^urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik v d Jože Košnjek pja za lepši videz Kranja in okolice iste j še mesto Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 1 najbrž noče bivati v umazanem in neurejenem okolju, Gje treba za lepši in čistejši videz tudi nekaj storiti -se v Kranju začenja, naj ne bi bila le enkratno spo-ko čiščenje, pač pa stalno prizadevanje za spremembo fj umazanega v čistejši Kranj - Zbori kranjske občinske i m na svoji zadnji seji tega i naslovili na občane Kranja 1 a lepši videz samega mesta pa i*dke. Obenem pa so že spre je-^ program akcije za lepši videz > n naselij, ki ga bodo seveda L^jrnoli skupnostih do konca f **ca se dopolnili, vendar pa p^jgirjtt, pač pa z dejavnostjo. ,*«ipa naj ne bi ta akcija, ki le, če bo množična, osta-] enbatna akcija, saj se je v i a okolici nabralo toliko ne-'•oiiko je posledic zanemarjanji, da ga enkratno spomla-fiifenje prav gotovo ne bo 'fremeniti. Dosedanje občas -odvažanja odpadkov, v čiji! okolice se je ne nazadnje tudi mladina, turistično m -4 te pomlad: Jutri, 20. ob 23. uri in 56 minut — irčkova na mjskem - Kurirčkova pošta, akcija slovenskih », ki oživlja revolucionarnije ljudske revolucije in i na kurirje v Času NOB, se "Lmarca do 26. aprila za-na Gorenjskem. Prvi v kranjski občini, potem , na Jesenicah, v Radov-^-aprila pa jo bodo škofje-predali pionirjem iz £*ja prireditev ob odhodu J~*we poste bo v ponedeljek, M**ta, ob 10. uri na Trgu re-i^T » Kranju. Manifestaciji Jjwstwak> kakih 3000 pio-H kranjskih osnovnih šol, lov ostalih gorenjskih odredov ter člani družnih organizacij. V kul-^ [programu bodo sodelova-nor osnovne šole Franih*«« iz Kranja, recitatorji, * osnovne šole Davorin 8 Cerkelj in folklorna » osnovne iole Matija Va-Navzoce bo poleg predsed-*~* pionirjev občine Kranj tudi predstavnik zveze n pa bo kuriačkova na pot po Qprei društvo in športna ter druga društva, vendar kakšnega posebnega učinka na videz mesta vendarle ni bilo. Treba je, kot kaže, začeti pri samem spreminjanju obnašanja nas samih in - je torej poziv delegatov skupščine namenjen nam vsem. Že res, da se Kranju v tem prizadevanju da bo dobil lepši videz, tudi precej mudi, saj bi rad pokazal lepše lice udeležencem festivala Bratstva in enotnosti konec maja, vendar pa spet ne bi kazalo, da bi pri tem delali tako kot tista gospodinja, ki pred obiski skrije smeti pod preprogo. Prav tako pripombo je tudi imel delegat iz zbora krajevnih skupnosti, ki ga je zaskrbelo, da se ne bi zdaj zgodilo, da bi odpadke iz mestnih ulic zdaj množično vozili v okoliške krajevne skupnosti. To bi bil seveda nesmisel, sicer pa je na ramenih komunalne službe, da primerno vodi in organizira odvažanje odpadkov. V programu akcije za lepši videz Kranja in okolice so navedeni tudi že nosilci posameznih akcij od krajevnih skupnosti, ki so seveda zadolžene za svoja področja, do organizacij združenega dela, ki naj bi poskrbele za lepši videz stavb in okolice poslovnih prostorov, do interesnih skupnosti, inšpekcij, šol ir. vrtcev; skratka poziv je namenjen vsem. Glede na vse dosedanje pripombe tako v delegatskih klopeh, na cesti, kjerkoli, je to akcija, ki delovne ljudi in občane živo zadeva in -zato uspeh ne bi smel izostati. r Izlet za-izžrebane naročnike GLASA Komu se je nasmehnila sreča V torkovi številki GLASA smo objavili devet izžrebanih naročnikov, ki bodo 3. aprila gostje na našem izletu. Tokrat objavljamo imena 11 srečnežev, ki jih je izžrebala ANA ČOLNAR z Mrakove 1 v Kranju. Z nami na izlet gredo: • Alojz PODLIPNIK, Polje 3, Bohinjska Bistrica, naročnik od leta 1952 • Viktor PUSTAVRH, Kranj, Ješetova 7, naročnik od leta 1959 • Franc PETERNELJ, Kranj, Hrastje 82, naročnik od leta 1968 • Jože JAKOPIČ, Spodnje Gorje 139, naročnik od leta 1961 • Štefanija MURN, Kosovelova 4, Jesenice, naročnica od leta 1952 • Jože KATRAŠNIK, Jamnik 9, Kropa, naročnik od leta 1953 • Ivanka ANDROMAKO, Medvode, Seničica 11, naročnica od leta 1967 . • Julka NAPAST, Radovljica, Cankarjeva 10, naročnica od leta 1968 • Mici RAVNIKAR, Križna gora 16, Škofja Loka, naročnica od leta 1958 • Viktor LEGAT, Selo 33, Žirovnica, naročnik od leta 1952 • Rafko MRAVLJA, Most na Soči 77, naročnik od leta 1956 V prihodnji številki Glasa bomo objavili imena ostalih izžrebanih naročnikov za naš izlet. Prav tako bi vas ponovno radi opozorili, da poskrbite za veljavne potne liste. Pot nas bo med drugim vodila namreč tudi med Slovence na Koroškem! Limit povzroča drobljenje Predsedstvo skupščine gorenjskih občin ugotavlja, da investicijska ihta plahni tudi tam, kjer ne bi smela Kranj — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je v torek, 16. marca, razpravljalo o delu regijske komisije za oceno investicij na Gorenjskem v minulem letu. Osnovna ugotovitev regijske komisije, ki je izdelala poročilo, je, da je nekdanja investicijska ihta zelo upadla, celo tam, kjer ne bi smela. Tako je bilo zelo malo investicij, ki bi pripomogle k prestrukturiranju gorenjskega gospodarstva, k večjemu izvozu in tehnološkim posodobitvam. Precej pripomb pa je bilo tudi na račun tako imenovanega limita za ocenjevanje oziroma določanje prednostnih investicij. Znano namreč je, da investicij v vrednosti do 15 milijonov dinarjev ni treba priglasiti. Zastavlja se torej vprašanje, kaj pomeni več investicij po 15 milijonov, ki ne sodijo v nobeno prioriteto. Mar ni to drobljenje sredstev, ki je nazad- nje lahko v škodo tudi zelo pomembnim projektom?! Na seji so tudi menili, da regijska komisija pogreša ustrezno strokovno organizacijo za presojo projektov. Zdaj so predvsem odvisni od mnenja banke, pri čemer pa še vedno ostaja vprašanje, kako ocenjevati realnost investicij, ker ni strokovnjakov. Za začetek bi bilo morda prav, da izvršni sveti skupščin in poslovne enote banke določili strokovne poročevalce, ki bi neprizadeto in temeljito pripravili posamezne projekte za oceno komisije. Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je nazadnje priporočilo, naj poročilo o delu komisije za oceno investicij na Gorenjskem v minulem letu obravnavajo izvršni sveti in zbori združenega dela občinskih skupščin na Gorenjskem. A. Ž. Prenovljena trgovina v Cerkljah - V stavbi nasproti milice v Cerkljah, kjer Je bilo več let skladišče pohištva in drugega blaga, je Veletrgovina Živila Kranj uredila novo samopostrežno trgovino. Založena bo predvsem s prehrambenimi in drugimi izdelki Nova trgovina bo precej obogatila in izboljšala preskrbo v Cerkljah, dobrodošla pa bo Jmtiobiskovalcem Krvavca in izletnikom. Odprli so jo v soboto, - Kranj — Delegati kranjske občine so se ob izteku svojega mandata zbrali na krajši slovesnosti, ki so jo povezali še z eno od pomembnejših obletnic v razvoju kranjske občine. V pravkar minulem mandatnem obdobju se Je namreč tudi zaključila akcija izgradnje družbenih objektov v občini: leta 1964 so se namreč občani Kranja prvič odločili za samoprispevek, z denarjem, ki so ga na ta način še dvakrat združevali, pa je bila zgrajena vrsta osnovnih šol, vrtcev, objektov telesne kulturne in komunalne ureditve. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi brošura »15 let samoprispevka za šole in vrtce«. Na slovesnosti se je predsednik skupščine občine zahvalil tudi vsem dosedanjim koordinacijskim odborom, ki so vodili gradnjo, še posebej njihovim predsednikom Martinu Koširju, Slavku Zalokarju, Janezu Sušniku, Tonetu Volčiču in Francu Omanu. — Foto: L. M. V SREDIŠČU POZORNOSTI Mladi trkajo za delo V gorenjskih občinah predstavlja število iskalcev zaposlitve še vedno komaj odstotek vseh zaposlenih in torej brezposlenost v regiji — posebno v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami — ne predstavlja velikega problema. Se posebej zato ne, ker se v tem odstotku vedno skriva tudi precejšen delež delavcev, za katere pravimo, da «o teže zaposljivi zaradi njihovih zdravstvenih ali drugačnih težav. Ustaviti pa se je treba ob podatku, da se veča število mladih iskalcev zaposlitve. Kaže, da se je družbena odločitev za produktivnejše zaposlovanje začela odražati še najbolj na mladi generaciji. Že lani se je to pokazalo ob upadanju števila pripravnikov, letos pa ni nič drugače. Organizacije združenega dela so nekolikanj priprle vrata pripravnikom, ki jih sicer zaposlujejo za določen čas, najdaljša pripravniška doba pa je eno leto. Poleg tega se veča tudi število pripravnikov, ki jih po opravljeni pripravniški dobi ne zaposlijo Štipendija pripravnika seveda ni nikakršna pogodba tudi za zaposlitev, kot nekateri štipendisti še vedno mislijo, čeprav so se v občinah zavzeli, da bi tako štipendisti kot pripravniki brez štipendij imeli pri zaposlovanju prednost. Sredi leta, ko se bodo zaprla vrata srednjih šol, se bo tudi pokazalo, kolikšen del mladih šolanih kadrov bo moral še nekaj časa počakati na zaposlitev. Pripravnikom, ki so že opravili pripravniško dobo, pa se niso mogli redno zaposliti, bo verjetno nekaj laže počakati na prosto delovno mesto, saj so med čakanjem upravičeni do denarnega nadomestila pri skupnostih za zaposlovanje. Za generacijo, ki šele prihaja iz šol, pa to ne velja. Tudi iz JLA se že vračajo mladi fantje, vendar pa vseh ne čaka prosto delovno mesto; na Gorenjskem so jih prešteli — kar 176 jih ne gre v višje šole, pa tudi zaposlitve še nimajo. Ob tem se že kažejo tudi slabše perspektive za zaposlitev srednješolcev: že gimnazijskih maturantov brez zaposlitve je trenutno na Gorenjskem 76, delovnih mest pa ni na pretek tudi za absolvente blagovnih centrov, ekonomskih šol, pedagoške akademije, medicinskih šol itd. Mladi so kot zelo občutljiv barometer družbenih razmer in gospodarjenja v spremenjenih fazmerah že začutili, da jim bo vse teže najti primerno delo. Prav zato so nekateri tudi pripravljeni, sprejeti tudi začasna dela in opravila, za katera se sicer niso šolali, in ob takšnem delu počakati na svoji izobrazbi primernejše delo. To pa je končno tudi cilj, saj smo v resolucije zapisali, da se mora kvalifikacijska struktura zaposlenih neprestano izboljševati L. M. Pravična delitev dohodka Gozdarji in lesarji so pripravili samoupravni sporazum o cenah in ugotavljanju deleža pri skupnem dohodku - Interne cene Bled — Po dolgih in temeljitih razpravah so gorenjski gozdarji in lesarji pripravili samoupravni sporazum o cenah in ugotavljanju deleža pri skupnem dohodku, po katerem naj bi dosegli boljše rezultate medsebojnega poslovanja in uredili notranje odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka za razvojne potrebe in za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in kmetov-kooperantov. Gozdarji in lesarji bi radi letos dosegli čimboljše poslovne rezultate in čimveč tudi izvozili, zato je takšen medsebojni samoupravni sporazum nujen. Cene surovin se nikakor ne smejo več bistveno povečati, saj lesarji trdijo, da so cene že na skrajni gornji meji in so komaj še konkurenčni na tujem tržišču. Dohodek, ki naj bi ga ustvarili, bodo gozdarji in lesarji delili po vloženem delu, se pravi, da bodo udeleženi na dohodku. Tako bodo zdaj tudi odpadli očitki, da lesna industrija preveč iztrži' in da pobira gozdno »rento«. Po samoupravnem sporazumu bodo določali cene vsem tistim proizvodom in storitvam, ki jih gozdarji in lesarji dobavljajo ter uporabljajo Rri nadaljnji proizvodnji v sestav-eni organizaciji združenega dela. Po sporazumu bodo tudi določali politiko cen pri medsebojnih dobavah in storitvah, ter na tej osnovi oblikovali cene po kriterijih in merilih zveznega zakona o temeljih 'sistema cen, ki odgovarjajo potrebam reprodukcijske celote gozdar- stva in lesarstva. Ugotavljali bodo tudi delež dobaviteljev surovine, žaganega lesa in lesnih ostankov pri skupnem dohodku tistih temeljnih organizacij združenega dela lesne in celulozno papirne industrije, ki te surovine, žagan les in lesne ostanke predelujejo. V sporazumu so določili interne cene in delež pri skupnem dohodku. Največ razprav je bilo prav pri internih cenah, pri oblikovanju kriterijev za njihovo oblikovanje. Ta lesarski in gozdarski sporazum predstavlja v okviru sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdarstva in lesarstva novo in pomembno kvaliteto, ki se bo lahko uspešno uveljavila, če bodo vse članice sporazum spoštovale in ga v praksi uveljavile. D.Kuralt OLA82. STRAN_ NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 19. MARCA m PO JUGOSLAVIJI NI ZUNANJIH OPRAVIČIL Med razpravo, ki je potekala v predsedstvu zvezne koherence SZDL Jugoslavije o nalogah, povezanih z uresničevanjem političnih izhodišč za akcijo Zveze komunistov Jugoslavije v razvoju socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti ter sožitja na Kosovu, so med drugim ugotovili, da so bili zadnji dogodki na Kosovu sad prešibke politične akcije in zelo premišljene in organizirane akcije sovražnika. Predsednik pokrajinske konference SZDL Kosova Azem Vlasi je ocenil položaj v pokrajini in ugotovil, da zadnji dogodki 11. marca pričajo o tem, da organizirana akcija političnih sil na Kosovu ni bila izpeljana do konca, oziroma, da ni dala željenega uspeha. Razprav-Ijavci so tudi poudarili, da za dogodke ne gre kriviti zunanjega sovražnika, temveč je treba najprej odpraviti notranje vzroke. KRAIGHER POTUJE V AFRIKO Predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher bo obiskal republiko Gabon, federativno republiko Nigerijo, Ljudsko revolucionarno re-pibliko Gvinejo in Republiko Mali. Krt so sporočili, so predsednika Isedstva SFRJ Sergeja Krai-g/f 'ja povabili na uradni obisk '(•//i teh afriških, neuvrščenih držav. ! JEMALO MOŽNOSTI ZA UVOZ Po zadnjih podatkih se je izvoz v sedemdesetih dneh letošnjega leta potečal za 6 odstotkov, v zahodne razvite države za 15 odstotkov in v države v razvoju za 9 odstotkov. Celoten uvoz pa je bil hkrati za 9 odstotkov manjSi. Vse to pa dokazuje, da poteka menjava precej počasneje od načrtovane. S tem se sicer ne povečuje zunanjetrgovinski primanjkljaj, zato pa je premalo možnosti za nujen uvoz, od katerega sta neposredno odvisni proizvodnja in realizacija načrtovanega izvoza. VIŠJE PRIZNAVALNINE V-prvih devetih mesecih lani so se življenjski stroški dvignili za 44,5 odstotka, povprečni osebni dohodek V Sloveniji pa je znašal 10.891 dinarjev, povprečna občinska priznavalnina borcem NOV pa je bila 1.824 dinarjev. Občinske priznavalnine borcem NOV je v nekem smislu možno šteti med socialne dajatve. Pogoj za pridobitev te materialne pomoči borcem, je namreč določen premoženjski cenzus, seve predstavlja enkratni izvoz tisa potresnem območju v '*> tnalizirali letošnje možno-»ajjtovfli, da gozdarstvo ne bo k«tlizirati niti lanskega izvo-ar je obseg dovoljenj za izvoz k urtimentov za letos dan le C d« tretjine od lanskih in rv*wznosti izvoza gozdarstva DELOVNEM MESTU •h* so v IKOSU - Indu-V/mtke opreme in strojev (osja izdelovali pretežno '~ atroje kot na primer za je prele, za pregledovanje je blaga, pa za barvanje, pa leta 1970 združili s io ae pa preusmerili bolj fejjtnke stroje. Tako je bilo raefl 1280 strojev, ki so jih preko 90 odstotkov čev-.vendar ne ostajajo le pri Kaljenem programu dela. v montaži, stoje že prve teine za manjše centrale, i še vrsto drugih Vrf njihove proizvodnje gre ">r»lt tržišče, vrsto let pa že Ms>, predvsem na Vzhod, v *JMsJ» zvezo in Vzhodno *"/./,. pa tudi v Zahodno '-■hf, m Francijo. fh so postavili novo proiz-'<*) laso, lani so .pa zastavili S«je v opremo; nekaj je je 'Mla, večina bo pa dobavljena h fcrtfa Bori tek, strugar: Het let že delam v IKOSU, *" mtril jem se tu za k o vin o-J*Jrja. Sedaj delam na tej ^Bwerično krmiljeni stru ž -' i *. ena najmodernejših. Le fH program, pripraviš orodje, * isjtaval v stroj, pozeneš, totooro, da te ne obrizga **tu m počakaš, da stroj !NTawje. Vse drugače je, kot ***astarih stružnicah. Paziti jJMajsda, bolj, da odgovarjaš**, fc ae slučajno orodje prevzele predvsem delovne organizacije lesne predelave in obenem orno- fočile gozdarjem najnujnejši uvoz. z voz naj bi zato povečale tiste temeljne in delovne organizacije, ki imajo za to realne možnosti in zmogljivosti za proizvodnjo za izvoz. Rezultat vseh usklajevanj v sestavljeni organizaciji združenega dela je predlog usklajenega plana za leto 1982 in sicer za 784 milijonov dinarjev izvoza in za 352 milijonov dinarjev uvoza. S tem bi dosegli 432 milijonov pozitivnega salda in bi pokrili uvoz z izvozom. Lani so ustvarili za 247 milijonov dinarjev večji izvoz kot je bil predlog usklajenega plana sestavljene organizacije za letos, vendar je treba upoštevati, da je bila vrednost enkratnega posla Jelovice v Italiji 400 milijonov dinarjev. Tako planirajo za letos povečanje izvoza za 153 milijonov dinarjev, kar je za 24 odstotkov več kot bi bila realizacija lani brez upoštevanja enkratnega izvoznega posla. Ker planirajo le za 312 milijonov dinarjev uvoza, bodo s tem dosegli ugodnejši pozitivni saldo med izvozom in uvozom. D.Kuralt stotkov več kot nasploh v jugoslovanski črni metalurgiji. Povprečna cena' jeseniškega jekla je lani znašala 27.486 dinarjev za tono, pri čemer je treba povedati, da pri nekaterih visokokvalitetnih, plemenitih jeklih cena znaša trikrat, celo petkrat več od tega povprečja. V Železarni so izračunali, da 60 odstotkov večjega iztržka gre na račun višjih cen, ostalo pa na račun boljšega dela in prihranek je lani znašal okoli 200 milijonov dinarjev. Skupaj pa so lani v jeseniški Železarni dosegli 15,9 milijard dinarjev celotnega prihodka, 2,9 milijard dinarjev dohodka in 1,6 milijard dinarjev čistega dohodka. Celotni fmhodek je tako v primerjavi z etom poprej večji za 26,4 odstotka, dohodek za 39,5 odstotkov in čisti dohodek za 43,4 odstotke. Z lanskim poslovnim rezultatom, ki je bil dosežen v zaostrenih pogojih gospodarjenja, se tako jeseniška Železarna uvršča nekje na povprečje slovenskega gospodarstva. Njeno delo je pač treba ocenjevati v slovenskem, ne zgolj v okviru jeseniške občine. Posebej pa je treba povedati, da so v jeseniški Železarni lani velike napore vložili v izvoz izdelkov. Izvozne obveznosti so proti koncu leta stopnjevali in tako prodali na tuje 55 tisoč ton izdelkov, s čimer sb načrt presegli za 8 odstotkov. Pomemben je seveda predvsem izvoz na konvertibilni trg, ki daje dragocene devize. Tja so prodali 36,8 tisoč ton izdelkov in iztržili 15,3 milijone dolarjev. Načrtovali pa so izvoz na konvertibilno tržišče v višini 33,6 tisoč ton in iztržek 14,5 milijonov dolarjev. Finančni učinek torej povečanemu izvozu ni sledil, pa tudi sicer so na zunanjem trgu dosegli znatno manjši porast cen kot na domačem, saj so se v primerjavi z letom poprej povečale le za 8 odstotkov. Vendar tudi tolikšen izvoz ne prinaša Železarni vseh potrebnih deviz. Lani je načrt uvoza znašal 32 milijonov dolarjev, uspeli so ga realizirati le 77-odstotno. V Železarni se s kupci dogovarjajo o združevanju deviz, čemur bodo letos posvetili še več pozornosti, saj bodo kupci morah doumeti, da morajo za jeklo prispevati tudi devize, ki jih železarna potrebuje za uvoz ferolegur, repromateriala in rezervnih delov. M. Volčjak Novi stroji dajo tudi večjo voljo do dela izrabi, da ga zamenjaš in podobno. Le 5 stotink milimetra je labko tolerance. Pravkar obdelujem ležaj za tekstilni stroj. Vse reguliram na elektronski omari: računalnik in čitalec sta notri, perforiran trak pa ukazuje.. Je pa treba seveda tudi paziti na tak stroj in ga vzdrževati. Že če ga narobe ugasneš, ga lahko pokvariš. Res sem zadovoljen. Tudi pri denarju se pozna. Kar sedemnajst, osemnajst tisočakov zdaj nosim ob koncu meseca domov.« premalo. Zdaj vsaj vem, da bom dobil toliko, kot bom resnično zaslužil. In od tako tehnično izpopolnjenega stroja, kot je tale, se da iztisniti veliko, če si pazljiv in ne delaš veliko izmeta. Po pravici povem, da kar raje prihajam na delo, odkar imam nov stroj.« Stane Jerala, rezkalec: »Tri najst let sem že v IKOSU, izučil sem se pa v TOSO. Dva meseca je, kar sem dobil ta najnovejši univerzalni rezkalni stroj. Odlično se dela na njem. Velikega pomena je pa tudi nova organizacija dela, ki smo jo uvedli, da izdelamo kompletno serijo enakih strojev za celo leto vnaprej in tako ni več tistega stalnega nastavljanja in prestavljanja stroja, studiranja risb in podobnega. Čisto nekaj drugega je, Če narediš določeno število enakih kosov, kot pa da »skačeš« z enega kosa na drugega. Večji delovni učinek ima tak .način dela, pa tudi pri osebnem dohodku se pozna delavcu. Zdaj sem še posebno zadovoljen, ker delam na tem stroju sam. Na prejšnjem delovnem mestu sva delala pri velikem stroju dva in bila nagrajevana od skupne norme. In prizadevanje enega samega pri stroju je bilo Izidor Sušnik, monter strojev: »Dvajset let že delam v IKOSU. Tu sem se tudi izučil za strojnega ključavničarja. Dolga leta zdaj že delam v montaži, prej na tekstilnih strojih, zdaj pa na čevljarskih. Pravkar montiramo stroje za potolčevanje opetnic pri čevlju. Le še transformator je treba pritrditi, potem pa ga bomo preskusili. En.dan ga preskušamo monterji, en dan pa še kontrolor, da se pokažejo napake, če so se od kod prikradle. 22 ur je potrebnih za montažo takšnegale stroja in kontrolo. Skupina dveh, treh delavcev dela na montaži. Praksa je seveda potrebna. Ko montiraš posamezen stroj, veliko zamudiš, ko pa to delaš v seriji, je pa to čisto nekaj drugega. In Če so sestavni deli izdelani kvalitetno, natančno, ni težav. Največ težav imamo sedaj z dobavami delov strojev, ki jih kupujemo drugje. Pa kvaliteta materialov! Ta zadnje Čase dostikrat zataji in proizvodnjo zavleče. Sicer so pa z delom v teh svetlih novih prostorih pa tudi z osebnim dohodkom zadovoljni.« D. Dolenc * I Kranj - Lani so v kranjskem IKOSU izdelali 1280 strojev 30 različnih tipov. Največ od teh je.bilo čevljarskih, za katere je zainteresirana najbolj domača čevljarska industrija, saj se sproti prilagajajo visoki tehnični zahtevnosti, manj pa je bilo narejenih tekstilnih strojev, ki so bili pred združitvijo s TOSOM njihova pretežna proizvodnja. Zanimivo pa je tudi to, da jih je energetska stiska, ki nas vse bolj ogroža, privedla tudi v razmišljanja in do preusmeritve proizvodnje v to smer: pred kratkim so začeli z izdelavo manjših vodnih turbin, ki bi marsikje lahko ublažile pomanjkanje električne energije. — Foto: D. Dolenc Nujna pomoč združenega dela Srednjeročni program tržiške komunalne skupnosti, ki za vlaganja v vodovodno in kanalizacijsko omrežje predvideva blizi 78,6 milijona dinarjev, ne bo uresničen — Kljub temu bo potrebno najti denar vsaj za najnujnejše naložbe; letos za nadomestitev nekdanjega železniškega mostu v industrijski coni i novim, za začetek gradnje skladišča občinskih blagovnih rezerv v Bistrici in za delna vlaganja v vodovodne ter kanalizacijske naprave — Skromne vire denarja bo predvidoma obogatilo združeno delo žiti še šest milijonov dinarjev, kar b skupaj zadoščalo za lastno udeležbe pri najetju bančnega posojila. Posebno poglavje pa, kot že reče no, predstavlja vodovodno in kanali zacijsko omrežje. Podprogramu ko munalne skupnosti bi za naložbe t vrste v tem srednjeročnem obdobji potrebovali blizu 78,6 milijona di narjev. Vendar pa predvideni pri spevek porabnikov vode za razšir jeno reprodukcijo, ki bi v petih letil prinesel 34,6 milijona dinarjev, n< pride v. poštev, saj se ne sklada z re publiškim dogovorom o izvajanji politike cen. Potrebno bo torej ubrati skrom nejše cilje in najti druge vire. Tak« bi razen nadomestila za uporab« stavbnega zemljišča šest milijono-dinarjev na leto prispevalo združeni delo, milijon dinarjev pa porabnik vode iz javnega vodovoda, in sice dinar od kubičnega metra porablje ne vode namesto prej predlagani! 1,90 dinarja za gradnjo vodovodni! ter 4,50 dinarja za gradnjo kanali zacijskih objektov in naprav. Samoupravno sporazumevanje ; delovnimi kolektivi bo vse prej ko lahka naloga, zlasti zaradi vedn« zajetnejšega deleža dohodka, ki gi namenja za razne oblike porabe i) dajatve. Vendar je tržiško združen« delo že od nekdaj znalo prisluhnit potrebam ožje družbene skupnred«'*w?m na naslednjih področjih. Osvfščanje staršev in javnosti, •le! o s starši, tesno sodelovati in pomagati pri iskanju zaposlovanja prizadetih oseb. odkrivanje novih vrimerov. včinnjevanje novih aktivni i članov, sodelovati s SlSi. OZD iti drttjritni humanitarnimi organi/.a-e-jjurii predvsem * občinskimi društvi a pomoč duševno prizadetih, širom Složnije in pa s samo Zvezo rffuštrv RRS v Ljubljani Nekatera podreja pa so takega značaja, da jih bo trona kompleksno in enovito reft vati v okviru cele Slovenije. So podr< kjer bo potrebno celo raz-mi*l>- i o spremembi zakona kot na nrfv i^- ovijanje status« invppda oV' •■< ■> prizadetih. Veliko je bilo », - di kritike na račun i*r >.,v «" vključeni v različnih Sloveniji z ozirom na valcev. med prvimi v Eden od vzrokov, da aktivno vključili v razpravo Kranjčani, je tudi ta. da z adaptacijo zavoda Matevža Langusa v Kamni gorici in z izgradnjo rehabilitacijskega centra za Gorenjsko ne bo nič. ker je vse skupaj splavalo po vodi. čeprav je bila za rehabilitacijski center študija že izdelana in tudi na nekaterih forumih že obravnavana. Vsi pa smo si bili enotnega mišljenja, da če bi pri reševanju problematike duševno prizadetih upoštevali samo to kar je v zakonih napisanega bi bilo na tem področju veliko manj problemov Prisotni smo bili tudi seznanjeni / novimi predpisi j-lede finančnega poslovanja in pa z organizacijo za seminarje staršev oziroma družin, ki jih bo tudi letos organizirala Zveza društev. Seminarji podo v Cm\ na Koroškem. Pohorju. Kranjski gori in Umagu Prodno se je uradno zaključil seminar pa se \v \ imenu vseh prisotnih za uspešno izveden seminar zahvalila predsednica društva za pomoč duševno prizadetih iz Nove Gorice z, željo, da se taka oblika dela tudi v prihodnje nadaljuje. Maks Perkovič morali po stroje, gnojila in orodje zjutraj v Zabnico, to prepeljati na njive, jih po končanem delu spet pripeljati nazaj in se seveda še enkrat odpeljati domov v Škofjo Loko. Glavni razlog za oceno, da takšna rešitev ni primerna, pa je gospodarskega značaja. Zaradi porabe energije, transportnih stroškov in zahtevnejše organizacije dela bi bil kilogram pitanca dražji kar za 9 do 11 dinarjev, kar pomeni, da bi bila ogrožena ekonomičnost prireje. Velik problem je tudi cestna povezava. Travniki so v glavnem na Trati in Lipici in bi bilo potrebno od Zabnice do Trate zgraditi posebno cesto, ki bi presekala kar 200 parcel, v glavnem njiv. Voziti bi bilo potrebno tudi čez železniški prelaz. Hkrati pa je tam Čez predvidena gradnja novega daljnovoda med Mavčičami in razdelilno transformatorsko postajo v Naklem. Zato že nekaj časa. iščejo najprimernejšo, lokacijo farme pitancev na posestvih v škofjeloški občini. Kot najboljša rešitev se je pokazala gradnja novih hlevov s pripadajočimi pomožnimi objekti na Dobravah prek traškega grabna. Taro in na reteški strani, le malo stran, ima namreč posestvo večino zemljišč. 