Političen list za slovenski narod.
polti prejeman velja: Za oelo leto prodplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejemaš velJA: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljfc tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tis če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena o
s tiska enkrat; 12 kr tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. S94.
V Ljubljani, v soboto 21. decembra 1889.
Letnilt XYII.
Vabilo na naročbo.
Minolo je sedemnajst let, odkar roma „SLOVENEC" j)o mili naši domovini in z novim letom nastop svoj XVIII. letnik. Doživel je naš list v tej doli dneve žalostne in vesele. Sočutno je hodil z narodom slovenskim v radosti in bridkosti ter se je utrdil polagoma sicer, vendar bolj in bolj med Slovenci. V širje in širje kroge zahaja naš dnevnik in prejateljev ima ne le med čestito duhovščino po vseh deželah slovenskih, ampak tudi v svetnih stanovih, višjih in nižjih. Bodi ob tej priliki izrečena prisrčna zahvala vsem in posameznim, kateri so nas podpirali do sedaj gmotno ali duševno, z naročevanjem ali dopisovanjem. Vsem tedaj najuljudneje: Boff plilti ! Naj nam ostanejo še nadalje vsi zvesti, pa tudi novih prijateljev naj nam blagovole pridobiti več in več.
Kar se nas tiče, hodili bomo, kakor doslej isto, naš narod osrečevalno pot po jasnem in določnem čestitljivem geslu: „Vse %a vero, dom, cesarja!" Trudili se bomo tudi v bodoče za časno in večno blagostanje našega ljudstva. Potegovali se bomo neustrašeno za resnico in pravico, vzbujali med narodom krščansko zavest, katera mora enako prešinjati vse slojevc prebivalstva, kakor ljubav do domovine, ker krščanska načela ne smejo biti le svojstvo posameznikov, marveč so skupna lastnina narodova. Branili bodemo torej pravice narodove z vsemi zakonitimi sredstvi, da si polagoma priborimo za dežele slovenske popolno jednakopravnost v šoli in uradu z drugimi narodi avstrijskimi. Jednaka bremena, jed-nake pravice — to naj velja. — In ker smo živo prepričani, da Slovenci morejo kot taki le v mogočni Avstriji obstati ter se k moči in veljavi po-vspeti, bodemo tudi v prihodnje delovali po tem prepričanji ter vzbujali domoljubje, ljubezen med ljudstvom slovenskim ne le do ožje, ampak
tudi do širje domovine, do mogočne države avstrijske in do presvetlega vladarja.
Skušali smo že do sedaj spopolniti svoj list, kolikor so dopuščale moči, skrbeli smo pridobiti si veščih sotrudnikov, prinašali smo izredne priloge. — Tako bode tudi v prihodnje. Leta 1890 pričnemo v „SLOVENCU" z jako zanimivim „listkom", pa tudi „DOMOLJUB" bode dohajal naročnikom brezplačno. Na SUlllO prilogo prejemamo naročnino — tudi posebej brez fjluvnegu lista.
„SLOVENEC",
katoliško-konservatlvni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
vel j ¡i za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Nuročuje se lahko vsak dan, a list se dobi Se-le z dnem naročbe.
„DOMOLJUB"
sam brez „Slovenca" stoji do končal. 1889. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novčlčcv.
Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama".
VredniStvo in opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba".
Državni zbor.
Z Dunaja, 19. decembra.
Gospodska zbornica.
Splošnja javna pozornost se je danes obračala na gospodsko zbornico, ker je bila na njenem dnevnem redu volitev šolske komisije za pretre-sanje Gautschovega šolskega predloga. Sostava te komisije je namreč nekako poroštvo za konečno usodo te za katoliško prebivalstvo in za verno ljudstvo sploh tolikanj važne zadeve. Seja je bila menda ravno zaradi tega nenavadno dobro obiskovana in udje vseh treh strank, namreč konservativne desnice, liberalne Schmerlingove levice in Met-ternichove srednje stranke so imeli pred sejo svoja posebna posvetovanja, da se dogovore o kandidatih. Izmed škofov so bili navzoči: kardinal grof Schönborn, nadškof pražki, knez in škof krakovski vitez Dunajevski, ki je storil obljubo, in nadškof le-vovski vitez Moravski. Izmed opatov so prišli: dr. Hauswirth, opat dunajskih škotskih benediktincev, Aleksander Kari, opat melkski, Achtleu-thner, opat kremsmünsterski in prošt višjebradski. Na galeriji je bilo videti mnogo državnih poslancev, med njimi tudi grof Hohenwart.
V šolsko komisijo so bili izvoljeni trije katoliški škofje: kardinal in nadškot grof Schönborn, in knezoškofa Zwerger pa Missia; kot zastopnik protestantovske cerkve sedi v odseku dr. Franz, predsednik evangeljskega višjega cerkvenega soveta na Dunaji. Dalje so bili izbrani štirje bivši naučui ministri, namreč Hasner, Stremayer, Conrad in Helfert, ki je nekoliko časa kot državni tajnik vodil naučno ministerstvo, in trije drugi bivši ministri, namreč grof Bel čred i, baron Hye in dr. Unger. Izmed učenjakov so v šolski komisiji baron Tomažek, viteza Arnetli in Miklošič pa grof Tarnovski, vojaštvo zastopa fem. baron Beck; dalje sedita v tej komisiji dva kneza, namreč Czar-toriski in Wi ndisch-G riitz, dva grofa, namreč Clam-Martinic in Falkenhayn, pa baron
LISTEK.
Kritiška pisma.
VI.
Tako izvrstno se vže davnaj nismo zabavali vsi nenemški avstrijski narodi, kakor baš v državno-zborski debati za bodoči četrtletni budge^ni provi-zorij. Gosp. pl. Plener nam je našteval kar cele litanije politiških dobrot in privilegijev, katere uživamo avstrijski Slovani in sicer na njegovo žalost, ter je trdil, da bode napovedal grof Taaffe v kratkem svoj ministerski konkurz in da postane povrhu še „revček Andrejček", če bode sipal dan za dnem desničarjem tako bogate politiške koncesije.
Slovani iu osobito mi Slovenci se prisrčno ra-dujemo Plenerjevega izpovedovanja, kajti stoprv zdaj se prepričajo morda vsi naši slavni pesimisti, kako krivico nam delajo z neprestanimi svojimi elegijami, in da je vže skrajni čas, da se nam rodi pesuik-politik, ki vbere odo na čast mecenu — minister-skemu predsedniku. S tem pa nismo hoteli dokazati, da je pošla na jeden pot elegiška pesniška tvarina
vsem rahločutnim mojstrom-pevcem, kajti nemški „gfret" v Avstriji je baje prikipel vže davnaj na tako višino, da ga ne utešijo vsi njegovi slavni tolažniki, saj izvira on v neprestanem domotožji po deželi „pikelhaub" in po livadah dišečih „plavic".
Ako si ogledamo natančneje zadnji Taaffejev in Plenerjev dvoboj zaradi naših uživanih dobrot, tolaži nas tudi še istina, da se je bojeval baš v dobi za začasni državni budget. Zaradi tega si upamo soditi, da sta tudi nemški „gfret" in nemška zavist za naše dobrote le začasna; zato smemo pričakovati, da še ni konec vseh vladnih koncesij nasproti našim zahtevam, katere uživamo vže celih deset let, kajti ministerski predsednik je trdil, da hoče potovati tudi dalje po ravnopravnostnem potu, če izroči pri tem tudi vse Slovane v Plenerjev tabor, je vse jedno.
Napačno in nedosledno so sodili torej isti, ki so ploskali v državni zbornici ministrovi izpovedi in hoteli izkazati z odprtimi dlanmi svojo hvaležnost za prejete darove, kajti baš dan poprej so prisegli vsi „unisono", da se bližajo ministerskemu predsedniku s krčevito pestjo, ki je utrjena, da udarec ob mizo zazveni po vsi dvorani in se dvigne prah naše nezadovoljnosti do visokih državnih naslanjačev.
