e€ii slovenski dnevnik Združenih državah VeU* z« vse leto .. • - $6 00 Za pol leta.....$3,00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA I t« 1 The largest Slovenian Daily the United States. Issued every day except Sundays • j ___1 I__1 M.1!J____ List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CORTLAND T 2876 NO. 276. — ŠTEV. 276. Entered aa Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3 1879 --- ---———-—------s _ ___NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 24, 1925. — TOREK, 24. NOVEMBRA 1925. TELEFON: CORTLANDT 2226 VOLUME XXXUL — LETNIX XX: FRANCIJA BREZ KABINETA Napadalca žensk ne KabinefrPainleve-ja je odstopil, ker so zavrnili va- MOrejO izslediti. žno točko v finančnem programu. — Poslanska 4 . . ~ T. . . vlumtica • a Ka A—. _____i^ensKa Histerija je sledi- zbornica se bo danes zopet sestala. — Pred glasovanjem se je vršila vroča debata. — Banke so profitirale. — Pogajanja glede novega kabineta. la napadom blazneža na ženske v Toledo, O. "Številne ženske v Toledo so postale žrtve mani je, ko je neznanec teroriziral mesto. PARIZ, Francija, 23. novembra. — Kabinet ministrskega predsednika Painleve-ja je odstopil, potem ko je poslanska zbornica zavrnila s 278 glasovi proti 275 peti člen vladnega finančnega programa. Painleve in njegovi tovariši v kabinetu so se takoj podali iz dvorane, kakor hitro je bil objavljen izid glasovanja. Vložili so svojo demisijo pri predsedniku Doumergue, ki jo je tudi sprejel. Pred glasovanjem je prišlo do ostrega govorniškega dvoboja med poslancem Flandrinom ter ministrskim predsednikom. Peti člen določa konsoli-diranje kratkoročnih zakladniških obligacij, ki bodo zapadle dne 8. decembra. Malo pred tem je zbornica s 277 glasovi proti 2 I 9, glasovala za kon-solidacijski predlog in vlada je smatrala preobrat v mnenju za nezaupnico. Komunisti so dali svojih 26 glasov proti Pain-leveju ter izpremenili prejšnjo večino za Pairile-veja v manjšino. Preobrat komunistov je bil posledica trditve poslanca Flandrina, da so napravile banke velik denar, ker so dobile vnaprej migljaj, da namerava vlada konsolidrati zakladniške obligacije, ki zapadejo dne 8. decembra in da so jih vsled tega hitro izmenjale v Francoski banki. Banke so na ta način zaslužile pri vsaki zaklad-niški obligaciji po 500 frankov celih I 40 frankov. Obevznice, ki zapadejo dne 8. decembra, so na odprtem trgu vredne po 360 frankov, a Francoska banka jih je zamenjala za 500 frankov, kot je trdil Flandrin. Komunist Marcel Cachin je izjavil, da so banke na uspešen način tako špekulirale, da so le majhni lastniki obligacij prisiljeni vzeti nove obveznice mesto gotovine. Tekom debate je rekel Painleve, da je mogoče preprečiti inflacijo le na ta način, da se konsolidira obligacije ki zapadejo dne 8. decembra. Opozicija pa je izjavila, da bi s tem proglasila država svoj j bankerot. Poslanec Montignv, intimen prijatelj prejšnjega! r. s „ . . -Zr^ . . \ . . ! padalec. ki jo razburil celo mesto iniancnega mimstra^aillauxa, je istotako izjavil, j ,.not.tavon <<„iasi10r» nVl da mora prvikrat glasovati proti vladi. Opozicija i vec, ki «=e skuša nu vsak nesjmdo- je rekla, da mora dovesti politika vlade do inflaci- b,M1 llaC'in približati ženskam. Nagovoril jo je. ko je sedela je. TOLEDO. O.. 23. novembra. — Val histerije, ki .se je pojavil v tem niexin tekom preteklega tedna vsled zoprnega po javi jen ja skrivnostne osebe, ki je. pretepala (lo nezavesti ženske z gorjaeo, se je polegel proti koncu tedna. Tekom tedna je vladala pra-ja^ta doba terorizma, kajti ceste so bile polne^amaterskih detektivov, razburjenih prostovoljnih stražnikov in policije. Dva človeka sta bila ubita in štirje nadaljni so dobili težke po5kod.b< Tekom zadnjih par dni je dobila po-iieija na stotine pismenih sporočil glede domnevanega blaznega napadalca in številne ženske •ao podale histerične, ker so domnevale. da bodo žrtev skrivnost- -Miega napadalca. Miss Lorraine Brown, izvauredilo močno deklico, so našli nezavedno na nekem dvorišču, en blok proč od njenega stanovanja. Ko so jo dvignili, je za mrmrala: Ah. odvedite ga proč! Ah. te oči! Poročalo se je. da jo je napadel skrivnostni človek, a preiskava v bolnici je pokazala, da je popolnoma nepoškodovana, z izjemo par prask na kolenih. Policija je mnenja, da jo je prestrašil moški, ki je šel po cesti in da je pričela bežati pred nc-j utemeljeno nevarnostjo. Mrs. Ajrnes Knight, ki je prišla v Ameriko kot. žena ameriškega vojaka iz Koblenza. se 'je onesvestila v svoji kuhinji, potem ko je izjavila, da jo je napadel na vrtn skrivnostni blaznež. „ Policija je prepričana, da trpi Mrs. Knight, ki je bila zastrupljena s plinom tekom svetovne vojne, na ,deluzijah. Mi> s Pauline Win over. ki je bi i la hdje naipadena v petek zvečer je izjavila, da je skrivnostni n;.- Velika pijanost v Združenih državah. Moderation League poroča, da je doseglo število neozdravljivih pijancev v deželi številke, kot s o prevladovale pred vojno. — Nobenega uspeha ni pričakovati od Volsteadove postave. Preteča stavka v mehkih rovih. MIROVNI POGOJI MAR0ČAN0V Vsa znamenja kažejo, da se bo razširila stavka premogarjev tudi na rove mehkega premoga. Migljaj je vsebovan v nekem pismu Lewisa, predsednika United Mine Workers. Moderation League. Inc., je objavila pregled glede pijančevanja v Združenih državar, v katerem se prevladala pijanost v nezasHšnem obsegu, ker ne bo Vols-te^-dovo postava v svoji sedanji drastični obliki nikdar dosegla svojega namena. V poročilu se prla^t nadalje: — Xa temelju izkušenj pred narodno prohibieijo v državah, ki so imele omejevalne postave in izkušnjo po celi di«eli tekom let 1918—191J) ter izkušenj ea-nadskih provinc smo prepričan«, da je mogoče doseči večjo mero treznosti in zmernosti pre je s pt»- j ali nedotakljivost dogovorov močjo pametnih in modrih omu-Uo bili sklenjeni med lastniki ro-jevalnih postav kot pa s pmiočjo j vov in delavci. suhaške postave, ki ne uživa pri i — (V ne bo vlada v tem pogle-pretežni večini prebivalstva nitildu ničesar storila, bodo delavci domnevali, da so v polni meri upravičeni njih ]x>skusi v tej smeri. — je rekel Lewis v svojem pisanju. Že več kot eno leto se je neprestano pritoževal, da se ne brigajo lastniki rovov mehke ur a premoga za koatrakt. ki jo bi! •sklenjen >v Jacksonville, da ne plačujejo določenih mezd. da n* upoštevajo določenega delavnega časa in da sploh teptajo dogovor z nogami. Štiri največje družbe, ki dela-jo to. so Pittsburgh foal Company. Consolidation Coal Co.. Bothlehem Mine Corporation in premogarski interesi Buffalo. Rochester in Pittsburgh železnic«. Te družbe obratujejo rove v Ohio in v južni in zapaclni Pennsvlva- najmanjšega ugleda. — Tudi smo trdno uverjeni. da bi imela taka politika modre omejitve velike prednosti, ker bi jvo-polnoma odpravila Škandalozno korupcijo in podkupljivost jasnih uradnikov, da bi ustavila na-rastek buftlegarskega milijonar-skega razreda, napravila konec neitvaževanju |K>Mav ter obenem proizvedla lep narodni dohodek. Nemško sodelovanje v praškem kabinetu. njajo hitro pri Francoski banki svoje obligacije. Doumergue je že pričel z običajnimi pogajanji z voditelji glavnih strank glede stvorjenja novega kabineta. Poslanska zbornica se bo jutri zopet sestala. Ce se ne bo predsedniku Doumergue posrečilo najti v -rstah svoje lastne stranke novega ministrskega predsednika, bo imela Francija najbrž priliko, da glasuje glede socijalističnega predloga davka na kapital, da se na ta način prepreči narodni bankerot. Predsednik Doumergue je najprej sprejel pred-* sednika senata, De Selvesa. Pezneje pa se je po-sveoval s prejšnjim ministrskim predsednikom Herriotom. poročil neutemeljena. Policija je aretirala par nedolž nih in neškodljivih t ram po v. mnenja, da je minula doba terorja. ^Prepričan je. da je požel jen je domnevanega napa'dailea izčrpano in da se je umaknil, predno bi . ga zasačili. PRAGA. Cehoslovaška, '20. novembra. — Izid volitevc v poslanki so sc i kratkim, je dal „ i uemu položaju