58 ha na Dobravah, potem 40 ha slabega gozda, ki bi se ga dalo posekati m preurediti v polje, in na reteški strani še 58 ha. 28 ha travnikov in njiv pa je na Lipici, ki tudi ni oddaljena več kot kilometer ali dva. V bližini je tudi čistilna naprava, kamor bi speljali odpadne vode in na posestvu so že zgrajene vse potrebne dovozne ceste in poti. » Vse Sorsko polje je rezervat vode. Dobrave, kjer KZK predlaga gradnjo farme, ležijo v drugem razredu, prav tako kot farma na Sorskem polju pri Zabnici. To pomeni, da je pri vsaki gradnji potrebno spoštovati najstrožje varstvene ukrepe in za-ččito pred prodiranjem fekalnih voda in drugih snovi v podtalnico. S takimi zahtevami zveza vodnih skupnosti dovoljuje gradnjo pod pogojem, da na to pristanejo tudi do-mači uporabniki vode. Raziskave so tudi pokazale, da je zemlja primerna za gnojenje oziroma da potrebna količina gnojil na ha ne vpliva na podtalnico. Rešitve še ni. Mudi pa se obema. Tako Ločanom, da bodo lahko zidali hiše, saj je potreba po stavbnih zemljiščih izredno velika, kot tudi KZK, saj bo investicija vsako leto dražja. Sedanji predračun prevideva zaradi zahtevnih zaščitnih ukrepov ceno med 80 in 100 milijoni dinarjev. Zato je nujno potrebno, da v občini čimprej pregledajo, kje se zatika in se dogovorijo, kako problem rešiti. Nekdanja usmeritev, da v Skofji Loki hlevov ne bo, najbrž ni več umestna, saj nekaj več kot 700 govedi, kolikor jih letno spitajo na Suhi, predstavlja solidno prehrambeno rezervo. Res pa je tudi, da se KŽK s Suhe ne bo umaknil, dokler ne bo zgradil novih hlevov. To- pa pomeni, da se bo zataknilo pri stanovanjski gradnji. L. Bogataj Neodgovornost najbolj odgovornih Kranj — Splošna ocena o stanju in izvajanju brambnih ta varnostnih priprav ter načrtov v kranjski občini v letu 1981 je zadovoljiva. Posebno v krajevnih skupnostih so na tem področju naredili velik korak naprej. Razrešena so tudi vprašanja, kako naj bi deioinit samoupravne interesne skupnosti v morebitnem izrednem stanju. Najmanj pa je bilo na tem področju narejenega v delovnih organizacijah oziroma v nekaterih delovnih organizacijah. Ko so o tem razpravljali na seji komiteja občinske konference ZK, so poudarili da podruibljanje sistema splošne ljudske obrambe ne sme biti le stvar strokovnih služb, marveč vseh, predvsem pa sindikata in zveze komu nistov. Slednja pa sta za zdaj temu vprašanju posvečala premah pozornosti. Tako zveza komunistov in sindikat v delovnih organizacijah lani nista praktično nikjer obravnavala obrambnih pripne Opozorila, ki so bila dana delovnim organizacijam pa marsikje prat tako niso nič zalegla. Največkrat je bil kot slab primer omenjen KŽK Kranj, kjer dobrem letu na tem področju niso prav nič naredili. Drug primer kako neodgovorno se ponašamo do teh še kako pomembnih vprašanj pa * Mlekarna Kranj. Na vprašanje, kako bi ob izrednem stanju zagotoah preskrbo z mlekom, so odgovorili, da bi mleko pobirali v okolici a sicer na Hujah, Planini in v Čirčah. Da bi na tem območju prešteli is* molznice, ne bi bilo treba ravno veliko prstov. Člani komiteja so se strinjali, da so glede obrambnih prionu: » načrtov prvi in najbolj odgovorni vodilni delavci. Zato je tam kier v stvari nikamor ne premaknejo, treba odločno in ostro ukrepati vrhu. Razen tega pa so na seji menili, da bi v delovnih organLzaciiak morali v prihodnje misliti na posebne kadre z ustrezno izobrazbo razreševanje teh vprašanj. ^ ^ Kmetom nadomestiti zemlji , • o+onnvaniska gradnja na območju Planine III *fŽ^i5aSv£^ W»iSo prve kategorije - 28 kmetij « ^LfteŽ^rfS aS manjši del.zemlje, kar 11 kmetij radi tega . ' ž QO _ Akcija za zamenjavo lzgtf T»rtt°v?^adnie in gradnje v komunal*? že stekla dokončnega odgovora, še zato, ker ima vseh 28 kmetij ■ naslednike. Pozidana zemljišča1 seveda treba kmetom nadomnoa delovna skupina, ki je pretita možne rešitve socialnoekononap stanja kmetov, je že predlagala, bi zemljo dobili v tem obmotii manj prizadetih kmetov, ki jo zdaj v najemu. V dosedanjih i vorih s pnzadetimi kmeti pa ni tel na odklonitev tudi p bi zemljo nadomestili površinami, ki bi Kranj — Načrti za pozidavo vzhodnega dela mesta Kranja na obdelovalnih površinah prve kategorije so bili pravzaprav zastavljeni in sprejeti še v času, ko se ni tako kot danes gledalo na vsako ped obdelovalne zemlje in ko pozidane rodovitne zemlje še nismo sproti nadomeščali z melioracijo. Verjetno se tega tudi v Kranju dobro zavedajo, saj je bilo v preteklih letih nekaj sto hektarov obdelovalne zemlje, izgubljene zaradi industrijske m stanovanjske gradnje, nadomeščeno z usposobitvijo slabših površin. Z nadaljevanjem stanovanjske gradnje na Planini, na območju, ki ga razpolavlja cesta D, označuje pa se kot Planina III, bolj kot zaradi izgube okoli 60 hektarov obdelovalne zemlje prve kategorije nastajajo drugačni problemi. Na tem območju, ki bo pozidano s stanovanjskimi bloki, prišteti pa je treba Še zemljišča zaradi gradnje v komunalni coni, ima zemljo 28 kranjskih kmetov. Med temi je enajst kmetij, ki bodo izgube od četrtine do 80 odstotkov obdelovalne zemlje. Med lastniki kmetij, ki bodo izgubili največ zemlje, je večina stara že več kot 60 let. Prav gotovo je poglavitne vprašanje — o tem je na svoji zadnji seji razpravljal tudi kranjski izvršni svet — ali bodo lahko ekonomsko najbolj ogroženi kmetje na tem območju, ki naj bi sedanjo zemljo izgubili, lahko še naprej ostali kmetje. Vprašanje pravzaprav ne bi smelo ostati brez t ~. iih bilo m treba kultivirati v obdelovalne, t kot so to primer nekdanji gosta letališču Brnik. Možna bi bila zamenjava 8 kmetijskimi nami, ki so zdaj v družbeni li_ kmete, ki bi se tako odločili, obstaja seveda še motnost p ninskega varstva po zakonskih jih. Z nadaljevanjem stanom gradnje vzhodno od že ceste D, to je do bodoče obvoznice, se bo na tem delu vanjska izgradnja zaključila. 1 nja Planine III pravzaprav te d leto kasni, vendar kale, da bo vendarle že zasajena lopata aa I 1300 stanovanj, konec princ leta pa naj bi bila prva stane* že vseljiva. Osnutek načrta Planina III bo konec že izdelan, po razgrnitvi in razpravi pa naj bi občine Kranj sredi dila. ga tega leta Varčevanje ni preprečilo izgube Izgubo zdravstvene skupnosti bo potrebno pokriti z višjo prispevno stopnjo — Zaradi nizke prispevne stopnje bi se tudi novo izvoljena delegatska skupščina srečevala na dnevnih redih le s finančnimi problemi, kot je bilo pogosto doslej Kranj — Tako kot domala na vseh svojih sejah v času štiriletnega mandata je kranjska zdravstvena skupnost tudi na svoji zadnji seji morala spregovoriti o finančnih zadevah. Kot je pravilno ugotovil eden od delegatov, je bila prav razprava o sredstvih za zdravstveno varstvo že N\ ",'t■ Crc - ' bj hila izgradnja /;rr*..; fazi. suj n> *«• vleče yeč let pa ni /a'idan niti temeljni kamen. -i pa n«m mopadaio ogromni V liohin/u Mm v kratkem :ačel; obnavljati hotel Jezer,,, h je b,l zaradi potresa reč let zaprt. Ker zda, v starem hotelu gostujejo skupne službe Alpetoum Bohinj, gradijo nad samopostrežno trgamo Sa - market prostore. I katere #> bodo preselili uslužhem; skupnih shu h. - Foto. I). Kura/t _ vsa leta v ospredju, in če zraven štejemo še mnoge zakonske spremembe, je pravzaprav v dnevnih redih ostalo bore malo časa za vsebinsko razpravo o zdravstvenem varstvu. V štirih letih so delegati le enkrat dobili na delegatske klopi analizo zdravstvenega stanja gorenjskega prebivalstva, sicer pa so se menjavale le številke in stabilizacijski programi ' z dopolnjevanjem številnih samoupravnih aktov. Vendar je takšna ugotovitev za skupščino kranjske zdravstvene skupnosti, verjetno pa niso nobena izjema tudi skupnosti v ostalih gorenjskih občinah, povsem utemeljena. Kej dosti drugače tudi ni mog!^ biti, ko pa so delegati izvajalcev zdravstvenega varstva in delegati uporabnikov vwx ta leta morali krmariti na dokaj ozkem prostoru, ki sc ga določala z limitom določena ' sredstva za zdravstveno varstvo. Vendar pa so možnosti zagotavljanja denarja, letna vsota je vedno določena z aneksom k sporazumom o temeljih planov, ob vse večjem širjenju zakonskih pravic glede zdravstvenega varstva, kot kaže izčrpane. Precej usklajevanja preskromnega zdravstvenega dinarja ob tako razvi tem zdravstvenem varstvu se je namreč naprtilo tudi na pleča izvajalcev, to je zdravstvenih delovnih organizacij in zaposlenih v zdravstvu. Ne gre prezreti mnogih akcijskih programov za varčevanje tako v zdravstveni skupnosti kot v stvenih delovnih organizaci tudi uporabnik, čeprav v meri, je spoznal, da v skupni zdravstveno varstvo ni vreča dna. Posledice krojenja takšne do zdravstvenega varstva so . vrsta zdravstvenih delovnih nizacij je zaključila lanska L, izgubo, minus pa je ob svojem ključnem računu zabeležila občinska zdravstvena skupnost sicer 14,4 milijona din. Denar}* zdravstvo je zmanjkalo tudi > seniški in škofjeloški zdrs v* > skupnosti. Denarja, ki tb;n tako nizki prispevni stopnji, i med slovenskimi občinami, namreč zadnje mesece taai aa manj zaradi manjše katerih organizacij tlela. Razlike bo seveda traka« ti: delegati so dvignili roko a m stopnje za zdravstveno vajatapj npnla letos dalje in sicer ta etotka od dohodka temeljna dragih organizacij ter 0,99 odrt iz sredstev osebnega dohodka, veda takšna stopnja vkjjuftaj poračun za nazaj, medtem ko letos sedanja stopnja tudi na primerna pravicam in porabi, zato so delegati tega mandata, posebej poudarili, da je zdravju din ni prav:;--pr;.v nr.l^iha * sposobnost 'zaposlenih delavcev, i to pri tehtanju, koliko naj bo Wt delež za zdravstveno varstvo, pri* kujejo naklonjene razprava al prispevni stopnji tako v idnJeaa delu kot v družben ono! itičnih sku nostih. . Jjj jBUi MARCA 1982 KULTURA 5. STRAN GLAS Kulturni koledar OjW - V galeriji Prešer-predstavlja s svoji- u* fer0* klPar Joie aaa, r ktetnih prostorih pa so "jUflel' slikarja Božidar- V galeriji Mestne * a m ogled razstava del s »1r* Hkovnih akupin »aaije, v Mali galeriji si afeogedate dela makedon-»liana Riata Kalčev-fcp, v Stebriščni dvorani pa * M oded dela skupine m-lkgl. V prostorih «*ae Bozejske zbirke Slo ven-iaraialaaji je odprta 11. raz-Ua b arije retrospektiv slo-*kft Hkovnih umetnic — le-« a predstavlja akademska ftatt in iluatratorka Ančka (aaaVGodec, kattve so tako kot stalne Kttejske zbirke odprte vsak k od 10. do 12. in od 16. do i k, ob sobotah in nedeljah «14do 12. ure, ob ponedeljkih a%t LOKA - Drevi ob J ni bodo v galeriji na loškem Mi odprli razstavo del aka-fcafcp slikarja Henrika latstia iz Kranja. Razstava * a otjed do 14. aprila. Raz-Ub je tako kot stalne muzej-tzarke odprta ob petkih od I S) 17. are, ob sobotah in ne- pi od 9. do 12. in od 14. 17.8». Skupine lahko svoj i prijavijo in si tako muzej-inte ogledajo vsak dan od Ptfctre. [ 1 Laškem gledališču bo liki ab 19.30 in v soboto, nret, ob 17. uri spet na spo-iPopnstni kabaret, ki so 1 vodstvom Janeza Tav-rjpravili igralci Loškega , nedeljo, 21. marca, ob •■i bo Lofti oder z Mrako-ItMndijo »Iv»n Grohar«, 7pnpravili pod režijskim jo Zdenka Furlana, go- nJffStid« HjBjifaiici Iran Tavčar bo v ^' ftinarca, ob 17. v uri . SseznarLotrič naj mlaj-vedovala prekmurske „_ V sreido, 24. marca, ob \fi Franc Pisanec vodil mu i diapozitivi z naslo-kFdjfka in Romunija. ' a/jA LOKA - V kapeli -Iga gradu bo v pone-r^Diarca, ob 19. un kon-r katerem bosta nastopna gyt Miloi Mlejnik in f Beiner Sepp. Izvajala ji^jj Bethovna, Sostako-I ■ Cbopena. V likovnem 12fera bodo odprli razsta-ffiaČeh«. - V razatavišču „, včeraj odprli raz-^Htstt Branka Uršiča«, j b je Kulturni center iz ■ll plavil s sodelova-(Arhitekturnega muzeja iz CA - V soboto,, ob 19.30 bo v kultur-i na Kokrici gostovalo umetniško društvo to f Cankarjevo dramo ^Marije Pomočnice«. k/BDUSKA BISTRICA -bo v domu Joža ^tu koncert komornega pevskega zbora DPD Podnart in recital m Makarovič »Izšteva-. t izvedbi Linhartovega itSSft^^oboto, 20. mar-rt«i7.ari bo v sindikalnem [*«iaseert moškega pevske-ifefcTO Zasip. \hMKl - V nedeljo, Juna,ob 15JO bodo v pod-|*4aB kulturnem domu go-0PD Svoboda Rudi n Ribnega z uprizorit-iPit^evit>Kreflov«. K2tg5KO - V soboto, Uro, bo ob 19. uri v krajev-idaaa gostovalo DPD Svo-i Bohinjske Bistrice s f0 komedijo »Žensko ICA - Drevi ob l k v radovljiški kinodvo-Kvctovalo Amatersko gle-feTooeCufar z Jesenic z k Heonka Ibsna »Straho- UKO * V soboto, 20. mar-^Al)JO bo v zadružnem do ^piffi^o Amatersko gleda-%Toae^tifar z Jesenic z dra-yHoiskati razumevanje in podporo ne e pri tistih, ki se s kulturo ukvarjajo, ampak tudi pri tržiških delovnih organizacijah. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič in Peko sta prispevala nagrade, sindikati obeh delovnih organizacij pa so kupili blizu 150 kart. Bojan Veselinovič, eden najbolj zaslužnih za prireditev, je povedal, da so s pripravami začeli že novembra. Začetne težave so premagali ob pomoči občinske konference mladine, ki jih je podprla moralno in tehnično, na Ekonomski šoli v Kranju so jim pretipkali tekste, precej pomoči so jim nudili člani Glasbene mladine Tržič in Zveza kulturnih organizacij. Prireditev je finančno podprla krajevna skupnost Bistrica. Na predtekmovanju 9. marca so se najbolje odrezale ekipe tržiških osnovnih šol. Tematsko so bila vprašanja razdeljena na štiri dele: Jugoslavija, Tržič in kultura v času narodnoosvobodilne vojne, četrti sklop vprašanj pa je bil iz vsakdanjega življenja in aktualnih dogodkov. Zmagala je druga ekipa Grajzarjeve šole pred Bračičevo in prvo ekipo Grajzarjeve šole. Med posameznimi sklopi vprašanj so nastopili člani baletne skupine, Mladinsko gledališče Tržič, dekliški pevski zbor Mladika, kantavtorja Zvone in Breda, Tržičqnka Dalja Mali, duo Škorpijon, Stojan Stupan iz Nakla, humoristična skupina Borisa Kuboriča, glasbena poustvarjal-ca Canak in Sajnič, Robert Stucin, ritmična skupina Grajzarjeve šole, Novak Bogdan in Roman Beton, ansambel Proteus in Dorca Kraljeva, ki je obudila spomine na medvojne dogodke. Polna dvorana je dokaz, da v Tržiču potrebujemo podobne prireditve in da so take pobude vedno dobrodošle. M. Fornazarič Režija in dramatika Kot vsako leto je bila tudi na letošnjem Tednu slovenske drame Okrogla miza kranjske gledališke prireditve na temo »Dramatika in režija«. Okrogle mize slovenskega gledališkega festivala so se v nekaj zapovrstnih ponovitvah dodobra uveljavile kot najodmevnejša spremljevalna prireditev festivala. Stalni organizator Tedna slovenske drame pa je v zadnjih letih opazoval (skoraj nemočno), da interes in intenzivnost iz leta v leto pada. V zadnjih letih sta bili gotovo najbolj zanimivi in po udeležbi raznorodni krogli mizi, ki sta jih vodila Bojan Stih in Taras Kermauner. Da bi se izognili vsakoletni plahnitvi zanimanja za okroglo mizo, so se organizatorji TSD odločili, da letos ob zanimivi razpisani temi povabijo po vzgledu drugih simpozijev več referentov. Prejšnje okrogle mize so vodili posamezniki ter prebirali svoje referate. Odziv na posameznerga referenta pa je bil seveda odvisen od pro-vokativnosti posameznika, ki je v resnici pravzaprav »predaval«. Odziv med občinstvom pa je pri nas itak vprašljiv. Ko se je organizator odločil za drugačno »taktiko«, so številna povabila romala na naslove slovenskih gledaliških piscev, režiserjev, kritikov in esejistov. V začetku je vse kazalo, da bo odziv izjemen, toda sredi letošnjega januarja obljubljenih referatov praktično ni bilo (pred začetkom festivala sta se konkretno oglasila le Bojan Stih in Ivan Mrak — njuna prispevka sta tiskana v gledališkem listu TSD), ponudba je bila manjša od »povpraševanja«. V tej stiski, ko je dejansko grozilo, da okrogle mize ne bo, je PG prosilo Tarasa Kermaunerja, da prevzame vodstvo okrogle mize in tako v slučaju večje odsotnosti povabljenih referentov reši temo in razpravo. Tako je Taras Kermauner s svojimi značilnimi in dovolj prodornimi tezami, ki so opozarjale na vse skrajnosti, in ki se seveda niso držale izključno gledališča, ampak so posegle s svojimi provo-kaciiami tudi širše v celoten sklop našega življenja in bivanja, začel in uvedel letošnjo Okroglo mizo Tedna slovenske drame. Poleg obeh že omenjenih referatov so s svojimi naprej pripravljenimi tezami sodelovali Rudi Šeligo, Dušan Jovanovič in Marko Slodnjak. Šeligov prispevek o magičnosti gledališča ter o njegovih lastnih »gledaliških izkušnjah«, je bil izjemno zanimiv, toda na žalost v tistih delih, kjer je odkrival neznano, gotovo prekratek, da bi lahko med poslušalstvom izraziteje odzvenel. Dušan Jovanovič je dal najprej kratek historiat slovenskih pogledov na gledališče in dramatiko ter opozoril, da režiranje ni vedno prisotno le na odru, temveč se začne Že prej, da režirajo pač vsi, treba pa je dodati, da seveda »odrežirajo« največ tisti, ki so pri vzvodih naših gledaliških odločitev. Jovanovičev referat je navzven izgledal »razburljiv in udaren«, v resnici pa kaj posebno novega ni povedal. Večji je bil torej obet... Marko Slodnjak pa je načel problematiko kritičnega in kritiškega pogleda na našo slovensko gledališko produkcijo ... V razpravi so potem sodelovali še Ivan Mrak (ki se je opredeljeval za » konzerva tivnejše« stališče), Igor Lampret (mogoči sta dve viziji gledališča - »čistega« in »literarnega«), Karli Brišnik in Tone Partljič, ki sta izhajala iz uprizoritev starih dramskih tekstov in novih dobrih uprizoritev. Razprava sama je bila »tekoča«, ustavljala se je ob problemu kaj si in si ne sme dovoliti gledališka interpretacija ob klasičnem tekstu (verjetno nerešljiv problem?) ter vseskozi ostajala tolerantna znotraj različnih mnenj. Skoda je le, da se okrogle mize (kadilnica gledališča je bila sicer docela polna) ni udeležilo še bistveno več različno mislečih gledališčnikov in ostalih gledaliških ljubiteljev (gledalcev...), ki bi lahko s svojimi mnenji še bolj razburili razpravo. Tako pa je seveda ostalo kljub najboljšim željam vse skupaj znotraj enega kroga hudi, ki se poznajo (tako je na žalost tudi na drugih srečanjih...), drugače mislečih pa ni k takim javnim polemikam. In potem se seveda lahko vprašamo: ali imajo smisel taka razpravljanja, srečanja, okrogle mize, ki združujejo istomisleče? Seveda imajo, toda večji smisel bi imele tedaj, ko bi se k javnemu razmišljanju priglasili tudi vsi tisti, ki ne mislijo enako. Različnost mnenj je namreč prvi cilj takih okroglih miz, ki lahko iz različnosti včasih tudi nakažejo pot naprej. Enakomiselnost je kljub svoji naprednosti lahko tudi zavora ... M. L. Pester izbor in dober obisk razstav v Šivčevi hiši V razstavnih prostorih Šivčeve hiše v Radovljici, ki so se lani povečali za še eno sobo, so po programu Muzejsko galerijskega odbora pri Kulturni skupnosti Radovljica delavci Muzejev radovljiške občine postavili lani devet razstav, od teh osem likovnih in eno fotografsko. Razen teh je z eno razstavo gostovala Narodna galerija iz Ljubljane. Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica je predstavila otroške likovne izdelke, Zavod Matevža Langusa pa risbe in ročna dela svojih učencev. Prav tako so bili lani predstavljeni v Šivčevi hiši člani Likovnega združenja Varaždin, ki jih je povabila ZKO Radovljica. Najbolj obiskana je bila, kot že nekaj let nazaj, novoletna razstava likovnikov radovljiške občine, ki si jo je ogledalo skoraj 1500 obiskovalcev. Zelo odmevne so bile prva samostojna razstava akademskega kiparja Staneta Kolmana z Bleda, Jaka Torkarja t Jesenic in Borisa Kebeta, ki je preminil prav v času razstave njegovih del lanskega maja, in Bonija Ceha, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Vse razstave, ki so že dosegle zavidno kakovostno raven, si je lani ogledalo 8.852 domačih in tujih obiskovalcev, kar je približno toliko kot leto prej, vendar pa nad 1500 več kot leta 1979. Novost v letu 1981, ki so jo začeli uvajati organizatorji razstav v Šivčevi hiši, so glasbeni in pevski koncerti in recitali, s katerimi so popestrili otvoritev razstav. Razstave v teh galerijskih prostorih se postopoma že uvrščajo med pomembnejše slovenske likovne prireditve in štejejo med najbolj obiskane v Sloveniji, čeprav se to ne odraža tudi v deležu Kulturne skupnosti Slovenije za galerijsko dejavnost, ki Šivčeve hiše ne uvršča v svoj program. Očitno člani strokovnih odborov za likovno dejavnost pri slovenski kulturni skupnosti niso bili na nobeni razstavi v Šivčevi hiši, sicer ne bi tako trdovratno zavračali vloge za sofinanciranje te dejavnosti v teh prostorih. Prva revija otroških folklornih skupin Kranj - Zveza kulturnih organizacij iz Kranja bo v sredo, 24. marca, ob 17. uri v koncertni dvorani Delavskega doma pripravila prvo revijo otroških folklornih skupin kranjske občine. Vse več jih je in zdaj jih v kranjski občini deluje že šest. Vse se bodo predstavile na reviji: foklorne skupine osnovnih šol iz Preddvora, Planine, Stražišča ter Stane Žagar iz Kranja ter pionirska folklorna skupina in skupina cicibanov kulturno umetniškega društva z Visokega. Marchel v loški galeriji Skofja Loka - D revi ob 18. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli razstavo del kranjskega slikarja Henrika Marche-la, prvo v letošnjem letu, ki jo je pripravil galerist Loškega muzeja. V loški galeriji se bo letos F>redstavila še vrsta slovenskih ikovnikov. Takoj za Marche-lom škofjeloški kipar Tone Lo-gonder, junija bodo pripravili razstavo del primorskih likovnikov, do konca leta pa se bodo predstavili še slikarji Darko Slavec iz Ljubljane, Rajko Šubic iz Maribora, slikar iz znanega rodu Subicev iz Poljanske doline, Aljoša in Gorazd Sotler, likovnika, ki sta se pred dobrim letom preselila iz Ljubljane v Škofjo Loko, in slikar Franc Zupet-Krištof iz Ljubljane. O LAS 6. STRAN BOGDAN ŽONTAR ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA Ko študent PETEK, 19MARCljta^ 16 na rajsso gre V El-Ouedu (»El-Uedu«) smo ravno obnovili zaloge in razmišljali za katero sipino bi se zavlekli, ko je ozračje začelo postajati vse težje. V zraku je ogromno prahu. Zapremo usta in globoko dihamo skozi nosove, cesta se izprazne. ljudje sedijo na pragovih hiš in opazujejo. Nenadoma se pojavi oranžen zastor, ki se počasi približuje. Vse bliže je, potem nas zajame, vidimo samo še dva prsta pred nosom, veter je vse močnejši, peska vse več. Vse skupaj izgleda kot pravljično potovanje skozi peščeno deželo iz 1001 noči. Preden vsi ljudje izginejo, na srečo izvemo za cenen hotel, tistih par sto metrov do njega pa se spremeni v tavanje, spotikanje, usta si zastiramo z majicami, oči so ' polne peska, veter nas prenaša sem ter tja, vsak dotik peščenega zrna je kot vbod s šivanko. Hotel je, kot vse kaže, res najcenejši nekaj deset kilometrov naokrog, sem so se na skupno ležišče zatekli vsi potepuhi, vsi brezdomci, vsi ki že leta žive pod milim nebom, a jih je vihar pregnal v varno zavetje štirih sten. Tako hitro, kot se je veter pojavil, se je tudi polegel. Precej nas je prišlo na streho, kjer smo se zaklepetali. Najbolj zgovorna sta mlada fanta, ki sta prepotovala že nekaj sto kilometrov in čakata na prevoz v Tunizijo. Eden gre v Libijo obiskat brata, drugi — najzgovornejši med vsemi, pa samo čez mejo. Razlaga, kako revnemu ni lahko dobiti žene, kako varčuje, da bi si jo vseeno pridobil, morda si bo celo našel izvoljenko in bosta na vrata mošeje nabila oglas, da se želita poročiti in bodo ljudje zbrali denar za začetek njenega skupnega življenja — eno od petih pravil muslimanske ven namreč zahteva od ljudi, da pomagajo revnim Sedaj gre drugič v življenju v Tunizijo. Potem zapade v ekstazo, ko razlaga, kako je prišla v njegovo sobo, kako ni vedel, kaj naj počne, skoraj pobegnil od sramu, a se je po zaslugi njenih bogatih izkušenj vse dobro izteklo. Na koncu razlage ne zaznava več sveta okrog sebe, vpije, krili z rokami, vzdihuje, oči se mu svetijo, skoraj ponovno doživi orgazem. Tako je torej tu življenje, kdor nima dovolj pod palcem, da bi si privoščil ženo, gre po opravkih čez mejo, med radodarne Tunizijke, kjer v parih nočeh požene nekajletne prihranke. Naslednji večer smo zunaj na sipinah srečali tiste, ki nimajo pod palcem niti za izlet čez mejo. Ti utapljajo žalost v vinu in iščejo užitke med seboj. Homoseksualcev je tu veliko. Potem, ko smo s skupino fantov izpraznili nekaj steklenic vina, so enemu izmed njih postale silno všeč naše noge in na vsak način je uotel nekomu razdevičiti danko. Samo temu, da nismo hoteli imeti večjih težav s policijo, se ima zahvaliti, da nismo njegovemu tiču zavili glave, razbili jajc in zažgali gnezda. Pesek je tako droban in prodoren, da pride prav povsod, na glavi ga imam stokrat več kot las, nos ga je poln, prav tako ušesa, ščemi me v očeh. hrusta med /obrni, ko potegnem hlače z riti se mi vsuje izza njih kaj drugega kot pesek. Dan po viharju je bil kraj skoraj zlit s sipinami, ki so objele obrobne hiše. pesek pa se je razsul po celem kraju in zadelel marsikateri kotiček. Puščava je, podobno kot naša pokrajina, ko zapade prvi sneg. vabila v vsej svoji nedolžnosti. Dva koraka gre kot po tlaku, naslednjih nekaj se vdira skoraj do kolen, pa zopet nekaj korakov nič, pri vsakem koraku moraš biti pripravljen na vse. Tuje agencije, ki v hladnejših mesecih vodijo turiste skozi te, kraje, priporočajo za vsak korak z glavne ceste težke čevlje, a ga ni čez boso nogo. Za nekaj sipinami treščimo rudzake v pesek, potem pa norimo, valjamo se po pesku, dričamo s sipin, na glavo se mečemo v pesek, tulimo kot živali. To so užitki. Ze zaradi tega se splača priti sem dol. Zapodim se preko sipin, a glej ga vraga, kmalu so vse enake. ♦ Ni bila tista leva prej na desni, ali morda ravno obratno?