Kaj hočemo? Vsak izmej nas, ki ima vsaj mrvico pesniške žile, ve iz svoje izkušnje, da je boj za idejale slajši od idejalov samih, saj poslednjih še ni užival nihče in jih ne bode; poslednji so vstvarjeni le za pesnike in za nas Slovence.
In ako si ogledamo pri luči vse naše križe iu težave, priznati moramo, da se nam ne godi tako slabo, kakor kričimo, in ni istina, da ni nobene postave v našo korist.
Kaj ne uživamo najbolj idejalno prednosti, ki se zove: „jus legis sperandae", ki se odlikuje pred vsemi drugimi, saj se ona nikdar ne zastara, temveč izvrstno hrani našo bujno domišljijo. Neki veleum trdi, da politiški vspehi kvarijo značaj in otemnujejo razum. Tudi v tem oziru smo Slovenci izmed najbolj srečnih narodov na svetu, kajti nihče še ni čul, da bi bile izvabile tega ali onega našega rodoljuba politiške sireue v nasprotni tabor, ako si je hotel zaslužiti doma brez posebnega truda lovorov venec in to zaradi tega, ker smo, SI ovenci vajeni zabeljevati z „lorberjem" vsa naša javna slavna in neslavna dela.
In slovenske politiške lavorike ne bodo poskočile baje tudi v bodoče no v „kurzu", saj je izjavil „es katedra" ministerski predsednik, da sedanja doba
Czedik, ki je bil o svojem {asu sekcijski načeluik v naučnem ministerstvu.
Izmed teh 21 udpv jih po političnem mišljenji spada 10 h konservativni desnici, ni^reč: Schönborn, Missia, Zwerger, Belcredi, Seifert, Czartoriski, Windisch Griitz, Clam-Martiuic, Falkenhayn, Tarno?-eki, 6 k srenji Metteruicbovi stranki, namreč: Beek, Conrad, Tomažek, Miklošič, Czedik iu Araeth in 5 k liberalni Schnjerlingovi levici, namreč: Hasner, Stre-mayer, Hye, ünger, Franz.
Ker konservativni člani sami za-sö nimajo večine, odločevala bode srednja stranka, med katero so pa nekateri možje, ki bolj vlečejo na liberalno levo, kakor na konservativno desno stran. Zato si ne moremo delati nobenih posebnih nad, zlasti toliko časa ne, dokler se vlada ne postavi na odločno stališče, kar bo pa morala storiti, ako ne bo hotela z enim mahom razdejati sedanje politične sostave, ki daje upanje, da se zbeganim avstrijskim narodom enkrat razvedri politično obnebje. Ce vlada potegne z desnico, ni dvoma, da z njo potegnejo tudi možje, ki so vsled svojih državnih služb takorekoč člani vlade same, in da pride šolski predlog iz gospodske zbornice v taki obliki, kakoršnega si želi desnica poslaniške zbornice.
Razven volitve za šolsko komisijo bil je zanimiv tudi spomin na one visoke gospode, ki so se med počitnicami ločili s tega sveta. Umrla sta namreč med tem časom, kar je bila zadnja seja, dva škofa: Ganglbauer in Stepischnegg; dva generala: grof Huyn in grof Coudenhove; dva grofa: Chotek in Potočki, knez Thum-Taxis in baron Gagern, katerih se je predsednik Trautt-mansdorff spominjal z ginljivimi besedami. In še enega uda je zgubila gospodska zbornica, ne vsled smrti, ampak vsled lastnovoljne odpovedi. Znano je, da je nadvojvoda Ivan z dovoljenjem cesarjevim odložil vse pravice, ki jih je imel kot princ cesarske rodbine, ter si pridejal priprost priimek Ivan Orth. Ministerski predsednik je to s posebnim pismom naznanil predsedniku gospodske zbornice, ki je v današnji seji to sporočil zbranim gospodom, rekši, da se je vsled tega ime nadvojvode Ivana izbrisalo iz imenika gospodske zbornice, katere član je nehal biti z omenjeno odpovedjo.
Jutri ob eni uri popoludne bo imela gospodska zbornica drugo sejo, da reši premembo rudarskih : blagajnic, ki je bila danes v poslaniški zbornici j sprejeta.
Zbornica poslancev
i
je imela sinoči sejo, v kateri je srečno rešila mornarski red po nasvetu odsekove večine. Predlog manjšine, naj se mornarski prestopki sprejmö v kazenski zakon, je bil z veliko večino odklonjen. Danes je rešila več manjših rečij, katere so Vam bile že brzojavno naznanjene, potem je po dokaj obširni razpravi sprejela resolucijo, v kateri se vladi naroča, naj za vojaštvo potrebne reči kupuje od podeljevalcev samih, ne pa od podjetnikov.
Konečno je brez razprave sprejela premembo zakona glede rudarskih bratskih blagajnic, ker so nastali dvomi o tem, katero razsodišče ima oblast razsojevati, ako nastane prepir med dvema blagaj-nicama, ki imata vsaka svoje poljubno sodišče, ali
ni umestna, da bi se reševala važua politiška vprašanja, osobito ona, ki morajo zastareti prej ali pozneje.
Zaradi tega smatramo, da se nam bližajo otožni časi, pravi „dolci far niente", ko pričakujemo brez truda in boja, ležeč pod figovim drevesom, da napoči doba, v kateri smemo zopet povzdigniti glas po prijetnem sedanjem boju, ki je bil najcenejša naša zabava.
Mi sodimo, da so z najnovejšim Taaffejevim odgovorom zadovoljni ne samo pristni Nemci, temveč tudi mi „zjedinjeni" Slovenci, ki smo se pobratili, kakor navlašč, za praznike „kislih kumar", v katerih si ostanemo brezdvomno tudi zvesti, saj bode v bodoče počivalo vse, kar leze iu grede, in da ne iz-drame iz plenic 19. odstavka, kateri je povil eksce-lencija Taaffe v nove povoje.
Zaradi tega se radujemo iz srca letošnjih božičnih praznikov, ki bodo prinesli pravi mir avstrijskim narodom na zemljo in oprostli naše gospode državne poslance politiške bilance, kajti vlada je dovolila politiški moratorij — ki, ako ne koristi, vsaj nikomur ne more škodovati.
Psevdonim.
med člani ene in Člani druge blagajnice. Določilo se je, d» rajsoja sodišče onegi okraja, v katerem stapuje toženi del.
Ob dveh popoludne bil je dpevni red dovršen, ali predpo je sklenil predsednik jborovanje, došlo mu je naznanilo, da je levičarski poslaneo Toma-ščuk na Dunaji umrl. Spominjal ?e ga je s prav prisrčnimi besedami, kakor dr. Smolka sploh znil, in |c»r je pripravilo Plenerja, da se je predsedniku z nekaterimi opazkami zahvalil za t« ginljivi spomin. Tomaščuk je bil eden glavnih stebrov nemško-liberalne stranke, dasi je bil rodom Rusin. Služil je kot deželnega sodišča sovetnik v Čmoviegl) ter prišel že leta 1871, komaj 30 let star, v državni zbor; tukaj se je v prvi vrsti poganjal za ustanovitev nemškega vseučilišča v črnovicah ter je postal njen profesor in prvi rektor. Dan prej zgubili so levičarji drugega tovariša, poslanca Venclička, ki je v Brnu za kozami umrl. Kakor ime kaže, bil je tudi ta slovanske korenike, ali velikonemškega mišljenja po Knotzovem kopitu.
Ko je dr. Smolka zvršil žalostni posel, kateri mu je bila naložila Tomaščukova smrt, razvedril se je zopet in po svoji šaljivi navadi voščil vesele praznike ne samo poslancem, ampak tudi gg. ministrom, navzočim in nenavzočim. Prihodnjo sejo hoče poslancem pismeno naznaniti. Ker je pa državni zbor po cesarjevem ukazu pretrgan, sklican bode z novim odlokom najbrže še le zadnje dni meseca januarija.
Za naše jezikovne pravice.
