Poitnlna plalana v gotovtn) Leto LVIH. V LiuMkmi, v torek, dne 24. Junlfa 1930 Št. 142 1. izdate . 2 od Naročnina Dnevno Utlaja u krtljnlno Jugoila«IJa meiečoo 25 Din polletno ISO Din celolelno 30O Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel)»ko Izdata celolelno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo MO D I VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 slotp. pem-vnla mali oglasi po 1-90 In 2 D,večji oglasi nadtimmvUlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, V uredniškem delu vrstica pO IO Din O Prt veClem g naroČilu popusf Izide ob 4 z(ulrn) razen pondeljka In dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 61111 Kokoplsl ae ne vračajo, nel ranit Irana pisma se ne apre/ema/o Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva it. 2092 Mistika angl. socializma Danes vlada na Angleškem delavska stranka. Sicer le z relativno večino, kar pomeni, da je vedno odvisna od ene ali druge opozicionalne stranke, ki po tihem medsebojnem sporazumu ohranjata Mac Donaldov kabinet na vladi, — pač deloma tudi radi tega, ker ne liberalci ne konservativci ne bi želeli prevzeti v danih prilikah njegovega nasledstva. S tem pa še ni rečeno, da bi kljub znanemu angleškemu političnemu fair play-u delavska vlada ne imela prestajati ljutih parlamentarnih bojev. Resnica je pa tudi, da more delavska stranka tako v domači kakor zunanji politiki večkrat zaznamovati prav lepe uspehe. Socialnodemokraške stranke na kontinentu in tudi drugod ne zamujajo prilike — tudi v naših socialističnih listih zasledujemo isto —, da delo in uspehe angleške Labour Party pripisujejo na rovaš socialni demokraciji ali vsaj socializmu. Toda pri tem gre za očividno zmoto, če ne naravnost potvorbo. Kajti, kakor smo že ponovno imeli priliko poudariti, ni angleška delavska stranka v splošnem evropskem pojmovanju socializma niti malo socialistična. Stranka že ustanovljena ni bila s tem namenom, da bi zastopala razredno stališče delavstva napram drugim ljudskim plastem, kar socialisti tudi sami priznavajo (0. Wertkeimer, Das Antlitz der britisehen Ar-beiterpartei). Kdor je prebral zadnje Mac Do-naldovo delo o socializmu (Soeialism: Critical and constructive, London 1929) se je mogel dodobra prepričati, da voditelji angleškega delavstva niso nikdar verjeli v avtoriteto in dogme Marxa, ker je mehanistično in zgolj materialistično pojmovanje človeške družbe docela tuje Angležu, ki ima preveč zdrav in naraven čut za organično narodno skupnost. iVoditelji angleškega delavstva so v boju z drugimi strankami pač prevzeli iz evropskega socializma nekaj tehničnih izrazov — a to je vse. Sicer pa so vsi idealističnega svetovnega nazora, ki zrejo potrebo delavskega boja docela v klicu po krščanski pravičnosti. Popolnoma v nasprotju s socialističnimi teoretiki drugod, ki oznanjajo v prvi vrsti potrebo razrednega boja in jim je ideal bodočnosti diktatura proletarijata, se angleški delavec, ki sploh noče biti proletarec, razvija povsem onstran evropskega marksističnega toka. Angleški delavec črpa osnove svojega mišljenja v prvi vrsti iz sv. pisma, ki ga najvišje spoštuje in je njegov ideal kraljestvo božje pravičnosti na zemlji, vera, ki se pri nekaterih bolj fabijsko usmerjenih voditeljih stopnjuje v pravo apokaliptičnost. Nasproti Engelsovi izjavi, ki je klical: Mi nemški socialisti smo ponosni na to, da ne izhajamo le od Saint Simona, Fouriera, 0wena, ampak tudi Kanta, Fichteja in Hegela — stoji Mac Donaldova izpoved: Bral sein Spencerja in poznam Hegela, pa bi se ne upal trditi, da je njuna filozofija pustila v meni kake sledove. V odlični francoski reviji »La vie intel-lectuelle« se g. Gaston Rabeau peča analitično z doktrino Angleške delavske stranke in prihaja do zaključka, da so osnove angleškega »socializma« v prvi vrsti verskega porekla. Pri svojem raziskavanju upošteva največ spise Ramsey Mac Donalda in Filipa Snowdena. Kako pojmuje Mac Donald angleški delavski pokret? »Naš socializem,« pravi, »je Čredo vseh onih, ki priznavajo, da naj družba izboljšuje poedinca. Pusti naj mu svobodo. Vendar je sedanje gospodarstvo bodisi zemljiško bodisi z industrijskim kapitalom takega značaja, da mora trpeti nad seboj kontrolo družbe. Nismo za to, da se odpravi kapital in lastništvo zemlje, kar bi bila neumnost, odstraniti pa je treba »Sandlorde«, ki sprejemajo bogate rente, ne da bi kaj delali in kapitaliste, ki spravljajo denar, ne da bi morda vedeli, kje so njihove tovarne. Oblika kapitala in oblika zemljiškega lastništva se mora spremeniti a ne tako, da bi zatrli kapital ali zasebno lastnino. Vsak naj ima svoje orodje, svojo hišo in svoj svet. Mi nismo za neko nemogočo enakost,' zato ker spoštujemo svobodo. Angleški socializem noče okrniti zasebnega interesa na uspehu, ker bi bilo to nespametno, ampak hoče le omejiti bohotno razraščanje sebičnih nagonov na škodo družbe,« To bi bile glavne gospodarske smernice angleške delavske stranke, ki niso prav nič revolucionarne. Kdor zasleduje socialne podrete, bo vedel, da gredo marsikateri katoliški sociologi mnogo dalje. Kar zadeva odnosa do vere, je znan izrek Filipa Snowdena, ki je bil tudi sprejet v oficielen strankin program: »Socializem se popolnoma nič ne vtika v versko prepričanje.« Toda znan je še drug izrek tega slavnega finančnika, ki sicer ni sprejet v oficielen program stranke, a je motto njegove knjige: Sociališin and Syndicalism: »Največ ljudi je pritegnilo v našo stranko prepričanje, dn je sedanji družabni red nekrščanski in da naš socializem skuša vpostaviti družabni red, ki bo temeljil na osnovah krščanstva.« In na drugem mestu: »Ni mogoče ločiti vere in politike. V bodočnosti morajo biti verski in moralni principi bolj tesno aplicirani na družabno in industrijsko življenje...« Poglavje pod Uprava te v Kopitarjevi ul.it. 6 - CehovnI račun: Cfabltana itev. 10.650 ln 10.349 sta lnaerale.Saratcvoit.73e3. Zagreb it. 39.011, Praga ln San a/ it. 24.797 Nesoglasje med sveto Stolico in politiko g. Mussolinija Vatikan je odločno za ohranitev miru in za evropski sporazum — Fašizem prezira konkordat Rim, 23. jun. Z ozirom na neprestano ponavljajoči se refren mednarodnega framasonskega časopisja, da vodi sveta Stolica politiko, vzporedno politiki fašizma, je treba odločno povedati, da je ta trditev neresnična in iz golega sovraštva do vrhovnega vodstva Cerkve porojeno obrekovanje. Ne le. da je politika Vatikana čisto neodvisna od politike palače Venezia, ona je z njo baš v sedanjem momentu v mnogih ozirih celo v popolnem nasprotju. >>Osservatore Romano« je toplo pozdravil Bri-andovo akcijo za Evropsko unijo. Vatikan je s tem javno pokazal, da ne odobrava politike fašizma, ki je vsa naperjena proti taki mirovni zvezi. V cerkvenih krogih vlada prepričanje, da so fašisti večji nasprotniki cerkvene politike kot so bili kdaj italijanski liberalci. Se tako ostri nastopi sv. Očeta proti bojevni vzgoji mladine niso nič izdali, fašizem v tem pogledu ne odneha. -Župnijski list« neke rimske župnije je priobčil članek »Vojna ali mir?«, v katerem svari nek ugleden katoličan pred vojno propagando in graja »višje voditelje«, ki vojno povzdigujejo in jo vcepljajo mladini; gore so še raz-kopane, zemlja še napojena s krvjo in žrela pokopališč še niso polna bolesti in smrti.« Kristus je učil, naj se ljubimo med seboj, krščanstvo pa kategorično zahteva, da naj sc mednarodni spori rešijo sporazumno, ne pa z orožjem. »Volonti d' Italia«, glasilo bivših bojevnikov je odgovorilo s surovini napadom, češ, naj se duhovniki brigajo za svetnike in naj pustijo vojake na miru. Na vsak način se mora baš v sedanjem trenutku z vsem povdarkom ugotoviti, da je sveta Stolica skrajno ogorčena radi hujskanja na vojno in stoji najodločneje na stališču, da naj sc obstoječi spori med evropskimi državami rešijo s stališča absolutne ohranitve miru. Vrhovno vodstvo Cerkve pa jc tudi vznemirjeno radi notranjega položaja v Italiji. Znano jc, da se je sv. Oče pokazal glede lateranske pogodbe, ki urejuje meje med Vatikanom in Italijo, tako popustljivega predvsem zavoljo konkordata; sv. Oče je skušal v konkordatu zagotoviti cerkvi v Italiji položaj, ki ji gre. V zadnjem času pa prihajajo z dežele vznemirljiva poročila, da jc postal konkordat v rokah fašističnih glavarjev »chiffon de papier«, in trdi se, da so fašistični veljaki prejeli navodila, naj izvajajo v provinci svojo politiko ne glede na konkordat. Najhujši slučaj pa je sledeči: V mestecu Bellanu ob Komskem jezeru, so fašisti postavili pred konfinacijsko komisijo dva duhovnika pod obtožbo, da delujeta proti fašizmu. Milanski kardinal Schuster jc zadevo preiskal in ugotovil, da sta duhovnika nedolžna. Radi tega se je odločno zavzel zanje in zahteval od državnega pravdnika, da tudi njega zasliši in mu v slučaju konfinacije dovoli spremiti duhovnika na otoke. — Kardinalov nastop je spravil fašiste v zadrego, popustili pa so le toliko, da sta bila duhovnika obsojena na konfinacijo za krajši čas. Kardinal je nato poslal Mussoliniju po Vatikanu odločen protest. Ministrski predsednik je duhovnika pomilostil ter odstavil občinskega načelnika in fašističnega tajnika v Bellanu. Kardinal Schuster pa se ni zadovoljil s pomilostitvijo, češ, da zahteva pravice ne pa milosti. Radi teh dogodkov tudi ni kardinal pozdravil Mussolinija ob njegovem prihodu v Milan. — Sv. Oče jc poslal milanskemu kardinalu nekaj podpore za semenišče s posebnim spremnim pismom, v katerem se odločno pritožuje zoper to, da vlada konkordata ne izvaja. Tudi nastop fašističnega komisarja v Gorici poslanca B a s i 1 e - j a je treba spraviti v to zvezo. Barone Carlo Emanuele Basilc ni navaden podeželski fašistični tajnik, ampak zavzema visoko mesto v fašistični hierarhiji in uživa polno zaupanje vodstva stranke. Znano je, da je ta gospod iztiral črni-škega dekana iz župnišča in ga gnal pred slavolok, »da bo ljudstvo videlo, da se tudi duhovščina klanja fašističnim glavarjem«. V Cerknem je poslal baron Basile dva milična častnika po dekana, ker se mu ni prišel poklonit. Podobno je postopal g. baron tudi v drugih vaseh, ki jih je obiskal. Z grožnjami so občinski načelniki spravili duhovnike pred naročene slavoloke, kar je cerkvene kroge umevno skrajno ogorčilo. O kakšni »politični kooperaciji« med Vatikanom in Mussolinijem, kakor fantazirajo zlasti glasila francoskega svobodomiselnega kartela, je več kot absurdno govoriti. Vatikanu je na srcu medna rodni mir in svoboda Cerkve ter njenih funkcionarjev: dve točki, proti katerima fašizem dosledno dela Konferenca male antante Odhod jug. delegacije — Iziava dr. Marinkoviča Tiskovna mala antanta Program dela Belgrad, 23, jun. AA. Davi ob " je odpotoval jugoslovanski minister za zunanje zadeve Marinkovk: na konferenco zunanjih ministrov držav male antante v Štrbskem Plesu. V njegovi odsotnosti ga lx> nadomeščal minister brez listnice dr. Kosta Kumanudi. Na konferenco v štrbskem Plesu bo nadalje odpotoval Konstantin Fotič, opolnomočeni minister v inozemstvu in generalni ravnatelj političnega oddelka ministrstva za zunanje zadeve. Dr. Marinkoviča spremlja njegov osebni tajnrik Kosta Pavlovič. Belgrad, 23. jun. u. Skupno z našo delegacijo so se odpeljali v Štrbske Plešo tukajšnji romunski (Kisla ni k Filodor, novi češkoslovaški poslanik Flieder s soprogo. Na kolodvoru so bili višji uradniki zunanjega ministrstva in se poslovili od dr. Marinkoviča. Dr. Marinkovič jc pred odhodom dal izjavo, v kateri je o bližnjem sestanku malo antante dejal, da jc to redni sestanek, kakor vsi dosedanji. Na tem sestanku sc bo verjetno tudi določilo, da se sestanki male antante vršijo vsako leto v določenem času. Štrbske Plešo, 23. jun. p. Danes prcdpoldne se je nn svečan način otvorila konferenca tiskovne male antante. Konferenca traja danes in jutri. Pojutrišnjem prične konfcrcnca zunanjih ministrov držav male antaTitc. Jugoslovanski minister dr. Voja Marinkovič in romunski zunanji minister Mironescu prideta sem jutri zvečer. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš jc prišel včeraj, da kot domačin sprejme oba ministra Marinkoviča in Mironesca in da pozdravi časnikarje. Današnjo konferenco časnikarjev je s svečanim govorom otvoril predsednik češkoslovaškega nacionalnega komiteja tiskovne male antante Švichovvski. On jc v svojem govoru pozdravil tovariše iz ostalih držav male antante. Naglasil je važnost sodelovanja tiska na učvr-ščavanju trajnosti miru, ki je glavni cilj male antante. Nato sc je prešlo na delo, ki je trajalo ves dan. Opoldne je bil časnikar jem prirejen banket. Na dnevnem rodu je vprašanje ustanovitve stalnega tajništva tiskovne male antante nn Dunaju. Zvečer ob 8 jc prispel zunanji minister ro- munski Mironescu. Jutri opoldne se pričakuje prihod dr. Marinkoviča. Politična konferenci! ministrov male antante sc bo pričela v sredo ob 10 dopoldne. Dnevni red tc konference jc tale: 1. Obči pregled mednarodnega |x>litičnega položaja. 2. Ugotovitev rezultatov po (lanskem in Pariškem rcparacijskem sporazumu. 3. Gospodarski položaj ekonomske male. antante, ki še ni dosegla vidnih rezultatov. V češkoslovaških in romunskih časnikarskih krogih se trdi, da sc jc dala na dnevni red tudi akcija Madžarske, da se Karlov sin Oton proglasi za kralja Madžarske. Temu vprašanju se bo posvetila |x>sebna pozornost. Pariz, 23. jun. \. Francoski listi /. velikim zanimanjem pričakujejo konferenco male antante v štrbskem Plesu, posebno v zvezi z Bri-andovim memorandom, z vrnitvijo Karla v Romunijo in z aktivnim gibanjem madžarskih mo-narhistov. -Potit Parisien« in »Temps« soglasno poudarjata, da ni nobenega dvoma, da bodo države male antante sprejele Briandov memorandum, dn pa je samo po sebi umevno, da bodo to storile z izrecnim pridržkom, da se pod nobenim pogojem ne smejo kršili obstoječe rnz-sodiščne pogodbe. Glede povratkn Karla pravi »Temps«. dn povratek niknkor ne bo motil tesnih odnošajev Romunije z malo antanto. To i/.-liajn tudi iz govorov kralja Karla, da je neobhodno potrebno, da Romunija slejkoprej z vso aktivnostjo ostane pri mali antnnti. Proti brezposelnosti London, 23. jun. x. V tekočem tednu so se vršili prvi razgovori med Lloydom Georgeom in MacDonaldom o zasilnem programu za pobijanje brezposelnosti. Kot zasilne odredbe se predlagajo: naseljevanje industrijskih delavcev na deželi, reorganizacija prodaje poljskih pridelkov, hitrejše zidanje stanovanj z državno podporo, graditev cest in meliorizacija pustih krajev. naslovom »Kristus bodočnosti« se konča: »Edina pot da dosežemo ljubljeni paradiž je stara, trda pot Kalvarije. Sele tedaj pride vstajenje za novo človeštvo, očiščeno v trpljenju, ki bo triumfiralo po žrtvah.