« Nazaj najdem edino po svoji sledi. Potem se zopet dričamo s sipin, norimo po nedotaknjenem, nežno na-rebrenem pesku gor in dol Ko človek sedi na vrhu sipine in zre na z luninim sijem osvetljene peščene silhuete okrog sebe, ga prevzamejo nepopisni občutki popolne svobode, popolne neodvisnosti, ki ga dvignejo nekam iznad samega sebe in bornega vsakdana. Čutila odpovedo, tu srečam svoj drugi Jaz. se stopim z okolico v navdušujočo celoto. Ekstaza svobode nas / vso svojo močjo ponese preko puščave. Za vsakega nekaj na tržnici v El Ourdu Tržnica v El-Ouedu je prav taka kot vse ostale v tem delu Sahare, polna ljudi, da se komaj gibljem med množico. Tu prodajajo vse od doma skovanih žebljev. razno-raznega orodja iz domačih delavnic, hrane, do tranzistorjev, nekdo prodaja fotoaparat (svojega takoj tesneje stisnem k sebi), na posebnem delu mrgoli ovac in koz. Ovce se zaletavajo ena v drugo, koze meketajo, ljudje vpijejo eden čez drugega, sploh ne vem, kdo kaj prodaja, kdo kupuje, čigave so tiste živali, ki skačejo ena v drugo, da jih ločujejo z udarci debelih palic. Osel z glasnim ia sporoča, da ima vsega skupaj dovolj, nekdo se podi za ubeglo ovco, skupina Beduinov se pripravlja, da zopet požene svojo karavano, vse skupaj pa zaudarja kot ogromno stranišče. Spomin na Maroko je še vedno živ in včasih se kar čudim, da me med množico nihče ne potegne za rokav ponujajoč mi stvar, ki jo najmanj potrebujem. Ze dolgo se ni nihče poslovil od mene z osornim: »Fuckvou!« »Fuck off!« ali »Fuck vourself!« Edino otroci so si podobni, le da namesto »Mister, bakšiš!« kriče za mano. »Miseour, dinar!« Pregneten kot testo se prerinem skozi množico trgu jočih in jo uberem k cevi ob glavni cesti, iz katere, stalno teče voda, več v posode krajanov, ki si tu ustvarjajo zaloge, kot na večno žejna tla, v najhujši vročini pa smo vse presledke med polnjenji posode izkoriščali mi, tako da smo se nameščali pod osvežilni curek. Tu so se ustavljali vsi Evropejci, ki so prihajali iz Tunizije in smo bili eni drugim žive zakladnice informacij. V dnevu, ko je bil naval turistov najhujši smo za njihovo preštevanje porabili vse prste ene roke. Avtobus, ki dvakrat tedensko pelje preko enega najbolj vročih predelov Sahare proti Tuniziji, je poln. Ljudje mirno brez besed čakajo na prehod meje. Ne gane jih niti karavana Beduinov, niti peščeni zameti, niti prevrnjeni drogovi električne napeljave, ki jih je izpodkopal veter. Na meji se mi naredimo fine, damo se prositi, da se prikažemo pred carinike. »Če ste nas zafrkavali, ko smo hoteli v državo, vam bomo vsaj malo vrnili ob izhodu.« Hočem se narediti kulturnega Evropejca in vprašam carinika za stranišče, pa mi nasmejan pokaže okrog sebe rekoč »Desert«. Do tuniške carinarnice, nekaj kilometrov naprej, se ljudje povsem prelevijo, da v njih komaj spoznam stare Alžirce. Tradicionalna oblačila zamenjajo kavboj ke in mikice, opanke iz kamelje kože zamenjajo čevlji Made in Europe, res da jih tiščijo, da kavbojk niso vajeni, da jih pogled skozi sončna očala vara, a taki šarmerji bodo po njihovem veliko laže pustili denar skupini deklet, ki jih tako kot tiste iz prejšnjega avtobusa, pričakujejo z razširjenimi nogami. Ljudje, ki se vračajo iz Tunizije so ali samski fantje s praznimi denarnicami ali pa cele družine, močno preobtežene s kufri nabasanimi z razno razno ala Pon-te Rosso kramo, ki je pred leti odslužila v Evropi in je tu našla hvaležne kupce. 30 SJ\OLcIfW EOZMMT jI TA GLAVNA URŠA »Zakaj pa ne?« je vpraševal dedek z mirnim, premirnim glasom in užival. » Ker, ker, ker je domišljav!« »lega ne bi trdil,« je dedek branil Jako. »Oče, kaj pa govorite?« spet mama. » Filip, reci že kaj!« Ata pa je spet skomignil z rameni. »Kaj naj rečem, Angela1 Ta zadeva mi je popolnoma tuja.« Mama je v obupu vila roke. »Kakšna družina!« »Pomiri se, Angela!« se je spet oglasil dedek. »Če se spomnim svoji otroških let vem, da sem bil zaljubljen že v prvem razredu v deklico it drugega razreda, ki ji je bilo ime Meta. In ker sem bil zaljubljen in tega niše« hotel pokazati, sem jo vsak dan zmerjal z Meto-Trompcto. Zaradi tega je včasih celo jokala in bila je zelo žalostria zaradi tega in žalosten sem bil tw£ jaz. Kljub temu nisem mogel drugače. Najsrečnejši pa sem bil, ko smo igrali igrico, ko sem bil medved in dal Meti, ki je bila princeska, jabolko. Zaradi tistega jabolka sva se z Janezom stepla, ker je tudi on hotel dan jabolko Meti . . .« »Oče, nehajte! Kur otročji ste že!« »O, o, kaj sem pa storil?« je začudeno vprašal dedek. Zbrala sem v sebi vse moči, vstala in rekla: »Jaka je moj sošolec it ne fant. Preveč je domišljav za fanta. Lahko noč!« Odhitela sem v vežo in po stopnicah v svojo sobo. Vrgla sem se aa posteljo in nisem vedela, naj se smejem ali jočem. Na dedka sem bila jeaa, za jezo pa sem čutila neko komaj zaznavno zadovoljstvo, tako res nisea vedela, kako naj se obnašam. K sreči sta me utrujenost in zaspanost kmalu pogreznila v nič. Vsa šola je bila polna pogovorov in razmišljanj o Jakovem podv»a Večina ga je občudovala. Proti njemu so bili le tisti, ki jih je razganjali nevošljivost. Sošolci so prihajali k meni in me spraševali, kako je Ma z Jakom in dedkom v bolnišnici. Morala sem kdove kolikrat pripovv-dovati isto pripovedko. Čeprav je bilo naporno in mi je že začelo iti aa jetra, sem kazala prijazen obraz in zdelo se mi je, kot bi vodila pogovoru televiziji. Bila sem kar ponosna, da sprašujejo prav mene. Ponosna pa x« bila tudi na Jako. Ker so spraševali o njem prav mene, sem se mu čat bliže. Nekako povezana z njim. Ob svojem zadovoljstvu pa sem spet ustrelila kozla, ker sem Barba« in Tatjani razkrila, da greva z dedkom popoldne k Jaku na obisk. »Tudi midve greva!« sta zavpili obe hkrati. »Vprašala bom dedka, če lahko,« sem se važila. »Zakaj pa to?« je hotela vedeti Barbara. »Nihče mi ne more pretxwe> dati obiska,« je zajedljivo-ugovarjala Barbara. »Saj ti tudi ne prepovedujem. Pojdi, kadar hočeš. Ampak ne z nai z dedkom. Si razumela?« »Zakaj ne?« začudeno Barbara. » Zato.« »Prav imaš, ne popusti,« mije prišepnil moj Glas. »Mislila sem, da smo prijateljice. Dedek bi zagotovo ne imel nič m če bi šli Se midve z vama.« prwH » Kaj, Tatjana tudi?« sem se delala začudeno. »Saj veš, da smo zmerom skupaj,« se je oglasila Tatjana s stran V njenih besedah je bila neka žalost. Čutila sem to in zazdelo se mi ie d krivična. Res ni bilo lepo od mene, ker sem hotela imeti Jako le »»1o!?* zaprav je bil sošolec nas vseh. K Za!* ™* »Uredi, da ne bosta prišli le onidve. Povabi ves razred in utonili h.*, v gng. Ne nosta nekaj posebnega, ampak le del razreda,« m, je pfed^ » Prav imaš, sem od zadovoljstva zatrepetala ob tako pametni mui »Potem naj gredo tudi drugi. Seveda, kdor si želi. Pa čepra^vl red.« * Barbara in Tatjana sta se spogledali in Tatjana je prikimala »t i bilo gala.« 10 * Stopila sem na stol in zavpila: »Danes popoldan gremo oh..u, laJ Kdor želi z nami, naj bo ob treh pred šolo!« o0'^at Jak«. Sošolci so zatopotali, zaploskali, zažvižgali in zavpili v navdušenju V Pripovvd*'1 Pet minut pred velikim odmorom je zahreščal zvočnik, vanje zgodovinarke o kosovski bitki je zasekal tajničin glas: OKROŽNICA! UČENCI IN UČENKE! UPRAVA SOLEOPOZA« 1A UČENCF IN UČENKE, DA JE STROGO PREPOVEDANO J* nRANJE Z ZMAJI IN DRUGIMI LETEČIMI PREDMETI. KDOR HfičF TO POČETI, MORA ZAPROSITI ZA DOVOLJENJE UPRAVO ?OI F< UGOTOVLJENO JE BILO, DA JE TO POČETJE ZELO Sfc VARNO ZATO BO ŠOLA DOVOLILA TO ŠPORTNO DEJAVNQjH i F UČENCEM, KI BODO VKLJUČENI V USTREZNA ŠPORTN\l nRUSTVA KJER SE BODO LAHKO UDEJSTVOVALI POD STROKOVNIM VODSTVOM, OB USTREZNIH VARNOSTNIH LKRt I PlH VSAK KRŠITELJ OMENJENE PREPOVEDI BO KAZNOVAN] Z UKOROM RAVNATELJA! UPRAVA. B. TRAVEN: 9 OBLAST 12 Napočil je prvi januar. Gosta jutranja megla je še težko ležala na zemlji, ki se je kopala v rosi. Ko se je nad Pebvilom zasvetil dan, ko sije začela megla po sili trgati in dvigati in se je prikazalo sonce, kakor da je skočilo planinam na hrbet, tedaj je tisoče in tisoče Indijancev napolnilo trg v Pebvilu. Množice so tako naglo privrele na trg. kakor da so bili ljudje če/, noč skriti v grmovju \ in so ves čas čakali na tisto sekundo, ko se bo prikazalo žareče sonce izza vrha gore. da bi v hipu in tako na gosto napolnili trg. kakor da so ležali med travnimi bilkami in v naravnih gubah tal in so se zdaj vsi hkrati dvignili kakor na povelje. Na trgu je zavladala gneča, kakršna je navadno samo ob največjem letnem prazniku nacije. Moški, ženske in otroci in psi so se stiskali v tesno /bitih skupinah in v vedno večji gneči. Vsi so bili razposajeni. Razlegal se je smeh. vpitje, klepet, klici, petje in godba, vse to se je razlivalo daleč po širokem trgu. Nekateri rodovi so nosili dolge palice, ki so imele na vrhu pisane perjanice, in so jih zasadili sredi skupine kakor ponosne prapore Drugi rodovi so prišli / zastavami, na katerih so bile bolj ali manj spretno pnšite »odobe svetega Antonia ali svete device. Povsod je bilo videti sredi množice capi tane s klobuki, s katerih so plapolali dolgi, pisani svileni trakovi, znamenja kapitanske rasti. Tudi capitane so v vsakem rodu vsako leto na novo volili. Bili so izvoljenci in poslanci svojega rodu ali svoje skupine in so zastopali svoj rod na velikih zborovanjih, ki jim je bil predsednik jefe njihovega naroda. Tukaj, na tem zborovanju celega naroda, so bili ob tej izredni priložnosti vodje in reditelji svojih skupin. Tako je bila vsaka skupina sleherno minuto povezana s centralnim svetom cele nacije. Vsi capitani so prejeli na zadnjem odločujočem zasedanju sveta naloge, kaj mora storiti njihova skupina ob določenih dogodkih in ob določenem času in kako in kam naj pridejo s svojo skupino, če bo centralni svet dal določeno znamenje. Don Abelardo je bil nemalo začuden, ko je zagledal vso to množico ljudi, zbranih na trgu pred cahildom. Ni si mogel razložiti, za kaj frre. Saj ni bil tržni dan pa tudi nobeden štirih >arrios ni imel svojega praznika. Ni še bil dve polni leti tu in ni se dobro poznal vseh praznikov in vseh drugih priložnosti, ob katerih se ljudstvo zbere na trgu Zato se je kmalu pomiril. Potem pa se je spomnil, da je tega dne prvi januar. In je pomislil, da so nacije prišle k proslavi novega leta. Ni vedel, da Indijanci ne praznujejo novega leta. A zdaj je imel svojo razlago in je šel zajtrkovat. Nato je spet stopil v portico in vprašal nekaj Indijancev, ki so stali tam blizu in se pomenkovali, zakaj so se zbrali vsi ti ljudje. Vprašani so imeli takoj pripravljen odgovor. Rekli so. da so prišli, ker je prvi januar. In to je don Abelardu zadoščalo 13 Indijanske policiste, ki so živeli v Pebvilu. je poslal na trg. da bi skrbeli za red in mir. Ko je Še postajal tam in premišljeval, kaj naj še stori, da bi ljudje čutili njegovo oblast, so v cerkvi zazvonili zvonovi. Pogledal je proti cerkvi in opazil, da je nižji zvonik poln fantov, ki s*> divje vlačili /;i vrvi, vpili, vriskali in peli. Tedaj se je prikazala iz gostega grmovja na vzhodni strani naselbine Četa Indijancev in korakala ob veseli godbi. Nosili so bobne, flavte, kitare, violine, in igrali melodijo za ples. Ljudje so nosili palice, okrašene s pisanim perjem in cvetjem; spredaj so fantje nosili cerkvene zastave svojega barria in si prizadevali, da bi stopali kar najbolj dostojanstveno. Sekretar je spoznal po zastavah, da je to barrio San Miguel: prihajal je v strnjenih v rstah. Brž ko so množice na trgu slišale prihajajoči barrio. so nemirno vzvalovile. Klicale so prihajajočim in številni mladi ljudje so planili proti njim. da bi jih spremljali, ko bodo prikorakali na trg. V prihajajoči četi je bilo videti takoj za zastavami capitane rodov barria. In med tistimi capitani je korakal Navidad. mož. ki ga je bil barrio San Miguel izvolil za poglavarja. Navidad je imel na glavi klobuk brez trakov, ker so trakovi pomenili sestavni del obreda ustoličenja. Zato pa je nosil na prsih dve pisani prepasnici, po katerih se je odlikoval med drugimi možmi kot izvoljenec. Komaj je kolona prišla do zunanjega roba trga, ko je jefe. ki je bil še na svojem položaju in bi po dekretu moral ostati na tem pc ves iz sebe prihitel pred cabildo. na stali odprl vrata in krikrnil sekretarju: »Prihaiai« prihajajo, me mataron, ubili me bodo . »Neumnosti, que loco,« je deiai Abelardo. »Nihče vas ne bo ubil. don Ar Vlada vas varuje.« Medtem ko je sekretar to govoril, ni bil videti tako miren in zanesljiv, i hotel pokazati s svojimi besedami. Pte% je. začel obračati pas s samokresom, da le-ta pomaknil bolj naprej in si ga je na prednjo kolčno kost. Pogledal je navad preštel naboje, ki jih je bil zataknil ta Nekoliko se je pomiril, ko je ugotovil, da ■ pas nabit z naboji kalibra petinštirideset,] bili na vrhu sploščeni in s pilo zarezani j so bila zato sploščena, da bi vsaj nat udari vkost, napravil čimhujši rano, iai so bile zato, da bi se v niih nabirala umaa in mikrobi in bi prišlo do infekcije, takoi bila tudi vsaka lažja rana smrtno nev Zato je tudi nosil vse svoje naboje zrn« pasom, da bi se na njih nabrala najrazli nesnaga. Ko je zdaj indijanski casiuue v sobo s < hom na obrazu, kar je pri Indijancu kdaj videti, je don Abelardo pri priči *po zakaj se je zbralo v naselbini teh deset Indijancev. Se zmeraj pa se ni aaveiaf popolnega pomena položaja. Ker j* y sekretar in pooblaščeni zastopnik vlad*. » v počutil dovolj močnega in je verjel, da lahke že s svojim ugledom obvlada položaj. Toda Amalio se ni počutil varnega, kat ji bolje presojal dogajanje na trgu. sai ie pcuaai običaje svojega ljudstva. 111 MARCA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN O Referendum v Bistrici maja krajevni samoprispevek za jjradnjo kulturne dvorane in ^■Mfkreacijakega centra se po rezultatih ankete ogreva Mi - Na ponedeljkovi seji •a hjevne skupnosti Bistrica, ki ' * je udefežih tudi zastopniki Jfc*HiUmih organizacij in konference socialistične *a je padla končna odločitev o *aa referenduma za krajevni *i saupelem lanskem občin-•ajUaovanju smo zaceli raz-bi v Bistrici poskusili 'ataka samoprispevkom,« je _*»■ predsednik sveta krajevne likati Jakob Stabuc. »Gre za WMte? doma za splošni ljud-■JMpor in potrebe nade ga ga-■"•aja društva, ob katerem bi iNan dvorano za razne kul-prireditve in družabna sre-IV ter a ureditev športno-re-RiJakega centra v Ročevnici. Meraafti krajevni skupnosti, pfe>i prek štiri tisoč ljudi, ■Nafta tretjina vseh tržiških MsK.aelo pogrešamo.« IU pt ne bt bile referendumske ma* b zahtevajo ogromno tru-paa»n,so8e Bistričani odločili, lak prek ankete izprašali večino m, kaj menijo o načrtu. Re-i rakete so ugodni; za samote je opredelilo tri četrtine ljudi le, da bi v občini ven-•pet poskusili z referendu-a občinski samoprispevek, ptjsrfle, ko smo začeli raz-slastnem in je nikakor u> je dejal Jakob Šta-v ponedeljek smo o to govorili. Vendar pa da je naša akcija že ee, da je ni več moč Vprašanje je, kako bi ritani glasovali na ob-referendumu. Po drugi imo videli, da je razlog jeii referendum predalo zanimiv in razam gradnje komu-tov in naprav. Za- kaj bi sicer celo v krajevnih skupnostih, kjer bi prejemali solidarnostni delež, samoprispevka ne izglasovali?« »Pa še en vzrok, ki je dobil potrditev tudi na nadi ponedeljkovi seji sveta, obstaja. Občani očitno ne želijo vlagati svojega denarja za komunalno opremo, saj menijo, da bi morali v občini zanje poiskati druge vire financiranja,« je še pojasnil Jakob Štabuc. Samoiniciativna akcija Bistriča-nov bo, kot kaže, spodbudila k podobnemu razmišljanju tudi nekatere druge tržiške krajevne skupnosti. Zanimanje so pokazali že v Kovorju in Križah, medtem ko so Lešani celo predlagali, da bi se Bistričanom pridružili, leti pa bi jim pomagali v zahtevnih pripravah s strokovno in tehnično pomočjo. Lešani se namreč ne želijo odreči boljši cesti. »Referendum bomo v Bistrici izvedli maja. Pred tem nas seveda čaka še veliko dela, predvsem na področju informiranja krajanov, saj nas rezultati ankete ne uspavajo,« je dejal Jakob Stabuc. »Predvidevamo, da bi krajani pet let prispevali po 1,5 odstotka od svojih osebnih dohodkov, razen tega pa bi za gradnjo dvorane in športno-rekreacijskega centra poiskali tudi druge denarne vire.« H. Jelovčan Vzgoja človeka in psa Tržič — Člani Kinološkega društva Tržič so se zbrali na redni občni zbor. Društvo šteje 91 članov, v zadnjem času pa njihovo število še narašča. V preteklem obdobju je društvo zaradi potreb kmetijske zadruge izgubilo svoje vadbene prostore in prestavitev hišice (novo bodo zgradili v sodelovanju z lovci) je začasno ohromila dejavnost. Težave s steklino, pogini živali in pomanjkanje zdravil so zmanjšali aktivnost. Društvo je še mlado, toda z načrtnim delom in lastnim strokovnim kadrom skušajo uresničiti ambiciozen načrt. Ne zapira se v lastne okvire, organizirali so razgovor z rejci,'ki za uspešno vzrajo potrebujejo nasvete. V letu 1981 je bilo pregledano 14 legel petih različnih pa- glabo petino več nočitev 5! - Turistična društva te jajo uspešnost lanske t vitezom-. Pri jeseniškem tu-dntftvu so zadovoljni. Na obmoćju je prenočilo ua. pri katerih so zabele-H3 »oČitev. Domačih gostov ', tujih 3.309. Pri noč^it-bilo 26.517 domačih in &oh. V primerjavi z letom bilo gostov za 2.f> od-ailij. prenočitev pa za IH.it vtf. (iostje so se torej itol/fa«!. kar pove tudi povi — se lani ni povečalo, celo zmanjšalo se je. saj jih v gostišču pri Krlahu vse leto niso oddajali. Predvidevajo, tf« lil' bodo letos spet oddajali. Gostje si prenočišče v glavnem poiščejo sami. /. rezervacijami, s pomočjo vodiča v vremenski hišici in na železniški postaji, nekaj pa jih turistično društvo usmerja tudi na osnovi osebnega, telefoničnega ali pismenega povpraševanja . Branko Blenkuš sem z 92 mladiči, za katere so vzredi-telji vzorno skrbeli. Tržiška legla so znana kot kvalitetna. Nekateri rejci so na razstavah in tekmovanjih prejeli številna mednarodna priznanja. Za pravilno ravnanje s psom ni dovolj vzgojiti le psa, ampak tudi človeka. Društvo bo organiziralo trimesečni tečaj, ki ga bodo vodili strokovno usposobljeni člani. Začetek tečaja bo 29. marca in zanj je med člani izredno zanimanje. V programu za leto 1982 imajo poleg prestavitve hišice in organizacije tečaja še izvedbo izpitov v jeseni za vse, ki bodo opravili tečaj, štirje člani društva se bodo na Komni udeležili lavinskega tečaja, kar je zaradi gorske lege tržiške občine izredno pomembno. Dva člana pa bosta poleti obiskovala tečaj za reševanje izpod ruševin. Društvo se bo vključilo tudi v akcijo NNNP in ponujajo se možnosti za sodelovanje v splošnem ljudskem odporu. Tržiški kinologi bodo pomagali pri organizaciji regionalnega ocenjevanja in razstave v Kranju za vsa gorenjska društva. Delo v društvu bodo organizirali po sekcijah, kar omogoča veliko večjo aktivnost. Večjo skrb bodo namenili obveščanju o svojem delu. V razpravi so Člani s konkretnimi predlogi dopolnjevali načrt dela, velik poudarek pa so namenili razvijanju dobrih odnosov med člani. Občni zbor je pozdravil tudi predsednik Lovsko-kinološke zveze za Gorenjsko Miloš Kelih. Člani so izvolili novo vodstvo in člane komisij. Novi predsednik Kinološkega društva Tržič je postal Bruno God-nbv. M. Fornazarič 40-letnica herojske borbe na Planici Praznik prebivalcev krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Zabnica Tradicionalni krajevni praznik — 27. marec bodo prebivalci krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Zabnica letos proslavili v spomin na 40. obletnico herojske borbe Selške čete in smrt narodnega heroja Staneta Žagarja ter 14 soborcev in v spomin 9. kongresa ZK Slovenije ter 12. kongresa ZK Jugoslavije. Tudi tokrat so v krajevnih skupnostih pripravili številne slovesnosti, prireditve in tekmovanja, osrednja svečanost pa bo v soboto, 27. marca, ob 10. uri. Takrat bo na Planici nad C m grobom množično zborovanje i a|1 !*•)- Na rednem zboru delegatov so se v torek, 16. marca, sestali *» iibUke družine Kranj. Na zboru so ocenili delo družine in v minulem letu ter sprejeli delovni program za letos. Razprav **> tub o uresničevanju ribogojnega načrta za sedanje srednje ^*4Mftin o ustanovitvi muha rs ke sekcije. — A. Ž. borcev in aktivistov NOV, delovnih ljudi in krajanov kranjske in škofjeloške občine, predvsem pa mladine. Slavnostni govornik na zborovanju bo sekretaa komiteja občinske konference ZK Kranj Stane P imat. Različne prireditve v počastitev praznika se bodo začele že to soboto (20. marca), ko bo ob 14. uri na športnem igrišču v Zabnici turnir v malem nogometu, ob 16. uri pa bo v domu Ivana Cankarja v Sv. Duhu turnir v namiznem tenisu. V nedeljo, 21. marca, bo ob 9. uri na igrišču v Zabnici rokometni turnir; v ponedeljek, 22. marca, se bo ob 16. uri v gasilskem domu v Bitnjah začelo strelsko tekmovanje. V torek, 23. bo ob 9. uri najprej srečanje učencev osnovne šole Zabnica s pjsateljem Ivanom Janom, ob 10. uri se bo začel pohod učencev osnovne Šole Zabnica od spomenika do spomenika, ob 16. uri pa bo na kegljišču Benedik v Stražišču tekmovanje v kegljanju. 24. marca ob 16. uri bo v Crn grobu skupna gasilska vaja gasilskih društev Bitnje, JoŠt, Sv. Duh, Skofja Loka in Zabnica, ob isti uri pa se bo na igrišču v Stražišču začel košarkarski turnir. V četrtek, 25. marca, ob 19. uri bo v gasilskem domu v Bitnjah slavnostna akademija, v petek, 26. marca, ob 16. uri pa bo šahovsko tekmovanje. Prireditve v počastitev praznika bodo sklenili v nedeljo, 28. marca. Ob 9. uri bodo na rojstni hiši Toneta Šifrerja v Zabnici najprej odkrili spominsko ploščo pisatelju. Hkrati pa bo pred rojstno hišo tudi zbor tekmovalnih patrulj za pohod Po poteh Rovta, ki se bo začel ob 9.30. Cilj tekmovalnih patrulj, podelitev pokala in nagrad pa bo od 13. do 15. ure v gasilskem domu v Bitnjah. A. Z. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (6. zapis) Le nekaj desetletih je minilo od starih idiličnih časov, ko so se ljubljanske družine ob lepih senčnih nedeljah odpravljale na prijeten popoldanski izlet v Zgornjo Šiško, v še kar precej kmečko vas na robu mesta. Danes je Šiška seveda že povsem urbanizirana (po mestno zazidana in urejena) — za čuda: bližnje Dravlje pa so le še ohranile vsaj .deloma svoj prvotni kmečki značaj, predvsem jedro vasi v Dra-veljski ulici, vzhodno od Vodnikove ceste. SKOZI DRAVLJE V ŠENTVID Zato se bo tudi smer naše poti »proti Gorenjski« t. j. natanko proti severozahodu) ognila gostemu prometu na magistralni Celovški cesti — krenili bomo iz Šiške raje po Vodnikovi cesti - resda dolgi skoro uro hoda (vsaj 4 km) — ki pa veže vse zaselke od Šiške prek Dravelj prav do Šentvida. Dravlje — dolga vrstna vas na meji prodnatih in ilovnatih tal. »Mejo« je lepo videti že po vnanjem: na prodnatih tleh so njive, na ilovnatih pa travniki. Nekoč so draveljske njivske »parcele« segale do gorenjske železniške proge na vzhodu. Današnje draveljske ulice (Na Korošici, Krovska. Dražgoška, Sojerjeva, Laznikova, BeŽjakova, Lavričeva, Šolska in druge ulice) teko v smeri in po tleh nekdanjih kolovozov med njivami. — Kmečko prvobitnost izpričujejo ttidi ledinska in druga krajevna imena, n.pr. Lakotnice, Stegne, Za krajem, Na dolih, Zatišje, Sadjarska in Čebelarska ulica. ' Sicer pa krajevno ime Dravelj zasledimo še enkrat — a povsem na drugem koncu »Velike Ljubljane«: zahodni del vasi krai Vevč se je nekdaj imenoval Dravlje; vendar pa je to staro vaško (bolj ledinsko ime že šlo v pozabo. PRIPROŠNJIKI ZOPER KUGO Srh preleti človeka ob misli, kako hudo je moralo biti našim prednikom, kadar se je pritihotapila v deželo strašna kuga. Zdravstvene pomoči skorajda ni bilo (ali pa je bila bolj podobna »blaževemu žeg-nu«), zato smrt ni izbirala: podlegali so ji mladi in stari, revni in bogati. In tako ljudem ni preostajalo drugega, kot obračati se k svetnikom, ki so bili za klice po pomoči menda bolj dovzetni. Vrsta cerkva, cerkvic, kapelic in znamenj še stoji v naši deželi, ki spominjajo na one žalostne čase. Večinoma so cerkvice posvečene enemu ali kar večim »pri-prošnjikom zoper kugo«. Tako je n.pr. draveljska župnijska cerkev posvečena sv. Roku — saj je bila (prvotna stavba!) sezidana leta 1646 v zahvalo, ker je tedaj kužna epidemija že ponehala*. — Sv. Roku pa drugujeta v draveljski cerkvi še Vodovod iz Radovne Radovljica - Med območji, kjer hudo primanjkuje vode, je tudi blejsko in gorjansko območje. Najbolj pogosto primanjkuje vode v višje ležečih predelih, pri pregledu vseh zajetij in zmogljivosti vodnih virov so ugotovili, da je vode v virih premalo. V zadnjem času so zgradili vodovod Podhom-Zasip, zdaj pa se pri komunalni interesni skupnosti pripravljajo na izvedbo ene največjih naložb na vodovodih. Gradbeno podjetje Grad Bled v Radovni je Že začelo z deli in iz Radovne nameravajo vodo speljati po vodovodnih ceveh do Bleda m kasneje do Lesc. Prva drenažna in raziskovalna dela so v glavnem opravljena, predvidevajo pa, da bo v Gorjah dovolj vode že ob končani prvi fazi del, ko bo zgrajen cevovod iz Radovne do Krnice. Po predračunu velja naložba 90 milijonov dinarjev, gradili pa bodo v etapah in v skladu s finančnimi možnostmi. Pri komunali ugotavljajo, da cena vode nikakor ne pokriva niti enostavne reprodukcije m jim nujno primanjkuje denarja za razširjeno reprodukcijo. Za razširjeno reprodukcijo se sicer zbirajo sredstva pri interesni komunalni skupnosti, vendar tega denarja vedno primanjkuje ob inflaciji in podražitvah, medtem ko se cena vode giblje v okviru resolucijskih določil. D.Kuralt Pesnik Blaž Potočnik druga dva »kužna priprošnjika« sv. Urban in sv. Boštjan. - Velja se še spominjati, da so bile Dravlje nekoč * tudi cilj pobožnih romarjev — k sv. Roku. Draveljska cerkvica je iz stare bila pregrajena v baročnem slogu Ima pa tudi svoje pokopališče — nekaterim Ljubljančanom najbrž tako ljubo, da so si za svoj poslednji {>očitek izbrali prav draveljsko zem-jo. Tako tu spe: pesnik Silvin Sardenko (Alojzij Merhar) 1878 do 1942, pisatelj Ivan Pregelj 1883 do 1960, slikar Marij Pregelj 1913 do 1967. pesnik Anton Vodnik 1901 do 1965 idr. VASICE POD GRADIŠČEM S ceste prav tako kot iz vlaka opazimo nad Šentvidom kar izrazito gozdnato vzpetino (459 m - torej kar 143 m više od lege vasi) Gradišče. Ime že samo kaže, čemu je vzpetina služila. Pod Gradiščem, v vznožju m po spodnjem pobočju so si našli svoj grostor drobni zaselki: Podgora, tžanj, Trata, Poljane idr. V večini teh vasic je obilo obrtniških delavnic a tudi nekaj večjih podjetij (obrat tovarne Iskra, ki izdeluje tu gramofonske plošče, brivnike, in dnige elektrotehnične predmete, livarna Indos-Agrostroj, Tovarna dekorativnih tkanin, idr). Zanimivost vasic pod Grmado je zelo razvita zasebna izgradnja stanovanjskih hiš in delavskih hišic. Glede poimenovanja zaselkov ni nejasnosti, vsaj za Trato, Podgoro in Poljane; odkod pa ime Pržanju? Vprašal sem že na Pržanju. a mi nobeden od Pržanjčanov ni vedel prav pojasniti. Morda ima kraj ime po potočku Pržancu,. ki teče skozi naselje (po Zaletelo vem grabnu proti Kosezam v Glinščico)? Ali pa je dal kraj potočku svoje ime? Na Poljanah so že leta 1904 zgradili veliko poslopje za škofijsko gimnazijo (z internatom). Bila je to v Avstriji edina gimnazija s slovenskim učnim jezikom. — Okupator je v prvih letih poslopje izrabil za zbirališče gorenjskih izseljencev, greden so morali na transporte v rbijo in na Hrvaško. — Sedaj je v starem gimnazijskem poslopju nameščena vojaška šola. Na Trati je bil rojen narodni heroj Tine Rožanc (1895 - 1942). POTOČNIKOV ŠENTVID Kar brž povem, zakaj pravim »Potočnikov«? Tu je župnikoval domala celih štirideset let (od 1. 1833 do smrti 1. 1872) Blaž Potočnik, pesnik — čbeličar, nabožni pisatelj, glasbenik, homeopat in narodni buditelj. Sezidal je v Šentvidu šolo (1. 1866) in istega leta tudi ustanovil Narodno čitalnico. Za kraj tako zaslužnemu možu so 1. 1891 vzidali v vnanji steber na cerkvi kamnito ploščo z vklesanim napisom, ki pove med drugim, da »kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo ...« Torej, zato »Potočnikov« Šentvid! Sicer pa je bil simpatični mož doma v Štruževem pri Kranju, kjer je ugledal luč sveta tik ob gorenjski Savi 31. januarja 1799 Malo je nekoč manjkalo, da »Bvaža ni Savs vzeva«, če ga ne bi potegnila na suhe mati Barbara, ki se je — sama neplavalka — pogumno pognala v savske valove m rešila fantiča — tudi Slovenstvu ... To zlahka rečem: Narodna či-. talnica v Šentvidu, ki jo je Potočnik ustanovil, je bila prva v vaškem okolju, vse druge so bile tedaj v mestih in trgih. Potočnik pa ni bil samo ustanovitelj in podpornik svoje Čitalnice, bil ji je tudi predsednik do smrti. 8. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 19. MARCA 1912 KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE — n.sol.o. Kranj, JLA 2 Delavski svet delovne organizacije in delavski svet TOZD razpisujejo imenovanje naslednjih individualnih poslovodnih organov za 4 leta 1 DELOVNE ORGANIZACIJE KMETIJSKOŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE 2. TOZD KMETIJSTVO KRANJ 3. TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ 4. TOZD MESOIZDELKI SKOFJA LOKA 5. TOZD TRGOVINA NA DEBELO SKOFJA LOKA Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati Se: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom, — biti mora moralno-politično neoporečen in družbeno-politično aktiven, imeti mora organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja in tradicij NOB Podi. — da ima visoko šolsko izobrazbo kmetijske, živilste, organizacijske, pravne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih oziroma nalogah, od tega 3 leta na vodilnih delih oziroma nalogah, ter znanje enega od svetovnih jezikov pod. 2. — da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri ter 3 leta delovnih uspešnih izkušenj v gospodarstvu ali — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, kmetijske ali organizacijske smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu pod 3. — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri ter 3 leta uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu ali — da ima srednjo šolsko izobrazbo ekonomske ali kmetijske smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu pod 4. —' da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri ter 3 leta uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu ali — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu pod 5. — da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri ter 3 leta uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu ali — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri in 5 let uspešnih delovnih izkušenj v gospodarstvu DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE razpisuje imenovanje VODJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA za dobo 4 let Poleg splošnih se zahtevajo tudi naslednji posebni pogoji: - visoka šolska izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ah podobnih delih oziroma nalogah ah - višja šolska izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ah podobnih delih, oziroma nalogah, - biti mora moralno neoporečen in družbeno politično aktiven, imeti mora organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja in tradicij NOB. Kandidati morajo poleg prijave priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. Pismene prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KZK Gorenjske, v Kranju, JLA 2, z oznako »za razpisno komisijo TOZD« (oznaka konkretnega TOZD) oziroma DSPS, v 15 dneh po objavi. MERKUR KRANJ ČAS JE ZLATO -IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA POTROŠNIŠKO POSOJILO ZA NAKUP BLAGA VAM TAKOJ ODOBRIJO V VSEH PRODAJALNAH MERKUR V UUBLJANI PIVKI PETELINJAH KRANJU V SKORJI LOKI GORENJI VASI NAKLEM RADOVLJICI V LESCAH NA BLEDU in JESENICAH ZAHTEVAJTE PODROBNEJŠA POJASNILA! KOM PAS Komisija za delovna razmerja TOZD KOMPAS hoteli Kranjska gora objavlja prosta dela in naloge: VODJE RECEPCIJE H. KOMPAS — nedoločen čas Izobrazba: srednja ali višja, aktivno znanje dveh tujih jezikov in pasivno znanje dveh tujih jezikov, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece, OD ca. 14.300 VODJE STREŽBE H. ALPINA - nedoločen čas izobrazba: srednja ali višja, aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje dveh tujih jezikov, izpit iz higienskega minimuma, 3 leta delovnih ustrei-nih izkušenj, poskusno delo 3 mesece, OD ca. 15 200 VODJE VZDRŽEVANJA - nedoločen čas srednja izobrazba, izpit za visoko-tlačne parne kotle. 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece, OD ca. 14.000 INSTALATERJA - nedoločen čas KV instalater, izpit za plinske naprave, izpit za visokotlačne parne kotle, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, OD ca. 11.000 ELEKTRIKARJA - nedoločen čas KV elektrikar, 2 leti ustreznih delovnih izkušeni poskusno delo 2 meseca, OD ca. 11.000 Rok prijave je 15 dni od objave. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter delovnih izkušnjah pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. ZBOR DELEGATOV Gozdarsko hranilno kreditne službe Kranj o. sub. o. » razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA GOZDARSKO HRANILNE KREDITNE SLUŽBE Poleg pogojev iz 511. člena ZZD mora kandidat za dela in naloge individualnega poslovodnega organa izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj Individualni poslovodni organ opravlja dela v dopolnilnem delovnem razmerju in sicer dve (2) uri na dan. Kandidat bo izbran za mandatno obdobje 4 let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27/a, z oznako: »za razpisno komisijo za individualni poslovodni organ GHKS«. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po izbiri. TOZD GOZDARSTVO SKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE REVIRJA na območju zgornjega dela Selške doline Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas Pogoji: - srednja šola gozdarske smeri, * — kandidat mora biti zdrav in sposoben za opravljanje del in nalog, — dela so na prostem in v pisarni, — kandidat mora imeti 1 leto delovnih izkušenj; Samska soba zagotovljena v Železnikih. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: TOZD GOZDARSTVO Skofja Loka, Partizanska 22, 64220 Skofja Loka. 2 UPRAVLJANJE KOMBINIRANEGA VOZILA — prevoz delavcev na delo Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Pogoji: — dokončana osnovna šola, voznik B ali C kategorije, — poklicna šola za voznike motornih vozil, voznik C ali D kategorije, — kandidat mora biti zdrav in sposoben za opravljanje teh del in nalog, — dela in naloge se opravljajo v deljenem delovnem času, — kandidat mora imeti 3 mesece delovnih izkušenj. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov TOZD GOZDARSTVO Skofja Loka, Partizanska 22, 64220 Skofja Loka. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE Kranj DEŽURNI VETERINAR od 19. 3.-26. 3. 82 Za občini Kranj in Trtic kSJF« Anton- ^ ^ 23-518 Bet°nova 58' telefoi LIKOSAR DUŠAN, dipl vet., Visoko 45 a, tel. 28-771 Za občino Skofja Loka SlPfi ANDREJ- dipl. „ Loka, Partiza 37, tel. 60-380 Radovljica ii Za občini Jesenice PAVLIC FRANC, dipl vet. Zasip, Stagne 24, teL 77^» Dežurna služba pri živino-rejsko veterinarskem X du Gorenjske v Kranju Iva 22a78ia i a\ -25-779 S njeno* * ^ SERVISNO PODJETJP KRANJ ■ IJfc Tavčarjeva 45 Komisija za delovna rt* merja razpisuje potrebo £ KALKULANTU Pogoji za sprejem so: - tehnik gradbene smeri - 2 leti prakse v kalkulacijah Poskusna doba je 75 dni Nastop dela je možen takoj. Pismene prijave z dokariK dajte kadrovski službi podjetja v roku 15 dni » objavi razpisa. PRODAJA ORODJA NA KILOGRAME se je danes začela v BI A GOVNICI ASTRA v Krt nju Izkonstite moin^t ugodnega nakupa kleSč ključev in kladiv Uniorja S TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA n. sub. o. TOZD TOBAK Ljubljana, Tobačna ulica 5 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 2 PRODAJALCEV za prodajalni na Bledu Pogoji: — KV prodajalka tekstilne stroke — 1 delavka — KV prodajalka trgovske stroke — 1 delavka — 2 leti delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s poskusnim delom 60 dni. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema organizacijska enota na Jesenicah, Cesta na Golico 10 c, 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno v 30 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja TOZD. «1» MARCA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. STRAN GLAS Pesniški prvošolcev '*B0 « 1- c. razreda osip«** Sinon Jenko v Kra-% * M»li nekaj svojih pes-« Pa- ji objavljamo danes, fcf sodo morda prišle na aa uneje. P« recite, če niso T'..7* : »anali pika, Km aufti! <* Serafin KjUHME tipi bombaž, mpk aAaaaanoćo, »Mjerlonec imetje konec. • lWic VESELJE hfeakjt na zemljo, tafcšjelepo, »i»o»«dijo iK*kit) litijo. !w>«knanebo i«q(rto zemljo, DKffiattjohura!, *y»deželo je prišla. M Pegam Sončen dan na zasneženem poboičju Zelenica leži nad ljubeljskim predorom. Na njeni levi strani je Baba, na desni pa Begunjšči-ca. Z Zelenice se vidi del Košute, Korošica in Greben. Zadaj je Vrtača, naprej od nje pa Stol. Pred nekaj dnevi so nas učitelji zares razveselili. Na Zelenici je bilo tekmovanje za evropski alpski pokal. Ogledali smo si veleslalomsko tekmo. Bili smo zgodnji. Do Ljubelja smo se pripeljali, naprej pa smo Sli peS. Nestrpni smo čakali, se prestopali in pogledovali proti Startu na vrhu zeleniškega plazu. Končno se je le začelo. Prvi tekmovalec je bil že na Igra med odmori Skoraj med vsakim odmorom se učenci domislimo kakšne igre. Včeraj smo se zmenili, da bomo tekmovali, kdo bo s svinčnikom potegnil daljšo črto. Prvi je vrgel Tomaž. Eh, slabo je vrgel. Nato je vrgel Fricko, kar za trikrat več od TomaŽa. Na koncu je zmagal Roman, drugi sem bil jaz, tretji Franci in četrti Jelenko. Jelenko ni bil zadovoljen, pa je rekel, da smo goljufali. Vsi smo se spogledali m odvrnili, naj si to izpiše iz glave. Jelene je rekel, da se te igre ne bo več šel. Začel se je muliti in stresati jezo, mi pa smo se še naprej veselili ob igri s svinčnikom. Sandi Bogataj, 6. c r. osu. sole Cvetko Golar Skofja Loka cilju, mi pa smo čakali na našega najboljšega alpskega smučarja, Bojana Križaja. Prijavljenih je bilo prek sto tekmovalcev. Med njimi ni bilo bratov Mahre in Stenmarka. Po prvem teku se je Bojan uvrstil na tretje mesto. Nestrpno smo čakali na začetek drugega teka, ki je bil najavljen ob enih. Napetost je rasla, toda kmalu smo se sprostili. Avstrijec Strolz je zasedel prvo, Bojan pa drugo mesto. Tudi z drugimi našimi smučarja smo bili zadovoljni. Tekali smo po smujčišču, nabirali podpise nastopajočih, najbolj pa smo se gnetli okrog našega Bojana Križaja. Po končani tekmi smo se peš odpravili na Ljubelj. Tam so slovesno podelili medalje. Tekmovalci so dobili še kozoroge, skovane iz železa, najboljšim desetim pa so podarili majolike. Še vesela melodija tržiške godbe in že smo dobro razpoloženi posedli v avtobus, da se vrnemo v dolino. Spela Dobrin, 6. a r. osn. šole heroja Grajzerja Tržič Kako mamici pomagam pri delu Metulj ^^njnja pomlad. Jan Mdjkovic 3. b. r. osn šole Peter Kavčič Skofja Loka Bilo je pred leti, ko se je začela pomlad. Na travniku sem našel lepega metulja. Samo plahutal je še s krili, leteti ni več mogel. Zasmilil se mi je in sem ga vzel na roke. Odnesel sem ga domov. Položil sem ga na šopek cvetja. Negoval sem ga, mu dajal hrano in škropil liste cvetja z vodo. Kazalo je, da bo metulj poginil. Čez nekaj časa pa si je le opomogel. Postal je živahen. Kot temnoredeč list ie letal po kuhinji. 2elel sem, da bi krasil mojo sobo, ko bi se spreletaval po njej. Ko sem naslednji da« prišel iz šole, metulj ni več letal po stanovanju. Pogledal sem v vse prostore, a živalce nikjer. Izpustila ga je sestrica, ker bi drugače poginil. Nisem mogel razumeti, zakaj je to storila. Šele pozneje sem spoznal, da metulj pri meni ne bi preživel. Živeti mora v svojem okolju, na travniku. Jure Šturm, 5. b. r. osn. šole Prešernove brigade Železniki V našem gospodinjstvu tudi az pomagam s svojim delom, "ečkrat grem v trgovino, kar pa ni čisto po moji volji. Seveda se raje igram. Ker pa vem, da ima mamica veliko dela, hitro skočim v trgovino. Moje delo je tudi odnašanje smeti in čiščenje čevljev. Kadar mi mamica reče, naj odnesem smeti, bi šel veliko raje z bratcem na dvorišče, včasih ob nedeljah po kosilu pomijem posodo. To delo opravljam sam, ne da bi mi mamica ukazala. Miha Štular, 2. b r. osn. šole Simon Jenko Kranj Ko je mamica v službi, pospravljam stanovanje, saj vem, da tudi ona dela in pride domov utrujena. Zato je pomoči prav vesela. Velikokrat grem tudi v trgovino. — Petra Mamici pomagam pri raznih opravilih: skočim v trgovino in prinesem, kar mi naroči, pomijem posodo, pometem tla in podobno. — Pero Mamici velikokrat pomagam pri delu. Vsak dan, ko vstanem, pospravim posteljo in pomijem posodo. Ko se mamica zbudi, skupaj pripraviva zajtrk. Po zajtrku pa gre mamica v tovarno. Pazim na mlajšo sestrico in ji pomagam pri čitanju — Katka Pomivam posodo, pospravim, zbrišem tla in pometam. — Aleš Ko gre mamica v službo, pospravim stanovanje in pripravim kosilo. Mojega dela se mamica najbolj razveseli. — Lidija Mamici pomagam pri pospravljanju stanovanja, pri kuhinjskih opravilih in pri nakupovanju živil. - Alenka Učenci 5. a r. osn. šole Stane Žagar Kranj KURIRJI SPET NA POTI - V ponedeljek ob 10. uri se bo s slovesnostjo na Trgu revolucije v Kranju začela letošnja pot gorenjske kuričkove torbice. V njej bodo pionirji, tako kot med vojno njihovi vrstniki, po skritih stezah prenašali dragocena sporočila. Podatke, pomembne za narodnoosvobodilni boj, bodo seveda zamenjala pisma šolarjev, v katerih bodo izražali svojo pripravljenost slediti zgledu Tita, velikega učitelja, in vseh drugih graditeljev samoupravne socialistične Jugoslavije. Pionirji se bodo s torbico, ki jo bodo predajali iz rok v roke, na dolgi poti po Gorenjski večkrat ustavili. Na proslavah jim bodo spregovorili tudi nekdanji kurirji in borci. (H. J.) Bolezen mi je vse pokvarila Vsako leto ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku v šoli priredimo proslavo. Prav tako tudi vsako leto na prireditev povabimo enega izmed pesnikov ah pisateljev, ki ob tej priložnosti najbolj prizadevnim osmošolcem razdeli posebna priznanja za vztrajno branje. , , . . Zvedeli smo, da nas bo letos obiskala Berta Golob, pisateljica ki je pred leti v naši šoli poučevala slovensKi jezik. Tisti petek, ki smo ga namenih srečanju s pisateljico, sem nestrpno pričakovala. Za to sem imela dva razloga: prvi je bil ta, da ni bilo pouka, drugič pa sem že dolgo želela spoznati pisateljico »drobnih zgodb«, o katerih sem slišala veliko lepega Sodelovala naj bi tudi v kulturnem programu, in sfcer z recitacijo. Nastopa sem se malo bala, vendar mi to m skalilo nestrpnega pnčakova- nJ Ampak navsezadnje ni bilo nič s proslavo in z mojo recitacijo. Vse mi je pokvarila bolezen. Tistega jutra sem se zbudila s precej visoko vročino, kar 39,5 stopinje je pokazal toplomer. Nekaj takega sem se tudi bala ali, bolje rečeno, pričakovala, ker sem se že prejšnji dan slabo počutila. Pa vendar sem se le težko sprijaznila z mislijo, da bom morala ostati v postelji. Še nikoli se mi ure niso tako vlekle. V mislih sem vse dopoldne spremljala sošolce, ki so se veselili v šoli, sama pa sem morala ležati, piti čaj in požirati neokusne tablete. To se mi je zdelo nadvse krivično, saj sem si veliko obetala od obiska Berte Golobove. Zdaj sem spet zdrava in tolažim se z upanjem, da bom pisateljico prav. gotovo še kdaj srečala in da bo takrat nadomeščeno, kar sem zamusila. Mateja Bolka, 7. b. r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor ^PREDAVANJE LADJARJE n,)* 19. marca, ob 15. uri bo »5» plantaži Resje pri Podij fcmonBtracija sajenja in „imanja sadnega drevja, ob , , ,A bo v Kranju v Del avta domu predavanje o zatira-y/iezni Škodljivcev na sad-jfefjl in jagodičevju. Oboje Mggjra Hortikultumo društvo Cfli avoje člane, pa za vse Id radi sadj ari jo. JPravje, da vemo LONČENA POSODA - NOVA Novo posodo dobro prekuhamo pred prvim kuhanjem ali pečenjem. Ko smo jo položili v velik lonec, nalijemo čeznjo vode, ki smo ji primešali kuhinjske soli in močnega kisa. Na liter vode vzemimo 5 dkg šoli in 5 dkg kisa. Vre naj pol ure, nato posodo dobro izplaknimo v topli vodi. Prav tako čistimo posodo, ki neprijetno diši, le da jo pustimo Še nekaj dni po čiščenju na svežem zraku. iMessigue: fauva ima vselej prav kteršiljinkrebuljica ftimki gladiatorji so pred bojem jedli peteršilj in si baje z njim • v,okrepili mišice. ptncsuživa peteršilj splošno naklonjenost. Če vas želi vaš zelenjavirttvetditi, vam ponudi šopek peteršilja. To je najlepše darilo, ker tfcipek peteršilja šopek zdravja. Upira pa se mi, da nekateri upo-•t) i/, peteršilj samo za okras in pašo za oči. Nič me ne moti, da nas ^/Jbenih oken gledajo telečje glave, ki imajo peteršilj v ušesih, moti da v restavracijah pogosto s peteršiljem samo okrasijo jedi, ^paaeveda okraska ne pojedo. Topa je huda napaka! Peteršilj je zelo na drobno sesekljati in z njim potresti jedi, zato da ga vsi Ker peteršilj zelo lahko gojimo, ga ne pozabite posejati na svojem H Peteršilj je namreč ena izmed najvažnejših zdravilnih začimb. In -/uyzabite posejati tudi krebuljice, njegove sestre, ki mu je na zunaj •jtfm'm ima iste vrline. Nekateri ljudje imajo celo raje krebuljico ,g//peteriili, ker jo je težje zamenjati z nevarno trobeliko. Kljub spodobnosti pa koristno in škodljivo rastlino zlahka razli-nprnr, nakodrani listi trobelike imajo zelo neprijeten vonj. Dajte torej vedno peteršilj (ali krebuljico) v vaše solate, omlete in M Da bi lahko tudi pozimi potresli jedi s peteršiljem, ga posušite in z/, pravite. Izmed vseh rastlin ima peteršilj največ vitamina C, ,, /inkuje poživljajoče. Peteršilj priporočajo pri rumenici, vseh ffjtk obolenjih, celulitisu, protinu in revmatizmu, torej je nepogreš- W> peteršilja ne uporabljamo samo v kuhinji, lahko ga namakamo toplem mleku ali skuhamo iz njega zdravilni čaj. Moja babica tym je vedno ponudila peteršiljev čaj po bogatem prazničnem kosi- vam okus peteršiljevega preliva iyg zdi preveč oster, ga kanite ■m, '< vt!iJi zelenjavne sokove (narejene n. pr. iz paradižnika, ko-aajf zelene in limoninega soka). i ih so dojilje polagale obkladke iz sesekljanega peteršilja na •j ustavile mleko. Uporabljali so ga tudi za prvo pomoč zoper k.Oteklo mesto so preprosto natrli z njim. Zeiojja priporočam pri vnetju očesne veznice in drugih očesnih n^jfeVoda, v kateri se je kuhal peteršilj, je odlična očesna kopel, ker lilije in olajša pekočino. r^peteršiljev preliv zjutraj in zvečer nanesete s koščkom vate na V«, bonte takoj čutili, kako se po njem koža sprosti. Peteršilj kožo tfatiĆt SPRIJETA KOZARCA Včasih se nam primeri, da se kozarec, ki smo ga vtaknili v večjega, sprime z njim. Ločimo ju tako, da spodnjega vtaknemo v toplo vodo, v zgornjega pa nalijemo mrzle vode. Zaradi toplote se spodnji kozarec nekoliko razširi in ga lahko ločimo od zgornjega. ZAČIMBE - SHRANJEVANJE Začimbe hranimo vsako posebej. Drugače se druga od druge navza-mejo vonja. Za vsako imejmo posebno posodo, ki se dobro zapira. Na zunanji strani posode napišimo ime začimbe ali dišave. Če pa uporabimo steklene posode ali posode iz prozorne plastike, namenjene posebej začimbam, pisanje seveda odpade. Vedeti moramo, da se v vlagi začimbe pokvarijo, v slabo zaprtih posodah se pa razdiše. Za vsako kožo prava kopel Vrsto različnih dodatkov kopehm, posebno takih, ki dajo obilico pene in pa lep vonj, najdemo danes na naših kozmetičnih policah Navadno se odločamo po vonju. Pa bi vendarle morali malo bolj pomisliti, kakšna kopel nam bo najbolje dela. Kajti, učinek posamezne kopeli m le količina pene in vonj. Pomembno je tudi kako bo delovala na našo kožo, na počutje, jo bomo uporabili zjutraj ali zvečer. Tako nas na primer kamiličina kopel pomiri in je odlična tudi za kožo, posebno še, če imamo po hrbtu, vratu in prsih mozolje. Navadno se odločamo za smrekovo kopel, kajti v njej najdemo pravo svežino gozda. Pa še to dobro lastnost ima, da poživi naš krvni obtok, nam pomiri živce, utrujenim udom pa spet da poleta. » Za suho kožo, na primer, pravijo strokovnjaki, je najboljša senena kopel. Čudovito sprosti mišice, koža Iz mednarodne kuhinje Vorarlberški »žganci« je po njej kot prerojena. Zarad) izredno dobre prekrvavitve po tej kopeli bo utrujena, mlahava koža, ki smo jo čez zimo varovali pred mrazom spet sveža in rožnata. Kopel iz rožmarina, pravijo, godi vsaki koži. Tudi ta poživi krvni obtok in kožo. Kostanjevo kopel pa priporočajo mastni koži. Tudi ta pomaga utrujenim mišacam, zdravi majhne kožne mozolje^ predvsem pa pomirja. Kostanjeva kopel je pravi balzam za živce. \ r Za 4 osebe potrebujemo: 200 g moke, 1 jajce, sol, 150 do 200 cem vode, slano vodo, 200 g čebule, 4 jedilne žlice olja, 100 g masla, 20(3 g naribanega ementalca ali kakšnega drugega pikantnega trdega sira. Najprej damo moko, jajce, sol in vodo v skledo in vse dobro premešamo v precej gosto maso. Nimamo sicer takšne priprave pri nas, da bi tako kot Vorarlberžani, skozi poseben ribežen spuščali to močnato maso v vrelo vodo, da bodo ti »vli-vančki« enakomerno okrogli. Pa jih zakuhavajmo res kot vlivance in jih z vilicami sproti drobimo. Kuhamo jih tako dolgo, da vlivanci lepo narastejo. Potem jih vlijemo na cedilo in oplaknemo z mrzlo vodo. Medtem čebulo zrežemo na kolobarje in jo na maščobi lepo zarumenimo. Zdaj te vlivance še enkrat potegnemo skozi vrelo slano vodo in odcedimo. V ponvi stopimo maslo. Za serviranje vzamemo lončeno skledo, kot za naše žgance, in stre-semo vanjo najprej plast vlivancev, pa plast naribanega sira in tako naprej. Na vrhu naj bo sir. Na koncu po jedi razdelimo še zarumenelo čebulo in potem še prelijemo s stopljenim vročim maslom. Takoj serviramo. Zraven gre odlično zelena solata pa seveda pivo. DESET ZAPOVEDI ZA -KOPANJE Nikoli ne pojdite v kad s polnim želodcem! Nikoli se ne kopljite v prevroči kopeli. Idealna temperatura vode 1 je med 29 in 38 stopinjami C. Nikoli ne ostanite v kopeli dlje kot 15 minut. » Pred kopanjem spijte kozarec tople vode, da pospešimo transpiracijo. Obraz pred kopanjem temeljito očistimo. Uporabimo pravo kopel, ki bo odgovarjala naši koži in počutju. Po vsaki kopeli telo na hitro ; stuširamo s toplo in potem še z mrzlo vodo. Lase si pred kopanjem dvigni-mo z glavnički ali zavarujemo z rutico, da se nam ne bodo zmočile in nas motile pri kopanju. Z grobo rokavico (spleteno iz sisala) ali s krtačo za masiranje dobro zmasirajmo telo. Na koncu ne pozabimo kože, posebno tam, kjer imamo posebno suho, na komolcih, pete in podobno, dobro na miti. >_____........, fer" Skofja Loka — Včeraj popoldne so v risalnici osnovne šole Peter Kavčič v Šolski ulici v Skofji Loki odprli razstavo ob 50-letnici šolske stavbe. Z njo so počastili dan šole, ki ga praznujejo v spomin na rojaka, revolucionarja in partizana Petra Kavčiča-Jegorova. Na razstavi so razstavljeni stari učbeniki, stare šolske kronike, izdelki učencev skozi desetletja in današnja dejavnost šole. Najbolj zanimivo je prav gotovo prebiranje starih šolskih kronjk, v katerih so zabeležili vse, kar se je določenega leta na* šoli pomembnega zgodilo. Tako v šolski kroniki za leto 1932/1933 beremo, da je bila otvoritev nove šole za Škofjo Loko izredno pomemben dogodek. Tako pomemben, da je'o prireditvah, ki so jih pripravljali v počastitev nove pridobitve, vsak dan posebej poročal Slovenski narod, ohranjene pa so tudi številne brzojavke, ki so jih mestni očetje dobili v čestitko in pohvalo. »Takega živžava velika dvorana Sokolskega doma v Skofji Loki še ni doživela, beremo v številki, ki je izšla 27. novembra.