Od leta 1860, ko se je z nepreklicnim okto-brovim diplomom obnovila ustavna vredba v Avstriji, bijemo boj neprestano za pravico slovenskega jezika v uradnijah, v šoli in v celi javnosti. Ko pa se je s člankom XIX. državnih temeljnih zakonov iz leta 1867 slovesno proglasilo, da država priznava ravnopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenji, pridružila se je temu boju postavna obrana, ne oziraje se na vse prejšnje na-redbe in ukaze, propise in zakone o varstvu ravno-pravnosti slovenskega jezika z nemškim.
Namen naš je, izpregovoriti nekoliko besed o razmeri našega naroda po slovenskih pokrajinah do uradov, ne dotikaje se šol. Država priznava ravnopravnost slovenskega jezika, ki je deželni jezik na Kranjskem, Štirskem, Koroškem in v Primorji, pri vseh uradih. Spolnujejo li pa vsi uradi radovoljno, kakor se po sebi umeje, to ravnopravnost? Prejšnja leta je bilo to vprašanje v našem listu skoro na dnevnem redu. Danes sicer te stalne rubrike v listu nimamo, a staviti nam je povsem važno vprašanje: Hočemo li zopet nastopiti kakor čuvaj narodnosti naše, da karamo javno in ožigosamo vsako krivdo glede jezikovne ravnopravnosti?
Teh slučajev, da bi se slovenske vloge reševale nemški, sicer, hvala Bogu, ni mnogo, toda ali se je s tem ugodilo ravnopravnosti slovenskega jezika v uradih in v javnosti? Nikakor ne! Sicer je pa po tolikoletnem hudem boji to prav mala pridobitev, ako ta ali oni urad nima več poguma, iznenaditi slovensko stranko z nemškim odlokom ali vlogo. No, tega bi še manjkalo v očigled jasnim besedam državnega temeljnega zakona! Kadar se pa iz svojega nBgiba tega ali onega urada objavi kako razglasilo ali poziv do posameznika, kako često se nam je še baviti z žalostnim pojavom, da nemščini daj6 prednost pred slovenščino, da s slovensko stranko občujejo samo nemški in se izgovarjajo, da ne poznajo narodnosti tega ali onega občana, ali pa konečno slovenski tekst v razglasu ali pripisu tako spakadrajo, da živ krst ne umeje te popačenosti.
Znani so nam politiški in finančni uradi v Slovencih, koji ne uvajajo ravnopravnosti našega jezika v tej meri, kakor veleva zakon. Treba samo n. pr. ozirati se na postopanje goriških, tržaškega ali štir-skih občinskih mestnih zastopov, ki niso samo samoupravni uradi za Nemce ali Lahe, temveč v obče politični uradi za slovenske, nemške ali laške občane, in ki se načelno nočejo posluževati slovenščine, tudi v slučajih ne, kjer zakon in potreba ljudstva to živo zahtevata. In kaj hočemo stoprav reči o vojaških uradih? Kaj bi za te na ljubo fikciji nemškega ar-madnega jezika, katerega v istini ni, in za katerega se, dasi bi bil, občani prav malo brigajo, ne mogel biti veljaven v polnem obsegu državni temeljni zakon? In te naše pošte in brzojavi! Ali se hočemo še ruvati za slovenske pečate, slovenske recepise, potrdila in v obče za tiskovine? Smo li mi pohlevni Slovenci samo radi tega avstrijski državljani, da
žrtvujemo vse svoje življenje borbi za ravnopravnost našega jezika v vseh ur^dife, da izključeni od mirnega uživanja tistih pravic, J^terih se radnjejo Nemci in Lahi brez (ruda in boja?
Seveda mnogo krivd, da se nam v jezikovnem oziru ne ugaja povsodi in vselej, Ijriri smo mi sami. Poznaipo narodnjake in ?se one fnete, iskrene „rodoljubi, ki imftjo polna gsta fr§z o narodu jn njegovih pravicah, v istini pa nemike uradne pripise brez godrnjanja vtaknejo v žep ter ne črhnejo ni besedice, se-li pravo slovenskega jezika v&ruje in spoštuje ali ne. Tisočero slučajev o nespolnovanji ravnopravnosti našega jezika lehko zabeležimo na rovaš naše lastne mlačnosti in nebrižnosti, ki pomeni izdajo naroda. Cemu neki naj bi se trudil uradnik, slovenščini le malo vešč ali popolnem nezmožen, ako je o tem vže naprej uverjen, da bode ta ali oni „bindišer" pokorno se zadovoljil z nemškim „pešajdom", da mu še v sanjah ne pride na misel, zagovarjati in trdovratno zahtevati, naj se izvršuje jezikovna ravnopravnost!
Vigilantibus iura! Pravice so samo za budeče in ne za speče. No dolžimo, ako nam ne ugaja povsodi po strogem pravu, onih, ki nimajo veselja in volje, da bi mlačnim in malomarnim pridobivali pravo, temveč pogodimo v zrcalo, kaki smo sami, kako smo često sami krivi te malomarnosti in nebrižnosti ter v marsikakem oziru te narodne bede. ki nas tare.
Bodimo odkritosrčni in neustrašeni, ter se pote-zajmo povsodi za pravice našega materinega jezika, kajti samo tem polom priborili si bomo gotovo popolno priznanje in izvršitev naših pravic vzlic vsem oviram in težkočam. Za pravice našega milega jezika po vseh uradnijah in v vsi javnosti ne bodi nam nobeno delo pretežavno. Toda delovati moramo vsi skupno in zložno in se za to potezati v vsakem posamičnem slučaji, da bi bil boj za pravice slovenskega jezika vže konečno dobojevan in bi delo svoje in napore mogli posvetiti tudi drugim važnim zadevam v slovenski domovini!
Politični pregled.
v Ljubljani, 21. decembra. Notranje dežele.
Kakor znano, objavil je Lienbacher v „Koln. Ztg." program nemško-konservativne eentrumske stranke. Zoper dotični načrt se odločno izjavljajo konservativni listi, na čelu jim „Vaterlaud" in „Grazer Volksblatt". „Vaterland" pravi, da je sicer taki stranki v prvi vrsti namen, biti katoliška. „Toda naj je še tako katoliška, Bog naj je nas obvaruje!" V istem smislu pravi „Grazer Volksblatt" : „Od leta 1860 so nemški konservativci stali pod zastavo protivstajne avtonomije, zgodovinskega prava, na podlagi katerega je navstala in se razvila Av-strij a. Trideset let so se bojevali za spravo narodov na temelju enakopravnosti v uradu in šoli. Danes pa, ko hočejo nemški liberalci ločiti Trento od Tirolske, razcepiti kraljestvo Češko, izločiti Galicijo in Dalmacijo, ter preložiti avstrijsko težišče na iztok, danes naj se ločimo od Slovanov ter osnujemo cen-tralistiško stranko? „Nemška in katoliška" naj bo ta. in s tem hoče pridobiti vse avstrijske katoličane? Ali ste znoreli? In ne samo Slovanov, tudi katoliško plemstvo izključuje, enako Gideonu, ki je skrčil svojo vojno in zmagal z malim krdelcera. Toda „pozor!", tej novi stranki manjka Gideon!
Iz Gradca se poroča, da je za Ganglbauer-jevega naslednika izbran tamošnji knezo-nadškof Zwerger.
Kakor trdi „Wr. Allg. Ztg.", izrekla je vlada željo, da bi Cehi zopet pričeli spravne poravnave z Nemci. Uvodne korake je bajč že storila ter povprašala v tem oziru merodajne nemško-češke politike, ki so k temu pripravljeni na podlagi nastopnih točk: 1. ustanovi se nemški senat pri pražkem nadsodišči; 2. deželni šolski in kulturui sovet se razdeli v nemški in češki oddelek; 3. deželni zbor glasuje v narodnih zadevah po narodnih kurijah; 4. pri pražkem namestništvu se ustanovi nemški oddelek; 5. dežela se razcepi po narodnih okrajih. Dotične obravnave so dosedaj strogo zaupne, češka narodna stranka se ne upira tem težnjam, toda po dosedanjih britkib skušnjah ne bo storila več prvega koraka ter bo pričela obravnavati le še na temelju narodne enakopravnosti in enotnosti češkega kraljestva.
