Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja t Ljubljani vsak
torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4-80 K
Pata mama Mavllka IH a.
Reklamacije so poštnine prose Nefrankirana pisma se ne spre jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: Enčstopna pett-vrstica' (širina 88 mm) za enkrat 20 vin.-večkrat po dogovoru.
50. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 28. aprila 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo .Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravniitvo •Rdečega Prapora*, IJubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Vabilo na naroibo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo na-ročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca aprila, da jo zopet obnove.
»Rdeči prapor"
izhaja trikrat na teden	ter velja
Za Avstro-Ogrske	dežele:
za celo leto	K 14"—
za pol leta	ss 7"-
za četrt leta	„ 3 a50
na mesec	„ 1-20
Za Nemčijo:	
za pol leta	K 7*90
za četrt leta	n
Za Aneriko	s s
za pol leta	K 9*50
za četrt leta	si *80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri-	
poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo »Rdečega Prapora". Monopoliziranje vžigalic.
Poročali smo Že kratko, da je ministrski predsednik baron Bienerth v sredo povabil klubske načelnike, da se pogovori ž njimi o vladnih namenih glede na monopoliziranje vžigalic. Slavna
PODLISTEK.
Socializem in vera.
Preiavanje dr. Henrika Tume dne 17. aprila 1910 V strokovni organizaciji kovinarjev na Jesenicah.
Cesto se očita, da so socialisti brezverci, Docela neprav. Ločiti se mora socializem od socialno-demokratične stranke. Socialno-demokratična stranka je praktična politična in ekonomična stranka, ki ima v politiki cilj, da spravi delavsko ljudstvo do vlade v državi in ki ga zbira in vodi v ekonomičnem boju proti zlorabi bogastva in dela, proti kapitalizmu. Zato so politične in strokovne organizacije tudi temelj in glavni obseg socialno-demokratične stranke.
Res pa je, da ima tudi socialno-demokratična stranka višje, idealne cilje in da se ti vjemajo z vsebino in cilji socializma. Socializem je, labko rečemo, velik znanstveni sistem. Sprva je bil socializem le nauk, da so vsi človečki pojavi —• pojavi človečke družbe in stremljenje to družbo prenoviti in okrepčati v prid velike mase človeitva proti iz-koriičanju bogastva in izobrazbe malega Stavila ljudi. Socializem že po svoji besedi pove, da je nastal iz družabnih bojev človeštva in je moral nastopiti video v človečki zgodovini takrat, ko je postala vidna delitev človeštva na dva glavna sloja: gospodujočega in služečega, Zaradi tega je socializem v praksi ustvaril razredni boj.
Socializem temelji na razvojnem principu. So-cializem je ugotovil, kako in zakaj se je razvijala
vlada hoče tudi s tem monopolom pridobiti denarja. Ce bi Slo le zato, da bi se imel stekati dobiček, ki ga imajo sedaj privatni podjetniki, v državno blagajno, bi se dalo govoriti o stvari. Toda Bienerlhovi vladi hodijo vse drugačne misli po glavi. Oaa hoče podražiti vžigalice, spraviti del pomnoženega dobička v državni žep, vendar pa prepustiti lep del profita privatnemu velekapitalu, vlada bi rada dala monopol v najem delniški družbi «Solo», za katero se skriva «Laaderbanka>, ki je že dosedaj spravila največ produkcije vžigalic v svoje roke. Na konferenci so socialni demokralje prav odločno nastopili proti tem ljubeznivim nameram.
Finančni minister Bilinski je podal prav kratko in suho poročilo.
Mladočeh dr. Kramaf je izjavil, da se njegova stranka ne more vezati, dokler ne pozna podrobnosti, misli pa, da se ne bo strinjala s tem, da bi se izročal monopol privatni družbi. Primernejši bi se mu zdel <banderolni davek * kakor v Italiji (kjer se zapira vsaka skatljica s kolkom).
Tudi Nemec dr. C hi ari meni, da oddajanje monopola privatni družbi ni primerno.
Sodrug dr. Adler pravi, da se bodo socialni aemokratje bavili s stvarjo, kadar bodo podani konkretni predlogi. Izjavlja pa že sedaj, da bodo nastopili proti novemu konzumnemu davku, ki bi naložil zopet največja bremena najsiromaSnejSim slojem. Soc. demokratje ne morejo odobravati ne davka, ne monopola, s katerim hoče vlada profilirati milione. Iz časniških poročil pa je ponudba Landerbanke precej znana. Državi se ima pač garantirati 15 milionov, zato pa ima biti v vsaki Skatljici le 50 vžigalic mesto 60 kakor doslej in prodajati se ima8' Skatljica po Štiri vinarje. Državi pa hoče Landerbanka zaračunati škatljico po 1 6 vin., torej precej dražje, nego se sedaj prodajajo vžigalice. Minister je izjavil, da ne more država sama prevzeti produkcije, ker nima izurje-
5*
nih ljudi. Toda taki ljudje se vendar lahko pridobe; zapreka mora torej tičati drugod, saj vodi država Se težje obrate. Banderolni davek, ki je nekaterim gospodom tako simpatičen, tudi Se ne pri-naSa kdovekaj. Za socialno - demokratično stranko pa prihaja Se nekaj v	poštev.- Ge bi	se	opustili
mali obrati, bi mnogo	delavcev, ki	ne	dobe	več
lahko dela, prišlo ob zaslužek in zahtevati bi morali, da bi se zanje izdatno poskrbelo.
Sodrug dr. Diamand je naglaSal, da je čudno, kako se vlada trudi, da bi pospeševala truste. Tako je delala	s petrolejem	in	to	se	opazuje zopet pri vžigalicah. Na noben	način	ne	mo-
remo soglaSati, da se podraže vžigalice za 300 odstotkov in da vtakne od tega 200 odstotkov država, 100 odstotkov pa privatna družba v žep. Na Francoskem imajo tak monopol in kdor ve, kako ga tam ljudstvo sovraži, ne bo svetoval vladi, da bi ga vpeljala tudi pri nas.
Prvi majnik v Zagorja.
V Zagorju ob Savi se praznuje prvi majnik letos na sledeči način:
Do '/s®- zjutraj se zbero sodrugi pred čakalnico v Kisovcu. Odtod gre ob i/iS. sprevod z godbo na čelu na Loke, potem po okrajni cesti na Toplica in s Toplic na Zagorje.