CchosJovraške po-j ipovdarja v svojem pi- vsem drugačno lice. Iz manjšin}««» ™ predsednika, da je bilo vsled postopanja imenovanih kom panij moteno zaupanje med dc- vršile pred notranje-politič- jniJr- Lewis ipovdarja PARIZ, Francija, 23. novembra. — Sedaj je mogoče reči, — brez neprimernega optimizma, — ca obstaja dobra prilika za uveljavljenje miru še tekom sedanje zime, potom dogovora med pranci-•o, Špansko in Abdel Krirpom. Abdel Krim je pripravljen skleniti takoj mir s »vojimi evropskimi sovražniki na temelju pogo-ev, ki se v splošnem zelo približujejo francoskim in španskim zahtevam. Glavar rifskih vstašev stavlja le en bistveni pogoj za premirje, — obljubo, da bodo priznali iden-tičnost njegove dežele in da bodo dovolili naj polnejšo mero neodvisnosti kot je sploh mogoča. To pa je neizpremenl j i v pogoj in dokler se ne skler.e definitivnega dogovora glede priznanja Rifcev, r -more biti nikakih pogajanj glede ostalih točk. Kakorhitro bosta Francija in Španska priprav-jeni priznati popolno prostost rifske države, bosta Abdel Krim in njegov brat, Sidi Mohamed, proglasila premirje ter pričela z mirovnimi pogajanji. Obstaja pa temeljna težkoča glede načina, kako spraviti vojskujoči si stranki v stik, a glede defincij neodvisnosti in ozemlja rifske države je med obema strankama le malo razlike. Sidi Mohamed to odkritosrčno priznava. ICo sem ga videl zadnjič ,je rekel: lepe spomine imam na svoj ssetanek žnjim v Parizu in nikdar nisem izgubil svojega zaupanja v plemenitost njegovih ie'e-ilov, njegovo popolno dobro vero in njegovo po-k; žvečenje za stvar pravice in prostosti. — Ce bi se mogel sestati s Painlevejem ter razpravljati žnjim glede miru, sem prepričan, da bi prišel mir hitro. Ker je najbrž Painleveju nemogoče priti v Maroko, bi se rad sestal s kakim njegovim sodelavcem, — možem istih idej kot jih ima Painleve. Ta sestanek bi se lahko vršil v Adžirju, Kve-zanu ali celi v Tangerju. — Zdi se mi, da je dolžnost nas vseh izognit' se, če le mogoče, vsakemu nadaljnemu trošenju narja in človeških življenj v vojni, katere nike'o nas ne želi in ki ne vodi nikamor. To osebno in neformalno sporočilo, — katerega ni smatrati oficijelnim, — sem prinesel ministre kr:-imu predsedniku. Usodepolna beseda "ugled" je glavni sovražn i, miru. Radi ugleda ne more noben treh glavnih voditeljev riskirati uničejna s tem, da bi napravil prvi korak proti premirju. Nacionalistične sku-jpine bi ga takoj obdolžile defitizma, pomanjkanja domoljubja. t, ,...••, . - , T . . ,so postale večine. V celem je bilo oiic jsKi ] aceiniK .1 Minings je oddanih 6,600.000 glasov in od teh Posledica posta. PAltljZ, Francija, 22. nov Enajst daii v stekleni pajbici brez( pijače in jerti je zlomilo odporno silo Nizozemca Alberta Wollv. ki se profesijonalno peča s poštenjem. V jutru dvanajstega dne nameravanega posta osem. in dvajsetih dni so oAiagali živci moža, najbrž rad i tega. ker je pri-šlo ini|n'o njegove gajbice kakih ^udi, ki so «a Inučili s tem. .da so pred njegovimi očmi zavživali sandwiche ter pili šam-]>anjea. Wolly se je pričel naenkrat peniti, postal hisferičen ter razbil y. stolom steklo, ki ga je obdajalo: Obnašal se je kot pravcat blaznež in vsi navzoči so zbežali. Pozvana je bila policija in Wol-lyija so odvedli v bolnišnico, kjer se je f>omiril ]»oteni ko je nekaj zavžil iu -popiL _ ^ __ _ xolnikom globo Porotniki so pc skusili inops. FREEHOLD. NT. .T.. 20. nov. — Okrajni sodnik Lawrence je naložil včeraj denarne kazni trem članom veleporote iz Monmouth okraja ter jih nato izpustil iz službe. Ti trije tički so si mislili v nekem slučaju, ko jim jo bilo predloženih pot steklenic žganja, enostavno: — Mi smo iz Missourija in treba je na j prvo dokazati, predno vrjamemo. V pon leljek so enostavno izpili steklenico ali dve d<7i: govoril je tudi izključno za gospodo, katero je označil nekoč neki nemški liberalec kot "kroge posesti in izobrazbe", pri katerih pa, — tukaj in tam v Evropi, — .stoji izobrazba v nasprotnem raaincrjru z velikostjo ujih pocwisti. Kar je rekel vrhovni izvrševalni uradnik .Združenih držav, je bila v sled. tega tudi kristalno-cista kapitalistična modrost. Slavil je brezpriiner no prosiperiteto, neizmerno blagostanje'7 dežele. Govoril je o nagromadenili bogastvih, o močno utrjeni materijalui varnosti, "katere ne more omajati uiti nesreča, uiti zla volja". Pridigal je kapitalu vdržnost z ozirom na financijehio pomoč katero naj «c nudi inozemstvu in proslavljal ponižno zadovoljstvo dela, in ker je bilo ravno pri tem, tla daje delavstvu dobre nauke, je malce jjo-tvoril dejansko sitaaije stvari, da napravi delavstvu svojo postno pridigo nekoliko bolj okusno. Cene življensikih potrebščin, — je rektl predsednik Coolidge, — so izza leta 1920 neprestno |>ao res nekoliko padle. Delavec plačuje cene na drobno in te so — izza leta 1920. — poskočile za nekako dvajset ods>tr>ttkov. Koliko delarvcev pa prejema danes J>Lače, ki so za petino višje kot one. katere so dobivali tekom vojnega časa t Govor CooLidga je treba smatrati za odgovor na zahteve orga- D opisi pripravil okusen obed, naikar se je dobra jed zalila s pristnim cali-fomijčanoin. Nastopilo je društvo '' Slavec". kateremu je bil slatvljenec ustanovitelj ter vesten član. Pevovodja "Slavca" Mr. Hude je iz-pregovoril sla vi jene u par prisrčnih besed v slovo. Za njim so govorili Mr. Derčar. ki je izročil Mr. Remsu za spomin krasno uro. dar Slovenskega Delavskega Podpornega društva. Mr. Cvetko vie v imenu pevskega društva 'Slovan*. Mr. Čispurdjija v imenu hrvatske kolonije v New Yorku. »starosta, newyorskih. Slovencev Mr. Sakser. Mr. Hodko ter še nešteto drugih. Govor vsakega govornika je sproti poti krepil stotora vnatelj Mr. Hlača. Vmes je pelt) pevsko društvo 4'Slovan" krasne slovenske pesmo. Nastopil je tudi kvartet "Jadran'', in lahko se reče. da je bil njegov nastop višek vse proslave. Naš umetnik Mr. Milan Trošt je s svojo priznano spretnostjo. zaigral na glasovir par komadov ter s tem povečal' slav nohtno raz}>oloženje. Vsa prireditev je pokazala, kako iskren prijatelj nam je bil Mr. 9 Kems. Vsi brez izjeme mu želimo vso srečo, zdravje in zadovoljstvo. Poročevalec. Barney, Pa. Tem putom naznanjam rojakom in znancem, da je tukaj umrl t»;> dolgotrajni bolezni rojake Edward Smith. R-ojeu je bil leta ISTO v Sv. Lovrencu na Pohorju. Ril je dober Slovenec, ki se ni nikdar in nikjer sramoval svojega materinskega jezika. Ril je naročnik Glas Naroda od prve številke. Naj mu bo lahka zemlja! S | >o zdrav o m Rndrwiph Strutz. Aerial, Alberta, Canada. Prosim, cenjeni (»las Naroda /a malo prostora v listu, da napišem par vrstic iz naše naselbine. Na Druiuheller Valley imamo približalo petdeset prenvogorovov. pa že štiri leta tako slabo obratujejo, da se komaj/ človek preživlja Jaz delam samo dva meseca in pol Raznoterosti. Posnemanja vredno Ilessenska vlada v Kasselu je izdajala doslej seznam pijancev. Sedaj pa je začela izdajati tudi seznam pretepačev in ga razpošilja gostMničarjem. Na podlagi tega sez~aaina gostilničar doti;-nikc lahko kar odstrani. Živio paragraf. Nekaj nenavadnega se je pr igo-dilo nedavno nekemu češkemu čevljarju. 