Tnanje države.
Ruski vojni minister je dobil na razpolaganje 80 milijonov rubljev, da preskrbi armado z malo-kaliberskimi repetirkami. Načrt, da se napravi pri železnicah drugi tir, je opustil, zato bo pa strate-giške proge najnujneje izvršil. Isto tako bo Rusija svojo mornarico v Črnem iu Baltiškem morji pomnožila, in sicer vsak oddelek z dvema oklopnicama
Priloga £94. štev. „Slovenca" dii6 21. decembra 1889.
io nekaterimi večjimi torpedovkami. Dotična dela so domače tvrdke prevzele.
Nemški cesar je predvčeraj hotel z večjim spremstvom oditi v Himmelshain na iov. Na pots-damskem kolodvoru je stal že vlak prioravljen. da odpelje visoke lovce, mej katerimi je bil tudi generalni zdravnik Leudhold. Cesar je dal lov odpovedati, ker je bipoma zbolel. Bolezen njegova gotovo ni nevarna, ker bi se inače Lendhold ne bil povrnil v Berolin.
Naselbinski razpor mej Anglijo in Portu-galom postaja vedno ostrejši. Na obeh straneh se je unel hud časnikarski boj, toda tudi zadnja angleška uradna nota govori že o vojskinem slučaji. Kolikor se more dosedaj soditi, pravica ie na por-tugiški strani. Portugiški raziskovalec major Serpa Pinto je v družbi inžeufiriev odšel proti Nyassa-jezeru, da preišče pokrajino zaradi železniškega načrta. Na poti tjekaj so ga napadli Makololi, toda on jih je pobil. Lisabonski listi pravijo, da je angleški konzul Jobnston naščuval domačmce. Tudi |e dotična pokrajina, v. kateri živi ta rod, že stofetja pod portugiško vrhovno oblastio, čeravno temu oporeka angleška vlada.
Italijanska zbornica je s 196 proti 98 glasovom potrdila „preosuovo" javnih dobrodelnih zavodov. Z 208 proti 84 glasovom je sklenila, da se podal|ša|o zakoniti kurzi bankovcev. — Predvčeraj so radikalna društva nameravala prirediti veliko izjavo povodom Oberdankove slavnosti; vlada jo je prepovedala, seveda le z ozirom na „zavezno" državo. Da bi jo pri tem vodili uagibi morale in dostojnosti, tega si od Crispijeve vlade niti misliti ne moremo.
Francoski senat je z 209 proti 25 glasovom dovolil tajni zaklad. — V zbornici je Lnfferouay napovedal interpelacijo do naučnega ministra, ali ne bi zaradi bripe kazalo, da vlada poprej na sredujib šolah zaukaže počitnice. Dotična razprava se je danes vršila.
Iz španjske prestolnice poroča due 18. t. m. brzojavka: Pri upravnih volitvah so ustavoverci z velikimi večinami zmagali, republikauci pa povsod propadli.
Čeravno taji „Pol. Corr.", trdi vendar „Standard", da je grški minister razposlal okrožnico velesilam glede Krete. V njej naglaša, da v.adnji sultanov ferman ruši pravice Krečanov, katere priznava Turčija že 20 let in jih je potrdila tudi beroliuska konferencija. Pri kh razmerah nobena helenska vlada ne more križem držati rok. Ta odločnost ministrova je na carigrajske veleposlanike napravila velik vtis. Vsi obsojajo postopanje turške vlade ter opisujejo položaj na Kreti nevarnim. Vodje Krečanov v Atenah so se izjavili, da njihovi rojaki nikdar ne bodo spoštovali naredbe, ki jih po tolikih žrtvah tako ponižuje, ter bodo rajši še enkrat proizvali vstajo.
Turška vlada je sklicala komisijo pod predsedstvom Agoba paše, ki se bo posvetovala o podlagi denarstvene preosnove. Člani tega odseka so ravnatelj otomanske banke, angleški član uprave državnih dolgov in več drugih višjih uradnikov.
V Braziliji se je prva republikanska navdušenost že ohladila ter je pričel kraljevati — „moralni maček". Nad 150 pomorščakov, ki so klicali „živel cesar!" so postrelili. Vlada je mornarico v Bihiji združila, ker se boji razburjenosti tamošuiega prebivalstva. Provincija San Paolo je republikanskega gubernatorja odklonila. Vlada se čuti na jako slabih nogah ter vzdržuje na tisoče tajnih vohunov, -ki se potikajo v Rio Janeiru po ulicah, gostilnah in sploh javnih prostorih Kdo je pnmročil vstajo, kaže tudi sedanja vlada s tem, da hoče ločiti cerkev od države.
Dnevne novice.
(Šolske počitnice) Kraniski deželni šolski svet je vprašal eksceleucijo naučnega ministra, ali srni zaradi praznikov že z današmim dnem na liubliau-skih šolah dovoliti božične počitnice. Minister je včeraj brzojavno odgovoril, in tako je šolska mladina danes dopoludne ob 11. uri vesela zapustila šolske klopi, da preživi radostue dneve do novega leta v krogu domačem.
(Cesarska drnžina) bode čez božične praznike v Miramaru. Danes zvečer se odpeljejo z Dunaja cesar, cesarica in nadvojvodinja Marija Valerija ter se jutri zjutraj pripeljejo v Miramar. Dne 26. t. m. popoludne se cesar povrne na Dunaj.
(Imenovanje okrožnih zdravnikov.) Po novi zdravstveni postavi so od kranjskega deželnega odbora imenovani naslednji gospodje okrožuimi zdravniki: Dr. Auton Ar ko za Škofio Loko, dr. Alojzij Homann za Trebnje, dr. Alfred Mahr za Radeče pri Zidanem Mostu, dr. Janko Marolt za Vrhniko, dr. Dušan Perišič za Lož in dr. Josip Wurner za Kostanjevico; začasni okrožni zdravniki so gg.: ■i Franc Bach marin za Ilirsko Bistrico, V. Bervar ,ta Novo Mesto, Engelbert Busbach za Cerknico,
Franc Fine za ljubljansko okolico, E. Globočnik za Kranj, Jakob Lukan za Zatičiuo, R. Lukesch za Tržič, Ig. Mahorčič za Mokronog, J. Mayer za Planino, Jurij Oblak za Litijo, Anton Pavlin za Črnomelj, Ivan P ose h za Žužemperk, Ferd. Zalo kar za Metliko, Fr. Saurau za Radovljico in Ivan Šuntar za Idrijo. Okrožni zdravniki za Kočevje, Vel. Lašče, Ribnico, Kamnik in Prevoje bodo v kratkem imenovaui.
(Dobrotnika.) Iz Postojine se poroča, da je dobrotnik, ki noče biti imenovan, te dni g. okr. glavarju zopet izročil 1000 gld., da jih razdeli med revne osebe, in sicer 20 iz sodniškega okraja po-stojinskega, 17 iz okraja bistriškega in 13 iz okraja senožeškega. — Tukajšnji Elizabetini otroški bolnišnici je neki dobrotnik povodom odlikovanja g. Leskovica in v spomin na to odlikovanje daroval 50 gld.
(Mestna hranilnica ljubljanska) Večkrat smo že slišali, da ljudje, zlasti po deželi, mislijo, da je mestna hranilnica ljubljanska le „posojilnica", t. j. zavod, ki le daje posojila na zemljišča. Temu nasproti moremo povedati, da mestna hranilnica tudi sprejema denar, t. j. da ljudje lahko vlagajo svoj denar v mestno hranilnico, katera daje 4°/0 obresti, in sicer imajo vlagatel i to dobroto, da jim teko obresti koj drugi dan po vložnem dnevu. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je poroštvo za mestno hranilnico prevzelo mesto Ljubljana, tako da, kdor nalaga denar v mestno hranilnico, ima gotovo varno naložen denar.
(Razstava slik gospodičine Kobilčeve) je le še jutri odprta.
(Hripa) na Dunaji pojema posebno med delavci.