« V dolgih procesijah se je zbirala mladina k šolski akademiji ob otvoritvi in blagoslovitvi nove šole. 900 najmlajših se je gnetlo na parketu. S prijazno domačimi besedami je učitelj Janko Sicherl pozdravil kulturni praznik. Krasno deklamacijo Ob otvoritvi šole, ki jo je spesnil loški rojak prof. Tine Debeljak, je izborno prenašal Marjan Dolinar. Sledil je nastop mladinskega zbora z ,Mladim vojakom'. Močno je učinkoval nastop šestega razreda, ki je prenašal Pugljevo ,Ubit zvon', ob glasovir-skem spremljevanju gospodične Mane Macolnove, ki je v ta namen sodelovala s samostojno kompozicijo. Šestica fantov je prikazala telovadni nastop s palicami ob spremlja- ANDREJ ROBIČ ravnik v ambulanti in gorah Sproščen, prijateljski je njegov nasmeh, ko mi sede nasproti v udoben naslonjač. Njegov obraz, na katerem se zrcali iskriv duh, ne kaže brazd, ki jih je četrtstoletno delo zdravnika zarezalo yanj. Nevidne so kot je1 nevidnih njegovih pet kri-žev in še nekaj. Preizkušnje so ga utrdile, a obenem Jhm tudi omehčale, mu vtisnilo topel človeški izraz, da-| našnji tako redek. Zraslega sredi m prvobitne vaške j| idile v Martuljku, pod vrhovi mogočne Špikove skupine, ga je zanesla v Tržič prva službena pot. Bilo je to 1956. leta. Preden je postal splošni zdravnik, je namreč kot stažist dobival nekaj štipendije in v tistih časih je še bilo tako, da mladi zdravnik ni mogel sam izbirati delovnega mesta. Tako kot učitelj ne. Vesel je bil lahko, če ga niso porinili kam daleč. Začel je, eden od treh zdravnikov, kolikor jih je bilo tedaj v tržiški občini, v obratni ambulanti Bombažne predilnice in tkalnice. »Kirurgija me je sicer privlačevala, po diplomi sem se tudi nekoliko v njej izobraževal, zanimale so me predvsem poškodbe, vendar me je tudi delo splošnega zdravnika povsem zadovoljevalo. Posebno, ker je bila takrat tovarniška ambulanta odprta tudi za druge bolnike. Bolezni so bile raznolike in so od zdravnika zahtevale ne le ogromno dela, ampak tudi znanje. Mislim, da dober splošni zdravnik lahko napravi veliko koristnega ljudem. Po drugi strani pa ga obilica dela lahko zavede v rutinerstvo, v administratorja, ki samo piše napotnice, bolnika pa komaj utegne dobro pogledati. No, teh slabosti sem se skušal vedno, tako kot moji tržiški kolegi, izogibati in upam, da sem se jim izognil.« Ko se je obratna ambulanta zaprla za tovarniške plotove, je postalo delo Andreju Robiču sčasoma pretesno. Vedno manj je bilo primerov, ki bi zahtevali vse njegovo znanje, s študijem pridobljeno in kasneje dopolnjevano z izkušnjami ter preučevanjem sodobne medicinske literature. Razumljivo je, da ob tem Človeku mladostna zagnanost pojema. »Iz enoličnosti sem videl dve rešitvi. Tehtal sem. ali nai se vržem v specializacijo ali namenjam službo. Odločil sem se za drugi izhod. Ponudba, naj se lotim organiziranja borčevskih dispanzerjev na Gorenjskem in prevzamem tržiško ambulanto za borce, mi je prišla kar prav. Z novim delom sem zelo zadovoljen, pomeni mi nagrado za vse, kar sem moral nekoč nerad počenjati. Bolniki so starejši in pri njih je paleta bolezni široka. Od zdravnika zahtevajo vsestransko znanje in izkušenost. Upam, da so bolniki vsaj tako zadovoljni z menoj kot sem sam. Rad se poglobim v njihove težave, ki so pogosto povedane tudi s socialnimi problemi, se pogovorim z njimi, ustvarim trdno povezavo med njimi in menoj, med njihovim upanjem in mojo željo, da bi jim pomagal.« Andrej Robič pa ni le ambulantni zdrffvnik. Vseskozi sodeluje v najrazličnejših telesih zdravniške organizacije. Tako se je že 1966. leta vključil v delo zdravstvenega centra za Gorenjsko, najvišjega strokovnega organa, katerega sklepi so bili za zdravstvene domove sveti. V sedemdesetih letih je začel delati v medobčinskem investicijskem skladu, ki je razporejal denar za naložbe v gorenjsko zdravstvo, nato pa je postal predsednik komisije za integracijo. »Prej je bilo gorenjsko zdravstvo zelo razdrobljeno. S povezovanjem, ki ga nikakor ni bilo lahko izpeljati, smo ustvarili osnovo za boljšo organiziranost in s tem višjo kvaliteto zdravstvenih storitev. Seveda bo potrebno še marsikaj dodelati, zlasti v bolnišnicah. Te še niso dovolj zlite z zdravstvenimi domovi.« Tretje leto mineva, kar je Andrej Robič ob delu v dispanzerju za borce tudi direktcr tržiške temeljne organizacije zdravstveni dom. V tem času se je v ' domu že marsikaj spremenilo na bolje. »Z drugačno organizacijo dela in evidenco delovnega časa smo okrepili medsebojne odnose, ki se odražajo tudi v odnosih do bolnikov in sploh v boljšem delu. Razen tega pa smo izpopolnili tudi nekaj opreme, tako da so vrste v čakalnicah, zlasti pred laboratorijem, kjer so bile najdaljše, zdaj občutno krajše.« Zdravstveni dom v Tržiču je precej varčen, včasih kar preveč. Potrošnja materiala je skrajno omejena, bolniški stalež je v tržiški občini med najnižjimi na Gorenjskem, tudi zdravljenja v bolnišnicah je razmeroma malo. »Naši zdravniki se-- trudijo, da bi čimveč bolnikov ozdravilj doma. To nikakor ni lahko, vendar pa družbenega priznanja ni takega kot bi ga zaslužili. Sploh je financiranje zdravstvenih storitev pri nas zelo skopo. Vsa leta nas nekje prikrajšujejo, žal pa se škoda najbolj odraža na kvaliteti zdravljenja, ki jo sposobnost in zagnanost zdravnikov vedno ne moreta nadomestiti. Zdaj smo se končno dogovorili, da se bodo o denarju pogovarjali le na skupščini zdravstvene skupnosti. Naveličali smo se stalnega odrekanja.« Pomemben kos Andreja Robiča kot zdravnika predstavlja njegovo delo v gorski reševalni službi. Trideset let je že njen član, najprej na Jesenicah, potem v Tržiču. »2e od mladega sem veliko hodil v hribe, preplezal sem najrazličnejše smeri, največ v domačih gorah, v Dolomitih in centralnih Alpah. 1960. leta sem bil„ tudi v prvi jugoslovanski odpravi v Himalajo, na TrisuL« Ze kot medicinca so ga jeseniški gorski reševalci jemali s seboj domala na vse reševalne akcije. Pomoč • ponesrečenim v gorah še zdaj rad daje. Seveda je delo, odkar imajo helikopterje, postalo nekoliko lažje, kljub temu pa so napori včasih prav nečloveški. »Najdragocenejše plačilo je,' če lahko ponesrečencu pomagam. Zal je večkrat že prepozno in trud ne prinese zmage oziroma je zmaga žalostna, veliko ljudem pa sem vendarle že rešil življenje.« In opiše dan. včasih tudi dva. naporne hoje, iskanj, potrtosti zaradi nemoči, vesel|a zaradi uspeha, tovarištva gorskih reševalcev. Andrej Robič je tudi eden od vodilnih strokovnja-kovnjakov za varstvo pred plazovi pri nas. Bil je med pobudniki in prvimi organizatorji razst reljevan ja plazov na Zelenici. Zdaj sodeluje v glavnem le še v občin* ski komisiji za varstvo pred plazovi, nekakšnem nadzornem organu, vse od ustanovitve [955. leta pa (udi v mednarodni komisiji za gotsko reševanje. »Časa zmanjkuje. Naj delajo tudi mladi. Rad jim pomagam, svetujem, prehudih fizičnih in psihičnih obremenitev pa se zaradi bolezni moram izogibati, rad ali ne.« H. Jelovčan vi gospodične Danice Dolenc. V režiji učitelja Franceta Kosce pa so otroci nastopili z enodejanko ... Sledi natančen opis pomembnih mož in gospode, ki si je utrgala čas in počastila akademijo s svojo navzočnostjo. Med drugim sta bila na akademiji tudi loški in starofoški župan in drugi mestni velikaš. Podobno je bilo naslednjega dne, ko je mladina naredila manifestacij-ski pohod po mestu, ki je razgibal zaradi svoje zanimivosti in svoje-vrstnosti vso škofjeloško šolsko občino. Najbolj slovesno pa je bilo na sami otvoritvi. So bili/ pač mestni očetje lahko ponosni na novo šolo, saj je bila najlepša palača v mestu. Čeprav je imelo šolstvo na Loškem že dobro tradicijo, saj so menda Ločani že od nekdaj veliko dali na izobrazbo, se je do tedaj šola stiskala v manjših, neustreznih, predvsem pa v neuglednih prostorih. Nova pa je bila še za današnje Eojme kar razkošna in prostorna, eta 1932, ko so jo predali namenu, jo je obiskovalo 348 dečkov in 37 deklic. Med letom, piše kronist, je znašal prirastek 16 dečkov in 6 deklic, odpadlo pa je 22 dečkov in 2 deklici. Ob koncu leta je tako bilo v šoli 342 dečkov in 41 deklic. Nedvomno pa so bili pred 50 leti učitelji strožji, čeprav veliko neuspešnih ni bilo. Odlično so ocenili le 28 dečkov in 10 deklic, prav dobrih je Šola je l 29. novembra kulturni dog-prireditvami -temeljito korist prostorna za ir bilo 85 dečkov in 7 deklic, dobrih 156 dečkov in 18 deklic, slabih dečkov in 4 deklice, prav slabi so trije fantje in neredovani n učenci. Tudi šolska kuhinja ni novost vojnih šol. Tako je v novi šob vala šolska kuhinja, ki je od i cembra do 14. aprila skuhala porcij čaja z žemljo in si tako rila 2048 dinarjev prebitka N tudi niso šolske banke. Kot pije nika, so že pred petdesetimi učenci pridno varčevali. V poš~ druge hranilnice so čez vaa. vložili 49.133 dinarjev. Še mnogo zanimivosti je o1 nih v starih Šolskih kronikah, vsem bi bile te na roko in 1 pisane knjige izredno zanimivo nje za vse, ki so tedaj obisk Gorenjski muzeju Kranju je izdal knjižico n renjske mladinske organizacije medobemnr njo uojno m vpruihpouojnih letih >renj Kranj — Kar malce presenetili so tokrat mladi. Niso veliko govorili in obljubljali, kot je pri nas navada, zgrabili so za delo in pred nami je knjižica o mladih revolucionarjih, o razvoju mladinske organizacije na Gorenjskem od leta 1920 pa vse do leta 1948. Šest mladincev se je zavzelo in prav je, da povemo njihova imena. To so Jože Dežman, Marko Vidic, Jasna Marinček, Nada Holvnski, Alojz Kos in Branko Božnik. Porazdelili so si teme, se povezali z aktivisti in poiskali dokumentacijo. Intenzivno so delali kar dve leti', 1979. in 1980., in danes je pred nami knjižica, v kateri je v glavnem vse zajeto o gorenjski mladini. Zabeležene so vse glavne konference, razvoj gibanja, vse večje akcije mladine. Pri svojem delu in iskanju so se mladi zgodovinarji izogibali imen in bolj poudarjali masovnost mladinskega gibanja. V teh nekaj letih so s pomočjo nekdanjih aktivistov pritegnili okrog tisoč nekdanjih mladincev, rekonstruirali dogodke med obema vojnama, le v Kamniku je ostalo tako malo dokumentacije, da podrob ša obdelava tega področja ni bila možna. Posebno podrobno so se lotili le senic in Bohinja. Laže ju je bilo ob-delati, posebno Bohinj, ker je večina preživelih nekdanjih mladinskih aktivistk tudi po vojni ostala v teh krajih. Samo v jeseniško-bohinj-skem okrožju so se podrobneje dotaknili okrog 500 ljudi. Pisanih virov je iz časa med obema vojnama malo, zato pa ga je toliko več iz vojnih časov, posebno iz let 1943, 1944 in 1945. Zanimivo je. da je bilo iz let po vojni moč najti celo manj pisanega gradiva kot na* primer o letu 1944. Toda vseeno se je ohranilo veliko zanimivega in bo marsikoga od nas živo spomnilo dogodkov iz let po vojni, ko smo bili še eno revolucijo. Knjiga prinaša oris naprednega mladinskega gibanja po okrožjih, kako je bila tedaj mladina organizirana in sicer v kamniškem in škofjeloškem okrožju med NOB, za lfronio^o in jeseniško okrožje pa sta opisana razvoj in delovanje skih organizacij v letih- 19H ter Zveze slovenske mla^ nirske organizacije v V*tS 1945. Napredno mladinsko Bohinju v letih od 1920 da obdelano posebej, posebej^ tudi skojevska organizacija zanskih enotah na Gore«, letih 1941-1945. Dejavno« skih mladinskih organizacij boditve do združitve SK0J je posvečeno posebno Spregovorili so tudi o S •garju ml. in o zgodovini nasploh. Pri svojem pisanju sku zgodovinarjev ni imela n bi opisovali delež mladine temveč so hoteli opisati W cijo in njeno delo. Delei w t« večji, kot je opisan. Držali pisanih virov. Mladi pisci načrtujejo, da v prihodnje lotili še dodatr kadrovskega, kjer bi obdel no strukturo aktivnih . Ta drobna knjižica je r mivo branje. Spominja na dogodke, ki smo jih že pa«! bili, saj so od konca vojne desetletja. Se morda še kdo da so na primer 22. aprila 1 na novo postavljenega o£ v kino dvorani na Jesenicah li platno, pokvarili naprav« mikanje zaves in zvočnik.da ka Smole -L juhi nič« K 1944 minirala oroinHk« Selcah, da so 5. avgusta 1» beograjske Jutranje nove na Jesenicah odkrili tajm katerega je razvidno, da z Moskvo ... To je naša zgodovina, naše revolucije. Vrsta c godkov, ki bi se pozabili, ostali nedotaknjeni v arhivih, če ne bi bili pr takšnile knjižici. Le v 50* je izšla. Malo. a vendar pride v roke slehernemu Brez nje naj ne ostaneta pionirska in mladinska kn - lepša palača v mestu iu novo šolo — Pomemben počastili s številnimi >slabem stanju in zahteva -Takoobnovljena bo dovolj t pouka hseie spominjali, da "Ti Vinko Zahrastnik i ioio v Skofji Loki v*l pri preverjanju učiti t znanja tolarjev za-K4iiD,da se je ponovno \ t; * je spet zadržal t, ki Tedaj je bilo na i. Jtktii je šola v Šolski !«apark »o pred približ-KtriiNamo in jo tako UtJjvK ceste, še vedno l Vendar je bolj po-_ jabolku z lepo, i Umi stropi namreč ■povijajo več ustrezne dvema letoma rimaduinski program, da bodo Šolo v Šolski ulici, ki jo obiskujejo učenci nižjih razredov osnovne šole Peter Kavčič toliko obnovili, da bo v njej pouk lahko še petnajst, dvajset let, dokler ne bi sezidali nove šole. Ko pa so bile izdelane študije trdnosti in drugi izračuni, potrebni za obnovo, se je pokazalo, da je stavba v izredno slabem stanju in jo bo potrebno obnoviti temeljiteje in v čimkrajšem času, ker je sicer odgovornost za varnost otrok prevelika. Najslabši je nekdanji gimnazijski del, ki je bil prizidan leta 1952, trdno in primerno grajen pa je najnovejši prizidek, nekdanja kovinarska šola, ki je bila zgrajena leta 1960. 'Takšne razmere zahtevajo zahtevno konstrukcijsko sanacijo, s tem, da bi nekdanji gimnazijski del porušili in, da bi zgradili del novih prostorov in to \z dveh razlogov: da bi dobili potrebne površine za normalen potek pouka in bi zagotovili ustrezno sigurnost celotnega objekta. To bo seveda zahtevalo veliko več sredstev, kot jih je bilo predvidenih po referendumskem programu. Zato bo nujno skupaj z združenim delom poiskati najbolj ustrezne rešitve. Sanacija bo veljala* 140 milijonov dinarjev in kljub težkemu gospodarskemu položaju ho sredstva za obnovo potrebno poiskati, da se čimprej zagotovi varen pouk. Denai mora biti zagotovljen tudi zaradi nemotenega poteka del, saj bo na šoli moral hkrati potekati pouk in obnova: « Večja sredstva in temeljitejša obnova pa bodo prinesla tudi večjo kvaliteto. Šola bo tako za veliko daljše obdobje reševala problem šolskega prostora in bo obnovljena lahko uvedla celodnevni pouk. L. Bogataj Knjižica »SKOJ na Gorenjskem 1920-1948« stane 150 dinarjev, kupite pa jo lahko v Gorenjskem muzeju v Kranju mm r J* Sajr w C« KOV PORTRET Prav tako kot v vseh šolah so tudi tukaj učenci nemirni, ko prihaja pomlad. Bolj kot suhoparna učiteljeva razlaga pred tablo jih mamita travnik in sonce nad Kamniškimi planinami. In kakor vsi otroci so tudi tukaj razposa-sajeni, bojijo se matematike in veselijo telovadbe, čeprav je malce drugačna kot pri drugih otrocih. V nečem pa se le razlikujejo od svojih vrstnikov, v grenkem spoznanju, da zaradi svoje invalidnosti ne morejo uresničiti vseh drobnih želja, ki jih porajata otroštvo in* mladost. Tudi Sabina Korpič, sicer doma z Bleda, je ena izmed številnih gojencev kamniškega Zavoda za usposabljanje invalidne mladine. Sabina je na vozičku in se ga je navadila spretno krmariti povsod, kamor želi priti. Zdaj hodi že v osmi razred in med treznim razmišljanjem o poklicni in življenjski poti se utrinjajo-zadnji trenutki otroštva. O njem je povedala nekaj skopih besed, saj je spomin na trenutek ločitve od doma in staršev tako intimno doživetje, da ga ne more razlagati komurkoli. Zapisala pa ga je v šolsko glasilo, kamor mladi iz zavoda zapisujejo utrinke žalosti, veselja, spomine, razmišljanja. »Od vseh dogodkov zgodnjega otroštva se mi je najbolj vtisnil v spomin dogodek, ko sem morala v Sabina Korpič zavod. To je bilo zame veliko, neprijetno doživetje, saj sem prišla med tuje ljudi, pa bo prejela prehodni pokal. Letni del etošnjih sindikalnih iger bo obsegal mali nogomet, balinanje in vaterpolo, kjer bodo nastopali le moški, tekmovanje v košarki, rokometu, odbojki, kegljanju, streljanju, plavanju, šahu in namiznem tenisu pa bo za moške in ženske. M.Cadež Lokostrelstvo Iztok Kramar državni prvak med pionirji KAMNIK — Kamničani so bili organizatorji letošnjega državnega prvenstva v prostem slogu. Na tem prvenstvu se je za državni naslov potegovalo sto dvajset najboljših jugoslovanskih lokostrelcev. Med člani je v prostem slogu osvojil najvišji jugoslovanski naslov Varaždinec Matkovič, ki ie v borbi za prvo mesto premagal Mariborčana Postružnika, medtem ko si je bron prislužil Radovljičan Aco Oblak. Nekoliko slabše je tokrat streljal član Exoterma Marjan Podržaj, ki je bil šesti. V instinktivnem streljanju je prvo mesto pripadlo Bezgu, ki je le za en krog premagal Ljubljančana Bleivveisa. Lep uspeh je v tej kategoriji dosegel Kranjčan Janez Kramar, ki je bil tretji« Med pionirji se je ponovno izkazal Kranjčan Iztok Kramar, ki je novi državni prvak. Mladi Kramar je streljal res odlično in v borbi za prvo mesto ni imel resnejšega tekmeca. Rezultati - Člani - prosti slog -1. Matkovid (Varaždin) 572, 2. Postružnik/-(Maribor) 569, 3. Oblak (Radovljica) 552, 6. Marjan Podržaj (Exoterm) 543; mo-Stveno - 1. Maribor, 2. Varaždin, 3. Reka, 4. Exoterm, instinktivno - 1. Bezeg 488, 2. Blehveis 487, 3. Kramar 478; mladinci - prosto - 1. Ristič 539, 2. Letnar (Exoterm) 532, mladinci - instinktivno - 3. Gluhar (Exoterm); pionirji - t. Kramar 455, 4. Skumavec (oba Exoterm) 396. -cih Prvenstvo na Pokljuki Kranj - Sekcija za teke Smučarskega kluba Triglav prireja 27. marca na Pokljuki člansko prvenstvo v smučarskem teku na 50 kilometrov in žensko ter mladinsko prvenstvo v teku na 20 kilometrov. Člani letnik 1961 in starejši bodo tekli na 50 kilometrov, ženske letnika 1964 in starejše ter mladinci letnik 1962 do 1966 pa na 20 kilometrov. Start teka bo ob pol devetih dopoldne pri gostišču Mara, kjer bo dan poprej ob 19. uri žrebanje startnih številk. Tu bo tudi razglasitev rezultatov po tekmovanju. Prijave je treba poslati do četrtka, 25. marca na naslov SK Triglav, sekcija za teke, p. p. 137, 64001, Kranj. -jk Košarka v Selški dolini Železniki - Tudi letos je organizirana košarkarska liga Selške doline, ki skuša še bolj navdušiti prebivalce te doline za ta privlačen šport. Prijavilo se je kar dvanajst moštev, zato je bilo nujno v prvo ligo uvrstiti osem moštev, ostale štiri pa v drugo. Prva dva iz te lige se bosta uvrstila v najkvalitetnejšo skupino. Tekme trajajo dvakrat po 15 minut. Izredno dobro sodita Rajko Debeljak in Bojan Mohorič. Po tretjem kolu vodi v prvi ligi Rudno s šestimi točkami. Po 4 točke imajo Tmie, Študentje, Otoki in Športno rekreacijsko društvo iz Sonce. Iskra ima dve točki, Dražgoše in Lenart pa sta še brez točke. Najuspešnejši strelec po treh kolih je Ivo Golek, sledita pa mu Jože Demšar in Ivan Fajfar. Vsi igrajo za Rudno. Četrto mesto delita Brane Tavčar (Sorica) in Brane Kankelj (Študentje), peti pa je Viktor Egart (Sorica). * J R Jutri veleslalom T D Gorenjske na Krvavcu Cerklje — Jutri, v soboto, s pričetkom ob 10. uri se bo na Krvavcu pričelo tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za prehodni pokal »Krvavec 82«, katerega organizator je Turistično društvo Cerklje. Na letošnjem tekmovanju turističnih društev Gorenjske bodo tekmovali ekipno in posamično v sedmih kategorijah. Za najbolje v posameznih kategorijah so pripravili medalje in diplome, najboljša ekipa pa prejme prehodni pokal. Ekipe, ki se še niso prijavile za to množično tekmovanje na Krvavcu, se bodo lahko prijavile v Planinskem domu na Gospincu do 9. ure, ko bodo žrebali tudi štartne številke. Hkrati pa bo na Krvavcu potekalo tekmovanje ekip krajevnih skupnosti pod Krvavcem v veleslalomu za prehodni pokal. Lansko 'eto je med sedmimi ekipami cerkljanskega območja zmagala in osvojila prehodni pokal ekipa krajevne skupnosti Grad. J. Kuhar Svetovni alpski pokal Vitranc '82 Tekma na najvišji mednarodni ravni KRANJSKA GORA - Vi-tranške proge v Kranjski gori so pripravljene za današnji veleslalomski in jutrišnji sla-lomski obračun za točke v moškem svetovnem pokalu. Organizatorju se je prijavilo rekordno število tekmovalcev, ki bodo dva dni nastopali na znanih in standardnih FIS progah na Vitrancu. Udeležba je res vrhunska, saj bodo startali vsi najboljši smučarji nasvetu v obeh tehničnih disciplinah. Prireditelji so poskrbeli za vse. Blizu ciljnega sneženega stadiona je ob Petrolovi črpalki tudi dovolj parkirnih prostorov. Gledalci bodo res lahko videli najboljše velemojstre v veleslalomu in slalomu. Med najboljšimi smučarji bodo nastopili tudi vsi naši s Kri zajem na čelu. V naši udarni četi ne bo le poškodovanega Borisa Strela, vsi ostali pa so nared za današnji in jutrišnji nastop. Gledalci bodo v Kranjski gori lahko pozdravili tudi Šveda Inge-marja Stenmarka in brata Mahreja. Vsi trije so poleg našega Križaja in ostalih med favoriti za zmago v obeh disciplinah. Danes bo start prvega veleslaloma ob 9.30, drugi je na sporedu ob 13. uri. Prvi slalom bo jutri ob 10. uri, drugi pa ob 12.30. Razglasitev rezultatov bo takoj po končanem tekmovanju v ciljni areni. Vstopnina je za oba dneva enotna. Odrasli bodo morali odšteti M, mladina pa 20 dinarjev. -dh J Invalidi so tekmovali v kegljanju na asfaltu Društvo invalidov Jesenice je po koledarju Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije organiziralo na kegljišču Podmežakljo tekmovanje v kegljanju na asfaltu za področje Gorenjske. Nastopilo je 51 tekmovalcev in tekmovalk invalidskih športnih društev iz Kranja in Domžal ter društev invalidov iz Radovljice, Škofje Loke in Jesenic. Udeleženci so bili razdeljeni v več skupin, c REZULTATI - moški - skupina A i. Rajko Stržinar IDI Skofja Loka) 391 podrtih kegljev, 2. Anton Tome (Invalidsko športno društvo Borec Kranj) 374, 3. Marko Preželj (Borec Krani) 345; skupina B: 1. Jože Prestor (DI Skofja Loka) 428, 2. Franc Furlan (Borec Kranj) 403, 3. Ivo Bevc (Borec Kranj) 348; skupina C: 1. c REZULTATI - moški - skupina A 1. Rajko Stržinar (DI Skofja Loka) 391 podrtih kegljev, 2. Anton Tome (Invalid- Zanimanje za sankanje TRŽlC - Sankaški šport je v Tržiču eden izmed najbolj priljublienih zimskih tekmovalnih in rekreativnih športov. O tem pričajo dobri rezultati sankačev — tekmovalcev, obenem pa potrjujejo to tudi številne tekme in sindikalna prvenstva v občini. Športno društvo Lom, ki ima na progi pod Storžičem idealne možnosti za organizacijo tovrstnih sankaških tekmovanj, je pred dnevi pripravilo letošnje občinsko prvenstvo v sankanju z navadnimi sanmi in sicer za ekipe krajevnih skupnosti. Tekmovanja se je udeležilo skoraj 50 sankačev iz štirih krajevnih skupnosti, največ uspeha pa so imeli sankači ekipe KS Podljubelj, ki so bili v skupnem seštevku petih posamičnih uvrstitev najboljši pred domačimi, ekipo krajevne skupnosti Lom. Posamični rezultati: mladinke — 1. Jelka Primožič; članice — l. Zorka Perko, 2. Bojana- Meglic, 3. Metka Primožič; člani nad 35 let - ]. Tone Soklič, 2. Vinko Perko, 3. Ludvik Meglic-člani do 35 let - 1. Teo Kališnik, 2. Vinko Meglic, 3. Polde Perko; mladinci - 1. Marjan Meglic, 2. Vili Meglic, 3. Milan Meglic. J.Kikel sko športno društvo Borec Kranj) 374, J Marko Preželj (Borec Krani) 345; skupina B 1. Jože Prestor (DI Skofja Loka> c28, 2. Franc Furlan (Borec Kranj) 403.1 Ivo Bevc (Borec Kranj) 348; skupin« C 1 Anton Grošelj (DI Jesenice) 438, 2. Bol Miklošič (Borec Kranj) 398, 3. Jote U-gore (Borec Kranj 387; skupina D: 1. Jfr u lan Bernik Borec Kranj 46, 2. Miro V* kotič (Borec Kranj) 435, 3. Janei Nonk (DI Jesenice) 427; ženske — skupina E l Beba Zalaznik (DI Skofja Loka) 414. t Ana Cerin (DI Jesenice) 412. 3. Cvette cCadež Borec Kranj) 366. J. Rabit Športno igrišče v Struževem Kranj — Izvršni svet skupščine občin* je na svoji zadnji seji dovolil man* odmik od urbanističnega načrta Krtn» in zazidalnega načrta za Struževo tum gradnje večnamenskega igrišča ob S«»i. Takšen sklep je bil potreben, da bi kraje* na skupnost lahko dobila lokacijsko 6> voljenje, za katerega je zaprosila v jata*-ku februarja letos. V krajevni skupnosti Struževo so » namreč že pred časom odločili za graoaj* igrišča ui v ta namen tudi razpisali krajevni samoprispevek, zataknilo pa se * pri izbiri lokacije. Zdaj kaže, da bo ipn*i» vendarle dobilo svojo lokacijo, čeprav izvedba sama ne bo ravno najlažja. lwra-no zemljišče leži namreč dokaj nuko a tik ob Savi, tako da ga narasle v občasno poplavljajo. Zato bo treba dvigniti za poldrug meter, poskrbeti treba tudi za neoviran odtok pada' voda z bližnjega pobočja, ki so *#. 