POŠTNINA plačana v gotovini Leto XIV. Štev. 64 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-«7 UPRAVE: 25-67 hi 28—87 POSLOVALNICA CELJE. Prešerno« 3. tel. 380 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, ponedeljek 18. marca 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 dm. tujina 30 din Cena din 1*— Sestanek na Brennerju Danes dopoldne sta se na Brennerju sešla Mussolini in Hitler - Sestanek je bil v prvi vrsti v zvezi z ameriško mirovno akcijo - Amerika bo posredovala samo za mirf ki bo zagotovil pravice in varnost malih narodov - Stališče Amerike in zaveznikov identično RIM, 18. marca. LRP. ITALIJANSKA URADNA AGENCIJA STEFANI JE OBJAVILA VČERAJ, DA JE MINISTRSKI PREDSEDNIK MUSSOLINI SKUPAJ Z ZUNANJIM MINISTROM GROFOM CIANOM ODPOTOVAL OB 13.30 S POSEBNIM VLAKOM NA BRENNER, KJER SE BO SEŠEL Z NEMŠKIM VODJEM IN DRŽAVNIM KANCELARJEM HITLERJEM. ISTOČASNO JE SPOROČILA NEMŠKA URADNA AGENCIJA DNB, DA JE BILO ŽE ZA ČASA BIVANJA NEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA VON RIBBENTROPA V RIMU SKLENJENO, DA SE BOSTA MUSSOLINI IN HITLER SEŠLA V PONEDELJEK 18. t. m. NA BRENNERJU. SESTANEK JE PA BIL NAMERAVAN ŽE PREJ. VON RIBBENTROP JE ODPOTOVAL NA BRENNER PRED HITLERJEM, KI MU JE VČERAJ SLEDIL. VSI ŠTIRJE SO SE SEŠLI DANES POPOLDNE, IN SICER NA ITALIJANSKI STRANI MEJE NA BRENNERJU. SESTANEK DANES DOPOLDNE RIM, 18. marca. Stefani. Danes dopoldne sta se sestala na Brennerju Mussolini in Hitler. Čeprav so izšli listi šele opoldne, je vsa Italija po radiu izvedela za sestanek. Brzojavke iz tujine nagla-šajo zanimanje, ki ga je sestanek povzročil. NAMEN JE MIROVNA AKCIJA? RIM, 18. marca. Exchange Telegraph. Sestanek Mussolinija in Hitlerja na Brennerju je izzval v tukajšnjih diplomatskih krogih največjo senzacijo. O namenu tega sestanka ni bilo mogoče z uradnega mesta ničesar izvedeti, iz raznih okoliščin je pa mogoče sklepati, da je vsaj delno v zvezi z akcijo Sumnerja Weliesa, ki je zaradi tega sestanka od-godil svoje odpotovanje v Ameriko z ladjo »Conte di Savoia«, ki je tudi sklenila počakati z odhodom dokler se-Mussolini ne vrne in znova snide s Sumner-jem Wel!esoni. Iz tega bi se dalo sklepati, da gre za mirovno akcijo, dasi njeni obrisi še ne morejo biti jasni. Pred vsem še ni znano, od kod naj bi izhajala iniciativa in kakšne naj bi bile njene osnove. Glede Italije je znano, da nasprotuje vsakemu miru, ki bi pomenil diktat ene ali druge strani In zagovarja zato kompromis. Ni pa nobenega dvoma, da razpravljata Mussolini in Hitler tudi o drugih vprašanjih, zlasti za primer, da mirovna akcija ne uspe. AMERIŠKA RAZLAGA WASHINGTON, 18. marca, Associa-tion Press. Ameriški politični krogi smatrajo, da ima sestanek Mussolinija s Hitlerjem namen, da dobi nemški kancelar zadnje Informacije glede ameriškega stališča ter zadnje podatke o Sumner-VVel-lesovl misiji. Misli se tudi, da je tako Hitlerju omogočeno, da poda zadnjo izjavo glede nadaljevanja vojne. V NEMČIJI BREZ KOMENTARJEV BERLIN, 18. marca. DNB. Celokupni nemški tisk objavlja na prvih mestih vest o današnjem sestanku Hitlerja z Mussolinijem na Brennerju. Listi objavljajo nemško uradno poročilo pod velikimi naslovi, toda brez vsakih komentarjev. ZADNJE BESEDE OSI PARIZ, 18. marca. Havas, Sestanek Mussolinija s Hitlerjem in zadnji dnevi bivanja Sumnerja Weilesa v Evropi tvorijo skupaj s sobotnim Rooseveltovim govorom vrsto diplomatskih akcij, ki jih francoski listi na široko komentirajo. Vse te akcije spravljajo listi v skupno zvezo. »Journal« pravi, da gre gotovo za nujno stvar, ko se je Mussolini odločil, da gre sam Hitlerju nasproti. »Mi moremo popolnoma upravičeno in hladnokrvno pričakovati,« pravi list, »da se povejo motivi te manifestacije. Mogoče jc postaviti vprašanje, da v njej ni treba gledati toliko dokaza nervoznosti, kolikor odločnosti. Von Ribbentrop je obiskal Rim pred zadnjo fazo potovanja Sumnerja Wellesa. Izgleda kakor, da sta se hotela dva zaveznika osi sporazumeti o zadnjih besedah, katere je treba izročiti odposlancu Roosevelta.« KOMENTARJI ANGLEŠKIH LISTOV LONDON, 18. marca. Reuter. Angleški listi se obširno bavijo z misijo Sumnerja Wellesa v Evropi. Velik del današnjih jutrnjikov spravlja njegovo akcijo v zvezo z nemško željo po sklenitvi miru. Listi trdijo, da je izročila Nemčija Sumner-?u Welesu nove mirovne predloge. »Times« pravijo v uvodniku: »Soglasno prepričanje političnih krogov je, da je Sum-ner Welles globoko impresioniran prav tako zaradi stališča zahodnih demokracij, kakor zaradi ostalih informacij, ki jih je dobil na svojem potovanju po Evropi. Poslanica prezidenta Roosevelta. ki jo je naslovil na svet v soboto zvečer po radiu, je tako nedvoumna, da je iz LONDON, 18. marca. Havas. V soboto zvečer je 14 nemških bombnikov izvršilo napad na škotsko. Nemški bombniki so vrgli v razdobju 85 minut na zasidrane angleške bojne ladje več ko 100 bomb. Rezultat tega napada je »bil: En civilist ubit in sedem ranjenih. Razen tega je bila zadeta tudi neka bojna ladja in poškodovana, dočim je bilo na njej ranjenih 7 mornarjev. Ta napad, eden največjih v dosedanji vojni, se je pričel zvečer in se končal ko je nastala popolna tema. Na gladini pred Aberdeenom je bilo napadenih tudi nekaj trgovskih ladij, toda brez uspeha. Glavni napad je bil izvršen na pomorsko bazo Scapa Fiow. Bilo je vrženih mnogo bomb, toda ljudje se niso poskrili v zaklone, ampak so rajše opazovali boj, ki se je razvil med nemšk. in angleškimi lovci. Neko nemško letalo je na begu odvrglo 19 bomb, ena teh bomb je ubila nekega civilista. DRUGI NEMŠKI NAPAD LONDON, 18. marca. Reuter. Drugi nemški napad na škotsko obalo je bil v nedeljo pozno popoldne, štirje nemški bombniki so bili pregnani. Eno nemško letalo je bilo težko poškodovano, da naj-brže ni doseglo izhodiščnega oporišča. NEMŠKA POROČILA BERLIN, 18. marca. DNB. Major Albert Docnscli, Id je vodil v soboto eskadriljo nemških bombnikov nnd Scapa F!ow, je iz javil, da so bombe najtežjega kalibra zadele kr žarke »Hood«, »Remdse« in »Re-nown« ter 5e neko drogo križarko, katere ime pa ni znano. Motor pravi, da rs le vffh 14 bombnikov vrnilo na svoja oporišča. nje mogoče jasno spoznati, kako Roosevelt misli o vprašanjih zmage v vojni. SUMNER WELLES TUDI PRI PAPEŽU RIM, 18. marca. LRP. Ameriški državni podtajnik Sumner VVelles je bil v soboto dopoldne sprejet v avdienco pri italijanskem kralju. Nato se je sešel z zunanjim ministrom grofom Cianom, popoldne pa z Mussolinijem. Zvečer mu je priredil Ciano slovesno večerjo. Danes ob 10.30 je pa bil Sumner VVelles sprelet v avdienco pri papežu Piju XII. Vrnitev v Ameriko je odgodil do zaključka Mussolinijevega sestanka s Hitlerjem. KAKŠEN MIR ZAGOVARJA AMERIKA WASHJNGTON, 18. marca. Ass. Press. Prezident Rosevelt je imel v soboto zvečer po radiu govor, v katerem je obrazložil stališče USA nasproti sedanji evrop ski vojni. Posebno pozornost je posvetil novemu miru, ki naj bi se sklenil. Roosevelt je dejal, da je svetu potreben resničen in trajen mir, ki mora nudili pred vsem malim državam varnost in nedotakljivost njihovih meja, v okviru katerih mora biti popolnoma zajamčena kulturna in verska svoboda vseh narodov. Pravi mir je zato mogoč samo na načelih človečanstva in bratstva med narodi, nikoli pa ne na podlagi nasilja, zatiranja In izstradanja, Takega miru pa ne more ustvariti vdjaška kila in ga tudi ne more ohraniti. Malo države morajo dobiti zagotovilo, da jim ne bo več treba živeti v strahu pred velikimi. Svoboda in ena-, kopravnost vseh narodov mora biti brez- j pogojno zopet priznana. Amerika more i BERLIN, 18. marca. DNB. Današnji nemški listi objavljajo pod velikimi naslovi poročilo vrhovnega poveljstva o napadu nemških letal na angleško pomorsko oporišče Scapa Flovv. Listi se obenem tudi obračajo proti nameri mornariškega ministra Churchilla, da bi z demantiji zmanjšal pomen tega nemškega uspeha. »Voikischer Beobachfer« pravi, da je vsemu svetu jasno, katera stranka govori resnico. Posebno pa zanika list vest, da je bilo nad Scapa Flowom zbito neko nemško letalo. »Der Monfag« piše v istem smislu in dodaja, da je akcija nemških letal nov dokaz, da nemško letalstvo uspešno dopolnjuje akcijo nemških podmornic. ANGLEŠKI NAPAD NA NEMŠKE LADJE LONDON, 18. marca. Reuter. Uradno BERLIN, 18. marca. Association Press. Dopisnik