(Z Dunaja) se nam poroča, da je v pravdi mestne občine tržaške proti državi zaradi povračila v znesku 57.000 gld., katere so izneverili mestni uradniki tržaškega davčnega upravništva, upravno sodišče razsodilo na korist državne uprave ter obsodilo občino tržaško, da povrne ono svoto.
(Poročil) se je danes v stolni cerkvi g. Rudolf Eichelter, inžener in c. in kr. neaktivni nadporočnik, z gospodičino E vg e n i j o Detterjevo.
(Potrjene volitve.) Presvetli cesar je potrdil izvolitev dr. Schmidererja načelnikom in lekarnarja Josipa Bankalari ja njegovim namestnikom v okrajnem zastopu mariborskem, dekana preč. g. Antona Hajška v Slov. Bistrici načelnikom in posestnika g. Ludovika Kresni k a namestnikom v okrajnem zastopu slovenie bistriškem.
(Dunajski župan) ima letne plače 17.000 gld. in prosto stanovanje. Ni slaba!
(Imenovanje.) Vladni kancelist g. J. Draxler je imenovan c. kr. okrajnim tajnikom v Kranji.
(Japonski princ Arisugava Takelilto) se je v sredo s spremstvom pripeljal v Pulj, da si ogleda pomorske naprave. Njegova soproga princesinja Ari-sugava odpelje se te dni z Dunaja v Trst, od koder se s soprogom odpelje v Carjigrad.
(„Mir") je jediuo glasilo Sloveucev na Koroškem. Brez njega bi ne bilo narodnega gibania med koroškimi Slovenci. Skoraj v 3000 iztisih je tudi letos „Mir" romal po Slovenskem. Pripomogli so k temu blagi rodoljubi, ki so blagovoljno vsestransko podpirali list. Na drugem mestu smo objavili „Mirovega" vredništva vabilo na naročbo. Slovenci, ne prezrite glasu iz zapuščene Koroške ter žrtvujte po svojih moččh za dobro stvar, za list, ki se bori za katoliško cerkev in sloveusko besedo.
(V sveto deželo) odrine iz Trsta sredi meseca marca romarska karavana ter obišče Briudizi, Ale-ksandrijo, Kajiro, Pord-Said, Jafo, Jeruzalem in okolico, Mrtvo morje, Kaifo, Nazaret, Tabor, Tibe-rijo, Kano, Damask in Carjigrad. Naznanila sprejema Leon Woerl, Dunaj I., Spiegelgasse 12.
(Devetnajsti občni zbor) narodne čitalnice ljubljanske v soboto, dnč 28. decembra, ob polu osmi uri zvečer v društveni pevski sobi. Vrsta razpravam: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregledoval-cev računov. 5. Volitev odbora. 6. Posameznosti.
(Novomeška čitalnica) priredi v nedeljo 22. decembra gledališko predstavo. Igrala se bode „Deborah", narodna igra v štirih dejanjih. Spisal dr. S H. Mosenthal, poslovenil Fr. Cegnar. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer.
(Tržaško podporno in bralno društvo) priredi ples dne 5. januarija 1890. 1. v redutnej dvorani
gledišča „Polit. Rossetti". Godba c. in kr. pešpolka štev. 87. Vstopnina 50 kr. brez izjeme za osebo. Začetek ob 8'/» uri zvečer.
Telegrami.
Praga, 20. decembra. Pri immatrikulaciji na češkem vseučilišči jo imel rektor govor, v katerem je svaril dijaštvo pred lizuni, ki jih hočejo spraviti na napačna pota.
Budimpešta, 20. decembra, ob 12. uri
po noči. Tukajšnje nemško gledališče je zvečer zgorelo in se podrlo. Garderobo so rešili. Nad 200 članov je brez zaslužka. Sosedne hiše so rešene. Dva požarna brambovoa sta težko ranjena. Požar še vedno traja.
Budimpešta, 20. decembra. Telefon mej Dunajem in Budimpešto bodo z novim letom javnemu prometu izročili.
London, 21. decembra. Salisbury je dal v Lisabonu izročiti noto zoper postopanje portugiškega agenta v Zambezi - pokrajini; nota odločno ugovarja, vendar pa ne preti.
Pariz, 20. decembra. Vlada bo naredbo razveljavila, ki prepoveduje uvažanje nemške in avstrijske živine, ker revnejši krogi preveč trpe vsled dražjega mesa.
m.m&MMM&m
Št. 12. ima nastopno vsebino: „Smrtin jok." Zl. A. H. — „Umetnikova mati." (Slika.) Sp. Vladiboj. — „Zimska noč." (Slika.) Sp. Joško. — „Romarja." (Prizor. Sp. dr. J. Pavlica.) — „Iveri." (Piše Veli-mir.) — „Dva brata." Zl. A. M. — „Zimske misli." Zl. V. S. — .Dve resnici." Zl. A. M. — „O spi-ritizmu " (Piše dr. J. Janežič.) — „Adolfo - Veber-Tkalčevič. (Črtice. St. Zagorac) — „Strupene rastline." (Piše S. Robič.) — Slovstvo. — Vadnica.
Vabilo ua naročbo.
Z novim letom stopi „Mir" v svoje deseto leto Krepko se je v pretečenih deveterih letih potegoval za pravice slovenskega ljudstva in budil narodno zavest med Slovenci, posebuo ua Koroškem. Pridobil si je mnogo prijatel|ev, pa tudi nasprotniki naši ga ne prezirajo. Dokler ga pa nasprotniki ne prezirajo iu na njega streljajo, smemo biti prepričani, da stori svojo dolžnost.
Zato se z miruo vestjo zopet obračamo do naših prijateljev ,u dobrotnikov, ki so do sedaj podpirali naš list ter jih prosimo, naj nam tudi v prihodnje □ e odtegoejo svoje pomoči. Vse dosedanje naročnike pa urav ul|udno prosimo, uai nam ostanejo zvesti tudi še v pribodniem letu ter skušaio razširjati „Mir" tudi v onih kraiih, kjer je imel do sedaj le malo uaročmkov. Borba naša je težavna; kajti poleg truda in dela trpimo še gmotno škodo. Vendar hočemo vstraiati tudi v bodoče na delu v prid in napredek milega nam sloveuskega naroda.
Kakor dosedaj, bo delal „Mir" tudi zanaprej prav v duhu njegovega začetnika rajnega Andreja Emspieler-|a po geslu: „Vse za vero, dom in cesarja!"
Naročnina naj se blagovoli pošiljati v Celovec pod napisom: Upravništvo „Mira".
Kdor list zanaprej noče več prejemati, uljudno prosimo, naj blagovoli poslati prve številke nazaj, da vemo, v kolikih iztisih imamo list tiskati.
Bog daj vsem bralcem „Mira" srečno novo leto!
Lastništvo in uredništvo.
(1)
Izjava.
Ker je prinesla graška „Tagespošta" o dozda-njem pisarniškem ravuatelju „južno-štajarske hranilnice" ob euem tajniku „Posojilnice v Celji", gosp. Maksu Veršcu v telegramu iz Celja notico, da |e on nekemu tukaišujemu obrtniku dal na razpolaganje več tisoč goldmariev pod baje nenavadnimi pogoji, in da je slednjemu zaradi njegove insolvence baje grozil z revolverjem, katerega so mu potem vzeli in izročili c. kr. državnemu pravduištvu, in ker politični nasprotniki slovenskega naroda skušajo to časniško vest v žurnalih posebno pa v privatnih krogih na
nečuven način agitatorično porabiti zoper „Južno-štajarsko hranilnico", izjavljata spodaj podpisani ravnateljstvi s tem sledeče:
„Južno-štajarska hranilnica" kakor tudi posojilnica v Celji" nimate in niste imeli z omenjenim privatnim poslom gospoda Maksa Veršca, katerega je slednji s svojim lastnim premoženjem podvzel, nobene zveze, kar je glede „južuo-štajarske hranilnice" državni komisar pri reviziji, katera je bila povodom omenjene časniške vesti, tudi izrecno konstatoval. Omenjeni posel gosp. Maksa Veršca bil je obema podpisanima denarnima zavodoma neznan in se je sklenil, kakor se je poizvedelo, že ob času, ko še „južno-štajarska hranilnica" niti obstala ni.