1/prehajajoč >e po železniški progi je zapazil, da so tračnice na nekem ovinku odvite. .Mož je tekel, kar so ga no*r»« nesle. do bliž- Peter Zgaga Kovretov li.st v Chieagu je delniško podjetje. Vzdržuje ga kakih trideset zagrrzeneev. ka'tere je Koverta zagrizel in jih vdiujal. tla deloma vede. deloma nevede delajo pod krinko svete vere za njegove namene. Skoro sleherni, ki piše v " Edinost". je delničar " Edinost i". Vse. kar je hvale v nji. je samo lastna hvala. Naši ljudje pa znajo ceniti samohvalo tt^ temu primerno obračunavajo s Koverto. Kadar začne 1 is-t v uvod ni V nje čuvajnice to javiti in je na ta člankih fehariti za podporo, je« način rešil bogveliko človeških življenj in pa materijala. toliko več ker j«* bilo ravno na tistem kraju skalovje, ob katerem bi se bil vlak brez dvoma ves razbil. In ztlaj bo vsak pričakoval, tla so vrlega čev- j Ijarja primerno nagradili. Xe. doživel je nekaj povsem nepričakovanega : on ki je storil hvalevredno lelo. rešil morda veliko ljudi, je bil . . . kaznovan z glolni 'JU čeških kron zato. ker je hodil po železniški progi. New York, N. Y. ; pa prišli kakor nalašč. Rrž sva se Cenjeno uredništvo -. — Prosim, j jima pridružila ter polokala vsak r..1stopite nam nekoliko prostora , l>o par kvartov mleka, nakar se v listu Glas Naroda, da poročava j ««ma je v jutranji zori pričelo j „„ le1a potem pa vsak lahko ve. o iaborni "ohce.t-i" ki smo jo ne-; .i:isni*' v glavi, kjer so prej razsa-•davno praznovali. — V zakonski j 'i duhovi one zlate kaplje, k; stan sta stopila namreč Mr. Vik-! j«' točila izhoda od zida. or Kobilca, dobro znan Slovenec; Tako smo torej zaključili to le-in fant od fare, kakov se pravi, in po pristno slovensko ženrtovan-Miss Kauv Redenšek. Ženin je I J1'- i" večer bomo ohranili vsi doma iz-Jarš pri Domžalah, neve-j na vzori — bilo nas je kakih sta pa iz Stoba. : oseb — v najlepšem spominu! — Kakor že omenjeno, smo se na 1 ŽeuiAm in nevesti l)a kliče va v ciziranega delavstva, da bi bili tudi oni deležni spiošne kapitalistič- i ženitovanju krasno zabavali; bilo lrm;nu "»vzoedi: Rog vaju ne prospentete. Nova mezdna politika Ameriške delavske federac;-j «l'»rav kakor na ženitovanju ^ :avi Ul a s'* bemskim svatom, ki so morali p<,-bodoče zado\-oljili z drobtinicami, ki padajo z mize njih gospodov. h*m Krista naprositi, da .jim je izpreanenil vtnlo v vino. — Ni;: Živela! Martine iti Avguštin. Če sodimo voditelje Ameriške delavske federacije pravilno, bo pridiga nedeljsko-šolskega učitelja iz Bele hiše primerno uplivala na Green, Woll & Co. Ta govor pa je obenem tudi odgovor na naslov stavkujočih antracitu ih premogarjev. katerim svetuje Coolidge. ^laj >e zadovolji s tem, kar imajo in naj ne streme za "nedosežnemV tem ožim pa bo imel predsednik Cooliiljje yialo uspeha, tmli ee bi se mu posrečilo pridobiti s\ojega strankarskega pristaša Lewisa za evangelij skromnosti. — katerega lahko Levr'ts prenese vspričo svoje letne plač« v znesku $8000. Premogarji vedo namreč v .splošnem, kaj hočejo ter jili lii mogoče zvodirti za nos s takimi čenča ri jami. konjih nemiri-t nost in nev-^tlržnost jim je znana . . . Ob istem času. ko je imel najvišji izvrševalni uradnik dežele svoj varčevalni govor pred zbranim finančnim kapitalom, je bila ekse-kutiv« Ameriške delavske federacije v Waivringtonu zbrana na se ji, da prebavi v prakso svojo novo mezdno politiko. ZeJo kmalu .-e bo moralo pokazati, na kateri strani leži večja sila . . . K< Brooklyn, N. Y. je izvedelo, da se name- Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa mpney order. "GLAS NARODA" Street, New York, N. Y. tem ženitovanju ]>a je l)i!o hvala rava ]M)da.ti ugledni.rojak Mr.-To-liogu vsega dovolj, pa ne dovolj. ■ žef Kems takoj ])o svoji |»oroki v na preostaja n je. in razum«> s<. a Naroda. listu pa želim obilo novih naročnikov. -Toe Osredka r. ZLOČIN V LIPSKEM nami. pač pa sami ljudje, in pol! Da je bil^> to svatovanje pristno slovensko rn kranjsko, je za to poskrbel liannonikar s svojo harmoniko. ki jo je neutrudno raztezal. tako »la ^o se pova.blje.nci vrteli. da niso mogli priti niti do sa-l»e. Toda ker so bili samo dobri John Derčar. tajnik Slovenskega Te dni se je zgodil v Lipskem strašen zločin, ki je vznemiril vse mesto. Žena policijskega uradnika Voelkela je spomoejo svojega brata umorila svojega moža. nakar je truplo razkosala in ga skuhala v kotlu za perilo. Dosedanja preiskava je dognala. da je zverinska žena izvršila u-mor iz maščevanja, ker je vložil njen mož prošnjo za sodnij.sko ločitev zakona. Žena se je namreč bala. da bi mogla sodnija prisoditi v tem slučaju zemljišče njemu in ne njej. Zlot •in so odkrili sosedje, ki so slišali obupne klice po pomoči. Policija je našla v stanovanju grozno razmesarjeno truplo policijskega uradnika, kateremu so manjkale glava in roke. V bližini je ležala popolnoma okrvavljena žena. V sosedni sobi pa so našli njenega Delavskega Podpornega Društva, j brflta PiP>fantno oblečenega tride-Mr. Peter < Vrar. pretLsednik pev-j setletnega moža. ki je zatrjeval, tla 1........1 ■ - —— - Gio4je Voelkel dejansko napadel nje- kega društva "Slovan vanelli ter Mr. Ivan Adamič. i V prostrani dvorani Kočevskega Doma na FairvvieAV Ave. so se že krog ene ure začeli dušil. Manjkajoče tlele trupla so na- i • • , n 4 • v. .-.X -i-, i* šli v kotlu za ]>erilo. pod katerim plesale i m plesalke, zato niso »teli gostje. Dvorana je bila krasno godcu tega v zlo. pač pa nasprotno. bili so mu hvaležni. No. in tako smo rajali v razigranem ve-•»ol'ju naprej, nakar so prišle na vrsto še razaie igre itd. med katerimi naj omeniva samo to. da smo med drugim tudi "berača razira-li*\ Aha. vemo. da ste radovedni, kako za vraga se berača polbira. ampak >te skrivnosti ne izdamo vsaj za enkrat še ne! Zažingali smo seveda tudi tisto, da "prej p« ne gremo dam, da se bo delov dan", in res, odmoftovrlili smo se fele, ko «o mlekarji pričeli ropo- opremljena ter okrašena z ameriškimi in slovenskimi zas-tavami. V pročelju je bil "j>rostor za slavljenja. njegovo soprogo in člane njegove družine ter za njegove ožje prijatelje. Ob dveh «tenah pa mize za ostale udeleženec, katerih je bilo nekako stopetdeset. Slavje je otvoril Mr. Ivan Adamič. v angleškem jeziku, pojasnil pomen tega sestanka ter naprosil Mr. Rajnerja THačo. naj prevzame stoloravna teljisfcro. NTaito se je pa začelo, kot je navada pri takih prilikali. — piti. jesti in govoriti. tati g svojimi '/k«H>glami". Ti soiUpravitelj Kočevskega. doma je je gorel velik ogenj. Preiskava je nadalje dognala, da je zvabil nesrečnega očeta njegov dvanajstletni sin pod pretvezo, tla se želi nje-srova mati pobotati ž njim. Morilka je imela že delj časa svoje lastno stanovanje, kjer so odkrili tajno luknjo, kamor je hotela najbrže skriti preostale dele svojega ti-morjenega ^noža. V ROJAKI. NA&OČAJJE SE NA "GLAS $AmOBA", MAJV2ČJT &LOVKNOT DMSVHXK ▼ ZDB. DMŽAVAM. Hitra kupčija Knjigotržec Ktivard (iohl-t >i:e iz Londona je na svojih aeroplan-skih potovanjih izvedel, tla nahaja nekje prava kopija (Juton-bergove biblije. \"zel je aeroplan. nazaj v London, nazaj na Dunaj, slcega rodu. in je tam brblijo res jz.-le lil. Lastnik je zahleval svoto. ki je (iobl--stone ni imel pri sebi. Brž v aeroplan, nazaj v London, nazaj na Dunaj, in kupčija je bila sklenjena. (lutenberg je dal 1 iskati prvo biblijo l ta 14.")."».. tlrugo leta 14">H. znamenje, da mu slaba prede in da nima prisašev. "Edinos" objavlja serijo uredniških člankov, "kojih ja\n»o in prikrito povelje je: Dajte. j>ro^i- mo in zahtevamo — dajte! * V Franciji je »tKlopil Painleve-jev kabinet. Kabineti se stvaljajo in < Isto-pajo. Dolg. ki ga je Francija dolžna Ameriki, bo pa treba kljub temu plačati .Sedanja generacija ne bo plačala. Plačali ira bodo m-novi in vnuki, ki se bodo pokorili za grehe svojih očetov. Nekdo dokazuje, da je ruski zunanji minister Cičerin *Toven- Dcžcle brez kamenja Z ozirom na njegove zmožnosti in uspehe, se nam ni treba Čiče-rina sramovati. * Italijanski ministrski pred *d- V nik Mussolini bo zalrl v-^ak ča-o pis. ki se ho drznil črhnili prol* njemu. Cim manj časopisov bo v Italiji. tem jasnejši dokaz bo. VrcJnost .stvari zavisi o l njene \ , nje{roVsJ politika zinof.,., in redbDsti. To nam dokazuje tudi sledeče dejstvo: I» širnih nižinah na.jjužni.jega tlela Amerike ni na stotine kilometrov daleč nobenega kamenja in je kamen tam taka redko-t k*.t pri tleinant. Div- jaki teh dežel sploh ne vedo. kaj ] nepoštena. Ko je zadnji teden govoril predsednik. Coolidtre elauom r\'-\v-yoi"ške trgowke zbornice, je einc-nil. da tlolguje afriške. r> ;>ublika Ako jih usoda zan.se Y | Liberia Združenim državam šest- indvajsetisoč dolarjev. Oh. da bi le vse druge države plačale. — to izgubo bi se že še nekako preneslo . . . je kamen, rake kraje. d;r vidijo kaj kamenja. >e temu zelo čudijo in si ga na lože kot najdragocmiejše blago, da ga odneso domov. Deček iz bronaste dobe V grofiji Pembroke v Walesu (Velika Britanija > so razmetavali grič. polu grobov i:i so dobili tam posode z deloma ožganimi človeš- 1 x Danes otlpot<.ije v domovino naš prijatelj -lože Rems. Kaj j«' bil nam vsem. bomo šele sedaj vedeli, ko ira ne !