« — Snovvden toraj oznanja apokaliptično božje kraljestvo, ki prinese uresničenje njegovega »socializma«. V programu angleške delavske stranke je marsikaj nejasnega, nedoločnega, kar ne bi preneslo ostre kritike. Marsikaj je tudi docela napačnega in očividno zmotnega. Toda borba proti pozitivnemu verstvu ji je tuja, popolno- ma v nasprotju s socialno demokracijo, ki šele po zmagi nad krščanstvom vidi uresničenje svojih materialističnih zamisli. Ravno zato je angleška delavska stranka tudi katoličanom simpatična in se ludi po večini udejstvujejo v njenih vrstah. Je pa v stranki več struj, — tudi marksistom prijazna struja. Tudi je delavska stranka pri svojih političnih odločitvah odvisna, kar že omenjeno, od ostalih strank. Ti politični momenti jo često vodijo do ukrepov, s katerimi katoličani seveda ne soglašajo in proti katerim se morajo boriti. Neresnične vesti Pariz. 23. jun. <1. Vesti, ki se te dni širijo o neposredni vojni nevarnosti, češ. da stojimo pred izbruhom vojne med Francijo in Italijo, so brez vsake podlage. Med obema državama obstoja sicer diploinntičen spor, ki pn nikakor ni tak, da bi se smelo misliti na evcntualnost kon-flikta z orožjem. Vse podobne vesti so ali plod prebujne domišljije ali pn se širijo s slabim namenom. Nobena država v Evropi ne želi vojne, ker so vsi državniki edini v tem. da bi pomenila popolni razpad Evrope, naval azijskih b,arbarov in konec kulture. Odgovorni činitclji državne politike se trudijo, dn se obstoječi spori, naj bodo šc tako težki, v mirnem medsebojnem sporazumu rešijo, tembolj, ker jih gospodarska politika Amerike sili k solidarni obrambi skupnih interesov Evrope. Bojazen pred vojno nima nobene resnične podlage. Kar tiče specielno Franrijo. je njena skrb slejkopre^ obrnjena na ohranitev in utrditev miril, čemur njena skrb za državno obrambo nikakor ne nasprotuje. Španija se vrne k demokraciji Pariz, 23. jun. x. Španski kralj Alfonz,, ki sc sedaj nahaja v Parizu, jc imel včeraj daljši razgovor z bivšim španskim zunanjim ministrom Santiago Albom, ki je določen, da po novih volitvah na španskem prevzame mesto ministrskega predsednika. Sporazumel se je ž.e z voditeljem liberalne stranke Romanonesom, da prevzame mesto predsednika poslanske zbornice, in z voditeljem konservativne stranke Alhuz.ema, da prevzame pred. sedstvo v senatu. Tudi z voditeljem katoliške neodvisne stranke, donom Francesco Compo, sc je po hudih političnih bojih sporazumel. Kralju sc je Alba brez pridrižka izjavil za radikalno revizijo ustave. V Španiji je treba vpostaviti demokratičen in parlamentaričen režim, kakršen je v Angliji in Belgiji. Pariz, 23. jun. AA. Havas poroča, da je španski kralj odpotoval z avtomobilom v Botilognc sur-Mer, kjer se bo vkrcal na ladjo, ki vozi med Bou-lognem in Doverom. Iz Dovra odide španski kralj v London. Madrid, 23. junija. AA. Po vesteh uradnega izvora je danes 40.000 deltvcev v Sevilli proglasile splošno stavko. Izjava kralja Karola Pnrb., 23. jun. AA. sLe Matin« priobčil jc izjavo intimnega prijatelju romunskega kralji Karola, ki pravi, da sc je romunski kralj vrni, v Kukarešto brez vsakršne pomoči in da njegova akcija ni bila dogtnorjcna. Dunajska vremenska napoved: /clo toplo. -Večja verjetnost neviht. Zagrebška vremenska napoved: Napol oblačna, zmerno toplo. \ \ Katoliško gibanje na češkem V prvih telili (K> ledinjciiiu so 4*1. nasprotniki vulolifnnstva uporabljali v svojem boju predvsem •urovo silo, ki ji jiw zrahljalo Ua ie desetletno ideološko delo čeSkih breaveroev. V tej dobi »o jemali katoličanom pravico zlasti v parlamentu s krivično zakonodafo in z izrabljanjem državnih oblastev. Tedaj je nastopila čel. Ljudska stranka kot rešiteljica. Zaustavilo je nadaljnje naglo proa spremlja tudi notranja rast v temeljiti verski poglobitvi, ki naj zajame, če mogoče tudi kroge izven Lklove stranke. Katoliška akcija med Cehi si krči pot P°-lagooia. a zato toni bolj previdno. Skoraj popolnoma v okrilju ir. duhu Katoliške akcije deluje Združenje katoliške mladine (Sdruženf katolickč mladeže), ki jo predvsem verskovtgojna in prosvetna organizacija. Sedaj ima 407 društev z 11.532 člani. Samo lansko leto se je osnovalo 75 novih društev. Versko iivljonje vzorno vodi duhovni vodja jezuit Pelikan. Posrečilo se mu ie organizirati Evharistično ligo, katere člani prejemajo mesečno sv. obhajilo. Viteški athor sv Vaelava, to je fantje, ki tedensko prejemajo »v. 7jikramente. šteje sedaj že nad 2500 članov. Po-.»ebMO pozornosl je posvetil duhovnim vajam v domovih duhovnih vaj. V Zelinu se je n. pr. vršilo ix kaj tečajev duhovnih vaj. a vendar niso mogli priii na vrsto vsi priglašenci. Da Združenje ni počivalo tudi \ prosvetnem oziru, dokazuje nad 2100 predavani. 3(iOO sestankov, 382 gledališčnik pred- in 332 zabav in akademij. Značilno je, da je tned člani razen 37 odstotkov kmetske mladine 10 odstotkov tovarniških delavcev in 33 odstotkov obrtniškega naraščaja. Vse govorjenje o katoliški akciji bi se razblinilo v nič. če ne bi napredovalo gibanje zn duhovne vaje. Kakor so utrujenemu in bolnemu telesu potrebne toplice in kopališča, tako so našim ranjenim dušam potrebne toplice duhovnih vaj za lastno oadravljenje in za zbiranje sil m apostolsko delo. Zato -e vrši za češke katoličane samo v juniju in juliju v 14 domovih 35 tečajev duhovnih vaj. Svojevrstno gibanje je krog izobražencev, ki se t hira okoli nabožne revije Na globino . ki jo izdajalo oiomuški dominiknnci. Pred petimi leti je začel izhajati ta časopis, ki si je stavil nalogo poginiti versko življenje izobraženstva. V začetku je imel 1500 naročnikov, sedaj jih ima nad štiri tiscč. Oiomuški dominikanci so delali tiho pet let, izdajali časopis, ki so ga spremiiale res krasne knjige najine vsebine. Tako se je počasi tvorilo občestvo ljudi, ki hočejo duhovno rasti in s spoznavanjem in doživljanjem Boga še podžigati svojo ljubezen do Njega. Danes ima list >Na globino* svoje čitatelje in pristaše v vseh mestih. Prihodnji mesec se zbero citatelji časopisa Na hlubinu* na svoj prvi sestanek v Prago. Ko so tako sebe že malo prenovili v Kri-slu. se hočejo porazgovoriti o verskih problemih in o verskih nalogah bodočnosti. Zlasti na Češkem, kjer je potreba največja, bodo ti posamezni »ix>stoli tvorili majhne slanice, ki bodo prirejale verske "konference, in sicer na tak način, kateri najbolj odgovarja sedanjemu človeku, razjedenemu od skrbi Vta kruh, od verskih dvomov in borb. Brez dvoma bo la način katoliške akcije rotil lepe uspehe. —b— Madjari pripravljajo vrnitev Habsburžanov Skrivnostna pot Bethlena v Rim — Francija proti — Madjarski dementi Rim 23. jun. x. Madjarski ministrski predsednik grof Bethlen je včeraj čisto na tihem prišel v Rim, kjer listi tudi danes z nobeno besedico ne omenjajo njegovega.. prihoda. Bethlen bo menda kmalu zapustil Rim in se vrnil v Budimpešto. Pariz, 23. junija. x. Glede vrnitve Otona ua madžarski prestol se večina francoskih listov is-javlja ^ odklonilnem smislu. »Toinps« izjavlja z očitnim svarilom, da > primeru, če bi na Madžarskem obstojala močna strnja ia kronanje Otona, ta problem v sedanjem času nikakor no sme postati aktualen. Vprašanje madžarskega kralja so sine rešiti samo i izrecnim "pristankem vseh treh držav Male antante. I'pati jo. da ho Madžarska sposnalu možnosti, ki so ji nudijo hiti sedaj za politiko spravo 7. Malo antanto. in da jo no bo ogrožala z nepremišljenimi pustolovščinami. Budimpešta. 23. junija. AA. Madžarska telegrafska agencija poroča: V zvezi z vprašanjem madžarskega prestolu širi češkoslovaški socialistič-ui organ .»Pravo Udu. v zadnjem času razue teu* deučnp vesti. V dobro informiranih krogih izjavljajo, da so vse le vesli kombinacije, ki so nastale v zvezi z vprašanjem madžarskega prestola, kakor tudi one: kombinacije glede vloge, ki jo pripisujejo italijanski vojski za primer vzpostavitve monarhije, popolnomu izmišljene. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen je, ko se je mudi] v Londonu, naglusil, du vprašanje dinastije nn Madžarske umi aktualen. Stališče madžarske vlade v tem vprašanju je ostalo neizpremenjeno. Zato služijo vsi glasovi o vzpostavitvi monarhije na Madžarskem samo prozornim in teudenčnim smotrom. Lord Slrikland razkrinkan Globok u tis vatikanske Bele knjige London, '22. jun. d. Razne alarmantne vesti, ki so se te dni širile o Malti, se dementujejo. Angleška vlada še ni ničesar ukrenila glede rešitve malteškega vprašanja, dasi je zelo verjetno, da se bo ustava za dve leti ukinila, medtem pa se bo otok upravljal kot kolonija krone. Ni res. da bi se bila vlada postavila lia stališče lorda Stricklanda. Ako sc ustava ukine, bo lord Strickland navaden privatjč. Ni nobenega govora, da bi britanska vlada hotela voditi kakšno borbo proti škofom in kleru na Malti. V angleški javnosti jc bela knjiga Vatikana napravila zelo globok vtis. Vsi listi priobčiljejo iz nje dolge kolone. Največjo senzacijo pomeni objava poročila monsignora Robinsona o razmerah na Malti. Lord Strickland je bil namreč dozdaj trdil, da se je sv. Stolica v svojem postopanju v malteških zadevah opirala na poročila drugih pristranskih o»eb, zdaj pa je evidentno. da se je Vatikan držal nepristranskega pcjročila delegata, imenovanega v sporazumu z angleško vlado. Monsignor Robinson v tem svojem poročilu pravi, da jc Malta pod režimom lorda Stricklanda podvržena pravemu terorju, da je svoboda besede onemogočena, da jc parlament brezpomembna lutka, da je jifctica strahovana in da se Cerkev ter katoliška vera nekaznovano napada iu sramoti. Angleška javnost z velikim zadovoljstvom navaja besede bele knjige, v katerih sc izraža upanje, da zaradi diskusije o Malti nc bodo trpeli prisrčni odnošaji, ki vladajo ined sv. Stolico iu britansko vlado. Podčrtuje sc tudi, da sv. Stolica ponovuo izjavlja, da se ne bo razgovarjala z malteško vlado, dokler ji bo na čelu lord Strickland. Stanje na Malti London. 2?. jun. \.\. Odločitev \ lade glede na vladno obliko na otoku Malti v času izrednega stanju še ni objavljena. I )oi>ro poučeni krogi nn Malli poročajo, du se bo stanje, ki jc nastalo z najnovejšo odredbo, ki ustavijo volitve. nadaljevalo. Mnogo se. razpravlja o tem. ali bodo ostali ministri v času izrednegu stan ja še nadalje nu \ludi ali pu se bodo vodili vladni posli brez njih. Bolgarska vlada nastopila proti makedonstvujuščim Sofija, 23. jun. x. Ponoči v soboto in nedeljo je policija v Sofiji nenadoma izvršila obširne racijo proti macedonskim revolucionarjem in aretirala mnogo oseb. Med aretiranci se nahajajo tudi pro-> minentne macedonske osebnosti, tako bivši poslanec Kušev in član macedonskega narodnega komiteja Gerasimov. Aretirance bodo internirali v krajih ob Črnem morju. Preden so se izvršile te aretacije, jc bilo v zadnjih dneh več zaupnih posveto- vanj med zunanjim ininislrom, vojnim ministrom, sofijskim mestnim komandantom in polic, šefom. Listi pišejo, da so te aretacije v zvezi z zadnjim bombnim atentatom v Nlšu, radi katerih je jugoslovanska vlada zopet izročila v Sofiji seznam oseb, ki delujejo v obmejnih krajih. Tako bolgarska vlada, kakor tudi jugoslovansko poslaništvo odločno zanikata. da bi obstojal še kak drug seznam, kakor oni, ki se jc izročil meseca marca po pirotskein atentatu. Heimivehr se umika? Volitve na Saškem Dresden. 23. jun. Včerajšnje deželne volitve rwi Soškem so pokazule, kakor je bilo •pričakovati, močen porast glusov narodnih socialistov ,*l 134.000 na >77.«KK). Narodni socialisti •dobijo 9 novih mandatov in IkkIo prišU v nova deželni /bor s 14 poslanci. Največ je izgiibrlu nemška ljudska stranka, ki je izgubila 3 mandatov in nemški nacionalisti, ki so izgubili > mandate Razdelitev mandatov je sedaj sledeča: socialni demokrati 32 (prej 33). komunisti t> <141 stari socialisti 0 (2), gospodarska stranka 10 ilt>. Laudbnnd 5 (5), demokrati 3 (4), Auf-wertlerj.i. ki hočejo izvršiti valorizacijo vojnih posojil 2 (3). narodni nacionalisti 2 (0), krščansko socialna ljudska delavnost 2 (0). Po tem skupnem rezultatu ima velika koalicija, ki je v prejšnjem deželnem zboru razpolagala s 50 izmed % mandatov, sedaj samo še 43 mandatov. '/Mo ne l.o več mogla sestaviti večine. Na podlagi novih rezultatov je dan« možnost koalicije sredine s pomočjo gospodarske stranke, ki bi Tazpolagala s 53 mandati. Avtocesta Calais-Carigrad London. 23. jun. x. Angleška avtomobilska zveza se zavzema za to, da se ustvari velika prometna cesta od Ca I (risa do Carigrada preko Bruslja, K obleti za, Kraukfurta. Niirnberga. Dunaja, Budimpešte. Belgrada in Sofije. Z vsemi tozadevnimi državami je prišlo do dogovora, da se bo ta cesta v vseh delih gradila enakomerno in zavarovala proti prahu. Več tisoč nevarnih točk in ovinkov so bo odstranilo in vsi prehodi preko železniških prog preuredili z nadvozom ali podvozom. Največja ladja sveta Pariz, 28. jun. x. Družba Compagnie Gon^rale Trausatlanlique je po dolgem študiju sestavila naf.rt za zgraditev novega ogronnnega parnika. ki bo dolg 301 m. širok 32 m in segal pod vodo 11.50 m. To bo največja ladja svela Ln se bo začela graditi prihodnjo spomlad. Dunaj. 