Ob 9. dopoldne bo
ljudski »hod na vrtu gostilne gospoda Goveška.
Popoldne ob 2. bo zopet na vrtu gostilne gosp. Goveška
ljudska veielica,
na kateri sodeluje rudniška godba.
Sodrugi! Udeležite se vsi izprevoda, shoda in veselice!
Zahtevajte po vieh gostilnah, kavarnah In *.* brivnicah MP* J)
01
človeška družba, in kaže na tej podlagi, kako in v kateri smeri, s katerimi cilji se mora razvijati naprej. Gonilna sila socializma je ravno pogled v bodočnost. To je ona velika idealna sila, ki jemlje tudi naše boljinbolj vse res inteligentne moči, tudi iz razreda kapitalistov.
Ker sloni socializem na principu razvoja, razširi človek v želji po spoznavanju smeri in ciljev človeške družbe, nehote svoj pogled na obdajajočo ga prirodo. Vsled istega principa se tako druži socializem z drugimi znanstvenimi sistemi, kateri so: naturalizem, subjektivizem, estetizem. Tako predstavlja danes združeni socializem, naturalizem in estetizem novo svetovno naziranje ter vsled tega načelnega, glavnega in, lahko rečemo, edinega pravega nasprotnika starega svetovnega naziranja, ki se izraža danes v krščanstvu, vcepljenem na starogrško kulturo in rimsko civilizacijo.
No, te znanstvene teorije ne spadajo v delokrog socialno-demokratične stranke, ki je, kakor rečeno, zgolj stranka s praktičnimi cilji. Tako ostaja socializem torišče znanstvenikov, socialistov-leore-tikov, ki pripravljajo novo svetovno naziranje, ki mora seveda v bodočnosti in potom svobodne šole postati last širokih mas, ako te hočejo izkoristiti pridobitve politike in ekonomije v svojo moralno in umstveno povzdigo.
Oglejmo si sedaj od druge strani, kaj pravzaprav pomeni vera kot religija na sebi. Preden je človek spoznal približno obdajajočo ga prirodo in človeško družbo, je spoznaval sebe. In vsak člove k
je, spoznanje svojo notranjost, lahko ločil tri glavne lastnosti ali sile v sebi; čuvstvo, razum in volja. Vi vsi, ki me poslušate, prav dobro ločite, da čutite, ljubite, sovražite, da hočete nekaj storiti, in da razločite, da mislite. Otrok, ki količkaj telesno doraste, se skoro zave teh trojnih moči v sebi. Vere pa, ako ločimo prav človeške notranje sile, ne zasledimo kot nekaj takega edinstvenega, marveč nahajamo vero kot nekaj sestavljenega, združba čuvstvenega našega notranjega življenja in našega spoznavanja.
Razumemo ta pojem vere, če se ozremo, v kateri obliki se je vera javila med človeštvom. Ako sežemo nazaj v prazgodovino človeka, in ko ga najdemo v prvih početkih, ko so vladale na zemlji vulkanske sile in sile vesoljnih potopov, takrat je bil človeški razum še ne razvit. Vladala so v človeku čuvstva in afekti pod groznim vtiskom vulkanskih erupcij in uničujočega vodovja. Strah in groza sta morala biti najmočnejši čavstvi v človeku in tudi vidimo, da se prva vera pri divjih narodih izraža iz tega čuvstva. Divji človek pred vsem obožuje, kar je groznega, neznanskega in nerazumljenega, ali je že blisk na nebu, ali čudovita zver, ali strupena kača.
Prva oblika vere je tak fetišizem, to je oboževanje neke podobe, ki predstavlja ravno nekaj nerazumljenega, neznanskega, groznega, ali tudi naposled groteskn^a. Se danes zasledujemo fetišizem pri zaostalih divjih narodih,	bali0	Prih'
Tržaška konferenca.
Konec.
Blagajniško poročilo je podal sodrug Štolfa.
O delovanju političnega odbora se je razvila obširna debata, katere so se udeleževali sodrugi Anton Jernejčič, Gaspari, dr. Ferfolja, Hafner, Sošič, Fran Jernejčič, 2*gon, Avgust in Fran Novak, Etb. Kristan, Petejan, Govka, Hafner, Bahua. Za ključno besedo je imel sodrug Regent. V kon trolno komisijo so se izvolili sodrugi Šešek, Sošič in Lovka, v komisijo za pregledovanje mandatov pa sodrugi Vencajz, dr. Ferfolja, Fran Jernejčič. Poročilo pol. odbora se je soglasno vzelo na znanje.
Na to je podal sodrug dr. Ferfolja jako zanimiv referat o ljudskem štetju, ki ga objavimo posebej.
S tem se je prekinilo zborovanje ob pol 1. opoldne.
Na popoldnevni seji je kontrolna komisija predlagala absolutorij blagajniku, kar se je soglasno odobrilo.
Mandatna komisija je poročala, da je na konferenci 50 delegatov, 1 zastopnik izvrševalnega odbora, 1 zastopnik nemške organizacije (za stopnik italijanske stranke je moral po opravkih oditi), 2 zastopnika goriške deželne organizacije in 1 zastopnik strokovne komisije. Poročilo se je vzelo na znanje.
Razvila se je debata o ljudskem štetju, v katero so posegli sodrugi Regent, Petejan, Avg. Novak, Bahun in Etb. Kristan.
Sprejela se je sledeča resolucija:
•Konferenca odobrava načela, izražena v referatu in debati o ljudskem štetju, prepušča pa izvrševalnemu odboru 'jugoslovanske soc. dem. stranke v Ljubljani, da izda navodila za enotno akcijo cele stranke.*
Potem je poročal sodrug Regent o orga nizacij!, agitaciji in tisku. Tudi o tej točki je bila debata prav obširna in so se je udeležili sodrugi dr, Ferfolja, Gaspari, Kopač, Kermolj, Hafner, Bizjak, Fran Novak, Babun, Ant. Jernejčič, Etb. Kristan in Regent.