Gospod Maks Veršec izstopil je že tudi iz ravnateljstva obeh teh zavodov prostovoljno radi tega. da ne bodo mogli njegove osebe rabiti za agitacijo zoper ta dva zavoda in bili so vsi posli, katere je vodil, v najpopolnejšem redu.
OELJE, 19. decembra 1889.
Za ravnateljstvo „Posojilnice v Celji":
Dr-. .Tok. Senioc, 1. r.,
načelnik, odvetnik.
Fi-nn	1. r.,
ud ravnateljstva, vikar.
Za ravnateljstvo „Južno-Stajarske hranilnice":
Dr. Lmlovilc JTilii>i<\ 1. r.,
predsednikov namestnik, odvetnik.
Lovro I in ti, 1. r ,
ud ravnateljstva, o. kr. notar.
Vremensko »poročilo.
Cas
opazovanja
20
T. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
Stanje
zrakomora t mm
7445 742 6 741 8
toplomera po Celziju
-30 -40
Veter
si. vzh.
Vreme
oblačno
* t ■g S =
J2 •"» 5 on f S ni a
0-00
Srednja temperatura —3-5° za 1'5° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 21. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88	gld. —	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 80	„	35	„
5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108	„	—	„'
Papirna renta, davka prosta......100	„	8o	„
Akcije avstr.-ogerske banke......919	„	—	„
Kreditne akcije ..........316	„	25	„
London.............117	„	15	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond.........9	„	30	,,
Cesarski cekini...........5	„	59	„
Nemške marke ..........57	„	55	„
Tržne cciie v Ljubljani
dni 21. decembra.
gi.iiir.	1!«
Pšenica, hktl.	...	(i	fifi	Špeli povojen. kir	08
Hei, „	...	5	—	Surovo maslo,	11
Ječmen, „	...	4	00	Jajce, jedno	I 8»
Oves „	. . .	10	Mleko, litor. ...	— 10
AjdK • .....5	10	Govejo meso, kf?r. .	5(>
Proso; „	...	4	00	Telečje „ .	— b0
Koruza, ,,	...	4	55	Svinjsko „	4<>
Krompir, „	...	¡i	57	Kostrunovo „ „ .	—
[ječa, „	...	12	— Plšaneo.....— 35
Grah, „	...	10	- Golob .....- 15
Fižol, „	. . .	8	-	Sono, 100 kgr. . .	2 32
Maslo,	kgr. .	1	8	Slama, „ „ .	2 50
Mast,	„ .	—	70	Drva trda, 4 □ ratr.	7 50
Špeh svež,	„ ■	—	521	„ u ehka, „ „	4 40
t
Potrtim srcem javljam tužuo vest, da je Vsemogočnemu dopadlo nepozabljivega mi očeta
Janeza Dolinar-ja,
posestnika v Kožarjih
danes o poludne po kratki a mučni bolezni v večnots poklicati.
Pogreb bode v nedeljo 22. grudna na Dobrovi.
Dragega ranjcega priporočam vsem prijateljem i znancem v molitev in pobožni spomin.
Pri sv. Katarini v Topolu, 20. decembra 1889.
Frane Dol ¡na r,
župnik.
Ribištvo v Savi
da se v najem
od Zaloga do Ponoviča
s pravico, posluževati se vsacega ribiškega orodja.
Natančneje v Mengišu v župnijskem dvorci.	(3—2)
^f Za božične praznike X
priporočam slavnemu občinstvu: Stujiirsko pitiino kupimo, lirvnSke pitano jiurnne (slednji se dobivajo tudi posamezni kosi, surovi ali počeni), Rta,Ilirske /.ujme, srno, izvrstne kranjske klobase , svo/.o In prekajono, pivo v Bteklenioah iz graške delniško piviuno steklenica po 10 kr. (dostavljajo so na zalito vanje tudi mi dom). Istrijaiiska pristna črnimi, butolja 2« kr.; proseknr butolja '.'ti kr. Ista vina dobo so po enakih conah tudi na litre Pristno lirvaSko in dolenjsko vino, belo liter
40 kr., rudoče liter'32 kr. Naročila »'sprejemajo se tudi ie naprej.
'/, odličnim spoštovanjem (2—1)
IVAN KAPLJA,
t gostilničar. Židovska steza št. 10 in Prešlrnov trg št. 3.
..	a	* A * A ^	* * A . * A . . . ..

Slovoiislci
Žepni koledar
sa leto 1M»<»
izšel ¡e ter se dobiva v jako lični obliki v
„Katol. liulvvami", pri J. Giovitinijii in M. Gerberju.
komad po 20 kr., po pošti 3 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletn darilo za kavarne, kojiin se do vol i u ie primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni.
Tudi je dobiti v ..Katol. Bukvami" lt
v Ljubljani" za 1. 1K90,
namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik učencev za več uego 400 otrok.
Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudom stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr več.
IIXI 1i i ^ i i ll i i I^IL^II^II AII^II AlIlLllAtH M
T r n k o c z y
®	v Ljiil>ljani
M na Mestnem trgu poleg rotovža
priporoča
^zdravila za živino.^
S111 p a z a živi n o.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav 5 knni in nrasičfiv.
Konje varuje ta štupa trganja po črevih. bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij. kašlja. pluč-nih in vratnih boleznij ter odpravka vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave I dobe mnogo dobrega mleka. ' Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
C! v e t za ko n j c.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih otrpnenji v boku. v križi itd, otekanji nog. mehurjih na nogah, izvinjenji, ti ščanj od sedla m oprave, pn su šici itd., s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. — Steklenica z rabilnim navodum vred stane le I gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Ta našteta zdravila se prava dobivajo samo
v lekarni Tnikoczy-jevi v Ljubljani
| V varstvo in ohranitev ust in zobovja. |
Dr. Fludova ustna voda, izvrstno sredstvo, ohranjuje zobe zdrave, ojačuje zobno
meso, zabranjuje gnilobo ter lajia bolečine; steklenica 60 kr. Anaterinova ustna voda, po Popu, steklenica 40 kr. Popova anaterinova ustna voda. v steklenicah po 50 kr., 1 gld. in 1 gld. 40 kr. Salicilna ustna voda, steklenica 50 kr. Kothe-jeva ustna voda, steklenica 35 kr. Rbssler-jeva ustna voda, steklenica 35 kr. Paichel-jeva ustna voda. steklenica 1 gld. Dr. Heider-jev zobni prašek, najpriročnejše, najbolj zdravo in ceno čistilo za zobe,
s katerim se ohrani zobovje do visoke starosti zdravo 1 Skalljica 30 kr. Salicilni zobni prašek, škatljica 30 kr. Zobna pasta, odontosmegma imenovana, jako priljubljeno in izvrstno čistilo za
zobe in usta, v porcelanastih škatljicah b. 60 kr. Zobna pasta Popova, ii 35 kr. Zobna pasta Suin de Boutemardova. a 38 in 70 kr. Zobna pasta 1'leffermannova, k 1 gld. Zobna plomba Popova, s katero more vsakdo sam plombovati zobe. v kartonih i 1 gld.
Odontin, izvrstno sredstvo zoper zobobol, steklenica 10 kr. Zobne kapljice zoper najraznovrstnejSi zobobol. steklenica 30 kr. Cachu (ustne krogljice), v škatljicah po 30 kr.
Deželna lekarna „pri Mariji Pomagaj"
Ludovika Crečel-a,
v I, jiil>l.juni, Mestni Trg: wt«>v. 11.
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hageiiegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na
Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner
v Ljubljani.	(B2)
Vrelec „Oarinthia",
Št. 21038.
Vabilo.
(3-2)
Vže mnogo let oproščajo se blagotvori telji če stitanja ob novem letu in ob godovih s tem. da si jemljo oproatne listke na korist ubožnemu «takladu.