2120 Glasbena tri-Hnladib - Skupni pro-*/BT- Zagreb - 23.05 *%,rinki - 23.10 Nočni w« abke glasbe - 00.05 '^pieptm-glasba ^program '4|aWjs na valu 202 -'% Od enih do sedmih -£ afcbf in ie kaj - 19.30 V«ua* ■ 20JO Glasba iz '«•9 pvnofona - 21.30 Iz ^/Mte diskoteke - 21.45 ^ klub • Gost kluba: Metka Volčič - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 22. MAR. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ppsamblom Janeza Jeršinov-ca - 20.00 Kulturni globus -20.10 Iz naše diskoteke -21.05 Glasba velikanov - Cesar Franck: Simfonične variacije za klavir in orkester -Simfonija v d-molu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in _ tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -B. P. Convention Big Band -Roranj 77 - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba *a konec programa TOREK, 23. MAR. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Franc Šturm Ljubljana - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . - 11.05 Ali poznate ...? - Klavirsko glasbo Bacha, Liszta in Chopina - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Radijska igra -Hans Friedrich KUhnelt: Ciao, Massimo - Glasbeni VSE ZA OBRTNIKE DIO TRIGLAV JESENICE ^saBje*« '<« Ijorurr aktualnosti -Ktt> !♦>«» Ponedeljkov ttf prefM . Morda vas • aan\t> ■ 17.2»» Naši od •fc/frrfHlH- ali Izbor Ho Ml !/W> aktualnosti -Wfe l«;K> Oddaja za % Morda vas ho zani- * tTJt Delegat i sprašn * OafcjsoNNNP - Če % , ,IHbk%-'' <* Spi:'' '* iMatj/«- aktualnosti -Wd» Slop zelena * %nt» v»% Iki zanimalo <** *l»lhsjse> aktualnosti -'"d* ■ HUD Nase zrcalo -Morda vas bo zanimalo 17-20 Po domače za vas -("Vst it k»- Petek: Domafe aktualnosti obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.2<> Naši odmevi -Čestitk«* ali Zabavni zvoki Sobota: Ifi.(M) Dumače aktualnosti obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - •fugoton vani predstavlja Morda vas bo zanimalo - . 17.31) Naši odme\i Čestitk«- Nedelja: ! I (M) Mi pa nismo se ukloniti - Koledar pomembnejših do godkov i/ pretekosti - Ne deljska kronika obvestila I2. ČVstitke - Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo prodajalna IJ kamnih / intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz musicalov in glasbenih revij - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Na obisku v...«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Spekter - 22.15 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza - 6. oddaja: Razgibana leta med obema vojnama - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za ko- ■ nec programa SREDA, 24. MAR. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za. .. -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio iutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Dobri znancj,. - 20.00 Koncert za besedo Trave - 20.25 Minute s pianistom Svjatoslavom 'Richterjem - 21.05 VVolfgang TVrnadeus Mozart: Odlomki iz opere »Don Juan«. - 22.15 ■ Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Munich Big Band - Lionel Hampton - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Četrtek, 25. mar. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje - Mladinski pevski festival Celje 81 (26): Sklepni koncert - MPZ Plovdiv in MMZ Tallinn - 9.05 Glasbe-i na matineja - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade poslušalce - Tajčevič: Sedem balkanskih plesov za orkester - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Vilija Petriča - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Med solističnimi skladbami Vilka Ukmarja -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - Letni časi - II: Pomlad - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Vroče - hladno«, koledar večernih prireditev, dnige servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Od ena do pet - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Dnevi jazza - Novi Sad 81 - 2. oddaja: Plesni ork. RTV Novi Sad - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa PETEK, 26. MAR. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Otroške igre - Potovanje okrog sveta - 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem - Skladatelj Ka-rol Pahor - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 1105 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Slike za orkester - Anatol Ljadov: »Baba Jaga« - slika k ruski ljudski pravljici za veliki orkester, op. 56 - 14.25 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Pojemo in godemo -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo - 31.05 Oddaja o morju in pomorščakih -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 . Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Stop pops 20 - 21.30 Misel in pesem - 22.15 Popularna countrv glasba - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Pokrajina med Savo In Drino Slaboumna ienaka. nevednica Aikerčeva socialna pesem Franc. •Ilkar (CamiMe) Velik hrv. ptttnik (Vladimir) Barvilo i/ korenine brosca Igra rpraianf in sdgovorov Globel med (petinama Rešitve pošljite do srede, 24. marca do 9. ^>J«.^V;£JX£^ Moše Pijadejeva 1, t oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 1..0 dinarjev, 2. nagrada 120 din. 3. nagrada 100 din. Reiitev nagradne križanke z dne 12. J^JF^ ^ u£\uM?Area', raj, Camoes, Malaparte, Tivat, Murn, njiva, Atik, tanin, CA, Aniene, Timor, Stradivari, TA. nevojak. v«„ir.. Plr/- K on»«ka «^SBSSr-........... Novi, ugodnejši pogoji pri prodaji deviz Do nedavnega je veljalo, da si pri prodaji konvertibilnih deviz v banki dobil 200 odstotkov kredita po 8-odstotni obrestni meri, dinarska protivrednost prodanih deviz pa ie ostala vezana v banki tako dolgo, dokler kredit ni bil odplačan. To pa je bilo od 6 mesecev do 5 let. In ta vezana sredstva niso bila obrestovana. Od prvih dni marca sem pa je tole s Erodajo deviz v banki nekoliko drugače, [godnejše predvsem za prodajalca deviz, pa tudi za banko. Sprememba je v tem, da sedaj občan pri prodaji deviz dobi dinarsko protivrednost izplačano (prej je ostala vezana), zraven pa dobi še 100 odstotkov kredita. To se pravi, da dobi tako kot doslej dvakrat toliko dinarjev na prodane devize, le nič se ne veže. Obrestna mera na teh (X) odstotkov kredita je po novem 16-odstotna, kot so pač obrestne mere za vse takšne kredite, Ie da se je doba odplačevanja zmanjšala od 5 na največ tri leta. Torej je doba odplačevanja kredita krajša in znesek je manjši, tako da je kreditna obveznost občana s tem manjša. In kako občan pride do tega kredita.V banko pride po obrazce, jih izpolni, potrdi v delovni organizaciji, kajti potrebni so podatki o zaposlitvi m osebnih dohodkih, upokojenec pa prinese zadnja dva odrez-ka od pokojnine. Tudi pri tem kreditu velja, da ga je moč dobiti le do proste tretjine mesečnega osebnega dohodka. Kot določa namreč pravilnik Ljubljanske banke, je višina kredita odvisna od dinarske protivrednosti prodanih deviz, vendar ne more biti višja od kreditne sposobnosti občana in ne nižja od 8.000 dinarjev. No, ko imate dokumente urejene, jih prinesete v banko, kjer vam prošnjo hitro rešijo, v dnevu, dveh, in vam dinarsko protivrednost za prodane devize in kredit nakažejo takoj na vaš tekoči račun ali hranilno knjižico. Morda še to, da mora občan, ki je prodal' banki devize in najel kredit, kredit seveda tudi zavarovati in to pri zavarovalni skupnosti, lahko pa tudi s kreditno sposobnimi poroki. fO ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj G L,AS 14 STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK. 19 MARCA 1982 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 20. 3. 8.00 Poročila • 8.05 Zois -R. Strauss: Tillove dogodivščine - 8.25 Kuhinja pri violinskem ključu: Zgodba o listku - 8.55 Kaj ie novega na podstrešju, otroška serija TV Zagreb - 9.25 Otrok in igra: Naredimo igračo tudi sami -9.45 Propagandna oddaja 9.50 Kranjska gora: Slalom za moške, prenos I. leku - 11.25 Pisani svet: Belo v belem - 11.55 Posledeh napred-Vh - 12.20 Propagandna . film TESSA — CISTA ŽENSKA ob 16. in 19. un J kranj STOR2IC 19. marca amer. ban*, fant. srhljivka DEMONSKO SEME ob 16., 18. in 20. uri „ČP^J.0!?? °mer oan. komedija ALI JE PILOT V LETALU? ob 16. in 18uri,prcmie-nnlTvuf?,*"*^ f,bna SB SPOMINJAŠ DOLI. Y BELL oh 20. uri I *?J;Jmar(ZLbonf*- b"n' J'lm 7-MA'] proti TIHOTAPCEM MAMIL ob U in 18 uri i kunad. ban: doku m. film NOCl STRIPTEA ■ o^&^JtVJfZVST? domačega ban filma SAMO ENKRA T SE Ul BI ob 20 uri .-.B.marSa nemc oan' ero( komedija PO l H ,\ KE V ORČUl ob 16., 18. m 20. Uri 2.1 marca amer. uest. film DESTRl ob 16. 18. in 20. uri „.2wA25m<"'ra domači ban: ljub. film SAMO ENKRAT SE UUB1 ob 18. Iti in 20. uri TR2IC 20. marca angl. ban: pust. film MOŽ Z JEKLENO MASKO ob 16. uri, domači ban. ljub. film SAMO ENKRAT SE U URI ob 18. in 20. uri, premiera nem. ban. erot. filma KAKO SLADKA JE NJENA DOLINA ob 22 uri 21. mana amer. oan: film MOŽ IZ SAN FERNANDA ob 15. in 17. un. amer. ban: dokument, film TA AMERIKA ob 19. uri, premieni jap. amer ban. filma VIRUS ob 21. uri 22. marca amer. ban: pust. film MOŽ IZ SAN FERNANDA ob 18. uri. premiera franc. angl ban: filma TESSA - CISTA ŽENSKA oh 20. uri 2:1 marca domači banni film SE SPOMINJAŠ DOl.Y BELL ob 18. in 20. un 24. marca hongk. ban film ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob 18. in 20. un 25. marca amer. west. film DESTRl ob 18 in 20. uri kamnik dom 20. marca amer. ban. film MOŽ IZ SAN FERNANDA II. del ob 16. in 18. uri, nem. ban: erot. komedija POČITNICE V GRČIJI ob 20 uri, hongk. ban: karate film ZMAJ PROTI TIHOTAPCEM MAMIL ob 22. uri 21. marca amer. ban pust. film MOŽ Z JEKLENO MASKO ob 15. uri. premiera domačega ban: film SE SPOMINJAŠ DOLLt BELL? ob 17. in 19. uri, premiera franc. han: filma TESSA - ČISTA ŽENSKA ob 21. uri 22. marca amer. bari: kamediia ALI JE PILOT V LETALU? oh 18. uri, domači ban: film SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL? oh 20. uri 23 marca amer ban: komedija ALI JE PILOT V LETALU? ob 18. in 20. uri 24. marca amer. west. film DESTRl ob 18. in 20. uri . 25 marca nem. ban: erot. komedija POČITNICE V GRČIJI ob 18. in 20. uri duplica 20 marca premiera franc. angl. ban: filma TESSA - CISTA ŽENSKA ob 20. uri 21 marca ital. barv. akcij, film MOŽ, IME NOVAN BULDOŽER ob 15. uri, nem. ban: erot. komedija POČITNICE V GRČIJI ob 17. in 19. uri 24 mana nem. ban: film KAKO SLADKA JE NJENA DOLINA ob 20. uri 25. marca jap. amer. ban: film VIRUS ob 20. uri cesnjica 19 marca amer. ban: ukcij. film LETA I$CE 90 CONCORDE ob 20. uri komenda /9. marca jap. ban. film VIRUS ob 19. uri ">0 marca kanad. ban. dok, film NOČI STRIPTEASA ob 19. uri Skofja loka sora 19. marca HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 18. in 20. uri 20. in 21. marca hongk. ban: film ZMAJE v BES ob 18 in 90 un 23., 24. in 25. marca ital. komedija PLAČANI UUBIMEC ob 20. uri, 23. marca ob 18. uri amer. ban: film OČIVIDEC železniki obzorje 19. marca hongk. ban film ZMAJEV BES ob 18 in 20. un 20. marca amer. bojni film. YA NKS ob it "marta amer. avant. film HERBIE ZNOVA TEKMUJE ob 18. m 20. un ' 24 mana amer. avant. film OTOK NA STREHI SVETA oh 20. uri jesenice radio 19 marca franc. ban: film PRIPRAVITE ROBČKE ob 17 m 19. un 20 in 21. marca hongk. han: fdm SUPEH PRIJEM oh 17. m 19. un 22. in 23. marca angl ban: film MRHA 0» /1. in 19. un 7M±nZrc? (™nc*an' flUn OD PEKU DO ZMAGE ob 17. m 19. un jesenice PLAV2 ,J°- l"2lmar<*1 angl. ban: film MRHA o* 18. m 20. un ,>%hFJ\m2rca£on*k h«n: film SUPE* 1'RIJEM ob 18. m 20 un 7uinenlt (rJmr\nan' film OD PEKLA DO /.MAGL oh 18. in 20. un dovje mojstrana D?2;m',lm ZASMM PESI ob 19. un kranjska gora ri^STob 20. un 202urimarCa angl ban' flbn MRHA °* radovljica 20. in 22. marca hongk. ban . film M ISTEK BOO ob 18. uri. amer. ban: film ZAČETI ZNOVA ob 20. uri ' ^lc" 21. marca amer. ban: film KJE STA TOV IN JERRY ob 16. un, avstral. ban a*v-v film POBESNELI MAKS ob 18. un S ban: film PASQUALISO LEPOTEC <>A 20. uri 23. marca amer. ban: film ZAČETI ZVO V A ob 20. uri 24. marca ital. ban. ;ab. film PASW\U NO L E POTEČ ob 20. un 25. marca amer. ban: pust. film BEG 11 ALKATRAZA ob 20. uri bled 19. marca angl. ban: film ŽELEZNI KRIt ob 20. uri 20 marca amer ban urs/ ;;/m PFC \\ DIVJI ZAPAD ob 18. uri, angl barv. nmn ŽELEZNI KRIŽ ob 20. uri 21. marca angl. ban. vojni film ŽELEZSl KRIŽ ob 18. un, nem. ban. film DEKLETA STRGA ZOOob20.uri 22. marca avstral. ban: akc^i. film POBESNELI MA KS ob 20. uri 23 marca hongk ban: film MISTIK V ob 20. uri 24. marca slov. ban: mlad film SREČA NA VRVICI ob 18. un. amer ban rtta ZAČETI ZNOVA ob 20. uri 25. marca ital. ban: fibn PASO&AUNO LEPOTEC ob 20. uri bohinj bohinjska bistrica 20. marca ob 20. uri nem. barr fia* DEKLETA S TRGA ZOO 21. marca amer. han: west fibn BEG SA DIVJI ZAPAD ob 18. uri. ital ban: jmM film KR V A VIA VTOSTOP obiOun 25. marca sloi: ban: mlad film SREČA NA VRVICI ob 18. uri, avstral ban aka. fibn POBESNELI MAKS oh 20 un J WL11 MARCA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15..STRAN GLAS turistična agencija globtour EnAw« G^OBT0UR L,ubl)ana posl Gosposvetska 4 — 311-164 G URREN1 A CAR v Iv1axtmarketu 213-992 m'213-840 strokovna gradbeniška razstava - 23. 3. iz Zagreba L STROKOVNI SE JMI - FRANKFURT - 4 X BAU -in Ljubljane z letalom, 3 dni - MUNCHEN - MODE WOCHE - avtobus, 29. 3., - PARIZ - ELEKTRONIKA — med. str. razstava elektronskih elementov - 4 dni, t letalom 2.4. I IZLETI - zaradi izrednega zanimanja smo razpisali še dodatni termin za izlet v SAN MARINO - 27.-28.3.- 2 dni avtobus • SMUČANJE V MARCU — KOPE - Partizanski dom, 21. 3. in 28. 3. - paket 7 dni ali vikend paket i 8NEŽK0V AS - ZNAK DOBREGA SMUČARJA - SORIŠKA PLANINA — 20. 3. — organiziran prevoz, enolončnica in smučarska karta t L MAJ in 27. APRIL - PTUJ-OSLJEK-NOVI SAD — BEOGRAD, 1. 5. - 3 dni avtobus, - KRK - UĆKA—ISTRA — 1. 5., 3 dni, avtobus . PTUJ-MURSKA SOBOTA — RADGONA - 1. 5., 2 dni, avtobus - Po partizanski magistrali — 27. 4. — 1 dan, avtobus - vabi zelena Logarska dolina — 27. 4. — 1 dan, avtobus - Obafimo Goriško, Gorico in G ona rs, 27.4. — 1 dan, avtobus . Korofta vabi — 27. 4., 1 dan, avtobus - SAN MARINO—URBINO — 1. —3. 5. - 3 dni, avtobus -BRATISLAVA-BRNO — 1. 5. — 3 dni,avtobus - PRAGA 30.4. - 4 dni, avtobus . BERLIN -POTSDAM — DRESD EN - 26.-30.4. - 5 dni, letalo . BERLIN-MEISSEN - DRESDEN - 30.4.-3. 5.-4 dni, letalo . RODOS - otok vrtnic — 25.-29. 4.- 5 dni, letalo - RIM - 30.4.—3. 5. — 4 dni, avtobus - Seremo Sredozemlje, 26. 4., 7 dni z avtobusom in ladjo .FIRENCE-SIENA-RIM, 29. 4. — 5dni,avtobus . HOLANDUA - DEŽELA TULIPANOV, 27.4.-7 dni, avtobus ■rfanje KAPRUN - 24.4. — 4 dni, avtobus ". JaPBUN - 27.4. — 6 dni, avtobus i PREVOZI A zaključne skupine vam nudimo avtobusne prevoze t flflMVIDUALNIM POTNIKOM Skor tudi ZAKLJUČENIM SKUPINAM posredujemo hotelske rezervacije, JJJjJke in Železniške vozovnice ufcrmacije in prijave: GLOBTOUR Ljubljana, posl. Maximarket, 213-912, LuITdosI Goapoavetska 4, tel. 311-164in 327-748,RENTA CAR -jj^rkk'213-9*2 in 213-840. J LAHKO IN PROŽNO model LUCI model LUCI IZ MEHKEGA GOVEJEGA USNJA V ČRNI, PEŠČENI IN RJAVI BARVI S PROŽNIM PODPLATOM IZ CREP GUME Turistična agencija ALPETOUR ■DOTOKI OD SPLITA DO DUBROVNIKA do Splita in nazaj vz !JL adniskatamaranom, odhod 23. 4. HtfNS&I FOTO SAFARI, obisk živalskega rezervata Kopački rit, »/ta«, odhod 23.4. MSI SAMOSTANI, odhod 30. 4., po^ratek 3. 5. KcE.9dnevni spomladanski oddih na morju, odhod 24. 4. tanngKA RIVIERA, prvomajski oddih v hotelih Solaris z ogledom Sain alapov Krke, avtobus, 4 dni, odhod 30. 4. JStjiAJ 3 in več dnevni paketi ob morju in na snegu, lastni prevoz UgJdnevni paket, odhod 15. 5. HOGSAD,letalo, 1 dan, ob sobotah, (za kolektive) jrjgOVNIK,letalo, 1 dan, ob nedeljah, (za kolektive) UJT - TROGIR, letalo, 1 dan, ob sobotah (za kolektive) 4101 - RIM — POMPEJI, avtobus, 4 dni, odhod 24. 4. fljlfiA,avtobuB,4dni, odhod 24. 4. »TflIPESTA, avtobus, 3 dni, odhod 30. 4. r^niCNA IN AŽURNA OBALA, avtobus, odhod 24. 4. jforMcije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovah in pri pooblaščenih agencijah. J SPEKTAKEL — GLASBA IN PLESI IZ AFRIKE PLANICA '82 Kompas je pripravil programe za enodnevne obiske tekmovanj v smučarskih skokih v Planici. Izleti bodo v petek, soboto in nedeljo. Na voljo so zaključenim skupinam (sindikati, društva...) in posameznikom. Zaključene skupine se lahko za kraj odhoda posebej dogovorijo, za prijav-rjence iz Kranja in okolice pa bo avtobus ustavil na bencinski črpalki na Zlatem polju (desno v smeri proti Gorenjski). Za mladino je cena izleta od 230 do 250 din in za odrasle od 270 do 300 din, odvisno od dneva. Vanjo je vračunano: avtobusni prevoz, vstopnina in parkirnina. Informacije in prijave v vseh poslovalnicah Kompasa. »POMLAD OB MURI« 3. in 4. marca Novoletni vlak in mesopust v Novem Vinodolskem sta pomenila le uvod v letošnja »Kompasova srečanja«. Tokratno »Srečanje« bo ob Muri. Do tja in nazaj se bodo udeleženci peljali z zelenim vlakom, trajalo pa ho dva dni. Po prihodu v Lendavo se bodo izletniki presedli v udobne avtobuse, ki jih bodo zapeljali po Prekmurju. Obiskali bodo Turnišče, Bogojino, Filovce in Mursko Soboto, kjer bo kosilo v domači prekmurski gostilni. Popoldne bodo nadaljevali pot skozi Beltince, Črešnovce in Mursko Središče v Čakovec, kjer se bodo namestili v hotelu Park. Tam bo po večerji zabava s plesom, kvizom in še čem. Naslednji dan bo avtobusni izlet po Medjimurju, po slikovitih krajih in tudi v tipično cigansko vas. Popoldne bo povratek z zelenim vlakom v Ljubljano. Cena izleta je 1.650 din, vanjo pa je vračunano- prevoza z zelenim vlakom, avtobusni prevozi, gostinske storitve, vstopnine m ogledi, zabavni večer in vodstvo. Otroci do 10. leta yimajo 30 % popusta. tudi v Kranju v športni dvorani na Planini 30. marca s pričetkom ob 19.30. Pradpfodaja vstopnic: poslovalnica Alpetour (Creina). Mladini do 18. leta vstop ni dovoljen. *HHM»M< EgS KOMPAS [VjB JUGOSLAVIJA STROKOVNA POTOVANJA: • Pariz - med. razstava elektronskih sestavnih delov, 4 dni, 4/4 • Graz — velesejem, 1 dan, 8/5 3 dni, ti raz — veiesejeni, i utui, o/ m • Munchen — med. biokemična in instrumentalna analitika, 27/4 • Quebec — med. knjižni sejem, 9 dni, 17/4 • Helsinki — med. gradbena razstava, 5 dni, 18/4 • London — Ifssec — med. sejem varnostne in gasilske tehnike, 4 dni, 20/4 • Kdln — Dentechnica, 4 dni, 21/4, vlak • Hannover — tehnični sejem, 3 dni, posebno letalo, 21/4 in 23/4 • Dunaj — Interbau in Aquatherm, 1 dan, 21/4 — posebno letalo • Munchen - med. biotehnična in istrumentalna analitika, 3 dni, 27/4 • Berlin — med. strokovni sejem in kongres za pridobivanje energije in materialov iz ostankov in odpadkov, 4 dni, 19/4 - letalo Kranjska gora, svetovni pokal, 1 dan, 19/3 in 20/3 Planica, 1 dan, 26/3, 27/3, 28/3 Ohrid, 3 dni, od aprila do julija Dubrovnik, 1 dan, odhod vsako nedeljo v marcu in aprilu Pomlad ob Muri, 2 dni, vlak, 3/4 Bosna in samostani Srbije, 8 dni, 25/4 PRVOMAJSKI PRAZNIKI OB MORJU! Vse informacij* Kompasa v K ran H3B5TFS SfeasES DO - POREČ - JUGOSLAVIJA PRVOMAJSKI VIKEND HOTELI 3 dni 4 dm 01. KRISTAL 1.203 din 1.604 din 02. DIAMANT APARTMANI 1 203 din 1.604 din Cen« ta PRVOMAJSKI VIKEND 82 valjajo za polni penzion v dvo in tropoataljnih sobah Vsak nadaljnji dan aa zaračuna po veljavnem ceniku — 82. Turistična taksa je vključana v ceno Otroci do 10 lat starosti imajo 30 % popusta na ceno e'anzmana. Vplačila in rezervacije aprajamamo v predstavništvu D O. RIVIERA v Ljubljani, Mik lesi čava 11 c/o Kompas, vsak dan (razen sobote) od 8. do 14. uro in ob torkih od 8 do 16 ura na telefon (061)320 767 Vplačila aprajamamo do vključno 28. aprila 1982. G LAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 19. MARCA 1982 Na podlagi 8. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskaVah v letu 1982 (Uradni list SRS št. 39/81) Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj OBVEŠČA da bo OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI na območju občin: JESENICE KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOF-' J A LOKA in TRŽIČ po naslednjem razporedu: LASTNIKE PSOV Kraj Datum Ura Mesto cepljenja Kraj Datum Ura Mesto cepljenja JESENICE Rateče 22. 3. 15.00 Podkoren 22. 3. 16.00 Kranjska gora, Log 22. 3. 17.00 Gozd Martuljek, Sr. vrh 22. 3. 18.00 Dovje 23. 3. 15.00 Mojstrana, Belca. Zg. Radov- na 23. 3. 16.00 Hrušica 23:3. 17.00 Kor. Bela, Potoki 24. 3. 15.00 Javornik 24. 3. 16.00 BI. Dohrava, Lipce, Kočna, Podkočna 24. 3. 17.00 Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica 25. 3. 15.00 Breznica, Doslovce, Vrba. Rodine, Smoku? 25. 3. 17.00 Jesenice 26. 3. 15.00 Jesenice 27.3 8.00- Planina pod Golico, Prihodi, Pl. rovt Javorniški rovt, Pristava Rateče, Podkoren, Kr. gora, Log, Gozd Martuljek, Sr. vrh Dovje, Mojstrana, Belca, Zg. Radovna, Hrušica Javornik, Koroška Bela, Potoki BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica Breznica, Doslovce, Vrba, Smokuč, Rodine Jesenice — zamudniki KRANJ Trata Cerklje Zalog Sen turška gora Šenčur Visoko Cerklje — zamudniki Jezersko Kokra Preddvor Bela Prebačevo Trboje Voklo Voglje Bitnje Zabnica Orehek Breg ob Savi Mavčiče Podreča Rakovica Besnica Nemilje Predoslje Kokrica Gorice Trstenik Tenetiše Strahinj Naklo Pod brez je Duplje Primskovo Kranj Čhče Stražišče Kranj — zamudniki RADOVLJICA Lesce Bohinjska Bela Ribno Zg. Gorje Zasip Bled Bled - zamudniki Begunje Ceni i ve< Posavec 27. 3. 27. 3. 27. 3. 27. 3. 29. 3. 29. 3. 29. 3. 29. 3. 30. 3. 11.00 13.00 15.00- 16.00- 15.00- 16.00 Centralni parkirni prostor Pri zbiralnici mleka Pri gasilskem domu Za hotelom Špik Pri zbiralnici mleka Pri KS Mojstrana Pri gostilni Črnologar Pri gasilskem domu Pri Vatrostalni Pri gostilni Por Pri tehtnici v Žirovnici Pri KS Breznica -17.00 Na parkirnem prostoru pri Viatorju (pred vhodom v Spominski park) 10.00 Na parkirnem prostoru pri Viatorju (pred vhodom v Spominski park) Pri Domu pod Golico Pri domu na Pristavi 15.00 Pri gasil, domu v Kr. gori -16.30 Pri KS Mojstrana -15.30 Pri Vatrostalni -16.30 Pri gostilni Por - BI. Dobrava \7 oo — 17.30 Pri tehtnici v Žirovnici 18 00-18.30 Pri KS Breznica 15 00 -16 00 Na parkirnem prostoru pri Viatorju (pred vhodom v Spom. park) na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na ^'čajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu na običajnem mestu Na sejmiSču na običajnem mestu Pred gasilskim domom Na sejmišču 22. 3. 9.00 22. 3. 10.00 23. 3. 10.00 23. 3. 16.00 24. 3. 16.00 25. 3. 16.00 6.4. 16.00 18. 3. 12.30 18. 3. 13.00 18. 3. 14.00 18. 3. 15.00 19. 3. 15.00 19. 3. 16.00 19. 3. 16.30 19. 3. 17.00 22. 3. 15.00 22. 3. 16.00 23. 3. 15.00 23. 3. 16.00 23. 3. 17.00 23. 3. 18.00 24. 3. 15.00 24. 3. 15.30 24. 3. 16.30 25. 3. 15.00 25. 3. 16.30 26. 3. 15.00 26. 3. 16.00 26. 3. 16.30 29. 3. 14.00 29. 3. 15.00 29. 3. 16.30 29. 3. 17.30 30 3 14.00 30. 3. i 5.30 30. 3. 17.00 31. 3. 15.00 5.4. 15.00 23! 3. 24. 3 24. 3. 25. 3. 25. 3. 26. 3. 29. 3 22. 3. 22. 3. 23. 3. 15.00- 16.00 15.00 16.00-17.00 15.00-16.00 17.00 15.00-17.00 15.00-16.00 15.00- 16.00 17.00-18.00 15.00- 16.00 Na železniški postaji Pri trgovini Pri trgovini Pri zadrugi Pri gostilni Na Flegariji Na Flegariji Pri gostilni pri Joževcu, Pri bifeju Turk Pri gostilni Posavec Ljubno Lancovo Sr. Dobrava Kropa Podnart Radovljica Radovljica — zamudniki Nomenj Jereka Kopri vnik Gorjuše Češnjica Srednja vas Bohinjska Bistrica Polje Stara Fužina Boh. Bistrica — zamudniki Skofja loka Sovodenj Hobovše Trebija Podgora Hotavlje Leskovica Kopačnica Lučine Todraž Gorenja vas Javorje Podobeno Poljane • Srednja vas Gorenja vas — zamudniki Log Zminec Breznica Skofja Loka — za lovske pse in Kinološko društvo Moškrinj Sv. Duh Godešič Reteče Skofja Loka Gosteče Hrastnica Skofja Loka — zamudniki Selo Dobračeva Brekovice Goro peke Nova vas Račeva Račeva Žiri Žiri — zamudniki Luša Bukovica Bukovščica Dolenja vas Martinj vrh Davča Železniki Sorica Zali log Dražgoše Selca Železniki — za lovske pse in zamudnike TRŽIČ Slap Tržič Križe Sebenje l^eše Brezje Kovor Bistrica Podi j uhelj Tržič — zamudniki 23. 3. 24. 3. 24.3. 24. 3. 25. 3. 26. 3. 29. 3. 26. 3. 26. 3. 26. 3. 26.3. 26. 3. 26. 3. 27. 3. 27. 3. 27. 3. 3.4. 16.30-17.00 15.00-15.30 16.00-17.00 17.00-17.30 15.00-16.00 15.00-16.00 15.00-16.00 8.00 10.00 11.00 12.00 14.00 15.00 9.00 13.00 15.00 9.00 Pri trgovini Pri trgovini Pri domu KS oz. trgovini Pri gostilni Jarem Pri AMD Pri Almiri Pri Almiri Pred Ažmanom Pred Cesarjem Pred Sirarno Pred železničarjem Pred Tomaževcem Pred Hrvatom Pri hiši na Rožni ul. 7 Pri avtobusni postaji Pred Mihovcem Pri hiši na Rožni ul. 7 27. 3. 27. 3. 27.3. 27. 3. 27. 3. 27. 3. 27.3. 29. 3. 29. 3. 29. 3. 30. 3. 30. 3. 30. 3. 30. 3. 31. 3. 5. 4. 5.4. 5.4. 6. 4. 7.4. 7. 4. 7.4. 7. 4. 8.4. 9.4. 9.4. 10. 4. 8. 4. 8.4. 8. 4. 8. 4. 9.4. 9. 4. 9. 4. 9.4. 12. 4. 29. 3. 29. 3. 29. 3. 29. 3. 30. 3. 30. 3. 30.3. 31.3. 31. 3. 31. 3. 31. 3. 8.00 9.15 10.00 10.30 11.00 12.00-12.15 15.00 15.45 16.30 15.00 15.45 16.00 16.30 8.00 15.00 16.00 17.00 9.00 - 9.30 -10.30 -10.45 -11.30 -12.15 -12.30 -15.30 -16.00 -17.30 -15.30 -16.00 -16.30 -17.00 - 9.00 15.00 - 15.00 16.00 18.00 19.00 15.00 16.00 17.00 11.00 8.00 9.00 10.30 11.30 8.00 9.00 10.00 15.00 14.00 15.00 16.00 16.30 17.00 15.00 16.00 17.00 15.00 16.00 17.00 17.30 17.00 -17.00 12.00 8.45 10.00 11.00 12.00 8.45 9.45 10.30 17.00 1.4. 16.00 23. 3. 23. 3. 25. 3. 15.00 16.30 15.00 25. 3. 17.00 27.3. 10.00 27.3. 11.30 29.3. 