®b 220-letnici rojstva slovenskega dramatika in narodnega prosvetitelja Antona Tomaža Linharta je bila v soboto, 11. decembra, v festivalni dvorani na Bledu svečanost, na kateri so podelili košnje Linhartove plakete. V programu so med drugim nastopili tudi gostje - člani RKUI)Sloboda — VIS Varaždin - Foto: F. Perdan Leto xxix. Številka 96 jStanovitelji: občinske konference SZDL ih *;nice' Kranj, Radovljica, Škofja Loka Ur a I* ~ Izdaia Cp G,as Kranj. Glavni e<»nik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin Učakar Glasilo socialistične z Kranj, torek, 14. 12. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. za gorenjsko Su!fnje Linnart()Ve plakete je na sobotni svečanosti v festivalni dvorani na JS?1!P°delil predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Radovljica oštR„ic - Foto: F. Perdan Podelili letošnje Linhartove plakete Dr ,et* ~ Vsakoletna Linhartova oslava v počastitev rojstnega dne »„je£a slovenskega dramatika in nagega ■skega prosvetitelja Antona To- ^aža Linharta je bila v soboto, 11. ^oembra, v festi valni dvorani na edu. Letošnja svečanost je bila pečena 220-letnici rojstva velika radovljiškega rojaka. O pome- Velika škoda zaradi suše Kranj - štab za obrambo j£et* sušo skupščine občine * ranJ je izdelal podroben izra- j*n letošnje škode zaradi suše: 8?j 7643 ton sena in 1300 ton ,.ažne koruze manjši pridelek I*1 v dinarjih 4,7 milijona din de-nske škode našega kmetijske-|jf gospodarstva! Od tega je k.rPelo družbeno kmetijstvo pri-SW° 12,4 odstotka omenjene j^ode. Izvršni svet občinske *^pščine Kranj je na svoji 124. dni seji 7. decembra preučeval 8 ^nosti, kako omiliti posledice v a ni našel zadovoljive rešit-Občinski proračun takih na-enskih sredstev sploh nima, ^e2ervni sklad pa je tudi že toliko . načet«, da je iz tega sklada lah- 0 namenil vsega 20 milijonov arih din. izvršni svet pa je bil jjnenja, da bi samo kmetijstvo j^oralo v bodoče ob dobrih leti-^ah »skrbeti« za slabša leta in j *a namen pravočasno nalagati ®nar v »rezervni« oziroma »ri-^ni« skl^d. I. S. nu in zaslugah A. T. Linharta in njegovih literarnih delih je govoril književnik Matej Bor, ki je ob tem opozoril na današnja kulturna dogajanja in probleme na Slovenskem. Ob Linhartovem' dnevu, kulturnem prazniku Radovljice, so na svečanosti podelili najvišje priznanje kulturne skupnosti Radovljica. Plaketo A. T. Linharta so prejeli RKUD Sloboda VIS Varaždin za l()-letno uspešno prijateljsko sodelovanje s kulturnimi društvi in ZKPO občine Radovljica, DPD Svoboda Bohinjska Bela za 30-letne ustvarjalne uspehe na področju amaterske gledališke, zborovske in literarne dejavnosti ter za požrtvovalna prizadevanja vseh članov društva pri obnovi kulturnega doma in predsednik DPI) Svoboda Bohinjska Bela Zdenko Cund za dolgoletno požrtvovalno vodenje društva in za zasluge na področju dramske dejavnosti, v kateri se je uspešno uveljavil kot režiser in igralec. Razen moškega pevskega zbora K UI) Bled in folklorne skupine KIJI) Triglav Srednja vas v Bohinju so v zanimivem kulturnem programu nastopili tudi člani mešanega zbora, tamhuraškega orkestra in folklorne skupine RKUD Sloboda — VIS Varaždin. Njihov program s pesmimi in plesi jugoslovanskih narodov je še posebej navdušil delavce iz drugih republik, ki so zaposleni v radovljiški občini. Njim je bila v okviru kulturne akcije v radovljiški občini tudi namenjena ta prireditev. Vtikna, KRANJ Priporočamo nakup modelov zimskih športnih oblačil in druge konfekcije v veleblagovnici Globus in blagovnici Kokra, Kranj Pod streho 213 hiš Vseh 73 novih hiš v Breginju je vseljenih, v Podbeli 33, 37 v Kobaridu, 5 v Logeh, na Zagi 10, v Srpe-nici 4, na Sedlu 10 in podobno v vseh krajih, kjer so postavljali montažne hiše. Skupaj je vseljenih 213 hiš Jelovice in Marlesa. Poleg tega je zgrajenih do strehe še 161 montažnih hiš, 21 večnamenskih objektov, od katerih so trije že pripravljeni za vselitev, strokovno pa je obnovljenih več kot 1800 poškodovanih stanovanjskih zidanih hiš. To je nekaj najbolj značilnih podatkov o stanju v Posočju v teh dneh, ko je zaradi mraza in snega streha in topla soba še kako dobrodošla. O obnovi so razpravljali v soboto tudi na seji tolminske občinske skupščine in so se ob tej priložnosti zahvalili vsem gradbincem, pripadnikom JLA, monterjem, instalaterjem in vsem drugim občanom, ki so bile j x&& mešanica dobra dva meseca pomagali pri odstranjevanju posledic potresov. Zahvalili so se tudi vsem delovnim ljudem Slovenije in Jugoslavije, ki so z denarjem pomagali, da je lahko obnova stekla. Po načrtih bodo do konca tega tedna končali z obnovo močno poškodovanih hiš in jih tako v celoti skoraj 2000 usposobili za bivanje. Do 25. decembra pa bodo sklenili tudi akcijo gradnje montažnih hiš in takrat mora biti vseljenih vseh 475, prav tako pa tudi 25 velikih montažnih stavb, v katerih bo prostor za več družin in bodo vanje namestili brezdomce in ostarele ljudi. Če bo ta načrt v celoti izpolnjen, bodo tako že letos za polovico brez- domcev rešili stanovanjsko vprašanje za stalno. Kaže pa, da edino sarajevski Sipad, ki ima sicer najbolj zahtevne naloge v hribih, ne bo izpolnil svoje naloge. Od 75 montažnih hiš, ki jih postavlja v Logu pod Mangartom, Plužni, Čezsoči, Tolminskih Ravnah, Rutu in še nekaterih drugih naseljih, do sedaj še ni dokončan niti en objekt. Graditeljem iz Bosne pri delu močno nagaja vreme, saj je sneg v teh krajih že zelo zgodaj padel. To pa ovira predvsem komunalno urejanje novih naselij. Zato je medobčinski štab za odstranjevanje posledic potresa brezdomcem v gorskem svetu našel začasno prebivališče v okviru sosedske pomoči. L. B. V spomin 3. bataljona V nedeljo, 12. decembra, je bila na Pokljuki spominska svečanost v počastitev junaškega boja 3. bataljona Prešernove brigade Mccadillv — pic.cadillv — picc(tdilly — piccadillv — piccadilly —piccadilh tovarna klobukov Šešir Škofja Loka toiporoča svoje izdelke POKLJUKA - V spomin na 15. december, ko je 1943. leta v neenakem večurnem boju s premočnimi nemškimi silami v Lov-čevem hotelu na Goreljku na Pokljuki padla večina obkoljenih borcev tretjega bataljona Prešernove brigade, je bila v nedeljo, 12. decembra, na Pokljuki spominska svečanost. Okrog 3000 udeležencev se je poklonilo spominu 79 padlih borcev. Svečanost je začel opoldne z uvodnim pozdravom predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Leopold Pernuš, slavnostni govor pa je imel sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica Jože Bohinc. Med gosti pa so bili tudi komandant ljubljanskega armad-nega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok in drugi vojaški predstavniki. Svečanost, ki so se je udeležili člani ZZB NOV, mladinci, lovci, pripadniki teritorialnih enot, športniki in drugi, so pripravile organizacije ZZB NOV v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami jeseniške in radovljiške občine. V okviru spominske slovesnosti so poleg smučarskih priredi- tev organizirali tri pohode. Prva kolona Partizanski odred heroja A. Žvana-Borisa, ki so jo sestavljali udeleženci z Bleda, iz Gorij, Radovljice in z Jesenic ter iz drugih krajev Gorenjske je krenila z Zatrnika. Druga kolona Po zadnji poti 3. bataljona Prešernove brigade, v kateri so bili udeleženci iz Bohinja, je šla na slovesnost s Koprivnika. S Krme pa je krenila na pohod tudi tretja kolona Zadnji boj komisarja Staneta Bokala, ki so jo sestavljali izkušeni alpinisti. V kulturnem programu na spominski slovesnosti so nastopili pihalni orkester železarjev in recitatorji z Jesenic. S slovesnosti pa so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. A. 2. XVII. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 26. DECEMBRA NOVOLETNI SEJEM KRANJ Naročnik: Osrednja Cankarjeva proslava Rudarsko in delavsko Zagorje in z njim revirji so se v soboto še enkrat spomnili našega velikega pisatelja, dramatika, politika in socialista Ivana Cankarja. V Zagorju je bila namreč v soboto osrednja slovenska proslava ob 100-letnici pisateljevega rojstva. Odkritju doprsnega kipa velikanu slovenske književnosti, zaključni prireditvi, na kateri je bil slavnostni govornik Mitja Ribičič ter svečani premieri Cankarjevega dela za narodov blagor ti zagorskem Delavskem domu, so prisostvovali ugledni slovenski politični in kulturni delavci Sergej Kraigher, dr. Marijan Brecelj, France Popit, Andrej Marine, Lidija Šentjurc, Miha Marinko, Josip Vidmar, dr. Janez Milčinski in drugi. Referendum za samoprispevek V nedeljo so občani treh slovenskih občin — v Ajdovščini, Hrastniku in Laškem — odločali o krajevnih samoprispevkih. V ajdovski občini 80 glasovali za samoprispevek za gradnjo novih šol, v hrastniški za nadaljnjo graditev zdravstvenega doma in v laški občini za šole, in komunalne objekte. Povsod so že dopoldne na voliščih zaznamovali visoko udeležbo, ki kaže na to, da so bili referendumi dobro pripravljeni. Tovarne orožja praznujejo V Goraždih so v soboto zelo slovesno proslavili 30-letnico vojne industrije Jugoslavije in 25-letnico dela tovarne Pobjeda. Ob tej priložnosti je bila skupna slavnostna seja delavskih svetov Unisovih tovarn ž območja Goražd. Udeležili so se je predstavniki vojne industrije Jugoslavije, delovnih kolektivov industrije orožja in vojaške opreme iz vseh republik in pokrajin ter številni drugi gostje. Novi načrti ob združitvi Kar 95 odstotkov zaposlenih v obeh delovnih organizacijah je glasovalo za združitev kovinsko predelovalnega podjetja Panonija iz Murske Sobote z IMP Ljubljana. Od združitve si obetajo predvsem ustreznejšo in bolj preučeno usmeritev proizvodnje. V Panoniji, ki bo postala 17 TOZD IMP Ljubljana, so ob sana cijskem programu zasnovali tudi bistveno spremenjen in dopolnjen delovni program, zlasti za svojo glavno dejavnost, to je izdelovanje kmetijskih strojev. Praznik zavarovalstva S slavnostjo v domu kulture v Novem mestu so v soboto proslavili 30 let zavarovalništva na Dolenjskem. Na proslavi, ki sta jo pripravila območni svet zavarovancev in novomeška poslovna enota zavarovalnice Sava, je govorit član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Ludvik Golob. Obisk iz Globasnice Na povabilo občinske skupščine in občinske konference SZDL iz Radelj ob Dravi je Muto in Radlje v soboto obiskala skupina slovenskih odbornikov in članov slovenskega kulturno-prosvetnega društva iz Globasnice na avstrijskem Koroškem. Gostitelji so rojake iz Globasnice v Gorenju na Muti seznanili s samoupravljanjem, delegatskim sistemom, vlogo in delom družbenopolitičnih organizacij v OZD ter z delom SIS. Slovenci iz Globasnice so se posebej zanimali za razvoj radeljske občine in izrazili željo, da bi občini tesneje sodelovali. SREČANJE NEKDANJIH PIONIRJEV PARTIZANOV IZ KRANJA IN STRAŽIŠČA - Po 32 letih so se v soboto v gostišču Benedik v Stražišču srečali nekdanji člani pionirskih partizanskih čet iz Stražišča in Kranja. Pionirji-partizani iz Stražišča su se doslej že srečevali, medtem ko skupnega srečanja s Kranjčani še ni bilo. Pionirski partizanski četi sta bili zelo aktivni. Nemci so člane 30. januarja leta 1945 aretirali iz zaprli v Begunje. Sobotnega srečanja so se udeležili Miha Kramar, Franc in Lado Bajželj, Ivan Skok, Marjan Silar, Vilko Oman, Mitja Rakar, Bojan Bedene, Berti Gantar, Stane Bedene, Stane Brezar, Božo Rot, Jože Peklenik in Janez Remic. Razen Andreja Česna, ki je umrl, se srečanja niso udeležili Janez Česen, Alfred Tavčar in Vid Stempihar. Gost pionirjev-partizanov je bil tudi tajnik občinskega odbora Zveze združenj borcev občine Kranj Marjan Skok. (jk) -Foto: F. Perdan Jesenice V sredo, 15. decembra, bo redna seja izvršnega sveta občinske skupščine, na kateri bodo razpravljali o poročilu o delu izvršnega sveta, o zaključnem poročilu o rezultatih vpisa posojila za ceste v občini, o predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini v prvem tromesečju leta 1977, o predlogu specifikacije opravljenih del za izdelavo smernic za urbanistično načrtovanje v občini, posredovali mnenje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za leto 1977 ter za srednjeročno obdobje. D. S. Kranj Danes, 14. decembra, se bo na sedmi redni .seji sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze Kranj. Na seji bodo najprej razpravljali o delu TTKS Kranj od ustanovitve do danes, nato pa o družbenem dogovoru o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini. Na dnevnem redu pa bo tudi razprava o sofinanciranju Glasa, o osnutku finančnega plana občinske konference SZDL za prihodnje leto in o predlogu odloka kranjske občinske skupščine o podelitvi domicila Kokrškemu odredu. Obravnavali bodo še razpis za podelitev republiških priznanj Osvobodilne fronte. A. 2. Radovljica Pri komiteju občinske konference zveze komunistov Radovljica se je včeraj, 13. decembra, popoldne sestal aktiv komunistov kulturnih delavcev radovljiške občine. Razpravljali so o samoupravni organiziranosti in delegatskih odnosih in o programski usmeritvi kulture v občini; predvsem o akciji Človek, delo, kultura. Na 68. redni seji se bo danes, 14. decembra, opoldne sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Najprej so na seji obravnavali predlog smernic družbenoekonomskega razvoja občine v prihodnjem letu in osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za prihodnje leto. Na dnevnem redu pa je med drugim tudi razprava o osnutku proračuna občine za prihodnje leto, o poročilu iniciativnega odbora za gradnjo triglavskih žičnic in o poročilu o črnih gradnjah. A. 2. Škofja Loka V sredo, 15. decembra, bo redna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Škofja Loka, na kateri bodo razpravljali o predračunu stroškov za leto 1977, o devetmesečnem poslovanju občinske konference SZDL, o predlogu dogovora o financiranju občinske konference SZDL ter se dogovorili o nadaljnjem delu. Seja bo ob 13. uri v prostoru občinske konference SZDL Škofja Loka. D. S. Za torek, 21. decembra, so pripravili sejo izvršnega odbora Občinske zveze društev prijateljev mladine Škofja Loka, na kateri bodo pregledali program dosedanje aktivnosti izvršnega odbora DPM, se pripravili na letno skupščino ter evidentirali kandidate za nove organe občinske zveze društev prijateljev mladine. D. S. Tržič V torek, 7. decembra, je bila na občinski konferenci SZDL seja koordinacijskega odbora za proslave, na kateri so razpravljali o organizaciji proslav v počastitev 22. decembra, ko slavi Jugoslovanska ljudska armada 35. obletnico ustanovitve, in o proslavitvi Novega leta in dedka Mraza. V sredo je predsednik odbora za pripravo in izvedbo referenduma v tržiški občini Milan Ogris sklical posvetovanje predsednikov štabov za pripravo referenduma in predsednikov volilnih odborov. Na posvetovanju so razpravljali o pripravah na referendum o samoprispevku, ki bo v nedeljo, 19. decembra, in o nalogah, ki čakajo štabe in volilne odbore. Danes bo v Tržiču 10. redna seja predsedstva občinske konference SZDL. Predsednik občinske konference Marjan Jaklič predlaga razpravo o poročilu o dosedanjem delu odbora za pripravo in izvedbo referenduma o samoprispevku, ki bo 19. decembra in o predlogih za nadaljnje politične akcije, obravnavo stališč o financiranju Glasa in razpravo o gradivu za 6. sejo republiške konference SZDL, za katero bodo danes izvolili tudi delegate. -jk Krajevni praznik Mojstrane Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje — Mojstrana bodo tudi letos slovesno praznovali krajevni praznik, 16. december. Ta dan se krajani spominjajo dogodkov iz leta 1941, ko so se tudi v tem delu gornje-savske dobne domačini množično uprli nasilju okupatorja. V spomin na upor bo v teh dneh v Mojstrani več prireditev. Strelska družina Janez Mrak je skupaj z osnovno organizacijo ZRVS že izvedla tradicionalno strelsko tekmovanje v počastitev krajevnega praznika. V četrtek, 16. decembra, bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, naslednji dan pa bo osrednja proslava v dvorani kulturnega doma na Dovjem. Program bodo pripravili člani kulturnega društva, mladina, učenci osnovne šole Dovje — Mojstrana, ki nosi ime 16. december, ter pripadniki JLA. V petek, 17. decembra, bo v osnovni šoli košarkarski turnir, zvečer pa v zdravilišču Triglav tovariški večer z zabavnim