Soglasno sta se sprejeli sledeči resoluciji:
1. Današnja konferenca sklene:
Ozirajoč se na dejstvo, da je politična orga nizacija, ki jo je pričel snovati dosedanji politični odbor v zmislu strankinih pravil, za tukajšnje raz mere za sedaj edino mogoča in uspešna, nalaga bodočemu političnemu odboru
1. da nadaljuje gradnjo politične organizacije v zmislu, ki mu je sledil dosedanji politični odbor;
2. da zaradi nadaljnega razvoja stranke izdela v teku treh mesecev po vzorcu italijanskih socia lističnih mladeniških organizacij načrt, po katerem naj se združi vsa sedaj v naših vrstah se nahajajoča mladina v posebno mladinsko organizacijo, kateri naj v tem času izdela pravila, poslovnik in določi delokrog;
3. da uredi tesnejše odnošaje med pol. in strok, organizacijemi, tako da postane vsak član tudi član one organizacije;
4. da otvori šolo za agitatorje;
5. da uprizori in neprestano vzdržuje akcijo proti alkoholizmu med delavstvom, na prihodnji konferenci pa o uspehu poroča;
6. da organizira kolportažo in naročanje •Rdečega Prapora*.
II. Konferenca priznava potrebo kulturne organizacije in dela za splošno naobrazbo delav nega ljudstva; poživlja sodruge, da pristopajo v velikem številu društvu »Ljudski oder* in drugim socialističnim delavskim izobraževalnim društvom;
izjavlja, daje dolžnost sodrugov, v vseh ozirih podpirati delovanje imenovanih društev, zlasti pa poizkusno akcijo «Ljudskega odra* za izdajanje brošur; nalaga pol. odboru, da nada ljuje z ustanavljanjem delavskih izobraževalnih društev po okolici tržaški.
V politični odbor so bili soglasno izvoljeni sodrugi: I van R e g e n t, Ljudevit V e n c a j z, Albert Štolfa, Filip Hafner, Andrej Bahun, Miroslav Žnideršič, Matej Škapin, Fran Novak, Ivan Lavrenčak; v kontrolo pa Avgust Novak, Fran Sešek in dr. Josip Ferfolja. Sodrug Regent se zahvaljuje v imenu izvoljenih in apelira na podporo vseh sodrugov.
Predsednik sodrug dr. Dermota izraža v imenu konference simpatije bojujočim zidarjem na Nemškem, resumira delo konference in poživijo vse
sodruge na resno delo za izvršitev sklepov. S tem zaključuje konferenco ob 6. zvečer.
Politični odsevi.
* Goapoika zbornica je imela v pondeljek. sejo, na kateri se je po brezpomembni debati sprejela predloga o posojilu v drugem in tretjem branju. Finančni minister B i 1 i n s k i je seveda zagovarjal svoje gospodarstvo.
* Mladočeika stranka je imela v soboto in nedeljo svoj ibor v Pragi. O političnem položaju je govoril dr. Kramar. Dejal je, da so zadnja tri leta bila za češko politiko neugodna. Mladočeška stranka je doživela pri volitvah mnogo porazov, ker je šla v boj z geslom pozitivna politike, ki je bilo takrat nepriljubljeno. Danes je bolje, in vse češke stranke, razen radikalcev, to geslo že priznavajo. Na vsak način je treba doseči izpremembo sedanjega protislovanskega vladnega sistema. Ni merodajno to, ali je vlada parlamentarna ali neparlamentarna. Glavna stvar je, da se naslanja na vse narode in da je nasproti vsem narodom pravična. Vprašanje parlamentarne vlade je za Cehe sledeče: Cehi so principielno za parlamentarno vlado, seveda ne iz osebnih motivov, temveč iz konsekvenc splošne in enake volilne pravice. Kar se tiče Poljakov, je poslanec dr. Kramsr dejal sledeče: Češke stranke so v zadnjem času ugodile vsemu, kar so od njih zahtevali Poljaki, vendar so se v njih varali. Vendar Poljaki ne bodo mogli dolgo obstati na svojem sedanjem stališču. •Slovanski Enoti* se seveda ne bodo pridružili, pričakovati pa se sme od njih, da ne bodo podpirali neprijateljskega protislovanskega vladnega sistema.
* 0 poljski politiki piše glasilo poslanca prof. Glombinskega: Za sprejetje finančne reforme ne zadostuje večina 40 glasov, ker bodo n. pr. alpski Nemci glasovali proti davku na pivo. Zato je prav aktualno vprašanje, kaj bo storila •Slov. Enota*. Prof. Glombinski misli, da «Slov. Enota* pri saniranju dež. financ ne bo smela delati opozicije in se bo morala priklopiti strankam, ki pozitivno delajo. Pri tem skupnem delu pa se najdejo vezi med strankami in vse ostalo, rekonstrukcija, izpremembe v večini itd., pride samo ob sebi, avtomatično. Poljaki bi v tem zmislu izvršili novo akcijo.
* Nujni predlog radi dalmatinskih železnic, ki je bil v soboto sprejet v državnem zboru, je dobil po oredlogu posl. Šušteršiča nekatere izpremembe. S predlogom, ki je soglasno obveljal, se poživlja vlada: 1. Začeti z zgradbo železnice Novo mesto—-Črnomelj—deželna meja — Knin —■ hrvaška meja; 2. Z vso energijo storiti vse potrebne korake pri ogrski vladi, da začne z gradnjo železnice od meje do Karlovca—Ogulina do dalmatinske meje;
3.	Ce bi ogrska vlada tega ne hotela, naj odloča razsodišče; 4. Sestaviti najpozneje 1. 1911. zakonski načrt za finančno zasiguranje proge Aržano-Bugojno; 6. Z obžalovanjem se vzame na znanje izjava vlade glede zvišanja tarifov na železnici Kašava—Oderberg; 6. Vlada se poživlja, da takoj zsčne z zgradbo železnice Zader—Očetovo—Knin ali pa zgradi drugo progo, ki bi Zader vezala s progo Split—Knin. Slednjič se vlada poživlja takoj nadaljevati železnico Split—Aržano.
* Grof K imen Hedcrtary je jako optimističen. Nekemu ogrskemu časnikarju je dejal, da bodo volitve vladi prinesle čisto gotovo večino. Vprašanje je le, kako velika bo ta večina. Volitve bode razpisane jredi maja, vršile se bodo pa začetkom junija. Grof Khuen je nadalje izjavil, da je brezpogojno za volilno reformo. Vendar vprašanje zdaj ni aktualno; šele čez kaki dve leti se bo dalo o njem govoriti. Justični minister pa trdi, da je vse gotovo za demokratično volilno reformo. Kdo torej laže?