je izvedel, da se pripravlja ta teden velika nemška kampanja za izključitev augieško-franeoskega vpliva na Balkanu. Natnera kampanje je popolnoma izključiti Anglijo in Francijo iz južno vzhodne Evrope, gospodarsko in politično, cilj pa gre za tem, da se zberejo vse nemške moči na zahodni fronti. RIM, 18. marca. LRP. Kakor se poroča na poučenem mestu, se vodijo trenut- zato zagovarjati samo tak mir in ga bo tud! zagovarjala ter se zanj bojevala do konca. SOGLASJE MED ZAVEZNIKI IN USA LONDON, 18. marca. Agex. Rooseveltov sobotni govor je izzval v Londonu in Parizu veliko zadovoljstvo, ker dokazuje, da so načela Zedinjenih držav Severne Amerike, na katerih naj bi se ustva ril mir v Evropi, popolnoma identična z načeli zaveznikov. Tudi zavezniki nočejo drugačnega miru. Angleški in francoski listi pa dvomijo, da bi bila Nemčija pripravljena sprejeti taka načela za sklenitev miru, kakor tudi, da bi mogel italijanski kompromisni prediog voditi do takega miru, Zato menijo, da je vsaka akcija, ki ne bi upoštevala sto odstotno teh načel, že vnaprej obsojena na neuspeh. ROOSEVELT BO IZDAL KONKRETEN PREDLOG LONDON, 18. marca, Reuter. Včerajšnji in današnji listi so soglasnega mnenja, da is radijski govor predsednika Roosevelta energično odbil nemške mirovne predlogo. »Simday Dispatch« pravi, da je Nemčija nameravala predložiti mir za ceno »neodvisne« Poljske, da bi pridobila papeža. Suninerju Wellesu so v Londonu povedali, da ne bodo pristali na mir, čo Poljska res ne dobi prave neodvisnosti in suverenosti. Pričakujemo da ! bo Roosevelt izdelal svoj mirovni predlog, ki bo v kratkoiu objavljen. Računajo tudi. da bosta papež in Mussolini Rooseveltov predlog podprla. javljajo, da so angleška letala med izvid-nšškim poletom napadla več nemških patruljnih ladij med Borkumom in lielgo-landom ter jih zasula z bombami. Dva nemška bombnika, ki sta napadla angleške ladje blizu vzhodne škotske obale, sta bila poškodovana in prisiljena, umakniti se v oblake. LONDON, 18. marca. Reuter. Med poletom nad Helgolar.dom je neko angleško letalo opazilo večje število nemških po-I možnih ladij pri Borkumu. Iz višine 2000 1 metrov se je angleško letalo spustilo 30 'metrov nati ladje in bombardiralo nem- i ške ladje. En parnik je eksplodiral. Obalne in ladijske baterije so otvorilc na letalo ogenj, toda pilotu se je posrečilo, da je spravil svoj stroj srečno brez poškodb spet v zrak. nega pakta nied Romunijo in Sovjetsko zvezo. Nemčija ponuja s svoje strani garancije za to pogodbo, kakor tudi obljubo s strani Madžarske, da opusti za prihodnjih 10 let vse revizionistične akcijo nasproti Romuniji Baje podpira ta prizadevanja tudi Italija. Romunski poslanik v Moskvi je stopil zadevno že ponovno v stik z Molotovom, NAS PARNIK ZADEL NA MINO no v Berlinu zelo važna posvetovanja med zastopniki Nemčije in Romunije. Po- LONDON, 18. marca. Reuter. Jugoslo- svetovanja se nanašalo na vključitev Ro-! varrtki parnik »Slava«, 4sl2 ton, je zadel mttnllo v gospodarski sistem Nemčije na, na morju pri Walesu na mino in so po. j evropskem juccvzho:!«, Z njimi vzpered- topil. Vsa posadka razen, enega moža jc i no teko pogajanja za sklenitev nenapadal j rešena. Letalski napadi na pomorska oparila Meniška letala napadla Scapa F2©w, angleška pa Borkum Sn H©3g©’and — Nemci poročajo o velikem uspehu napada na angleške ladje Velika nemška akcija na 'ugovzhodu Maribor, 18. marca. Danes pred desetimi leti so položili na zagrebškem Mirogoju k večnemu počitku moža, v katerega duši je bil vtelešen prerod hrvatskega naroda v predvojni Istri. Dr. Matko Laginja je bil mož, kakršne more dati le težko preizkušena mati na kršnem svetu našega Primorja. Rojen 1852 v Klani v Kastavščini je študiral na trgovski akademiji v Trstu ter v Zagrebu in Gradcu dovršil visokošolske pravne študije. V Zagrebu, Kastvu, Voloskem in Pulju je nastopil službeno kariero, ki ga je zgodaj izbrala za prvo-boritelja istrskih Hrvatov. Dr. Matko Laginja je prišel že v 31. letu v pokrajinski zbor v Poreču. Marca 1891 je bil izvoljen za poslanca v dunajski parlament, kjer je zastopal svojo drago mu Istro vse do razpada monarhije. Po vojni je prišel dr. Laginja v Zagreb. Tara je bil najprej poverjenik Narodnega veča za Istro. V znak priznanja za nacionalne zasluge je postal član začasnega narodnega predstavništva. Največje zadoščenje je pa bilo izkazano zaslužnemu rodoljubu, ko ga je Protičeva vlada 1920 imenovala za hrvatskega bana. »Naš dobri Matič«, kakor je klicala Istra svojega skrbnega očeta, je bil zlata duša. Pronicav um, toplo srce, bistro oko in prijazna beseda je izpopolnjevala harmonijo njegove globoke duše. Prototip človeka iz istrskega naroda, katerega se še ni dotaknil val materializma in verske indiferentnosti. Učen v svoji stroki, načitan v literaturi, dober pisec in izvrsten poznavalec narodnega življenja in jezika. Psiholog, filozof, folklorist, spreten politik in prodoren govornik, marljiv zadružni delavec in pobomik za složno sodelovanje Slovencev in Hrvatov v istrskem deželnem zboru je bil dr. Laginja mož, ki se je že 1883. neustrašno postavil za pravice narodnega jezika v predstavniškem domu in uradih Istre. V zvezi z Matkom Mandičem in Vjeko-slavom Sp in čičem je bil dr. Lagi-n j a gonilna sila tako zvanega istrskega triumvirat a, ki je v nesebičnem, složnem delu za narod požel pri volitvah 1907 sijajen uspeh. Istra je tedaj dala za naše kandidate 32.000, za italijansko stranko 18.000 glasov. Laginja -Mandič - Spinčič so bili, prav kakor Ry-bar v tržaškem okraju, izvoljeni skoro soglasno, dočim so morali italijanski kandidati na ožje volitve. Istrski triumvirat! Redko je najti v življenju tri može, ki bi mogli postaviti v popolni sklad napore in ciljs pod tako močnim dojmom skupnega dela. Kolikor je ljudi na svetu, toliko je i'idi različnih lastnosti. Tudi ti trije rodoljubi so se ločili po karakternem nastrojen ju, toda pred idealom domovinske ljubezni, pred vrhovnim ciljem preroda istrskega naroda so imeli vedno dovolj moči, da so pozabili na svoj osebni jaz in se s sproščenim, klenim samozatajevanjem predali delu za skupni blagor celine. V duševnem življenju je pač vedno večji junak tisti, ki ume premagati samega sebe, ne drugega. Istrski triumvirat si je razdelil svoje referate: Mandič uovinstvo in delavstvo, Laginja gospodarstvo in kmetijstvo, Spinčič šole in prosveto. Vsak se je naprezal v svojem okviru, v primeru potrebe je vsa trojica nastopila kot strumna delegacija. Kljub predvojni italijanski agitaciji iz Trsta, prirojeni nemški mržnji in gonji z Dunaja je trojica vztrajala v svojih naporih pri centralnih oblastih in v parlamentu. Uživala je simpatije in moralno podporo pri vseh Slovanih, ki so pravilno pojmovali potrebe zapostavljenega istrskega naroda. Z upornim delom v dunajskem parlamenta in pokrajinskem istrskem zboru so rodoljubi budili narod in okrepili v njem v Setrtstoletnem vzgajanju zavest. Na vaseh so nastajale zadruge, nove osnovne šole, čitalnice, gimnazije in prosvetni domovi. Istra je bila zrela, da stopi v vrsto prebujenih bratskih dežel na slovanskem jugu, da ni nastopilo usodno leto 1914 in kasneje prekrižalo pota osivelih prvoboriteljev. Mandič je umrl v Trstu 1915, Laginja je legel v grob pred desetimi leti, Spinčič se je poslovil od sveta 29. maja 1933. Z njimi je odšel lep kos hrvatske zgodovine, ostal pa je v potomcih svetal spomin pravičnega, iskrenega dela za narod. V ljubezni do istrskih sirot niso fiikoli vodili računa, kaj morejo hi kaj ne morejo dati. O tri-umiviratu se je lahko reklo j Petransiit Finska gradi nove utrdbe Domači zasoisfr* ZGRADITEV NOVIH MEST ZA BEGUN OPORIŠČA NA NOR OSLO, 18. marca. Havas. Kakor poročajo iz Helsinkov, Finska še ni odredila demobilizacije, čeprav je sklenjen mir s Sovjetsko zvezo postal definitiven. Mobilizirane čete se še dalje vežbajo in zadržujejo v bližini meje. Mlajši letniki so pa že uporabljeni pri gradnji novih utrdb na novih mejah. Tudi mobiliziranci v tovarnah za orožje in municije ostanejo na delu še tri mesece. HELSINKI, 18. marca. Stefani. Finska bo ustanovila tri nova mesta, ki bodo no- CE — SOVJETI BODO ZAHTEVALI VEŠKEM IN ŠVEDSKEM sila imena Viipuri, Hanko in Sortavala. V njih bodo nastanili begunce, ki so zapustili sovjetom izročena ozemlja. STOCKHOLM, 18. marca. Reuter. Mo-skovki dopisnik »Aftonbladeta« trdi, da krožijo po Moskvi stalno glasovi, da se sovjetska Rusija nadeja, da bo dobila svobodne luke na severnem delu Atlantika in ob zahodni obali Švedske. Dopisnik izve, da so sovjeti v tem pogleda poslali že več uradnih pisem Norveški tn Švedski. Dve poljski protestni noti LONDON, 18, marca. Havas. Poljski veleposlanik v Londonu je izročil angleški vladi dve protestni noti zaradi ilegalnih ukrepov Nemčije na Poljskem. V prvi noti protestira poljska vlada proti ilegalni zaplenitvi lastnine Poljakov v tistem delu Poljske, katerega je Nemčija anektirala, v drugi pa proti zaplembi predmetov zgo- dovinske in umetniške vrednosti, sHk, rokopisov, knjig, preprog itd. Poljska vlada opozarja angleško na možnost nemškega poizkusa prodati te predmete v tujino, naglašajoč, da so le Poljaki zakoniti lastniki. Nota pravi dalje, da pomeni ta nemška akcija flagarantno kršitev haske konvencije. Zakaj zavezniki verujejo v zmago LONDON, 18. marca. Havas. V govoru, ki ga je imel konservativni poslanec in bivši minister Amery v italijanskem jeziku, je pojasnil italijanskim poslušalcem razloge, zakaj so zavezniki prepričani o svoji zmagi. Ko je orisal položaje med Nemčijo in zavezniki 1. 