programom za vse krajane. V okviru praznovanja krajevnega praznika se bo na samostojnem večeru predstavil znani slovenski dramski umetnik — domačin Rudi Kosmač, ljubitelji filmske umetnosti pa si bodo lahko brezplačno ogledali partizanski film V gori raste zelen bor. Letošnje praznovanje krajevnega praznika Dovje — Mojstrana pa bodo sklenili učenci osnovne šole s tekmovanjem o dogodkih iz NOB na tem območju. J. Rabič Koroški Slovenci pri kanclerju DUNAJ, CELOVEC - Avstrijski kancler dr. Bruno Kreiskv je sprejel v petek predstavnike osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem. To je bilo prvo srečanje kanclerja s koroškimi Slovenci po neuspelem preštevanju 14. novembra. Razen Krei-skega, zunanjega ministra Pahra in vodje ustavne službe Adamovvieha so bili na razgovoru dr. Franci Zwitter, dr. Matevž Grilc, Feliks Wieser in Filip Varaš. Srečanje ni prineslo posebnih sklepov. Kancler je sprva nasprotoval pogovorom v okviru kontaktnega komiteja, ki omogoča Slovencem enakopravno nastopanje, in zagovarjal uveljavljanje pravic in dogovor o njih v okviru tako imenovanih manjšinskih sosvetov. Po dobri uri razgovora je popustil, vendar s pripombo, da mora dobiti še soglasje treh vodilnih parlamentarnih strank. Kancler daje sicer koroškim Slovencem precej razlogov za optimizem, vendar so ti razlogi lahko varljivi, saj se Kreisky izgovarja na soglasje treh strank in odlaša z rešitvijo. Slovenci in vlada se namreč razhajajo pri nekaterih bistvenih vprašanjih, ki so pa osnova za uresničevanje 7. člena državne pogodbe. -jk Zmagali OK ZSMS Kranj in garnizija Stane Žagar Za njim je povzel besedo pomoč' nik poveljnika ljubljanskega armad' nega območja Milan Daljevič, ki Je spregovoril o razvoju JLA in poudaril, da je že pri ustanovitvi prve pr°' letarske brigade v mestecu Rudu 22. decembra 1941 prišla do izraza enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in narodnosti. O vlog1 ZSMS pri uresničevanju ciljev sploš" ne ljudske obrambe in družbene samozaščite pa je govoril republik1 sekretar za ljudsko obrambo Mih* Butara. Popoldne so v postojnskem kulturnem domu na sklepni slovenosti. ki je bila združena z bogatim kultur* nim programom, razglasili najbolj^ v tekmovanju za odličje 22. december. Prvo mesto za skupno delo >n dosežene uspehe na področju obrambnih priprav mladih ter negovanja revolucionarnih tradicij NOp sta dosegli OK ZSMS in garnizijj JLA Stane 2agar Kranj, drugo OK ZSMS in garnizija JLA Maribor, tretje pa OK ZSMS Laško in vojna pošta Ljubljana. L. B- Z javno tribuno na temo Mladina v NOB in splošni ljudski obrambi so se v petek dopoldne v Postojni začele sklepne slovesnosti letošnjega 7. tekmovanja za odličje 22. december, ki je bilo tokrat ob 35-letnici vstaje in ustanovitve JLA še posebno slovesno. To tekmovanje je postalo v naši republiki že tradicionalna oblika sodelovanja med mladinci v šolah in delovnih kolektivih in mladincih v vojaški suknji. V njem sodelujejo občinske konference ZSMS in garnizije JLA ljubljanskega armadnega območja, vključeno pa je tudi skupno delo ZSMS z organizacijami ZRVS in ZZB NOV ter občinskimi štabi teritorialne obrambe. Na javni tribuni, ki jo je odprl predsednik RK ZSMS Ljubo Jasnič, je bil prvi govornik Miha Marinko, ki je obudil spomine na ustanovitev komunistične partije Slovenije na Čebinah, katere 40-letnico bomo praznovali prihodnje leto ter nato opisal njeno zmagovito pot do osvoboditve slovenskega naroda. Razpisna komisija Upravnih organov skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 42. in 44. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih razmerjih pri delu prosto delovno mesto referenta za urbanizem v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja Pogoji: dokončana pravna fakulteta ali fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — oddelek za gradbeništvo ali arhitekturo in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati morajo razen drugih pogojev imeti tudi moralnopolitiČne kvalitete. Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovenju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: RAZPISNA KOMISIJA UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA. Komisija za razpis in odbor za medsebojna delovna razmerja ZAVOD ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO - KRANJ razpisujeta prosti delovni mesti 1. računovodje Pogoji: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri, — da ima 5 let prakse, od tega 2 leti na odgovornejših delovnih mestih, — da je moralno in politično neoporečen 2. gasilca — telefonista Pogoji: — da je kvalificiran delavec katerekoli stroke, — da ima odslužen vojaški rok Kandidati morajo svoje prošnje poslati v 15 dneh po objavi pod zaporedno številko 1. na naslov: Komisija za razpis Zavoda za požarno, reševalno in tehnjčno službo Kranj in pod zaporedno številko 2. na naslov: Odbor za medsebojna delovna razmerja Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Jesenice — Pred štirimi leti, ob zdelavi zazidalnega načrta Plavž, se na Jesenicah začelo razmišljati .^gradnji skupne kotlovnice za na-pje z okoli 55.000 kvadratnimi me-J"1 etažne površine v novih stanovskih in poslovnih objektih. Ko ? opustili idejo o gradnji individual-J*1 kotlovnic za vsa stanovanja, so I ogrevali za gradnjo skupne kot-l0vnice v Logu Ivana Krivca. .fo nadaljnjih razpravah o izgrad-"JJ1 skupne kotlovnice pa je koordinacijski odbor za usmerjeno stanovsko gradnjo sprejel sklep, da se pjevanje stanovanj na Plavžu in ^entru II priključi nV toplovodno rnrežje, ki bo povezano s proizvod-' ^i napravami toplovodnega siste-p v Železarni. Tako so začeli z in-enzivnimi pripravami za gradnjo °Plovodnega omrežja. Izhajali so Predvsem iz smernic gospodarskega ra*voja SFRJ in SRS, ki med dru-Jjj1111 predvidevajo, da je zaradi sploš-j ega pomanjkanja energetskih virov II Primarne energije potrebno smo-rno oskrbovanje ob čimmanjšem °nesnaževa nju okolja. Tako naj bi predvsem gradili skupni energet-1 . objekti (toplarne, plinarne), ki aJ bi bile čimbolj ekonomične glede i.a njihovo zmogljivost ter razpolož- J)Ve vire energije. Tako sta na Jese-*j,cah samo mesto in Železarna drug J"ugemu pogojevala svoj razvoj ter ^razraščala v prostoru, ki ponuja obre možnosti za načrtovanje kupnih energetskih virov. Vsako °Čeno načrtovanje izgradnje novih ftergetskih virov toplote bi pome-"o le odstopanje od družbenih aČel gospodarskega planiranja. PREDNOSTI GRADNJE TOPLOVODA c ^°vi toplovod, ki so ga na Jeseni-,an zgradili v začetku letošnjega ecerr»bra, ima številne ekonomsko e odstotkov, družbeni proizvod za 22 odstotkov, doseženi dohodek za 28 odstotkov, bruto osebni dohodek za 25 odstotkov, povprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega pa 10 odstotkov. Število zaposlenih se je v tem obdobju povečalo za 5 odstotkov predvsem zaradi novih zaposlitev v novi tovarni celuloze v Medvodah in pri lesni industriji. Lesna industrija je od junija naprej izredno dobro prodajala in so zato rezultati devetih mesecev ugodnejši od rezultatov prvih šestih mesecev. Uspešni sta bili tudi obe gozdni gospodarst vi, ki sta več prodali. Tovarna celuloze Medvode, ki tudi sodi v okviru gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva, je imela v tem obdobju precej upravičenih težav in so zato njeni rezultati , nekoliko slabši od predvidevanja. Proizvodnja papirja je potekala z nekaj zastoji in s stalnimi menjavami in preizkusi za ustreznejšo kvaliteto papirja. Ker je razumljivo da proizvodnja predvsem deficitarnih papirjev ne bo tako hitro stekla, tovarna celuloze Medvode rešuje ta položaj v solidarnem dogovoru z drugimi temeljnimi organizacijami Aera Celje. Tako ho se dogovorili za solidarno odplačevanje investicijskih kreditov. Rentabilnost precejšnje investicije tovarne celuloze je v njenem začetnem obdobju precej omejena in bo trajala vse do časa, ko bo lahko normalno stekla proizvodnja AC papirjev. Na polno proizvodnjo računajo v letu 1978. Izvoz članic sestavljene organizacije gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva se še vnaprej bistveno j povečuje, saj^se je povečal kar za 38 odstotkov v primerjavi z lanskim izvozom tega obdobja, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 20 odstotkov. Najboljše dosežke imata LIP Bled in ZLIT Tržič, ki sta v skupnih rezultatih izvoza udeležena s 63 odstotki. Likvidnost poslovanja članic GLG je razen tovarne celuloze Medvode še naprej izredno visoka, največ pa seveda predvsem zato, ker organizacije letos niso izdatno vlagale v nove objekte. Predvsem za prihodnje leto predvidevajo več novih naložb tako v lesni industriji kot. tudi v gozdarstvu, kjer bodo precej denarja vložili v izgradnjo gozdnih komunikacij. D. S. PTT za Posočje Obveščamo ptt uporabnike, da bodo pošte na Gorenjskem dale svoj prispevek za Posočje tako, da bodo poslovale tudi v nedeljo 19. decembra 1970 od 8. do 13. ure. Tega dne bodo tudi dostavljači dostavljali poštne pošil jke. Podjetje xu PTT promet Kranj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov objavlja prosti delovni mesti: 1. poslovodje prodajalne v Kranju Pogoj: — zaključena srednja izobrazba komercialne ali ekonomske smeri z uspešno prakso na odgovornih delovnih mestih na področju prodaje, — nekaznovanost, — sposobnost vodenja in urejanja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, — aktiven odnos do samoupravljanja in da pri delu uveljavlja nazore, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili, — uspešno opravi jen test, — poskusno delo 45 delovnih dni. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki znajo svetovati namembnost izdelkov panoge 125 in 126. 2. vodje izmene priprave past Pogoj: — zaključena srednja strokovna izobrazba kemijske ali usnjarske smeti s 5-letno prakso, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, pri--pravijenost za razvoj in urejanje samoupravnih odnosov, — da pri delu uveljavlja nazore, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili, — uspešno opravljanje delovnih obveznosti, — delo v treh izmenah, — uspešno opravljen test, — odslužen vojaški rok. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene prijave sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška c. 6 najkasneje do 24. 12. 1976. O sklepu sveta za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka razglasa. Istočasno vabimo k sodelovanju STRUGARJE s prakso in STROJNE KLJUČAVNIČARJE. Nastop dela je možen takoj. tri glav Razpisna komisija Triglav konfekcije Kranj razpisuje naslednja prosta vodilna delovna mesta: 1. vodje splošne službe Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali organizacijske smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejšem delovnem mestu v kadrovskih službah, — da ima srednjo izobrazbo, 10 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 6 let pri kadrovskih in splošnih poslih delovnih organizacij. 2. vodje engro prodaje Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še nasledn je pogoje: — da ima visoko ali višjo šolo organizacijske ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta pri prodaji in nabavi konfekcijskih izdelkov, — da ima srednjo izobrazbo, 10 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 6 let pri prodaji in nabavi konfekcijskih izdelkov. Poleg navedenih pogojev se za razpisani vodilni delovni mesti od kandidatov zahteva inoralnopolitična neoporečnost. Pismene prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: Triglav konfekcija, Kranj, Savska c. 34, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijave se sprejemajo 15 dni po objavi razpisa. A Cestno podjetje v Kranju razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: tovorni avto TATRA 138, letnik 1963 izklicna cena 50.000 tovorni avto FAP reg. št. KR 33-04 letnik 1963 izklicna cena 20.000 tovorni avto FAP reg. št. KR 33-05 letnik 1963 izklicna cena 20.000 osebni avto Zatava 750 letnik 1972 izklicna cena 8.000 telefonska centrala letnik 1965 izklicna cena 10.000 brizgalka za emulzijo FAGRAM letnik 1967 izklicna cena 1.000 računski stroj Zagreb letnik 1962 izklicna cena 50 skreper 1. 1968 izklicna cena 1.000 Licitacija bo 21. 12. 197(> ob 11. uri v menzi podjetja. Jezerska cesta 22. Ogled je možen vsak dan od (i. do 14. ure. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osel>e. ki morajo pred pričet-kom licitacije vplačati 10 odstotni polog od izklicne cene. 6773 Za boljše odnose Škofja Loka - V četrtek, 9. decembra, 80 se v Škofji Loki zbrali člani družbenopolitičnega aktiva sestavljene organizacije Alpetour in razpravljali o samoupravni organiziranosti v organizaciji ter o odnosih v organizaciji. Seje so se udeležili tudi Ludvik Kej žar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, Zvone Labura, predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov /a Gorenjsko, Marjan Gantar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka, Henrik Pe temelj, sekretar občinskega komiteja ZK Kranj, Momir Sibinčič, družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Škofje Loke ter Franc Jere, predsednik občinske konference SZDL Radovljica. Na seji so hoteli razčistiti temeljne probleme in odnose, ki so se v zadnjem času pojavili v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela, nakazovali poti za razreševanje težav in se zavzeli za čimprej š- V poslovalnici elgo Lesce boste v času od 15. do 30. decembra prejeli nasvet za obdaritev ob novem letu. Program demonstracij, in sicer: 15., 16. in 17. decembra: zamrzovanje živil v hladilnih skrinjah 21., 22. in 23. decembra: demonstracija šivalnih strojev Bagat Zadar 27., 28. in 29. decembra: demonstracija malih gospodinjskih aparatov Elma Črnuče 20. in 30. decembra: nasveti za pripravo novoletnih menijev za silvestrovanje doma. Demonstracija bo navedene dni vsakič od 15 do 18. ure njo temeljito uresničitev zakona o združenem delu. Dohodkovni odnosi, samoupravna organiziranost, resnični samoupravni odnosi v organizaciji naj bi v prihodnje vodili tudi k boljši organizaciji dela, smotrnemu gospodarjenju in racionalizaciji, k uspešnejšemu poslovanju vse sestavljene organizacije. Organizirali naj bi se tako, da bi bili v nadaljnjem obdobju uspešnejši in z doslednim uresničevanjem vseh sprejetih sklepov krepili svojo rast. D. S. Montažne hiše Bled — Proizvodnja hiš in montažnih objektov ima ob močni proizvodnji gradbenih materialov v gorenjski regiji dolgoletno tradicijo in osnovo za razvoj te proizvodnje. Nasploh so opazne precejšnje potrebe po gradnji takšnih cenenih, industrijsko izdelanih domovih, zato sta na Gorenjskem Jelovica Škofja Loka in Lip Bled odločena, da nadaljujeta tradicijo. Obe organizaciji, tako Jelovica, ki ima že dolgoletne izkušnje, kot tudi LIP Bled, ki s proizvodnjo šele začenja, imata v okviru sestavljene organizacije GLG še več možnosti za uspešen skupni razvoj ob sodelovanju in ob podpori vseh članic GLG. Samo v Jelovici je s sedmimi milijardami S dinarjev letnega prometa z delnim izvozom dobro izhodišče za povečanje obsega in pomena te veje proizvodnje v regiji. V okviru regije so se o razvoju te dejavnosti že menili in zavzeli stališče, da je gradnja montažnih objektov skupna zadeva vseh članic sestavljene organizacije, saj gradnja zahteva skupna vlaganja za začetek del. Razvoj proizvodnje montažnih hiš pa je predvsem pomemben pri uresničevanju programa delitve dela v regiji. D. S. Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na XVII. novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. decembra boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. MODNO ČEVLJARSTVO KERN STANKO, Kranj, Partizanska 5. Stanovanjska gradnja Jesenice — V naslednjem petletnem obdobju predvideva samoupravna stanovanjska skupnost izgradnjo skupaj 1124 stanovanj, ali 225 stanovanj letno, razen tega pa načrtujejo še 250 stanovanj v zasebnem sektorju ali povprečno 50 letno. Največ stanovanj, 266, bodo dogradili letos, 199 stanovanj prihodnje leto, 209 stanovanj v letu 1978, 234 stanovanj v letu 1979 ter leta 1980 skupaj 216 stanovanj. Načrtovana gradnja stanovanj v družbenem sektorju zagotavlja, ob letnem povprečju 225 stanovanj* gradnjo 8 stanovanj na 1000 prebivalcev občine, ob upoštevanju individualne stanovanjske gradnje, pa bo zgrajenih v povprečju 275 stanovanj letno ali v povprečju po 9,75 stanovanja na 1000 prebivalcev. Prostorske možnosti gradnje stanovanj so usklajene s planskimi potrebami organizacij in skupnosti občine. Za izgradnjo vseh stanovanj bodo iz različnih virov prispevkov namenili 544 milijonov 895.000 dinarjev. D. S. Za obisk in nakup se pripo roča MURKA ELGO LESCE Hotel HCREinR KRANJ Vas vabi _ vdancingbar vsak dan razen nedelje od 22. do 3. ure zjutraj — na ples v restavraciji hotela ob sobotah ob 20. uri Igra orkester QUINTON s POLJSKE Skupnost za zaposlovanje Kranj W Pedagoški oddelki . \ gimnazij na Gorenjskem Prejeli smo nekaj vprašanj, med katerimi je posebno aktualno naslednje, ki nam ga je poslala učenka 8. razreda. »Obiskujem 8. razred osnovne šole. Bila sem vedno srednje dobra učenka in sem sedmi razred končala s prav dobrini uspehom. Tudi letošnje šolsko leto pričakujem prav dober uspeh, vendar ne brez trojke. 2e od nekdaj me veseli pedagoški poklic. Dobro vem, da na kranjsko gimnazijo ne bi bila sprejeta. Slišala sem, da je pedagoška gimnazija tudi v Radovljici, učence pa sprejemajo tudi z malo slabšim uspehom. Kakšne morajo biti ocene iz glavnih predmetov? Kateri predmeti so na pedagoški gimnaziji?« Za odgovor smo naprosili ravnatelja kranjske gimnazije. »V letošnjem šolskem letu imamo na kranjskih gimnazijah že drugo generacijo dijakov v oddelkih gimnazije pedagoške usmeritve in sicer na Jesenicah, v Kranju, Radovljici in Škofji Loki. Ti oddelki so bili ustanovljeni .za šolsko leto 1975/76 kot rezultat prizadevanj, da bi v prihodnje zmanjšali velik primanjkljaj pedagoškega kadra. Čeprav so vpisni pogoji formalno enaki kot za katerokoli drugo srednjo šolo — to je uspešno končana osnovna šola — hi vendarle zaradi družbene vloge in zahtevnosti poklica ne smeli pozabiti, da bi morali kandidati za gimnazijo pedagoške smeri imeti še nekatere posebne lastnosti: da so praviloma najboljši in najsposobnejši učenci, da so družbeno pravilno opredeljeni, aktivni in razgledani, da so motivirani za delo z mladino. Take zahteve smo postavljali vseskozi pri kadrovanju v oddelke gimnazij pedagške usmeritve, posebno pa jih poudarjamo tudi tukaj, ker često ugotavljamo, da prenekatcri učenec nuna len lastnosti. Zal moramo poudariti, da se v oddelke pedagoške usmeritve vključujejo učenci s slabšim učnim uspehom iz osnovne šole, kar je na eni zadnjih sej ugotovil tudi strokovni svet zavoda za šolstvo SRS. V oddelek gimnazij pedagoške usmeritve se vpisujejo učenci, ki se pozneje nameravajo posvetiti poklicu vzgojitelja, razrednega ali predmetnega učitelja kot tudi tistim pedagoškim poklicem, ki zahtevajo visoko izobrazbo. Obe leti doslej sta gimnaziji v Škofji Loki in Kranju praviloma vpisovali le učence za bodoče razredne in predmetne učitelje, kandidate za vzgojitelje sta usmerjali po dogovoru z Vzgojiteljsko šolo v Ljubljani na to šolo, medtem ko sta gimnaziji na Jesenicah in v Radovljici vpisovali tudi učence za bodoče vzgojitelje. Danes imamo na Gorenjskem v prvem letniku 4, v drugem pa 5 oddelkov pedagoške usmeritve gimnazij. Koliko oddelkov bodo gorenjske gimnazije vpisale prihodnje šolsko leto. bo odvisno od predvidenih kadrovskih potreb, o čemer se bodo morali dogovoriti pristojni organi (družbenopolitične in izobraževalne skupnosti ter zavod za šolstvo). V februarju bodo morale osnovne šole opraviti predvpis učencev v srednje šole. V mesecih do rednega vpisa bodo srednje šole, služba pri skupnosti za zaposlovanje in ostale svetovalne službe preverjale ustreznost prijav, se pogovarjale z učenci in jim svetovale pri dokončnem vpisu. Oddelki gimnazij pedagoške usmeritve so prvi dve leti na matičnih gimnazijah na Gorenjskem, enajsto in dvanajsto leto šolanja in vsa nadaljna leta pa bodo nadaljevali v Ljubljani na sedanji gimnaziji pedagoške smeri, vzgojiteljski šoli oziroma bodočem pedagoškem centru. Dijaki drugega letnika oddelkov gimnazije pedagoške smeri prav v teh dneh izpolnjujejo vprašalnike, kjer se opredeljujejo za svoje bodoče študijsko-poklicne usmeritve. Seveda bodo pri njihovi dokončni opredelitvi sodelovali še njihovi dosedanji profesorji, svetovalna služba gimnazije pedagoške smeri v Ljubljani in seveda tudi svetovalna služba skupnosti za zaposlovali je. Oddelki gimnazije pedagoške usmeritve delajo po začasnem predmetniku in programu bodočega usmerjenega izobraževanja. Glede na to, da je to novost, ki ni še niti dokončna in še manj preskušena, je program v gimnaziji pedagoške usmeritve gotovo vsaj enako težak, če ne celo težji kot v gimnazijah splošne smeri, zato so nasveti, da je to lažja šola in da ni posebnih zahtev, povsem napačni.« prof. Valentin Pivk Ostalim bomo odgovore poslali osebno po pošti. Vprašanja s področja poklicne tematike sprejemamo na naslov: Skupnost za zaposlovanje Kranj, Enota Škofja Loka,Stara cesta 12, »PU — rubrika Glas.« Razpisna komisija TOZD Komunala ki je v sestavi KG P GRAD Bled razpisuje prosto vodilno mesto računovodje — finančnega knjigovodje Poleg splošnih pogojev se zahteva še: — višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v finančni stroki — da je moralno in politično neoporečen. Delovno mesto se zasede s 1. 1. 1977 oziroma po dogovoru. Kandidati naj se pismeno priglasijo na KGP Grad Bled — TOZD Komunala, rok za prijavo traja 15 dni od dneva objave. V priglasitvi naj opišejo dosedanje delovne izkušnje in priložijo dokazila o izobrazbi in potrdilo o nekaznovan ju. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka, Titov trg 4 b objavlja naslednja prosta delovna mesta v TOZD RTC Krvavec 1. Strojnik ii. — serviser elektro Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — KV delavec ključavničarske ali elektro stroke s 5-letno prakso v osnovnem poklicu in 2 leti v tehničnem obratu žičnic. Poskusno delo 60 dni. 2. Snažilka Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — Dokončana osemletka, opravljen tečaj za snažilko. 6-mesečna priučitev za samostojno opravljanje del. Poskusno delo 30 dni. 3. Redar na parkirišču — 3 delovna mesta Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — Dokončana osemletka in 2 leti prakse prometne stroke. Poskusno delo 30 dni. 4. Obračunski referent Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — Srednje strokovna izobrazba in 3 leta prakse na ustreznem delovnem mestu. Poskusno delo 60 dni. 5. Strojnik ii — 5 delovnih mest Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — KV delavec strojne ali elektro smeri oz. PK delavec strojne ali elektro smeri in 5 oz. 10 let prakse v poklicu. > Poskusno delo 60 dni. 6. Strojnik iii Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — KV delavec strojne ali elektro smeri in 3 leta prakse v poklicu, od tega vsaj 1 leto kot strojnik vlečnice. Poskusno delo 60 dni. 7. Skladiščnik-serviser Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — KV delavec mizarske stroke in 3 leta prakse v osnovnem poklicu. Poskusno delo 60 dni. 8. Nočni čuvaj Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — Dokončna osemletka in 1 leto delovnih izkušenj v čuvajski službi. Poskusno delo 40 dni. 9. Gospodar Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — KV delavec elektro ali kovinske stroke ali poklicna šola trgovske stroke in 5-letna praksa, od tega 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Poskusno delo 60 dni. 10. Gorski reševalec Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — srednješolska izobrazba, opravljen izpit za gorskega reševalca, opravljen izpit iz prve pomoči in 2 leti prakse s področja "aktivnega reševanja ponesrečencev. Poskusno delo 60 dni. 11. Blagajnik Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — Srednje strokovna izobrazba in 2 leti prakse v osnovnem poklicu. Poskusno delo 60 dni. 12. Strežnik — 2 delovni mesti Pogoj za zasedbo delovnega mesta: — Dokončana osemletka in 3-mesečna praksa kot strežnik na žičnici za priučitev. Poskusno delo 30 dni. Pod tč. 1 in 2 se delo združuje za nedoločen čas, za vsa ostala delovna mesta pa za določen čas do 15. 4. 1977. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Kranju, Koroška c. 5 — 15 dni po objavi. DOGOVORIMO SE ©ŠKOFJA LOKA 18. skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka »reda, 22. decembra 1976, izjemoma ob 14. uri sejna dvorana skupščine občine škofja Loka Polj anska cesta 2 Dnevni red skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupno..ti in družbenopolitičnega zbora Skupščin«- občine 8*ofja Loka Poleg verifikacije pooblastil delegatov, potrditve zapisnika 17. skupne 8eJe zborov ter poročila o uresničevanju sklepov te seje, so pripravili na-■lednji dnevni red: 7- predlog sklepa o podelitvi občinskih priznanj ~ predlog sklepa za začetek postopka za spremembo statuta obči/ie Škofja Loka — poročilo o postavitvi spomenika dražgoski bitki — osnutek osnov politike uresničevanja družbenega plana razvoja občine sKofja Loka za obdobje 1975- 1980 vletu 1977 — predlog programa stanovanjske graditve v občini Škofja Loka za obdobje 1976 - 1980 . — predlog odloka o določitvi najnižega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v sta-"ovanjskem gospodarstvu v občini — predlog odloka o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu — predlog odloka o obveznem združevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve v občini — predlog odloka o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu — predlog Odloka o spremembi odloka o proračunu občine za leto 1976 . — predlog odloka o začasnem finan-c,ranju proračunskih izdatkov v L četrtletju 1977 ~ predlog odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od Prometa proizvodov in od plačil za storitve — predlog odloka o povračilu stroškov in nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Škofji Loki — predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi — predlog samoupravnega sporazuma o razdelitvi pristojbin, ki jih plačuje Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour za cestna in motorna volila ~ volitve in imenovanja ~ delegatska vprašanja »eč točkam dnevnega reda je priloženo mnenje izvršnega sveta skupščine občine. Stanovanjska gradnja V minulih letih malo novih stanovanj, zato bo potrebno z več stanovanji do konca leta 1980 zmanjšati primanjkljaj — Največ novih stanovanj v krajevni skupnosti Škofja Loka Delegati vseh treh zborov skupščine občine bodo odločali o predlogu programa stanovanjske graditve v občini za obdobje 1976 do 1980, o katerem je bilo v javni razpravi nekaj pripomb. Predlog programa vsebuje analizo o stanovanjski problematiki v letu 1971, oceno uresničevanja plana 1971 do 1975 ter temeljne cilje in naloge ter osnovne podatke za izdelavo plana v naslednjem srednjeročnem obdobju. Od leta 1971 do 1975 so v občini zgradili le 821 stanovanj v družbeni in zasebni gradnji in zanje namenili 381 milijonov 873.000 dinarjev stanovanjskih sredstev. Primerjalna analiza z drugimi občinami pa pove, da so v škofjeloški občini izdatno vlagali v stanovanja, zgradili pa izredno malo predvsem zaradi neustrezne delitve stopnje stanovanjskega prispevka. Delovnim organizacijam je ostalo 107 milijonov 991.000 dinarjev ali 70 odstotkov vseh sredstev stanovanjskega prispevka, vprašanje pa je, kako so se ta sredstva namenjala za stanovanjsko gradnjo. Zato program predvsem poudarja prihodnjo namensko uporabo stanovanjskega dinarja. Le 50 odstotkov sredstev je bilo dejansko namenjenih stanovanjski gradnji... Stanje ob koncu leta 1975 s precejšnjo nedokončano gradnjo je osnova za srednjeročni program, ki narekuje izgradnjo 1736 stanovanj ter 629 stanovanj za nove družine. Če bi v občini zgradili 2365 stanovanj, potem leta 1980 ne bi imeli več problemov, če ne bi bil stanovanjski fond izredno star in slab in je zato treba prišteti tudi vsa tista stanovanja, ki jih bo potrebno obnoviti. Takšen program zahteva 558 milijonov 873.000 dinarjev ob seveda strogi namenski uporabi. Plan razvoja za 1977 Izvršni svet predlaga osnutek 8nov politike uresničevanja z^užbenega plana razvoja od *»75 do 1980 v letu 1977 v obrav-j*avo in sprejem po dvofaznem Ppstopku kot osnutek in predlog. 8ebuje naloge družbenoekonomskega razvoja v letu 1976 in »nove ter razvoj posameznih Pojavnosti v letu 1977. Naslednje eto pričakujejo nadaljnjo gospo-^r«ko rast, večji izvoz in uvoz V Dr°duktivno8t, ki bo inten-*vnejša ob doslednem samo-*ii avnem organiziranju in po-lovnem povezovanju. Družbeni Proizvod naj bi porasel za 5 od-L.otkov, industrijska proizvodna za 8 odstotkov, zaposlenost ~a 2,5 odstotka, produktivnost za ^ odstotke, izvoz za 5 do 7 o totlcov, uvoz za 10 odstotkov, y8e°na potrošnja za 4 odstotke, jpelež investicij za 15 odstotkov :** negospodarske investicije za '? odstotkov. Razvoj za leto 1977 j*a*e, da v razvoju zaostajajo za predvidevanji družbenega plana, **to bodo potrebni izdatni napo-n v iskanju možnosti in rezerv za hitrejšo gospodarsko rast in kvaliteto v gospodarjenju. Osnutek vsebuje zelo natančno in kvalitetno analizo posameznih nalog, s poudarkom na večji produktivnosti, ekonomičnosti, zunanjetrgovinski problematiki, naložbah, kmetijstvu, obrti in turizmu ter ostalih dejavnostih. Vse so pomembne za nadaljnji razvoj, omenimo naj le naložbe: v letu 1977 bodo investirali 938 milijonov 673.000 dinarjev, od tega bo največ lastnih oziroma združenih sredstev. Vsekakor bo osnutek, izdelan na osnovi uresničevanja družbenega plana razvoja v letu 1976 ne le na seji skupščine, temveč tudi pozneje, ko ga bodo kot osnutek in kot predlog obravnavali delovni ljudje in občani,, deležen vse pozornosti in kvalitetnih razprav, saj je ne nazadnje tudi pripravljen tako, da s konkretnimi ukrepi in analizami ter kazalci kar najbolje predstavlja predvideni razvoj občine v letu 1977. **ed največje naložbe v občini sodi tudi industrijski objekt Termopo/a Sovo-Venj s predračunsko vrednostjo 15 milijonov 973.000 dinarjev. V občini je Se nedokončanih ob/ektov v skupni predračunski vrednotiti 299 milijonov ^7.000 dinarjev. Ob tem izhajajo iz temeljev družbenih ciljev in nalog: delež stanovanjske izgradnje mora biti večji kot stopnja rasti družbenega proizvoda; samoupravljalci imajo pravico in so dolžni sodelovati pri stanovanjskem gospodarjenju; smotrno vlaganje; sistemska ureditev financiranja komunalno urejenih sosesk in spremljajočih objektov; racionalizacija z večjo industrializacijo; minimalni normativi za komunalno urejanje; večji vpliv na urbanistične programe in plansko urejanje zemljišč. Temeljne naloge med drugim zahtevajo predvidena sredstva za 1050 stanovanj v blokovni gradnji in 450 individualnih hiš, namensko uporabo denarja, zboljšanje stanovanjskega standarda, gradnjo 262 solidarnostnih stanovanj, upoštevanje rokov gradnje, kvalitete in cene, nadzor nad stroški komunalnih naložb, izgradnjo sosesk s spremljajočimi objekti, več zasebnih sredstev pri dodelitvi najemnih stanovanj, ekonomske cene in dogovor o stroških. Družbena gradnja je usklajena s potrebami in tako naj bi v Železnikih zgradili 254 stanovanj, v Zireh 96 stanovanj in v Škofji Loki 700 stanovanj, največ enosobnih in dvosobnih. V programu niso vključene naložbe za izgradnjo spremljajočih objektov rudnika urana Zirovski vrh, potrebno pa bo, da se takšen program čimprej izdela in doda k planu stanovanjske izgradnje v občini. Ob uresničevanju programa bodo morali sodelovati delovni ljudje in občani v TOZD, krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih, dosledno pa bo potrebno izločati 6,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo (sedanje stopnje 7,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov veljajo do 31. decembra 1976) s tem, da se izloči najmanj 0,36 odstotka za izgradnjo dijaških in študentskih domov. • Po predlogu odloka o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje naj l>i organizacije s podpisom sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo združile sredstva pri l>anki v visini 1 odstotka od bruto osebnih dohodkov (do zdaj: 0,84 odstotka). . . • l'o predlogu odloka o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodar* stvu naj. bi organizacije s podpisom sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo za obdobje 1977 do 1980 namenile najmanj b,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. ("> ne bodo podpisale, velja odlok z enako stopnjo . . . • l'o predlogu odloka o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu naj bi organizacije s podpisom sporazuma o izločanju obveznega prispevka za družbeno |x>moč namenile 1,40 odstotka od visine bruto osebnih dohodkov (do zdaj: 1,50 odstotka) Tako bo stanovanjska skupnost zagotavljala družbeno pomoč občanom z nižjimi osebnimi dohodki, mladim družinam in ostalim . . • l'o predlogu odloka o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu predpisani dohodkovni cenzus 1200 dinarjev, ki je eden izmed pogojev za pridobitev stanovanja družbene lastnine, ne ustreza več. Samoupravna stanovnjska skupnost predlaga povišanje dohodkovnega cenzusa na 1550 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva, ki je tako še upravičen pričakovale«' stanovanja. To je eno izmed meril za dajanje družbene pomoči občanom z nižjimi dohodki, mladim družinam in ostarelim ljudem . Z zadnje seje... • Zbor združenega dela ima 45 delegatskih mest, zbor krajevnih skupnosti 2(i delegatskih mest in družbenopolitični zl>or 21 delegatov. . • Delegacije in konference delegacij morajo do 20. decembra poslati sekretariatu občinske skupščine kopijo pooblastila za delegate oziroma delegate, ki bodo delegirani na sklicno sejo in zapisnik o delu delegacije oziroma konference delegacij, iz katerega bodo vidne morebitne pripombe na gradivo in morebitna delegatska vprašanja ... v • Na zadnji seji skupščine so se strinjali s predlogom delegacije KZ Škofja Loka — območje Gorenja vas, da naj bi na delegatska vprašanja odgovarjali javno. Vprašanja, na katera bo dal odgovor izvršni svet ali drug organ neposredno na seji naj bi se na isti seji prebrala skupaj s povzetkom odgovora vnesla v skrajšani zapisnik seje. Vprašanja, na katera nebo posredovan odgovor na seji pa naj bi se skupaj z odgovorom priložila gradivu /a nas led njo sejo občinske skupščine .. . • Slavnostna seja ob občinskem prazniku naj bi bila 8. januarja 1977. Za to sejo naj bi delegacije določile delegate na svojih sestankih za sejo, ki bo prihodnjo sredo, 22. decembra Največ novih stanovanj bodo zgradili v krajevni skupnosti Škofja Loka Medobčinski odbor za postavitev spomenika dražgoški bitki je opravil precejšnje delo, med drugim poskrbel tudi za zbiranje denarja. 