* Hrufeko-irbika koalicija je popolnoma v
pasti. Odkar je sklenila žalostni pakt a Khuen Hedervaryjem, so njeni časopisi venomer pri povedovali, kako je ban dr. Tomašič na njenem stališču in kdor je slišal njene govornike, bi moral misliti, da sta se izpremenila Khuen in Tomašič, ne pa koalicija. Na zadnji seji hrvaškega sabora se je pa pokazalo, da je uloga koalicije klaverna, da ne more biti bolj. Kakor poročamo na drugem mestu, je dr. Mile S tar če vi č razkril velikanski škandal, da je bivši madžaron, sedanji Frankovec profesor Kr šn j avl sestavljal državnemu pravdniku Accurtiju obtožni govor v «veleizdajaiškem» procesu. Vse je bilo na nogsh vsled tega razkritja in naravno je, da so bili najbolj razburjeni poslanci hrvatko-srbske koalicije. Naenkrat je vstal •njihov* ban dr. Tomašič in s trdim glasom prepovedal, na tak način jemati < avtoriteto* državnim organom; zažugal je, da bo preprečil vsak podobni poizkus, kar mu je prav lahko, ker ima v žepu — dekret za razpust sabora. In poslanci brvaško-srbske koalicije se niso genili; molčali so, zakaj njihov ban jih lahko požene domov in lahko dela, kakor je delal Rauch. Proračunski provizorij so mu dovolili že do novembra, torej jih ne potrebuje več. Doslej jim je kazal sladkor, sedaj, jim kaže bič. In oni ubogajo 1
* Pri volitvah la Irancoiko zbornloo je izve Ijenih 67 republikancev, 154 radikalcev in socialnih radikalcev, 10 neodvisnih socialistov, 28 zedinjenih socialistov, 48 naprednjakov, 12 nacionalistov, 53
konservativcev; manjka še 8 poročil iz kolonij. Treba bo 213 ožjih volitev. Izgubili so konservativci 3 mandate, naprednjaki 1, radikalci 1. Pridobili so nacionalisti 1 mandat, levi republikanci 8, zedinjeni socialisti 2.
* Socialistični glasovi na Francoskem so po računu Jauremvega lista cHumanite* od zadnjih vo itev leta 1906 narasli od 800 tisoč na milion, torej za 200.000.
* Vstaja v Albaniji se silno razširja, tako da je postal položaj za Turčijo že kritičen. Poročila z bojišča so za vlado skrajno neugodna. V bližini Vrela Crnodjevega je 8000 Arbanasov napadlo turško vojsko, obstoječo iz 15 bataljonov, nekaj konjenice, 10 topov in 15 brzostrelnih pušk. Po osemurnem ljutem boju so se Turki umaknili v Lipljane. Turške izgube so ogromne. Turki šo transportirali svoje ranjence v Prilep. — Drugo poročilo iz Skoplia pravi: Pri Prištini je 5000 Arbanasov napadlo turško vojsko ter jo obkolilo. Turški voji so odrezani od Skoplja. Železniška proga je razdejana. V Skoplju vlada silna panika, ker se sliši grmenje topov že popolnoma v bližini. Sotesko Kačanik straži 3000 vstašev. General Durgut Šavket paša jih je naskočil, a je bil odbit. Vstaši so vjeli 20 turških vojakov, razdejali železniško progo, ter na raznih mestih prerezali brzojavne žice. — Ministrski svet je sklenil takoj mobilizirati redifao vojsko v okrožju Soluna in Smirne. Mobilizirani polki se imajo nemudoma poslati v Albanijo. (Dalje glej ZadDje vesti.)
Dopisi.
Trsi. (Stabilimento tecnico triestlno). Znano je, da je drž. zbor svoječano z vsemi proti glasom socialistov sklenil na predlog sgrarcev in drugih lakomnih oderuhov, vpeljati visoke carine na uvoz živine, mesa i. t. d., da se obvaruje s tem tuje konkurence, odnosno vpliva na ceno domačih pridelkov. Ker je uvoz zunanjega blaga za nas omejen, lahko zvišujejo ceno živil oni lakom-neži kakor jih je volja, kajti konkurenca je izključena. In to je eden najvažnejših vzrokov današnje draginje živil. Da se pa ljudstvu lažje pokaže pomanjkanje živil, pa poskrbe naši agrarci, da točno odide vsak teden toliko vlakov živine in drugih živil čez mejo na Nemško, če prav za nižje cene, nič zato. S pomanjkanjem živine pa poizkušajo opravičiti slepemu ljudstvu vedno rastočo ceno. — Ravno-tako je tudi z železom in drugimini surovimi kovinami. Vsled niških zavarovalnih carin je konkurenca omejena ter dana priložnost našim rudniškim baronom, diktirati cene železa na škodo industrije in indu3trialnih delavcev. Razloček je le, da povzročuje draginja sirovega železa tudi odločno draginjo v produkciji strojev i. t. d., in sicer tako visoko, da si naši podjetniki pri S. Roku, odnosno v Tržiču, rajši pustijo uvesti stroje za pa-robrode z Angleškega, kajti od tam jih dobivajo brez ozira na dolgo pot in druge stroške mnogo ceneje. To pa je glede na Stabilimento tecnico v Trstu glavni vzrok pomanjkanja dela.
Vsem onim delavcem te tovarne, ki vedno vzdihujejo in vprašujejo po vzrokib draginje živil in pomanjkanju dela, naj bi za danes zadostovale te vrstice. Vsekakor jim pa svetujemo, da si na-roče -Rleči Prapor*, kajti brez tega ostane slov. delavec slep in duševno mrtev kakor trava brez solnca.