15.00 29.3. 17.00 27. 3. 31.3. 15.00 15.00 Pri kmetijski zadrugi Pri Mostarju Pri kmetijski zadrugi Pri Cestniku Pri kmetijski zadrugi Pri šoli Pri Matačon Pri kmetijski zadrugi Pri Kovač Pri Domu Partizan Pri kmetijski zadrugi Pri mostu Pri kmetijski zadrugi Pri Anžon Pri Domu Partizan Pri Cvelfarju Pri Švavnarju Pri Mavžarju Pred klavnico Pri Štejsu Pri domu Pri Martinove Pri domu Pred klavnico Pri Mirtu Pri Mrzlem studencu Pred klavnico Pri Kendovcu Pri Županu Pri Jureču Prjl Žaklju Pri Gantarju Pri Noču Pri Anžonu Pri Katerniku Pri Katerniku Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri Demšarju Pri Jemcu Pri Benediku Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri kmetijski zadrugi Pri Benediku Pri Krvinu Pri klavnici Pri kmetijski zadrugi Pri domu družb, organu Pri trgovini Pri domu družb, organil Pri Jurčku Pri trgovini Market Pri gostilni Ankele Pri klavnici Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pismenih obvestil ne bomo pošiljali. Pristojbina za cepljenje psa je 250,00 din (154,40 din taksa in 95,60 din stroški cepljenja) Posebej opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Cepiti ie treba vse pse, starejše od štirih mesecev. Kršilce bomo prijavili občinski veterinarski inšpekciji. jj-11 MARCA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17 STRAN GLAS PE — KRANJ pohištvo Lenina Kranj priporoča poleg ostalega pohištva sestavljivi program ULTRA — - ULTRA za dnevno sobo - ULTRA za otroško sobo - ULTRA za jedilnico - ULTRA za kabinet Pohištveni program ULTRA je proizvod tovarne pohištva Savonija iz Slavonskega Broda, je zelo kvaliteten, funkcionalen in moderno oblikovan. Prodajalci Lesnine vam bodo pri nakupu strokovno svetovali. Kupljeno pohištvo pa do 30 km brezplačno pripeljali na dom. Zaupajte Lesnini, saionu pohištva v Kranju aH na Jesenicah in imeli boste udobno in lepo stanovanje. OJNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o, o. TOZD Zdravstveni dom Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 S^ttaE^IKA " SPREMLJEVALCA 2. ZUNANJEGA DELAVCA uadidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednji - tednja iola medicinske smeri in opravljen strokovni izpit, Nt • wwvna Šola ^•združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno Vto traja dva meseca. 'uadJdatt naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 fefa no objavi na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, Kranj Gospo-B«Utt 10-kadrovska služba. OizMribomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka za ptjemanje prijav o Slovenske železarne VERIGA LESCE Delavaki svet TOZD Orodjarna razpisuje na osnovi ustreznih določil statuta TOZD ORODJARNA INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA VODJE TOZD ORODJARNA v -iualnega poslovodnega organa se lahko prijavijo Ua&Uti, ki poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, iz-" #»h»jejo*e n&siednje pogoje: k »raje visoko ali višjo izobrazbo strojne, metalurške, ekonomske i organizacij: ke proizvodne smeri, - ^obvladajo pasivno en svetovni jezik, -d»ii&£-o kandidati z visoko izobrazbo 4 leta, kandidati z višjo ;bo pa 5 let delovnih-izkušenj v svoji stroki, od tega najmanj 2lrti na vodstvenem položaju, Jtjocje moralno politične kvalitete, ki se kažejo zlasti v ustvar-jfkm odnosu do samoupravljanja, do dela in delovne skupnosti, aofoovanje zakonitosti ter zaščiti socialističnih pridobitev, -«upoStevaje razvojni program obrazloži zamisel realizacije raz-mjsega programa TOZD *"**>d»alni poslovodni organ bo imenovan za 4 leta, po poteku man-fottpaje lahko ponovno izvoljen. geza razpis« najkasneje v 15 dneh po objavi. Kandidati '^10 izidu razpisa obveščeni najkusneje v 30 dneh po poteku **a za prijavo. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Odbor za kompleksno spominsko ureditev UDINEGA BORŠTA Kranj, Trg revolucije objavlja rezultate natečaja za pridobitev programskih rešitev širšega spominskega kompleksa dogajanjem med NOV v Udinem borštu in idejne rešitve spominskega obeležja na ožjem območju Udinega boršta. Ziriia se ie na četrti seji odločila podeliti naslednje nagrade: 1 prvo nagrado v višini 150.000 din podeljuje delu pod šifro GOZD 1, avtorjev: Irene Cernič, Ljubljana Damjana Gale, Ljubljana Janeza Koželja, Ljubljana in Vojteha Ravnikarja, Ljubljana 2. drugo nagrado v višini 80.000 din podeljuje delu pod šifro BORŠT, avtorjev: Vande Mikluš, Ljubljana Mojce Jambrek, Ljubljana in Iztoka Rusa, Cerklje na Gorenjskem Odkupljeni pa sta naslednji deli: 1. šifra PIETA, avtorja: Boruta Simiča, iz Novega mesta in 2. šifra 22222, avtorjev: Andreja Prelovška, Ljubljana Ul Erika Lovka iz Postojne Znesek vsakega odkupa je 50.000 din. Delom pod šiframi: t,dtm a EXEGI, OBELISK, ODMEV, BORBA, KAJOM JAVKA BRIN A, JASA 3 24 TIM, 42082 in 36963 bo izplačana odškodnina po 14.J0U ain. Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK, n. sol. o. TOZD Blagovni promet Kranj, n. sol. o. Na podlagi sklepa odbora za kadre TOZD Blagovni promet Kranj, n. sol. o. z dne 12. 3. objavljamo prosta dela in naloge OPRAVILA NABAVE Pogoji za opravljanje delovnih nalog so: — višja šola organizacijske ali grafične smeri ali srednja šola grafične ali ekonomske smeri; — 3 leta izkustev; — znanje tujega jezika. Za opravljanje delovnih nalog je določeno 3-mesečno poskusno delo. Delovne naloge so objavljene za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije Tiskarna in kartonaža Gorenjski tisk. n. sol. o., Kranj, Ulica Mode Pijadeja 1, v roku 15 dni po objavi. (Ote Industrija kovinske opreme in strojev ivranj Savska cesta 22 razpisuje prosta dela in naloge za: 1. REZKALCE 2. STRUGARJA 3. KLEPARJA 4. ClSTILKO 5. ČISTILCA DELAVNIC kvalificirani delavci nekvalificirani delavci Pogoji od 1. do 3. Pogoji od 4. do 5. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z 4°K?gflir0 Vz" polnjevanj'u razpisnih pogojev na naslov IKOS Kranj, Kadrovski oddelek v 15 dneh pb objavi razpisa. * VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA SKOFJA LOKA Komisija za sprejem otrok v vrtec in jasli pri WO Skofja Loka razpisuje za september 1982 — prosta mesta v jasličnih oddelkih in varstvenih družinah od 7. do 24. meseca starosti — prosta mesta v predšolskih oddelkih od 2. do 7. leta starosti in ' — prosta mesta v skupini razvojno prizadetih otrok od 2. leta starosti dalje Obrazci za prijavo se dobijo v vseh enotab (vrtcih). Prošnjo za vpis je potrebno oddati najkasneje v 15 dneh od objave razpisa osebno ali priporočeno n& naslov VVO Skofja Loka, Podlubnik i/d. Starši naj prošnji za vpis dodajo ustrezna dokazila strokovnih služb. O sprejemu bodo starši obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Obveščamo občane in organizacije na območju naselja Stražišče in naselja Bri-tof, da bo g«jod g. župniku za poslovilni obred. Vsem izrekamo zahvalo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo k njenemu zadnjemu • počitku. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Hrastje, Koper, Medno, Križe, Šenčur, 16. marca 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, taSče, babice in prababice MARIJE DOLŽAN p. d. Bokove mame roj. ZUPAN se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč v težkih dneh. Nadalje se zahvaljujemo prijateljem in znancem, ki so v tako velikem Številu počastili njen spomin, ji poklonili vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Branku Ljubeju z Bleda za zdravljenje. Zahvala velja tudi g. župniku za lepe poslovilne besede in obred, kakor tudi pevskemu zboru iz Zasipa za lepe žalostinke in vsem, ki so nafto mamo obiskovali na domu v času njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Zasip, Breg pri Žirovnici, Zabreznica, 28. februarja 1982 ZAHVALA Po dolgi in neozdravljivi bolezni nas je za vedno zapustil naft dragi mož, oče, stari oče, brat in stric STANISLAV ČADEŽ Iskreno s*- zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, dobrim sosedom, ki so nam pomagali ob težkih trenutkih; za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, in tako Številno spremstvo na zadnji poti Posebej smo dolžni zahvalo dr. Gregorčiču in sestri Francki za zdravljenje na domu, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter domaČim pevcem za žalostinke. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Cecilija, hči Magda s sinom Boštjanom, sinova Stane in Janez z družinama ter hčerka Julka z dru?>no Gorenja vas, Skofja Loka, Sp. Bitnje, 8. marca 1982 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene in mame MICI DEŽMAN roj. Prešern se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, za topla čustva vseh, ki so jo spremili na zadnjo pot. Iskrena hvala tudi Krajevni skupnosti Zasip pri Bledu, pevskemu zboru iz Zasipa, Upokojenskemu društvu Gorje-Zasip ter tov. Ani Lotričevi za globoke in iskrene besede. Mož Viktor, hči Milana in vnukinja Alenka MALI OGLASI (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 uprava komerciala 28-463 I PRODAM liHU Prodam TRAKTOR ferguson 35 z dvojno sklopko, vozen, ter bočno KOSILNICO mortel. Sr. vas 48, Šenčur 2012 Prodam KONJA za vožnjo. PeriSič Mi-livoj, Dovje 11,Mojstrana 2013 Prodam PRAŠIČE, težke od 35 do 150 kg. Posavee 16, Podnart 2031 KOKOSI nesnice ali za zakol, stare 9 mesecev, prodam. Strahinj 38, Naklo 2191 Prodam suhe smrekove stenske in stropne OBLOGE (pobjon), Širine 72 mm, I. in II. klase. Informacije vsak delovnik od 6. do 20. ure. Kos Trne, C. talcev 1, Skofja Loka 2192 VRTICKARJI POZOR! Odličen KOKOŠJI GNOJ naložen v vreče se dobi v soboto dopoldan v Srednji vasi 6 pri Goricah 2194 Prodam AUTOMAT TRAUB za rezanje navojev od M 10—24. Slatnar Peter, Cerklje 231 2131 Prodam stara dvokrilna vbodna VRATA 128 X 210 cm. Tupaliče 11 2240 Prodam ČRNOBEL TELEVIZOR gorenje panorama. Robežnik, Kutinova 2, Orehek 2241 Prodam 7 let staro KOBILO, polkrvno angležinjo, brejo, primerno za Jahanje in za v voz. Prešeren Peter, Radovljica, Vrhnje 36 2242 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Strahinj 18, Naklo 2243 Prodam nov SADILEC za krompir — avtomatski (Strojna Žalec). Križaj, Zg. Senica 36, Medvode 2244 Prodam dva tedna starega TELETA -bikca simenta!ca za pleme. Pretnar, Pod-brezje 87, tel. 70-208 2304 Prodam nov ŠTEDILNIK za etažno centralno, TERVOL II. vrste, jedilni in semenski KROMPIR igor, FOTOAPARAT zenit, AM1 8 in R-12, letnik 1974 in SKLOPKO za R-16 (komplet). Telefon 70-237 2245 Prodam fantovsko KOLO, 5 predstav, 24 col. Hlebčar, Trboje 94, Kranj 2246 Ob smrti mojega moža FRANCA DREMPETIČA se zahvaljujem ZB Britof—Ore-hovlje, posebno pa predstavniku ZB Lovrotu Krničarju. Zahvala tudi Mariji in Tonetu Jelarje-vima kakor tudi obema govornikoma DREMPETICEVI Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in več ton REPE. Srednja vas 51, Šenčur - 2247 Prodam dve POSTELJI 90X 190 z vložkoma. Žigon, Janeza Puharja 9, Kranj 2248 Prodam polovico* mesnatega PRASlCA za zakol. Češnar, Zg. Bitnje 44 2249 Prodam kotno BRUSILKO. Nastran, Trata 4, Cerklje 2250 Prodam KANARČKE - odlične pevce. BlaSko Edi, Kovačičeva 5, tel. 26-885 2251 Prodam 100 kg težke PRASlCE in težko SVINJO. Luže 38, Šenčur 2252 Prodam zgodnji semenski KROMPIR rezi. Podreča 45, Mavčiče 2253 Prodam semenski KROMPIR saskia, igor in jaka ter krmilni. Podbrezje 19 2254 Prodam črnobel TELEVIZOR. Krulc, Kranj, Kajuhova 28 2255" Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Jezerska c. 65, Kranj 2256 Prodam KRAVO simentalko s teletom. Arh Alojz, Sp. Gorje 159 (Polane) 2257 Prodam MODEL za betonske stebre za kozolec. Zasip, Blejska c. 15, Bled 2258 Prodam zakonski POSTELJI, nočni OMARICI, JOGIJA, za 3.000 din. Možno samo jogija. Kranj, Gubčeva 7, stanovanje 19, Planina 2259 Prodam TELETA za zakol. Hafner, Zabnica 37 pri Skofji Loki 2260 Ugodno prodam garnituro OMAR za v dnevno sobo. Ogled popoldan. Lipanovič, Stara Loka 65, Skofja Loka 2261 Prodam TELICO, ki bo v kratkem teletila. LeSe 40, Tržič 2262 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. C. talcev 13/A, Kranj 2263 Ugodno prodam staro SPALNICO, KAVČ in električni ŠTEDILNIK. Informacije po tel. 25-554 22fr4 Prodam STRUŽNICO, 1 meter stružne dolžine. Voglje 53, Šenčur 2265 Prodam dobro ohranjeno delovno BARAKO (3x4 m). Informacije po telefonu 22-206 2266 Prodam 80-litrsko kombinirano PEC za v kopalnico in ŠTEDILNIK kUppers-busch. Naslov v oglasnem oddelku. 2267 Prodam 170-litrski HLADILNIK in 60-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Telefon 27-576 od 15. do 16. ure 2268 Prodam črnobel TELEVIZOR gorenje, cena 2.800 din. Tof Jože, Britof 358, Kranj 2269 Prodam SHARP RECI VER 2x66W z zvočniki (radio z ojačevalcem). Zigon Darko, Smledniška 74, Kranj 2270 Prodam PRAŠIČE - bekone, težke 25 . do 30 kg. Luže 19, Šenčur 2271 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, teža 130 kg. Žeje 16, Duplje 2272 Prodam ŠTEDILNIK gorenje in OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Telefon 40-048 2273 Prodam bočno KOSILNICO za traktor IMT 533. Rozman, Križe 73, Tržič 2274 Prodam dva JAGNJETA. Smrekar, Kropa 88 2275 Prodam semenski KROMPIR igor. Delavska 2, Šenčur 2276 Prodam semenski KROMPIR erla in 8 mesecev starega BIKCA za dopitanie. Zabnica 1 n 2277 Prodam semenski KROMPIR vesna. Sp. Brnik 56 2278 Prodam otroSki Športni VOZIČEK Sorli Tončka Dežmana 2, Planina, Kranj 2279 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat,.stric in tast JURIJ MOČNIK starejši p. d. Habjanov ata iz Stiske vasi št. 6 Pogreb pokojnika bo v petek, 19. marca 1982, ob 16. uri pa pokopališču v Cerkljah. VSI NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju JANEZ LIKAR roj. 1905 Sindikalna organizacija Sava Kranj ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE ZADNIK roj. Balantič se iskreno zahvaljujemo sosedom in vsem, ki so nam v zadnjih dneh kakorkoli pomagali, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so sočustvovali z nami in jo tako številno pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala darovalcem cvetja. Toplo se zahvaljujemo tudi zdravnikom ZD Skofja Loka, pevcem za ganljive Žalostinke ter duhovščini za opravljen obred. ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJENI Skofja Loka, Kranj, 16. marca 1982 PETEK. 19. MARCA 19B2 Prodam traktorski OKOPALNIK in OSIPALNIK in semenski KROMPIR ieor Posavee 14, Podnart 22SC Prodam električno GRADBENO OMARICO, nemSki kuppersbusch ŠTEDILNIK (50X 40 cm) ter PEČ EMO i Podbrezje 12/A, Blagojevič 2SI Prodam SLAMORČZNICO in 40 kv.m DESK za »pobjon«. Mače 1, Preddvor 2« Prodam delovnega VOLA ali zameri jam za kravo. Zagonska 16, Bled 2263 Prodam »VOKI TOKI« SOVA 4 x f» rancijo. Naslov v oglasnem oddelku 2284 Prodam po dolžani prelagane okrogle smrekove BRUNE za ograjo, vifoi 90 cm, premera 6-10 cm. Šenčur, Kranjska c. 38 22Š5 Prodam čistokrvnega PSA - pudk. brez rodovnika, starega 8 mesece«. Telefon 67-051 vsak delavnik od 6. do 14. ure 22$ Prodam jalovo KRAVO, ima Se 10 litrov mleka. Ludvik Krajne, Ljubno 60, Podnart 22T Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Zalog 63, Cerklje 22* Prodam 4 tedne staro TELIČKO simentalko. Delnice 18, Poljane 22* Prodam črnobel TELEVIZOR. Informacije popoldan po tel. 26-374 2290 Ugodno prodam PUNTE in OPEKO 20X20X30. Zupan, Šutna 47, Zabnica. telefon 44-542 2291 Prodam dobro ohranjeno rabljeno DNEVNO SOBO. Sedej Ivanka, Bistrica 162, Tržič 22?: Prodam dve malo rabljeni KUHINJSKI OMARI 60x60X180 z vgrajen« pekačem in hladilnikom. Tel. 064-62-875 po 15. uri 2293 Prodam dva PRAŠIČA, težka pa 150 kg. Brolih, Hotemaže 31, Preddvor 2294 Prodam dobro ohranjeno stareiM DNEVNO SOBO. Bohinc Majda. PkS-na 11, tel. 25-952 229C Prodam 10 dni starega BIKCA sunen-talca. Hlebce 30, Lesce Prodam pneumatski ČOLN z motor- {'em TOMOS 4 in zadnjo premo za DKW i'-12, primerno za prikolico. Pohleven. Bistrica 16, Tržič W Prodam 100 kv. m OPAZNIH ELEMENTOV. Joža Albreht, Zg. Otok HV«. Radovljica Dva meseca stare JARČKE, odbil* nesnice — hiseks, dobite na KURJE-REJI v Medvodah. Informacije r-o tek> fonu 061-443-247 Prodam DNEVNO SOBO dragka, otroSki VOZIČEK in leseno STAJICO. Poljanska c. 13, Skofja Loka, telefon 08* 60-829 239: Oddam rabljeno STREŠNO OPEKO« 300 kosov ZIDAKA BHC. Malovrh, Poljanska c. 51, Skofja Loka 23M Prodam črnobel prenosni TELEVIZOR, cena 3.500 din. Naslov v ogli oddelku Prodam mesnatega PRAŠIČA m 400 kt težkega BIKA za zakol. Sv. Duh 41. §ioT jaLoka 394 Ugodno prodam brezhiben FOTOAPARAT polaroid 5005 revue. Jenko, Tratk 11, Skofja Loka Prodam ročno vezano PREPROGO 200x300 iz 100 % runske volne, modem vzorec, skoraj novo; črnobel TV SPREJEMNIK gorenje, potreben manjšega popravila (zelo poceni); KOTNO SEDE*-NO GARNITURO, staro eno leto in SU KO - reprodukcija. Vse informacije po tel. 064-60-273 Prodam 8 mesecev starega BIKCA Hotemaže 21, Preddvor Prodam PRALNI STROJ bosdc Kranj, C. talcev 17/A Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor ter desire. Voklo 6, Šenčur Prodam mlado brejo KRAVO lamrn talko ali TELICO. Mače 3, Preddvor Prodam DEUTZ 45 KM. 100 dekm* ur. Voglje 64, tel. 49-076 Prodam TELIČKA simentalca, stara« 10 dni. C. na Klanec 4, Kranj M Prodam črnobel TV SPREJEMNIK atlas 876 ter osebni avto ZASTAVA 13i* v voznem stanju. Ogled v nedeljo. Seo-peterska 17,Savič 2408 Poceni prodam dobro ohranjeno $u-rejšo SPALNICO. Krajnik, Luznarjevai Kranj Prodam globok OTROŠKI VOZlC in OTROŠKO POSTELJICO z joc.. Ohled popoldan. Gubčeva-7. stanovanje St. 33, Kranj . . 24* Prodam 5 ton SENA in OTAVB. Krmelj Ivana, Gorenja Dobrava 7, Gorenja vas .•kV Prodam dva PRAŠIČA, težka po ft> kz in jedilni KROMPIR igor. Žirovnica 5* J4fl* Nov, 15-colski GUMI VOZ ali mak> rabljen 13-colski, prodam. Domik Jan«. Podhom 19; Zg. Gorje 24* JARČKE, rjave, stare dva meseca ia semensko GRAHORO, prodam. Po tetji odstopim krmila za jarčke. Fujan, Hr*V 5, Smlednik, pri Medvodah, telefon 061 627-029 lil Ugodno prodam rabljene kopalne RA-NJE (ležeče in stoieče>. Janet Jan. RečLSka 55, Bled MM Prodam 5 tednov starega TELETA Dragočajna 10, Smlednik Prodam več PRAŠIČEV, primeriA ts rejo, težkih od 20 do 80 kg Sunoni Jurij, Log 9, Skofja Loka Prodam krmilno PESO in droba* KROMPIR. Sp Duplje 56 Sil) Prodam semenski KROMPIR igor * traktorsko KOSILNICO gribaldi ia traktor deutz. Zg. Bmik 28, Cerklje 2414 Prodam starejSe KUHINJSKE ELE MENTE in mizo s 4 stol«. Te'. 25-S30 *li TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 80 do 100 din. špinača * din, cvetača 120 din, korenčtk 40 din, česen 120 din, čebula od '.20 de 25 din, fižol od 90 do 100 din. pesa 3C din, slive 70 din, jabolka od 20 dn 2> din, hruške 60 din, grozdje 60 din, med 170 din, limone 66 din. ajdo« moka 75 din, koruzna moka 30 din. kaša 85 din, smetana 100 din, sladko zelje 35 din, kislo zelje 40 din. tasJi repa 40 din, klobase 50 din, orehi $4v din, jajčka od 6 do 7 din. ?JUttflCA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19. STRAN O L A S &h??bfo»P OTROSKI VOZI- Jttl^^P^^ (elek- Qmon$a, Frankovo naselje 41, 2419 ^?Sh0L8U\v.bno OKNO, di- !WiX^raba odp2J2ao k* m POBJONA. Pred- ^jS2S??VNA- Gorenja »fct* J,Skofja Loka 2351 2*»ZVOČNIKE san sui S 50 85 W, m, rartnaoaka 47, I. nadstropje, i? 2352 "P**0 žVnetno obha- * W«K) za fanta. Tel. 064-60-295 V* 3-are 2353 >* V*ji KROMPIR Jano. 2354 0* *«ea$ki KROMPIR desire. M (m) 2355 ^■lemauld KROMPIR sasfca in F«*meMke ZAJKLE. Strahinj 65, Z, JL L 2356 j25 AAro ohranjen KAVČ -TO ftdm Venceslav, Na Skali 7 35422-157 2357 prodam HI-FI stereo mini J*«* 2x35 W, Se v garanciji s ca-JMikridjo in otroški KOŠEK z m Bom Kobal, Kranj, Pot na TOta.B-276 2358 Jmobel TELEVIZOR. Voglje ** 2359 *b KROMPIR kifelčar in čebul-^iiaveAntonija, Zabnica 68 2360 jfji G kW termoakumulacijsko "tTmNIK (4 plin, 2 elektrika) in ^ BOJLER. Šenčur, Delavska 21 7x4 m PLASTIČNO CEV, 15 cm za kanalizacijo in harmo-[»lATA 110/200 cm. Pot na J oš ta wm 2362 % 5 PANJEV AZ, praznih, v za-*»febdje družine. Erzar. Zg. Brnik '* 2363 nha DRVA v »klaftrah«. Po-**CffHje 2364 >B temenski KROMPIR igor. La-NtCeridie 2365 *ai gLAMOREZNICO speiser in m KROMPIR igor. Zalog 8, k 2366 »tojedilni in semenski KROMPIR ifere, (prvi letnik). Velesovo 21, % 2367 $b eso leto staro TELICO. Sp. H Cerklje 2368 tedem tednov stare PUJSKE. ^k7,C«rklje 2369 % jalovo KRAVO za meso. Vele-^Certije 2370 Mm i tednov starega BIKCA ali m Oni 25, Cerklje 2371 5% »ec, po 20 kg težkih PRAal-Natwro 36, Cerklje 2372 5 tednov staro TELIČKO si-%» za pleme. Sr.*Bela 36, Preddvor St PRAŠIČKE, težke po 30 kg. HtCerklje 2374 B»kftežkega PRASlCA. Piv-l|ot. 2375 tkbok julijanski OTROŠKI telefon 50-499 2376 prodam KLAVIR Hofmann, Listka mehanika. Zitko, } j^Sa®, tel. 25-206 2377 'V»w rabljen 250-litrski HLA-.ndekončar z ločenim zamrzo-leV«j Informacije po teL 23-159 2378 ganjeno OTROŠKO KOLO, a* let Dvorska vas 19, Begunje 2379 Si okajen KAVČ, POSTELJO R)zi televizor. Brajič N. Zlato BKmi 2380 S rabljeno STREŠNO OPEKO %um folc. Dorfarje 21, Zabnica 2381 frfttttfti PLAŠČ, St. 52, henošen »PRIKOLICO za 3 osebe s pred-Sm. Informacije po tel. 25-927 mM) 2382 % KULTIVATOR za ,manjši jenjam za SLAMOREZNI-Cerklje 2383 fffTJNTE m BANKINE. Na-*'*a»em oddelku. 2384 /Ha KRAVO frizijko s teličkom. S «.56, Šenčur ^ 2385 febdodolgo POROČNO OBLE-3#Telefon 064-62-920 od 18. do 21. 2386 .Sta dva nova 80-litrska pokončna ^UUA konšar, 15. kv. m rabljene SmOBLOGE za visečo KUHINJ-*iiJKAR0 « steklom. TeL 064-65-048 2387 «4m prodam rabljeno PEC za cen-Ptajavo Hidrornetal Mengeš in "H it rezanje kovinskih profilov 1>'4t kotni kuhinjski PULTBobnar, ^»ftofjaLoka 12388 ^ta KRAVO s četrtim teletom. AJta, Jazbine 4, Poljane nad *l2T 2389 >ta«tednov starega BIKCA. Pod-2237 KUPIM »ta PREKLOPNO URO teben ali 1 Ukn Bere Dolenjske toplice 75, #K8k0 PRIKOLICO, manjšo, \p*r, rabljeno, takoj kupim. Me-Vfikfijeva 7, Bled 2301 Jta **ro ohranjen TRAKTOR % tMtfri ali italijanskega, majhnega ({MJan Drago, Zg. Besruca 24, V 2302 'ta Moraben ČEVLJARSKI Sl-CfTROJ. Prantar, Dobro polje 11, 2303 KANTE za kozolec, o kroglice »Hrate 42, Smlednik 2416 MOTOR za čoln, od 18 do 30 feta24-812 2417 ta KRAVO z mlekom. Res man, Sr. S i, Kropa, tel. 79-688 2418 UVOZILA m prodam SPAČKA CV, letnik ,'tamraneca do avgusta 1982. Te-*2^ *suu 1982. Telefon 25-371 — >/*kn - 2214 > Mro ohranjen WARTBURG, Wf4nliinj 73, Naklo 2305 Prodam ZASTAVO 750, v dobrem stanju, registrirano do decembra. Šutna 64, Zabnica, tel. 44-638 2306 Prodam novo ZASTAVO 101 in FIAT 124. Voglje 53, Šenčur 2307 Prodam AUDI 60, letnik 1969, lotor letnik 1982, registriran. Peter PreSeren, Radovljica, Vrbnje 36 2308 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Polica 13, Naklo 2309 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1977. Javornik 3, Kranj 2310 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1968. Viktor Križnar, Zadraga, Duplje 2311 Poceni prodam ŠKODO 1000 MB in R-8, oba vozna, Kidričeva 18, Kranj 2312 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, celo ali po delih. Anzlc Marjan, Podlju-belj 29 2313 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno. Potočnik, JeSetova 6, Kranj 2314 Prodam dobro ohranjen TOMOS ELEKTRONIC 90. Bodlaj, Pristava 57, Tržič 2315 Prodam ZASTAVO 1500 E, letnik 1979, prevoženih 21.000 km ali zamenjam za ZASTAVO 750, mlajši letnik z doplačilom. Jančev Ljupčo, Bistrica 193, Tržič. Ogled vsak dan od 14. do 20. ure razen soDote in nedelje 2316 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Pot v Bitnje 32, Stražišče, Kranj 2317 Prodam FIAT 126-P, letnik 1977. Jezerska c. 89, Kranj 2318 Prodam BMW 1602. Vrtač, Preddvor 49 2319 Zamenjam Široka PLATIŠČA 6,5 ralv-man za Z-101 za platiSča navadnih dimenzij. Smid, Podlubnik 162, Skofja Loka, tel. 61-333 2320 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Bezarevič Milenko, Ul. 1. avgusta 5, Kranj ^2321 Prodam KATRCO, letnik 1977. Brati-na, Cegelnica 40, Naklo 2322 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, celo ali po delih. Martin Sodja, Mencingerjeva 28, Bohinjska Bistrica 2323 Prodam kombi FORD TRANZIT, letnik 1968. Telefon 064-82-495 2324 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do septembra. Drago Gračner, Cankarjeva 27, Radovljica 2325 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. g aličič, Predmost 26, Polj ane 2326 Nujno prodam FIAT 126, letnik 1981. Telefon 74-592 2327 Prodam 6 GUM in 2 PLATIŠČI za R-4, prekrivalo za Z-750 in TRANSFORMATOR 6/12 voltov. Telefon 74-431 2328 Prodam KATRCO, letnik 1977. Tržič, Zali rovt 5, tel. 50-057 2329 Prodam rezervne dele: stroj, menjalnik, nove gume s platišči, vrata in ostale dele za AMI 8 break. Telefon 064-23-631 v petek popoldan, soboto in nedeljo doDoldan 2330 Prodam dobro ohranjen FIAT 125-P, letnik 1977. Bohinc, Planina 11, Kranj, tel. 25-952 2331 Prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1974 z vgrajenim stereo radioka-setofonom za 4,7 SM. Noč, Tomšičeva 38, Jesenice, tel. 81-608 2332 Prodam ZASTAVO 1300 celo za dele. Ogled v soboto. Sušnik, Tenetiše 4 pri Golniku 2333 Prodam VW 1200," letnik 1974. Telefon 28-782 2334 Prodam MOPED APN-4. Orinovec, Podbrezje 40, Duplje 2335 Prodam MOTOR MZ 250 TS 1. Ogled možen vsak dan v Kranju, Jezerska c. 124 2336 Prodam AMI 8, letnik 1971, celega ali po delih. Premru, Okroglo 3, pri Naklem • 2336 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 v nevoznem stanju, cena 12.000 din. Informacije po tel. 28-446 popoldan 2337 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do oktobra 1982, cena 4 SM. Tolar Franc, Zabrežnik 4, Ziri 2338 Poceni prodam karambolirano ZASTAVO 101. Dojčin Nikolovski, Gorenjesav-ska 17, Kranj 2339 Prodam generalno obnovljen AVTO BAGER lUpcher - Litostroj. Ogled v soboto popoldan. Ziganja vas 25 pri Tržiču 2340 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, karambolirano, celo ali po delih. Telefon 064 60-568 od 8. do 11. ure 2341 Prodam MOTORNO KOLO ČZ 250. Ogled v delavnikih popoldan. Filipovič, Frankovo nas. 60, Škotja Loka, samski dom »Gradiš« 2342 Poceni prodam dobro ohranjen MOPED kolibri, neregistriran, letnik 1970. Mlakar, Verje 3, Medvode 2343 Prodam MOTORNO KOLO E 90. Ogled popoldan. Gaber, Gosteče 15, Skofja Loka 2344 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972 -oktober, cena 1,8 SM. Mlaka 63, telefon 22-123 2345 ZASTAVO 101, letnik 1975, karambolirano, prodam za 23.000 din. Šmid, Va-ljavčeva 7, Kranj, tel. 22-030 2346 Prodam FORD ESCORT, letnik 1971. Maček, Podlubnik 160, Skofja Loka, telefon 064-61 -025 popoldan 2347 Kupim STROJ za FIAT 124. Naslov v oglasnem oddelku. 