5 milijonov 259.976 dinarjev so se za spomenik odločili prispevati delovni ljudje in občani vseh gorenjskih občin, Kamnika, Domžal, Šiške, republiških organov ter krajev iz vse Slovenije. Delegati bodo na seji sklepali o nadaljnjem varstvu in vzdrževanju spomenika ter o podelitvi priznanj za aktivno delo pri postavitvi spomenika 25 delovnim in družbenopolitičnim organizacijam ter posameznikom. Delegati bodo odločali ... o predlogu za uvedbo postopka za spremembo statuta občine, kajti zaradi precejšnjih družbenih sprememb, konkretne samoupravne prakse, novih zakonov in drugih vzrokov je treba statut spremeniti. Čeprav je bil sedanji statut izredno dobro pripravljen in ustrezen, so se že tedaj zavedali, da bodo predvsem družbene spremembe terjale njegovo dopolnitev, zato so imenovali komisijo, ki je spremljala uresničevanje statuta in prisluhnila pobudam za pripravo sprememb. Na seji bodo imenovali komisijo, ki bo izvedla postopek za spremembo statuta vsaj do konca prvega polletja prihodnjega leta, organizacije in občani pa naj bi posredovali pobude in predloge. Osnutek sprememb statuta naj bi skupščini občine posredovali do konca aprila 1977 ... ...o predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih izdatkov v prvem tromesečju 1977, kajti redno financiranje proračunskih izdatkov se vsako leto sme uresničevati le na osnovi sprejetega proračuna in odloka o začasnem financiranju izdatkov in sme trajati najdlje do 31. marca. Proračun do začetka 1977 ne bo sprejet in zato bi bilo onemogočeno redno financiranje proračunskih izdatkov... ... o predlogu odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa pro- Kdaj gradnja v Selški dolini? Na zadnji seji skupščine so delegacije iz Selške doline želele odgovor na delegatsko vprašanje: kdaj bo izdelan urbanistični načrt za Selško dolino, kdaj bodo lahko gradili vsaj zasebne hiše? Zdaj je gradnja popolnoma zavrta, zato naj bi dobili svojega urbanista, skupščina občine pa tudi urbanista le za področje doline, obenem pa naj bi organizirala urbanistični projektivni biro. Oddelek /.a urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pojasnjuje: osnutek urbanističnega programa je Urbanistični zavod — projektivni atelje predložil v roku, vendar je oddelek menil, da se mora dopolniti. Posebna strokovna komisija je pregledala urbanistično dokumentacijo in dala mnenja. Urbanistični biro naj bi zdaj posredoval se mnenje svojega strokovnega sveta in potem bodo z delom lahko nadaljevali. Za urbanistično planiranje pa so dobili urbanista, ki je pripravljen sodelovati. Te težave so resna ovira za urbanistični program, zato za to prehodno obdobje pripravljajo zazidalni načrt za Železnike, ob tem pa žele, da bi tesno sodelovali vsi občani in delovni ljudje krajevne skupnosti Železniki. Alpetourova cestnina vsem občinam Lani je občina za 311 registriranih Transturistovih vozil prejela milijon 607.737 dinarjev, po združitvi v Alpetour in ob ustanovitvi več njegovih TOZD ter po predpisih pa se motorna vozila registrirajo v tisti občini, kjer ima TOZD sedež. Zato so pripravili samoupravni sporazum 0 razdelitvi dela pristojbin, ki jih plačuje sestavljena organizacija združenega dela Alpetour za cestna motorna vozila. Cestnina naj bi se delila po vseh občinah, kjer ima Alpetour svoja vozila. izvodov in od plačil za storitve. Spremembe so usklajene z zveznimi predpisi, delno s sklepom izvršnega sveta in oproščajo družbenopolitične organizacije, društva in njihove zveze davka od določenih storitev. Med drugim 10-odstotnega prometnega davka ne bodo več plačevali od vrednosti prodanih vstopnic za veselice, cirkuške predstave, artistične nastope, zabavne in druge podobne prireditve, saj jih organizirajo s prostovoljnim delom zato, da si pridobe sredstva za svojo osnovno dejavnost. Iz tega vzroka ne bodo plačevali davka tudi od vrednosti prodanih srečk za tombole, loterije, sreče-love in druge podobne prireditve na srečo ter od vlog za javne stave, ki jih prirejajo v okviru raznih prireditev ... ... o predlogu odloka o povračilu stroškov in nagradah sodnikom porotnikom občinskega sodišča v Škofji Loki. Le-tem pripada povračilo dejanskih stroškov, povračilo za izgubljeni osebni dohodek ali zaslužek in nagrada, ki se prizna po presoji glede na čas trajanja, na število in na težo obravnavanih zadev, vendar ne več kot sto dinarjev dnevno ... ... o predlogu sklepa za podelitev priznanj, ki se občanom in organizacijam ter skupnostim podeljuj-jejo vsako leto ob občinskem prazniku. Letos predlagajo za Veliko plaketo dva delovna kolektiva, za Malo plaketo tri dobitnike in za nagrade ob občinskem prazniku štiri prizadevne in aktivne občane ... Priznavalnine borcem Stalne, občasne in enkratne občinske priznavalnine borcem NOV in drugih vojn naj bi se z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih poenotile za vso Slovenijo. Predlog družbenega dogovora tako določa, kateri udeleženci NOV in drugih vojn so upravičeni do priznavalnin, opredeljuje pogoje in merila ter financiranje. Komisija za vprašanje borcev NOV in vojaških invalidov škofjeloške občine je osnutek dogovora obravnavala in sprejela določene pripombe. Će ga bodo sprejeli tudi delegati vseh treh zborov, bo začel veljati 1. januarja 1977. Volitve in imenovanja Na seji bodo obravnavali predlog za imenovanje ravnatelja osnovne šole Ivan Tavčar Gorenja vas, predlog za izvolitev sodnika za prekrške in razrešili Nika Ranta dolžnosti namestnika sodnika za prekrške pri občinskem organu za kaznovanje prekrškov v Škofji Loki. Razpravljali bodo o predlogu za razrešitev Petra Pirnovarja dolžnosti predsednika komisije za samoupravne akte in imenovali novega predsednika te komisije, o predlogu za razrešitev in imenovanje nekaterih članov v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter o predlogu za razrešitev in imenovanje nekaterih članov skupin delegatov za zbore skupščine SRS. Pripravila: Darinka Sede j France Novine V galeriji mestne hiše v Kranju od 10. do 28. decembra Slikar France Novine je v svojem bistvu »homme naturel«, za vedno doma sredi ekološko ogrožene, domače, vzvalovljene krajine, kjer je v vizualni strukturi zemeljskih razorov mogoče prepoznati navzočnost časovnega nemira, tako rekoč nadzvočne hitrosti. Tesnobno dojetje določenih izkušenj, ki so ustvarile v slikarju usedlino, sluteno že pred leti v njegovi ekspresionistični zasnovi, in nato dalje v fantazmagorični razsežnosti, v tem spiritus agensu njegovega izraza danes — to je okvir, v katerem se srečuje Novin-čeva slika z resničnostjo. (»S fotografijo nisem in nisem zadovoljen, ker mi ne da tistega, kar od nje pričakujem. Malokdaj ima četrto dimenzijo.«) France Novine je tako življenjsko vezan na svoje okolje; njegov pravi bivalni prostor je in ostaja priroda, prepeta enkrat s pravljično bizarnostjo, ki izhaja iz bajanj in pričevanj, drugič s sodobnim industrijskim rastrom, ki pa ga priroda sprejema vase, podreja kot na primer električne stebre, ki žare v modri srebrnini, ali reklamno michelinovo figuro, ki kot da je oživela in se vključila v igro ptičev in tako rekoč stopila na mesto človeka. Prav tega Novine išče, odkriva na vsakem koraku, hkrati pa beleži predvsem njegove sledi, njegovo delo . . . prazni jerbasi, sveži razori zemlje, v katerih hiu; zobati vrane, ti čudni ptičji simboli, ki v Novinče-vih slikah preletavajo v čudnih, zavitih »koridorjih« sem in tja. Viharno videnje krajine, na videz skoraj romantična »Tempesta«, v katerih se kodra, črni in oblači bizarni, rumeno modri horizont, v kateri se dalje prevračajo, od vetra gnani, rdeči žareči snopi ajde po strnišču — to je poslednja stopnja Novinčeve pejsažne tematske preokupacije, s katero se predstavlja kot eden naših vodilnih figuralnih sodobnikov, delujoč V slovenskem impresionističnem Barbizonu. Novinčevo slikarstvo, ki se je oblikovalo v krepki, jasni modulaciji in specifični barvitosti, prostorsko pa v značilnih in lahko prehodnih planih, je likovno in vsebinsko vse bogatejše. Zdi se, da delujejo vsi pomembni čustveni in miselni vzvodi v tem njegovem prizadevanju enako in utečeno; hkrati pa se avtor jasno zaveda, da med njimi vedno lahko določi enega, ki bo v pospešenem ritmu prevzel vodstvo in potegnil za seboj druge. Vendar ne dlje od domačega travnika, ki učinkuje kot zaprt, ograjen vrt, v katerem je mogoče razmišljati, ne da bi se odtujil lastni navzočnosti v sodobnem svetu. Aleksander Bassin Ivan Pessi razstavlja v Radovljici V četrtek, 16. decembra, ob 18. uri bodo v Šivčevi hiši v Radovljici odprli razstavo slikarja Ivana Pessija iz Bakra. Slikar in grafik Ivan Pessi je bilo rojen I. 1942 v Bakru. Grafično šolo je obiskoval v Novem Sadu in Beogradu in jo končal 1. 1963. Petnajst let že deluje kot samostojen slikar in je imel več samostojnih razstav, med drugimi v Melbournu v Avstraliji, kjer je živel nekaj let. Njegovo razstavo v Likovnem paviljonu v Opatiji je prenašala tudi televizija, zelo dobro pa sta jo ocenili tudi likovni kritičarki prof. Van-da Ekel in Anita Peresson. Odprta bo do 3. januarja vsak dan od 10. do 12. in 15'. do 17. ure. Najznačilnejša poteza njegovih krajin je topel zlat kolorit v polni dnevni svetlobi. Razstavljene slike bodo predstavljale pejsaže iz Avstralije, hrvaškega Primorja in Krope. Cankarjeva razstava Včeraj ob 18. uri so v čitalnici škofjeloške knjižnice Ivan Tavčar, ki ima prostore v domu Zveze borcev, odprli Cankarjevo razstavo. Pripravili so jo ob zaključku Cankarjevega leta, v okviru prireditev ob tednu Komunista in v okviru praznovanja občinskega praznika. -lb Živahno kulturno življenje Bukovica v Selški dolini - Člani kulturno umetniškega društva na Bukovici so izredno aktivni. Še posebno delavna je dramska sekcija. Njeni člani pripravijo vsako leto najmanj po eno, včasih pa tudi po več dramskih predstav. Letos so se gledalcem predstavili z delom »Trije vaški svetniki«. Predstavo je režiral prizadevni režiser Mirko Guzelj. Kulturno umetniško društvo na Bukovici šteje nekaj več kot šestdeset članov, pri pripravi zadnjega dramskega dela pa jih je aktivno sodelovalo kar petnajst. Poleg upri- Živahna dramska dejavnost Žirovnica — V dvorani kulturnega doma na Breznici sta minulo soboto in nedeljo gostovali dve dramski skupini. V soboto se je s spevoigro Svojeglavček predstavila dramska skupina iz Ribnega pri Bledu, v nedeljo pa skupina iz Ljub-nega, ki je uprizorila delo Cvetje hvaležno odklanjamo. V dvorani amaterskega gledališča Tone Cufar pa je jeseniško gledališče minulo soboto in nedeljo ponovno predstavilo komedijo Toneta Partljiča O, ne, ščuke pa ne. D. S. zonlve na domačem odru so igralci 2 Bukovice z delom »Trije vaški svetniki« gostovali še po več krajih. Sicer pa bukovški gledališčniki že po tradiciji vedno gostujejo v Dražgo-šah, na Sorici, v Bukovščici, na Lenartu, v Javorjih, na Sovodnju, v Poljanah in na Podblici. V goste pa radi povabijo tudi gledališke skupine iz drugih krajev. Zaradi velikega zanimanja, kadar igrajo domačini je namreč dvorana na Bukovici vedno nabito polna, bodo predstavo »Trije vaški svetniki« igralci v dvorani domačega kulturnega doma ponovili še enkrat. Istočasno pa za odrsko uprizoritev pripravljajo že novo delo. Premiera naj bi bila ob koncu zime ali v zgodnji pomladi. In treba je povedati tudi to, da so med najaktivnejšimi v društvu predvsem mladi. Zato se gledališki skupini z Bukovice obeta še lepa bodočnost. Poleg gledališke pa je na Bukovici vsekakor treba omeniti tudi pevsko dejavnost. Za vse dosedanje uspehe na tem področju ima vsekakor največ zaslug požrtvovalni pevo-vodja Franc Potočnik. Trenutno vodi kar dve pevski skupini: dekliški sekset z Bukovice in zbor mladih zadružnikov. Obe sta- predvsem v zadnjem času dosegli že zares lepe uspehe. V prihodnje pa se jih mlade pevke in pevci lahko nadejejo še več. -7jg ' Slovenski almanah že na poti Mihael Štebih V stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju od 10. do 28. decembra r Almanah si je pridobil domovinsko pravico, kajti v celoti je izpolnil obljube in pričakovanja — Nova oblika, bogata vsebina, primerna cena Te dni bodo naročniki, ki so se odzvali pozivu in reklamnim oglasom v Glasu in drugih časopisih ter naročili Alovenski almanah 77, prejeli to edinstveno knjigo, ki skoraj na 500 . straneh obravnava domače in svetovne zanimivosti. Nekaj teh knjig bo tudi v prosti prodaji v kioskih in knjigarnah, zato želimo prav zbiratelje »znanih neznank« opozoriti, kaj le-ta vsebuje od posebnega najbolj pomembnega: Kdor ima veselje s pratiko, bo*v knjigi našel poleg koledarja še »večni koledar«, zvezdnato nebo v vseh letnih časih, stoletni vremenski koledar. Osrednji del predstavlja pregled obiskov miru tovariša Tita, kronologija NOB ter opis vseh neuvrščenih držav. Planinci in ljubitelji naših gora bodo v almanahu našli opise naših planinskih postojank in slovenskih transverzal, športniki pa vse važnejše rezultate olimpiade v Montrealu, državnih in slovenskih prvenstev ter vsearmijskega prvenstva v Ohridu. 