23. jun. I. Princ Starhrmberg, vodja lleiimveliru Zgornje Avstrije, je v nekem govoru v Linzu izjavil, da ni res. tla bi sc bil Heimvvehr obvezni restuv rirati habsburško dinastijo. Vprašanje monarhije ali republike za enkrat 1 letimvveliru ne interesira. Ko se Ivo ustanovila nova tlržuva, bo ljudstvo odločilo, ali ima rajši monarhijo ali republiko. Kar tiče rajlia. je Heimvvehr za priključitev k federativni vsenemški državi, nc pu k centralistični velepruski državi. Vprašanje Habsburžanov Še ni dozorelo in se Heinnvehra danes šc ne tiče. I u govor se smatra kot posledica razgovorov med voditelji lleiimveliru in kanclerjem Schoberjeni. ki je voditeljem pojasnil razloge, radi katerih je bilo neobhodno Pabstu iz Avstrije izgnati. Govorice, da sc bo Puhsiu dovolil povratek v Avstrijo, so neosnovune. Razgovori med voditelji Heiimvehru in dr. Schobrom zu radii ustanovitve inodtisa vivendi so bodo nadaljevali. Otvoritev britanske koionijalne konference London, 23. jun. AA. Danes dopoldne bo otvorjena konferenca kolonijalnili guvernerjev. Otvoritveni nagovor bo imel lord Passfiekl, državni Utj n i k /.u kolonije. Konferenca je mišljena kot nadaljevanje konferenco, ki je. bila leta 192". Na tej konferenci je bilo, kakor znano, sklenjeno, naj se vsake* tri leta v ršc. konference o vseli važnejših kolonialnih vprašanjih. Skoro vsa angleška kolonialna posest, ki meri kakih dva milijona kvadratnih milj s približno 50 milijoni prebivalci, leži v tropičneni (Htsu. Administrativno, finančno in zakonodav no jc vsaka kolonijo enota zase in se razlikujejo po jeziku, Italija v stiski Z govori si skušajo pomagati preko grozeče gospodarske krize Rim, 23. jun. p. Zveza fašističnih industrijalcev in institut za zunanjo trgovino sta imela več sej, na katerih se je razpravljalo o gospodarskem položaju v zvezi z najnovejšimi carinskimi ukrepi, ki jih je Amerika napravila. Rimska poročevalska agencija je zvedela, da bo Italija v sporazumu z vsemi finančnimi in trgovskimi krogi začela z energično akcijo, da se zaščiti pred posledicami ameriških ukrepov. Obstoja nevarnost, da se bodo po zatvoritvi tržišč evropski industriji pričeli prodajati predmeti iz evropskih držav in sicer bas iz tistih, ki nc bi mogle najti prodajnega trga v Ameriki. Proli tej nevarnosti bodo industrijalci ukrenili vse potrebno. V tem smislu so predložili posebno vlogo fašistični vladi, Razven nervoze v italijanskem tisku sc opaža velika vznemirjenost tudi radi vojaških ukrepov, ki jih je, kakor navaja, Francija podvzela. Današnji listi prinašajo obširna poročila o manevrih francoske kopne voiske m mornarice v pouiučju Tu- I narodnosti in prirodnem bogastvu. Navzlic te-! iti 11 pn imajo kolonije neke skupne naloge, zlu-j sti na zdravstvenem, poljedelskem in gradbe-i nem polju, Perijodtične razprave o teli vprašanjih so zato nadvse primerile. Konferenca bo zasedala tri tedne. Na dnevnc-in redu bodo vprašanja kolonialnega razvoja ter zlasti problemi kolonialne uprave. Nnirebi. 23. jun. AA. Zastopniki evropskih privatnih udruženj v Južni Afriki so se izjavili odločno proti politiki angleške vlade v vprašanju južnoafriške zveze. Obče razpoloženje v Italiji jc zelo napelo. To najbolj priča tudi najnovejši govor glavnega tajnika fašistične stranke Turattija, ki je odkrito vrgel rokavice vsemu svetu. Na kongresu zveze vojnih borcev v Bologni je v svojem govoru naglasil, da bo lašizem zastavil vse svoje sile in da bo fašistična revolucija dosegla svoje cilje. »Čutimo, da je naša revolucija že izpopnila svoj političen cilj in sedaj mora doseči tudi svoje naravne cilje. Gospodarska borba je težka. Tu jc treba vztrajati I in se neprestano borili in žrtvovati. Kajti samo lako je mogoče priti du gospodarske svobode. V Ameriki se ruši bogastvo bančnih tržišč. Niti Angleški ni lahko, ko po londonskih ulicah neprestano prihajajo sprevodi brezposelnih delavcev. Tudi bogata Francija si prizadeva, da reši svoje varčevalce in ogrožene prihranke gospodarskih krogov. Mi največ trpimo radi tega, ker So drugi narodi, katerim uno dajali s polno roko v težkih časih vojne, sedaj poslali nepriljubljeni upniki, ki niso -i leni zadovoljni, ker so nas prisilili, da jim Premestitve Relgrari. 23 juniju. AA. Z odlokom nllnlslra notranjih del in predsednika vlade generala Petra fcivkoviča so premeščeni: Kranj« A. Vorbli, višji pristav »reškega na-Selalvu ljubljanskega »reza, h kraljevski Imnski upravi dravsko banovine v 1/7. Fran« Sink, pristav kraljevske banske upravo dravske banovine, k sreskemu načelstvu ljubljanskega sroza v I/S. Otiinir Skalo, pristav sreskegu načelstva v Novem mestu, k sreskemu načelstvu v Litiji v l/s. Štefan Tornar, političio - upravni pripravnik kr. banske uprave dravske banovino, k sreskemu načelstvu v Novem mestu v 1/8. Boris Modrijan, politično-upntvnl pripravnik sreskegu načelstva v Ljubljani, h kr, banski upravi dravske l«novine v 1/8. Sokolski zlet Belgrad, 23. jun. in. Danes dopoldue so se nn (likujšiijeni stadionu pričele tekme /a vse-slovansko in jugoslovansko sokolsko prvenstvo. No tekmi sodelujejo tudi češkoslovaški .Sokoli. „Vrbas" cigarete Belgrad, 23. jun. AA. Te dni je uprava državnih monopolov dala v promet novo vrsto cigaret, ki se bodo imenovale Vrbas . Te cigarete bodo nato v juliju in avgustu izročene v promet tudi po ostalih krajih naše države. Nove cigarete bodo prodajali po 4 Din za škatlico z It) komadi. Nadalje s« bile izročene v promet cigarete -Drina .'v škatlicah po 20 komadov, kakor so doslej prodajali rigarele »Vardar«. Belgrajske vesti Belgrad. 23. jun. z. S prvim julijoui stopi v veljavo nova izseljeniška kvota. Sedaj imamo 400 kvotnih v Iz, in sicer 200 zn ameriški konzulat v Zagrebu in 200 v Belgradu. Do tega časa bodo bani dostavili ministrstvu popis vseh viz, ki so jim bila predložena na njihovem ozemlju. Belgrntl, 23. jun. A A. Novo postavljeni reif ul ulema je položil 14. t. in. prisego pred ministrom pravde. Takoj nato je bil sprejel od Nj. Vel. kralja lleis ul ulema se je zahvalij Nj. Vel. za visoko imenovanje. Heis ul ulemo je naposled sprejel predsednik ministrskega svela. Balkanski zdravniki in naše zdravstv* ustanove Ljubljana, 23. junija. V nedeljski številki smo priobčili poročilo o prihodu higijenske delegacije Društva Narodov, ki je pregledala zdravstvene ustanove v Romuniji in je sedaj na potovanju po Jugoslaviji. Točno po programu se je vsa delegacija v soboto ob štirih popoldne odpeljali z mestnim avtobusom v Lukovico. Tja grede so si zdravniki ogledali še »Beneške toplice«, to je Štirnovo kopališče na Ježici. Gostje so pri tej priliki izrazil! začudenje, da vidijo na svojem potovanju po Sloveniji toliko raznovrstnih kopališč in da se ljudje prav povsod kopljejo, kjer je le voda. Ugajalo jim je tudi, da so že sedaj, ko je šele junija, ljudje že vsi ogoreni. V Lukovici so si ogledali zdravstveni dom in obenem proučili asanacijo vasi, ki je je 1. 1*J24. in 1925. izvršil Higijenski zavod v Ljubljani. Vse naprave jim je pri lem razkazoval ler jim tolmačil direktor tega zavoda dr. Pire. V Lukovici so se gostje ustavili pri Vidicu, kjer so se okrepčali s surovimi kranjskimi klobasami. Iz Lukovice so se vrnili v Ljubljano, Nazaj grede so se ustavili v Stožicah in si tam ogledali eno novih delavskih hišic. Zanimali so sc zlasti za notranjo razdelitev hišnih prostorov in na kaj slovenski človek posebno pazi v hiši. Ugotovili so, da je kljub majhni hišici, v njej dovolj prostora za eno družinico. Zvečer so gostje odšli na Bellevue. Tam so občudovali krasen razgled, hladeči rožniški zrak in pa prijetno zabavo. V nedeljo zjutraj so sc nameravali naravnost odpeljali na Gorenjsko. Ustavila pa jih je frančiškanska procesija, ki jih jc, — po večini pravoslavne —, zelo zanimala. Zelo so jim ugajale slovenske narodne noše. Ob pot devetih so se pripeljali z avtomobili v Krekovo gospodinjsko šolo v Zgornji Šiški. Sprejela jih je ravnateljica prednica s, Vida z voditeljico šole s. A d e I i n d o. Sestre so jim prav podrobno razkazale ves zavod in jim opisali ustroj šole. Najbolj všeč je bil gostom internat zaradi snažnosti in pa prostornost vse zgradbe. Presenetila jih je tudi razstava ročnih del, ki so jo zbrale gojenkc med šolskim letom in pa razstava olrok iz zavetišča. Iz le gospodinjske šole so sc gostje odpeljali do nove draveljske šole, kjer jih je sprejel župar. Z a k o t n i k z obema ravnateljema šole. Med gosti je prevladovalo mnenje, da tako imenitna šola nc more biti splošen tip šole. Občudovali pa so veliko odločnost občine, ki je zgradila šolo kar na lastne stroške in si naprtila velike izdatke. Zanimali so se za notranjo ureditev razredov, ki je svojevrstna in zelo higijenična. Skozi Št. Vid in Tacen so se gostje odpeljali v Smlednik. Tam so si ogledali mali vodovod, ki ga je lani zgradil higijenski zavod s pomočjo va-ščanov. Ta vodovod je dolg 500 metrov, letos pa ga bodo podaljšali še za 200 metrov. Nalo so sc gostje odpeljali v Predoslje, kjer so si ogledidi mlekarno in sirarno. Sprejel jih je g. Zupan, vodja zadruge. Razložil jim je ustroj zadružnih mlekarn in način sprejemanja in oddajania mleka Gostje so tudi pokusili izdelke mlekarne. Pol je goste vodila nato naravnosl v Tržič, kjer jih je v zdravstvenem domu pozdravil mestni župan g. L o n č a r. Ogledali so si tudi ta zdravstveni dom, ki ga vodi dr. P a n c e t o v a. Izrazili so željo, naj bi ta zavod dobil še protituberku-lozni oddelek. V zdravilišče na Golnik so prišli ob 12. Tam so kosili in šele po obedu so si ogledali vse zdravilišče. Ogled je trajal do 4 popoldne Šef zdravilišča dr. N e u b a u e r jc gostom lepo in kratko tolmačil razvoj zdravilišča in njegove naloge. Gosti pa so izrazili mnenje, da na vsej svoji poli šc niso videli lako lepega in cnolno urejenega zdravilišča za tuberkulozne. Gostje so se nato odpeljali po zgornji poti s krasnim razgledom proti Begunjam, iz Beguni pa na Bled. Na Bledu so sc žal mogli zadržali le malo časa, samo pol ure. Nekateri med njimi so se kopali v jezeru. Ogledali so si ludi poletno kraljevo rezidenco. Nalo so jih avtomobili odpeljali v Ljubljano, od koder so z večernim brzovlakom odpotovidi v Zagreb. Vse njihovo zatrjevanje, ki jim ga sinemo tudi verjeli, pa jc, da jc bil obisk v Sloveniji višek njihovega potovanja, da so zdravstvene ustanove tiste, po katerih mora svet merili civilizacijo in kulturo Slovencev ter, da sc Slovenija more v lem oziru meriti z vsako še tako visoko stoječo deželo. plačamo dolgove do poslednje pare, marveč bi še hoteli, da nas v gospodarskem oziru pograbijo za grlo in napravijo za svoje sužnje.« Dr. MARTI N MATE K stolni prost mariborski — na mrtvaškem odru Maribor, 23. junija. Zamajal sc jc danes ob pol petih v stolpu mestne župnijsko cerkve sv. Jane/.a veliki zvon in oznanil pretresljivo vest, ki prevzame s pre-sunljivostjo vse široin lavantinske vladikovine, ki so ga ljubili kakor brata in spoštovali kakor očeta: du je šel v večnost sivolasi častitljivi in vseskozi plemeniti lavantinski stolni prošt dr. Martin Matek, šel v večnost po plačilo za vse tisto dobro, ki ga je okoli sebe delil in dajal pošten dobričina in v vsem svojem bistvu on blagosti značaj, |x>šten oče vsem dragim ?o-bratom dn rojakom. Bil je najizrazitejši zastopnik starejše generacije, duhovno žilavo delavni v svojih težnjah za čast in večji blagobit slovenskega ljudstva na Spodnje štajerskem. Pokojni stolni prošt lavantinski je bil med najenergičnejšimi razgibate! j i in glasniki katoliškega gibanja na ozemlju bivše Spodnje štajerske. V takem svojem doslednem premočrtnem ravnanju in delovanju sc je tako zelo zavzemal za blagor slovenskega ljudstvo Sirom lavantinske škofije, ki ji je. bil do poslednjega srčnega utripu zvest in zaveden sin, da mu pač ni bilo mnogo na tem, če je riskiral, da ni bil pri odločilnih činiteljih bivše monarlnije ravno najbolje zapisan. Pred žetvijo polstoletnega dela sc je umaknil stolni prošt dr. Motek in jo prepustil drugemu. Javnosti se je bil sicer odmaknil \ poslednjem časn ijopolnoma, delu ne. Snoval je navzlic temu do zadnjega. Snoval in deloval jc r, vso svojo mladeniško živahnostjo in strogo pravicoljubnostjo, ki j;i ni zlahka najti primere. Namesto z bogastvom popisana jc knjiga njegovega burnega in žrtev polnega življenja z zaslugami, ki jih ima blagi pokojnik za verski in socialni gospodarski in posvetni napredek našega ljudstva, ter priča o možu, ki mu je bilo življenje vseskozi delaven dan. Pokojnikovo nesebično delovanje se je osredotočevalo zlasti na treh toriščih. Navalil je bil marksizem v mase slovenskega delavstva v Mariboru ter je hotel vanj pronicati. Tedaj je pričel dr. Matek reševati delavstvo cerkvi in domovini ter ga zbirati v katoliškem delavskem društvu, ki mu je bil vse do prevrata očetovski voditelj in učitelj. Na drugi strani je vse svoje odlične tvorne sposobnosti posvečal tistim oblikam gospodarskega življenja, ki je ob navalu germanstva bilo odločilne važnosti pri gospodarskem osa-mosvojevanju slovenskih množic v lavantinski škofiji — zadružništvu. Pokojni prošt je bil namreč med snovatelji Spodnještajerske ljudske posojilnice, ki ji je od mnrcu 1908 načelo-val z, veščino, vztrajnostjo in z vsemi svojimi odličnimi gospodarskimi izkušnjami ter pobudami. Bil je stolni prošt dr. Matek ined tistimi, ki so ob prehodu v najnovejšo doibo slovenskega i>olitičnegu življenju zaslutili pomen tiskn. Med započetniiki katoliškega tiska na Sp. Štajerskem je bil. Od 28. julija 1891, ko jc bil prvikrat izvoljen v odbor Katoliškega tiskovnega društva v Mariboru, pa vse do zadnjega Je v ljubezni s toplo vnemo in ol)ču '"'i je bil od 1890 do 1909 pod-ravnntelj, od 1909 pa do 1916 pa ravnatelj. Za številne zasluge, ki si jih je pokojni prošt stekel nn dušno pastirskem polju in kot izboren strokovnjak cerkvenega prava, je zavzemal številna častna mesta, združena včasih s težko odgovornostjo. Postal je škofijski duhovnik in konzistorijalni svetovalec, kanonik, predsednik škofijskega cerkvenega sod.išfu. predsednik in izpraševalec komisije za ordinan-de, ravnatelj škofijske pisarne. Dne I. avgusta 191" pa jc postal infulirnni stolni prošt v Mariboru. Po smrti knezoškofa dr. Napotnika pa je v času od 15. maja 1922 pa do 17. julija 1923 vršil posle kapiteljskega vikarja. Prošt dr. M. Matek jc postni deležen priznanja tudi na najvišjem mestu in je bil ob proslavi "00 letnice lavantinske škofije odlikovan z redom sv. Save lil. stopnje. Brez odmoru so tekli -dnevi življenju stolnega prosta dr. Martina Mutka. /nto je nad nje- llrastnik, 22. junija. Veličastna manifestacija katoliške miselnosti je bila danes tukajšnja procesija Rešnjega Telesa. Jasno se je videla vera neštetih množic, da mora Kristus kralj neba postati tudi kralj sveta, postati tudi kralj hrastiliške doline in njenih od hudega tako skušanih prebivalcev. Dobri verniki, vsi brez izjeme, so kar najlepše okrasili okna svojih stanovanj, razgrnili vezenine in preproge, prižgali sveče in vse okrasili s cvetjem, |x>stavili okusne evangclj-ske kapelice in v svojih dušah zažgali lučko ljubezni in javnega priznanja svojemu edinemu prijatelju in trpinu Kristusu kralju, o tankim, čistim glasom je pozvanjal zvonček s strehe zasilne Logarjeve kapele, ko se' je lepa procesija, ki jo je vod,il g. prelat univ. profesor dr. Sla v i č ob asistenci trboveljske duhovščine, razvila po griču nad Ilrnstniško dolino. Razvrstilo se jc apostolstvo mož z zastavo, rudarji, steklarji, kemični