Gorica. V nedeljo, 17. t. m. se je vršil sestanek klošarjev iz mesta in okolice, na katerem je govoril zastopnik klošarjev iz Trsta sodr. Ga ta la n o gibanju klošarjev v Nabrežini ter o razmerah klošarjev na Goriškem, ki so naravnost škandalozne. Nato je govoril o velikem pomenu strokovne organizacije za goriške klesarje ter jih poživljal, naj stopijo v organizacijo. Nato je govoril v istem zmislu sodr. Petejan v slovenskem jeziku. Potem se je vršila zanimiva debata, v kateri so izrekli vsi navzoči, da stopijo v organizacijo. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki sestoja v sledečih sodrugov: Lavrenčič Anton, Standrež, Macino Ant., Gorica ;Brancovich Avgust, Gorica, Tribušon Miha, Miren; D e vet a k Karol, Sovodnje; Carajel Franc, Gorica. Vpisnino in tedenske prispevke sprejema sodr. Petejan v Gorici, Via Tre Re 16. Pripravljalni odbor je imel svojo sejo v nedeljo 24. t. m. ob 10. dopoldne v društvenih prostarih, kjer se je vršilo tudi vpisovanje članov. Poživljamo tudi druge klesarje, da se gotovo oglasijo. Klesarji, vsi v organizacijo 1
Polj. (Javni pekovski shod.) V četrtek, dne 21. aprila t. 1. ob 10. dopoldne se je vršil pekovski shod v veliki dvorani Delavskega doma. Prisotni so bili vsi puljski peki do zadnjega. Glavni referent je bil sodr. Vinko Kermolj iz Trsta, ki je govoril tako temeljito, da so mu peki sledili z odprtimi usti. Govornik je izjavil približno takole: L. 1908, meseca decembra so socialistični poslanci v avstrijskem parlamentu predlagali zakon za ureditev pekovskih razmer. Ta stvar je vzbudila takšno senzacijo, da so se delodajalci kar tresli od jeze. Takoj so skovali nasproten zakon. V njem se pobija takoj g I., ki zahteva, da delavci pri pekovskih mojstrih ne smejo delati več kakor devet ur na dan. Mojstri odgovarjajo nekako tako: •Absurdno* zahtevanje, naj bi se skrajšal delavni čas, je nemogoče izpolniti, ker bi škodovalo produktivnosti ter ga smatra zato zveza pekarskih moj-
strov za velikansko krivico in nevarnost za obstanek mostrov. Na § 6, ki zahteva, da ženske in dečki izpod 18. leta ne smejo biti vposleni ponoči, odgovarjajo ironično: «To je komično zahtevanje, kajti vajenci, ki bi ne delali ponoči, se ne bi ničesar naučili in končno bi postali izmed njih propalice, roparji, i. t. d. i. t. d.» Na § 7. zahteva, da mora imeti delavec med začetkom in koncem dela eno uro počitka, javljajo, da je to pravo provociranje ter da bi na tak način gospodar imel mnogo škode in zgube. Na vsako zahtevo so go* spodarji odgovarjali ia se zvijali kakor črv v kropu. Vendar jim vse to ni veliko pomagalo. Sodr. Kerna olj je podrobno razjasnil vloženi memorandum, ki je v resnici zelo interesanten ne samo za pekovske delavce, temveč tudi za druge obrti. Shod se je vršil v najlepšem redu in ob veliki paznosti. Po govoru sodr. Kermolja so govorili še nekateri člani, nakar je predsednik, sodr. Okretič z lepimi besedami zaključil ta lepo vspeli shod, ki je pokazal, da so puljski peki, katerih je večina doma iz kamenitega Krasa, v resnici zanimajo za svojo organizacijo in streme po poboljšanjn sedanjih razmer. Le tako naprej, sodrugi peki!
Slovenita Blltrica. (Dvajsetletnica.) Dne 1. majnika t. L obhaja Ivan Novak, opekar, krčmar in posestnik v Slov. Bistrici, dvajsetletnico, odkar je organiziran sodrng sosialno-demokratične stranke. Dvajset let sicer ni kdove kaj, vendar je pa le lepa doba našega kratkega življenja. In če se ozremo v preteklost, vidimo, da je bilo pred dvajsetimi leti vendarle marsikaj drugače, nego je danes. Kdor se je takrat priznal za socialnega demokrata, tega so ljudje smatrali za človeka, katerega se je treba izogibati, kakor se neki izogiba hudič križa. Tako so se izogibali našega mladega socialca, za katerega se je vedno očitno priznaval, zlasti na Hrvaškem v dobi zloglasnega Khuenovega režima in so ga preganjali, kjer so le mogli. In to se je takrat, ko še nismo imeli nobenega poslanca, ložje ?godilo nego danes, ko jih imamo, hvala zavednosti, že 88. Tudi ko se je vrnil na Štajersko, se je pričela gonja proti njemu; tožen je bil celo pri okrožni sodniji radi motenja vere, enajst prič je pričalo proti njemu, a izpričati mu niso mogli ničesar hudega in oprostiti so ga morali. Nato so se ga lotili nemški nacionalci in mu metali polena pod noge, kamorkoli se je obrnil, samo da bi ga prisilili, da bi trobil v njihov rog. Toda on je ostal trd, neizprojea, pa tudi neustrašen mož-korenjak, zvest, svojemu poklicu, pa tudi neomajan in zvest svojemu prepričanju. Naš jubilar je torej vzor-značajnega moža, je pa tudi vzor-gospodar in vzor državljan. Državi daje v redu, kar ji gre, zahteva pa tudi od nje, kar je dolžna ona napram ■vojim državljanom. Pa ai oglejmo njegovo goapo-daratvo. Devet občin naokrog ne najdete vae tako lepo v redu in snažno, bodisi v hiši ali v hlevu, na dvorišču ali na polju. Red in snaga sta posledica neumorne delavnosti. In delaven je naš mož in cela njegova družina. Kdo ga je videl kdaj lenuhariti? Kdo ga je videl kdaj pijanega? Kdo ga je videl, da bi zapravljal čas, denar in zdravje pri kvartopircih ali drugih razuzdancih? Nihče in nikoli! — Tako je življenje pravega socialnega demokrata. Mož pač zasluži, da mu želimo dolgo življenje, kar tudi lahko pričakujemo, saj je iz trdne rodovine; njegova mati je na svoj osemdeseti rojstni dan te sama naložila 3 voze zidov-nega kamenja. Pa tudi njegova žena, kot zvesta mu družica, zasluži, da se je spominjamo bb tej priliki. Kar hoče mož, hoče tudi ona, kar noče on, tega tudi ona noče. Njegovo prepričanje je njeno prepričanje in kar reče mož, to je njena volja. Delo je njeno življenje, njena zabava in njeno veselje; brez dela ne bi mogla živeti. Zato pa je tudi vedno vesela in dobre volje. Čemernega človeka ne trpi ne v gostilni, ne pri delu. Kisle obraze zna odpraviti pri gostih kakor tudi pri delavcih a kako primerno ialjivko ali pa a kako pesmico, katero ima vedno pripravljeno za vsako priliko. — Kdo ne bi želel takim ljudem sreče in vsega do« brega?! Bližnje sodruge pa vabimo, da ga ta dan razveselijo s svojim obiskom.