23 zdravnikov odgovarja na 899 vprašanj, 100 slovenskih narodnih pesmi, anekdote o pomembnih Slovencih in kitajski test pa zaključujejo to pomembno knjigo, za katero gre vse priznanje Delu in soustvarjalcem. • I. S. Ob delih Mihaela Štebiha se v Kranju prvikrat srečujemo z likovnimi prizadevanji Medjimurja oziroma njegovega umetnostnega središča Čakovca, kjer se okrog tamkajšnje galerije zbira skupina mladih ustvarjalcev. Mihael Štebih je diplomiral na zagrebški akademiji na oddelku za kiparstvo, vendar ga je stremljenje, najti nove možnosti likovnega izraza, kmalu pripeljalo tudi na pot slikarskih iskanj. Štebihovo »haiku« slikarstvo, s katerim se predstavlja v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, ni zraslo čez noč, temveč ima svoje korenine v slikarjevih izredno subtil-nih, poetično občutenih kompozicijah, s katerimi smo se lansko zimo srečali v gradu Zrinjskih v Čakovcu. Toda, če se je v takratnem likovnem prikazu lirična sestavina Štebiho-vega slikarstva navezovala na več ali manj viden pripovedni okvir, se je na razstavi v Kranju omejila na svoj čisti likovni odmev, na vsega literarnega osvobojeni lik, na znak, ki ga v sodobni umetnosti predstavlja likovni haiku. »Haiku je asketska umetnost..., vendar umetnost, ki je blizu življenju in naravi«, pravi o njej R.H.Blith. Vsi ti drobni, na pogled nerazumljivi znaki so nosilci povsem določenega umetnikovega sporočila, njegovega odziva na tako ali drugačno doživetje, so rezultat slikarjevega razpoloženja, neke vrste psihogram, ki registrira umetnikova notranja stanja in vzgibe. Likovni haiku sodi v okvir abstraktnega ekspresionizma, slikarstva, v katerem umetnik, kot pravi Nicolas de Stael, ne upodablja tistega, kar vidi, temveč slika v tisočerih odtenkih utrip, ki ga čuti v sebi. Cene Avguštin r POPUST DOSTAVA KRED IT v stanovanjsko pohištvo domače in tuje proizvodnje, posteljni vložki, preproge, svetila in bela tehnika • stalna razstava in prodaja sejemska hiša Kranj • Vižmarje 86 Lickanje ali majenje koruze Koncertni večer v Cerkljah Cerklje — V soboto, 27. novembra, je bila v osnovni šoli Davorina Jenka osrednja proslava ob dnevu republike in ob 62-letnici smrti skladatelja Davorina Jenka, po katerem lrna tudi ime domači moški pevski zbor. Na prireditvi sta nastopila 2l-članski moški pevski zbor »Planina« izCerkelj ob Krki pod vodstvom Franca Baškoviča in domači 30-članski moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika. Program je povezovala Martina Štern, pozdravni govor pa je imel predsednik KUD Brane Lipar. Vsak zbor je zapel sedem pesmi, na kraju pa sta zbora zapela skupaj tri pesmi, •n sicer Davorina Jenka »Lipa«, Jakoba Aljaža »Triglav« in Radovana Gobca »Pesem o svobodi«. Letošnje srečanje je bilo tretje po vrsti. Da bi kaj več zvedeli o dosedanjih srečanjih in navezavi stikov obeh krajevnih skupnosti, smo za mnenje Povprašali pet udeležencev sobotnega tretjega srečanja, ";ki so med drugim povedali: Jože Močnik, dirigent moškega Pevskega zbora KUD Davorin Jenko: Do prvega srečanja je prišlo 25. maja 1974. leta v Cerkljah ob Krki, ko so se srečali učenci osnovnih šol Toneta Seliškarja iz Cerkelj ob Krki in Davorina Jenka iz Cerkelj na Gorenjskem. Novembra istega leta je bilo tudi že prvo srečanje zborov v Cerkljah na Gorenjskem, drugo srečanje je bilo lani za osmi marec, ko je zbor »Planina« praznoval peto obletnico uspešnega delovanja. Sobotno srečanje je bilo tretje po vrsti. Janez Dejak, predsednik moškega pevskega zbora »Planina« Cerklje ob Krki: Naš zbor obstaja od 1969. leta in Šteje 21 pevcev. Zbor goji borbene, narodne in umetne pesmi, vodi pa ga Prane Baškovič, ki hkrati vodi tudi moški pevski zbor »Bratov Milav-cev« v Brežicah. Zelja zbora je pridobiti čim več mladih pevcev ter še dvigniti kakovost. Naša želja je bila, da se vezi in prijateljstvo prenesejo in razširijo od šolskih otrok tudi na kulturnem polju in tako je prišlo do prvega srečanja obeh zborov za dan republike leta ,1974 v Cerkljah na Gorenjskem. Vsako leto pa sodelujemo tudi na pevskem Taboru v Šentvidu pri Stični, dvakrat pa smo snemali tudi za radio Ljubljana. Ob tej priliki bi se rad zahvalil za gostoljubnost in izredno topel in prisrčen sprejem, ki smo ga bili deležni na sobotnem srečanju v Cerkljah na Gorenjskem. Janez Žargaj, predsednik krajevne skupnosti Cerklje na Gorenjskem: Ob srečanju pevskih zborov smo se sestali tudi predstavniki obeh krajevnih skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij ter razpravljali o navezavi stikov, do katerih naj bi prišlo v prvem polletju prihodnjega leta. Stanko Molan, tajnik krajevne skupnosti Cerklje ob Krki: Polovico naše krajevne skupnosti, ki šteje blizu 2500 prebivalcev, leži na gorjanskem področju. Naša krajevna skupnost si želi še tesnejših stikov na vseh področjih kot jih že imajo učenci obeh osnovnih šol, pevska zbora in mladinski organizaciji, ki zelo aktivno sodelujeta z rednimi srečanji na športnem, zabavnem in kulturnem področju. Prav bi bilo, da bi prišlo do navezave stikov obeh krajevnih skupnosti. Stane Bernard, predsednik SZDL Cerklje na Gorenjskem: SZDL kot frontna organizacija ima povsem enake interese kot krajevna skupnost in želi, da bi tudi na drugih področjih prišlo do prisrčne povezave obeh krajevnih skupnosti in drugih družbenopolitičnih organizacij. J. Kuhar ŽIVIL-A KRANJ OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU razen drugega vam nudimo darilne zavitke z bogato vsebino ali pa jih pripravimo po vaši želji Posebna novost na sejmu pa je pokušnja proizvodov prehrambene industrije ETA iz Kamnika Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj Črtomir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . . (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (46. zapis) Vse doslej so bili ti zapisi o daljni slovenski deželici na zahodni meji domovine bolj bridki kot veseli. Žalostna je bila preteklost teh naših skoro pozabljenih rojakov, nič manj Žalostna ni njihova sedanjost. Ta odseva celo iz drobne novice, ki jo je nedavno priobčil beneško-slo-venski štirinajstdnevnik Novi Ma-tajur: »Ljetos gre rjes use po nas. Potres, suš, povodnje in sada še epidemija uši. U Kosci in Podbonescu so za-Vojo uši muorli zaprijeti šuolo. Pa njesmo umazani bujku smo bli druga ljeta. Al pride še kaj nad nas?« Edini svetel žarek, ki je posijal v stoletno zgodovinsko temo, vidim v pojavu partizanskih enot na področju Beneške Slovenije. DRAMILO ROJAKOV • Bilo je v začetku maja 1943, ko je komandant Jaka Avšič z dvema brigadama Gregorči- čevo in Gradnikovo) prodrl prek Soče na beneško ozemlje. Partizani so se tedaj razporedili po Reziji, ob Teru, Karnahti, Nadiži in Idrijci. Resda niso bili številni, toda smoter je bil dosežen: predstaviti ljudem slovensko osvobodilno vojsko. Bila je torej nekaka manifestacija, vzpodbuda in podpora rojakom, ki so se prebujali in dramili iz večstoletne narodne otopelosti. Brigadi sta čez dva meseca odšli iz Benečije, vendar sta v času svojega bivanja vojaško organizirali tri partizanske vode, ki so potem opravljali vojaške naloge tja do kapitulacije Italije. VAL VSTAJE Kot da bi se utrgal plaz z Muz-cev, Kanina in Matajurja — tako je planilo v te kraje navdušenje ob dnevu laškega poraza, dne 8. septembra 1943. Val ljudske Izraza lickanje Gorjanci (pri Bledu) tako rekoč ne poznamo. Ko je bilo na našem območju še dovolj koruze, smo temu rekli »majenje turšce«. Med obema vojnama in še nekaj let po zadnji vojni je bila koruza pomembna poljščina za vsakega kmetovalca in tudi za bajtarje. Koruzna moka je sodila v vsakdanjo prehrano, sicer pa je bila koruza izredna živinska krma. No, danes koruze skoraj ni več. Zamenjal jo je domala povsod črni ribez. In kako je bilo z lickanjem ali ma-jenjem včasih? Koruza je bila pri nas vedno godna za obiranje v drugi polovici oktobra. Na visokem steblu sta iz njega črpala hranilne snovi navadno dva storža (čica) in le-te so dekleta in žene pridno odtrgovale in jih metale na kupe na polju. Za od-trgovanje storžev je moralo biti suho vreme. Kupe so pobirali fantje in možje in jih nakladali na vozove; v gare ali pletene koše. Gare imenujemo pri nas voz, ki ima pod iz desk, prav tako pa so deske ob straneh in na končnicah. Sicer pa takšne gare držijo običajno okrog pol kubičnega metra. Pleteni koši ali tudi kripe so držali približno enako. Koruzo so torej z garami ali kri-pami zvozili domov na skedenj (na pod). Koliko je imel kdo koruze, je bilo pač odvisno od velikosti in moči kmetije. Zvečer sta potem gospodar in gospodinja povabila staro in mlado iz vasi na majenje. Isti večer običajno nista pripravila majenja dva gospodarja, ker je bilo potem malo ljudi in je bilo delo predolgočasno. Vsem je bila glavna skrb (posebno mladim, ki so jih srbele pete), da je bilo delo čimprej opravljeno. Majenje se je navadno začelo zvečer okrog sedme ure. Dekleta in fantje so posedli okrog kupa, pridno hiteli z delom, mladež pa je omajene storže nosila v določen kot na skednju, kjer so jih starejši možakarji navezovali v kite ali v šope po štiri skupaj. Kite in šope je mladež potem spet nosila na kraj, kjer je gospodar že obešal koruzo za sušenje. Med tem delom je bilo izrečenih in povedanih nič koliko dovtipov in tudi »krepkih« šal. Vmes pa je donela tudi domača pesem. Domača dekla pa gospodinja sta vmes od časa do časa postregli s sadjevcem ali žganjem (kofetek takrat še ni bil tako v modi). In ko je bilo delo opravljeno, je sledila malica z dobrim domačim kruhom in belo kavo. Kava je bila zares dobra in dišeča, saj so takrat gospodinje doma pražile ječmen in iz mešanice kuhale kavo. Naj ne pozabim, da so že med majenjem prišli tudi fantje iz sosednjih vasi in skozi Ime škilili, kdaj bo delo končano in katera dekleta so na skednju. Čakali so na ples. Ko je bilo delo opravljeno, ko je koruza visela na sušenju in je bilo ličje pospravljeno ter skedenj pometen in seveda, ko je bila malica pri kraju, se je pojavil godec s harmoniko. Začelo se je veselje za mlade, ki je pogosto trajalo v rane jutranje ure. Spanja je bilo v tistih dneh bore malo. Plesalo je staro in mlado, da so se kar pete iskrile. Godca je navadno povabil gospodar in ga tudi plačal. Majevci so delali za uslugo in za zabavo. Nekaj denarja pa je godec dobil tudi od plesalcev za »sole«. Gospodarji se nikdar niso otepali godcev. Če namreč godcev ne bi bilo, drugič tudi »majevcev« ne bi več dobil. Tu v gorjanskih vaseh sta največ preigrala Bregantov Orenc iz vstaje je zavel s Kobariškega in Tolminskega ter zajel vse ozemlje, kjer so govorili po naše. V teh dneh po kapitulaciji Italije se je Beneška Slovenija prvič začutila tudi dejansko kot sestavni del velike za svobodo se boreče Slovenije. Beneške enote so prišle pod enotno poveljstvo slovenskih partizanskih sil. Zaradi nevarnosti, da vdro v beneške doline Nemci, so v posameznih krajih družili domačini v do 50 mož močne čete. Brez pravih uniform, toda zadostno oborožene. Saj so bežeči italijanski vojaki kaj ročno odmetavali svoje orožje! Vse je vrelo. V vasi so prihajali partizanski komisarji in govorili ljudem doslej neznane besede o svobodi, o svetli bodočnosti, o pravičnosti in o enakosti. Pa tudi o bratstvu med ljudmi različnih govoric -da so le pošteni in dobri. Ljudje po vaseh so kar pili slovensko besedo — saj je bil pod fašizmom naš jezik celo v cerkvi prepovedan. Posebno komisar Zorko — s pravim imenom Franc Črnugelj — je znal pridobivati ljudi za ideje osvobodilnega boja. Bil ni le čedne zunanjosti, mlad in zagorel v lica. Kot izvrsten govornik je navduševal sta- Podhoma in Klinarjev Joža s Polj-šice. In da ne pozabim. Pri tem lepem starem običaju so se spletle tudi prenekatere ljubezenske vezi, ki so potem večkrat peljale v zakon. Danes je ta lep star običaj skoraj preminil. Koruze skorajda ni, vse je zaposleno, vse hiti, sosed skoraj soseda ne pozna. Danes prevladujejo radio, televizija, avtomobili; le kdo bi pri vsem tem mislil še na delo in ples na skednju. Vseeno pa čisto pozabljen ta običaj še vedno ni. Še letos so namreč imeli koruzo za ma- ro in mlado, zlasti pa mladi ženski svet . . . Velik vpliv na rojake je imel tudi domačin Jožko Ošnjak, ki je kot partizan poznal ne le kraje, pač pa tudi narečja, ki jih govore rojaki v odročnih dolinah in po gorah. Prav zato je bil ljuaem bliže in bolj razumljiv. Eden od pomembnih organizatorjev splošnega ljudskega odpora v vaseh okrog Klodiča je bil tedanji me-dicinec Marjan Zdravljič. — V Nadi-ški dolini je ustanovil močno partizansko četo Avguštin Čedermac. Ta četa je izvedla prvo večjo akcijo 3. oktobra 1943, ko je pri Tarčetu napadla kolono nemških tovornjakov, ujela več sovražnih vojakov in zaplenila obilo blaga, ki so ga Nemci naropali po Italiji. Sledil je spopad Nadiške čete (skupno z nekaterimi borci Soške brigade) z Nemci, ki so hoteli prodreti ob Nadiži proti Kobaridu (dne 20. oktobra 1943). In tako so se zvrstili spopadi beneških partizanov s »Prajzi«, kot so tu rekli Nemcem-Prusom: ob koncu oktobra pod Črnim vrhom nad Štupico, nekaj dni kasneje pri Landarju pa spet pri Sv. Lenartu in M jersi. Sodijo, da -je bilo v Ča."u od septembra do konca leta 1943 v Beneški jenje pri Kozvu po domače v Zgornjih Gorjah. In ker je domači sin Tonček pri blejskem pevskem zboru, je tudi pevce povabil na majenje. To je bilo petja. Se Tončkov oče Joža se je kljub letom razživel in tudi brata Danilo in Janez. Pravi kvartet je bil to, zraven pa so pritegnili seveda še pevci z Bleda. Kaže pa, da je bilo tudi pri Kozvu zadnjikrat tako. Pravijo, da s koruzo ni računice, da je bodočnost v črnem ribezu, ki je hitro obran in gre dobro v denar. J. Ambrožič Sloveniji že več kot 600 borcev-do-mačinov. REZIJANSKI BATALJON Nekaj posebnega je bil rezijan-ski partizanski bataljon. Zaprta dolina, z izhodom le na zahod, težak gorski teren, revščina domačinov, ki niti sami zase niso imeli, kaj šele, da bi hranili mlade ješče borce. Pa še nezaupljivost — že kar prislovična! — Rezijanov do vsega tujega. In končno še govorica, ki je sicer starinsko slovenska, a Slovencu od drugod le težko razumljiva. In vendar je na tem področju deloval partizanski bataljon, ustanovljen 5. septembra 1944. V Reziji pa so bile pred tem že organizirane žene v AFŽ, mladina v ZMS idr. Največ akcij je rezijanska partizanska enota izvedla Tam na Bjeli (Resiutta), kjer je rušila progo in cesto — važno za prevoze nemških čet in oborožitve. Napadali oziroma minirali so partizani tudi cesto čez Nevejsko sedlo. Huda bitka se je vnela pri Ravenci (Prato di Resia), kjer je na bojišču obležalo kar 17 Nemcev. Januarja 1945 je moral bataljon pod hudim sovražnikovim pritiskom zapustiti Rezijo in se čez Učejo podati na bovško stran. Hotel ECREinfl KRANJ vas vabi _ v dancing bar vsak dan razen nedelje od 22. do 3. ure zjutraj na ples v restavraciji hott ob sobotah ob 20. uri Igra orkester QUlNTON s POLJSKE Mercator vas vabi na novoletni gggjgj sejem v Kranj Razstavno prodajni prostor MERCATORJA bo v hali A. Konkurenčne cene, sejemski popusti, prodaja na potrošniški kredit do 3 milijone S din. Obiščite paviljon MERCATORJA v hali A. Vsem potrošnikom pa priporočamo novoletne nakupe v Mercatorjevih dobro založenih prodajalnah. Vokruou KRANJ Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj prodaja na javni dražbi kamion TAM 2001 kombibus zastava 750 Dražba bo v petek, 17. 12. 