1914. in danes, je dejel, da je vojska, ki jo je ustanovil Hit- ler 1933, le neka improvizacija, ki ji manj kajo kadri in rezerve bivše nemške vojske. Na drugi strani nemške vojne mornarice dejansko sploh ni. Celo slovite žepne križarke, ki so imele namen uničiti trgovinske ladje na oceanih, nočejo priti več v usodo, kakor jo jc doživel »Admiral Graf von Spee«. Tatarescov apel na narod BUKAREŠTA, 18. marca. Rad. Preds. vlade Tatarescu jc v govoru, namenjenem preko radia narodu, dejal: »Naš narod si želi miru. Problem miru zavzema vse naše misli, vsa naša prizadevanja. Hočemo, mir, ki bo spoštoval ljudske pravice.« Tatarescu je nato naslovil poziv na delavstvo, naj bo pripravljeno na žrtve za domovino, ker terja vojska od njih, da povečajo svoje napore za porast proizvodnje. Previšek proizvodnje bomo uporabili kot zameno za drugo blago iz tujine ter tako krili izdatke za oboroževanje.« Predsednik vlade je prikazal uspehe vlade v notranjem pomirjenju države in zaključil: »Lahko sedaj nadaljujemo z akcijo za materialno konsolidacijo in moralno okrepitev države in naroda.« Nemška diplomatski banket v Moskvi MOSKVA, 18. marca. DNB. Nemški po slanik von Schulenbarg je priredil sinoči banket na čast sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve Molotovu. Banketu sta prisostvovala dva pomočnika Molotova, Dekanozov in Lozovski, več uradnikov ko misariata, poslanik Irana, Lctonske, Litve Estonske, švedske, Danske, Slovaške, odpravnik poslov norveškega poslaništva, predstavniki italijanskega poslaništva in USA ter mnogi drugi diplomati s sopro-ganci. General Abe odposlanec v Nankingu ŠANGHAJ, 18. marca. Havas. Po vesti iz japonskega vira bo prejel dosedanji ministrski predsednik general Abe od mi-kada tekom prihodnjega tedna poverilnico za posebnega odposlanca pri novi osrednji kitajski vladi v Nankingu. General Abe bo odpotoval na Kitajsko v sredo. Angleiko-italijanska gospodarska pogajanja LONDON, 18. marca. Reuter. V Rim je odpotoval pooblaščenec angleške viade, da sklene z italijansko vse podrobnosti clearinga. Pravijo, da je to samo uvod v široka gospodarska pogajanja meti Anglijo in Italijo. INCIDENT PRI PANAMSKEM PREKOPU WASHINGTON, 18. marca. Ass. Ameriški stražnik na letilišču Albrook Fielcls je težko ranil dva panamska stražnika, ki sta sc preveč približala kanalu. Večja aktivnost na zahodni fronti PARIZ, IS. marca. Havas. Nemške patrulje so bile zelo aktvine na zahodni front, sploh vsa nemška akcija se je v zadnjih petih dneh poostrila, vendar še nima oblik prave ofenzive. Aktivna je bila tudi artilerija zahodno od Saare ter jc bilo opaziti celo ogenj iz strojnic iz kaze-mat na obsh straneh Rena. NEMŠKI DAR HITLERJU BERLIN, 18. marca. DNB. Včerajšnji listi so vsi prinesli na prvi strani poziv feldmaršala GOringa za zbiranje starih ko vin. Ta zbirka bo darilo za rojstni dan Hit lerjev. Računa se, da bo zbirka prinesla 5000 ton bakra, cinka in nikla. SESTANEK INDIJSKIH EKSTREMISTOV BOMBAY, 18. marca. Beuter. Člani vse-indijskega kongresa ,ki so znani kot nepomirljivi elementi in nasprotniki vsakega kompromisa r. Veliko Britanijo, so imeli nekaj milj od Bamore, kjer zaseda vse-indijski kongres, svoj sestanek. Delegati iz Bengala bodo predložili kongresu resolucijo, v kateri naglašajo večne pravice indijskega naroda na neodvisnost ter potrebo, da sklene. Indija nenapadalne pakte z vsemi sosednimi državami. Mariborska vremenska napoved: Pretežno oblačno in vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura I 11.8, danes najnižja —3.0, opoldne 'H-1.0. Borza. Curih, 18. marca. Devize: Beograd 10, Pariz 9.42, London 16.63, New-york 446, Mailand 22.5250, Berlin 178.70, Praga 5.50, Sofija 3.30, Budimpešta 79.50 Atene 3.55, Bukarešta 3.40. bene facicndo. Med primorskimi Slovenci je bil Laginja s tovarišema prav tako popularen kakor med Hrvati. Tudi ostala svetla imena istrskih rodoljubov Trinajst č ev, K u r e 1 i č a i. dr., so postala sveta Slovencem. V deželnem zboru je bilo sodelovanje slovenskih in hrvatskih zastopnikov vedno iskreno. V dunajskem parlamentu so hrvatski istrski poslanci, izvoljeni tudi s pomočjo slovenskih glasov, dosledno zastopali pravicc slednjih. Dr. Laginja je bil prvi tajniK Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, pobrigal se je povsod, kjer je bilo treba tudi za slovenske šole ter drugo ustanove. Zato je naša bratska, pa hvaležna dolžnost, da se spominjamo mož, kakršnih bi vprav danes mnogo potrebovali. -ine. Jože Gostinčar — 3S Setnik V soboto jc slavil 80 letnico življenja bivši poslanec in minister SLS. Jože Gostinčar. O njem se lahko reče, da ga sorazmerno visoki uspehi niso iz-premcnili. Ostal je skozi in skozi dosleden demokrat, odkrit in preprosi, kakor je bil tedaj, ko jc začel svojo politično pot. Seja glavnega odbora ZKFD V nedeljo je bila v Ljubljani seja glavnega odbora Zveze kmetskih fan-Lov in deklet, katere so se udeležili vsi člani glavnega odbora, kaj.’ je posebno razveseljivo, če pomislimo na čas in težave, v katerih živimo. Sejo je vodil predsednik Zveze g. Kronovšek, ki je podal poi-očilo o delu v zimski sezoni in iznesel predloge za delo v letni dobi. V debati, v katero so posegli skoraj vsi odborniki Zveze, se je razpravljalo o yseh aktualnostih-Sprejeti so bili sklepi, ki pričajo, da kmetsko mladinsko gibanje vedno bolj postaja sila, na katero se mora računati. Sklenilo se je tudi prirediti v tem letu več velikih mladinskih prireditev v posameznih krajih, ki naj pokažejo, da misel kmetskega mladinskega gibanja kljub oviram in zaprekam napreduje. Samostojni demokrati in vlada Na lepo uspelem zborovanju SDS v Slavonski Požegi je mecl drugimi govorniki glavni tajnik Seljačkega Kola iz Zagreba, Milan Durman dejal, da ,,samostojni demokrati niso tako lahko in enostavno vstopili v vlado* Tedaj, ko jc državni voz globoko zabredel v blato, so prevzeli breme v najtežjem trenutku nase. Država jc bila tako na zunaj kakor na znotraj v težkem položaju. Razmerje med Hrvati in Srbi jc bilo napeto, v takih prilikah res ni bilo izgledov za uspehe. “ Naštevajoč napore, ki so bili potem izvedeni, je Durman zaključil; „Mi smo edini, ki sc Hrvatom nismo zamerili. Ce bo storjena kaka pogreška, smo mi tu, ki jo bomo popravili,1' Narodna seljačka stranka V Beogradu jc bila v nedeljo ustanovljena srbska Narodna seljačka stranka. Tvorijo jo levičarji zemljorad-nikov, ki so izstopili iz stare stranke. Di-. Dragoljub Jovanovič sc je v svojem govoru poklonil spominu Milana Pribičeviča in naglasil, da „se je zadnje čase kmečka reka Skalila, toda našli smo nove, čiste izvire po naukih pokojnega Pribičeviča. Stranka bo prevzela nase federativno načelo v izgradnji države, delovno demokracijo in ostvaritev kulture brez privilegijev. Ostali govorniki so poudarjali toplo ljubezen ustanoviteljev do Hrvatov, HSS in dr. Mačka. Predsednik novo stranke je kmet Radomir Todorovič, tajnik dr. Dragoljub Jovanovič. Dr. Stepinac o beli kugi »Nedavno sem poslal -našim zdravnikom pismo, ki jc naletelo na živahen odmev v javnosti. Ali ui potrebno, da takšno pismo naslovim tudi na naše žene? Bela kuga jemlje hrvatskemu narodu več življenjske sile, kakor bi je moglo še večje diktatorsko tlačenje. Ali bi hrvatske žene ne storile največ za bodočnost svojega naroda, če bi se združile v odločnem boju proti odvratnemu sovražniku naroda! Dokler ne bodo hrvatsk1. možje in žene vršili v narodu najosnovnejše prirodne dolžnosti očetovstva in materinstva, dotlej bodo najbolj navdušeni vzkliki domovini le prazne fraze. Naš patriotizem bo podoben steblu, kjer je še nekaj zelenih vej, nič pa ploda, ker mu korenine izpodjeda črv.