Domače vesti.
— Cankarjevo dramo ‘Jakob Rada* uprizori v soboto, 30. t m. dramatični odsek «Vzajemnosti* v areni »Narodnega Doma*. Nali diletantje, ki ao se šele po zimi začeli učiti, kažejo torej hvalevreden pogum, ki ga bo ljubljansko delavstvo gotovo priznalo s tem, da se udeleži predstave v čim vetjem Številu. Jakob Ruda, prvo Cankarjevo delo za oder, je resna drama, ki zahteva resne in vestne interprete. Resnobe in spoštovanja do drame pa imajo naši diletantje dovolj in kljub temu, da se mora igra uprizoriti v skromnih razmerah, je vendar gotovo, da bodo udeleženci imeli lep užitek. Vpoite-vati je tudi treba, da doprinalajo člani dramatičnega odseka nemalo žrtev. Brez ozira na to, da morajo vet dan delati vsak v svojem poklicu, prihajajo pridno na izkušnje in nič ne ugovarjajo, če trajajo do enajstih, poldvanajstih zvečer. Zato pa tudi napredujejo tako lepo, da bodo imeli delavci lahko svoje veselje nad njimi. Prepričani amo, da bo v soboto arena polna.
— Občinikega atraknika imajo v Tržiču, ki bi bil, kakor nam poročajo, bolj sposoben «a živinskega gonjača nego za avojo službo. V nedeljo, 84. t. m. je tvečer napadel tri mirno po trga idoče
fante, med katerimi je bil neki sodrug. Suval in pehal jih je po cesti, dasi se mu niso nič upirali. Prišel je občinski odbornik 61 ob o čn ik, kateremu je stražnik oklofutal sina in mn tudi zvinil nogo, ter ga je dal po orožniku spraviti na varno. V Tržiču upajo, da ga kmalu pošljejo kam v Afriko ali v Tibet.
— Adamiču in Lnndrn je botel tZlruženi narodni odbor* postaviti spomenik na pokopališču. Zdi se pa, da misli vlada prepovedati ta spomin. •Slov. Nar.* namreč poroča sledeče: »Ziruženi narodni odbor* je predloži dne 27. avgusta 1909 c. kr. okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico osnutek nagrobnega spomenika Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru s prošnjo, naj ta osnutek odobri in izda oblastveno dovoljenje 2a postavitev spomenika. Na to vlogo ni bilo nobenega odgovora, pač pa se je privatno obvestil odbor, da oblast nima nobenih pomislekov proti osnutku. Na to je odbor izročil izvršitev spomenika kiparju Svitoslavu Peruzziju. Dne 7. marca 1910. se je urgirala rešitev vloge z dne 27. avg. 1909. in te dni je dobil «Zdru* ženi narodni odbor* uradno obvestilo, da c. kr. okrajno glavarstvo dovoljenja za postavljenje spomenika ne more dati. — Obenem je v tem uradnem dopisu rečeno, da se odbor svari, da bi oddal izvršitev spomenika, preden bo oblast izdala definitivno dovoljenje, da se sme ta spomenik postaviti na grobu Adamiča in Lundra. S tem je toliko rečeno, kakor da vlada sploh ne bo dala dovoljenja, da bi ss spomenik postavil na pokopališču!* — Reči moramo, da nam je stvar naravnost nerazumljiva. Spomenik sicer ne bo povrnil Adamiču in Lundru življenja; tudi bi bilo nekoliko prisiljeno, vpisovati jima smrt v zaslugo. Bila sta pač nesrečni žrtvi. Toda če jima hoče odbor postaviti spomenik, nam ne gre v glavo, po kakšni pravici bi se to dalo prepovedati. Radi verjamemo, da vladi ta spomin ni ljub. Ali to ne more biti pravni razlog. Dobro bi bilo, izvedeti vBaj, kako utemeljuje okrajno glavarstvo svojo prepoved. Zakaj tega vendar ne moremo misliti, da pottavljajo pri slavni oblasti ta grob v eno vrsto z grobom desetkratnega roparskega morilca.
— V goriški deželni zbor so bili tudi iz veleposestva zopet izvoljeni liberalni kandidatje in sicer dr. Franko s 60, Klančič z 59 in Rutar z 58 glasovi. V manjšini so ostali klerikalni kandidatje Zuchiatti, Bolko in Grča, ki so dobili 52 do 53 glasov. Čemu je torej bilo treba anulirati liberalne mandate in potrositi toliko denarja za nove volitve? Menda reg le zato, da so klerikalci v deželnem zboru lahko brez ovire delali, kar so hoteli.