1976, ob 10. uri pred skladiščem Kokre v Hrastju pri Kranju. Pred dražbo je treba položiti na kraju samem varščino v višini 10 % izklicne cene. Prednost pri dražbi imajo družbene pravne osebe. Ogled vozil na dražbenem prostoru eno uro pred dražbo. \ Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu BRIVSKO FRIZERSKEGA PODJETJA Kranj, Majstrov trg 12 razpisuje na podlagi 81. člena statuta delovno mesto računovodje s polnim delovnim časom za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. višja ekonomska šola in 3 leta prakse stroki; 2. srednje ekonomsko šolo in 5 let prakse stroki; , 3. srednje strokovno izobrazbo in 20 let delovnih izkušenj v finančni stroki. finančno-knjigovodski finančno-knjigovodski Odbor sprejema pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi do zasedbe delovnega mesta. -Kandidati postopku. bodo o izbiri obveščeni 15 dni po opravljenem Pisma bralcev O AMBULANTI ZA BORCE Odbor ZZB nor Primskovo je imel v torek, 7. decembra, svojo redno sejo, kjer je med drugim razpravljal tudi o ambulanti za borce v Kranju ter o mnenju, ki ga je zavzel odbor ZB Struževo. Temu mnenju se pridružuje tudi odbor ZB Primskovo v imenu svojih 215 članov ter obenem želi, da se vodstvo zdravstvenega doma Kranj zavzame za ambulanto in njenega vodjo dr. Martina Farkaša. K. Brezar BO KAKŠNO KNJIGO PRINESEL TUDI DEDEK MRAZ? V Pionirsko knjižnico v Kranju je vpisanih okoli 8000 bralcev, redno pa si jih knjige izposoja kakih 4000. Najraje posegajo po pisateljih kot so Bevk, Seliškar, Ribičič in drugi. Veliko otrok si izposoja knjige za redno Šolsko čtivo, zato je včasih povpraševanja toliko, da knjig ni za vse. Zadrega je tem večja, kadar učenci potrebujejo za čtivo knjige, kijih zmanjka tudi v njihovih šolskih knjižnicah. Knjiga je namreč postala zadnje čase dražja, zato knjižnice lahko kupijo manj izvodov iste knjige, kar pomeni, da je treba pri izposoji kar nekaj časa čakati na določeno knjigo. Vsekakor pa takšne težave tako obiskane pionirske knjižnice ne bi smele vplivati na to, da bi otroci manj posegali po dobri knjigi. Morda ne bi bilo odveč, če bi v kateri delovni organizaciji ob novem letu razmislili in del sredstev namenjenih za praznovanje ob novem letu ali za obdaritve namenili tudi za nakup knjig za Pionirsko knjižnico? Lidija Grmek Kranj Izredni občni zbor Kranjska gora — Zaradi usklajevanja z novim zakonom o društvih so se pretekli teden zbrali na izrednem občnem zboru člani Turističnega društva Kranjska gora. Turistična društva bodo v prihodnje družbene organizacije brez gospodarske dejavnosti. Le-to bo prevzemalo združeno delo oziroma turistične poslovne skupnosti. Nov zakon o društvih je za Kranj-skogoree izredno pomemben, saj ima Turistično društvo bogato gospodarsko dejavnost. K njej sodijo predvsem menjalnica na Korenskem sedlu, organizirano oddajanje turističnih sob v Kranjski gori, Martuljku in/Podkorenu, informativna služba, gostišče v Jasni, prodaja turističnih spominkov, smučarska šola in izposojevalnica smuči in smučarskih čevljev. Društvo je izkupiček od te dejavnosti redno vlagalo v urejevali je kraja. Na izrednem občnem zboru so razpravljali tudi o pripravah na bližnje smučarsko tekmovanje in pri društvu registrirali organizacijski komite Pokal V it rane. Na območju TI) Kranjska gora je okrog 1000 zasebnih turističnih ležišč. Leta so uporabna poleti. Ker vse sobe niso ogrevane, se njihovo število ležišč" pozimi /niža na okrog 000. -jk Majhna krajevna skupnost z velikimi načrti Bukovica v Selški dolini — Krajevna skupnost Bukovica v Selški dolini šteje približno osemsto prebivalcev. Še pred nedavnim pa je bila precej manjša. Nove prebivalce je »pridobila« pred dobrim letom dni, takrat, ko se ji je priključila krajevna skupnost Bukovščica. Ljudje s področja bukovške krajevne skupnosti so v glavnem zaposleni po tovarnah v Selški dolini, Škofji Loki in drugod, precej pa je tudi še čistih kmetov, ki so se bodisi »spoprijeli« z rejo živine, oddajo mleka ali s čim podobnim. Čeprav krajevna skupnost Bukovica po številu prebivalcev ni velika, dosti velika pa je po površini, so krajani s tega področja v zadnjem času dosegli lepe uspehe. Lepe načrte pa imajo tudi za prihodnje obdobje. O dosedanjih rezultatih dela in načrtih za bodoče sem se pred dnevi pogovarjal s predsednikom sveta krajevne skupnosti Bukovica Vikom Potočnikom. »Precej dela smo že opravili v preteklih letih, veliko pa nas ga še čaka,« je dejal Viko Potočnik. »Prav lani smo sestavili srednjeročni načrt, načrt dela za prihodnjih pet let. Dokaj široko smo ga zastavili. Potrebnega bo veliko dela in denarja. Prav zato smo se odločili za razpis referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Referendum naj bi bil že v prvih mesecih prihodnjega leta. Pripravljamo ga za celotno krajevno skupnost. Zbrani denar pa se bo potem porabil namensko po posameznih vaseh.« In kaj nameravajo zgraditi na Bukovici z zbranim denarjem? Prebivalci Bukovščice in okoliških vasi ter zaselkov so se odločili za asfaltiranje ceste do Bukovščice in poti v vasi Ševlje, na Bukovici nameravajo urediti kanalizacijo in javno razsvetljavo, na Praprotnem kanalizacijo (z deli so že začeli), proti Stirpniku je predvidena rekonstrukcija ceste, na Tomažu gradnja ceste v peskolom ter v Spodnji Luši ureditev in rekonstrukcija raznih cestnih odcepov. Načrti tako res niso majhni. »Že zdavnaj smo ugotovili, da je denarja, ki ga dobimo ,od drugod* za kolikor toliko uspešno delo v naši krajevni skupnosti veliko premalo,« pravi Viko. »Zato smo se morali odločiti za to možnost zbiranja sredstev. Moram reči, da so prebivalci naših ALPETOUR TOZD Hoteli Bohinj objavlja prosto delovno mesto planerja — analitika Delo se združuje za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece. Pogoji: prva ali druga stopnja ekonomske fakultete ali višja pravno-upravna šola s triletno prakso v plansko-analitski službi. Prijave z ustreznimi podatki sprejema kadrovska služba TOZD Hoteli Bohinj 64265 Bohinjsko jezero. vasi in zaselkov vedno ,za', kadar gre za naš ,lepši jutrišnji dan'. Tako, denimo, vsaka družina iz vasi Stirpnik za ,svojo' cesto žrtvuje po dvajset prostovoljnih, delovnih ur, če pa tega ne more, prispeva določen znesek denarja. Zato je cesta tako dobro vzdrževana. In podobno je tudi drugod. Prav zaradi tega so po vseh vaseh ustanovljeni vašk1 odbori.« Cesto proti Stirpniku so pred dne; vi že splužili z novim plugom. Zanj so prebivalci s tega področja prispe; vali kar 17.000 din. Domačini menijo, da je to zanje izredno velika p*1" dobitev. Za pluženje je »zadolžen« & edini čisti kmet v tej vasi Jože Lav' tar. Če bo padal sneg dopoldne, bodo imeli tako delavci, ki so zaposleni v dolini, spluženo pot do doma. PraV tako tudi šolarji. »Seveda imamo še več nač** tov,« je pristavil Viko Potočni*-»Potrebno bo urediti javno ra**' svetljavo po vseh vaseh, obnovu} gasilski dom na Bukovici, uredu' avtobusni postajališči na ŠeveU" ski poti in na Bukovici pri gasil* skem domu, postajališče na P**" protnem, zelenici na Bukovici »p Bukovščici, obnoviti pokopa*1" šče na Bukovščici ter zagotovit' prostore za otroški vrtec. Potre* be po otroškem varstvu na n8" šem področju so namreč izredno velike. Nameravamo pa nakupu1 tudi opremo za naše prostore v zadružnem domu, za prostore, ki nam jih je dala v uporabo brel' plačno kmetijska zadruga. Ure* diti jih moramo!« , Načrtov in dela je torej veliko-S prizadevanjem pa bo vse to pi"aV gotovo mogoče uresničiti. J. Govekar Po sklepu pristojnih samoupravnih organov SGP Projekt Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: I. ZA TOZD LESNO ŽELEZOKRIVSKI OBRAT KOKRICA razrezovalca hlodovine Pogoji: KV gaterist ali strojnik na tračnih žagah; KV lesnega delavca na žagi Pogoji: KV tesar ali mizar ali priučen lesni delavec z dobrim poznavanjem lesa K V brusača lesnih rezil Pogoj: KV brusilec za vsa tri delovna mesta je potrebno 1 -mesečno poiskusno delo in zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica. II. ZA TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA KV kovača Pogoj: poklicna šola in zdravstvena sposobnost Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovsko socialna služba SGP Projekt Kranj, Nazorjeva 1. Razpis velja 8 dni po objavi. • SEJEMSKI POPUST • SEJEMSKI POPUST • SEJEMSKI POPUST • SEJEMSKI POPUST • SEJEMSKI POPUST • TPP ZARJA JESENICE Na XVII. novoJetnem sejmu od 16. do 26. dec. v Kranju Velika izbira pohištva in opreme gradbenega materiala, konfekcije, pletenin in obutve. i Za vaše najmlajše dobite v paviljonu Zarje vse, s čimer jih obdaruje dedek Mraz 5jr mali oglasi • mali oglasi Voznik in prometni prostor (2) prodam Mlado KRAVO za zakol menjam za majhno dobro mirno BUŠO. Naslov v oglasnem oddelku. 8003 Prodam KRAVO in PRAŠIČA za zakol. Naslov v oglasnem oddelku. 8008 Prodam TRAKTOR SAME DEL-pIN0 32, 960 delovnih ur, zelo ohranjen. Šakič Anton, Brezje 18 pri Radovljici 8088 Prodam GRAMOFON in PLOŠČE. Naslov v oglasnem oddelku. 8095 , Poceni prodam rabljeno POHIŠTVO, uporabno za dnevno ali otro-j&o sobo in avtoradio BLAU-PUNKT. Kokrica, Cesta na Brdo 2 8096 Prodam PRAŠIČA, 130 kg, za zakol ali za dopitanje. Kokrica, Cesta na Brdo 53 8097 , Prodam PRAŠIČA za zakol. Vrhunc H rase 23, Lesce 8098 PRAŠIČA, mesnatega, 180 kg težega, prodam. Rotar Franc, Tržič, Cankarjeva 26 8099 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Zalog 33, Cerklje 8100 , Prodam ZIMSKA JABOLKA. Cešnjevek 11, Cerklje 8101 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA. Kern, Komenda 24 Prodam trodelno OKNO, dvojno zastekleno, 140X 170 in gradbeno OMARICO - kompletno. Praprotma polica 30, Cerklje 8103 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Lahovče 43, Cerklje 8104 .Prodam 18 kv. m italijanskih PLOŠČIC 20 X 20 - stenskih. Pšenična Polica 17, Cerklje 8105 Prodam približno 170 kg težkega PRAŠIČA. Pungart 9, Škofja Loka 8106 Prodam KAVČ, dobro ohranjen, Po zmerni ceni. Kruh, Frankovo naselje 55, Škofja Loka 8107 ' Prodam dobro ohranjeno ZIBELKO — posteljico za dojenčka. Kle-novšek Mira, Tavčarjeva 29, Kranj 8108 Ugodno prodam sedežno GARNITURO, klubsko mizico in manjšo omaro. Breg ob Savi 29 8109 ■Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK za v avto in 10 kv. m vi-nas PLOŠČIC. Ponudbe pod »Poceni« . Telefon 24-448 8110 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, ki bo tretjič telila. Grošelj Ana, Dobje 2, Poljane nad Škofjo Loko 8111 Poceni prodam kuppersbusch PEČ. Breg ob Savi 66, Kranj 8120 vozila Prodam R4 KATRCO. Mohorič, Titova 30, Jesenice, telefon 82-084 8036 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moftc Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam AMI8, letnik 1972, po ugodni ceni z rezervno kompletno karoserijo. Bevc, Gorenjskega odreda 8/29, Kranj, tel. 25-461 in t. 595 8112 RENAULT 8, spredaj karamboli-ran, prodam po delih. Kropa 103 8113 Kupim malo rabljeno ZASTAVO 750. Benedik, Pozirno 2, Selca nad Škofjo Loko 8114 ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, letnik 1973 (avgust), ugodno prodam. Ogled vsak dan od 16. do 17. ure. Košir Branko, Krožna ulica 2, K ran j 8115 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB. Kajzar Dominik, Prebačevo 38, Kranj 8121 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, karamboliran. Tel. 25-716 8122 stanovanja SOBO oddam mirnemu dekletu ali mamici z 8-letno hčerko. Naslov v oglasnem oddelku. 8116 Zamenjam dvosobno komfortno STANOVANJE v Šiški (centralna, plinovod, toplovod) za podobno s centralno v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 8117 prireditve Gostišče TRNOVC DUPLJE vas vabi na veselo SILVESTROVANJE. Sprejemamo rezervacije. 8118 ostalo Zahvaljujem se kolektivu IBI za darila in čestitke. Pavla iz navijal-nice. 8119 Obvestilo Obveščamo borce Kokr-škega odreda, da bo zbor borcev v soboto, 18. decembra, ob 9.30 v šoli Kokrškega odreda Križe. Vabi odbor ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V POLJANSKI DOLINI Od petka, 17.12., od 20. ure do petka, 24.12., do 6. ure je dežurni zdravnik Dr. Gregorčič Bojan, tel. 68-260. Podnevi ob delavnikih iščite pomoč v ambulanti Gorenja vas oziroma v Žireh. Kadar v nujnem primeru ne najdete svojega oziroma dežurnega zdravnika, se obrnite direktno na ZD Šk. Loka, telefon 60-440. Vozniki, ki imajo sicer dobro tehniko vožnje, vendar pa večkrat ogrožajo druge udeležence v prometu ali celo povzročijo prometno nesrečo, imajo po vsej verjetnosti slab občutek za prometni prostor. Kaj je občutek za prostor? To je občutek, po katerem.se voznik vključi v prometni prostor in pravočasno zazna in rešuje vse prometne situacije. Kateri elementi so najvažnejši za voznika in njegovo obnašanje v prometnem prostoru? Najprej omenimo varnostno razdaljo; ta mora biti sorazmerna s hitrostjo avtomobila. Pri večji hitrosti torej večja varnostna razdalja, pri manjši hitrosti manjša varnostna razdalja. Drugi element, ki je važen za vožnjo, je opazovanje prometnega prostora pred seboj. Voznik mora opazovati način vožnje vozila pred seboj, in ne le samo tega, pač pa vsaj še dveh, treh avtomobilov pred njim. To pomeni, da mora opazovati delovanje signalnih naprav na vozilih pred seboj. Prav tako pa mora opazovati tudi prometni prostor za seboj: to pomeni, da mora opazovati vozila, ki vozijo za njim, ocenjevati hitrost, s katero se mu bližajo, varnostno razdaljo, v kateri vozijo za njim, in tudi namene prehitevanja in ustavljanja vozil za seboj. Paziti mora torej tudi na signale vozil za seboj. Seveda mora voznik opazovati prometni prostor tudi na svoji levi in desni. Vsak voznik, ki namerava spremeniti smer vožnje v levo ali desno, mora pozorno pred zavijanjem opazovati svoj bočni prometni prostor. Važno je tudi prilagajanje hitrosti avtomobila, saj mora voznik voziti s takšno hitrostjo, da ustreza stanju ceste, vremenskim razmeram ter ostalim prometnim okoliščinam. S prilagojeno hitrostjo se mora izogniti vsaki dežurni veterinarji OD 17. DO 24. DECEMBRA 1976: Cepuder Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 za občino Kranj; Habjan Janko, dipl. vet., Žiri 140, telefon 69-280 za občino Škofja Loka; Čop Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, telefon 75-606 za občini Jesenice in Radovljica. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj na telefonski številki 25-77», pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta in starega očeta v Antona Pravsta se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, za izraze sožalja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za pomoč in tolažbo. Žalujoči: žena Angela, sinova Zvonko in Milan z družino. Gorenja Sava, 10. decembra 1976 oviri na cesti, to je pravočasno reagirati — pehiteti, zmanjšati hitrost ali pa ustaviti vozilo. Ovira na cesti je lahko kamen, luknja na vozišču, luža, kolesar, pešec, počasno motorno vozilo, delo na cesti itd. Uporaba zvočnega signala pred oviro ni na mestu, pa še prekršek je. Voznik lahko uporabi zvočni signal le v neposredni nevarnosti, da opozori drugega udeleženca v prometu na njegovo nepazljivost, v ostrem ovinku ali na slabo vidljivem delu ceste (na primer vrh klanca). Vsi ti elementi, ki smo jih našteli, so sestavni del občutka za prometni prostor, ki bi ga moral imeti voznik. Vendar pa je promet takšen, da zahteva od voznika neprestano koncentracijo in nobenega nihanja pri občutku za prometni prostor. Vek Beograjčani obsojeni Senat okrožnega sodišča v Kranju je v petek izrekel sodbo štirim mladim Beograjčanom obtoženim za celo vrsto kaznivih dejanj. Milan Potrebić je bil obsojen zaradi dvanajstih vlomov, petih poskusov in petih tatvin osebnih avtomobilov na 6 let in pol strogega zapora; njegov tovariš Zahid Samardžič pa za dvanajst vlomov in pet poskusov na šest let strogega zapora. Vesna Stanarčič in Besa Toplu ha pa sta bili zaradi pomoči pri teh dejanjih obsojeni vsaka na poldrugo leto zapora. Razen tega morajo povrniti še škodo v znesku preko 16.000 din, odvzeti pa so jim bili tudi predmeti, večinoma oblačila, ki so jih nakradli. Obe dekleti sta svoja dejanja priznali in podrobno opisali, kar vse je bilo tudi dokazano z drugimi dokazi. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da še nista bili kaznovani, zato jima je odmerilo najnižjo možno kazen. Oba obtoženca pa imata za seboj že nekaj let zaporne kazni, Samardžič na primer je bil letos v aprilu komaj dober mesec na prostosti, potem pa so ga maja že v Kopru aretirali. Oba sta tudi povedala svojo verzijo dogodkov, da so potovali po Jugoslaviji z vlakom in avtobusom, ne pa da so menjavali ukradene avtomobile; priče in drugi dokazi pa tudi pričanje obeh deklet, pa so potovanje pokazali povsem drugače. L. M. nesreče Trčenje v križišču V petek, 10. decembra, ob 11.30 se je v semaforskem križišku Koroške in Kidričeve ceste v Kranju pripetila prometna nezgoda, v kateri je nastalo za okoli 130.000 din škode. Voznik vojaškega terenskega vozila Peter Tomič (roj. 1954) je v križišču zavijal v levo na Kidričevo cesto in pri tem izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila nemške registracije Antoniosu Matsoukasu (roj. 1939), ki je vozil naravnost. Kljub umikanju osebnega avtomobila je prišlo do trčenja, vendar pa ni bil nihče ranjen. Nezgoda kolesarke V petek, 10. decembra, ob 7.10 se je na lokalni cesti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Simona Mrak (roj. 1945) iz Škofje Loke je pred križiščem s prednostno Kidričevo cesto ustavila in se prepričala, če je cesta prosta, da je nato lahko zavila levo. Vtem pa je s prednostne ceste zavijala levo tudi kolesarka Julka Čadež (roj. 1929) iz Stare Loke in je tako prišlo do trčenja. Čadeževa je pri tem padla in si izpahnila ramo. Zdrsnil s ceste V nedeljo, 12. decembra, ob 19.30 se je na cesti Boh. Bistrica-Bled pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Dreza (roj. 1922) z Jesenic je peljal proti Bledu; v Soteski je iz neznanega razloga v blagem ovinku zapeljal na skrajni desni rob ceste, nato pa ga je zaneslo na levo, kjer je zdrsnil s ceste, tako da je s prednjim delom avtomobila padel v strugo Save. Voznik in sopotnica Marija Čebulj sta bila pri tem lažje ranjena, škode na avtomobilu pa je za 25.000 din. L. M. Pralnica v ognju V nedeljo, 12. decembra, okoli 19. ure je začelo goreti v pralnici stanovanjskega bloka št. 71 v Fran-kovem naselju. Vnel se je odpadni material in drugi predmeti. Škode je za 10.000 din. Predvidevajo, .da so ogenj povzročili otroci, ki so tu skrivaj kadili cigarete. p/ Gostinsko in trgovsko podjetje ENTRAL Kranj, n.sol.o. Vljudno vabimo na silvestrovanje v poslovnih enotah: hotel Bor Grad Hrib Preddvor hotel Kazina — gost. P/anšarsko jezero. Jezersko hotel E vropa, Kranj restavracija Park, Kranj Pridite k nam zaključiti v veselju leto 1976. Postregli vam bomo solidno — zadovoljni boste v letu 1977. Za obisk se priporoča kolektiv. ZAHVALA Tiho, kakor je živela, je odšla od nas naša draga sestra in teta ZAHVALA Elizabeta Kavčič Ob boleči izgubi naše dobre mame upokojenka Marije Kogoj Poslovila se je od nas prav v času, ko je dopolnila 83. leto živ ljenja. Pokopali smo jo 2. 