« Ožji blok opozicije V stanovanju Momčila Ninčiča v Beogradu so se posvetovali zastopniki staro-radikalov, demokratov in JNS o formiranju opozicijskega bloka, ki naj bi nastopal skupno. Doslej še ni soglasja, ne odločitev. V primeru, da bo uspelo najti skupno bazo za različna mišljenja, bo izdana resolucija. Strahovita železniška nesreča pri OzSfu POTNIŠKI VLAK ZAVOZIL V OZK! SOTESKI V PLAZ — DVA VAGONA S ' ranjen cem sta nudila metliška zdravnika Vse trafike obveščamo, da bo izšel velikonočni »Večern’k« že v petek, 22. t, m. Kdor želi več izvodov, naj pošlje do- POTNIKI STA SE PREVRNILA V NARASLO KOLPO — ŠTEVILO SMRTNIH ŽRTEV, KI Jffl JE ZAGRNILA VODA, NI ZNANO — STROJEVODJA IN KURJAČ ZADNJI TRENUTEK SKOČILA IZ LOKOMOTIVE, KI SE JE NAROBE PREVRNILA V KOLPO V nedeljo zjutraj nekaj pred 5. uro je prišlo na progi med Metliko in Karlovcem v bližini Oz!!a do strahovite železniške nesreče. Potniški vlak, ki odpelje ob 4. uri iz.K«rIovca proii Ljubljani, je zavozil med postajama Zaiuko in Ozijem, komaj 6C0 metrov od postaje Zahike v plaz skalovja, ki se je odtrgal nekaj minut pred njegovim prihodom na tesnem ovinku ter zdrvel v Ko!po in zatrpal progo. Lokomotiva, ki je do nevarnega ovinka razvila vso hitrost, je z vso silo zavozila v plaz skalovja. Udarec je bil tako silovit, da je dvignilo lokomotivo ter iztirilo nekaj potniških vagonov. Dva potniška vagona sta zdrknila v Kolpo, kjer ju je zagrnila voda. Nekaj trenutkov zatem, se je prevrnila tudi lokomotiva ter se narobe zakotalila v Kolpo na vagone. Pri katastrofi se je ponesrečilo laže 25 potnikov, teže pa 8, koliko pa je smrtnih žrtev v vagonih, ki so se skotalili v Ko!-l>o, pa še ni docela ugotovljeno, ker še vagoni s potniki vedno leže v Kolpi. Sodijo pa, da je našlo v Kolpi smrt 10 do 12 potnikov. Prvi je zaslutil nesrečo železniški paznik Ivan Rujevčan na postaji v Zaluki. Slišal je. kako se je stre- sla streha in da so žice nenavadno zabrnele. Takoj je telefoniral na postajo Ozelj, daj zadržijo osebni vlak — ali iz Ozlia so mu javili, da je vlak že odpeljal in da bo vsak čas v Zaluki. Komaj je paznik odhitel ria progo, je že zaslišal odmev silnega treska. Nesreča se je že zgodila. Prvi se je zavedel med potniki prometni uradnik Ciril Adam iz Novega mesta. ki je prebil - šipo na vagonu ter planil iz vlaka. Lotil se je reševalnih del. obenem pa je opozoril strojevodja Ivana Pogačarja, kurjača Alojzija Marinška in vlakovodjo Čadeža, da se nagiba lokomotiva. Tako so ti , zadnji trenutek skočili iz stroja ter si rešili življenje. Nekaj trenutkov za tem ie bila lokomotiva že v vodi. Na prog? pa so k sreči ostali vagoni, s katerimi so se vozili vojni obvezniki. Duhaprisotn&st pri nesreči je pokazal tudi posestnik Rupena iz Mirne peči, ki je prav tako razbil okno, planil iz 'Vagona ter pomagal pri reševalnih delih, pri katerih pa so pomagali tudi drugi potniki. Med potniki je bilo okoli 30 ranjencev, huje pa je bilo ranjenih samo 8 potnikov. Prvo nemoč dr. Omahen in dr. Koder. Pozneje je pri- Plsmco šla zdravniška pomoč še iz Karlovca in ;____________ Novega mesta. Ranjence so- naložili na tovorne avtomobile ter ji! prepeljali v Karlovac. Iz Novega mesu pa je prispela reševalna garnitura z delavci,, ki je začela čistiti od 20 do 30 metrov s skalovjem zatrpano železniško progo. Obenem je prispela tehnična pomoč tildi iz Karlovca. Iz Ljubljane pa so poseli žerjav, ki bo dvignil iz Koipe potopljena vagona in lokomotivo. Koliko jc mrtvih, še ni ugotovijono, ker bodo smrtne žrtve ugotovili šele takrat/ , Uprava. NOBELOV LAUREAT ČASTNI DOKTOR ZAGEBŠKE MEDICINSKE FAKULTETE Včeraj dopoldne je bil v avli hrvatske-ga vseučilišča v Zagrebu na svečan način promoviran Nobelov nagrajenec prot. 'dr. R u ž i č k a za častnega doktorja-me-dicine. Svečane promocije so se udeležili uidi metropolit dr. Stepinac. dr. Šubašič. dalje italijanski, švedski in švicarski generalni konzul. Prof. dr. Luvoslav Ruži- Kovačiča iz Metlike in nekega N'o mani- polju kemije ie preiel tudi Nobelovo na-ča iz Zagreba. Zvedelo ss je tudi, da sta gra(j0. strojevodja in kurjač lani odnesla živ- ' ' >; Ufinje ori podobni nesreči, ki se. je dogo- v ce!oti jc lorcj zasedeI Maraton 4 dila 23 km od postaje Zamike. Tildi ta- prva mesta, Pekovski SK pa tri. Posebna krat je zasul plaz progo, nesreča pa. ni razveseljivo je, da so potekle rokoborbe zahtevala žrtev. 1 v naj lepšem redu, čeprav so bilo tokrat ' popolnoma v domači režiji, brez zunanjih V nedeljo popoldne je prišel na kraj delegatov in sodnikov. Borbe jc vodil uo-nesreče hrvatski ban d>\ Šiibišič, pri ""'^i sodnik Sapec Friderik, ki sla mu kot električni centrali v Ozliu pa so spustili fjranska sodnika pomagala Krušeč in u: i** « jt j v * j i i. Drozg. Sodniški zbor so otvonh prod- vodo, ki je toliko upadla, da se.*e Vidita Maratona inž. Lah, Jazbinšel’ za vagona iz reke. Železniško osebje vrta PSK in Malela Leopold, zastopnik Slo- z vso naglico skalovje, da bo očistilo venske težko-atletske zveze. progo. Vse kaže. da bodo danes vagona ! že dvignili ter bo ugotovljeno, koliko je smrtnih žrtev. Težak poloiaj mladih učiteljev Skoraj polovica slovenskh aktivnih učiteljev je v'položaju uradrrškega pripravnika IX. položajne skupine. V Sloveniji so mnoge višje organizirane šole, na katerih prejemajo vse učne moči le po 914 din mesečne plače. Mnoge privatne uradnice in tipkarice, ki itnaio le ca 2 razreda srednje ali meščanske šole pa prejemajo po uredbi banske uprave od svojih delodajalcev mesečno vsaj 1.500 din. Novi prvaki Merlbora v lo^oboibi SSK Maraton je izvedel v petek in so- rokoborbi za SK ŽELEZNICAH—SK OLIMP 5:2 (4:2) SK Železničar je v Gaberju zasluženo premagal SK Olimp. Strelei so bili Turk (2), Stiftar (2) in Pocajt za goste ter fia-ter in Cajn ko za Olimp. Sodnik g. Presin-ger.. LJUBLJANA NA ZADNJEM MESTU Včeraj se je odigralo v slovensko hrvatski ligi 15 kolo tekem, ki je prineslo SK Liub- Ceff« c Nova grobova. V bolnišnici je umrla 51 letna šivilja Angela liuškoju iz Celja, na Ostrožnem pa a letni sin upok. orožnika Milan Šeligo. c Na vseučilišču predava dre- vi ob .20. primarij dr. L. Savnik iz Ljubljane o ,,raku na maternici". Predavanje bodo spremljale skioplične slike. c Očistite gozdove. Letošnja zima je naredila posebuo po igličastili gozdovni veliko škode. Mesina občina je izdala razglas, v katerem poziva lasuiike gozdov., da najkasneje do konca marca očistijo • gozdove vsen raznovrstnih odpadkov, da se prepreči širjenje lubadarja. Lastniki, ki se temu ne bi odzvali, bodo po določilih zakona kaznovani. c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima julri zdravnik dr- Drago Hočevar, Kolenčeva ul. 4. c Vodnikova uliea je zaradi popravila cestišča in zaradi kanalizacijskih del v odseku med Strossmayerjevo in Gregor- Masa slovenskih učiteljic in učiteliev, ki so v položaju uradniških pripravnikov. ___ želi: 1. da se Jim dvignejo plače vsaj' boto zvečer Tekmovanje na eksistenčni minimum, 2. da takoj na-1 prvenstvo mesta Maribora. Predtekmovanja i;;;; preduieio , 9. wIož.!no staplno. a bi‘*ker f * P'«*'?