petal Strongu nn uho — če hočete zraka, ga lahko dobite, ne da bi se zaraditega tako razburjali. Spremil Vas bom na stopnišče v onem delu grida, kjer prebivajo posli. — Kamor hočete, samo tukaj ne morem ostati. — Idi(e toraj za menoj. Dospela sta do hrastovih vrat, na katerih je bilo zapisano: —» Sobe za posle. Detektiv jih je odprl in vstopil s svojim mladim prijateljem. Obstala sta na malem balkonu, ki je bil koncem hodnika. Na drugi strani je bila kuhinja. — Dobro bi bilo — je rekel detektiv — čc hi kje dobili gospoda Pomeroya, kraljevega hišnika. Vi bi se zabavali žnjim, jaz bi pa poiskal princezo. To ni tako lahko, kot si mogoče mislite. — Mora biti, pa naj bo lahko ali težko — je odvrnil Strong nt se hranil detektivu, ki ga je hotel po vsej sili potisniti v kuhinjo. flgf B H ; Hp; 1 mite v kuhinji. Temno je tam in bati se vam ni treba ni dobro izpregovoril teh besed, ko je vstopil v kuhinjo — Ha, ha. ha — se je zakroliotal — vidva imata pa dobre nosove. K»vno prav sta prišla. Izvrstno kapljico imam pripravljeno. Segel je v omaro iu privlekel na dan dve zaprašeni steklenici vina. — Hvala za enkrat — je rekel detektiv — danes mi ni veliko za vino. Gospodu tukaj bi pa ne škodil kozarček. Kaj ne, Smith ? Strong je prikimal, detektiv je pa odšel. — Pijte — je rekel komornik. — Hvala, gospod, za vino. mi ni danes. Veliko rajše bi kozarec piva. — Ali se Vam mudi, gospod? — je vprašal komornik. — Kam bi se mi mudilo? Svojega prijatelja bi rad počakal tukaj, če dovolite. — K^r ostanite, če se Vam izljubi. Srebrnih in zlatih žlic mi menda ne boste pokradli. Oprostite mi to opombo. Ničesar slabega nisem mislil. Na svidenje toraj. Komornik je odšel, Strong je pa sedel sam v hiši svojega sovražnika. Nažgal si je cigareto in čakal. Po preteku pol ure je vstopil detektiv. Ko se je prepričal, da ni komornika v bližini, je začel šepetati: — Gostje v dvorani mislijo, tia sem si najel nekega preoblečenega plemiča za svojega pomočnika. No. malo se motijo. Peljal je Stronga skozi dolgo široko vežo proti nekemu' stranskemu poslopju. Slednjič sta dospela v veliko dvorano, ki je imela zadnjo steno iz samega stekla, ostale so bile pa pregrnjenc s težimi zagrinja-li. Detektiv je odgrnil zagrinjalo — Strong je stopil za korak naprej in obstal pred debelim steklom. V zimskem vrtu je zagledal pod košato palmo nekaj belega. — Diana — je zašepetal in hotel skočiti skozi mala vratiea k njej. Deklica je preplašena vstala. Nj n obraz je bil bled in prestrašen. Ko je že setlel poleg nje, ga je prijela za brčice in vzklik-ii!a: — Moj Bog. ali hočete oponašati cesarja? (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Rojakom ▼ Gilbert, Mina., in okoliei naznanjamo, da j« NAŠI ZASTOPNIKE, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam- nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Koitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis "ostello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.; Ant. Saf-iich.' Indian op oils, Ind.: Alois Rnd- nan. Depne, 111.: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in «olm Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet-'iovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, Hi.: Frank Cerne. Springfield, HI.: Matija Bar-'»oric. Frontenac, Elans. In okolico: ^rank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: ft. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon. Ely, Minn, in okolico: Ivan GSoužc, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Balairt. Collinwood, 0.: Math. Slap-nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 2«Jth St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pie teršek. Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik. . Conemaugh, ,Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok lich. Bronghton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City1, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin cič. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-□ja. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Run, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel. Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank Bartol. Grafton, Wis.: John Stamp fel. Milwaukee, Wis.: Josip Trat nik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Stari ch. West AUis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. Mr. LOUIS VESSEL nas zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to ve-edoiSBZ t«u UQ -cjipj^od BUABC[ v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo. IJpravn. "Glasa Naroda". je Hči a knjiga x "VOJSKA NA BALKANU' r POZOR, SLOVENSKI FARMERJ!! Vsled občne zahteve smn tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH i L ® KRANJSKIH KOSE V zalogi j;h imamo clolge po 05. 70 in cm. Kose so izdelane iz najboljšega, jekla v znani tov ami na Stajer- :-: skem. Iste se pritrdijo na ko?i:;V y. rir.kcami. :-: ^^ Cena 1 kose je 1.10. Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi □ □ klejlaSno orodje iz finega jekla; □ □ cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Dalje imamo tudi fine jelcleoe srpe po 50c. Naročila je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, 82 Cortlandt St-, : - : New York, N. Y. m Valed vsestranska želj« narofti (i smo ve6 iztiiov te knjige in j« sedaj eenj, rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkana" aestoji iz 13 posameznih sešitkov obsegajočih skupaj na večjem formata 192 strani Delo je o premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med ao vražniki. Sesitkom je pridelje* tndi večji slovenski icmljevič balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p* 15«, vseh 13 sešitkov skopaj p* stane s poštnino vred $1.8». Na roča so pri: Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York Cltf —fSt—*—&%—*—aSfc_♦_A ROJAKI NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Pud pisani j« iznaiditelj najuapešnaj -ie tinkture n* ■vetu Alpen tinkture is Alpenpomade - Ženskam in mcikim, kateri jo rabijo, zrastejo » šestih tednih lasje popolnoma. ne bodo izpadali in ne bodo wirelL ____ _____Ravno tak« zraste motenj v testih tednih brada in brke, ki n« bodo izpadale in ne bodo postale sire. O teka 8 dni popolnoma ozdravim revrnatizem. kostibol. trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Bane. opekline, bale, tare. krasta in kurja očeaa. bradavice, potenje nor. zebline itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washington«!, znamenje, da so čista in najbolj aspe&na. FUitr takoj po eenlk! Pošljem g* zastonj. JAKOB WAHCI0, 1091 1. Mth It Cleveland, O N. B. Onemn. Id bi rabil moja zdravila brez oapaha. plačam (600. <&)