delavci, rudn. godba v rudarskih uniformah, otroci, pod vodstvom gg. učiteljev, z zastavicami v cerkvenih barvah, lovci; za njimi belo oblečene deklice Strela uziga Trije požari na en dan v Savinjski dolini Polzela, 22. junija. Pomanjkanje dežju občutijo naše rastline že precej hudo. Travniki že kažejo rjave lise, krompir in koruza vene. Dnevne nevihte prinašajo precej grmenja, jKjtrebncga dežja pa le malo. Danes proti večeru je zopet razsajala huda nevihta, blisk in grom, dežja pa mnogo manj kot ga potrebujemo. Zato pa smo imeli požare od strele in to naenkrat na treh krajih. Približno ob pol sedmih zvečer, ko je dosegla nevihta vrhunec sile, se je od strele užga-lo gospodarsko poslopje posestnika Mihe Baloha v Založah pri Polzeli. V trenutku je bilo v ognju gospodarsko poslopje, vnela se. je tudi zraven stoječa stanovanjska, s slamo krita hiša. Radii pomanjkanja vode v bližini ni bilo misliti na drugo kot na obrambo sosednjih poslopij ter reševanje živne. Do tal je pogorelo posestniku gospodarsko poslopje s prizidono hmeljsko sušilnico, stanovanjska hiša in svinjaki. Živino in večino pohištva so rešili. Skoro istočasno kot na Polzeli se je pokazal ogenj v Zakli pri Gomilskem. Strela je udarila v gospodarsko poslopje, last posestnika Vasleta v Zakli. Poslopje je pogorelo do tal. zraven še dva voza nove krme, katero so ravno pripeljali. V obeh slučajih je škoda le delno k rita z zavarovalnino. Kakor se ie zvedelo zvečer, je gorelo še na tretjem mestu in to v Podvrhu v braslovški ol)- govim, nad polstoletnini delom rosil božji blagoslov. Vsi ti uspehi na njegovi življenjski poti pa so imeli svoj vir v pokojnikovi veliki sposobnosti, izpričujoči se v vse do zadnjega delujoči mladostni prožnosti duha ter obsežnosti znanja, ki je šlo preko okvira njegove stroke. Osveževal in prečiščeval pa se jc ta njegov in-telekt v globoki verski gorečnosti, na drugi strani pa v zgledni skromnosti, preprostosti in prisrčnosti. Ni čuda, če mu je lavantinska duhovščina ob tako plemeniti osebnosti in ljubeznivosti značaja, ki je dajala častitljivemu stolnemu proštu posebno simpatično obeležje, izkazovala globoko spoštovanje, ljubezen in hvaležnost. Globoko je posegel stolni prost dr. Matek v socialno, narodnostno in cerkveno življenje slovenskega spodnještajerskega ljudstva in je pustil za seboj nesporne globoke sledove. lavantinski verniki žalujejo za svojim ljubljenim proštom, ki ga bodo v sredo 23. junija [»spremili številni prijatelji, znanci in duhovni so-bratje na njegovi poslednji poti iz kapiteljskega poslopja na Slomškovem trgu. Bil je prošt dr. Martin Matek med klicarji gospodarske in politične svobode Slovencev, med vnetimi pospeševatelji njihovega vsestranskega napredovanja. V obilni meri bodo njegove zasluge oblagodarjene in poplača nc v Večnosti. Stolnemu proštu dr. Martinu Mateku. velc-možu našega ljudstva, vzornemu duhovniku in našega naroda zvestemu sinu nu vekom veke. slava in hvaležen spomin. Prva telovska procesija v Hrastniku z lilijami v rokah kakor angelčki ob Jezusu, ' podporno društvo rudarjev z zastavo s\. Uar-| bare. Nebo so nosili 4 rudarji v uniformah, i časten špalir so tvorili rudarji s prižganimi ' jamščicami. Pred nebom so sc razvrstili pevci, ki so slovenskim -vangelijem prav lepo (kipe vali, za Najsvetejšim so korakali zastopniki oblasti: gg. ing. Pcrsoglio, dr. Vrnšek. »rož-ništvo, zastopstvo steklarne in kem. tovarne, trboveljska Marijina družba z /ustavo in žensko društvo z zastavo, za njim pu druge žene in dekleta Lovci so pri vsakem blugoslovu oddali salvo. Ljudstvo jc prišlo v obilnem številu tudi i/, sosednjih krajev, da se udeleži prve teoforične procesije v Hrastniku. Vsi udeleženci so odnesli vtis, kako dobro je to hrastniško ubogo ljudstvo, ki v resnici zasluži, dn odpremo roke in jim pri njih bornih plačah z vsemi močmi pomagamo z obilnimi prispevki, da se skoraj zgradi prva cerkev Kristusu kralju, kjer bodo potem imeli hrastniški delavci svojega prijatelja in Odrcšenika vedno v svoji sredi: saj je zato prišel na svet in živi še vedno med nami, da ubogim oznanjuje evangelij. — Anton Bo-štele. čini. Po pripovedovanju je bil požar pri posestniku Očakarju ali Pšakarju. Viden je bil dim in plamen, natančno se pa šc ne ve, ker se i gasilci še niso vrnili. Otrok pod se n enim vozom Rimske toplice, 21. junija. Ko je posestnik Alojzij Teršek z domačimi nalagal seno. jc po nesrečnem naključju prišel nori senčni voz 4 letni Jože, sin Edvarda Grozni,ko. Domači so nalagali poslednji voz sena, ki je vanj bilo vpreženih par volov. Otroci so se medtem igrali okrog voza. Vola sta bila radi nadležnih muh nejevoljna, sta enkrat potegnila. Ponesrečeni otrok, ki sc je v tistem trenutku nahajal pri kolesih, je padel in voz, naložen s senom, je zapeljal preko njega. Domači so otroka takoj spravili domov, ker pa jc bilo videti, da je dobil otrok poleg malenkostnih zunanjih poškodb najbrže tudi občutne notranje poškodbe, so takoj skočili po avto na postajo, ki naj bi ga odpeljal v celjsko bolnišniico. Po srečnem naključju so naleteli na šefa tovarne podpetnikov na Gračnici g. Carotto, ki je bil takoj pripravljen prepeljati ponesrečenega otroka v bolnišnico. Po mnenju zdravnikov je bila potrebna nujna operacija. Otrok se nahaja še v bolnišnici ter jc upanje, da okreva. Staršem zopet resen opomin, da otrok ni puščati samih! - PBOIS - odstrani takoj ln t>roz »ledu -Creme Orlcol« Dobiva se v lekarnah, :!rs»erijah in parfutnerijali. Z»i» ga; »Coainoehemia. Zagreb, Sniičiklnsovti 2,1. Telcton 49-119 Krščanske strokovne organizacije V nedeljo dopoldne se je v dvorani Delavske zbornice zbralo 65 delegatov krščanskih strokovnih organizacij na občni zbor svoje osrednje matice, Jugoslovanske strokovne zveze. Ta občni zbor je pokazal, da strokovno delo v krščanskih delavskih vVstah raste in pridobiva nu ugledu. Znamenitost tega občnega zbora je bila, da je nanj prišel delegat češkoslovaških krščanskih strokovnih organizacij František Mou-dry, ki je v imenu vodstva čsl. krščanskih or. ganizacij pozdravil naše krščansko delavstvo ter izjavil, da so čsl. in jugoslovanske kršč. strokovne organizacije navezane na skupno dele in na skupne uspehe. Občni zbor je čsl. bratskega zastopnika viharno pozdravil. Uradnik Delavske zbornice Anton M a -linček je podal poročilo o racionalizaciji pc tovarnah, ki se vrši na škodo delavstva. Njegovo predavanje jc bilo zelo zanimivo ter jasna slika razmer. Potem, ko je bila ml funkcionarjev podane slika strokovnega dela in stanja ter poročila c društvenem delovanju, so se izvršile skoro soglasne volitve. V odboru ni sprememb. Obširneje poročilo je prinesel že >SIov. liste. Izredni občni zbor SPD Ljubljana, 23. junija. Včeraj ob 10 dopoldne se je vršil v dvorani Mestnega doma izredni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Izredni občni zbor je bil sklican, ker je predsednik dr. T o m i n š e k odstopil. Obisk zborovanja je bil zelo dober, čeprav so imeli dostop samo člani z legitimacijami. Med drugimi se je udeležil zborovanja nadzornik podružnic dr. Senior iz Maribora. Zborovanju jc predsedoval podpredsednik prof. Janko Mlakar. Prcčitan je bil najprej zapisnik zadnjega rednega občnega zbora. Nato je prof. Mlakar obrazložil vzroke, ki so dovedli, da je predsednik dr. Tominšek odložil predsedniško mesto SPD. Obenem i" predsednik dr. T o m i n š e k postavil tudi pogoje, s katerimi bi sprejel zopetno volitev. Te pogoje vsebuje njegov samostojni predlog, da se likvidirajo odseki, izvoljeni na zadnjem občnem zboru. Prvi sc je k debati oglasil dr. Henrik Turna, ki je v daljšem govoru razložil delovanje odsekov in utemeljeval potrebo njihovega obstoja. Priznal pa je, da bo SPD. težko dobilo tako skrbnega predsednika, kakor je dr. Tominšek. Dalje je govoril dr. I. C. Oblak. Ta jc po-vdaril, da SPD nikakor ne sme izpustiti iz svojega odbora dr. Tominška ter si ga mora ohraniti kot predsednika. Tudi dr. Oblak ni bil za to, da bi se odseki likvidirali, pač pa je stavil predlog, naj se dr. Tominšek naprosi, da prekliče svoj sklep. Nobenemu odseku pa nc greveč pravic, kakor so obsežena v pravilih, proti katerim ne more biti nobenega odseka. O tem pa naj odloča vrhovna instanca SPD, to je glavno zborovanje. K besedi se ie oglasil dr. Pretnar, ki je naglašal zasluge dr. Turne in njegove zasluge za planinstvo; zavračal jc napade, ki so zadnje čas^ prišli z gotove strani na njegovo osebo. Zaradi pozne ure je predsedujoči prof. Mlakar zahteval, naj se oglase k besedi samo tisti, ki so proti predlogu ali za predlog dr. Oblaka. Med drugimi se ie k debati oglasil še dr. Senior. ki jc protestiral proti temu, da se je zborovanje prestavilo iz petka na nedeljo in da občni zbor ni bil 14 dni |>oprei naznanjen. Povdarjal pa je zasluge dr. Tominška. ki vživa simpatije vseh po-družnic. Podružnicam namreč ni vseeno, kdo je na čelu vsega SPD. Za tem jc dal prof. Mlakar predlog dr. Oblaka na glasovanje. Predlotr je bil sprejel z večino elasov. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni z večino glasov: za odbornika ir. Gvido Ca dež, 73 namestnika pa dr. Stane Tominšek in g. š pen de. Občni zbor je bil zakliučen ob pol enih. V nasprotju s prejšnjimi občnimi zbori SPD je k zborovanje poteklo zelo mirno in dostojno. Požar v Rovtah Rovte nad Logatcem, 20. junija One 19. t. m. nn praznik jc malo manjkalo. da ni zgorela župnn cerkev sv. Mihaela v Rovtah. Ljudstvo jc bilo zbrano v hiši božji, kjer se je pel ravno seredoc. kar se oglasi klic: »Cerkev gori!« in vsa množica se vsuje gledat, kje se je prikazal rdeči petelin. Gost dim sc je valil iz škodljeve strehe v smeri proti vrhu. Zažgal je cigareten ogorek, vržen po neprevidnosti iz zvonika. V dobri pol uri so ogenj udušili, in cerkvena slovesnost se je vršila nemoteno naprej. Da ni zgorela cerkev, se je zahvaliti posebno irem okoliščinam. Pihal je k sreči vzhodni veter, ki je zadrževal ogenj, dn se ni iiKvgel naglo širiti po izsušeni strehi. Gorje, čc bi bila nasprotna sapa. V hipu je bila tudi na mestu zadostna pomoč — celokupno gasilno društvo. Posebno pa se je izkazala nova na binkoštni ponedeljek blagoslovljena motorna brizgalno, (900 litrov nn minuto), brez katere bi bile najbrže vse drugo zastonj. Nastala škoda i- kritn z zavarovalnino. Smrt šolarke v vodi Slov. krajina. 22. junija. Potok Ledava je v nekaj dneh zahtevala kar dve žrtvi. Komaj so listi prinesli vest o t" letnem Snkiču Štefanu, ki je utonil v M. Soboti, je našla grob v Leda v i tudi 7 letna Štefanec Barica, učenka drugega razreda osnovne šole iz Itcnkovec. Po končanem |>oiiku so se otroci jx>dali k jjotoku. V hipu so bili vsi v vodi. Po vsej okolici jc odmevalo veselo kričanje otrok. V trenutku pa so utihnili. Zgodila se je nesreča. Mala Barica ni znala plavuti. P« neprevidnosti je zašla v globoko vodo. ki ji jc segala čez glavo. V trenutku je izginila pod vodo. Otroci so nekaj času gledali, kako je dekletce molelo iz vode roke. Ker so bili vsi majhni, ji na pomoč ni šel nobeden. Obleki-' so se iin bežali v vas. Tam so s strahom |>ripo-vedovnli, dn se enn šolarka potaplja. Ljudje so taikoj hiteli k potoku, toda bilo ie žc prepozno. Ko so potegnili deklico iz vode, je bila že mrtva. Mat pravite ? (iospod urednik! Ural sem te dni izjavo josp. bana, ki je najvišji \rredstavitelj državne oblasti in avtoritete mi Slovenskem, V tej izjavi i>rari g. ban, »da je ravnatelj Trbovelj/tke tremogokopne družbe meni (g. bonu) osebno izrekel grožnjo, da banovina brez volje TPD ali proti volji TPD, elektrifikacije ne bo nikdar izvedla, češ da i m a TPD milijone •n bo tudi težke milijone žrtvovala, (la naše namene prepreči Kaj pravite nu tako izjavo, gospod urednik f Jaz ne pravita nit! Mislim pa, bi noben trboveljski rudar ne govoril v tem tonu in ta trboveljski rudarji niso zavidanja vredni. s'aj smo brali ne le o strada jočih rudarjih, ampak tudi o bojih v trboveljski občini, kjer se je motna TPD kot davkoplačevalec hotela izognili raznim socialnim in kulturnim izdatkom. Ta boj je za sedaj končan, ker je imenovana nova občinska uprava in nov župan. Morda bo TPD z novo upravo ljubeznivejša in boja ne bo več. Slišali smo, kake težave je imela s TPD tudi bivša oblastna samouprava. Seveda oblast ni predstavljala tiste moči in avtoritete, ka-koršna je sedaj združena r gospodu banu. Zato ie toliko bolj nezaslišan označeni nastop. Vsekakor pa so te-le zadeve pojav, ki sili ii razmišljanju. (>'. banu se pa zahvaljujem, ker je moško odkrit nekaj, kar oči javnosti te redko tako t onu sumu velika družina. ki jo druži iu votli neka skupna vzvišena ideja, ki j« topla vzajemnost in iskrena ljubezen, se ie vsa šmurtinsku ftira v dneh slavnostnega [iibilcja zvesto in ndano poklonila svojemu dušnemn pastirju prečnsliteimi gospodu duhovnemu svetniku Vlojriju šnicu. Biti 25 let gos|>oilur iu voditelj tako velike družine, se piuvi živeii v skupnem vzajemnem delu. skupno čutiti iu doživljati, sluti članom družine ob strani s svetom in dejanjem, z njimi delili vesele in žalostne trenutke. Jubilej predstavlja /tikliiivcii del živi jonske dobe. venčune / uspehi t ruda polnega dela. sinartineani so m- morali v resnici globoko zavedati poiueinbne vu/nosti tega slavnostnega .rcniitku, ker so nu tako slovesen in dostojen način proslavili 23 letnico svojega ljubljenega župniku, kot uvodno slovesnost kili ko smatramo sobotno prvo -v. obhajilo, ki se je vršilo ravno nu godov u i številu, ki ^o prisostvovali sv. maši prav pred oltarjem, (i. jubilant je služil sv. mašo v novem ornatn, litanijah vršila ob pol-t intimna, ljubka in vsebinsko prav posrečeno zasnovana proslava, ki Iki ostala v trajnem spominu g. svetniku, kot vsem množicam. Prostorna dvorana sinu rimskega doma« je bila nabito polna ljudi, ki so od blizu in od daleč privreli k zanimivi slavnosti. Poleg pevskih točk šmurtinskega mešanega zbora je naravnost nadvse ugajal simpatični in pogumni, zelo dobro izvedeni nastop otrok, kii so /. venci v rokah in / koški polnimi cvetja pozdravili s pesmijo g. jubilanta in ga obstlli / rožami. Za ta nastop smo dolžni učiteljici gdč. Angeli Hafnerjevi iskreno zalivalo. Sledile so deklumac.ije, i/med katerih je vsekakor potrebno omeniti pesem zloženo nalašč v ta namen, ki j« jc g. jubilantu zložil in IHjsvetil kaplan kranjski g. dr. Joža Pogačnik. \ njej slika delo in trud g. svetnika, ki ga je imel v teku 25 let s svojo župnijo. Vošči m n še dolgo v rsto let. \ imenu občine in fare je govoril žujmiii straži.