>o več med nami. kimi kostmi. Poslali so jih znane-* v luo tudi ki rekli — zbogom. Jaz mu pravim — nasvit Ce me slutnja ne vara. bo obveljala. * do majhnega prostora, z mrtvaškim kamnom pokritega : na kamen je pa v rezala spretna roka risbe, ki jih takih iz te dobe doslej še niso našli. merno geslo. V drugi volilni kampanji za Wilsona je I>ilo geslo: Glasujte zanj! On nas je ščitil pred vojno! Pretežna večina je res volila Wilsona. in kmalu ko je bil izvoljen. so se Združene države vmešale v vojno. Geslo Coolidge ve volilne kampanje je bilo: Keep Kool with Koo-lidjre ! Pretežna večina je izvolila Coo!idge-a. Geslo njegove kampanje m1 je še Ptič, ki vedno žvižga. V Egiptu živi ptič deževnik iCharadrius spinosusi. ki ima na vsaki strani peruti j>o I perjem po en trn. in ki neprestano žvižga noč iii dan. Arabska pripovedka pravi o njem tole: Nekoč »n praznovali ptiči na east Allahn. ki jih je povabil k sebi. Vsi so prišli, le deževnika ni bilo blizu. Sele čez nekaj dni se prikaže in pove v svoje poravičilo. da je me I tem časom spal. Alah se je razsrdil in «ra ka- j znova 1 S tem. da mu je dal pod pe- j N,'ki »travnik je doirnal. da roti na vsako stran |h» en trn. Ka- 'Jndje. ki imajo krive noge «lar jedeževnik poleiu hotel z as pa- j korajžni. ti. sta ga vedno zbola oba trna in \ To je verjetno. tako sedaj leta brez prestanka in Najbolj je pa korajžna ženska. miru vedno okroir ter žalostno i ki ima krive noge. pa vseeno nost žvižga noč in dan. j krat ko kikljo. le *edaj uresničilo. Skoro vsakogar. ki ne more plačati petindvajset dolarjev za tono premoga. —-zebe. NAKAZILA za BOŽIČ in NOVO LETO - — v Dinarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot vedno vršili tudi letos pazno in skrbno. Pošiljateljem pa priporočamo, da božična darila čim-preje odpošljejo. Za brzo in točno izvršitev nakazil jamčimo. Zmerne* cene. Zanesljiva postrežba. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTABEJŠA JUGOSDOV. POTNIŠKA P0SL0VNI0A v. v ' -i. ________ • • • ■ - ■_____. - ^ - ■___- - •-__ I"-.-- ■ - s -_-i___^_ < . - an««.* - > ' GLAS NARODA, 24. NOV. 1925. KORZARJI. (Nadaljevanje.) Ta* da n so bratje z morja zopet ineli enkrat priliko, da vidijo in o »čudujejo spretnost svojega kapitana pri manevriranju. Fregata je lavrirala tako gladko, da je pri drugem okretu kakor slučajno n isedla na peščino, ob oseki seve-d i, jedva sto sežnjev daljave od f »rta Svetega Jeronima. pa ven-d ir izven donosa španskih topov. J* *verozapadno je namreč molila pred baterije druga i>eščina', in li-in baterije niso bile tako obrnje-v. da bi mogli i/, njih topovski .s reli zadevati cilj. ki je onotitran t peščine. V tem zavarovanem ] roslcru je torej 'Lepa podlasi- govor. .se obrne k Tomažu in reče zaamehljivo: — Strela! Kaj ti nisem že prej rekla, da ne bodo govorili! Kar obesimo jih brez odloga, da ne izgubimo preveč časa. Tomaž ji pa ves rdeč oborno u-kaže: — Molči! Govorili bodo, pravim, in ti počakaj! Jetniki nemirno gledajo kapitana. Ta pa pristopi k njim, ne da bi črhnil le besedico, in potegne svojo težko sabljo. Š enim mahom je nato Tomaž od robi 1 prvemu ujetniku glavo, da odleti kakor iz frače izstreljena v velikem loku Mary Kaekam pred noge in jo vso oškropi s toplo krvjo. Ostalih -sedem Spancev zatuli Tomaž se ae vedno reži s tistim groznim, krčevitim izrazom v licu, roko odpre in jo stegne proti Plibustejeeui, kakor da sprejema od. njih svoj novi priimek v dar in odgovori: — Jagnje.' Dobro je tako. Odslej sem torej Jagnje. Sedaj pa naprej! Krmilo nazaj, smer na za pad! Jagnje gre sedaj v strigo k mladim volkovom v Ciudad Real!— , t Ko so bili še sto sežnjev oddaljeni od mestnega obzidja, ustavi Tomaž Tmblet, odslej imenovan Tomaž Jagnje, vso četo s kretnjo roke. Doslej so prodirali krito. — Sedaj se pa Tomaž zravna in se tako pomoli Lzna <*visoke trave, ter odide sam še kakih trideset ko-rakov dalje, da rekognoseira so- c i' nasedla. Onih sto Flibustej-'groze. Ne brez vzroka. Tomaž pri-1vražlie postojanke. Tri muškete c 'V pa, ki jih je Tomaž v to svrho j stopi k drugemu, molčeč kakor z • poprej odbral in se jim osebno I ostavil na čelo, je na ta način t Tsejrlo platformo baterije brez c tega strela. Hranilci zato takoj zasedejo s relue line in sprožijo svoje puške, toda brez velikega uspeha. — I orzarji pa. najboljši strelci in t »čnejši ko katerikoli vojak na svetu, odpihnejo s svojo salvo vse, 1-ar je ostalo španskega na linah i i i udi vsakega drugega radoved-i eža. ki je pomolil svojo glavo izza obzidja. Hranilci se zato pokrijejo in streljajo izza zaslona j a slepo v zrak, ne da bi merili. < 'd takega streljanja seveda Fli-1 istejcem ni pretila prevelika nevarnost. Vkljub temu je začelo vse skupaj Tomažu kar presedati. Zavarovan od neprestanega og-i.ja lastnih fantov, skoči Tomaž i .i čelo dvajsetih najhrabrejših v jarek. Oni mu nastavijo svoje 1 rbte in ]>o njih se vzpne Tomaž prej, toda rdeč kakor puran. Inst inktivno se ujetnik umakne za korak, kakor da hoče pobegniti. Ta hip mu pa Tomaž zasadi svoj okrvavljeni meč dvakrat zapored v trebuh in prša. Španec se zgrudi pri priči usniK-en. Ttet.ji zavpije : — Milost! — Toda gluh in nem ga Tomaž ubije. In tako je šlo naprej. . . Še štirje ujetniki žive. — Ta t tikaj. — pravi Tomaž in ogleduje petega. Potem se prekine in pogleda Mary Račkam. — Kaj si rekla? — jo vpraša. — Da ni" druge j>oti v Ciudad lieal ko po reki * — Pri tem ostro pogleda Špancu v oči. — Ni druge poti — Španec se že pripravlja, da nekaj zine. — Še to uro bom vedel 7,a dve ali tri druge steze. Ta možakar tu pa gotovo ne pozna nol)cne. Za pasom ima Tomaž dve pištoli. Sedaj potegne eno in jo d vine pred ujetnikov obraz. — i.a branik 1er skoč iv notranjost ,Steza. . . zajeelja ujetnik bolj mr-laterje. V prihodnjem trenutku itev ko živ. — Nobene! — nada- inu sledi še polovica spremljeval-vv. Toda že ta trenutek je Toma->'i zadostoval, da ko blisk pobije v širokimi zamahi svoje težke sablje šest Špancev. Ostali rjovejo strahu in dvigajo roke v zrak. — Toda zaman, večino revežev Fli-h iiste je i pokoljejo. V zadnjem hipu se Tomaž šele spomni, da potrebuje jetnike iu jih ukaže povezati. 4 Krnim povežejo roke in jih brez odloga preneso na fregato. Plima je med tem časom pripla-vila nove vode in 'Lepa podlasica' je že zopet plavala. novim zmagani nasproti. Predno se pa jadra zopet obrnejo po vetru, pristopi še oni iz Dieppa. ki so mu poverili skrb za vrvi in jadra, k Tomažu, in ga vpraša, v kateri smeri naj vozi, saj so napadli fort Svetega Jeronima edino zato. da vzamejo nekaj jetnikov in ^.i preskrbe poročila o >kriti stezi. Po svoji stari navadi Se je Tomaž vrnil iz boja ves teman in strašen v l>csni ljutosti. Že pričet-ni odpor ga je razdražil. Straho-petnost sovražnikov ga je pa sedaj skrajno razbesnila. Ko je končno sam preplezal zidovje in začel klati, mu* je zavrela vsa kri. Krvavo klanje, ki mu je sledilo, ga ni ohladilo, ampak je njegovo razdraženost povečalo do skrajnosti. Moral se je silno krotiti, da je ukazal, naj prihranijo vsaj zad- Ijuje Tomaž in sproži. Kazstrelje-ni možgani poškrope vso okolico. — Sedaj pa. kar se tega tiče. — nadaljuje Tomaž in stopi pred predzadnjega, pol Kastilijanca, pol Indijanca. — Senor Capitan, — zavpije ta obupano in se vrže na trebuh. — ne ubijte me. milost«, vse vam »povem! — Oho! — odgovori Tomaž ravnodušno in prekriža roki. Pri tem pa ne gleda na mulata. ampak na Mary Raekam. — Seveda poznam stezo, prav zanesljivo stezo. — zagotavlja mu-lat po španski, kakor da je v tem najstrašnejšem trenutku popolnoma pozabil vsak drug jezik in tudi flibustejski dialekt, ki se sieer obali. — Kaj sem ti rekel? — pravi Tomaž k Mary. — Kaj sem ti rekel? No, ali je kakšna pot ali je ni? — — Ta steza votli okrog