-; L&™tJS tero so že pred leti izpolnili vse cogo;e. [0 .nortno Voanoflo slainoHi.r^^^'praktiSn0 10 ne b0 imel° hudih P03ledic' ktr Nekateri od niih imaio že 6 in več let rn- prav jo gojita za eXat sam« kluba v se bo P° reorganizaciji nogomet- famo..l”a "1UD“.,V nega športa itak povrnila v domačo prven- nntrpnt, ,Sllh kategorijah j e, bila stveno konkurenco Ded ostalimi rezultati pre v c izenačena, tako da bo senečata zmaga Coijcordlje nad Hajdukom y.,2?8 i sestave mestne reprezen- ter Splita nad Slavijo iz Osijeka. Rezultati: tance tudi v bodoče voditi evidenco nad Rafka Liuhliana m formo posameznih rokoborcev ,ki je močno -- - -H^ian3 (1.0) pravniške službe. toda zamenjava sc je zavlekla. Delavci in privatni uslužbenci, ki stalno žive v ljubljanski občini, naj hite, ker brez nove knjižice ne more dobiti zaposlenja, znižane vožnje in podpor pri borzah dela in pri Okrož. uradih za zav. delavcev. Privatni uslužbenci in delavci si naj nemudoma oskrbe izkaznice in poslovne knjižice v mestnem domovinskem uradu soba 50 v II. naslropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu štev. 2. a Ziviiski trd je v znamenju pomladi. Zelenjave je dovolj, a je še preccj draga. Tako prodajajo motovilec, čeprav so mnogi vrtovi že kopni, po 2 din za merico. Zelenjava, uvožena iz Dalmaci je, kjer je bilo’ v zadnjih dneh zelo ii.'rž-lo. se seveda tudi še ni pocenila. Dalmatinsko cvetačo prodajajo po 5 do 8 din kg; grah v stročju pa stane 18 din kg. Najlepša jajca prodajajo po dinarju, dobi pa se jih tudi 12 za 10 din. JJobro je se bil v sredo trg založen z zimskimi jabolki. Naj- . . „ , lepše so prodajali po (j din ko. Oreho čičevo ulico zaprta za promet z vozili va jedrca so prodajali po ‘22 do 24 •* Opozorilo! Za velikonočne pbtice ku- din'kg. prej pa so stala do 32 din kg. pite ugodno pri Romih & Kramer, Prešernova, ul. 8. c. Nabavile si poslovne knjižice! Mestno poglavarstvo v Celju opozarja po naročilu banske uprave vse delavce in nameščenec, ki še niso zamenjali starih poslovnih knjižic z novimi ali pa še nimajo knjižic, da si nujno nabavijo knjižice v sobi št. 31 lia poglavarstvu. Zlasti se opozarjajo delavci in nameščenci, ki nameravajo odpotovati zaradi nastopa ali iskanja dela. Brez knjižic ne bodo mogli dobiti ne zaposlenj a ne znižane voznine na železnici, ne na pa-robrodili, niti ne bodo mogli biti deležni podpor pri javnih borzah dela in pri organih delavskega zavarovanja. C Varovanje plaaVic flore. Mestna občina je izdala razglas, ki našteva 21 zaščitenih planinskih rastlin. Razglas jc nabit na oglasnih deskah mestnega poglavarstva. c Mesina občina razpisuje zavarovanje za gorljive dele dvoriščne zgradbe mestnega poglavarstva v znesku din 2(10.000 Ponrdbe je vlomili do 1. anrila. c Opekel se je po rokah, ko je reševal nekega otroka ,ki se mu je vnHa obleka. 47 letni mali posestnik Josip Florjane iz Želern^a pri Veliki Pirešiei. c Tri krivo s*> s n zV-kle v Celj*?. Nahajalo sc ena Tiri IV-beušlni, druga pri peku Poreču na Ostrožnem, iretja pri Žagarju na Ložnici. L*ubMana a Predpisane poslovne knjižice ali Ie-BUiiracife bi bili morali že do novega leta MUeli vsi delavci in privatni uslužbenci, kg. a, Protltutierkuiozna zveza v Ljubljani je z zneskom 5000 din podprla vzdrževanje mlečnih kuhinj na šolah v raznih krajih Slovenije. a O novem železniškem mostu preko Save v Zagrebu bo predaval načelnik generalne direkcije drž. železnic g. ing. Emil Krick iz Beograda.' Združenje iUgosl. inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na to predavanje, ki bo v sredo, 20. marca, ob 2t). v društveni predavalnici na Kongresnem trgu 1/II nadstr. (Kazina). Predavanje bodo. pojasnjevale skioptične slike. a 352 gostinskih obratov ima Ljubljana in sicer 8 hotelov, 19 kavarn, 10 restavracij, 220 gostiln, 1 gostišče, 45 bifejev in vinotočev, 20 krčem; 11 ljudskih kuhinj ln 9 mlekarb, oziroma zajutrkovalriic. V teh obratih jc zaposlenih vsega skupaj nad 900 ljudi. Konsum vina je v lanskem letu močno padel. Predlanskim so ljubljanski gostilničarji uvozili 3,056.230 litrov vina, lani pa 370.3(58 litrov manj. Tako je pripisati v precejšnji meri tudi zmanjšanemu tujskemu prometu v lanskem letu, kar se je poznalo zlasti v septembru, ko je Ljubljano obiskalo polovico manj tujcev kot v predlanskem septembru (0700). izpremenljiva, izidi takšnih izbirnih tekmovanj pa so, zlasti med enakovrednimi, dostikrat posledica slučaja. Predtekmovanja so imela povsem interni značaj, javne pa so bile finalne borbo v soboto v dvorani Zadružne gospodarske banke, ki jo je tudi občinstvo prav dobro zasedlo. Na.podlagi sobotnih tekmovanj so postali prvaki Maribora v svoji kategoriji: Bantam: Tašler (M), ki je v 16. min s tušem premagal Urankarja (M). Peresna teža: Dolinšek Ludvik (M), na 2. in 3. mestu sla Lcpenik Frlederik (PSK) in Dolinšek Maks (M). Vsi trije so si jjodaii enakovredno partijo ter pokazali zlasti mnogo tehničnega znanja. Lahka: Babič (M), ki je v 9. min. premagal Robiča (M) s tušem. , ,*,so,«,u,„u vvclter: Kozič_ (IS K), za njim sta se, ria Golteh za Meštrovov pokal. Start ob 9. Hajk — Siavija (V) 3:1 (1:1) Čoncordia —* Hajduk 2:1 (0:0 Sašk — Grad lanski 0:5 (0:2) Split — Siavija (O) 2:0 (2:0) Tudi v srbski ligi so bili doseženi deloma nepričakovani rezultati, zlasti ?maga Jedin-stva nad Jugoslavijo, čeprav so »zeleni« morali nastopiti brez Sekuliča, ki je suspendiran radi napada na sodnika. Izidi včerajšnjih tekem so: BSK — Bask 4:1 (1:1) Jedlnstvo — Jugoslavija 2:1 (1:0) Bata — Siavija (S) 1:2 Zemun — Gradjanski (S) 3:0 Vojvodina — žak 2:0 (1:0) s. Zimsko športni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju bo organiziral na velikonočni ponedeljek tekmovanje v veleslalomu plasirala Vobič in Ules (oba M). Srednja: Ivanič Aleksander, 2. Blatnik. 3. VerboSt (vsi Maraton) .Bivši državni prvak in reprezentant Verbošt si še ni opomogel po zadnji bolezni. Poltežlta: Fišer (PSK) jc v 8. min. s tušem premagal Orešnika (M) ter postal prvak te kategorije. Tržlia: Pfreher Ivan (PSK), na drugem mestu je Vidic (M). Proga 3 km ima viš. razliko ca. 600 m. Prijave sprejema Savinjska podružnica SPP v Celju, Kralja Petra cesta 9., do 23. opoldne pfoti prijavnini din 10.—, proti dvojni prijavnini pa do 24. zvečer na Mozirski koči. 8. Punčec in Mitič sta igrala v Lahori proti teniški reprezentanci Pendžaba. Končni izid je 3:3. Punčec je dobil oba singla. Mitič je oba izgubil ter s svojo slabo igro pripomogel domačinom do lahke zmage v drugem doublu. KRATKOVALOVNA RAD'.!SKA POSTAJA V BEOGRADU bo pričela 1. aprila t. I. od 19.40 do 19.W) em’s!ji) v slovenščini na valovni dolžini •19.18 metrov, odnosno GI00 kilociklov za antensko energijo 10 kilovatov. Emisija je' namenjena prvenstveno našim sloveti-j skim izseljencem v evropskih državah. a? J« B ret o £ 1 a S e v Vam bo nudil velikonočni »Večer ni k*, ki bo izšel ie v petek na 32 stianeh ter bo štiri dni v rokah čitateljev. a n i a ni trgovinef Maribor Borba obrtnikov proti kaznilnici zaključena Na občnem zboru Združenja kovinarjev v Mariboru je mestni obrtni referent Z• dr. S e n k o v i č med drugim tudi poročal, da je borba mariborskih obrtnikov proti delu v mariborski kaznilnici rešena y korist obrtništva. Mestno poglavarstvo je te dni prejelo dopis od zbornice za TOI v Ljubljani, ki vsebuje zadevno rešitev. Trgovinsko ministrstvo je namreč sporočilo zbornici, da je trgovinski minister energično zahteval od pravosodnega ministra rešitev vprašanja obrtniškega dela v kaznilnicah. Pravosodni minister je že dal vsem podrejenim kaznilnicam nalog, da se delo v kaznilnicah prilagodi obrtnemu zakonu. O tem so bili obveščeni poleg zbornice in mariborskega mestnega polavarstva še tukajšnje Združenje krojačev in Slovensko obrtno društvo in dobili nalog, da takoj poročajo na pristojna mesta, če so kaznilnice res izvršile ukaz pravosodnega ministrstva. Tako se je dolgoletna obupna borba omenjenih obrtnikov vendar končala v njihovo korist in jim rešila obstoj, ki ga jc kaznilnica resno ogrožala. Jožefovo in jožefovanfe v Studencih Mraza in zime je bilo dovolj. Sveti Jožef, vedno mogočen priprošnik onih, ki se boje kuge in drugih elementarnih nesreč, bo morda naklonjen in nam dovoli, da bodo studenški Jožeki in Jožice ob prijetnem pomladanskem soncu častili god domačega patrona, ki bo kmalu obenem patron tudi nove 'studenške fare. Naš vedno agilen občinski odbor pod vodstvom župana g. Kaloha in domačega »finančnega ministra« g. Pušnika je pridno na delu. Lansko leto je uredil trg na vzhodni strani Slomškove ulice, letos bodo postregli z novim presenečenjem prijateljem Jožefovega sejma: planirali so prostor pred cerkvijo. Prodajalci raznih dobrin in dobre volje so se prebudili iz zimskega spanja, vse se z veliko vnemo pripravlja za spre jem vsem Studenčanom dragih gostov iz bližnje in daljne okolice. Tudi domači odbor Rdečega križa je pridno na delu, upa na uspešno »Jožefovo štetje« in je že pripravil več tisoč značk