ški p. Frane B u š n r. Poudarjal je zasluge g. jubilanta nu verskem, gospodarskem in Miciiiluo-kulturneln |>oljii in nuni razgrnil sliko neumornega in požrtvovalnega po plačilu ne stremečega tlela in udeležbo v odborih raznih verskih kot gospodarskih institucij. G. svetnik je ustanovitelj tretjemu rodu, voditelj dekliSke Marijine družbe, odboru ik krajevnega Šolskega odbora, predsednik občin, kiuetij. odborii, ustanovitelj in načelnik hranilnice, skozi 2* let občinski osle, uslužbencev obče uprave na področju banovin iti uprave mesta Belgrada in banovinskih uslužbencev, uredbo o prejemkih uradnikov in ostalih uslužbencev državnih in banovinskih bolnic v naravi, pravilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju, pravilnik o izvedbi del za asanacijo vasi ter končno pravilnik za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita davčnih uradnikov. it Vos ukraden. V noči na 7. junija t. 1. ]e neznan tat ukradel na škodo revnega delavca Jurija Kosmatimi iz Prevoj, okraj Kamnik, voz pariaar ki je stal v vasi Prevoje v jarku državne ceste. Voz je bil brez zavore, platišča ua kolesih široka 10 cm. oje je bilo na zadnjem koncu nalomljeno in je bi' ne[x>barvan, vreden 2500 Din. Komur je o tem kaj znano, naj s po roči žandarmeriji v Lukovici ali naj-bližnji žandar. postaji. •k Vknhavanje in konzerviranje sadja in ic-lenjndi opisuje obširno knjiga >Sadje v gospodinj-stvuc. Spisal M. Huinek. Cena 24 Din. Knjižica je namenjena predvsem našim gospodinjam, ki jim bo prepotreben kažipot vkuhavati in konservirati sadje in druga živila za domačo uporabo v vsakem gospodinjstvu, bodisi v mestu, na kmetih, v industrijskem kraju ali letovišču. it »Oj ta soldaiki boben« ln »Raati, rasti, rožmarin«, tako se imenujete ti dve slovenski koračnici, kateri je uglaisbil Janko Gregorc, absolvi-rani konservatorist. Obe koračnici sta zelo efektni, posebno priporočljivi za telovadna društva in domačo zabavo. Dobijo se v Matični knjigami in v Jugoslovanski knjigarni po 4 Din. Za orktster v predpisu. it Upravni odbor Oražnovega doma je sklenil plačevati 50 (petdeset) revnim akademikom ljubljanske univerze od zimskega semestra 1930-31 naprej redno dnevno hrano (kosilo in večerjo) v akademskem kolegiju. V prvi vrsti bi pri&li pri t*m oni akademiki v poštev, ki bi vsled pomanjkanja prostora ne mojgli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje v domu ne izključuje proste prehrane v akademskem kolegiju, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Akademiki, ki bodo prosili za eno od teh ugodnosti ali za obe (stanovanje in hrano), naj to v svoji proinji izrečno povdarijo. Prošnje morajo biti opremljene z ne čez eno leto starim, od pristojne občine in davkarije potrjenim ubožnim izpričevalom in z izkazi dobrega napredovanja v študiju. Prvoletniki naj prilože izpričevalo o višjem tečajnem izpitu. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonske rojeni. Prošnje je odposlati do 10. oktobra 1930 -Upravnemu odboru ODD« na univerzo v Ljubljani. — Za upravni odbor ODD; dr. Alfr. Šerko. it Zobozdravnik dr. A. Praunseis ordinira od 22. junija naprej do preklica vsaki dan (izvzemši ob nedeljah in praznikih) od 7 do U dopoldne in od 3 do 7 popoldne. Marijin trg št. 3. Telefon st. 2782. Ljubljana Nedeljske procesije kukor so bile procesije presv. Rešnjega Teles.', krona na praznik sum. tako so bile lepe tudi tri procesije, ki so se vršile v Ljubljani nu nedeljo. Ob pol') se jo vršila \ šentjakobskem okraju procesija šentjakobske župnije, ki jo je vodil ob številni duhovniški asi-f leuei g. župnik B u r I e. Pred Najsvetejšim so šlo šole: prulska. šentjakobska, rakov niški zavod, nato razne kongregacije, narodne noše in dolga, dolgu vrsta belo oblečenih malčkov, 'l ik pred baldaliinoni je korakala godba >Zarja«. Ob vsej poti, koder jc šla procesija, so bile hiše o/.aljšane z. vejami, okna okrašena z luči-cumi iu cvetjem, vse ulice pu so bile polne občinstva. Sij«ijna jc bila frančiškanska procesija, ki se je vršila ob listem času v središču mestu. Procesijo je vodil provincijnl p. Teb ulj. V procesiji stu korakali dve godbi: Slogu in pn dravska divi/ijska. Častno stražo je imela pred Najsvetejšim vojaška četa kolesarskega bataljona, sami krepki, junaški fantje s čeladami. Kur veselje jc i>ilo pogledati te korenjake v uniformah. Div i/i jskegu poveljniku generula Tripkoviča je pri tej procesi ji zastopal |>odnol-kovnik J u k I i č. V procesiji so bile posebno krasne skupine Frančiškovih križarjev, bolo- oblečenih otrok in pa narodnih noš, pri katerih so zopet prevladovale peče — noša. ki nikakor noče izumreti. kot so nekateri črno-glcdneži že nupoveduli, temveč jo naše ženstvo činulalje ceni. Krasni so bili prizori pri blagoslovih: cerkveni /.bor je pel dovršeno veličastne melodije, vojaška četa pa je strumno, kukor du b.i ustrelil en sani mož, oddala častno salvo v /rak. Pri stolni procesiji na praznik in pri frančiškanski v nedeljo so častne vojaške čete nad vse častno zastopale našo armado in obenem tudi pokazale, kako dovršena disciplina vlada v p jej. Zjutraj ob (> se je vršilu pri Sv. Krištofu prav tako lepu procesija. Tudi tu je oddelek topničurskegu p.>lku dostojno zastopal vojaštvo in oddal častno salvo. V Savi utonila Nedelja jc zahtevala drugo letošnjo žrtev i/, vrst kopalcev. Družba mladih Ljubljančanov se je podala popoldne kopat v Savo v I,azc. V družbi jc bila tudi 20 letna uradniica žele/niču rske Nabav I jul niče Frančišku Kluv-šck. Dekle je sicer znalo dobro plavati, vendar je okrog 4 popoldne sredi savskih v ulov naenkrat omagalo. Njeni sokopalci so ji priskočili na pomoč, jo izvlekli iz vode in jo pričeli nu bregu masirati ter jo poskušali z umetnini dihanjem spraviti k zavesti. Dekle pa se ni več zavedlo in jc reševalcem umrlo v rokah. Savn jo bila v nedeljo precej mrzla, dekle pn je šlo v vodo precej razgreto in je zato verjetno. da jo jc v v od i zgrabil krč, oziroma, da jo je zadela kap. Dekletov oče jc železničar na glavnem kolodvoru. Dekle pokopljejo danes v IkV/.uIi. Kar bo danes? Razstava francoske umetnosti v Narodnem domu. Lekarne. Nočno službo imata Mr. Sušnik na Marijinem trgu 5 in Mr. Kuralt na Gosposvetski cesti 10. A © V cerkvi Srca Jezusovega sc je vršila \ nedeljo lepa slovesnost, škof dr. R o ž m a ii je nn m reč ob duhovniški asistenci in ob prisotnosti številnih vernikov blagoslovil novi veliki, 1050 kg težki z\on. Podrobnejše poVočilo -voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. DARMOL čokolada za odpiranje Maribor Smrtna iala Pri tukajšnjem okrožnem sodišču se je zagovarjal danes 25letni hlapec Franc Jaguiič radi obtožbe, da je 2. aprila t, I. v Bratonečecih usmrtil posestnika Stanka Rauška, in sicer s tem, da ga ic stisnil preko vratu nad jabolkom s toliko silo, da jc radi krvavitve v sapniku in pljučih nastopila smrt. Obtožnica pripoveduje, da je omenjenega dne Jagušič prišel k Raušlu, ki je ležal v postelji, Ja-gušič je tedaj dejal Raušlu, kaj dela v postelji, ko vendar vedno leži, kadar pride k njemu. Kakor zatrjuje Jagodič, sta se nato v šali »poprijela in valjala po postelji; nenadoma je Raušl padel raz postelje ter obležal na tleh — mrtev. O tem dogodku so bila takoj obveščena pristojna oblastva, ki so uvedla preiskavo. Izvedenci so ugotovili, da je nastopila smrt radi pritiska preko jabolka, radi česar ni mogel Raušt več dihati, Jagodič obžaluje lejanje in zatrjuje, da sta si bMa s pok. Raušlo -.i najboljša prijatelja. Jagušlč je bil oproščen. □ Lepo slavlje se je vršilo v nedeljo popoldne v Rad van ju: blagoslovitev motorne brizgalne. Cerkvene obrede je opravil niagdalenski kaplan J. Žolnir. Blagoslovitvi je |>oleg veliko mijožice ljudstva prisosl ,,bval celokupni občinski odbor z županom Vizoviškom na čelu, gasilci ter ku-mica pl. Jurkovičeva s svojim soprogom. Po blagoslovitvi je g. Žolnir v jedrnatih besedah orisal pomen motorne brizgalne, nalo pa je gospo ku-mico v kratki deklamaciji pozdravila učenka Erna ter ji poklonila krasen Šopek. Župan Vizovišek in načelnik Pinter pa sta se v toplih besedah zahvalila vsem. ki so pripomogli k nabavi nove bri-Kgalne. Nato je spregovoril spodbudne besede nad-učitelj Firm. Sledila je prva javna vaja z novo brizgalno, ki je v splošnem dobro uspela. Z veliko ljudsko veselico pri Lipi: se je za k lr učil o nedeljsko slavijo Radvanjčftnov. □Smrlna kosa. Umrl jo v starosti 77 let Oto Fraenzl vitez Vesleneck, vpokojeni okr. glavar, Radvanjska cesta 27. Pogreb bo jutri ob 15. i/, mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Alojzija Frank, zasebnica, stara 77 let, Prešernova ulica 2. Pogreb pokojnice danes ob 17. uri iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. — Marija Bačič, železničarjeva hčerka, Tržaška 25. Pogreb danes popoldne na inagdalensko pokopališče. □ Čemu...? Teden dni so volili mariborsko »Heleno« ali M is Maribor za 1. 1980. Nazadnje *o je pokazalo, da je bilo vse skupaj potegavščina; zakaj v soboto so svečano razglasili, da ne gre nobeni od izvoljenih naziv >Mis Maribor . ker so bo volila -.Mis • šolo za 1. 1981. Imamo torej prvo, drugo in tretjo nagradni«), z >\lis pa ni zaenkrat ni{. Ta salamonska odločitev jo povzročila med »voliki nemalo razburjenje in vročo kri; takole pravijo: kaj jo. bilo sploh treba volilno kampanjo in čemu potegavščina ... Hojladrija, hojla-dri... □ Matura na državni gimnaziji v Mariboru. Notico, ki je izšla pod gornjim naslovom v nedeljski številki, dopolnjujemo v (oliko, da je položil maturo tudi Arko Svetlin, čigar ime jo bilo pomotoma izostalo. □ Aulbiksarskcga duha zli posledki. Osme-rica se jo zagovarjala včeraj pri tukajšnjem okrožnem sodišču radi prestopka zoper življenje in telo. '22 letni posestniški sin Ivan Simonič, 22 letni delavec Ferdinand Vogrin in 80 letni posestniški sin Ivan Orešec se obtožujejo, da so dne 28. februarja 1980 navalili v Gmajnerjevi gostilni v Sp. Dupleku na Andreja Murešca ter mu z boksarjem oziroma ročico prizadejali več poškodb. — 25 letni delavec Maks Velcer iz Pivole se obtožuje, da je dno >2. aprila 1030 v Rušah zabodel s kuhinjskim nožem Ivana Tavšek na vratu in levem komolcu. — 26 letni delavec Jožef Velečič, 20 letni pleskarski pomočnik Štefan Blatnik, 23 letni delavec Danijel Krobot in 22 letni delavec August Fojtel pa so so ?.acrovarjali radi obtožbe, da so 12. aprila 1930 pri Mariji v Brezju z latami prizadejali Vuku Martinu več lahkih in dve težki poškodbi. Obsojeni so bili: Ivan Simonič, Ferdinand Vogrin in Ivan Orešec ua mesec dni zapora pogojno na poldrugo leto. Velčer je bil kaznovan na 360 Din globe. Velečič, Blatnik, Krabot, Fertel škupno na tri mesece strogega zapora, dve leti pogojno. □ Himen. Poročila sta se včeraj v magda-lenski župni cerkvi železniški uradnik Miroslav Sever iz Lesc ter gdč. Alojzija Medvešiek iz Maribora. Bilo srečno! □ Iz sodne dvorane. Na zatožni klopi sta sedela včeraj 57 letni delavec Franc Nedeljko iz Dobrenja in 55 letni Anton Pinlar iz Hrastovca. Nedeljko se obtožuje, da je v času od septembra do decembra 1929 odvzel v Dobrenju Alojziju Pra-vičku raznih predmetov v vrednosti 1470 dinarjev. Pintar pa, da si je dne 3. decembra 1926 s svojo ženo Antonijo prisvojil v Rošpohu znesek 335 šilingov. 36lel Velika tatvina v celjski bolnišnici. V nedeljo med 8. in 10. uro dopoldne ie neznani uzmovič obiskal stanovanje uradnika baktcrijološke slanice v celjski bolnišnici g. Cirila Veluščka ter mu odnesel obleke in drugih predmetov za okroglo 3000 dinarjev'. Vsaka sled za uzniovičem je doslej neznana. & Na državni dekliški meščanski šoli v Celju se bo vršilo vpisovanje za novo šolsko leto dne 30. junija t. I. od 8 do 12. Sprejemajo se učenke, ki so dovršile 4. razred osnovne šole. K vpisovanju naj prineso zadnje šolsko spričevalo in krstni list. Vsaka učenka plača za Zdravstveni fond 20 Din. Jesenice Panika v cerkvi Savška cerkev jo že dolgo let sem vsuko nedeljo ob osmih natrpano poln« vernikov, sedaj. ko se vsa opravila vrše v nji. pa jo še mnogo bolj. Tako je bilo • tudi to nedel jo 22. junija. Med pridigo pu se je pri vdolbini Lurške Marije vnel suh venec, kar je dalo povrni, da je malo zuprasketulo. Nerazsodnih ljudi. posebno žensk pu sc je polastila panika, kukoršne na Jesenicah šc ni bilo. Na koru so pričele pevke kričati — ki so imele pač najmanj povoda za to — otroci vpiti: »Gori, goril« tako. da je nastal splošen krik iu vriše. Vpit je je bilo tolikšno, da sc jc komaj čul pomirjevalen glas pridigarja s prižnice. Nič ni pomagalo, ženske so skakale kar čez klopi, preko ob-hajilne mize, pehale in suvale, kol du bi bila res že vsu cerkev v ognju. Uboge otroke, katerih jc bilo ta dan izredno mnogo v cerkvi, so pehale v strun ter se valilo čez nje proti glavnemu izhodu. Plameuček jo bil v trenutku pogušen. a zunaj cerkve stoječi moški niso -vedeli, za kaj gre in jih je radovednost gnala v cerkev, lako jc poti koroni nastala nastrašnejša gnječu. ki bi imela lahko iežke posledice. Upravičeno jo nato g. K r i ž m a n očital ljudstvu, da misli le samo nase. ne pa tudi na svojega bližnjega kajti, kako luhko bi se bilo pripetilo, dn bi bilo veliko število otrok poni ti nd ranili in poboje nili, ravno tako pa tudi odraslih. Ljudstvo, ki je ostalo mirno na svojih mestih, je trepetalo zu svoje o t ročice, ki so jih nerazsodne ženske potegnilo s seboj v gnečo. Lo s težavo so jih rešili, vendar jo bilo več pohojenih in mnogim je bila obleka poškodovana ter umazana. Mnogo predmetov se je med prerivanjem in vpitjem v cerkvi izgubilo, med tem tudi zlata ženska ura. T« dogodek naj bi bil v svarilen zgled Jeseničanom, tki se ob takih prilikah ne sme tako postopati in ne misliti samo na samega sebe. Pred leti se je dogodilo, da je v kinu nek« ženska zakričala ogenj« in bilo je zadosti. Sav&fni so poskakali i/, kina kar s k o / i zaprta okna ter potolkli vso do zadnje šipe. Litija Ogenj na litijskem mostu Pretekli torek se jo zgodilo, tla je nekdo i rgel Ucči ogorek cigarete 1111 most ter so pričele mostišče goreti. — Pravočasno so ogenj iidušili. Ravno tako sc je danes. \ nedeljo, zopet vnel most od ogorka cigarete. p«i je. bil ogenj zopet takoj udušen, ker hodijo vedno ljudje čez most. Utegne sc p« /goditi, da pri tem suhem vremenu, ko so mostniice suhe kakor smodnik, vrže kdo ogorek cigarete ponoči n« mostnico, tla sc most vname in sc napravi občutna škoda. Zato so prebivalstvo opozarja, tla je prepo-' veda no tleče ogorke cigaret metati na most. saj ne stane nič. če se tak tleč ogorek vrže preko 1 mostne ottiaie v Sttvti. Ptuj Telorska procesija iz minoritske cerkve. Ker je na Telovo šla procesija iz mestne cerkve, se je vsled tega vri&ila procesija iz minoritske cerkve v nedeljo. Tudi ta procesija, katero je vodil preč. župnik gosp. Svet ob asistenci štirih duhovnikov, jo bila impozanlna. Preti najsvetejšim je korakala ženska belo oblečena deca osnovuih šol in z zelenjem na glavi, nalo različna društva s svojimi zastavami, Marijina družba, mestna godba, četa vojakov in pevsko društvo. Za Najsvetejšim spet oborožena čela vojakov in oddelek dijakvo brez orožja ter ogromna množica ljudstva. Pogled na procesijo je nudil veličastno pestro sliko. Procesija se je [»mikala po Florijanskein trgu, Panonski, Kolodvorski in ljutomerski ulici, po Srbskem trgu, Miklošičevi ulici in spet čez Florijanski trg na Mi-norltski trg. Blagoslovi so bili podeljeni pri križišču Kolodvorske ulice in kolodvorske aleje, na Srbskem trgu, na Florjanskem trgu in Minoritskem trgu. Pri vsakem blagoslovu je oddalo vojaštvo častno salvo. — Pri tej priliki opozarjamo nekatere hišne posestnike, odnosno najemnike, če ni ravno dolžnost, pa takt je veleval, da bi okrasili svoja okna, kakor je to storilo skoro vse prebivalstvo, koder se je pomikala procesija z Najsvetejšim. Grob. V 70. letu starosti .je izdihnil svojo blago dušo g. Janez Perko, posestnik v Mestnem vrhu, občina Krčevlna. Ob lepi udeležbi domačinov je bil iioložen k večnemu počitku v nedeljo dopoldne. Naj počiva v miru iti naj mu bo Bog plačnik. Dražba dobave in voženj gramoza za bano-vinske ceste, kolodvorsko dovozne ceste in obč. ceste L reda (prejšnje okrajne ceste) se bo vršila na okrajnem cestnem odboru v Ptuju v sredo, dne 2. julija 1930 s pričetkom ob 9 dopoldne. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem cestnem odboru. Ker pride letos po proračunu precejšnja množina gramoza na te cesle, je pričakovati, tla se bodo vendarle ceste izboljšale, zato pa je svetovati voznikom domačinom, da se dražbe polnoštevilno udeleže. Zlasti se poudarja, da bo letošnji zaslužek v jeseni po dobavi gotovo izplačan, ker je za denarna sredstva zadostno preskrbljeno. ADVOKAT dr. ]osip Fožru naznanja, cla je otvoril odvetniško pisarno v ČRNOMLJU. Spori SLOVAN V LJUBLJANI V soboto in nedeljo gostuje v Ljubljani moštvo dunajskega Slovana, ki je znan po svoji lepi kombinacijski igri. Slovan, ki je trenutno v sijajni lonni, si jc priboril zopet vstop v prvo ligo, kjer je igral poskusno tekmo s prvakom Rapidom iu dosegel v izenačeni igri nedoločen rezultat s 3 : 3. Ta rezultat proti prvakom najbolj dokazuje v kakšni formi je Slovan. SK Ilirija. Lahkoatletska sekcija, načelstvo, ima važno in nujno sejo danes, v torek ob 18.30 v '»Evropi«. — Nogometni trening bo v tekočem tednu za skupino I v torek in četrtek, za ostale v sredo in petek od 18 dalje. Nogometaši skupine 1 se opozarjajo na nove objave v članski knjigi v »Evropi«. — Olavni odbor kluba ima važno sejo danes ob 20.30 v »Emoni«. — Tajnik. Darovi Za cerkev Kristusa Kralja ▼ Hrastniku so darovali: Din 1720 Knezoškof. konzistorij, Maribor. — Din 1237.50 Berta Jug, Kaira (Afrika). — Din 1200 dr. G. Rozman, škof, Ljubljana. —- Po 1000 Din; dr. Ant. Breznik, prof., Št. Vid nad Ljubljano; neimenovana, Ljubljana; Zadružna Zvpza, Ljubljana; Marija Muriešič, Št. Vid pri Brdu; neimenovan po škof. ordin., Ljubljana. — Din 1011 Frančiška Vouk, Nevv Jersey (USA). — Din 600 Valent. Zupančič, župnik v Lievin poslal kot zbirko slovenskih rudarjev v Franciji po Mariji Gomilar. — Din 500 3. Marij, kongr. pri uršulinkah, Ljubljana; in dr. Franc Ušeničnik, Ljubljana. — Din 450 Ž. u., Mekinje. — Din 417 Ž. u. Kopanj, p. Grosuplje. — Din 400 Neimenovan, Hrastnik. — Din 370 Šentjakobsko prosvetno društvo, Ljubljana. — Din 350 M. Hafner, Nevlje-Šenčur. — Din 320 Ž. u. Stara Loka. — Din 300: 2. u. Gozd pri Kamniku; dr. Aleš Ušeničnik, Ljubljana. — Din 250: Ž. u. Sv. Jedert nad Laškim; Hranilnica in posojilnica, Laško; Ž. u. Hajdina. — Din 230 Kat. bralno društvo, Muta. — Po Din 200: Ž. u. Blagovica; Franc Kolbe, Zg. Kašelj; Avg. Jenko, Ljubljana; Dom. Kupšek, Trbovlje; Misijonska družba, Tabor-Ljubljana; F. S. Goričar, Ljubljana. — Din 183 Ž. u. Sostro. — Dfn 160 nabralo Prosvetno društvo, Lokvica. — Po Din 150: Kat. slov. izobr. dr., Loka pri Zid. mostu; neimenovan po M. Marod, Braslovče. — Din 110 Pepca Jesih, Trbovlje. — Po 100 Din: P. Studen, Visoko pri Kranju; abiturijent po misij. sv. Vinc. Pav., Ljubljana; Marija Seromel, $t. Janž pri Dravogradu; Marija Bernik, Komenda; Andrej Šavli, Smlednik; Ivan Šašelj, Sv. Lovrenc na Dolenjskem; Franc Kovač, Novo mesto; Jože Zalokar, Mengeš; Štefan Jagodič, Ljubljana; Julija Sigmund, Ljubljana; I. Del. konzumno društvo, Ljubljana; Ivanka Ogrin, Ljubljana; Franc Strbenk, Velenje; Neimenovan po škofu dr. Rožmanu, Ljubljana. — Din 105 Janez Hladnik, Metlika. — Din 83 Ž. u. Sv. Lenart nad Laškim. — Din 80 Jan. Breznik, Bogojina. — Po 60 Din: Neimenovana po škof. ordin., Ljubljana; Kurent Franc, Trbovlje. — Po 50 Din: Marija Jarh, Ljubljana; Ž. u. Sv. Jurij pod Kuniom; Amalija Gregorič, Hrastnik; bivše orlovsko okrožje, Celje; Matiia Noč, Komenda; Josip Dalis, Dev. Mar. v Polju; Jože Jane, Križe, Gorenjsko; Marija Stresen, Ljubljana; dr. J. Debevc, Ljubljana; Ivan Podržaj, Ljubljana; Franc Vrtačnik, Vodice nad Ljubljano; Janez Koprivnik, Ljubljana: Anton Sot-lar, Št. Janž, Dol.; Ž. u. Besnica pri Kranju: Fric Mikeln, Celje: Tončka Kuhelj, Ljubljana; Janez Mentelj, Kranjska gora; Klara Vohinc, Ljubljana; družina Mikec, Ljubljana; Marija Milač, Prevalje; Ivan Jevšnik, Planina; Ž. u. Sv. Peter na Kronski gori; M. Češarek in E. Vovk, Ljubljana; Dekliška Marij, dr (L. Sedej), Ljubljana; Franjo Zaeherl. Ljutomer; zbrala Dolinšek, Žalec; Fla Dermastia, Ljubljana. — Po 40 Din: Franc Kerin, Sv. Križ pri Kostanjevici; Valenl. Pavšek, Črni vrh; Neža Zičkar, Krško; Mirko Bartol, Tržič; Anton Košir, Bistrica pri Tržiču; Šimen Ambrož, Tržič; Marija Lakota, Boh. Bistrica. — D^o 35 Kati Marčun, Relnje. — Dalje sledi. III. produkcija konservatoristov Tretja produkcija gojencev ljubljanskega konservatorija je bila v petek 20. I. m. v Filliai nioniji. Nastopilo je sedem gojencev 111 ena absolvenlinja, trije pevci Hubadove šole. dva pianista šole Janka Ravnika, en čelisl in en goslač Slaisove šole. Hubadova šola je 1111 glasu tehnično izvrstne solo, ki goji liaturno vokalnost in zna izrabiti zmožnosti grla do vseli efektov, ne da bi pri tem naravnost petja kaj trpela. Ilubadovi učenci so into-liarijski sigurni, izborilo izgovarjajo ter znajo disciplinirano rabiti svoje glasovne sile. Iz te šole sla peli dami Skvarča in Marčec-Olup ler g. Jug, vsi gojenci šestega letnika. Prva je pela Prokof-jeva in Musorgskega, druga Uerso in Dvofaka, tretji Mahlerja. Največ umetniškega zrna sem čutil v petju baritonista g. Juga, ki ima nemara še dobro bodočnost pred seboj; o umetniški sili obeh dam pa me njune kreacije, ki niso segle nad tehniko m solo, še niso prepričale, tlasi je inožno, da se bo to drugič zgodilo. Pianistovski formalen in tehničen talent je% gtlčna. Kane iz šolo prof. A. Ravnika. Igrala je. Balakireva-Olinke tehnično težko skladbo >.,skerjanec na zelo fin in res instrumentu primeren način prozorno, brezhibno. Ta izredno ekonomični način pedaliziranja, ta prozornočista in fina igra učencev A. Ravnika je vredna vse pohvale. Celist Bogomir Leskovic iz petega letnika šole prof. Berana je igral Cassadovo sonato za čelo v starem spanskeni stilu z uprav markantno muzi-t;aličnostjo in inteligenco, z nekim eruptivnim zanosom in skoro zrelim umetništvom, da mu moremo prerokovati še dokaj lepih uspehov, če se ne bo zanemaril. Goslač šušteršič Vinko iz šlaisove solo je igral Sibeliusov vijolinski koncert op 47. ki vsebuje menda vse trde tehnične orehe, kar jih pozna takale briljantna koncertna vijolinska literatura, se z lahkoto prerinil skozi vso in pokazal tudi vživetje ler žel velik aplavz. Nastopila sta ludi iz sole Janka Ravnika g. Pavel Šivic in absolventka Bozica Novakovič. Prvi je- igral Brahnisovo so-nalo v f-mofu; vse štiri stavke je očividno marljivo nabtudiral in pokazal znanje in muzikalnost (Jasi me ta Brahme vsekakor ni prepričal. Tiste njegove posebne fantastike, liste globino, ki je samo zanj značilna, sem pogreša! v Šivčevi interpretaciji, ki je tu pa tam kaj raztegnila, tu pa tam kaj premalo poudarila, tu pn tam kako fineso s pedal I0111 zastrla. Sicer je pa nepravično zahtevati od mladega gojenca konservatorija vse umetniške popolnosti in globine in je uspeh bi! vsekakor velik Novakovičeva je igrala eno najlepših del iz šole zgodnjega impresionizma, Franckov Preludlj in koral s fugo. Včasih je gtlčna. N. močno pedalizirala, topot pa je bila v tem oziru dosti boljša iu je celo pokazala tako potrebno naštudirano in prečuteno. zanosilo kreacijo, da je bila vredna vse hvale. Če bi bila še fuga manj zastrta, bi moral reči. da sem malokrat to skladbo tako dobro izvajano čul. Kljub vsemu temu. da se gdčni. v podajanju pozna oni za Janka Ravnika značilni način temperamentnega 111 poetično za nosi tega prednašanja, moram reči, da se mi zdi Novakovičeva zelo muzikalična in da zn;: tudi z lastnimi možgani misliti. Lepo. Pa vendar: Danes pravimo, da je težišče stila v polifoniji in mislimo, da bi bilo treba mlade glasbenike za praktično življenje vzgajat' zlasti v tem smislu. Žalibog. ne čutim iz teli produkcij. da bi se naš konservatorij tega zavedal in želim, tla se v bodočem to popravi. V. dišave slon Radio Programi Radio-Ljubljana1 Torek, 24. junija: 12.30 Plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Koncerl radio-orkestra. 18.30 Plošče. 19.00 Delovanje čeških in jugoslovanskih žena v Sokolu, predava ga. Anuška Jugova. 19.30 Dr. Nikolaj Prtobražensky: Ruščina. 20.00 Prenos iz Zagreba. 22.00 Časovna napoved in poročila, lahko, glasba. , Sreda, 25. junija: Opoldanski program odpade. 18.00 Otroška ura- radio-tetka. 18.30 Koncert radio-orkestra. 19.30 P. dr. Roman Tominec: Iz svetovne literature. 20.00 Komorni trio: flaufa: Korošec, klarinet: Gregorc, klavir: Šivic. 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Torek, 24. junija. Belgrad: 17.30 Narodne pesmi na plošče. 18.00 Koncert orkestra. 20.00 Prenos iz Zagreba 22.15 Zabavna glasba. — Budapest: 12.05 Pevski koncert. 17.30 Popoldanski koncerl vojaške godbe. 19.00 Koncerl ogrskih arij. 20.00 Prenos iz studia. — Dunaj: 15.30 Koncert orkestra. 20.00 Kresov.inje. 20.50 Kresovanje na parnikit, nalo ljudski koncert, — Milan: 21.00 Pester simfoničen koncert, nato zabavna glasba. — Praga: 19.30 »Trije mušketirji«, opereta. — Langenberg: 20.10 Večerni koncert orkestra. 21.00 J. Pianlov večer. — Rim: 17.30 Koncert orkestra. 21.02 Godalni in pevski koncert. — Berlin: 19.30 Koncert operne glasbe. 20.30 Padec prokletih«, slušna igra,-— Katovice: 18.00 Koncert iz Varšave. — M. Ostrava: 17.30 Koncert na flavto. 17.45 Narodne pesmi. 19.30 .Trije mušketirji , opereta. 22.15 Zabavni koncert. Sreda, 25. junija. Belgrad: 17.30 Narodne pesmi na dudo. 19.30 O stari in novi ruski umetnosti. 20.00 Klavirski konccrt. 20.30 Večerni koncerl radio-kvarleta: Slovanska ura. 21.45 Prenos koncerta slovanskih pesmi. — Budapest; 17.35 Koncert vojaške godbe 20.00 Večerni koncerl operetne glasbe. 22.10 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 20.00 Veliki or-geljski koncert iz del J. S. Bacha. 20.05 Sieverin-ški večer. — Milan: 17.00 Koncerl orkestra, 20.30 Koncert zabavne glasbe. — Praga: 20.00 Koncert komorne glasbe. 20.25 Narodne pesmi. 20.50 Pevski koncert. 21.20 Narodne pesmi. — Langenbcrg: 20.00 Večerni koncerl operne glasbe. 21.00 Simfoničnii koncert. 22.20 Nočni koncerl. —- Rim: 17.30 Koncert orkestra. 21.02 Koncert toskanske glasbe. — Berlin: 19.30 »Trojanci«, opera; nato zabavni koncert. — Katovice: Od 16.00 do 23.00 prenos iz Gdanskega: Dan poljskega morja. — M. Ostrava: 19.35 Zabavni koncert češke glasbe. 20.30 Narodne pesmi. 21.00 Valčki. 21.35 Koncerl operetne glasbe. 6olj š a in cenejša jc PALMA zdravilna, grenka u-eda. DOBIVA SE POVSOD/ Iz zgodovine jedilnih vagonov ftnmtiiiska princeiinja llrano. st >tru naše kraljice, je bivala delj časa v inozemstvu. Te dni se je vrnila v domovino iu ob tej priliki ji je po starem romunskem običaju njena mati kraljica Marija dala na krožniku kruha in soli. Princezinja iieana je bila ob tej priliki oblečena v romunsko narod. nošo. Edgar Wallace za reformo ječe V Angliji je na dnevnem redu vprašanje reforme kazenskega zakona in ni čudno, da je v tej zadevi zavzel svoje stališče tudi znani pisatelj kriminalnih romanov Edgar \Vallace. Seveda je to napravil na zelo izviren način. Njegovo mnenje o tej zadevi končuje z obtožbo proti delavskim sindikatom, katerim pripisuje krivdo, da kaznjenci v angleških kaznilnicah duševno in telesno propadajo, ker ti sindikati ne puste, da zaprt človek nadaljuje svoje delo, katerega se je l>i! naučil v svobodi in za katerega .e usposobljen. Sindikati so krivi, da se z angleškimi kaznjenci postopa na tak način. Policij.: aretira množico ljudi: enega, ki je ukradel čevlje, drugega, ker je poneveril v banki itd. Postopanji je v vseh slučajih enako Ljudi natrpajo v policijski voz, jih prepeljejo v zapor, nato jih zapro v celice in naslednjega due morajo že šivati vreče, čistiti okna ali popravljati čevlje, brez ozira na to, da so sposobni vršiti kako bolj produktivno delo. To pa samo radi tega, ker stoji sindikat na stališču, da delo kaznjencev predstavlja nedopustno konkurenco. Rezultat tega sistema je, da so angleške kaznilnice napolnjene z ljudmi, s katerimi ima vlada samo stroške. Letni stroški za vzdrževanje enega kaznjenca znašajo več sto funtov. Toda inteligentnejši kaznjenci bi lahko z dohodki svojega dela vzdrževali ne samo sebe. ampak tudi svoje tovariše- NVallace opozarja tudi na neenakost kazni, ki leže v njenem neenakomernem razdeljevanju. Za boljšega človeka lepih manir bo šivanje vreč večja kazen, kakor pa za brutalnega človeka, ki sedi radi kakega nasilja. Ta sploh tega dela ne bo občutil kot kazen. Jetniška celica je morda za nekoga prijetna izprememba, če je preje stanoval v kaki luknji, dočim