— Brvaiki labor »je t soboto odgodil do
4.	maja. Pred tem pa je imel še jako burno sejo. Vodja takozvane Starčev deve stranke prava dr. Mile Starčevid je rekel med drugim, da je član Frankove stranke dr. Kršnjavi zahajal k banu baronu Rauchu zategadelj, ker je sestavljal državnemu pravdniku dr. Accurtiju obtožnico proti Srbom v »veleudajniškem* procesu. V dokaz svoje trditve je pokazal dva lista, na katerih so odlomki govora državnega pravdnika. Poslanci, ki poznajo pisavo dr. Kršnjavega, so konstatirali, da se na listih res nahaja rokopis dr. Kršnjavega. Na to je nastal velikanski vihar v zbornici. Poslanec Supilu je klical: «Kršnjavi je res svinja*. Koalicija je obsipala Frankovce s psovkami kakor: •Ničvredneži, lopovi, spletkarji*. Supilo je klical: «G. podban, ali boste trpeli, da bo Accurti še državni pravdnik? To je sramota za Hrvatsko. Ta pijanec, ki popiva cele noči, ni miti sposoben, da bi sisam sestavil obtožni govori*
— Privatni dreadnongbti. It Trsta se nam pile: Z ozirom na izjavo finančnega ministra, da je podjetje: «Stabilimente tehnico* v Trstu pričelo izdelovati stroje i. t. d. za nove vojne ladje na svoje lastno pest — iz patriotizma, torej brez naročila ali pogodbe od vlade, omenimo sledeče: V teku zadnjih dni jo ravnateljstvo omenjenega stabilimenta dobilo v ušesa, da pride v tovarno nekdo na obisk; važno naj bi ne bilo, kdo da pride. Toda dejstvo je, da so kompetentni orgajii dali skriti dele onih turbin, ki ao namenjenje novim dreadnoughtom. Vprašamo tedaj: Zakaj skriva podjetnik svoje produkte, če jih je resnično prevzel na lastno roko ? Mislimo, da imamo prav, če izvajamo iz tega dejstva, da je podjetje sprejelo naročbo od vlade, čeravno zadnja ni imela po-oblačČenja, odnosno privoljenih sredstev od držav-nega zbora.	__________
Prvi na) ? Gorici.
Končni spored za praznovanje prvega maja ae izpopolni še na aledeči način: Ob 9. uri dop. shajanje delavcev v Delavskem Domu, Via Tre Re 16; ob 9‘/, obhod po mestu z zgodbo in rdečo zastavo na čelu; ob 10 Vj manllestaol|lkl ih od na Telovadnem trgu; na shoda govore. Za slovenske delavca aodr. dr. Tuma in Bogumil Šmefal, urednik «Prava Lidu* iz Prage; za italijanske in nemške delavce sodr. Josip Tun tar ia dr. Viljem Sllenbogen, drž. poslanec z Dunaja. '
Popoldne Ijndika veiellea na trovniku gosp. Pollija, Via Corso Fran Josip tik livarne zvonov. Na veselici aodelujego trije pevski zbori. Šaljiva tombola z lepimi dobitki« Ples. Vstopnina na veselico 30 v za osebo, k plesu 10 v komad. Priporočamo slovenskim delavcem iz mesta in okolicej da ae udeleže v velikem Itevilu ihoda in veaelice.
Zadnje vešti.
Nakladi na pivo. Dunaj, 27. aprila. Cesar je sankcioniral kranjski deželni zakon, s katerim se zvišuje deželna naklada na pivo od 2 na 4 krone.
Oržavnozboriki odiekl. Dunaj, 27. aprila. Finančni odsek je bil včeraj vsled lenobe meščanskih poslancev nesklepčen, vsled česar so navzoči soc. demokratje Renner, Seitz in Seliger odklonili vpis v prezenčno listo, češ, da imajo stranke večine skrbeti za sklepčnost v odsekih.
Dunaj, 27. aprila. V odseku za državne uslužbence se je po dolgi debati sklenilo: 1. Da pragmatika ne sme omejiti državljanskih pravic uradnikov in uslužbencev; 2. Da nima veljati za sodnijske uradnike. Izvolilo se je 5 poročevalcev, med katerimi je soc. demokrat GlOckel. Napravila se bo trojna anketa: 1. Za uradnike; 2. Za služabnike; 3. Za one uslužbence, ki niso navedeni v pragmatiki.
Finančni odiek. Dunaj, 27. aprila. Danes je bil finančni odsek sklepčen. Ker so prišli poslanci večine v zadostnem številu, so se tudi socialni demokratje vpisali v prezenčno listo.
Proračnnikl odiek. Dunaj, 27. aprila. Proračunski odsek je danes nadaljeval razpravo o proračunu.
Bjflrnion mrtev? Berlin, 28. aprila. Nordijska korespondenca ima iz Pariza brzojav, da je B,ornstjerne Bjornson včeraj ob 1. ponoči umri. Njegovo smrt so že lani prenagljeno razglasili.
Ekiplozlja v Tritn. Trst, 27. aprila. V Dre« herjevi restavraciji na borznem trgu, ki se je imela te dni otvoriti, se je vsled neke poškodbe na plinskih ceveh nabral plin pod štukaturo stropa. Pri preiskavanju se je plin unel ob prižgani vžigalici in eksplodiral. Dve oiebi sta težko,|štiri pa lahko poškodovane.
Hrvafeke volitve. Zagreb, 27. aprila. Tudi pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah sta bila izvoljena madžarona in sicer v Ogulinu pl. Si p uš, v Zemunu pa Ghavrak.
Lnegerjev nailednlk. Dunaj, 27. aprila. Cesar je potrdil izvolitev dr. Neumayerja za dunajskega župana. (Neumayer seveda le greje prostor za Weisskirchnerja.)
Vitaja v Albaniji. Carigrad, 27. aprila. Doslej prihajajo same kritične vesti z bojišča. Ministrski svet je sklenil, poslati še novih čet na bojišče,
Skoplje, 27. aprila. Arbanasi zatrjujejo, da so bili pri Simliji Turki res poraženi in da so se morali umakniti z velikimi izgubami.
Solun, 27. aprila. Bitka med Prizrendom in Prištino se nadaljuje; vesti, ki so došle sem, pravijo, da je položaj turške vojske kritičen, ker imajo Arbanasi baje številnejšo moč in ugodnejše pozicije,
Solun, 27. aprila. Vstaši so prekinili železniški promet med Skopljem in Mitrovico. Boji ao bili med Kačanikom in Ferizovidem. Godanca in Račka sta bili bombardirani. Včeraj je bil boj tudi pri Belem polju.
Vitaja V Albini)!. Solun, 27. aprila. Sklica-vanje rezervistov v solunskem okraju se pospešuje. Pod orožje ae kličejo tudi rezervni bataljoni iz »ajdinskega okrožja.
Solun, 27. aprila. Šdvket paša je s 25 bataljoni in 3 baterijami odšel iz Ferizovid# proti Kačaniku. Torgut paša je na poti iz Lipljana. Iz Skoplja je odšlo vojaštvo proti Elesjanu.
Društvene vesti.
g Fevikl ibor <Via|emnoitl» v Ljubljani ima
danes, v četrtek, ter jutri, petek ob 8. zvečer glavno skušnjo. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna.
Shodi.