gorovja, zapadno. dvajset milj od tod. — Tam je tudi gaz čex reko. Če ste jo pregazili z levega na de.sni breg se obrnete skozi jelovje in pridete brez zaprek v Ciudad Real. . — Na tej stezi, — nadaljuje Tomaž, še vedno obrnjen k Marv Raekam. — na tej stezi bi nas praT lahko čakala »a»eda. . . — Le tega ne mislite, gospod kapitan, — ugovarja živahno ujetnik. — Ni zasede, istino govorim. — Pa če bi zaseda tudi bila, — ŠPANSKA KRALJICA njih osem mož, ki jih potrebuje i nadaljuje Tomaž. — bi bilo to ! najhujše, kar more doleteti naša zn svoje namene. Ko ga sedaj oni iz Dieppa iz-prašuje, kako naj obrne ladjo, se Tomaž samo hripavo zsrkrohota in z grmečim glasom ukaže, naj mu privedejo onih osem ujetnikov, in naj jih postavijo v vrsto pod veliki jambor. Pustolovcu iz Ole-rona, ki govori najčistejšo španščino, pa pomigne Tomaž, naj pristopi, in mu z ostrim glasom ukaže, naj raztolmači ujetim Špancem kratko in jasno, kaj pričakuje od njih: Naj namreč pove-dejo četo do pod mestno obzidje po skriti stezi, tako da se umakne ognju trdnjav na otokih. Mož iz Olerona stori, kakor u-kazano. Toda njegov nagovor ni ;mel željenega uspeha. Španci se le spogledajo in izjavijo potem na na glas, da ne morejo izpolniti tega ukaza, ker je edini dofttop do mesta Ciudad Real mogoč le po reki; ta reka je pa v ognju ostalih pet® trdnjav. Ko vrt* |ft *d- vodnika. ker jima v tem slučaju potegnem kožo z živega telesa, jaz lastnoročno. . . — Da, da. da, le potegnite, gospod kapitan. — pritrjuje ujetnik. — Če pa se izkaže, da sem govoril istino, mi darujete življenje, je-lit — Darujem vama življenje, do bro! — obljubi Tomaž, stopi potem k babnici in jo udari po-ramah. — No. ali sta govorila, je lit Kaj praviš k -temu t Pri tem se zareži krčevito, grozno. — Božja strela! — zakolne Mary Raokam, — naš kapitan i o general je pa t*» dečko. Krotak je ko jagode, pri moji veri! počijo zapored na obzidju, kajti straže so budno pazile. Tudi strelca svistne, kajti med branilci se je nahajal marsikateri Indijanec. Tomaž se je pa za strelico brigal ravno tako malo kakor za krogle. Kakor vedno, je zaničeval opas-nost in je imel v mislih le, kako bi najbolje razgledal utrdbo in sovražnikove postojanke, da si iz bere najboljše mesto za naskok. Mesto Ciudad Real na Novi Oranadi je bilo zgrajeno na visoki planoti, koje stene so na tri strani strmo odrezane. Na četrti strani pa se planota lahno nagiba k reki in se končuje v rečnem nasipu, kjer ladje pristajajo, da izkrčavajo in nakrcavajo blago. Pri tem jih straži več prikritih obrežnih baterij, ki branijo nasprotniku dostop do mesta z mor ske strani. Ob reki se na isti strani navzgor in navzdol nahajata še po dve močni bastiji. obrnjeni proti kopnini, in vrhu tega zapira pristop še močno trdnjavsko obzidje. Katerokoli točko si torej napadalec izbere za napad, povsod i zadene ob največje težave in naj močnejše utrdbe. Podjetje je torej več ko težavno! Sperdaj pred jarkom se dviga več sežnjev visok branik, za katerim so kazemate iz debelega zidov-ja. Da je pristop k glavni trdnjavi še bolj otežikočen. sta zasajeni pred nje tudi še dve vrsti palisad. Prav na vrhu trdnjavskega obzidja pa groze trdnjavski topovi na vse štiri strani. Pod temi topovi ni videti ničesar. Le nekaj cerkvenih stolpov štrli v nebo. Trd-njavnko obzidje je potemtakem višje kot katerakoli zgradba v mestu. Zopet počijo trije streli. Straže so namreč med tem zopet nabasale svoje muškete. Le dva koraka pred negibno opazujočim Tomažem brizgne kamenček, zadet od izstreljene krogle. Tomaž je pa sedaj že videl, kar je nameraval in se zopet umakne ter vodi svojo četico s seboj. Španci se mu pa iz svojih kazemat rogajo. kličejo za njrn, da je psiček, ter ga izzivalno vabijo, naj vendar naskoči trdnjavo. Tomaž se mirno oddaljuje in se na vsa roganja in izzivanja le smehlja. Jetnika iz forta Svetega Jeronima sta se izkazala za dobra vod nika. Prehod preko reke na levi breg, pohod pod gorovjem proti severu in potem na jug ter končno zopetni prehod čez reko tik pod mostom so uspeli v -najlepšem redu. Le štirideset izžrebanih Flibustejcev je ostalo na 'Lepi podlasici', ki je zapustila zaliv, da se izogne morebitnemu • napadu španske mornarice ali njihovih požarnih ladij, in ki sedaj križari zunaj na visokem morju sem in tja. Skoraj tristo mož "vojske na kopnem" pa je obšlo iztočne utrdbe n se je sedaj nepričakovano prikazalo tik pod glavnim obzid jem mesta. S tem so se umaknili vsaki borbi in vsem nepotrebnim izgubam. Tudi so s tem zasedli edino pot. po kateri bi moglo mesto pokati sela na kopno, bodisi v Panama, bodisi v Santa Fe de 3EMA&EN PISMONOŠA. '^mmmm^sm- •'"T' T" "T " iE^v CINTUAL WWI F KOM WNOSRWOOO A U»=t«Y/03u. je umrl prej dvema letoma nekem londonskem predmestju. Te dni so prezidavali hišo. v kateri je stanoval, in »<» našli opromno množino pisem, ki jih pi-monoša najbrž vsled lenobe ni oddal: Poštna uprava jili je sieer takoj razposlala. a kaj. ko je večina te pošte še i z svetovne vojne! Pismonoša je s svojo nemarnostjo napravil jri»to-vo precejšno zgago. Dognano j«' že. da je dva ženina pripravil ob nevesti: dekleti nista dobili pisem od svojih izvoljencev, ker ><» ostala pri pisinonoši. pa >ta se sčasoma naveličali čakati in sta se poročili z drugima. Pa je bilo najbrž še več takih slučajev. Pravijo, tla bi jo pisinonoši sedaj gotovo posvetili. če bi bil še živ. Zlobni jeziki so pji takoj izvohali. dy je e-den izmed "nesrečnih" ženinov ! rajnemu pismonoši še prav zelo ! hvaležen . . . j Chamberlain vseučiliški. rektor Vs. ueilišče v Ulasgowu je imenovalo Cluuuberlaina za svojega .lorda - rektorja. Španski poslanik v Londonu je izročil Chainberlai-im čestitke španskega kralja za uspehe locarnske konference. Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih ir. v »prsih, na otekline in krče rabite Severa'« Gothardol Hišni lini mer. t za mazc.r.j3 zunaj ki hitro prežer.e revmatične in nevraigične boiečine- Cen? 20 in 60 centov. Zahtevajte najprej pri lelr-rju. | H. S? i 5; Ni H SLiika nam kaže špansko kraljico Viktorijo, ki sv baje izmed vseh evropskih žensk zna najbolj okusno obleči. Ustanovitev madžarskega poslaništva v Atenah Madžarska via ia j stanova i v At«nal. Državni upravnik llorthv veril vodstvo plo^ianiškili leiracijskomu svetniku dr. bertu Proco|>iu>u. oklenila u-poslaništ vo. je po-pO>l:; V A« h* l- DRAGOCENA NAJDBA Največje mladostno tU lo nemškega skladatelja Karla Marije Wchra je 44Velika maša." katero je te dni odkril glasbeni zgodovinar dr. Konstantin Schneider v Salzburgu. 1'soda te skladbe je zelo čudna. Weber sam j<> smatral stvar za izgubljeno. Kompozicija je »nastala 1. 1 ?!>!». v Mouakovem. izgubila pa se .je meseca maja 1S02.. par tednov pred begom skladatelja iz Salzbur-ga. Francozi so tedaj nadlegovali deželo in ljulje so bežali pred njimi, da jim ostanejo prihranjene mitke. ki spremljajo ol>ičajno vojne pohod". Webrovim je v tistem času zgorela omara z notami in rokopisi in komponist je smatral. «ia se ;je nahajala med drugimi deli. ki so bila uničena, tudi *'Missa solenne. katero j«' mladi Carlo Maria di Weber posvetil salzburškemu knezoškoiu. Weber se je- namreč hotel šolati kot enajstleten deček v knezonad-škofovem zboru v Solnojrradu, ČUDEN SLIKAR i>TA R () K R A J š KI /.DR A V S1K DR. N. ANTUNOVIC 3067 E. 92nd STREET Naš prvi in edini zavod T«-I. So žarki. . loor." SO. CHICAGO. ILL. zn pregledovanje in zdravljenje z Roentgenovim'. 0|nizi>vaiiji' iMitizni si«-kl".> i u \ i • i M \ i j s< >r: Bogota. Tako imajo Flibustejci "r^- Juinje Tomaž," h ura! — ta- dovolj prilike in časa. da na koj povzame Rdečebradec iz pol kljujejo obleganje, ne da bi se mo-ne^a .rali posebno požuriti, in ne da bi Dvajaet Flibustejcev ponovi ta |*e jim bilo treba bati napada kakr Ikie še ta hip: >»ek*li osvobodilne čete. — Tomaž Jagnje, Jagnje, hh-1 - ; ral .___1 f JMjf prrtwdn/id.