Na to hvalevredno navado usoja si magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpečavanje oprostnih listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Kariuger na Mestnem trgu št. 8 in Albert Sch&ffer na Kongresnem trgu št. 7.
Vrh u tega bodo v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestni služniki, kakor vlani tudi letos raznašali oprostne listke po hišah.
Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa.
Imeua blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dnč a. decembra 1889.
Župan: GRASSELLI.
KITO
pošilja proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkih cenah, in sicer:
1« dobro Icnlco-vosti:
gld. 4-S0 boljšega „ 6*80
310 m. blaga za opravo 3*10 „ ., „
310 310 2 10 210
10-50 16-50 5-60 12-16
finega
„ najfinejšega za suknje
n	finega
tovarniška zaloga sukna E. Flusser v Brnu,
(20—16) Dominikanski trg 8. Obrazci gratis In franko. Neugajajoče vzamem nazaj.
HS1
U
n
0]
in
C. kr. prlv.
zavarovalnica
.ASSICURAZIONI GENERALI'
38,369.849-10 217,257.394-75
110,813.920-80
23,¿02.77410
(Občno zavarovalno društvo v Trstu.)
(Ustanovljeno l. 1831.)
Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba škod za » Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 » Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje:
1.	na človeško življenje v vseh mogočih sostavah.
2.	Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-
vega razpoka in onega pri parnih kotlih.
Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20°/o odpust normalne premije.
3.	Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred.
4.	Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal.
5.	Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji.
Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij:
veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku;
nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku;
pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca;
omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije;
brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska 15.000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku;
zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so ¿lani stalne vojne ali domo-branstvn, ter se v tem slučaji preračunavajo najnižje dopolnilne premije.
Nevojniki na suhem (uradniki vojaške pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.500 gld., ako je polica že tri leta veljavna.
Zavarovalni oddelek na življenje jo popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko.
Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje.	(1)
Glnvni zastop v Ljubljani: C. Tagliapietra,
za ¿¡stenje in zboljšanje zraka ? sobah
Kadilni papir provzroči izredno prijetno in vstrajno vonjavo. 20 listov v zav. 10 kr.
Potpourri se nasiplje na oglje ali na vročo železno pločico. Škatljica 30 kr.
Sobna dišava 'parfum), razsiplje se po sobah, ima vonjavo raznovrstnih cvetic, stekleničica 70 kr.
Esenca iz smrekovine, provzroči, ako se razsiplje po sobah, prijetno gozdno vonjavo. Steklenica 60 kr.
Conileren-sprit, Bittnerjev, stekleničica 80 kr.
V porabo za parfumovanje žepnih robcev, perila in obleke imam v zalogi najfinejše iranooske in angleške dišave v najraznovrstnejših cvetličnih vonjavah. Steklenice po 50 kr., 1 gld. in 2 gld.
Vijohčru prašek, provzroči raztresen mej perilo najprijetneje vonjavo. V zavitkih
cl 10 KT.
Sachetes za parfumovanje obleke, perila, rokavic in razne oprave, v mnogih vonjavah. Zavitek 20 kr.	(ij
Deželna lekarna „pri Mariji Pomagaj" tiidovika
v LJubljani, Mostni Trg «štov. 11.
Kavarna, Anstria' i
(Cafe Schmidt) sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani
(poleg mesarskega mosta) (30)
priporoča se si. občinstvu z mesta in dežele v mnogobrojni obisk. Postreže svojim gostom z vedno svežo kavo in drugimi okrepčujo-Čimi pijačami ter ima na razpolago slovenskih in nemških časopisov veliko število.
izdelovatelj
cerkvene posode itd,
Ms.- *
Ljubljana sv. Petra eesta št. 27.
(i)	Prav lepa lesna
rezljanja in krožnike z napisi
priporoča kot posebno pripravna
za božična in novo-letna darila , I. Kočevska domača obrnija
Ljubljana, Šelenburgove ulice štev. 4.
jetiki, lj škro-
feljnom (bramorjem), bramorjastim boleznini kostij, krvici ali angleški bolezni in kožnim spuščajem ga ni boljšega sredstva, kot je ribje olje s katranomlekarjaPiccoli-ja v Ljubljani. Steklenica 80 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. (3)
Mm
t-])	v vi.	—-L __
M' • ' '-Th^ 'VO
mŠMmi tSi^mJm * >r, ¡¡p i ^WÄ
'	V-.:;:.
■ ''. -KVT	-	\
■J	.■ "¡J
Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lopi h oblikah.	(25)
Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike.
Staro orodje in posode jemlje v popravo.
* »rata Eberl, x
X izdelovnlca oljnatih barv. firnežev, lakov X X	in napisov.	X
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
jj	MjJ «M R>l j»BS»,	J
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. VHharJa hiši št. 1 XX
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^z znano reelno lino delo in najnižje cene.	ff
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve IT v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem XX ¡ff lanenem oljnatem tirneži najtineje naribane in boliše #C ^ nego vse te vrste v prodajalnah.	(20)
Cenike na zulitovmije.	aa
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Deželna lekarna ,pri Mariji Pomagaj1,
Mestni is|g it«, it w Jj|ttMjaiii?
priporoča se si. občinstvu ter navaja nastopno le nekaj svojih
Iranslii izttni
Sirup iz planinskih zelišč, proti kašiju, hripavosti, prsnim in plučnim boleznim. Cena steklenici 50 kr., 12 stekl. 5 gld,
Franooskl daj proti kašiju, prirejen po izvirnem receptu edino le v deželni jekarni, je najsigur-nejše sredstvo proti vsem prsnim bolečinam, pluč» nemu kataru, kašJju, hripavosti, tesnobi v prsih, oslovskemu kašiju itd. — Cena zavitku 25 kr.
Grenko vino, tudi žolodeo krepčujoče vino imenovano, izvrstno vpliva pri raznih želodčnih boleznih ter je priporočljivo sredstvo proti pomanjkanju slasti do jedi, slabem želodcu, slabem prebavljanju, še posebno upliva pri zastaranili želodčnih boleznih. Steklenica z navodilom za rabo velja samo SO kr.
Dorševo ribje olje Krona & Comp. v Bergenu, najčistejša in najuplivnejša medicinska ribja mast. Mala steklenica velja 50 kr., dvojno velika OO kr.
Franoovo žganje s soljo ali brez soli, pristno francosko blago, sredstvo proti revmatizmu in za oživljcnje in okrepčanje. — Steklenice po 20 kr., 50 kr. in 1 gld.
Cvet za protin in revmatizem, sredstvo za od-stranjenje najrazličnejših bolečin, akutnih in kroničnih. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
Tinktura za kurja očesa, sigurno sredstvo za odpravo kurjih očes, bradavic in trde kože. Steklenica s čopičem in navodilom za rabo velja 40 kr., šest steklenic 2 gld.
Oblii za kurja očesa, obliž za hribolazce imenovan, Luzerjev 00 kr., isti prirejen po mojem navodilu 40 kr.
(4)
Kapljice za odstranjenje krča, neprekosljive glede zdravilnega učinka. Nekaj kapljic na sladkorju ali v kamiličnem čaji takoj ukroti kri. Cena steklenici 30 kr., 12 steklenic le 3 gld.
Olje iz repja je zanesljivo sredstvo proti prezgodnjemu osivenju las, stori lase mehke, odstrani in za-branjuje delanje sitnih luskin na glavi. Posodica 30 kr.
Ustna voda dr. Duflosa je izvrstno, zanesljivo sredstvo za ohranitev zob in zobnega dlesna, ter odstrani vsakovrstne zobne bolečine. Prirejena jo ta ustna voda po medicinskih proplslh, jc torej najzanesljivejše sredstvo v ohranitev zob in dlesna. Cena večji posodici 60 kr.
Jedilni prašek je izvrstno sredstvo proti zlatej žili. slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju slasti in za basanju. Škatljica z navodilom 35 kr.
Cvet v odpravo luskin je najracionalnejše sredstvo za odstranjenje luskin na glavi, ki so mnogokrat uzrok plešam. Cena steklenici z navodilom 80 kr.