vsem, ki bodo prispevali k božičnici revne delavske mladine. Povdarjamo: ne: samo studenške mladine, ker za deco domačinov požrtvovalno skrbi naš mali človek. Gre za dobro onih malčkov, kateri imajo roditelje samo leto dni, včasih še manj časa prebivalce v Studencih. Deca iz takih družin predstavlja kader največ ljubezni potrebnih. Za tako deco darujejo vsi, k! bodo s svojimi dinarčki podprli nabiralno akcijo Rdečega križa. Če bo res prijetno vreme, bomo postregli našim dragim gostom z novotarijo: slišali bomo brezplačen koncert »Malih tamburašev«, agilne podmladkar-je domačega Rdečega križa. Zborovanje narodnih železničarjev Člani mariborske poclružn. UJNŽB so se v Narodnem domu zbrali na občnem zboru, ki ga je vodil agilni predsednik g. Jože Vokač*. Ta je v svojem izčrpnem poročilu orisal de- lo in naloge narodnih železničarjev, ki so trdno na braniku severne meje. Tajnik g. Jože Bačnik je poročal o podrobnem organizacijskem delovanju. UJN2B ima v Mariboru 1215 članov, kar kaže kako velikega pomena je ta organizacija za narodne železničarje. Po poročilih blagajnika g. Pilaja in nadzornega odbora g. Hrena so bile volitve in je bil izvoljen dosedanji delavni odbor z g. Vokačem na čelu. Zborovalci so ob zaključku sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo železničarji spremembo pokojninskega zavarovanja, centralno ambulanto v Mariboru, zvišanje plač sorazmerno z draginjo, stalnost akordantov in drugo. Upati je, da bodo železničarji dosegli svoje upravičene zahteve. Triumf Akademskega pevskega zbora Sobotni koncert Akademskega pevskega zbora v Sokolskem domu je bil pravi triumf naše pesmi in odličnih pevcev. Visoko pokroviteljico prireditve Nj. Vel. kraljico Marijo je zastopal polkovnik g. Peter Kiler, ki je s številnimi mariborskimi odličniki prisostvoval sijajno uspelemu koncertu. Pevci in zborovodja g. France Matolt so bili deležni viharnih aplavzov, ki se kar niso hoteli poleči. Vse pesmi sO navdušile številne poslušalce, ki so ob zaključku zahtevali še dodatek. Pevcem je izročil v imenu Maribora g. Božo Podkrajšek krasen venec v znak priznanja in zahvale za ta lep večer. ZBOROVANJE FRANCOSKEGA KROŽKA V klubskem lokalu je bil. občni zbor Francoskega krožka, ki ga je vodil ' dr. Miroslav Ploj. Po njegovem poročilu so poročali o krožkovem uspešnem delovanju tajnik prof. Ga s par in. Francoski krožek je priredil 10 tečajev, katerih se je udeležilo 88 učencev. O blagajniškem poslovanju je poročal dr. Kotnik. Tudi knjižnica je uspešno delovala. Vodila jo je prof. Silva Vogelnik -Berce. KrožkOva knjižnica šteje 2.276 zvezkov. Pri dopolnilnih volitvah šobili izvoljeni namesto prof. Vogelnik-Berce-tovc prof. Mil. Dobovšek, dalje prof. Umek, prof. Franjo Mravljak čn sodnik dr. Janko S e r n e c. RAZBOJNIK HACE JE DELOVAL TUDI V MARIBORU Za aretacijo razbojnika in morilca Hacela so prišle na dan mnoge zanimivosti. Znano je, da je Hace ropal tudi v okolici Maribora, kjer je s svojimi pajdaši izvršil več drznih vlomov in tatvin. Orožniki so aretirali njegove pomagače, in sicer 24 letnega Petra Unteriechnerja s Pobrežja, ki se je na videz pečal s prodajo razglednic, Mmulmnka poroi/ta („Putnik“, Maribor, 18. mavca) Kocbekov dom na KoroSicl: —7 C, jasno, mirno, 130 cm zrnatega snega. Mozirska koča na Galteh: —3 C, jasno, mirno ,75 cm zrnatega snega. $en|or)ev dom: —7 C, zelo oblačno, mimo, sneži, 5 esn pršiča na podlagi 60 cm. Pew»: —2 C, pooblačeno ,mirno, 15 cm pršiča na podlagi 90 cin. nadalje nekega Kolška in. njegovo ljubico. Vsi so se sestajali v Betnavskem gozdu, kjer so imeli skladišče ukradenega blaga. Sestajali so se tudi v Slovenski Bistrici in v Sp. Polskavi, kjer so večkrat popivali. Aretirani Unterlechner je spremljal razbojnika Haceta na njegovih pohodih po Savinjski dolini. Hace sam je bil pogosto v Mariboru, kjer pa se je vedno spretno izmuznil preganjalcem. Četrti član Hactelove tolpe v Mariboru je Ignac Iljašič iz Slovenskih goric. Ko je zvedel, da je Hace v Kranju aretiran, je iz Maribora 'neznanokam pobegnil. Pi*eiskava se energično nadaljuje. m Rdeči križ v Mariji na Brezjah priredi 5. maja na vojaškem vežbališču na Teznem veliko tombolo. Preprodajalci tom-bolskih kart naj se javijo pri g. Skerliču na' Brezjah. m Namesto denarja 8 kolom po .glavi. Posestnik Jakob R iz Brezul je napadel s toporiščem sekire. 37 letnega kmetskega dninarja iz Slivnice pri Račan, ker je prišel po denar, ki mn ga je svoje Hpi posodil. . m Staro maščevanje. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 38 letnega viničarja Jožefa Cerneca iz Zg. Hlapja pri Sv. Jakobu. ki jja je napadel ter pretepel posestniški sm Kraner s kolom. Strl mu je roko ter mu zadal težke poškodbe po glavi. m /a poslovnega tajnika Združenja kovinarjev v Mariboru jc bil postavljen g. Kramberger iz Maribora. m Mariborski gozdovniki, člani Jugoslovanske gozdovniške lige, so imeli občni zbor, ki ga jc vodil g. dr. Marin. Na zborovanju je med drugimi poročal tudi vrhovni načelnik g Klojčnik. Za starosto jc bil ponovno izvoljen dr. Marin, za pod-slarosto dr. Tomšič, za vrhovnega načelnika pa tj. Klojčnik. m Posestne spremembe. Stefan in Rupert Strmšek sta kupila od gostilničarke Marije Vigečeve hišo na. Koroški c. 95 za 80 tisoč din; Marija Žgečeva jc kupila na sodni dražbi polovico hiše v Slovenski ulici 36 za 200.000 din;'Cirilova tiskarna je kupila od Marije \Vestakove hišo v Splavarski 'ulici 6 za 195.000 din, Lovro Geržina pa od Marije Verdikonove hišo v Ferkovi ulici 11 za 80.000 din. m Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru je imenovan dosedanji okrajni sodnik g. dr. Boris Mihalič. m Staro-katoliški obredi v velikem tednu: Na praznik, v torek ne bo tukaj službe božje ,ker bo ta dan v Ptuju, in sicer v dvorani Narodnega doma ob 10. s spovedjo in sv. obhajilom. —• Na veliki četrtek bo zvečer ob 18.30 slovesna služba božja š skupno spovedjo in sv. obhajilom kot proslavitev postavitve zakramenta sv. Rešnjega Telesa. — Na veliki petek začetek sv. obredov ob 8. uri. — Na velik osoboto zvečer ob 18.30 uri kratka proslava vstajenja. Gospodovega z blagoslovitvijo jestvin. Za oba velikonočna praznika bo ob 9. kot navadno slovesna služba božja s pridigo. -m Na Jožetovo bodo trgovine v Mariboru dopoldne odprte. m Zdravniško, dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika na praznik sv Jožeta 19. t. m. g. dr. Stanko Po gr uje, Maribor, Tyrševa 14/1. m Pod voz s konji je prišla na Glavnem trgu 75 letna občinska reva Alojzija Ram-škogler. Starka je zadobila pri nesreči poškodbe na rokah in nogah. m Našla se je damska zapestna ura. Dobi se pri vratarju bolnišnice. m Pevski zbor Glasbene Matice ima nocoj ob 20. izredno in strogo obvezno pevsko vajo. m Zveza privatnih nameščencev Jugo* slavije, podružnica Maribor obvešča člane in članice ter ostale privalne nameščence, da se njeni društveni prostori ne nahajajo več v Delavski zbornici, temveč na Slomškovem trgu št 6 (vhod Rotovški trg). Poslovne ure so vsak dan ob 20.—21. ure razen ob sobotah in nedeljah. * Za sončne pomladno dneve so najbolj primerni plašči, iz prave Angleške balonske svile. Oglejte si brezobvezno ravnokar dospelo zalogo V trgovini Jos. ŠRAJ, Maribor. Posebnost v kroju! * Na velesejem v Milano z obiskom Trsta, Benetk in Padove — od 14. do 18. aprila 184?. £krp!rsko ro’ovan'e .;Putnika‘, Maribor. Zahtevajte prospekte! * Velik koncert slovanske glasbe bodo priredili slušatelji Glasbene akademije v Ljubljani 30. t. m. v Sokolski dvorani (Union). * Perilo, nogavice, najugodneje pri,,Lama" Maribor. 4 Obrtniški.: praznik na Jožefovo 19. marca bo slavilo Slovensko obrtno društvo v Mariboru z mašo ob 9 uri v cerkvi sv. Barbare na Kalvariji (v slučaju slabega vremena maša ob 8. uri v stolnici). Nato obrtniški sestanek pri »Kličeku«, pri Treh. ribnikih. m Nočna lekarniška služba. Od 16. do vključno 22. t. m. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku ,vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32._______ 'dno * Grajski kino. Samo tri dni ,,Junaki zraka“, veliki aviatični film v nemškem jeziku. Clark Gable. * Esplanade kino. Izborna veseloigra „Naša mala ženka" z Lucie Engliscb, Ka-Uie Nagy in Paul Kemp-om. Humor .duhovitost, smeh. * Kino Union. Do vključno srede „Otok groze" senzacionalni puslolovni film. v glavni vlogi Peter Lorre kot Mister Motto. * Zvočni kino Pobrežje na Jožefovo 19. marca, ob 17. in 19. uri ,,Tarzan junak" z dodatkom „Fox Mouv, Novosti" in smešno „Buster šalo". Mariborsko gledališče Ponedeljek, 18. marca, ob 20.: Akademija Pomladkov Z. F. O. Torek, 19. marca, ob 15.: Cigan baron". Ob 20.: „Konto X“. Znižane cenc. Zadnjic. Sreda, 20. marca, ob 20.: „Gejša“. Red B. Jožetovo v mariborskem gledališču prinaša dve predstavi , ki nudila godovnikoin in godovnicam ugodno priliko za primerno vezilo. Popoldne bo nadvse zabavna in melodiozna opereta „Cigan baron", zvečer. pa se ob znižanih cenah in menda zadnjič ponovi ..Konto X". sme Tujskoprometna zveza s>PUTNlK«' v Mariboru, glavna 'kolektura državne razredne loterije Vabi tudi Vas, da preizkusite svojo srečo in nabavite srečko 40. kola državne razredne loterije. V tem kolu bodo izžrebani dobitki v skupnem znesku din 65,000.000— v Žrebanje !, razreda 12. aprila 1940. Cene srečk: cela din 200.— polovična din 100— četrtinska din 50— Točna, hitra in diskretna postrežba! Naročite čimpreje srečko v »GRADU SREČE«, »PUTNIK«, Maribor, Trg svobode - grad. Telefon 21-22* 21-20. Zanirnsvasti Pustolovci novejše dobe, ki so vzbujali senzacije Američan, kitajski general Chau — Skrivnostni Anglež Lawrence — Rafael de Nogaies Ne samo doba Don Juanov in Casanove, tudi v novejšem času so bili avanturisti, o katerih se bo še dolgo pisalo. Eden takšnih je bil general Chau. Po imenu bi sodili, da je bil Kitajec, toda rodil se je v Ameriki, v Bocoling Ciree. Pravo ime mu je bil bilo Bert Hall. V državljanski vojni na Kitajskem se je boril kot letalec, ne da bi se mu kaj pripetilo. Praznoverni Kitajci verujejo, da je v posesti vragov, ki ga varujejo. Svojo avanturistično kariero je začel Bert Hall v Turčiji. V turško-italijanski vojski je vodil edino sultanovo letalo. Boril se je v turški vojski med balkansko vojno in se izkazal kot hraber vojak. Ko je Turčija nameravala temeljito reorganizirati vojsko, je poslala Halla v Pariz, da se tam domeni z neko tovarno za gradnjo letal. Medtem je izbruhnila svetovna vojna, Hall je zapustil Turčijo in se prijavil kot letalec — prostovoljec v francosko vojsko. Vso vojno je sodeloval v hudih zračnih bitkah, posegel je več kot petdesetkrat v boj, ne da bi se mu skrivil las na glavi. Sestrelil je več desetin nemških letal. Ko je bil sklenjen mir, so napočili za Halla žalostni dnevi. Njegov nemirni duh se ni mogel znajti, njemu se je bilo treba igrati se z življenjem. Na njegovo veliko veselje je izbruhnila na Kitajskem državljanska vojna, šel je tja in se prijavil eni izmed sovražnih strank kot letalec. Odlikoval se je tako, da je kmalu postal general Chau. Drugi, nič manj zanimiv tip avanturista novejše dobe je bil Lawrence, človek, o katerem se je razpisal ves svetovni tisk. Kot angleški polkovnik je bival dolgo časa v Arabiji. Med svetovno vojno se je izkazal kot izvrsten strateg in neustrašen junak. Njegova največja zasluga je bila, da je stara prestolnica Mezopotamije, Bagdad, padla v roke Angležev. Zatem_ je osvojil Jeruzalem in del Armenije. Če bi ne bil nemiren duh, bi postal na kraju svetovne vojne eden najslavnejših in najsposobnejših angleških generalov. Toda, odrekel se je vseh teh časti, oblekel arabsko togo in se zatekel med plemena ter še dolgo potem ostal velika, tajna za senzacij željno javnost. Govorili so o njem, da je tajni agent angleškega generalnega štaba. Stokrat so mu nastavili past, vselej sc je srečno umaknil. Postal je najlegendarnejša oseb nost Orienta v novejši dobi. »Misteri-ozni vitez Arabcev« je po poročilih nekaterih angleških listov celo prestopil v islam in imel cel harem lepotic. V rang prvih dveh junakov se lahko prišteje tudi famozni Rafael de Nogaies, po rodu iz Venezuele. Mnogo let se je boril v francoski tujski legiji v Maroku in v južnoazijski koloniji Anamu. Vojskovati, naskakovati sovražnika, to je bilo za Nogalesa užitek, nujna potreba vsakdanjega življenja. Tudi zanj so menili, da je neranljiv. Vsi očividci trdijo, da je bil pri naskoku vedno prvi, pa vendar niko- li ni bil ranjen. Boril se je dalje na Kubi s Španci proti Američanom, z Buri proti Angležem v Južni Afriki, sodeloval je v vojskah v Maroku, Afganistanu, Mehiki, Hondurasu, Venezueli, Guatemali, San Domingu in Nicaragui. Med rusko-japon-sko vojno je jurišal skupaj,z Japonci na Ruse. V svetovni vojni se je odlikoval v belgijski in francoski vojski. Po vojni je hotel vstopiti v nemško ali italijansko vojsko. Ko mu to ni uspelo, je vskočil k Turkom in se boril proti Grkom v Mali Aziji. Tu je napravil imenitno kariero in postal general. Romantika torej še ni umrla. Če že ni Don Kibotov, je dosti njemu podobnih junakov. Vrag preganja te ljudi, ki bi lahko mirno živeli kot ugledni in premožni državljani, da se predajajo pustolovščinam in nevarnemu Življenju. Nov izum eksplozivne bombe Ameriški izumitelj Lister Barlow je izročil patentnemu uradu v Washingtonu svoj izum bombe s stisnjenim zrakom. Pred vojaško komisijo senata je izumitelj dal vsa potrebna pojasnila ter razložil sestav in delovanje bombe. Eksperimentiranje in pojasnjevanje s fotografskimi posnetki je tako prepričljivo delovalo, da je vojaška komisija senata odločila, se- žgati vse stenograme, ki so biH med tem napisani, da bi ne prišli v roke kakšni tuji sili. Barlovv, ki je znan strokovnjak za eksplozive, je izjavil, da je bomba, ki jo je iznašel, mnogo močnejšega učinka kakor one s stisnjenim zrakom, ki so jih Nemci uporabljali med bombardiranjem Barcelone januarja 1939. Torej — spet napredek za ubijanje človeštva... Jščem podjetnega mladeniča #1 Bogat Indec, Hari Bhajan Dass, 271etni mladenič je dal v londonske liste oglas, v katerem je iskal »spretnega, podjetnega mladeniča«. Obenem je pripravil kov-čege, da se vrne na svoj dom v Lahore v Indiji. Toda preden je utegnil odpotovati, ga je vtaknila policija pod ključ. Na oglas se je bil namreč prijavil neki mladenič in Indec mu je razložil, da se je bil zaljubil v Angležinjo Valerijo, ki mu je pa medtem ko se je mudil nekaj časa v Indiji, postala nezvesta. Vzljubila je nekega inž. Fincha, Mladenič naj bi za 50 funtov napadel tekmeca z bombo ter tako opral indsko čast. Toda fant je bil prebrisan, poklical je nekega detektiva in ko je Indec nič hudega sluteč tudi temu razložil svoj namen, ga je aretiral. Na sodniji so mračnemu Indu rekli, da se nadejajo, da je prišel do spoznanja, da se na tak način ne osvajajo ženska srca... Skrivnostni grad s kraljevskim zakladom Za vlade dinastije Tudor ie bil pred 400 leti v grofiji Surrey na Angleškem sezidan dvorec Richmond, ki ga zdaj ponujajo v najem za 1500 din na teden. V skrivnostni grad z mnogimi tajnimi vrati se lahko vseli vsak, posebno še, ker skriva v sebi zaklad v vrednosti 700 milijonov din... Novi prebivalec sc bo lahko pobahal, zimtszKsmessmmmmmmmmmmmmmmmmBBmam* »Tajna Italije« naglasa »Popolo d’ Ita-lia« je v tem, da je ona prav tako proti-boljševiška, kakor protidernokratska. »Italija bo počakala, ali bodo njeni interesi na Sredozemskem morju ogroženi od zaveznikov ali sovjetov, nakar se bo odločila.« Strah pred mačkami je imel Napoleon. Da, celo studile so se mu. da biva v dvorcu, kjer jc stanoval kardinal Wolsey, umrla Ana de Cleves po ločitvi od kralja Henrika Vlil. Tu je preživela medene tedne kraljica Mary s španskim kraljem Filipom, v njem so se kasneje oddahnili mnogi angleški vladarji. Kmalu po zgraditvi, 1499 je kralj Henrik VII. skril v dvorcu zlato in dragocenosti v vrednosti 700 milijonov din. Precl mete je baje spravil v klet, v neki tunel s skrivnim vhodom. Doslej se ni nikomur posrečilo, odkriti bogastvo. Leta 1932 so neznanci udrli v klet, odstranili prst pred vhodom in naleteli na debel zid, ki bi ga bilo treba razstreliti z dinamitom. Toda, raje kakor da bi bili ubiti pod razvalinami, so odšli in skrivnost je ostala še dalje uganka... ŽZGOVORS Prevelika je bila prisrčnost med .■'angleškimi in francoskimi letalci, ki so 'si zamenjavali značke in gumbe na uniformi, tako da jih je bilo lahko zamenjati. Zdaj. je oblast zamenjavo prepovedala. Dvakrat se je onesvestil pri poroki 22Ietni Achibald Samuel Fovvler, šamp!