^cigaretah? Xe, stari Beli Akiba vendar ni imel prav. Zakaj slikarja, ki hi o svoji sliki trdil, in sicer javno, da je najslabša na svetu in da jo je zaradi tega treba strgati iu sežgali, takega slikarja svet brez dvoma se ni videl. In vendar živi tak slikar. .le po rojstvu Anirlež. ime pa mu je C. Xavinson. (iospod Xavinson ni morda slikar slabše kvalitete, nasprotno, njegovo ime uživa med angleškimi poznavalci slikarske umetnosti soliden sloves. .Nekoč je podaril e-no svojih slik galeriji "Tate". Slika je bila izdelana v kubistič-nem •jenrii in predstav ljala top-ničarje pri mitraljezi. (ialerija je darilo sprejela in je obesila sliko v eni svojih ninoirošteviln;li dvoran, kjer je bila predmet občudovanja, pa tudi kritike. Pred nekaj dnevi pa je upravitelj galerije dobil čit-dn > pismo te-le vsebine: "Prosim vas. da mojo sliko odstranite iz dvorane vaše galerije, zakaj ona je najslabša slika na vsem svetu. kjer je tedaj poučeval deški zbor ■ . • , . • .- . . ■ ,t . , i 1 pam. da mt boste ustregli m slt- ka]>elnU\ Mihael Haydn, brat sla- ' - -_____ - v- . .. » vnega skladatelja Jožefa Ilavdua. ■ Zmešnjave ]>a niso dovolile, da bi . . , _ ..... . i i • • i - i i r unel preveč spoštovanja do kubiz ostal nadarjeni deček dolgo v; 1 ... ...... Salzburgu. Odšel je lana I u v Mo- | ko čimprej sežgali. C. Xavinson Upravitelj galerije, ki najbrž ni POZOR! POZOR! DETROITČAN.I, Pevsko društvo 'Ljubljanski Vrh" prirt 'Ii v nedeljo, dne 29. novembra, ZANIMIVO IGRO: "MATI" v Hrvatskem Domu, 1331 Kirby St.. East Detroit, Mich. Zdrthl>• ttb 2. uri fHfjHthhi n in proyrant si priritc >>h t> :!(> rcr> r. Pevski zbor bo nastopil pred ilto iu med dejanji, po igri bo ples in prosta zabava. Igral bo prvovrstni oivliester. Tem potom se vabi v>e Slovence iu Slovenke ter splnh v-• Jugoslovane, da se prireditve polnoštevilno vdeležc. Z.i \s -stransko postrežbo in za lovoljstvo jamči. <> <1 h <> r . NOVE. PRAVE VICTOR BOŽIČNE GRAMOFONSKE PLOŠCf- Bavnokar prejeli iz Victor tovarne. Naročite jih takoj, dokler zaloga ne poide. Sveta noč. blažena noč. Božična. Hitite Kristjani. rs:: 13 I'..j.- kvartet "Ci>n<-inaugh". p«»l \i.ii- jitvor.i ! v 1'mnlcir. 1. t. :i«>r «". lir; !!. J. t« in«r. Iv Potokar. 1 l ;i> J Ki.rbar, ! is i\:«ji 1*11 ju. l>anil"va. harnu-nik.i i: pllslil V i nsa v slikarstvu, si ni dal tlvakrat S ret-i in je storil, kakor mu je naro- čil slikar. nakovo, skladbo pa je Salzburgu. S posvetilom knezo-uadSkofu si je hotel pridobiti We- ! Angleški listi, ki poročajo o tem ber njegovo naklonjenost, a poli- j <'i'.»T Sirota, Strunam, .750 771)1.". Taniska, valček. Na poskok, polka Hojerj* .75f 7SDunajski škric. potka, Bavarski šotlš, «I.Hlbvtii kvur .73«.- 7-S17»: Dve utvi, O.J večer je že, I-J«-t- .Miss ,7Gt- 7^177 V C'evelandu sem doma.— polka. Posav3ki Valček. • TT..- 7>ISJ Šentk'airski Paberki. Nove Harmonike, .7Gc 7sl'jS Poročna polka. Sladke Vijolice, valček, .75c 721C9 Kršččenici. AngelJ sveti z nebes doli. I"«»j«- K Ivt Vnik. .73r lSlOU Santa Clauss Tells of Moth er Goose Land. X. knj \ m?a (otn»k«-> v ari{il»-^k»-ni jo::iku. s i:.-li. pti.'i' f. ;.i\:tli it.l. Zadnje tliti |t<-«1 Boiiri-m je pošta pr«-zaj».slj«-n.i in .'i iti nmy ■ <• razposlati 7. •-vojev o pravem času. Ziitu opezxirjamo. nar«M it«- t. lH>ži«^;ic [•) •>.. ti i-.J. «l.t •:>• »1 (•re|>ozno. 1 "rlloi t«- tnoiu-y ortlt-r sili gotov «I.-tiar in n;i p.->ij.m.. |. prvi I«, pošti. N«»ve vrst«. Victndi- jrktsn*- in nudočn.- k->t zv>>u. Victt.r t-!.v \-«-h j« zil. Ii imamo v»m1iio v ziilojri. l"r»*. v-rižice. prstan.-. »rel>rnii:a. zlatnina. 1'ia.ri." It >K- rišite po cenik ln prihranili si Imste «l«>Lirjo. IVAN PAJK, Urar in Victor Dealer, 24 Main Street Conemangh, Pa. Krasni stenski kuhdar bomo poslali rsalnnu naš'mu otljvmalcu. t: ijc n;i ha rt II' >11 i k itd. l,..v>.- — m. I.. Sp, !u k. n:» harmonike. l>;iiiilova in ilvugi v. harmonik-l>:tnil«>va in I.. Sj> !i«-k. Sin.; «:tlt..-!!i kviirt. t > pti(-kau»i. AU VESTE — da je imel ljubljanski dnevnik ''Jutro" posebnega dopisnika na konferenci Lige narodov v Ženevi* Ali veste, da je činti tobak, ki je v Helmars, finejše in boljae kakovosti kevt ga uporabljajo t vlatl. Pogajanja so se torej prekinila ter se bodo nadaljevala se le po sporazumu med obema vladama. Kakor poročajo poljski listi, niso imeli litvanski delegati zadostnih pooblastil. Tndi ortodoksni židje proti dostojni" ženski modi. ne- Ortodoksnožitlovska verska občina v ltudimpešti se je pridružila pred kratkim objavljenemu pastirskemu listu katoliških škofov, v katerem se izrekajo zoper prihajanje žensk v eerfcve v preveč izrezanih oblekah in golimi rokami. V veži sinagog so sedaj nabiti letaki,-v katerh se opozarjajo ženske, da se morajo odstraniti iz mo-lilnic, ako prihajajo v oblekah, ki so po mnenju rabincev' nedostojne. ANTHONY BIRK HlSNI in sobni slikar in dekoratob Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. bojaki, predno oddaste drugemu naroclix). vprasajtb MENE ZA CENO. 1811 Stephen Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 2654J Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N. Y. % GLAS NARODA, 24. N^OV. 1925. —■ GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal Georges Ohnet Za "Glas Xaroda" priredil O. P. 24 (Xadalj«-vaJije.) resnici pa ni hotel nič drugega kot čimprej«« mogoče odstraniti s,., kajti dve uri, katere je preživel na terasi ter poslušal barona, katerega ni razumel, sta bili zanj kruta preizkušnja. To srečanje, katero j«* tako nestrpno pričakoval in oil katerega si j«. «die-J.il toliko neizieenega veselja, j«* ]x>stalo .na največjih trpkosti njegovega življenja in pobil. razočaran in pripravljen, da se za vedno odreče svojim visokoleličini načrtom. je poslovil od prebivalcev gradu. < laire je po>wčala njegovemu odhodu prav tako malo pozor-nosli kot njegovnmu prihodu. Ostala je hladna in odporna in spoštljivi pozdrav Filipa .je vrnila z lahkim kimanjem glave, nič več in nič manj kot bi dovolila vsakemu trgovskemu liferantu. Odhod Filipa hi hil le preveč sličen begu, če hi mu ne pomagali zavezniki, katere si je ]>ridobil v tako kratkem času. Harou je dokazal ob tej priliki, kako zamore si rast izpremeniti značaj ••lovi ka. Ta drugače tako re-ervirani ainstokrat je sj>remil gospoda Derblav prav do vrat parka ter mu stisnil roko tako močilo in lju-lie/^ijivo kot dol gole in etu u prijatelju. Markij je islotaiko -lediI s Suzano ter dokazal z dvorljivostjo, s k itero je obsipaval brata, veliko zanimanje za sestro, (iospod Ba-eh' Un je zaključil »-prerod. Pri vratih je čakal voziček notarja. Ki-I p in Suzana >ta v-tovila in dočim je gnal baron svojo naklonjenost celo tako daleč, da je držal konja, je izmenjal Oetave zadnji smehljaj z mlado deklico. Ko -e je voz odstranil, sla vzkliknila oba ; Xa svideje! J*ilip je rekel » tr<*s<»eim se glasom : - Xikilar! — a na srečo se je ta bes« da izgubila v ropotu premikajočega se voza. Xotar se je hitro obrnil proti gospodu Derblav. — X.'kdar' — je ponovil. — Nikdar! — Kakoj moj dragi prijatelj, ali ste mogočei zgubili razum.' In zakaj bi se nikdar več ne prikazali v Ueauiieu? Filip j.- odprl prijatelju svojo sreo ter dal prostega teka grenki reki svojega razočaranja. Zakaj ustrajati pri sklepu, je rt&el, ki mora sramotno izpasii, kot kaž<>j«> v%a znamenja.' Zakaj prenašati toliko bede in na zaslužnega ponižanja .' Ali bi n«' bilo boljše takoj odpovedati so t«ir na la način /;:d>ai /lo pri koretniki, prcdno bi po--talo neozdravljivo 1 L«' .počasi, h' počasi, moj ti. Tam ni opaziti uikakih ja.siio izraženih simpatij, niti izrazitih antipatij in v se se /a vrsti je .pod žezlorn eti-k«de. Po mojem nun nju -le dosegli nevrjHiie us|M-he. Moški so po->tali vaši prijatelji, marki/a vam je naklonjena. da vas je takoj ;»r-v-'ga dne. kot dolgolet nega prijatelja, povabila na večerjo, a kljub temu se pri!ožnjeie : Kako more biti človek tako krivičen? Priznavam. da .je gospodična ( laire precej hladno nastopila proti vam. To dosti ju.meni: Ali naj hi vam padla takoj krog vratu.' Ah, vi mladi I j u«1 j e. v enmn -auiem dne\ n hočete za vojevat i c-I i svet! Včeraj niste sanjali o ničesar -lajšein kot o sr«'či, da jo !