je za koga drugega celica strašna sodba. Kazen nikakor ui prila-godena zločinu. Ječe so še vedno urejene za stare zločince po poklicu. Največ, kar se za izobraženega jetnika more doseči, je to, da ga uporabljajo v knjižnici ali v pisarni. Toda vsi dosedanji poskusi za razliko med razredi, ki se sestajajo za omrežjem kaznilnice, so ostali pri prvih početkih. Wallace vidi v tem bolan socialni pojav in ga primerja s prakso starih zdravnikov, ki so vsakega bolnika dali v bolnišnico in postopali 7. njim, kakor da ima mrzlico. Kakršnakoli je bila njegova lmlezen, službeno je imel mrzlico. Šele moderna znanost je dokazala, da niso vse bolezni enake in da vsaka bolezen zahteva svoje posebno postopanje. Na ta način bi tudi kaznjenci ne smeli biti obsojeni vsi na isti način, namreč na šivanje vreč. Wallace vzporeja svojo misel produktivnega jetniškega dela s sistemom odgoditve kazni, kakor je to urejeno v Ameriki. Človek je n. pr. obsojen na deset let ječe, toda obsodba je suspendirana. To se pravi, on se po preteku določenega roka izpusti na svobodo, toda pri prvi kršitvi zakona ga ponovno zapro in sedaj mora brezpogojno odsedeti ostanek svoje kazni. NVallace priporoča, naj se ta sistem vpelje tudi na Angleškem, izvzemši seveda slučaje, kjer gre za javnosti nevarne poedinee. S tem sistemom naj bi se uvedla tudi denarna kazen. Ko bi bila ta plačana, bi se smatral delikt za popravljenega. Kaznjenec naj bi vsako leto plačal državi neko gotovo vsoto, razen tega pa bi moral poravnati tudi svoj dolg, ki si ga je nakopal s svojim zločinom. Na ta način bi postal kaznjenec v nekem smislu uslužbenec države, ki bi se ga lahko vsak čas pozvalo na vršitev njegovih dolžnosti. S tem bi bil ta kaznjenec potegnjen iz strupenega jetniškega ozračja in dana bi mu bila možnost, dn s častnim delom postane vreden član človeške družbe. Prevelik za vojaka Naborna komisija v Estrees Saint-Denis je bila nemalo začudena, ko se ji je predstavil velikan, za katerega ui obstojala nobena mera. Velikan je stopil v sobo s priklonjeno glavo, da ne bi zadel v električni lestenec, ki je visel s stropa. Ko so hoteli izmeriti njegovo višino, so morali merilo raztegniti prav do vrha in vendar je bilo še tri centimetre premalo. Nato so ga poskušali stehtati, toda tehtnica je bila prešibka, da bi zaznamovala njegovo težo. Komisija se je dolgo posvetovala, kaj naj stori z možem. Končno sc je odločila, da moža ne potrdi, kajti bilo b: res težko za takega velikana, — meril je dva metra in tri centimetre —, dobiti odgovarjajočo uniformo in primerno posteljo. Nasprotje tega velikana je bil mehanik Pirra, ki se je istega dne predstavil komisiji v Sarralbe (Lotaringija). Ta pa je meril samo en meter 16 centimetrov in je torej eden najmanjših mož Francije. Seveda ga niso potrdili. Če se je pred 50 leti bogat in hraber Zemljan odločil, da napravi daljše potovanje po železnici, se je moral pošteno preskrbeti z jedačo in pijačo, ker tedaj se železniška uprava i še ni brigala za telesno blagostanje svojih potnikov in tudi na postajah še niso prinašali jedil in pijač v vagon. Prvi, ki mu je padlo na misel, da otvori v železniškem vozu restavracijo, je bil neki židovski trgovec iz Frankfurta. Železniška uprava mu je dala na razpolago železniški voz, ki ga ni več rabila in podjetni mož ga je opremil z mizami in stoli. Na postaji, kjer jc voz stal, se je preskrbel z vsem potrebnim. Ker se mu je podjetje bolj in bolj razvijalo, je zaprosil železniško upravo še za en voz. Dobil je tovorni vagon, v katerem je uredil vse potrebno za kuhinjo. O tej kuhinji je tedaj pisal ves kulturni svet in proga Berlin—Frankfurt je postala slavna kot prva, na kateri je vozil tudi jedilni voz. Kmalu so uvedli potujoče gostilne tudi na drugih progah. Cene jedil so bile seveda visoke, lako da so se morali siromašni potniki še naprej brigati sami zase. Danes so jedilni vozovi v rokah mednarodne družbe, ki proda dnevno do 50.000 obedov. Jedila so res pripravljena zelo okusno, toda cene so ostale še vedno visoke, tako da jih ne zmorejo siromašnejši potniki, ki se morajo še vedno, kakor pred 50 leti, sami preskrbeti s potrebno jedačo in pijačo. Nezaslišana tahkomisetnosl matere V Brailsfordu na Angleškem se je te dni pripetil nezaslišan slučaj, pri katerem jc radi materine lahkomiselnosti zgorel pet mesecev star otrok. Mati je prišla s svojim otrokom, ki ga je vozila v vozičku, do stanovanja svoje prijateljice. Ko jo je ta prosila, naj stopi malo gori, je pustila voziček na ccsti in položila nanj gorečo cigareto, ki jo je ravno kadila. Mislila je, da bo prišla Iakoj nazaj in potem kadila naprej. Obisk pri prijateljici pa se je podaljšal in nenadoma, — preteklo je med tem že pol ure —, je bil otroški voziček že ves v plamenih. Perilo se je zažgalo od cigarete. Ko so pritekli ljudje na pomoč, je bilo že prepozno, ubogi otročiček je bil že mrtev. Lahkomiselna mati se bo seveda morala zagovarjati pred sodiščem. Novi egiptovski ministrski predsednik lina.il Sidki paša. Al Capone se ne da ugnati Iz New-Yorka poročajo: Prizadevanje uii-amskih oblasti, da bi znanega vodjo banditov Al Caponeja, ki se je, kakor znano, naselil v svoji razkošni vili na Palm Islandu, odstranile iz mestnega okoliša, so bila zopet na nepričakovan način prekrižana. Znano je, da se oblastem ni nikdar posrečilo, da bi mu dokazale kak zločin, bandii je pred kratkim, ko so se mu zdele obdolžitve pretežke, celo izposloval pismeno sodno izjavo, da proti njemu ni v teku nobena preiskava. Tedaj so se miamske oblasti odločiles da mu pridejo na kak drug način do živega. Tako so pred kratkim zahtevale, da se njegova vila zapre. To so utemeljevali s tem, da je Capone svojim gostom postregel s šampanjcem. Vendar pa tudi s tem niso mogli pri sodniji ničesar opraviti, ker so bili dokazi prešibki. Nato so hoteli proti Caponeju dvigniti proces radi krive prisege in krivega pričevanja in odvetniki dr. Richard Hunt jc dobil nalogo, da zbere dokazilni materijal. Njegova prizadevanja so res izgledala, da ne bodo ostala brez uspeha, ko je te dni neke noči vdrl v odvetniško pisarno neki vlomilec in odnesel ves dokazilni materijal. Bivši nemški resar Viljem IL bi tc dni kmalu čolnu, ki pa je nenadoma eksplodiral. Cesar pravočasno utonil. Peljal se je s svojim spremstvom na motornem ije padel v vodo in se začel potapljati, vendar so ga še potegnili iz vode. .sf td JŠr; .5 S? «c/50 S ". —. _c — iisii«! co cq ► „So5 £0 »JO •- u — SSN-3 a u n 26.2 2 O t- N -m o o • ■S i m 3 ° S O — - " a o a a ">-2 H T ^ — o J , tfys|Nekdo se oklepa bruna. Hitimo tja! Bantam krene proti ponesrečencu, ki so v njem že spoznali Kitajca. Vzeti boš moral dingCK,7 pravi Mihael, ko so približajo brodolomcu. >S krova ga ne moremo doseči.« Mihael ustavi motor, Lovrenc in Eh Sang pa stopita v dingo, ki je bila privezana za krmo, udarita nekajkrat z vesli in kmalu dospeta do Kitajca, ki se je še držal na površju. Takoj se prepričata, da je še komaj napol pri zavesti, dasi se mu otrple roke krčevito oklepajo bruna. S precejšnjo težavo spravita neokretno telo v čoln. -Gledat, videt, sel!« vzklikne Eh Sang razburjen. :>Lumpi luknja naledit!« Pokaže na zevajočo rano v desnih plečih napo^ utopljenega moža. ^Videti je, da je šlo za precej divjo borbo, reč«5 Lovro. >Veslajva hitro nazaj!« Ko polože moža v Bantamu na krov, si ga vsi trije radovedno ogledujejo. »Mislim, da rana ne bo nevarna, reče Mihael. »Ne krvavi že nič več ne*.« Pri teh Mihaelovih besedah odpre možak oči. >Eh Same. vprašajte ga, kako se jc ponesrečili« " Ali right r: oll rajt = vse prav, da. <■>"* ' D i nt;a je čolniček nn vesla. Lovska in šumarska razstava fll) desetletnici ljubljanskega velesejma je zelo važno, da se pokaže na razstavi »Ljubljana v jeseni naša najvažnejša gospodarska panoga — gozdarstvo. Doberšen del naše države pokrivajo gozdovi in posebno v dravski banovini, ki je v poljedelstvu pasivna, velik del naroda Črpa svoje dohodke iz gozdov. Potrebno je, da seznanimo tudi oni del naroda, ki nima sicer prilike opazovati koristi iu zanimivosti gozdov, na kolikor mogoče nazoren način z delom in življenjem, kakor tudi z dohodki, ki jih prejemamo iz naših zelenih zakladnic. Onim pn. ki se bavijo z gozdarstvom in lesno industrijo, pa naj bo našu letošnja jesenska razstava v pouk in spodbudo k uspešnemu delu. Prav tako važna kakor za domačine pa je letošnja jesenska razstava tudi za inozemce. Njim bomo prikazali, kaj vse lahko pri nas dobe, kako dn naša lesna industrija napreduje, na kakšni stopinji je naše lovstvo, ki je tudi bistveni del gozda, kakor šc mnogo drugih zanimivosti. Ker so gozdovi zelo važni za tujski promet, kajti baš oni mnogo pripomorejo k lepoti naših svetovno slove-čih planin, bodo na slikali prikazani lepi, gozdov bogati kraji, ki bodo vzbudili prav gotovo mnogo zanimanja med tujimi posetniki razstave. Letošnja jesenska velesejmska prireditev bo obsegala dva dela, in sicer gozdarstvo ločeno od lovstva. Gozdarstvo pa bo zopet ločeno v več pododdelkov, in sicer: v skupini I. Imi razvidna važnost, vloga in potreba gozdov. V II. skupini bodo prikazane vse vrste dreves in grmovja, in to s semenom, cvetjem in lesom. V tem delu bomo imeli priliko videti tudi najzanimivejšo igro prlrode, ki se včasih prav veselo pošali. Zelo važna bo lil. skupina vzgoja gozda. Le-ta bo zelo obsežna. Prikazana bo nazorno kakor tudi s slikami. V IV. skupini bodo razstavljeni gozdni pridelki. Razdeljena bo v tri podskupine, in sicer v pripomočke za izdelavo, nadalje glavne pridelke in postranske gozdne pridelke. Važen produkt gozda je oglje. Ker je pa že to smatrati kot posebno industrijo, bo oglar jenje prikazano v posebni, in sicer v V. skupini. VI. skupina bo obsegala merjenje lesa zu tehnično porabo in drv. VII. skupina bo pnrazdeljena v podskupini a) spravljanje lesa in drv na suhem, in b) splavljanje lesa po vodi. V Vili. skupini bomo videli za naše gozdove zelo važno gozdno var-stvoc V tej skupini bodo prikazani vsi gozdni škodljivci, in sicer od nepravilnega ravnanja človeka preko četveronožcev do najmanjših, komaj vidnih lubadarjev. IX. skupina bo obsegala varstvo prirode. Razstavljene bodo vse pri nas zaščitene rastline. X. skupina bo obsegala ureditev gozdnega gospodarstva. XI. pa organizacijo in Statistiko gozdnega osebja. Za domačine, posebno pa za tujce bo zanimiv velik oddelek: gozdna industrija. Tu bodo razstavili naši lesni industrijalci svoje produkte, in sicer od surovino preko pollabrikata do končanega izdelka. Razstavljeni bodo razni stroji v pogonu, kar bo mnogo pripomoglo k pestrosti in živahnosti razstave. Prav priporočljivo bi bilo, da bi se našli med našimi posestniki in industrijalci nabiralci raznih zanimivosti, te prijavili in na ta način obogatili našo za gospodarstvo velevažno razstavo. KONKURZI IN L1KVADAC1JE Konkurz je razglašen o imovini Fischerja Avgusta, trgovca v Turiški vasi; prvi zbor upnikov 8. julija, oglasiti se jo do I. avgusta. Ugotov. narok 5. avgusta. Potrjena poravnava. Hanželič Jurij, posestnik fn trgovec v Podgorcih (v konkurzu) za 30%. Odprava konknrza. Lože j Jožica, Maribor (vsa masa razdeljena); Gergar Janez, gostilničar in posestnik v Križevcih (vsa masa razdeljena); Medved Ludovik, posestnik in lesni trgovec v .lageuci pri Radečah (pritrdili vsi upniki). Likvidacija. Splošno ekonomsko društvo v Račjem, r. z. z o. z. * Itar.glas o rentnini. Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša v smislu člena 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1028, Uradni list št. 75/26, da je razpored davka na rente za davčno leto 1930. razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami, to je od 8—12 in od 16—18 v fasu od 2«.junija du vštetega 2. julija 1930 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani. Vodnikov trg št. 5/11. soba št. 10. Vsi davčni zavezanci pa bodo o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku So posebej obveščeni s plačilnimi nalogi. Proti višini davčne osnove in odmerjenju davka se davčni zavezanec lahko pritoži v roku 30 dni od dneva prejema dotičnega plačilnega naloga. Nova delniška družba, lleinriharju Francu, lesnemu industrijcu na Trati pri Škofji Loki. je dovoljena ustanovitev delil. dr. pod imenom »F. Heinrihar, lesna industrijska d. d.« s sedežem v Škofji Loki. Glavnica 0.5 milij. Din je razdeljena na 5000-delnic po nom. 100 Din. glase se na imet- nika. Kakor kaže. gre za ustanovitev družinske d. d., ki bi naj prevzela sedanjo posamično firmo. Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 27. t. m. ponudbo glede dobave 10 tisoč kilogramov bukovega oglja in 10.000 kg kovaškega plinskega koksa; do 1. julija pa glede dobave 45.000 kg negašenega apna ler glede od.da.je pleskanja železniškega mostu čez Dravo. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 4. julija ponudbe glede dobave, stekla /. žico (Drahlglasj ter glede dobave 1 centrifugalne sesaljko. - Ravn. opustila na 194. Med industrijskimi papirji je v zvezi z gibanjem na praški borzi ponovno popustila osješka Šečerana od 360 na 350. Nadalje so bile po višjem tečaju zaključene vevške papirnice. Med paroplov-n i tu • papirji sta slabejši tako Oceania kakor Jadranska plovidba. Ljubljana. 8% Bler. pos. 96 bi. 7% Bler. pos. 85 bi. Celjska pos. 160 den. Ljublj. kred. 122 den. Praštediona 905 den. Kred. zavod 170 den. Vevče 119 den. Stavbna 40 den. šešir 105 den. Huše 275 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. |io«... 87—87.50, agrari 54—54.75, vojna škoda ar. 432, 432.75 (433. 431.50), kasa 432—432.75 (432.50), 6. 431.50—432.50, 8. 431.50—432.50, 12. 432—433.50. 8% Bierovo pos. 97.50 b., 7% Bierovo pos. 84.50—84.875, 7% pos. Drž. hip. banke 83.75—84.75, Posoj. mesta Zagreba 75 b.. Tub sreč. 45 b. — Bančne delnice: Ravna gora 75 d.. Hrvatska 50 d.. Katolička 36—38, Poljo 58— 58.50 (58), Kreditna 96—100. Union 194.75 do 195 (191), ,Iugo 78.50—79 (78, 78.50, 78), Lj. kred. 122 d., Medjunarodna 61 d.. Obrtna 36 d.. Praštediona 900—910 (900), Etno 180—185. Zeinaljska 132 do 186. — Industrijske delnice: Nar šum. 25 d., Guttmann 160—169, Slaveks 68—71, Slavonija 200 d., Našice 1300 b.. Danica 107—109 (108), Drava 220 d., Šečerana Osjek 346—850 (3(30. 355. 350), Nar. ml. 20 d., Osj. Ijev. 175 d., Brod. vag. 110—120, Union 115 d.. Vevče 119—120 (120), Isis 32 d., liugusea 400 b., Oceania 215 b., .ladr. plov. 500 do 505 (500), Trboveljska 417—422 (420). Belgrad. Narodna banka 8180—8250, 1% inv. pus. zaklj. (X) (100.000), agrari zaklj. 