2348 Ugodno prodam osebni avto FIAT 125-P. Zorman Franc, Beleharjeva 35, Šenčur 2349 Ugodno prodam dobro ohranjen KOMBI IMV 1600 super, letnik 1972, registriran do avgusta 1982. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Salkič Husein, Bled, Grajska 23 2350 Kupim MZ 250. Koblar Vinko, Ožbolt 19, Skofja Loka 2421 Prodam ZASTA v O 101, letnik 1976 in FIAT 750, letnik 1975. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Zlatnarjeva 7, Kranj ali telefon 23-341 do 14. ure - Slapar 2422 Prodam športno opremljeno JAWO 350. Eržen, Okroglo 24 pri Naklem 2423 Ugodno prodam OPEL KADETT L, letnik 1967. Voklo 47 2424 BLOK MOTORJA z dokumenti, vsa stekla, streho, dinamo in nekaj ostalih delov za OPEL KADETA B, prodam. Voklo 70, Šenčur 2425 Prodam LADO 1200, letnik 1973. Na-sovče 6, Komenda 2426 Prodam dobro ohranjen avto CITROEN GS (mala žaba). Mokič Nenad, Planina 59, Kranj (nizka hiša) 2427 Prodam osebni avto LADA 1200 letnik 1972, zadnji del karamboliran, motor in menjalnik generalno obnovljena ter PEČ na kurilno olje TOBI 6. Ogled popoldan v soboto in nedeljo. Smajič Samso, Gasilska 5, Stražišče 2428 Prodam VW 1200, letnik 1970, generalno obnovljen motor in karoserija. Avsenik Alojz, Letališča 12, Lesce 2429 Prodam FIAT 850, registriran, potreben manjšega popravila in dele za FIAT 850. Govekar, Sr. Bela 49, Preddvor 2430 Prodam MINI MORIŠ 1000, zelo dobro ohranjen. Ogled popoldan od 15. ure dalje. Jenko, Jegorovo predmestje 15, Skofja Loka 2453 Hitro in kvalitetno NAPELJUJEM instalacije CENTRALNE KURJAVE. Telefon 22-761 od 18. do 20. ure. 1843 STANOVANJA Mlad par nujno potrebuje STANOVANJE ali GARSONJERO v okolici Jesenic ali Radovljice. Cenjene ponudbe pod: Bodoča zakonca 2432 Domačina srednjih let iščeta enosobno STANOVANJE s kopalnico na relaciji Jesenice— Radovljica. Šifra: Takoj 2433 Zamenjam dvosobno najemnišfco STANOVANJE v pritličju, s centralnim ogrevanjem, za enakovredno na Planini. Šifra: Nadstropje 2434 Zamenjam GARSONJERO s centralno za večje stanovanje na Planini. Telefon 23-721 2435 Mlad zakonski par brez otrok išče SOBO s souporabo kopalnice v Kranju. Šifra: Redna plačnika 2436 SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje, iščem v Radovljici ali okolici. Ponudbe po tel. 77-030 2437 Dipl. ing. elektr., išče opremljeno GARSONJERO, STANOVANJE, SOBO (Kranj, okolica). Možna pomoč učencem, študentom (matematika, fizika, računalništvo). Tel. 22-929 od 8. do 15. ure 2438 Mati z odraslo hčerko nujno išče STANOVANJE. Pomaga ali varuje otroke. Šifra: Pomoč 2439 Prodam starejše STANOVANJE, oziroma polovico HIŠE v Radovljici. Stanovanje je takoj vseljivo (90 kv. m). Telefon 74-210 popoldan 2440 LASTNIŠKO, komfortno GARSONJERO (28 kv.-m) v Ljubljani, zamenjam za enakovredno, lahko tudi starejše stanovanje na relaciji Bled—Radovljica. Informacije po tel. 061-346-888 2441 Družbeno 'enosobno STANOVANJE S centralno, menjam za dvosobno ali večje s centralno. Telefon 28-560 2442 Oddam dve SpBI Z BALKONOM in souporabo kopalnice. Šifra: Bled 2443 POSESTI Prodam starejšo HIŠO v Kranju. Informacije po tel. 26-285 2444 Prodam leseno GOSPODARSKO POSLOPJE (stoječe), 8X20 m Hraše 42, Smlednik 2445 3 km od Kamnika, prodam HIŠO, zgrajeno do III. faze in 1300 kv. m ZEMLJE. Telefon 064-23-134 od 15. do 17. ure „ ■ . * 2446 Kupim manjšo stajeršo HIŠO v okolici Kranja ali družinsko STANOVANJE za mlado družino z enim otrokom. Naslov v oglasnem odelku 2447 ZAPOSLITVE! PRIREDITVE OBVESTILA Iščem kakršnokoli honorarno delo na relaciii Jesenice—Radovljica. Šifra vestna delavka • 2461 NATAKARICO ali NATAKARJA za pošlim za določen čas s 7. urnim delovni-kom, nedelje in prazniki prosti. OD po dogovoru, Bife Loški Hram — Jaklič Jože, Blaževa 1, Skofja Loka 2180 V delovno razmerje sprejmem ŠIVILJO ali PLETILJO. Polajnar Paška, Hrastje 94, Kranj 2448 Iščem kakršnokoli popoldansko zaposlitev. Šifra: Elektrotehnik 2449 Dvakrat tedensko iščemo SNAŽILKO za čiščenje stopnišča. Naslov v oglasnem oddelku 2450 Honorarno zaposlitev dobi .ženska za pomoč v kuhinji. Ponudbe po tel. 23-484 2451 Potrebujemo žensko za pomoč na domu. Tel efon 23-428 2461 Zaposlim dva KV ali PKV SLIKO-PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064-61-834 2452 ples VSC6OTO203 OB 19"V POLJANAH V5AKD NEDELJO OB VTNA PRIMSKOVtiM POJE MARJANA ANSAMBEL SIBILA s pevcema ROMANO in TONIJEM vabi na PLES in sicer: v PETEK 19. 3. ob 18. uri na PRIMSKOVO , v SOBOTO, 20. 3., ob 19 uri v Železnike, v nedeljo, 21.3., ob 17. uri na KOKRICO 2454 ŠPORTNO DRUŠTVO KOKRA vabi v petek, 19. 3. ob 18. uri na VELIKI iMLADINSKI PLES v dvorano na PRIMSKOVO. Igra ansambel SIBILA s pevcema ROMANO in TONIJEM 2455 V soboto, 20. 3. 1982, ob 20. uri bo PLES v DELAVSKEM DOMU v Kranju. Igra skupina F PLUS iz Ljubljane 2456 NAJDENO Izgubljeno uro dobite na Tavčarjevi 15. Kranj f31 Najdena je ženska ura. Naslov y Oglas-nem oddelku POZNANSTVA Vse vrste rolet, senčnikov, navijalcev vam popravi ali zamenja GRILC VINKO Tenetiše 22 (c. na Golnik), Golnik. Moški (33), Športni tip, 180. W«l«ri v tujini želi spoznati čedno in preprosto dekTe' za sJpno žviljenje. Plš, mi po možnosti s sliko Šifra- Zdomec OSTALO Iščem popoldansko VARSTVO " 18-mesečno hčerko v Skofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku. ■■■ca Prevzamem delo BUTAR če nu jih odstopite nekaj za plačilo. Sp. Bela 10, Pred-dvor IZGUBLJENO! Izgubil sem OČALA Vrnite jih v Sla-ščičarno - kavarno »KANARČEK« 2460 r (iRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok. zidake vseh vrst, dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMO-LEJ. Krani. Opresnikova 15. tel 25-579 IZDELUJEM mreže za ograditev vrtov, tovarniških objektov ter jih napenjam; MREŽE za prebiralnike krompirja ... Frlic, Zevnikova 5, Orehek, tel. 27-937 1669 SERVIS PRALNIH in POMIVALNIH STROJEV candy, sprejema naročila na relaciji Komenda—Kranj—Naklo z okolico. Telefon 42-052 od 7. do 8. ure zjutraj -Jagodic 1670 VPISUJEMO v tečaj iz CESTNO PROMETNIH- PREDPISOV za voznike B kategorije. MLADINSKI SERVIS KRANJ • 1672 Danes zvečer bo v restavraciji hotela CREINA JAZZ VEČER Nastopa kvartet Toneta pričetek ob 20. uri. Jutri bo gost večera v restavraciji hotela Transturist v Skofji Loki in hotela Creina v Kranju "ALEKSANDER MEŽEK V domu KS STRAŽIŠČE je vsako soboto MLADINSKI PLES Igra skupina FIRMA. Pričetek ob 19. uri. VABLJENI DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. marca, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček Duplje, Krvavec Cerklje, Hrib Preddvor, Kočna Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so od- grte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pija-deja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina-center, Ul. Gorenjskega odreda 13, PC Klanec, Liko-zarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: • Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na Vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa - Kasta 2 na Tržnici, Titova 22 in Delikatesa — Poslovalnica 2, Titova 58. SKOFJA LOKA SP Groharjevo j- naselje, mesnica Groharjevo naselje BOHINJ ,Lj. Mlekarne strica Delikatesa, Boh. Bi- BLED Špecerija' Delikatesa Park hotel in Živila Center II, Cesta Svobode GORJE Špecerija Market Zgornje Gorje LESCE Murka 1, Lesce RADOVLJICA Špecerija samopostrežba, Kranjska 11 RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju v„m;«n* 7a delovna razmerja DO Rudnik urana Zirovski vrh v usta-lianui Gorenja vas - Todraž vabi k sodelovanju nove sodelavce m ohiavl a oglas za sklenitev delovnega razmerja delavcev za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje prostih del: i NALOGE TEHNIČNEGA DIREKTORJA 9 NALOGE GEOFIZIKA i PRO lEKTIRANJE IN NADZOR NAD IZVAJANJEM DFL ZA*RUDARSKI OBRAT a INVESTITORJEV NADZOR NAD IZVAJANJEM DEL ZA RUDARSKI OBRAT S POMOČNIK TEHNIČNEGA VODJE JAME « RUDARSKI TEHNIK V PRIPRAVI DELA 7 NATJZORNIK JAMSKIH DELOVIŠČ 8 GEOLOŠKI TEHNIK PRI ODKOPAVANJU 9 NADZORNIK JAMSKEGA ZRAČENJA 10 NADZORNIK RADIOLOŠKEGA VARSTVA L RAZNA RUDARSKA DELA (možnost prekvalifikacije z izobraževanjem) 1 delavec 1 delavec 1 delavec 2 delavca 1 delavec 2 delavca 2 delavca 2 delavca 1 delavec 1 delavec 21 delavcev Pogoji: pod 1. pod 2. pod 3. - visoka izobrazba tehnične smeri, - tuj jezik, strokovni izpit, , , ■ ^ - poznavanje ekonomike ter pridobivanja in predelave uranove rude, - nad 5 let delovnih izkušenj; ^ - diplomirani inženir geofizike, _ tuj jezik, poznavanje rudarstva, _ 2 do 5 let delovnih izkušenj; - visoka izobrazba rudarske smeri, _ do 5 let delovnih izkušenj, tuj jezik; pod 4. - rudarski tehnik, :> • . — strokovni izpit, nad 5 let delovnih izkušenj; pod 5. — visoka izobrazba rudarske smeri, — zaželjen strokovni izpit, do 2 leti delovnih izkušenj; pod 6. - rudarski tehnik, strokovni izpit, — 3 leva delovnih izkušenj; pod 7. - srednja izobrazba rudarske smeri, — strokovni izpit, do 5 let delovnih izkušenj; pod 8. - geološki ali rudarski tehnik, — osnove radiometrije, do 5 let delovnih izkušenj; pod 9. — rudarski tehnik, do 5 let delovnih izkušenj, ' - odslužen vojaški rok; pod 10. — srednja izobrazba rudarske, kemijske ali zdravstvene smeri, — do 5 let delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok; pod 11. - KV rudarji ali kandidati s kovinskim poklicem (mehaniki, ključavničarji itd.), ki se obvežejo, da se bodo prekvalificirali v rudarski poklic, — vozniški izpit B kategorije, zaželjeno tudi C kategorije, — do 5 let delovnih izkušenj, starost nad 21 let, za kandidate kovinarskih poklicev pa za prekvalifikacijo starost nad 21 do 30 let. Dela se opravljajo v Zirovskem vrhu. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled. Stalno ali občasno jamsko delo je na delih pod 2. do 11., izmensko delo je na delih pod 7., 8., 9., 10. in 11. Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo v roku 15 dni po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v roku 30 dni. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge, t. j. z dokazili > izpolnjevanju pogojev. Planinsko predavanje v Kranju Znani slovenski alpinisti Aleš Kunaver, brata Strem felj, Peter Markih in Nejc Zaplotnik bodo v torek, 23. marca ob 18. uri v kinu Center v Kranju z barvnimi diapozitivi in filmom opisali pot v Nepal in vzpon po južni steni LOTSE-ja, kije z 8501 m četrti najvišji vrh na svetu, ki v alpinističnem svetu predstavlja svojevrsten podvig. Predavanje organizira Planinsko društvo Kranj, in vabi vse, ki jih zanima okno v svet in planinsko-alpinistična dejavnost. Obeta se lep in zanimiv večer s srečanjem z junaki osvajanja najvišjih vrhov na svetu. (TaSt) Delavcu stisnilo roko Jesenice — V torek, 16. marca, se je pri pretovarjanju železa v temeljni organizaciji Valjarna jeseniške Železarne ponesrečil delavec Saim Avdič. Ko so pretovarjali odpadno železo z žerjava na keson tovornjaka, je med stranico kesona in kontejnerja, iz katerega so tovorili železo, vtaknil desno roko. Laže ranjenega so ga z reševalnim avtomobiloiTi odpeljali v jeseniško bolnišnico. * Požara Cerklje — Na pokopališču v Cerkljah je v nedeljo, 14. marca, verjetno zaradi sveče, prižgane tesno ob živi meji, izbruhnil ogenj. Do tal je pogorela živa meja iz cipres v dolžini dvajsetih metrov, požar pa je poškodoval tudi 16 nagrobnikov. Ogenj so zadušili prostovoljni gasilci iz Čer-kelj. Hotavlje — Otroška igra z ognjem pa je zanetila požar, ki je izbruhnil v Hotavljah. Trije dečki, 15-letni Franc Potočnik, 9-letna Robi Demšar in Peter Eržen, so sedeli na suhi travi in kadili. Robi Demšar se je igral z vžigalnikom in skušal prižgati suho travo. To mu je kaj hitro uspelo, teže pa je bilo pogasiti razbesneli plamen, ki se je hitro širil po posušeni travi. Ogenj je zajel 500 kvadratnih metrov površine, drevje pa so vaščani in gasilci iz Poljan uspeli ubraniti pred požarom, zato tudi ni bilo nikake škode. Ranjena pešca Moste — V križišču lokalne ceste med Mostami in Žirovnico ter odcepa z magistralno cesto Jesenice—Kranj se je v sredo, 17. marca, zgodila prometna nesreča. Pešca, 19-letna Igor Horvat iz Radovljice in Dejan Kapus z Bleda, sta diagonalno prečkala križišče v. smeri avtobusne postaje. Ko sta bil i sredi ceste, je iz Most pripeljal voznik osebnega avtomobila Aleksander Mežek. Mežek je vozil s precejšnjo hitrostjo, na neosvetljenem križišču pa je pešca opazil šele, ko je vanju trčil. Horvat je bil teže ranjen, Kapus pa je utrpel le lažje poškodbe. V nedeljo na Porezen Kot smo že v GLASU napovedali, bo letošnji zimski pohod na Porezen v nedeljo, 21. marca 1982. Pri spomeniku na vrhu Porezna bo ob 11. uri slovesnost v počastitev in spomin padlim borcem. Dohodi na Porezen so možni iz naslednjih smeri: iz Cerknega, preko Selške doline' in Davče z Vrhovčeve in Jureževe kmetije ali pa s Petrovega brda. Tudi iz Baške grape bo preko Petrovega brda trasirana pot. Vendar zaradi varnosti se je treba na dan pohoda strogo držati markirane poti. Zdravstvena služba bo organizirana pri domu na Porezen in pri lovski koči na Sašu. * Za krajm bedo morali poskrbeti pohodnikl.^noi, topol^čaj pa bo dohit^M^SIJjh. Koča je pod snegom, *zato ^PP^JsTUgejz nje ni računati. Prfcjk^^jpa^jS^T prodniki poskrbe z«r^MtflffWtev m vzamejo s seboj jska oblačila. torej v nedeljo tla Dvojna žrtev gozdne sečnje Spomladi, ko se kmetje odpravljajo v gozd na sečnjo, pogosto pozabljajo na svojo varnost, zaradi česar se rada pripeti nesreča. Posledice nezgod v gozdu pa nikakor niso majhne, zato se velja za to težko in nevarno delo bolje pripraviti in zavarovati. Dva nesrečna primera, ki ju je črna kronika zabeležila v začetku tega tedna, naj se nikakor ne bi ponovila. • V ponedeljek, 15. marca, je na robu vasi Volče v Poljanski dolini ob potoku Ločevni-ca poleg gospodarskega poslopja podiral jelše kmet Pavle Peternel. Z njim je bila 74-letna Katarina Primožič, ki je povezovala butare. Pri podiranju je eno od dreves zaneslo za 45 stopinj v nasprotno smer, kot ga je želel Peternel podreti. Vrh drevesa je padel na kakih 20 metrov oddaljeno Primožičevo. Zadelo jo je v tilnik in hrbet, poškodbe pa so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrla. • Naslednjega dne ob pol petih popoldne pa se je podobno dogodilo v Brezjah pri Tržiču, v gozdu »Blatnica«, katerega lastnik je Marjan Ovsenik. Ta je z znancem Francem Veternikom podiral drevje v gozdu, vendar kraja nista primerno zavarovala. Ko sta posekala hrast, se je kraju približal otrok, 4-letni Janez Zupan, iz Brezij, na katerega je zgrmel posekani orjak. Med prevozom v zdravstveni dom Tržič je otrok podlegel hudim poškodbam. Zajetje Kroparice V Upniški dolini imajo hude probleme, s pomanjkanjem pitne vode — Zajetje Kroparice Radovljica — V radovljiški občini imajo že nekaj let hude probleme s pomanjkanjem pitne vode na območju Gorij in lipniške doline. Po analizi, ki so jo napravili, je vodovodno omrežje slabo in dotrajano, zato večkrat vode primanjkuje. Prav zato so se pri samoupravni interesni komunalni skupnosti resno zavzeli in začeli s pripravo dokumentacije in pripravljalnimi deli za omilitev problema. Premiki so očitni in prebivalci na območjih, kjer imajo težave z vodo, vsako akcijo z zadovoljstvom sprejmejo. Lipniško področje se oskrbuje z vodo iz več virov, problematično pa je zajetje Črni potok. V Kropi so iskali soglasje za zajezitev Kroparice, vendar pa so krajani umestno pripomnili, da je to zajetje lahko problematično zaradi tektonskih premikov, ki jih povzročajo detonacije v kamnolomih. 2e pet let na tem območju prihaja do pomanjkanja pitne vode zaradi gradnje več stanovanj in večje porabe v gospodinjstvih. Po projektu se vidi, da ima Črni potok zmogljivost šest litrov na sekundo, kar pa ni dovolj za redno preskrbo. Tudi samo primarno in sekundarno vodno omrežje je slabo tako kot zasebni priključki, kar Sovzroča dodatne vodne izgube, cenjujejo, da so izgube na tem območju tudi do 30 odstotkov. V temeljih srednjeročnega plana je predvideno, da se zajame K ropa -rica. Po idejni rešitvi jo je mogoče do leta 2000 zajeti 88 litrov na sekundo, po demografskih podatkih pa bi jo do leta 2000 morali za potrebe zajeti 69 litrov na sekundo. Če bi jo zajeli z zmogljivostjo 20 litrov na sekundo, ne bi bistveno posegli v prostor. Napravili so že meritve Kroparice, komunalna skupnost ima izdelan projekt, po katerem naj bi zgradili rezervoar in primarni tlačni cevovod do rezervoarja na Zgornji Dobravi. Ker je bila letos suha in mrzla zima v lipniški dolini primanjkuje pitne vode in zato so objavili redukcijo, po kateri odpirajo vodo v Kamni gorici od 7. do 12. ure, na Spodnji, Srednji in Zgornji Dobravi rter v Prezrenjah od 10. do 18. ure, na Brezovici, Češnjici, Poljšici in, v Rovtih je voda odprta od 6. do 10. ure in od 16. do 20. ure popoldne, na Lipnici pa od 8. do 11. ure in od 13. do 16. ure. Odjuga in deževje občasno izboljšata stanje, vendar napovedana redukcija še vedno velja. Prav tako upravljavci prosijo, da občani na tem področju omenju-jejo porabe vode. D.Kuralt Kmečka ohcet na Bledu Iščemo par za kmečko ohcet Organizacijski odbor tradicionalne kmečke ohceti na Bledu in časopis Glas iščeta par za kmečko ohcet, ki bo letos avgusta na Bledu — Čakamo na prijave Bled - Na Bledu že nekaj let poleti organizirajo pravo kmečko ohcet, ki si jo ogleda in jo obišče veliko ljudi, predvsem pa so nad prireditvijo navdušeni blejski gostje. Blejski organizatorji so znali prireditev obogatiti in ji dati pristen etnografski navdih, zato je zanimiva in privlačna. Na blejski kmečki ohceti pa se zares poročita dva mlada v gorenjski narodni noši in ob gorenjskih običajih. Tudi letos organizatorji, skupaj s časopisom Glas, ki praznuje letos 35-letnico izhajanja, iščemo primeren par za kmečko ohcet. Vabimo torej vse mlajše od 35 let, ki se letos nameravajo prvič poročiti, ki so z Gorenjske in ki so po možnosti kmečkega stanu, da se odločijo in poročijo n». kmečki ohceti na Bledu. Vse, ki bi se prijavili, bomo javno predstavili in kasneje izbrali najbolj primeren par za letošnjo blejsko kmečko ohcet. Blejska ohcet bo v četrtek, 5. avgusta, v petek, 6. avgusta, v soboto, 7. avgusta in v nedeljo, 8. avgusta na Bledu. Ob sami prireditvi bo že tradicionalen sejem domače in umetne obrti, po Bledu bodo folklorni plesi, otvoritev razstave etnografskih kmečkih predmetov, koncert jeseniškega pihalnega orkestra ter seveda vasovanje pri dekletih in petje fantov pod vaško lipo. V soboto bo zjutraj najprej vabljenje, nakladanje bale na vozove na nevestinem domu, šranga, promenadni koncert, v nedeljo pa bo »ta glavna« s svatovskim sprevodom, s šrango pred Festivalno dvorano, s koncertom gorjanske pihalne godbe in popoldne bo na blejskem gradu poroka. Ohcetna pojedina bo na prireditvenem prostoru, sledilo bo .zaplečvanje' vaških fantov in zabava na Blegaškem vrtu. Na stojnicah pa bodo hotelske hiše postregle z ohcetnimi dobrotami, goste blejskih hotelov pa čaka v času blejske kmečke ohceti tudi nadvse okusno kosilo gorenjskih svatovskih dobrot. Vsi, tisti, ki se nameravate letos poročiti, prvič skleniti zakonsko zvezo, ste torej vabljeni, da se prijavite - pošljite sliko in osebne podatke organizacijskemu odboru Blejske kmečke ohceti na Bledu. Če boste izbrani, se boste prav lepo imeli in?svojega enkratnega poročnega dne ne boste zlepa pozabili. ♦ D. K. GLASOVA ANKETA Hiše še vedno silijo na njive Selška dolina — Te dni je v javni razpravi osnutek urbanističnega načrta Selške doline, ki ga je izdelal Razvojni center Celje. Dokument je dobro pripra-ljen in v skladu z družbenim planom občine, vendar bo v javni razpravi potrebno razrešiti probleme okoli varovanja kmetijske zemlje oziroma zagotavljanja nadomestnih zemljišč za kmete, ki bodo ogroženi zaradi pozidave. Družbeno usmerjena gradnja naj bi bila v prihodnjih letih v Železnikih, Selcih Dolenji vasi in v Ševljah. V Železnikih bo v ta namen potrebno zagotoviti zemljišča na Kresu in proti Smolevi, v Selcih naj bi gradili ob cesti za Kališe in ob cesti za Zgornje Laj-še, v Dolenji vasi severno od regionalne ceste in na travnati iasi nad vasjo, v Ševljah pa naj bi bila nova stanovanjska površina na gozdni terasi in na kmetijskem zemljišču ob dovozni cesti v Šev-Ije. Med prvimi so o osnutku urbanističnega načrta razpravljali kmetje proizvodnih okolišev zadruge. Enotna ocena je, da se najboljša kmetijska zemlja kljub stalnim zahtevam o čuvanju njiv in večji pridelavi hrane, še vedno preveč pozidava. Oziroma, da je premalo narejenega, da bi poiskali za obdelovanje manj primerna zemljišča in tam gradili. ki naj-bi obšla Selca namreč pr#, seka kar 35 parcel in t0 takšnim kotom, da bo na ostUT kih komaj možna strojna obdela va.« Franc Šmid, kmet ix S«lc »Če bo industrija upostevah družbeni načrt in bo zaposlov*^ le domače ljudi, bo za poiidIVc zadostovalo zemljišče na proti Lajšam. Povsem neprio*. ren pa je predlog pozidave Gor* njega polja. Stalno poslušaJL kako se moramo prizadevati, d« bi pridelali več hrane, po ^ strani pa vsako leto izgubi veliko njiv zaradi poxkiaW čeprav bi se sedaj ie l»u. zavedli, da hiša lahko stoji* slabi in kamniti zemlji, fcj pšenica ne raste. Menim, 4 moramo sedaj biti enotni in m nas morajo podpreti vsi v kraj«, ni skupnosti. Čeprav je v krajevne skupnosti le en kmet « moramo vsi zavedati, kako^T dobre zemlje še imamo. Ob ta» naj povem, da je pri nas orjcuj vsak košček polja.« Franc Marenk, kmet iz Selc: »Na seji kmetijskega odbora proizvodnega okoliša Selca smo ocenili — obravnavali smo predvidene pozidave in tisti del urbanističnega načrta, ki zadeva naš kraj — da predlog ni sprejemljiv. Predvidena je pozidava Gorenje-ga polja, kjer je več kot tri četrtine zemlje v 1. kategoriji. Pred-' lagamo naj se gradnja usmeri v dolino Sevščice proti Lajšam, kjer je prostora za najmanj 30 hiš. Hkrati smo menili, da mora vsaka vas oziroma krajevna skupnost sama poiskati najbolj primerna zemljišča. Sedaj je še čas, ko je pripravljen šele osnutek. Ko bo urbanistični načrt sprejet, bo prepozno. Pripombo imamo tudi na predlagano obvoznico. Cesta, Anton Bernik, krnet^ velj: »Vsaka krajevna sama pregledati, če so lagane rešitve sprejemljive b gledati, kakšna je zemlja. K predlaga pozidava. Hkrati ' potrebno, če se bo pri nas nujno prej rešiti problem vv, kanalizacije. Res pa je. da v vasi ni niti za eno hišo zeml*l ne bi bila obdelana in je pf^ voljno nebo nihče odstopil« ti Počitniška stanovanja v Bistri tr uobiniski Bistrici nameravajo zgraditi več počitniški Lvanj - Že zdi precej zanimanja med delovnimi o cijami iz vse Slovenije njeročnem obdobju naložbe v rizmu majhne in v okvi« gradnja komercialnih prenofct zmogljivosti v Bohinjski Bst. ____— Radovljica — Zimski turistični center Kobla sodi po urejenosti smučišč in njihovem vzdrževanju med naša najboljša smučišča. Na K obli je v tem času in v vsej zimski sezoni izredno veliko smučarjev, ki prihajajo iz vseh krajev Slovenije, veliko se jih pripelje tudi' z »belim« vlakom. Velika pomanjkljivost pa je neurejena gostinska ponudba ter pomanjkanje prenočitvenih zmogljivosti. V Bohinjski Bistrici ni hotela ali penziona, kjer bi lahko smučarji prenočili, gostinske storitve pa ponuja na dostojni ravni le restavracija Alpetoura v Bohinjski Bistrici. Razumljivo je in upravičeno, da si prizadevni delavci, ki so zgradili in ki vzdržujejo smučarski center Kobla, želijo, da bi imeli ob smučišču več prenočitvenih zmogljivosti. Odločili so se, da zgradijo v Bistrici več počitniških stanovanj, ki bodo dopolnila dobro ponudbo centra, učvrstila rentabilno poslovanje in ekonomsko upravičenost na-daljnih naložb v izgradnjo centra. Tako bi si zagotovili več stacionarnih gostov, smučarjev tudi ob delavnikih. Vzporedno z gradnjo smučarskega središča Kobla so se že pogovarjali s številnimi gostinskimi in turističnimi delovnimi organizacijami za izgradnjo hotela. Vsa prizadevanja pa so bila zaman, ker ni bilo interesa za izgradnjo hotela v Bistrici. Zdaj so možnosti še toliko *~injše, saj ^o^v naslednjem sred- predvidena. Z gradnjo po<\. stanovanj bi omilili tudi prjtKv gradnjo vikendov, ob tem d. • stališča uporabe prostora stanovanj neprimerno boli rv na. Pričetek gradnje p\y!, stanovanj pa bi vplival na turistični razvoj kraja. ProgTam gradnje stanova, ga gradnjo petih blokov n* plani. V vsakem bloku naj 30 enot s povprečno tremi Objekti se bodo gradili u znanega kupca, ob tem. 4 imele prednost organizacije nega dela in vsaj okoli ?o zmogljivosti naj bi bilo n družbenemu sektorju. meljnih in delovnih organu^ izrazilo željo po nakupu, \^ nizacije, ki bi pokazale ran pa naj bi se včlanile v ^ Kobla, kar bi omogočilo n izgradnjo tega centra. Pripravljalna dela za padaj, * kov so zaključena, izdelana * v* cijska dokumentacija, prido^ 4 vsa komunalna soglasja, so pogodbe. Želijo si, , počitniška stanovanja igračk*), naslednjo, zimsko turistično ?■ Vsekakor koristna in n«« pomembna akcija, ki naj tila turistično ponudb« predvsenv« K oble v Bo'