12. 1976 na pokopališču Zali log. Iskrena zahvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ; jo spremili na zadnji poti. % * Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan cem, ki so se tako lepo poslovili od nje. Žalujoči: hčerke in sin z družinami. Vsem prav prisrčna hvala. Tržič, Kranj, 9. decembra 1976 V imenu sorodstva! Zali log, 7. decembra 1976 V torek na Vitrancu najboljši smučarji sveta Kranjska gora pripravljena na veliki slalom Snega je toliko, da ga tudi močna odjuga ne more vzeti — Delegat FIS že obiskal Kranjsko goro in pohvalil organizatorje — Kranjskogorci bodo opravičili zaupanje — Oba slalomska teka bo prenašala ljubljanska televizija — Prišli bodo vsi najboljši tekmovalci — Dovolj parkirišč in prostora ob slalomski FIS progi pred Podkorenom — Tekmovanje za svetovni pokal najboljša propaganda za kranjskogorski in naš turizem nasploh — Spremstvo številnejše od tekmovalcev — Kranjska gora ima dovolj prostora za vse NaZatrniku je bilo v nedeljo že toliko snega, da so najbolj navdušeni ljubitelji smučanja na začetku letošnje zimske sezone na Bledu že lahko preskusi-, li smuči in smučarske veščine. — Foto: F. Perdan Bled pozimi KRANJSKA GORA - Trikrat doslej je bila Kranjski gori zaupana organizacija smučarskega tekmovanja za svetovni pokal. Dvakrat je bila »dirka«, ki mami ljubitelje smučanja in športa nasploh po svetu, izpeljana, enkrat pa je bila zaradi pomanjkanja snega odpovedana. To se je zgodilo pred dvema letoma. Letos je Kranjska gora spet počaščena z organizacijo slalomske tekme moških za svetovni pokal, ki bo v torek, 21. decembra, na znani slalomski FIS progi nad cesto proti Podkorenu. Začetek prvega teka bo ob pol enajstih, drugi tek pa se bo začel ob enih. Torkovo tekmovanje za svetovni pokal bo obenem tudi 16. tekmovanje za Pokal Vitranc. Smučarske tekme pod tem naslovom so postale že tradicionalne. Udeležencem prinašajo točke bodisi v evropskem pokalu bodisi v svetovnem pokalu, kot bo to v torek, 21. decembra na pobočju Vitranca. SNEG NE BO SKOPNEL V Kranjski gori je okrog 25 centimetrov snega! To je novica, ki so jo Kranjskogorci decembra že nekaj let zaman pričakovali. Letos je zima končno spet »normalna« pravijo. Snega je toliko, da ga tudi najmočnejša odjuga ne more pobrati! »Pripravljeni smo na odjugo in _ na nove snežne padavine,« za- * trjuje sekretar organizacijskega komiteja Pokal Vitranc Vojteh BUDI-NEK, ki je hkrati tudi predsednik Turističnega društva Kranjska gora. »Če se bodo naletele nove količine suhega snega, smo dogovorjeni z jeseniškimi poklicnimi gasilci za škropljenje proge, ki jo je treba še teptati in utrditi. Le tako je mogoče urediti progo, ki bo omogočila vsem tekmovalcem približno enake pogoje. Križem rok ne bomo čakali tudi v primeru odjuge. Na voljo imamo ni-tromonkal. Posuli ga ■ bomo po progi, jo * s tem zavarovali in utrdili. To je tako imenovani .snežni cement', ki vzdrži okrog 30 ur, odporen pa je proti temperaturi, ki doseže celo 15 stopinj nad ničlo.« Za pripravo 16. Pokala Vitranc, ki bo veljal za točkovanje v svetovnem pokalu, skrbi organizacijski komite, sestavljen iz ljudi, ki že 15 let sodelujejo pri pripravah velikih smučarskih tekmovanj v Kranjski gori. Predsednik komiteja je inž. Franc Žerjav, sekretar pa Vojteh Budinek. Razen njiju srečamo v organizacijskem komiteju inž. Ljuba Bizjaka, Petra Lokoto, Franca Pečarja. Cirila Kavalarja, Franca Zvana, ki je obenem tudi podpredsednik komiteja, Jožeta Koširja, Rafaela in Cirila Soberla, Slavana Berliska in še mnoge druge znane neumorne smučarske in telesnovzgojne delavce. PROGA V SOBOTO PRIPRAVLJENA Torkov moški slalom za svetovni pokal bo na znani progi nad cesto proti Podkorenu. Njena lega je izredna, saj je tekmovalca mogoče videti skoraj tri četrtine proge. »Progo smo začeli pripravljati že pri prvem sneženju. Temeljito smo jo steptali,« pripoveduje Vojteh Budinek. »Nalogo so dobro opravili učenci višjih razredov kranjskogorske osnovne šole. Med petkovim sneženjem smo bili spet na progi. Ker je bil sneg vlažen, smo ga lahko dobro steptali, ga utrdili in ,sprijeli4 z zemljo. Če tega ne bi naredili, bi se na snegu naredila skorja, pod njo pa bi ostal sipek sneg, neprimeren za tekmovanje. Za progo bo skrbel Peter Lakota, včeraj pa se jo je spet lotila skupina delavcev pod vodstvom Franca Pečarja. Dogovorjeni smo, da nam bodo pri urejevanju proge, ki mora biti v soboto pripravljena, pomagali še dijaki jeseniške Gimnazije in Metalurške šole ter jeseniški poklicni gasilci.« DELEGAT FIS ŽE OBISKAL KRANJSKO GORO V petek je Kranjsko goro obiskal delegat mednarodne smučarske federacije FIS Avstrijec Armiter. Ogledal je dela na progi, hotele, kjer bodo bivali tekmovalci, funkcionarji, sodelavci in vodje ekip ter novi- narji, in osnovno šolo, kjer bo tiskovno središče s teleksi, telefoni in pisalnimi stroji. »Vzroka za negodovanje ni našel,« pravi Vojteh Budinek. »Ponovno je potrdil, da smo Kranjskogorci izkušeni organizatorji velikih smučarskih tekmovanj in bil prepričan, da bomo tudi letos nalogo dobro opravili.« »Tekmovalci, njihovi spremljevalci in novinarji bodo stanovali v hotelih Kompas, Larix, Alpina in Lek. Dovolj prostora bo, čeprav bodo te dni že začeli prihajati v Kranjsko goro naši novoletni gostje. V hotelu Kompas bodo informacijska pisarna, prostori za žrebanje startnih številk in sestanke žirije. Press center bo v osnovni šoli. Vodil ga bo Henrik Ubeleis,« nadaljuje Vojteh Budinek. »Pričakujemo, da bo prihodnji torek v Kranjski gori okrog 60 tujih in najmanj 40 domačih novinarjev.« PRIDEJO VSI NAJBOLJŠI Torkovo tekmovanje v slalomu za svetovni pokal bo med letošnjimi največjimi svetovnimi smučarskimi tekmovanji. Decembra so na sporedu tekmovanja za svetovni pokal v Val d'Iseru, Val Gardeni, Madona di Campigli in Kranjski gori. Slaloma sta na sporedu 19> decembra v Madoni in 21. decembra v Kranjski gori. K nam prihaja torej vsa svetovna smučarska elita s Stenmar-kom, Thonijem, G rosom, Hemmi-jem, Mahrom in drugimi na čelu. Jugoslavijo kot organizatorko ima pravico zastopati 6 tekmovalcev. Skupno bo na startu okrog 90 tekmovalcev. Prvi tek slaloma se bo začel ob pol enajstih, drugi tek pa ob enih popoldne. Oba bo prenašala ljubljanska RTV in prek nje Evro-vizija. »Torkovo tekmovanje bo velik prispevek k afirmaciji Kranjske gore in naše države sploh. Njeni učinki bodo brez dvoma veliko večji od običajne turistične propagande, ki po navadi rodi skromne rezultate. Zato mora' Kranjska gora to opravičiti. Hotele in vse druge pristojne smo opozorili s posebno okrožnico, o tekmovanju pa smo razpravljali tudi na izrednem občnem zboru Turističnega društva,« poudarja Vojteh Budinek. »Zanimiva je sestava reprezentanc tujih držav. Američani so na primer prijavili 8 tekmovalcev in 10 spremljevalcev, Italijani pa 12 tekmovalcev in kar 18 spremljevalcev! To priča, kako številne pomočnike imajo tuji tekmovalci v primerjavi z, našimi!« UDOBJE TUDI ZA GLEDALCE Veliko ljudi bo v torek obiskalo Kranjsko goro. Zanje in njihovo udobje bodo dobro poskrbeli organizatorji. Za avtobuse bo od 250 do 300 parkirišč, za osebne avtomobile p^; okrog 1000. Parkiranje bo samo v Kranjski gori. Do tekmovalne proge bo treba zaradi reda 10 minut peš. Tudi stojnic z okrepčili ne bo manjkalo. V urejevanje Kranjske gore se vključuje tudi Autocommerce iz Ljubljane. S posebnimi stroji Daim-ler-Benz-Schmidt bo očistilo parkirišča in druge površine, kjer bo sneg v napoto! JožeKošnjek Bled — Z izgradnjo blejskega smučarskega središča Zatrnik in umetnega drsališča na Bledu se je le-ta nekdaj le poletni turistični kraj uvrstil tudi med vodilna zimska športna središča pri nas. Sicer pa ima Bled poleg omenjenih dveh rekreacijskih možnosti tudi druge objekte, naprave in prostore za sprejem gostov pozimi. Omenimo samo termalne bazene v dveh hotelih, jahanje, kegljanje na ledu, zimsko trim stezo in drugo. Za letošnjo zimsko sezono so hoteli ponudili dva zanimiva smučarska paketa. V vikend paketu sta dva polna penziona (večerja od petka do kosila v nedeljo), prevoz z avtobusom na smučišča na Zatrniku, smučarska karta in turistična taksa. Cena tega paketa znaša od 432 do 542 dinarjev; odvisno pač od hotela. • Za marsikoga pa bo privlačen tudi sedemdnevni smučarski paket, ki zajema sedem polnih penzionov v enem od blejskih hotelov, prevoz z avtobusom na Zatrnik, neomejeno število prevozov na žičnicah in turistično takso. Cena tega paketa pa znaša od 1512 do 1827 dinarjev. In kako je s cenami na Zatrniku? D nevna karta od ponedeljka do petka bo veljala 60 dinarjev, ob sobotah in nedeljah pa 80 dinarjev. Na voljo pa bodo tudi točkovne karte; od šest točk naprej pa velja vsaka točka 1 dinar. Za vožnjo na vlečnicah pa boste porabili najmanj 2 točki (Plana II) do 10 točk (Berjan-ca — sedežnica). Potovalne agencije, ki organizirajo skupinske izlete, imajo 10 odstotkov popusta na ceno, šole, športne organizacije in sindikati pa 20 odstotkov popusta. Sled" nji popust pa ne velja ob sobotah, nedeljah in praznikih. Do konca januarja bodo žičnice na Zatrniku obratovale od 9. do 16. ure, od 1. fe" bruarja naprej pa od 8.30 do 17. ure- Vsak dan bodo na Zatrnik vozili tudi avtobusi, in sicer izpred hotela Jelovica in redni z avtobusne posta-je.Generalturist Bled pa bo na Zatrniku organiziral med tednom tudi smučarsko šolo, ob sobotah in nedeljah pa privatne ure šolanja po dogovoru. Poleg tega omenimo še, da bodo vsi hoteli ter agenciji Kompas in Generalturist sposojali tudi smučarsko opremo, drsalke in smuči. V zimsko turistično ponudbo na Bledu pa sodijo tudi 8160 metrov dolga smučarska sprehajalna steza oziroma ski-trim, umetno drsališče, ledeni vlak (če bo zamrznilo jezero), kegljanje na ledu, sankanje na p°" bočju Straže in na Zatrniku, jahanje, kopanje v pokritih termalnih bazenih in podobno. Poskrbljeno pa je tudi za zabavo v hotelih. A. Zalar Predelava plastičnih mas IONMOp0| SOVODENJ telefon: (064) 69 012 IZDELUJEMO: - torbice za kasete albume za kasete — velike in male albume za plošče — velike in male albume za značke — velike in male albume za kovance albume za diapozitive albume za slike albume za vizitke razne vrste map: IVO, BLED, AGENT, REKLAM itd. Obiščite nas na XVII. novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. decembra 1976 Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu ali pa jih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol Sovodenj p. 64225 Sovodenj. Kupite jih lahko v prodajalnah Cankarjeve založbe, Mladinske knjige, Državne založbe, Kokre, Tobaka, Jugotehnike, v Maksi-marketu, Supermarketu itd. Pohištvo vseh večjih proizvajalcev v Sloveniji in Jugoslaviji dobite pri prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Konkurenčne cene — polog 10% — kredit do 50.000 din brez porokov /z\ ŽIVILA Kranj Nudimo vam ugoden PRAZNIČEN NAKUP v vseh prodajalnah z živili Priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja t---> 1. Borut Petrič, 4. Bojan Križaj LJUBLJANA - Za slovenskimi 'Portnimi časnikarji je letošnji izbor pHni 1500 m kravi, na vmesnih m"m je plaval 8:21,4, na cilju tega je .ega »maratona« se mu je čas ustavil je a dru8<>m rekordu s 15:40,2. Zmagal pa dr« mepiCan We8ton 8 15:39,7. Tudi v \a *®m nastopu je izboljšal svoj rekord. Spi* i m delfin se je z novim rekordom jjw * 2:08,0 uvrstil na četrto mesto. tu F** *voj nastop je opravil v Brnu. Tudi dni* Plaval z novima mladinskima rekor-^°n»a SFRJ. Na 100 m delfin je nova amka 1:01,4, na 200 m kravi pa 1:58,4. -d h Plavalni četveroboj Kranj - V organizaciji doma JLA bo v počastitev dneva naše armade v sredo v zimskem bazenu ob 16. uri plavalni četveroboj Iskre, Planike, Pro-svete in garnizije Stane Žagar. V zanimivih disciplinah se bodo pomerili tudi plavalci na 100 m prosto in v plavanju s puško v obleki. -dh - Izola: Bled 3:2 Izola - Telovadnica OŠ V. Šmuc, gledalcev 150, sodnika šolaja (Sevnica), Čargo (Anhovo). Izola: Nikolič, Mihosevski, Lesjak, Franko-vič, Kuzman, Jakopič, Varhežič, Kapelj, Varšič. Bled: Ferjan, Andolšek, Torkar I, Torkar II, Udrih, Završnik, Reših, Leskovič. Z gostovanja iz Izole so se Blejci vrnili poraženi, saj so domačini bili boljši in zasluženo slavili. V prvem setu. ki je bil preskus moči, so v nepoletni igri povedli domačini. V naslednjih dveh pa so Blejci le uredili svoje vrste in že je kazalo na gladko zmago. Izolčani pa so se nato gostom revanžirali in z dobro igro v obrambi in na račun napak gostov oba seta zaključili v svojo korist. Ta zmaga jim pomeni veliko za obstoj v drugoligaški druščini. Pri domačinih je bil najboljši Jakopič, pri Blejcih pa so v kritičnih trenutkih odpovedali ključni igralci, kar je imelo odločilni vpliv na izid srečanja. R. Rauh J.Jtt.l», ». fcinn (Avstrija) 3:3b,38, 9. Ch. Hemmi (Švica) 3:36,94, 10. Križaj 3:36,99, 34. Strel (oba Jugoslavija) 3:51.71. Zaradi težkih snežnih razmer, zapadlo je preveč snega, je bil organizator v Val d'Iseru primoran, da namesto smuka pripravi še drugi veleslalom svetovnega pokala. Na startu v idealnih progah, trdem snegu, se je zbralo kar 81 tekmovalcev. Kako odlični so bili pogoji in proga za vožnjo, pokaže že podatek, da so tisti z višjimi startnimi številkami dosegli boljše čase kot njihovi sloviti predhodniki. Z dobro vožnjo je imel najboljši čas Švicar Haini Hemmi, naš Bojan Križaj pa se je s startno številko 39 z res brezhibno vožnjo prebil med prvo deseterico, na odlično sedmo mesto. Tudi v drugem je začel na vse ali nič. 2e na vmesnem merjenju časov je imel rezultat, ki bi ga še bolj učvrstil med prvo deseterico. Toda tokrat je v zadnjem delu proge naredil napako. Nekaj vratic pred ciljem je prevozil na napačni smučki, tako da naslednjih ni mogel več pravilno vzeti in moral je v sneg. Tako je še ena lepa uvrstitev, ki prinaša točke, ostala tik pred ciljem. Vseeno pa je pokazal izredno vožnjo in taka, brez smole, mu bo še prinašala točke in lepe uvrstitve. Še bolj zato, ker je postal samozavesten. To pa je za dosego še boljših rezultatov še kako pomembno. Pred Križajem in ostalimi našimi je še lepa prihodnost, saj se je boj za točke šele začel. Rezultati: 1. H. Hemmi (Švica) 2:50,79, 3. Gros (Italija) 2:51,92, 3. Mahre (ZDA) 2:52,19, 4. Bieler (Italija) 2:52,23, 5. Heidegger (Avstrija) 2:53,20, 6. Stenmark (Švedska) 2:53,60, ... 41. Strel (Jugoslavija) 3:00,38. Uvrstitve za svetovni pokal: 1. Ph. Mahre (ZDA) 40, 2. Gros (Italija) 31, 3. Stenmark (Švedska) 26. 