-jon v kriketu. Bil je tako razburjen, ko je dejal »da« in čakal lia nevestino pritrdilo, da so ga morali z vodo spraviti k sebi, preden je zapustil poročni urad, .. Zaklon proti zračnim napadom gradijo v Vatikanu. Za ta namen bodo preuredili veliki stolp papeža Nikolaja V. iz XV. stoletja. Največ smrtnih primerov je v mesecih z nizko temperaturo zraka. V toplem letnem času, z malo viage in majhnimi barometrskimi spremembami je umrljivost majhna. Ker so štrajkali v neki francoski tovarni za orožje, so jih poslali na fronto, delavce tujce ,pa bodo najprej internirali, nato pa izgnali. 1,100.000 funtov v enem samem letu je žrtvovala Anglija za svojo tajno službo. Samo dva človeka vesta, kako sc porabi ta denar, uiti ministrski predsednik ni poučen o vseh detajlih angleške tajne službe, ..V;'*: ■■ 1 © — Kar pustite me pri miru, računala sem že vnaprej z intrigo proti meni! REŠITEV NEDELJSKE KRIŽANKE St, 69 Vodoravno: prepelica, oda, olika, kip, Man, kolikor, mecen, slikarica, Tin, tat, sod, sova, Ovid, pletenina, red, Nin, tja, oka. Navpično: park, ost, sprt, Ik, linolej, opomin, veda, pol, lek, sat, edinica, Eva, lak, ker, Don, amonit, vino, ar, carinik, Amon, bat, Dana. FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN 26 Priznati si je morala, da ji to ime ni bilo kdo ve kako všeč. Stari in pošteni angleški »John« bi ji bil ljubši. Toda bila je tako vesela, ko je videla, da je tudi Filip nekoliko srečen. Glede imena si ni delala skrbi, vseeno bi ji bilo, tudi če bi predlagal Tcofila Aleksandra ali kakršno koli že ime. Za nič na svetu bi sc mu ne zoperstavila. Zavedala se je, da njena sreča ni le v prihajajočem otroku, ampak predvsem v Filipu. Da, Filip bo zanjo vselej na prvem mestu, sedaj in v bodočnosti. Otrok bo predvsem sredstvo, ki se ga bo poslužila, da še tesneje naveže nase Filipa. Filip se je precej izpreuienil. Čedalje zadovoljnejši je bil. Trenutki njegovih slabosti in pobitosti so bili čedalje redkejši. Pozabljal je na Elizo Oliverovo! Glenino srce jc vriskalo v radosti, ko se ji je odkrila ta resničnost. Kmalu bo ugasnila v njem vsaka misel na drugo ženo in novo življenje bo prineslo nova obzorja. Kako pametno je ravnala Glen. ko se je odločila za otroka. Kaj, če bo deklica! jo je včasih zaskrbelo. Morda bo razočaran, a ne dolgo. Kdor ima tako rad otroke, ga to ne vznemirja. Toda kljub temu je mnogokrat zjutraj in zvečer vroče molila, da bi bil sinček. Popolnoma je pozabila, da je imela svojčas sama, rajši deklice nego dečke. 6. Bado kidogo! »Moj Bog, kaj je le danes z mojo glavo?« Glen je zaskrbljena gledala v možev zardeli obraz in opazila, kako nenavadno svetle so danes njegove modre oči. »V posteljo moraš, kinin in pošteno steklenico whiskyja!« mu jc odločno svetovala ter odšla po zdravili. »To jc pa redkost, da mi sama ponujaš whisky«, se jo Filip hripavo zasmejal. Toda že ob teh besedah se je nekoliko opotekel. Oprijeti se je moral stola, sicer bi padel. »Spet je tu ta prokleta mrzlica!« Glen je že poznala to Filipovo bolezen in ni bila zategadelj prehudo zbegana. V prvem stadiju je videti bolezen nevarnejša kot je v resnici. Zjutraj bo menda že odleglo, povrnila sc bo običajna temperatura in napadi bodo prenehali. Filip bo sicer razdražen in nenavadno nejevoljen. Kljub njeni skrbi negi je tempa- ratura ponoči naraščala. Zjutraj je ležal Filip zbit in s peščenim sivim obrazom. Vendar je vztrajal pri tem, da vstane. Njegova uporna irska natura je sovražila vsakogar, ki se je čez dan leno pretegoval po postelji. Glen mu ni rekla ničesar, ko si je nalil v čaj Večjo količino whi-skyja; bila pa je zelo nejevoljna, ko si je nataknil na glavo svoj tropski klobuk. »Ah — Filip — pa vendar ne pojdeš... prosim te...« »Kajpada, pojdem!« Whisky mu jcvlil novih moči, a še bolj razdražil njegovo naturo. »Obljubil sem vendar, da pridem na farmo Berte Collistonove, moram si ogledati živino, ki jo namerava farmerka odprodati.« »Ali bi ne mogel s tem počakati do jutri?« Mračno se jc ozrl nanjo. »Kakšni strahopetci ste žene! Vendar ne boš zahtevala, da naj zaradi te piškave mrzlice sedim doma v kotu in predem kot mačka!? Počutim se docela zdravega, prav zares. Sicer mi pa še prinesi nekoliko whiskyja. Ta mi bo pomagal.« Žalostna in zaskrbljena ga je opazovala, ko se je nerodno vzpenjal na konja, in s trepetajočimi ustnicami se jc poslavljala od njega, ko je vzpodbodel konja. »Pa se kmalu vrni, Filip, lepo te prosim!« Toda Filip se je vrnil zelo pozno. Po vsem telesu je mrzlično drgetal in jedva je šepetal s posinelimi ustnicami. Glen se je prestrašila; spravila ga je v posteljo in ga odela z več odejami. Dala mu je kininovc tablete in vročega čaja. In solze so ji zalivale oči, ko ji je dejal: »Strašno nespametno sem ravnal, ker sem odšel z doma. Zdaj mi je žal, toda odpustil mi, Glen!« Bolezen sc je do jutra zelo poslabšala. Filipu se je bledlo in odsotno je zavijal s steklenimi očmi. Grgrajoče je bruhal pretrgane in zmedene stavke, ki jih Glen ni razumela. »Macherij, simba hapa... daj mi puško... glej, tamle v kotu je!... Moj Bog, saj me bo zverina popadla!« Filip se je prestrašeno zvijal pod odejo, kot bi se pripravljal na obrambo pred levom. Potem sc je divje pognal s postelje. In le stežka ga je spet spravila nazaj. Ko ga je pogrinjala, jo je prestrašen tesno pograbil za roko. Klical jo je z najrazličnejšimi imeni. Zdaj je bila njegova mati, potem sestra in naposled: »Eliza! Eli-za!... dragica moja!s in le redkokdaj jc bila »Glen!«. Čez nekaj dni je prišel zdravnik z misijonarske postaje. »Poslal vam bom našo sestro; za dva, tri dni,« ji je dejal zdravnik. »K sreči je sedajle prosta. Vi tega dolgo ne vzdržite.« (DalieJ STE ki ARNA KOVAČIČ HSBBBSEHHBHSaBHSaaaiSaafflSnHHBSSE1 Rum, konjak, slivovka, brinjevec, droženka in klekovača. Specialiteta: Grenčak in vermut. | Izdelovanje likerjev, desertnih a vin in sirupov ter žganj ar na JAKOB PERHAVEC MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9 - TEL. 25-80 iBBKnSaaKHSa«KB31Ba33H SLUŽBO IŠČE 16 let staro dekle v kuliinio pomagat ali pa k enemu otro ku. Naslov v ogl. odd. »Ve-černika«. 1424-10 Kaffljrja? n .Nas parnik „Solin“ se je ponesrečil na italijanski obali. Človeških žrtev ni.J3ll°'> materialna škoda pa je precejšnja. Blizu lirindizija je nasedel na peščene nasipine. .Reševanje se je že pričelo. n Kolonizacija ciganov. Izdeluje se naert za kolonizacijo naših ciganov. Naselili jih bodo v Slavoniji. o Trgovina krompirja je zadnji leden na Pragerskem postala zelo živahna. Dnevno naložijo 5—10 vagonov krompirja. . o Tuj avto je prodal. Okrožno sodišče v Murski Soboti je obsodilo Josipa Meštro-viča šoferja iz Zagreba na dva meseca strogega zai>ora in izgubo častnih pravic za 1 leto, ker je prodal tuj avlo. o Premestitve železničarjev. Prometno ministrstvo je premestilo po potrebi in po prošnjah večje število železniških uradnikov, zvaničnikov, služiteljev in dnevni-čarjev. n. ,,Merkurjev" odbor je razpustila v Zagrebu banska uprava. Stanovanje LEOO STANOVANJE v uradniški hiši opekarne Laj teršbera v Košakih. 2-sobno s pritiklinami, se odda za najemnino din 250.— takoj v najem. Vprašanja: Telefon 2018. 1415-5 in forniijev po tovarniški ceni pri DOSPELO novo izborno vino. Prepričajte se! Trafenik. »Prešernova klet« v Gosposki ulica, telefon 25-43. 634-17 jurciceva Službo dobi TRGOVSKEGA POMOČNIKA verziranega v železn. stroki, sprejmemo takoj. Hitne ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva mlajša moč«. _______________________1397-9 PRODAJALKO sprejme večja trgovina. Pismene ponudbe s podatki na ogl. odd. »Večernika« pod »Zmožna«. 1400-9 Učiteljski par išče SLUŽKINJO ki zna kuhati. Javiti se v sredo v Sodni ul. 26-111 od 4. ure naprej. 1425-9 W poliubni izbm dobite vse šlagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščali že po din 35.—. Zahtevajte brezplačne sezname. ALI OGLASI KONCERT hrvatske kapele s petjem od sobote naprej v restavraciji Plauc. 1274-17 DNEVNO KONCERT pevačic. Zelo zabavno. Re-stavracia Plauc. 1275-17 CtNC MA1 IM OtiLASUM: V milib ozlasib s'an« vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina is te oslase le am S— Orižbe oreklicl. dopisovanja la tenitovanjski oglasi din l,— po besedi. NaimanISi znetek za te oelase ie dio 10.— Debelo tiskane besede se raionalo dvojno Oelasnl 4avek za enKratno obiavc znaSa din Z.— Znesek za male oglase »e olalnle tako) pri naroJilu oziroma «a le vooslaM v pismo