«■ vidite in «la se smele par minut muditi v njeni bližini. Sedaj pa s4«> obupaaii ter obt<»-žujeie nelio in /«inij«.! 1'orej se nočete več vrniti \ Reaulieu.' To bi bilo nespamet no! Prvič ne sim-te za vedno izostati. ker bi v;i- drugače smatrali za jic-otesanca in a!i moj dragi Fili]». kako >r«*čni ste svojo mladostjo a s svojo ljubeznijo! .Joka.it«' se. trpite, ljubezeu pa o-lane vendar liajdragoecnejši zaklad sveta! Xobena stvar ne prekaša tega, vrje-mite to staremu možu, ki je štirldes«n bt kot notar dosti izvedel o •!<»\ešk«Miiu življenju in ki dane- obžaluje l«* eno . . . v« je lastne mladosti. a poglej* na Suzano, ki j«' pozorno poslušala, ga j«' na metdu prekinil in potem ko j«* o.švrknil /. bičem svojega st«. i ga konja, je nadaljeval: i I bogajte mene .starega prijatelja in uajiravite večkrat obisk v gradil. < i ospod ičiia Claire bo morala v kratkem prestati tež k«- iz-«u * :i je in njeno obnašanje napram vam se lahko vsled bližajočih se -logo 'icov izpremeiii na čudovit način. Ah. vi molčite? Nič ne pra-v ;«• "nikdar". Cpain. da boste >;l1 ri rekli "vedno". No, pa saj smo /• v Pont-Avesnes. Xe izstopim z vami, ker imam še par nujnih • •pra, kov. Torej. d«>ber tek in skušajte videti vse v najbolj rožnati luči. Haehclin je še enkrat stjsiiil roko Filipu ter poljubil galantno prstke Suzane, nakar s«* j«* o«lpe|jal po glavni cesli trga navzgor ter i/ginil na vogalu. Filip j«' odprl /. vz«lihom majhna vrata ter stopil s svojo se.^ro. ki je znala upoštevati njegov molk. v hišo. katero je zapustil dve u iT poprej s tako veselimi pričakovanji. . i JSedmo poglavje. Grad Varenue j«- eno nijlepših fevdalnih poslopij kar jih še 'bstaja v Franciji. Zgradil ga je Enguerrand d'Estr/lles. ki se j« večkrat odlikoval. poisobno pa takrat, ko j«, rešil kralja Filipa Avgusta. ki je padel s konja. Ta grad j.* užival nekoč čast. «la je sprejel pod s\««jo streho kot. go*ta cesarja Karola V., ko se je nahajal slednji na poti k obleganju Xaney .ja. Hazstrcljen od Turenna. j-ležal stolp gradu v razvalinah t« »k o m vlade Ludovika XV. in XVI. Revolucija j«' hrumela povsi-an on<4nogla preko razvalin t«'ga gradu. Tu pač ni bilo nič«*^ar več mogoče opustošiti in dobri meščani B« saneona >o v,. zadovoljili s tem. da s«. sekali ilrevesa, s kati rimi s«i kurili svoje peči t«*r kradli kamene. «la grad«- svoje hiše. S« dež v i teze v *e j.« izrabljalo kot kam«-nolont in nudil je materijah za več km dvajset poslopij. Neki krošujar s starim blagom je odnese! vt-č kot tri ti-oč kil svinca » slreh ter jih prodal, ne da bi kdo ganil z mazineem. Druž na d 'Est relics, ki j«* bita sprta z grofom Artois, ni mogla prot.stir«4i proti tem plenitvam. ("'lani -te družine s«» >«• uspešno 1 rili. a prebivalstvo je medtem neprestano kra«llo. i 'mina usod« pa jo hotela, da so ravno ta plenjenja obvaivivala družino d'E^trelles pred popolnim uniči-njein. kajti komuna ni mo gla nikdar pnnlati po>e>«tva V^feiine k<>) narodnega blaga, ker ni hotel ni kdo kupiti domene iz strahu pred kmeti. ;ki no >«> «»bnašali v domači dežfcli kot v tlfžeji sovražnika. BOŽIČNI IZLET V DOMOVINO HITRA POT V JUGOSLAVIJO PO FRANCOSKI ČRTI preko Havre Sest dni preko Atlantika Najkrajša pot do Ljubljane s svetoviiu/iiaiiimi pariliki na olje. "PARIS"New'vierto 5. DECEMBRA lteleži t e se teua i/.l«*t:i. ki bo i».>d -i ]Hisclitiiiu nadzorstv«.in Mr. Cl«'o. Shirc.va, |K»s«»luie^:i zastopnika našega plttbnrške-urada, ki Ih> ]Mi|M»lii«>uia na raz|iolago •' jii^oslovaiiskint fMittiikom tekoru vs«> v«iž-i nje t««r 1>«> skrbel, «Ia buln v vseh ozirih zailovoljni. 1'arnik odpluje naravnost v Havre in potniki se izkrrajo> na pokritem pomolu, ne da l»a se jim bilo treba presedati v pri. sžani.šra. Kdinu |H»tniki franroske proge Imajo to prednost. rijn.lna post rc/.lia in «l«.mac;i hrana, pripravljena posebno za jtigo>l«ivauske potnike. potniki s«, v krasnih kabi- nah za -I in O osel«, i iprciulj«Mic so /. elektrieno svetlobo, tekočo v radosti in da bt man, ki ga je pisal že dolgo, —'prav rada čula njegove besede. In Radi itcg*i se je umaknil v planin-1 Daviti Roll i je celo slutil, da bi jh* -ko vas, v sunnto. Tu pa se jej teli besedah s Cecilijo, mimo de-zapletel v za.uk«>: namesto da bi , teta in kr«*postne dojke, in mimo roman napisal, ga je doživel. jmožuo.sti. da vsak čas dospe mož. Prvič jo je videl v cerkvi. Tu zapo.VI novo življenje. Ta iVei-sta se srečala in se prvikrat spo-jlija j«* bila tako lepa. njen pogled gledala. Potem pa, v m« druge »liii.je govoril tako mnogo, sla se tudi spogledovala. Samo p«>; Toda David Kolli ni našel pri-j bavil s prtljago, je Cecilija zaSe-pc^tala Davidu; — Vem, da mi želite nekaj povedati in neskončno želim to slišati. Skušajte mi to javiti v Ameriko. . . Samo pazite, da tega ne opaai Ubaldo, ali da ne pride pismo njemu v roke. . • * Zaman si j«> David Roll i prizadeval najti pot. kako bi ]>oslal svo-1 jo izjavo dragi Cociliji. Prejemal ; j«- od nje kartice: -— Čakam! — i Pisala j«»: — Zurite se. da se to xgo«li. preden se vrnem v Evropo. — A David Rolli se je bal. da pisma ne prestreže 1 'bal(lo Orosti. IZ brezžičnim telefonom ni bilo J umestno. . . Sedel je v svojem kabinetu m ; se prijemal za glavo. Nenadoma, m« da bi potrkal, plane v sobo ITbaldo Crosti. Veselo objame Davida. toliko da ga ne zadavi. — Vi. vi. . . — Da. poslala me je Cecilija in to prav k vam. . . David Rolli je bil iznenaden. Torej j«> Cecilija izdala njegovo tajnost in 1 "baldo je prišel, da zahteva zadoščenja. Za/kaj s«, je tO-j rej smejal, za vraga. . . Toda kar j« Ubaldo Crosti povedal. je še bolj presenetilo Davida Rollija. kot to. da mu je govoril o Ceciliji. 1 "baldo Crosti je bil sedaj glavni zastopnik za Evroipo velikega newyorskega "Fono - Amerikan-skegn d. d/' Ta družba je nameravala uvesti novo vrsto romana : vrsto gramofonskega romana. — • Našli bi se slavni pisatelji, ki bi svoje nove. najznamenitejše Romane preč.itali osebno pred aparatom. in ti bi se potem s pomočjo gramofonskih plošč razširili po vsem svetu. Namesto da bi ljudje romane č it ali. bi imeli priliko. da čujejo živo besedo samega pripovednika. Ti romani bi sr oglašali n. pr.: "Strastne beneške noči", roman v treh ploščah, »pisal 1. T. . . T'baldo Crosti je sedaj imel nalogo, da s« pobriga za evropske pripovednike. Pričel jo z Italijo * Hretanje parnikov - Shipping New* m M. novembra: Albert Ballln, Hamburg. tS. novembra: Homeric, Cherbourg, Suffren. Hay-re; America. Bremen. 1. decembra: Muenchen. Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Aqultania, Cherbourg; D« Grass«, Havre; Arabic, Hamburg . 3. decembra: Thuringia, Hamburg. 9. decembra: Leviathan. Cherbourg: Paris .Havre; Majestic. Cherbourg: Martha Washington, Trat. t. decembra: Berengarlu, Cherbourg. 10. decembra: Luetaow, Bremen. 12. decembra: Homer.c, Cherbourgr; i.a Savole, Havre; George Washington, Cherbourg. Bremen. 13. decembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 16. decembra: , Mauretania, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: Andanla, Hamburg. 22. decembra: Rochambeau, Havre. 26. decembra: I'aria, Havre; Cleveland, Hamburg; I'r^s. Roosevelt. Bremen. £8. decembra: Majestic, Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg. Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. Naravnost« Jugoslavijo Potujte na velikih parnikih, ki pri. stanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur » železnico. Božična odplutja PRESIDENT! WILSON 24. NOVEMBRA MARTHA WASHINGTON 5. I>ECEMBR.V Cena za Trst aH Dubrovnik, tretji razred $100. vStevSl davek. Tja ln nazaj $162 in davek. Železnica od Trsta do Lj«ibljane samo Jl.OtJ; do Zagreba $1.90. do Beograda $4.7R. Vnaprej plačana vožnja od Trsta do New Yorka samo $107.SO. Posebne cene za vožnje tja in nazaj. Najboljše cene in najbolj ugodna pot za potovanje. Peaebnj vmesni drugi razred. COSUUCH UNE of TRIESTE Pbelp3 Bros. & Co., * We»* st:* r * New York ltavlu bi izvedela za mojega ueea-ka ANTON .