Trilč. V nedeljo, 24. t. m. je bil tukaj javen shod, na katerem je sodrng dr. Heorik Tuma iz Gorice predaval o predmetu «Socializem in delavstvo. V dveurnem govoru nam je podal jasno sliko socializma in je žel iskreno priznanje ppslušaicev.
Umetnost in književnost.
: Pitano polje je naslov zbirki poezij Cvetka Golarja, kijih je založila tvrdka Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani. Cena K 180 za broširano, K 2 80 za vezano knjigo. Ovitek in velike začetne črke je narisal M. Gaspari. Pesnik Golar se pri nas nekam premalo upošteva. Zbirka, ki je pred nami, obsega pesmi, ob katerih se človek resnično naslaja. Nekaj mehkega je v njih; Golar je lirik celo kadar pile prozo, v teh poezijah te pa prav posebno izraža njegova čuvstvenost, ki jo ztasti uživa v prirodi. Golar ne posnema, ampak vidi se, da čuti sam, kar poje. Slovenci nimamo odveč take pristne lirike, ki sili takorekot kar v melodijo.
Raznoterosti.
t Sto delaveev laintlh- D »a velika plazova sta zasula južni izhod predora pri Lotsehbergu blizu Gopelsteina. Sto delavcev, ki so se nahajali v predoru, je bilo popolnoma ločenih od aveta. Petdeset mož je moralo pridno delati, da so odmetali sneg.
Zavod za pohištvo In dekoracije 2G~2
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica it. 10.
Ustanovljeno Uta 1857.	Telefon	itov.	97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najuraetnejših. Skladišča tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga i. t. d. Eno-itavne in razkolne ženitne opreme v najsolidnejSi izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
J
10-7
Prešernova ulica štev. 9
priporočata v največji izberi po najnižjih cenah
obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in  t- dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice.	..
Kavarna
,Unlone‘ v Trstn
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
Velikansko Izber
pilil i. ttiilulil
priporoča tvrdka	10-6
ijic, Ljubljana, fliorni trg Ih
SŠT: Najnlžje,! stalnd cene! I
88
88 J	vozijo	sedaj	le	po	dOMtil	avstrijski	progi	62—14
Avstro-Ameri kana
Trst - Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
„ z najnovejiimi brzoparniki^z ]dvemaJvrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih 0Q je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon, Kmetetz, LjllbljftUA) Kolodvorska ulloa 20.
f Polkovnik Malin nmrl. Po daljši mučni bolezni je v Belgradu umrl vpokojeni polkovnik Aleksander Mašin, ki je bil 1. 1903. glava in duSa zarote proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi. Po umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage je bil na pritisk angleške vlade s štirimi svojimi tovariši vpokojen.
t Eksplozija v tovorni vžigalic. Iz Sredina brzojavljajo; V tovarni za vžigalice grofa Paiffyja je eksplodiral kotel. Vsa tovarna s sosednimi h!-šami je zletela v zrak. Ubitih je 11 oseb, med temi 8 mladih deklet, ranjenih pa 21. Ranjence upajo zdravniki obraniti žive. Med prebivalstvom je nastala prava panika. Neka nema ženska se je tako prestrašila, da je jela govoriti in kli cati na pomoč.
Delniška družba pivovarne Union
Sp. Šiška pri Ljubljani
priporoča svoje priznano izborno
ZLarčno, dvojnomarčno in ebsportno pivo
v sodcih in steklenicah.
10—4
Iz stranke.
o Delaviki kolek za Kranjiko, Štajersko in Korofeko. Založništvo tega koleka, ki je slično onemu za Goriško, Istro in Primorsko, je po nalogu izvr« Sevalnega odbora stranke prevzel sodr. Ivan Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odslej napravljati svoje naročbe. Organizacije na Goriškem, Primorskem in v Istri naročajo kolek slej kakor prej pri sodrugu Jos. Petejanu v Gorici. Sodrugi in organizacije, tako strokovne kakor gospodarske, so naprošene, da se pridno poslužujejo delavskega kolka, ki utegne donašati stranki čedne dohodke. Rabi se lahko kot pečatna znamke pri postnih po* Siijatvah, kakor: pismih, zalepkah, dopisnicah, razglednicah, zavojih itd. Naj se ne odda nobena pismena ali kaka druga pošiljatev, da bi ne bilo na njej delavskega kolka. Dalje se lahko naleplja na vstopnice pri raznih delavskih priredbah, na dopisnice in zalepke pri Šaljivi posti ter tudi na dobitke pri srečolovu, tomboli itd. Noben sodrug naj ne gre na voliiče, ne da bi poleg imena kandidatovega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali druga priredba služi tudi v to, da se razpeča čim več delavskega kolka. Prosijo se Se posebno vse strokovne in gospodarske organizacije, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo z delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošljati edino na naslov: Ivan K o o m ur, Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Gana kolku je v Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen izvod stane 2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov se po poiti ne pošlje, izvzemši če se obenem vpošlje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troskov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z naročbo vpoSlje tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah). — Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku!
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in praxin kremo
za čevlje.
Ciril in Jttetodovo vazelino in
vazelino z mednarodno znamko Ciril Metoda
ter polerin čistilo za kovine«
Te predmete izdeluje domača tvomica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljnbljana. 52-15
Znano po najnižjih conah
se dobijo krasni	10—8
damski klobuki
v največji iiberi, samo v modnem salonu
fi. Oivod-Jffozelič
v Cjubljani, Stari trg štev. 21.
Klobuki se sprejemajo v popravilo.
|i4a)atoli i* odgovorni vodnik Fran Bar»|,
Tiska Iv. Ffc Lansprst v Kranju.
Naročajte in sirite naš list!
Priporoča svojo bogato zalogo pravih švicarskih ur , zlatnine in srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Cenik na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 88
Llnbllana mestni trg
naaprati ratovža.
r----------------
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa Je za mel
Ker se samo ž njim krepčam,
Vedno zdrav 2elod’c imam!
Najboljši želodčni liker!
sladki in grenki.
Ljudska kakovost	liter	K	2-40.
Kabinetna kakovost	»	„	4*80.
Naslov za naročila: *FLORIAN", Ljubljana.
V............................................... —
Svarimo pred ponaredbami!
HLSuttner