56 (300.000), vojna škoda 440—442, 11. 454—455, 1% Bler. pos. zaklj. 86.25 (3000 dol.), Loterijske srečke 85, Rdeči križ 52—55. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.80, Wiener Bank-verein 18.20, CreditansIaJt 47.60, Esconipteges. 160, Živno 94, Union 24, Aussiger Cheinische 174.90. Alpine 23.75, Trboveljska 51.25, Leykaui 4.80, Rima M uran,v 82.50. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 va-£011 letvic, 1 vagon hrastovih drv, 3 vagoni par-jenih bukovih plohov in 3 vagone naravnih bukovih plohov. Tendenca neizpremenjena. Povpraševanje je za 2 vag. obrobij, bukovine 44 min, za jelove sinezzole 4 m, 98/138, 8 in 78/118. 6 m 78/118, ca -K) ur' hrastovih kvadratov od 3 m dalje, od 30X30 cm dalje, za 7 kom. hrastovih tramov 30X30 cm 4 ni, za ca 15 nr1 jelovih kvadratov 120/120 10—12 m, 300/50 m 9—10 m, za 30 nv1 rez. hraslovino 40 111111 20—25 cm, 35 m8 od 50 min 20—25 cm iu 15 nr 70 111111 20 cm, 3 111 Za 36 kom. hrastovine 3.10 111 30X30 cm, za jelove deske 50 nr' 36 mm. 2/3, 4 m 10—16 cm, 100 in8 belega borovcu (madrleri) 3—8 m 75X220 mm. za jelove letvice 2. 2.50, 3, 3.50 111 12/24 mm, za 100 m* hrastovine 25/25—35/35 cm 6—7 m; z* 130 nv' brstovine 35/85—45/45 cm 6—8 111. Žito Besa se nadaljuje lako na svetovnem žitnem trgu kakor glede pšenice tudi na našem domaČem žitnem trgu. Po novejših vesteh so padli tečaji v Cikagi za pšenico na 90-V«, za koruzo na 74. Naša gornjebačka pšenica stara velja 207.50—210 nakladalna postaja, vendar je ireba omeniti, da so po teli cenah ponudbo zelo maie. — V koruzi pri nas ni veliko izpremembe in se cena drži še vedno na višini enega dinarja v bačkih postajah, sromsko blago pa notira na boljših postajah 101 — 102.50 in čez. Promet je srednji. V pšenični moki je opaziti rahlo nazadovanje, vendar v glavnem boljši mlini drže cene neizpremenjene. Ljubljana. (Vse samo ponudba, slov. post . plač. 30 dni, dob. prompt,. ml. lar.) Pšenica bč. 80 kg 2% 260—262.50, 78 kg 252.50 —255, 77 kg 245—247.50, rž 72—73 kg. 2 197.50, koruza pop. suha 145—147.50, ječmen bč. oz. (ili—67 kg 167.50 do 170, 62—63 kg 162.50—165. oves bč. nav. vozn. 180—185, moka Og vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 405—410. - Novi .Sad. Pšenica: bč 77 kg 197^-200, 78 kg 200—205, gornje bč 78 kg 205—207 K>, ban. Tisa šlep 78 kg 205—207Yi, gornje ban. 78 kg 200— 202K, sr. 77 kg 180—185, 76 kg 175—17254. Moka: bč 00 335—345. 0 335—345. 2 295 —305, 5 235 —245. Koruza nespremenjena. Ječmen: bč sr. 63 kg 105— 10734, 64 kg 105—107'A. Oves: bč sr. 130—135. — Tendenca slaba. Promet: pšenica 14. moka 15, koruza 11, oves 4 vagone. Budimpešta. Tendenca slaba. Promel srednji. Pšenica: junij 18.85—19.03, zaklj. 19, okt. 18.3« do 18.55, zaklj. 18.44. rž: junij 10.60, okt. 10.55—10.80, zaklj. 10.60—10.62, koruza: julij 12.65—12.85, zaklj. 12.65—12.67, avg. 12.85—13, zaklj. 12.85—12.87, trans. 11.10—11.20, julij zaklj. 11.10—14, avg. 11.30. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Kduard Saborsky & Comp., Dunaj.) Na svobodni trg je bilo pripeljanih 1600 glav živine, in sicer 671 volov, 531 bikov in 398 krav. Iz .Jugoslavije je bilo vsega skupaj 129 glav. Na kontumačnem trgu je bilo 969 volov, 47 bikov in 1 krava. Cene: za vole. najboljše 1.90. I. 1.60—1.70, II. 1.35—1.50. III. 1.20 do 1.30. Za krave I. 1.20—1.35, 11. 1.10—1.15, za bike 1.25—1.50, za klavno živino 0.70—1.00. Cene so se slabo držale. Za bike so bile za 5—10 gro šev nižje. Mali oolau Vsaka beseda 50oarali pro>tor drobne mticeT50Din. Najmanjši I Najmanjši znc»cklODin.ProtojbirtazQMfro2Din.Vjakogla> 2nesek5Din.0glasi nad 9 vrstic se računajo viŠ/e.Zaoqlas« treba plačati pn narocdu.Na >troqo litovskega in reklamneqa značaja v>akavnlica2D>'n. le.cejaprilotcnatnamka.Cek.racuntiubl|anaiamTebt.Z3 28. Službe iščejo Učenec i dveletno prakso v trgovini specarijc, želi nadaljevati učno dobo v mestu Ljubljana. Naslov v upravi »Slovenca« — Maribor. Zclezostrugar .ručen, vojaščine prost, Jeli prakticirati pri kakem v ečjem podjetju pri strojih. — Naslov pove uprav« »Slovenca« pod št. 7180. Ženska srednjih let, z odraslo hčerko, išče čez počitnice mesto kot pomoč v kuhinji ali sobah samo za irano in stanovanje Gre ;udi v kakšen .-avod Po-sudbe na upravo Slovenca« pod Služba- Stanovanja Pozor letoviščarji! Živčno bolni in vsi, ki želijo uživati krasno naravo v miru, dobe v bližini Ptuja lepo, meblirano stanovanje s tremi sobami in kuhinjo, živežem in postrežbo po ugodni ccni. Naslov v upravništvu pod St. 7071. Trisobno stanovanje s poselsko sobo in priti-klinami i J č c za avgust | višji uradnik. - Ponudbe na Slovenca- pod ~Nc daleč od centra*. •HHLiK Učcncc 17 do 10 let star. sc takoj sprejme pn \ntonu Marčič. Slov. Bistrica, usnjarna Učna doba tri eta Za hrano in obleko se bo skrbelo Strojnika Stanovanje komfortno, obstoječe iz štirih odnosno šestih sob r vsemi pritiklinami. sc odda s 1. julijem v najem v naši palači v Pra-žakovi ulici. Stanovanje ima dva separirana oddelka. vsakega s separatnim vhodom. Prikladno la zdravnika ali odvetnika Podrobni pogoii na razpolago pri Pokojninskem zavodu :a nameščence v Ljubljani. Gledališka S. Hotel ra parni pogon, ki jc obcr.cm dober strugar. v Gorskem kotaru (sav-pndneja :n zanesljivega ska banov inal. se daje v išče Kolinska tovarna v r.a'cm pod ugodnim po-Ljubljam Stanovanje v i £0;cm. Inventar se odda tovarni rastop tako: ! mrko ceno Cenjene Predstaviti se jc osebno ponudbe na upravo -Slo-Poročeni imajo prednost., \cnca- pod št. 70S1. Tamburirco spretno, sprejmem takoi. Hrana in stanovanje v šiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na B. Pušnik, Vojnik pri Celju. Pouk II Šoferska šola I. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 JJugoavto). — Tel 2236. Pouk io praktične vožnie. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Bleivvei-sova cesta 53. Prihodnji redni tečaj 1. julija. Mlinar kateri vse popravila lastnoročno izvrši in se ne boji nobene konkurence, išče mlin na tretji del, oziroma na račun. Ivan Kocuvan. Maribor, Rad-vanjska 13. icaniBi Harmonij nov, močan glas, 5 oktav, za nizko ceno proda Anton Dernič, izdelovalci) orgel, Radovljica. Poizvedbe Zgubila se je srebrna zapestnica od Hmeljnika do Bučne vasi dne 16. t. m. Pošten najditelj naj jo vrne na naslov: Pepca Smole, pri dr. Pauliču. Novo mesto. Objave Adresar: za Dravsko banovino industrije, večje trgovine in obrti, ki je izšel za časa X. jubilejnega ljubljanskega velesejma. — Adresar jc lepo urejen in razdeljen v branže, kot: I. Rudniki in topilnice II. Lesna industrija, trgovina in obrt III. Železna IV. Tekstilna V. Prehrana VI. Elektrotehnična VII. Gradbena in keramična VIII. Papirna IX. Grafična X. Časopisi XI. Kemična XII. Usnjarska XIII. Radio, gramofoni in glasbila XIV. Automobili XV. Razne industrije, trgovine in obrti XVI. Denar, zavodi, špedicije. transp. društva. javna skladišča. car. posredniki. agenture in kom. inform. pisarne ter reklamni zavodi XVII. Pregled važnejših zdravilišč, kopališč in letovišč v Dravski banovini Naroča sc pri: REKLAMA SATURN-. - Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Adresar stane: pri plačilu' vnaprej 35 Din kom. ali pri povzetju 37 Din komad. Pri naročilu 10 komad, ali več 10?» popusta. Še nekaj parcel se proda. Vodmat-Zelena jama. Poizve se: Ljubljana, Zaloška cesta 21. Enodružinsko hišo skoraj novo, t. vrtom — prodam takoj za 26.000 dinarjev. Takoj potrebno samo 15.000 Din. Primerno za upokojenca ali rudarja, ker je v bližini rudnika. Avgust Fabjančič, Senovo pri Rajhen-burgu. Manjše posestvo oddaljeno 10 minut od Brezij (Marija pomagaj), po ugodni ceni prodam. Ciril Jelene, puškar — Kranj 45. Proda se v večjem mestu Hrvatske žaga v pogonu; reže sc hrastovina, lesa je vedno v obilici, rentabilnost zajamčena. - Obrniti se je na: Poštanski pretinac 133, Sušak. Hiša s hlevom in lepim vrtom sc proda. - Istotam tudi stavbene parcele naprodaj. Dravlje št. 3. Cena ugodna. II Radio ii II Posestva Radioaparat štiricevni, kompleten, za 1500 Din proda Andrej Stok, Rimska ces 12/111. Kupimo Deske borove ali smrekove, vse ene v rste, dolge 430 cm, široke 20—25 cm, debele 4 cm, cca. 9 kub., postavljene na postajo Bcl-tinci, stružene na eni strani, kolikor mogoče brez grč, kupi in daje podrobnejša poročila Župni urad Bogojina, Slo-enska krajina. Ponudbe poslati vsaj do 6. julija 1930. Pianino in avto loltovornega, kupim. — 'onudbe na: M. Ober-star, Cerklje ob Krki. Slabi zobie kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranlto z vporabo krasno osvežujočo Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Cliloro-dont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter od-Rtnuijujo ostanko jedi, ki povzročajo gnilobo. 1'oskusito najproj z malo tubo Chlorodont-paste, ki stano Din. 8-—. Chlorodont Metka za otroke, za damo (mehko ščetino), za gospodo (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu i napisom Chlorodont Dobiva so povsod. — PoSljito nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodeto brezplačno ono poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvorni«) Zlatorog, Oddolok Chlorodont, Maribor. Vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica St. 3. Kupi s c takoj rabljen hotel (tank) za 15 do 20 tisoč litrov vsebine. Ponudbe naj sc pošljejo na naslov Mestnega avtobusnega | podjetja v Mariboru. Prodamo Omara za obleko naprodaj, - Vprašati: Samec Albina - Poljanski nasip 34. Obrt Mod. dam. krojačica se priporoča za delo. -Cene letnih oblek od 30 do 100 Din. - Naslov v upravi »Slov.« štev, 7196. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh lig po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Tesan les popolnoma suh, za takoi-šnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »lilija«, družba z o. z., Dunajska ccsta 46, telefon 28—20. Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladijska tla ceno oddaja - Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Telefon2424 Čitajte in širite »Slovenca«! Hotel restavracijo Mariborski dvor, Oset. - Prenočišča, kopalnica, garaža, avtomobil. Posečajtel Gostilničarji, pozor! Pristne domače in ogrske salame kakor tudi najfinejši, pol-cmendolski in polnoma-sten trapistovski SIR nudi delikatesna trgovina I. Buzzolini, Ljubljana Lingarjeva ulica, za Škofijo — (zajutrkovalnica). Na debelo. Na drobno. !»lllnar!t< Rt, proso, »ido in tefmen kupite naireneie pri A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva ccsta 2«. Veletrgovina iitn in moke. Inserirajte v ,Slovencu'i |2en>kn brada in nad težili lasje ■od pazduho, na rokali in na nogah jodo 8 pomof jo OITO-K0R lakoj odstranjeni. Zlasti na obrazu in na iionali. ki so pokrito le s prozornimi svilenimi nogavicami, padajo ti motePi lasje v oči, in »o Vus uotovo že velikokrat prinesti v neprillke. OITO odstrani vso nezažollona lasne . . « ™ izrastke v nekaj trenutkiti garantl- jm j popolnoma in t.a vedno. — Gospa T. piše: >Počutim »o srečno, odkur som h CITO lasnim sovražnikom. odstranila korenine nozaiclJenih lasnih i?' rnstkov.« - Uporabljajo tiidi erospodje. Brijo bresmila, brez noža. brez aparata, ena 12 Din, 3 stoklonioe 25 Din. l)r. Nlc. Kfmrny, KoSlce 1) 1'oštnl predal 12/D 3. C.8.R. J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c.12 v oblekah in površnikih najcenejši. Stavbni les deske za obijanje stropov i. t. d. Trd, parjen bukov, hrastov in javorov les, več let naravno usušen - ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah tvrdka REMEC - CO. I„TUBLJANA, Kersnikova ulica 7. Dostavlja sc v Ljubljano in okolico na lice mesta. Pridobivajte novih naročnikov! Dvokolesa teZa od 7 kg naprej uajlažjega in najmodernejšega tipa na|-boljiib svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo st tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. .TRIBUNA" F- B. L., tovarna dvokoles in otroikih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Nov harmonij 5 oktav, 10 registrov, 2 vrsti jezičkov, naprodaj. Ljubljana, Domobranska cesta 17, pritličje i Nasvete za nove gradbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hilektonična inžetijerska pisarna Tehnični biro »Tchna« v Ljubljani — Mestni trg 25/1. ,114-. ,9VIHilL' ozdravi pijančevanja! Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvadili pijance, ne da bi sami kaj vedeli zato. Polno z.ihvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastop lik zi Ju oslavijo: N. Popovič — Beograd, Kolarčeva 7 t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da jc naš dobri in skrbni oče, stari oče in tast, gospod Baltazar Baebler višji sodni oficial v pokoju v nedeljo, dne 22. junija po kratki in težki bolezni umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 24. junija ob 1 j5 popoldne na pokopališče v .Radečah Ljubljana, Ptuj, Radovljica, Radeče, 23. junija 1930. 2alujoči ostali. KNEZOŠKOFIJSKl STOLNI KAPITELJ LAVANTINSKI naznanja prežaloslno vest, da je milostljivi gospod dr. Martin Matek infulirani stolni prošt, kn. šk. duhovni in konzistorijalni svetovalec, odlikovan z redom sv. Save III. vrste, predsednik kn. šk. cerkvenega sodišča, prosinodalni eksaminator in predsednik izpraševalne komisije za ordinande, ravnatelj kn. šk. ordinarijatske pisarne, predsednik cenzurne komisije za cerkveno umetnost in kn. šk. sveta za spomenike, član kn. šk. nadzorstvenega sveta, član izpraševalne komisije za bogoslovne izpite, prodirektor kn. šk. bogoslovnega učilišča, po daljši, težki, s krščansko vdanostjo v presveto voljo božjo prenašani bolezni, in po vsakdanjem prejemu sv. zakramentov, danes dne 23. junija 1930 ob pot 5, v 70. Iclu svojega življenja, mirno v Gospodu zaspal. Telesni ostanki pokojnikovi bodo v sredo, dne 25. junija ob 2 pred hišo žalosti na Slomškovem trgu št. 18 blagoslovljeni, potem v stolno in mestno župnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika preneseni ter po mrtvaških molitvah in ponovni blagoslovitvi na Magdalcnskem župnijskem pokopališču v Pobrežju pokopani. Mrtvaški oficij in slovesna sv. maša zadušnica se bosta opravila v četrtek, dne 26. junija 1930 ob tričetrt na 8 v mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi. V Mariboru, dne 23. junija 1930. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čofc. Izdajatelj: Ivan Rakovcr- Urednik- Frane Kremžar