Zobna pasta, Odontosmegma imenovana. Preskušeno sredstvo za polituro in ohvanjenje zob. Porcelanasta posodica velja 60 kr.
Zobne k&pljioe po dr. Hagerji ukrote urno tudi najhujše zobne bolečine. Steklenica 30 kr.
Zobne kapljice, Odontin imenovane. Steklenica 10 kr., 12 steklenic 90 kr.
Zobni prašek, Heiderjev, je jako priljubljeno in udomačeno zdravilno sredstvo. Škatljica 30 kr.
ZIMO!!!
Preč. duhovščini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu
v varstvo zoper prehlajenje
najbolje priporočeno: 1 trlkot - flanelen telovnik in 1 take spodnje
hlače skupaj.......gld. 2-76
isto za gospe....... „ 31—
otroška spodnja obleka . . „ Ido 1*50.
Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska nazna-liovalniea v Brnu. (30—20) (I. Oester. Handels -Auskunfts - Bureau Brünn.)
II II
1
Frodajalnica z mešanim blagom
v večjem okrajnem in župnem trgu na Dolenjskem blizo južne železnice, z jako velikim prometom, na dobrem prostoru, o. kr. prodajo duhana in loterijsko kolekturo, le s slabo konkurenoijo, odda se takoj pod ugodnimi pogoji z zalogo blaga v vrednosti 8000 do 9000 gld. vred, ker prevzame lastnik drugod neko izvozno trgovino.
Pojasnila dajo Frana Mullerja an-noncenbureau v Ljubljani.	(3-1)
Zahvala in priporočilo.
Udano podpisani zahvali so tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob onem priporoča tudi v bodoče v izvševanjo vseh v
čevljarsko obrt
vštevajočih se del. Za točno, lično in trpežno izvršenjo , jamči, istotako za mogočo nizko cono. Spoštovanjem
Matija Horvat,
čevljarski mojster, (30) v Ljubljani, sv. Petra oesta št. 32.
posebno zdravilne pri želodčnih boleznih.
Li»
Izkušene pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, I napenjanji, kislem riganji, koliki, prehlajenju želodca, goreČici, zlatenici, gnjusu in bruhanju, glavobolu (čo izvira iz želodca), krču v želodcu, zaprtju, prenapolnjenju želodca z jedili in pijačami. Cena ene steklenice z na-[ vodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. ' Osrednji razpošiljatelj: Lekarner KAROL BRADY, Kromeriž (Moravija). Svarilo! Pristne marijaceljske želodčno kapljice se mnogo ponarejajo. — V znak pristnosti mora biti vsaka steklenica t rudečem zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajinja varstvena znamka, poleg tega mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je bilo tiskano v tiskarni G. Guseka v Kromeriii.
(12)

« Schutzmarke.
Varstvena znamka.
Marijaceljske čistilne krogljice.
Že več let z najboljšim vspehom pri zaprtju in zapekanju rabljeno krogljice se sedaj mnogo ponarejajo. Paziti je tedaj treba __	na zgorajšnjo varstveno znamko in
podpis lekarnarja C. Bradyja, Kromeriž. — Cena škatljici 20 kr., 6 škat-Ijicam x gld. — Če se denar naprej pošlje, stane 6 škatljic s prosto dopo-šiljatvijo 1 gld. 20 kr., 12 škatljic 2 gld. 20 kr.
Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice niso tajno sredstvo. Predpis je pri vsaki steklenici in škatljici naveden v navodilu rabe.
Marijaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice se pristne dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju Piccoliju; — lekarnarju Svobodi; — v Postojini: pri lekarnarju F. Baccarcichu; — v Škofji Loki: pri lekarnarju Karolu Fabianiju; — v Radovljici: pri lekarnarju Aleks. Kobleku; — v Novem Mestu: pri lekarnarju Dominiku Kizzoliju; — lekarnarju Bergmannu^ — v Kamniku: pri lekarnarju J. Močniku ; — v Črnomlji: pri lekarnarju Iv. Blažku.
Nič več mokre notfe ali trdo usnje!
I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima izključno pravico v Avstro-Ogerski za izdelovanje e. kra. prlv. nepreinoeljlve
hranilne masti za usnje H
katere vspehi so potrjeni s stotinami spričeval. Gene: cela škatlja 1 gld., škatlje 50 kr., škatlje 25 kr., '/s škatlje 121/, kr.
Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano
hranilno tinkturo za usnje
ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretura za usnje, nnrveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo e. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Razprodajaleem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Svarimo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer se ni založb.	(30—28)
pl
M
Ü srn
m ¿i
Andr. Druško vic
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
pripoioča po zelo nizlii ceni
okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in ltoman-ee-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lepo in močno narejena
štedilna ognjišča
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do votle priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne
cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi ta lesene cevi mesinsaste trombe in ventile in železna okova.
m
II li
1 m
3R» poljedelstvo :	(54)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lengenfelder Ggps) za
gnojenje polja.
3JSE15
sraTisifsiwia
asnsiiaJSEisiiar^is
Št. 5S90.
Oznanilo.
(3-1)
Dne 9. januarija 1890 ob 10. uri dopoludne vršila se bode v hiši št. 56 v Kranji
prostovoljna iiroilaja
v zapuščino Marije Berčičj|spadajočega neobremenjenega, na 1900 gld. cenjenega
posestva vlož. štev. 68
kat. občine Kranj s hišo št. 56 v mestu Kranju.
Oenilni zapisnik in dražbeni pogoji, po katerih ima kupec dati pred ponudbo 10°/0 varščine (vadium), so na ogled pri podpisanem sodišču.
C. kr. okrajno sodišče v Kranju,
dne 30. novembra 1889. .
Za čiščenje in ohranjenje sveže kože.
Arnica-Glycerln-cvet. najboljši pripomoček proti trdi, razpokani in hrapavi koži, ohranja jo svežo in ozdravlja; v kositar. zavitku a 25 kr.
Glycerin-cvet, v lončkih a 25 kr.
Vazeline. bel in rumen, od 10 kr. višje.
Creme-celeste, od 10 kr. naprej.
Pariški prašek za gospe, bel in rosa, najbolj sloveča in najbolj fina pudra; v škatljicah ii 40 in 50 kr.
Čistilna voda za obličje, zanesljiv pripomoček zoper pege na obrazu, žoltine, mazulčke in kožine spuSčaje, 1 stekl. 70 kr.
Dr. Fr. Lengielovo brezovo mazilo, da se koža nežno ohrani, 1 stekl. 70. kr.
Glycerin-milo in Glycerin-vijolično milo, odlikuje se po čistosti, stalni vonjavi in najbolje vpliva na kožo; komad po 15, 25, 35, 40, kr.
Speik-milo. prav priljubljeno v ohranilo sveže in čiste kože pri gospodih, ii 35 kr.
Deželna lekarna k Mariji Pomagaj
LIDOVIKA GREČELA,
v Ljubljani, Mestni Trg št. II.	(1)
toooooooooooooooooooooooooa
Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. ;
Nova ameriška	t
Lepota zob.
zobna glicerin-creme §
(preskuse mi od zdravstvene oblast ni je)
Ä T ATI ANT F' A. Sars-ov sin ii ilriipi, MiVUvn 1 kr;,I
I i
Dobiva se pri vseh lekarnah in pnrfumerijnh itd. 1 komad 35 kr. V LJubljani pri lekarnarjih Erazmu Birschitzu, Vilj. Mayerju, Gabrijelu Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Trnkoczyju, daljo pri C. Karingerju, Josipu Kordinu, Petru
Lasniku, M. F. Suppanu, Antonu Krisperju.
(62-18)
►oooooooooooooooooooooooo Ol
izdelovalec obleke za gospode,
Šelenburgove ulice Ljubljana Šelenburgove ulice
(nasproti čitalnici)
se priporoča slavnemu občinstvu z mesta in dežele v
izdelovanje obleke
po najnovejšem kroju
po mogoče nizkih cenah; istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega domačega in inozemskega blaga.
Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje talavje-v in raKiie ot>lelie.
Vzorci so franko na razpolago, "^flf (28)