\LARK< )VlC-A. kateri m.' je pred 5. leti-nahajal v x St. Joseph. Mo. IXwpela «*eia }>ret.l enim tiieseeem iz starega kraja ter mu imam važne stvari žil sporočiti. Ako kateri rojakov ve za njejrov naslov, prosim, tla mi pa sporoči, ako pa sa:n čita te vi-stiee. naj >e javi svoji teti: — Marija Knzele, c o Oswald, Bx 751, Emporium, Penna. (3x 24.25&-J7) VRTINEC V PERZIJSKEM ZALIVU sebi n,- razum«', da j«- bila mlada \ ložnost i. da izpove bol svojega in pviporo«'-Llih sVoje ž«>ne Ce- eilije bas z Davidom Rollijem. — Cecilija pra\n, da znate pripovedovati lepe stvari. . . Torej ste zadovoljnifcereda, seveda. . . ill l«'pa. Kolli je laknj izvi'ib'1, da ! srea. Vedno mil je bil ta ali oni j«' ouiož<»u;i in i la j«' <>ii«» malo de- v ray: na |>oti. In t'eellija je odha-te. ki «ra je prenašala zdrava «loj-;jala z nasmehom, «*•«•«<: — Veni. ka, nj«*n «>tr«ik. Z«'b» je ljuliila k:i.j si hotel re«*i. . . in «~akam ! svoje dete. In Kolli je mnogokrat; In bvpjra veeera. ko je bil za j lament* si m pripravite gradivo, gb^JaJ, kako mil str«'/.«*, kako tr«lno uverjen. «la najde (*ee ilijo jin 's,/ Pridom jutri z aj»aratmn ljubkuje. Ua>i je David Kolli zatrduo sklenil, da se .umakne v samoto, jo vemlar skušal spoznati. — Fako je do/.nal. da s«' zove Ce«Mli-ja. da je AnieriJTtnka, ki je vzela Italijana 1'babla l-rostija. ki ,j«' si v novem svetu pridobi bogastva pred vee. leti zapustil Italijo, da lepo ženo in sinka. . . Živela ->t;i v Xew Vorku, in C«»eilija je v nenavadni. a prijetni italijanski go- vsfij viimo obljubila mu je hila|in operatorjem. . . Pojejte jajce, priti na teraso, da bosta opazova j,la vam bo čistejši in jaeji. la vzhod meseca izza brda — je Xa svidenje! Eli, to se bo Ceci-prišel mož, ]»i'iš«-l j«' gospotl U- voriei. ki jo obieajno uporablja- vidu K-olJijti. da je bil tako pozo-jb tujke, pravila pisatelju mnogo ren ogasto ga o tem ogromnem mestu. On je nitje vabil na kn>ilo ali večerjo. — poslušal, nianvi' ji zrl v zenice.I Tak*-je David Kolli imel priliko Cecilija mu .)«• tiuli ]iove«lala. i gbnlati. kako Il>aldo Crosti lju-da potuje njen mož v .službi neke ( bi svojo j.ono, kako jo čuva-, kako Veletvoniice in tla tfkoro pride po-j ji ustreza. A Cecilija s«- je vsemu njo, Iiada je poslušala Davida' teimu smejala te. s«-m in tja ?ina-Kollija. toila on ji nikdar ni smel! eibin ]>og,ledala Davida Kollfja. re«"i tega, kar je nosil v svoji du- J eigar ljubav je rasla o«l ure do si. k««r je bila vedno v bližini doj-jure, ki pa ni mogel niti besedi-ka z detetom. A pripravljal se je. i ee vee zapisati v zapoSetem roda ji prizna svojo veliko ljubezen.' man. in to tembolj. k«»r .}«• «"ital v njenih! Čas odhoda v Ameriko je prišel *eh. da ona sluti, kaj se dogaja ! hitro. Pri razstauku, ko se je mož (Dafje prihodnjič.) baldo Crosti. * Cbablo ('i usti je l»il pravi Amerik a ne«*. Toda bil je silno zaljubljen v svojo ženo. Ce so mu le o-]»ravki «luši"ali. s.' ni hotel u-makniti oil nje. niti podnevi niti poiuHM. Hil je zelo hvaležen-Da- lia rado vala! ŠAHOVSKI MOJSTER V BERLINU Vso noe je David Kolli ubijal glavo. Kaj naj j>ove? Katero s4var naj izbere. . . Nenadoma, pred zoro se tmi obraz razjasni. Da. naravno! In urno stopi, da se obrije in okoplje, da bi bil bolj sv«'.ž. Orosi se z vonjem, kakoi-da gre na sestanek. Izpije tudi dve jajci. " Bil je pripravljen, k j«* prišel Ubald z dvoma ainerikanskima mehanikma in z aparatom za spre-jemanje gkustov. I "baldo Orosti ga pn s t a.vi pred aparat. — Dragi moj, lahko začnete! Xe pozabite najprej povedati naslova romana in svojega imena. — ga opomni l'baldo. Dviil Rolli je zamahnil z r«>ko v znaik. da je vse razumel, in je pričel z zvoukini glasom. — ^Ioja izpoved! Otl italijanskega pri povedni ka Davida Rollija. roman v dveh ploščah. . . In sledilo je ono celo, tako dolg1« in skrbno pripravljeno priznanje ljtcbe^ni, namenjeno Ceciliji. Govoril je toplo in zvočno", tako da je aparat izvrstno sprejemal. — TTmldo Crosti se je topil v radosti. Kako pamet na je moja Cecilija ; ona zna izbirati! Tn topil se je tudi David Rolli. Zakaj razodeval je ljubezen že.ni. ki je bila tako daleč in do katerr dospe njegov glas šele za nekaj tednov; razodeval je ljubezen pred možem, ki je bil radi tega presrečen in ki mu l»o za tnt«l dal šo honorar p«"t tisoč dolarjev. Ko ga je ITbaldo zadovoljno po. trepljal po rami, seje David RoT-li nasmehnil v mislih na poletje, ko s«« vrne Ceeilija iu prines«' o«l-govor. . . Toda usten hi brez nu-vzo«~nostj Cbalda Crostija. . . Perzijski zaliv j«» bil pred nekaj dnevi prizorišče strašnega vrtinca. Istočasno kakor na Atlantskem oceanu so se pojavili siloviti viho-ri tudi na morskih obalah in so napravili neprecenljivo škodo. Perzijski zaliv je znan kot dragoceno najdišče biserov. Obrt lovcev biserov j«» ta mzelo razvita in na tisove in tisoče domačinov se preživlja samo z lovom na školjke. Tekme nusl lovci so trti«' in brezobzirne ter silijo cest okra t prebivalstvo. da išče zaslužek in srečo tudi v viharnem vremenu. l'og<»-stoma se pripeti, da lovec revež baš ob taki priliki najde sn-čo. katero je iskal zaiuan dolga leta. Vrtinec se je z»i<"-el z močnim pljuskanjem valov ob bregove. Lovci so menili, da bo minila huda ura bivz težko«"* in so ostali du zadnjega zunaj na odprtem morju. Proti njihovemu pričakovanju pa se je položaj naenkrat poslabšal. Dvignila se je strašna burja, ki j«' poganjala valove visoko proti nebu ter se igrala z ladjami in s čolni kot s lešnikovimi lupinami. Xa otokih lledšam in Tamba je bil celo močan potres. Lovci bis«*-rov, ki jim je grozila smrtna nevarnost. so skušali doseči pristanišče, a razburkano morje jih j«' metalo neprestano nazaj ter j«' razbijalo čolničke ob pečinah. Nad tisoč mož je utonilo v strašnem vrtincu in morje j«» bilo polno mrtvih trupel, ki so plavala na površini kakor kosi lesa po ladjelomu. Angleški motorni čolni in rešilni brodi so skušali rešiti, kar se je dalo, a njihov napor je imel le malo uspeha. Skoraj celokupna mornarica lovcev biserov, ki je štela o-kolu 2040 ladij in čolnov, je s tem uničena in prebivalstvo je radi tega tragičnega dogodka silno potrto ter se no da potolažiti. PRODA SE STAVBIŠČE v Youngstown. Ohio, v zelo lepem in dobro napredujočem kraju. kjer so vsakovrstne tovarne. Lepa prilika za tistega, ki želi stalno delo v tovarni. Proda se po zmerni ceni. Za več pojasnila se obrnit.' na lastnika : John Novak, Box 175, Glencoe, Ohio. (4x 21.24.27.30) >mr*m m* o*, m« mm £njb«»!jši svetovni šaliist se nor Capablanea jc tedni igral v Berlinu šuii s tridoetiiui nasprotniki ter vse porazil. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 9LOVSN8W&NEV1UK.Y ZDRUŽENIH DRŽAVAH POZDRAV! I Ved odhodom v staro domovino^ kjer hoeeva ostati stalno, kiičeva vsem prijateljem in znancem od katerih se nisva mogla osebno posloviti, krepki Ik>-goni !*' Prijetna dolžnost nama j«» tudi, da se zali valiva "Slovenskemu Delavskemu Podpornemu Društvu". pevsikenvu društvu "Slavec* * in "Slovnji". ter društvu "Orel'' za prirejeno odhodnico. katera nama ostane v trajnem spominu. Hvala tudi kvarteru ■'Slovenija" za prirejen intimni banket v hiši pevca Mr. Muca. Posebna hvala pa še rediteljem banketa gg. Adamiču, Oerarju. Derparju in Giovanelliju. kakor tudiJkVttr*ettt-Jadran m stolorav iV^to.lju-Mr. IBneltL •« Josip Rems in soproga. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko j Kdor Je namenjen potmatl v I ■tarl kimj, je potsebno. da J« a* tan (no pou^n o \H.tnlh Uvtlh. prt ln (lrujrtb ttvareb Pojasnila, ki ram Jib aatsorem dati valed na^e dolgoletne Lzku£:iJ* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo ?edno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi ▼ I1L ramedo. Glutai aeve aaselnlftke jHMtavrt ki je atopUa ▼ veljavo s 1. JullJeua 1024, «a morejo tudi nedrtji v ljjtr. dobiti dovoljenje oetatl v domovi* eno leto ln ako potrebno tudi delj ; toaadevna dovoljenja izdaja gene ralnl na»elnlškl komisar v VVaMi Ing t on, D. O. Pr«>Anjo ta tako d« votjenje ee lahko nanravl rad! New Yorku pred od[MjtovanJem tr M poilje prosilcu » atari kraj |l