13. Križaj (Jugoslavija) in Ndckler (Italija) 1. I). Humer Jutri v Kranju planinsko predavanje Kranj — Planinsko društvo Kranj nadaljuje s planinskimi predavanji. Jutri, 15. decembra, ob po' osmih zvečer se bo v Delavskem domu v Kranju predstavil Svetozar Guček, ki bo poslušalce popeljal v San Francisco in Kalifornijo. Predavatelj je z letalom potoval prek Kanade in severa Združenih držav Amerike do ameriškega zahoda. Obiskal je najlepše ameriško mesto San Francisco in znamenite parke s stoletnimi sekvojami in drugimi eksotičnimi drevesi. M. B. Zbor smučarskih sodnikov V četrtek, 16. decembra, ob 16. uri bo v prostorih kluba delegatov v Ljubljani redna skupščina zbora smučarskih sodnikov Slovenije, kjer bodo razpravljali in odločal} o 15 točkah dnevnega reda ter izvolili novi upravni odbor. Dejavnost zbora je bila v zadnjih letih izredno slaba, tako da organizacija praktično v zadnjih dveh letih sploh ni delovala. Zato je nujno, da se smučarski sodniki Slovenije na skupščini v četrtek resno pogovorijo in izvolijo v predvidene organe take sodnike, ki bodo svoje funkcije v redu in požrtvovalno opravljali. J. J. Končno novi točki Kranj — Na vrhu tudi po desetem kolu ni nič novega. Splitčani so namreč doma premagali Slovan, Ilirija pa je brez težav dobila novi točki z Jugom. V preostalih Aleš Pušnik zmagovalec rallvja »Loka 76« 7fi^'eš Pušnik je zmagovalec rallvja »Loka *• Rally so s pomočjo vezistov teritorialne «1 ote Škofja Loka zelo dobro izvedli prizadevni J- iP1 AMD Škofja Loka. Finančno je celotni oy'y podprl Alpetour, razred do IIM) 'Ovenija avto, razred nad 1300 cem pa Te ccm hno- on- Proga, dolga 292 km je imela štiri etape Aleš Pušnik, zmagovalec rallyju *-oka 76« v skupni uvrstitvi in v Vzredu nad 1300 ccm. V tem razre-u Je bil tudi letošnji državni prvak. ~- Foto: F. Perdan ter tri gorsko hitrostne preskus nje. in sicer dve na Lubnik in eno na Dražgoše. Celotna proga pa je potekala skoraj izključno po teritoriju občine Škofja Loka. Tekmovalcem pa jo je najbolj zagodlo vreme. Dan pred rallvjem je po vsej progi močno snežilo, tako da so bile nekatere ceste v soboto močno poledenele, ponekod pa tudi zasnežene. Organizatorji pa so se tudi tu izkazali, saj so vse proge na katerih so bile gorsko hitrostne preizkušnje pred startom rallvja splužili. Tekmovalci domačega AMD Škofja Loka so pobrali zmagi v dveh razredih ter tudi zmago v generalni uvrstitvi. V razredu nad 1300 ccm in skupni uvrstitvi je ztnagal že nekaj let nazaj najboljši jugoslovanski rallv voznik Aleš Pušnik, čeprav njegov renault 12 gordini ni ravno v najboljšem stanju. Drugo zmago za domačine si je priboril Janez Milavec v razredu do 1150 ccm. Zmago pa je dosegel šele po hudem boju z Vidicem, ki je bil na gorsko hitrostnih preskušnjah sicer hitrejši, vendar je zgrešil prehodno kontrolo. K tem pa je omogočil domačinu Luskovcu, da se je uvrstil na odlično drugo mesto. Luskovec je imel tudi tretji najboljši čas na gorsko hitrostni preskušnji na Dražgoše. V razredu do 785 ccm je bil Djaniš četrti, Buh pa peti. V skupni uvrstitvi je zmagal Pušnik, Milavec je bil tretji, Luskovec peti, Kern dvanajsti in Djaniš trinajsti. Med AMD je zmagal ŠOLT pred SL. Avtom in Šk. Loko. REZULTATI: do 785 ccm: 1. Simončič (ŠOLT), 4. Djaniš, 5. Buh (oba AMD Škofja Loka); do 1150 ccm: 1. Milavec, 2. Luskovec (oba AMD Škofja Loka); do 1300 ccm: 1. Cucek (Slovenija avto): nad 13(X) ccm: 1. Pušnik (AMD Škofja Loka), 2. Kern (ŠOLT) : skupna uvrstitev: I. Pušnik — Stanko (Šk. Loka), 2. Cucek — Marega (SI. avto), 3. Milavec — Favai (Šk. Loka), 5. Luskovec — Vraničar (Sk. Loka), 12. Kern — Prusnik (ŠOLT). 13. Djaniš - Jereb (Sk. Loka); uvrstitev organizacij združenega dela: 1. Toper (Pušnik, Milavec), 3. Sava (Simončič, Kaste-lic); uvrstitev AMD: 1. ŠOLT. 2. Slovenija avto, 3. Škofja Loka. -fp šport med vikendom KOŠARKA - V republiški moški ligi so Jesenice gostovale v Sežani in izgubile s Krasom 77:83 (33:41). V prihodnjem kolu bodo Jeseničani dojna igrali z Vrhniko. ODBOJKA - V republiški moški ligi s.. Jesenice premagale Gaber je s .1:2. /.enakim rezultatom pa je Kamnik odpravil Novo mesto. V ženski ligi so Jeseničanke doma izgubile s Fii*inarjem z 1 ;3. Pari prihodnjega kola: Polskava : Jesenice, Mežica : Kamnik, Golovec : Jesenice (ženske). ŠAH - V republiški ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Kranj : Izbira 4,5:5,5, Iskra : Lesce 4:6, Radenska : Jesenice 5:5. Vrstni red: 1. Lesce 54, 2. Celje 52,5, 5. Kranj 39, 9. Jesenice 33.5. Pari zadnjega kola: Lesce : Celje, Novo mesto : Kranj, Jesenice : Iskra. . I > .-/i 1 'i. .j. j. ' J srečanjih so Celjani klonili v Šibeniku, Maribor je bil uspešen v Zagrebu, v Pulju pa so domačini le s točko presenetili Oriolik. fc TRIGLAV : ŽELJEZNIČAR 81:73 Kranj - II. ZKL, Triglav : Željezničar 81:73 (50:36), telovadnica OŠ dr. Franceta Prešerna, gledalcev 500, sodnika Kolendo (Škofja Loka), Tartaglija (Zagreb). Triglav: Košir 10 (2:0), Fartek 2, Zupan 9 (9:3), Lipovac 10 (8:4), Stefe 13 (3:1), Mavric l(> (4:4). Štrekelj 8 (2:2), Hribernik 10 (4:4), Url ep 3(2:1). Željezničar: Grijak 22 (10:9). Mučnjak 4, Krivokuča 16 (5.4), Bašovič 4 (1:0). Djukič 14 (4:4), Badrič 2 (1.0), Galović 3 (2:1), Kosanovič •S (8:4), Cvitkovic 2. Prosti meti: Triglav 34:19, Željezničar 31:23. Osebne napake: Triglav 32, Željezničar 29 Pet osebnih napak: Štrekelj (24), Hribernik (33), Fartek (34), Krivokuča (40), Kljajič (40). Tehnične napake: Fartek (3), Zupan (9). Galovič (10). Izključitve: Kosanovič (38). Čeprav so že po tradiciji triglavani v prvi polovici srečanja zaigrali slabo, saj so gostje vodili vse do dvanajste minute, so se nato le zbrali. S hitrimi protinapadi, ostro obrambo in odličnimi skoki pod obema obročema so razbili obrambo gostov in hitro večali prednost. Na odmor so odšli z lepo prednostjo šestnajstih točk. Kljub bojazni, da bodo v nadaljevanju popustili, se to ni zgodilo. Tako kot v zadnjih minutah prvega polčasa,, so igrali tudi v nadaljevanju in ni bilo več vprašanja, da ho v desetem kolu končno drugi par prvenstvenih točk ostal le doma. Za ta uspeh je zasluženo celo moštvo, odlično pa so zaigrali Mavric, Stefe, Košir in Hribernik. Izidi: Triglav : Željezničar 81:73 (50:30), Ilirija : Jug 107:89 (50:44). Medveščak : Maribor 62:77 (23:31), Šibenik : Celje 79:67 (41.32), Dalvin : Slovan 90:8« (44:;14), Puljanka : Oriolik 106:105 (62:52). Lestvica: Dalvin Ilirija Puljanka Celje Oriolik Šibenik Maribor Slovan Željezničar Jug Medveščak Triglav Ilirija, Slovan : Puljanka, Dalvin, : Željezničar. -dh 19 košarkarskih ekip Odbor za SSI) pri TKS Kranj bo organiziral skupaj h komisijo za košarko občinsko prven sivo v košarki za srednješolske ekipe kranjske o >c me. Prijavilo se je 12 moških.in 7 ženskih 10 9 1 902:823 18 10 8 2 997:855 16 10 7 3 953:952 14 10 6 4 856:874 12 10 5 5 884:855 10 10 5 5 841:821 10 10 5 5 895:899 10 10 4 6 890:922 8 10 3 7 920:914 6 10 3 7 811:859 6 10 3 7 767:828 6 10 2 8 868:951 4 ra kola: 'Celje : Trigl av. OD 10. DO 31 . DECEMBRA 1976 NOVOLETNA RAZPRODAJA OPUŠČENIH IN DEKLASIRANIH IZDELKOV POHIŠTVA ZNIŽALI SMO CENE IZDELKOM ZA NASLEDNJE ODSTOTKE: • SPALNICA ABAHI 44 % • JEDILNICA TATJANA 40 % • JEDILNICA DIP DELNICE 40 % • SEDEŽNA GARNITURA SANELA 38 % • REGAL P4-EKSTRA 1 5 % • RAZNO KUHINJSKO IN SOBNO KOSOVNO POHIŠTVO — ZNIŽ. DO 60 % ZNIŽANJE CEN VELJA OD 10. DO 31. DECEMBRA 1976 ENKRATNA PRILOŽNOST ZA VAS IN VAŠO DRUŽINO V VELIKEM SALONU POHIŠTVA KRANJ - PRIMSKOVO Na Pokljuki odprli letošnjo sezono ekip Več kot 250 tekačev in skakalcev je nastopilo v nedeljo na otvoritvenem tekmovanju letošnje smučarske sezone v Sloveniji. Uvodno tekmovanje je bilo posvečeno spominu na preminule junake Prešernove brigade. Snežne razmere so bile odlične, saj je ta čas na Pokljuki več kot pol metra snega. Tekmovanje je potekalo v odličnih vremenskih prilikah. Poleg tekmovalcev v teku pa so nastopili po prireditvi še rekreativci na 5 km dolgi progi. V tekaški konkure: ci je nastopilo okoli 150 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov, na startu pa je bila tudi najboljša selekcija vseh kategorij razen pionirjev in pionirk. Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje članov, kjer so se udarili za prvo mesto Kalan, Jelene in Djuričič. Borba je bila izredno huda, končno pa je prvo mesto pripadlo Kranjčanu Maksu Jelencu. Po rezultatih sodeč bo omenjena trojica igrala med tekači v letošnji sezoni glavno vlogo. Ta trojica bo skupaj s trenerjem Gašperjem Kor-dežem odpotovala na enotedenski mednarodni trening v Švico, kjer bo v nedeljo v Davosu prvo mednarodno tekmovanje tekačev za svetovni pokal. Ena izmed osrednjih prireditev na Pokljuki pa je bilo tekmovanje v biatlonu za prehodni pokal Prešernove brigade. Tako v teku kot v streljanju je bil najboljši Kozinc iz Gorij, ki je premagal oba vojaka Beštra in Matevža Kordeža. Pri mlajših članih pa se je najbolj izkazal Božo Kordež. Ekipni zmagovalec 9. memoriala pa je bila ekipa JLA Kranj, na 2. mesto se je uvrstila ekipa Partizana iz Gorij, 3. pa je bil kranjski Triglav. Rezultati — biatlon: člani: 1. Kozinc (Gorje) 47:18,5, 2. Bešter 53:16,7, 3. M. Kordež (oba JLA) 56:23,6; mlajši člani 1. B. Kordež (JLA); solo teki: člani: 1. Jelene (Triglav) 36:04,3, 2. Kalan (Gorje) 37:03,5, 3. Djuričič (Jesenice) 38:09,1, 4. Pokljukar 39:08,6, 5. Bešter (oba JLA) 39:16,7, 7. Burger (Gorje), 8. Zupane (Triglav), 9. Tajnikar (Gorje), 10. Šolar (Triglav); mlajši člani: 1. Cvajnar (Olimpija) 38:52,6, 2. Kordež (JLA) 39:25,3, 3. Podlogar (Gorje) 41:29,1; članice: 1. Pavlic (Lovrenc) 24,23,1, 2. Pibernik (Kamnik) 38:31,7; starejši mladinci: 1. Kranjc (Lovrenc) 20:10,2; mladinke: l. Munih (Olimpija) 19:01,2, 2. Jelovčan 21:02,0, 3. Bešter (obe Triglav) 21:14,0; mlajši mladinci: 1. D. Djurčič (Jesenice) 15:52,3. Skakalci so se pomerili na 30- in 50-metrski skakalnici. Nastopilo je okoli 50 skakalcev iz sedmih klubov, med njimi pa ni bilo peterice (Norčič, Loštrek, Zupan, Kajzer, Dolhar), ki je na treningu v ZRN. Tekmovanje je pokazalo, da tekmovalci selekcij tako mladinske in članske niso v zadovoljivi formi in bodo morali V prihodnjih dneh na treningu v Planici še precej trdo vaditi, če želijo doseči V mednarodnem merilu kakšne boljše rezultate Rezultati - ČLANI: 1. Janez Demšar (Jesenice) 192,7 (45,5 46), 2. Gorjanc (Triglav) 191,8 (45,5 45,5), 3. Križaj (Ilirija) 190,0 (44, 46), 4. Cimžar (Triglav) 189,2 45,5, 43,5), 5. Bradeško (Ilirija) 188,8 (45, 46), 6. Štefančič (Jesenice) 186,5 (45, 45), 7. Rakar (Jesenice) 184,4 (45, 43,5), 8. B. Fin-žgar (Triglav) 183,6 (42, 45,5). 9. Jože Demšar (Križe) 177,9 (42,5, 43,5), 10. Ilnikar (Ilirija 164,6 (41, 41); STAREJŠI MLADINCI: 1. Tepeš 191,0 (45, 45), 2. Bantan 182,4 (43, 45), 3. Anžel 180,9 (42,5, 45,5), 4. Blanu-ša 169,5 (41,4 41), 5. Šoba (vsi Ilirija) 168,5 (40,5, 42); MLAJŠI MLADINCI: 1. Vesel 181,2 (32, 32), 2. Ropret 172,2 (29, 30), 3. Bevc 171,7 (28, 31), 4. Finžgar 166,8 (29, 29), 5. Martinjak 158,4 (28, 29), 6. Beton (vsi Triglav) 158,1 (29,28,5). J. Javornik Najmlajši tekmujejo za športno značko Spoznanje, da je treba utrjevati zdrave življenjske navade že v zgodnjem otroštvu, so spodbudile novo slovensko telesnokul-turno akcijo — tekmovanje za športno značko za najmlajše. Organizator akcije — Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije — je za kategorijo otrok od 5 do 7 leta starosti pripravila poseben program, ki dopolnjuje celoten program življenja predšolskih otrok v vzgojno varstvenih zavodih. Program tekmovanja, ki je nazorno opisan v Priročniku, dodaja že ustaljenim dejavnostim, s katerimi se otrok v predšolski dobi rad ukvarja (plezala, gibalne igre, igre v peskovniku) še izlete, hojo, kolesarjenje, plavanje, smučanje in drsanje. Program za tekmovanje, ki prinaša zlato športno značko za predšolskega otroka, je seveda prirejen zmogljivostim otroka v tej starosti v taki meri, da lahko tekmuje prav vsak zdrav predšolski otrok, saj program v bistvu le spretno usmerja naravno otrokovo potrebo po gibanju. Vadbo in tekmovanje predšolskih v teh osnovnih telesnih veščinah bodo organizirala v posameznih krajevnih skupnostih društva Partizan, vrtci, taborniške organizacije, DPM, male šole in drugi. Akcija, ki se je začela letos s predšolskimi otroki, je le del široko zastavljenega programa vključevanja tudi ostalih starostnih kategorij prebivalstva v sistem skrbi za rekreativno dejavnost. L. M. Srebrni jubilej Kompasa Sobotne proslavitve 25. obletnice turističnega in gostinskega podjetja Kompas v Kranjski gori so se udeležili razen delavcev Kompasa in članov centralnega delavskega sveta tudi Zvone Dragan, Roman Albreht, Janko Smole, Miloš Šulin, Štefan Nemec, Rado Dvoršak, Rado Lipičar, Slavko Osredkar, Tone Kovic, Marija Vičar, Ludvik Kejžar in drugi predstavniki občin, republike in zveze Kranjska gora — Turistično in gostinsko podjetje Kompas Jugoslavija, največja tovrstna delovna organizacija v državi, ki združuje v 14 temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravni skupnosti skupnih služb 1680 zaposlenih, je v soboto proslavila v Kranjski gori 25. obletnico obstoja. Številni gostje so razen delavcev Kompasa proslavili ta jubilej, ki je hkrati tudi jubilej našega turističnega gospodarstva. Osnovna dejavnost Kompasa je turistično poslovanje. Razen nje pa neguje naša največja*;turistična in gostinska organizacija službo izposojanja osebnih avtomobilov, ki jih je za zdaj že 750, prevozniško avtobusno službo, ki jo sestavlja 48 avtobusov, prodajo viz, dovolilnic, zelenih kart, rezervacij in turističnih spominkov, gostinsko dejavnost, v katero je vključenih devet hotelov, dva motela in počitniški dom s skupno 1300 ležišč, vlečnice in žičnice in lovišče v Petrovcih pri Ptuju. Precej Kompasovih objektov in naprav je na Gorenjskem in to predvsem v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju in na Ljubelju. To pomeni, da ima Kompas precejšen delež V turizmu Gorenjske, v prihodnosti pa ga je na račun sodelovanja z gorenjskimi turističnimi in gostinskimi organizacijami voljan še povečevati. Leto 1951 je Kompasovo rojstno leto. Takrat je bilo ustanovljeno podjetje Putnik Slovenija. Leta 1960 smo prvič slišali za Kompas, ki se je 14. oktobra leta 1971 preimenoval v Kompas Jugoslavija. Leta 1951 je združeval Putnik 90 delavcev in ustvaril 179 milijonov prometa. Sedanji promet Kompasa pa znaša 2,5 milijarde dinarjev, vrednost osnovnih sredstev pa znaša 550 milijonov dinarjev. V ustanovnem letu je bilo slišati za Putnika oziroma za Kompas le v Sloveniji. Danes je Kompas organizacija, ki nudi vsestransko turistično in gostinsko ponudbo in sodeluje s 1400 agencijami doma in na tujem. Kompas je tudi močan povezovalni element našega turističnega gospodarstva. O pomenu jubileja so na sobotni slovesnosti govorili predsednik delavskega sveta Vlado Plantarič, direktor Miha Hlade, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predsednika občinske skupščine Jesenice Slavko Osredkar in skupščine mesta Ljubljane Tone Kovic. Poudarjali so hiter razvoj Kompasa, za katerega pogoji niso bili najboljši, in menili, da so ustvarjeni tudi pogoji za razvoj. Kompas ima srednjeročni razvojni program, ki bo lahko uresničen le v še boljši povezavi med turizmom in ostalim gospodarstvom in ob hitrejšem ter večjem investiranju. J. Košnjek Kroparski pevci v Radišah Komorni moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope pod vodstvom profesorja Egija Gašperšiča, ki že 13 let sodeluje s pevskim zborom Slovenskega prosvetnega društva Radiše, je imel v soboto v Radišah svoj osemstoti nastop K roparski pevci so imeli v soboto v Radišah svoj osemstoti nastop V okviru tradicionalnega sodelovanja s pevskim zborom Slovenskega prosvetnega društva Radiše na Koroškem je imel v soboto, 11. decembra, zvečer komorni moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope pod vodstvom profesorja Egija Gašperšiča v Radišah celovečerni koncert. V trinajstletnem sodelovanju je bil to sedmi celovečerni koncert kroparskih pevcev v Radišah, hkrati pa je bil to njihov osemstoti nastop tega priznanega zbora iz Lipniške doline v radovljiški občini. Sicer pa je imel letošnji nastop kroparskih pevcev še en namen. Bil je simbolična podpora v prizadevanjih, da Slovensko prosvetno društvo Radiše čimprej dobi svoj kulturni dom. Ob tej priliki so pevci iz Krope sporočili pozdrave delovnih kolektivov iz Lipniške doline, ki so obljubili, da bodo tudi materialno podprli prizadevanja za izgradnjo kulturnega doma v Radišah. Za začetek pa so članom domačega društva izročili simbolično darilo — električno stensko uro Iskrine tovarne v Lipnici. V spomin na srečanje pa so podarili tudi kataloge Muzeja talcev Begunje, Čebelarskega muzeja Radovljica in Komornega moškega pevskega zbora Stane Žagar, ki so ga izdali ob 100-letnici zbora. Kvalitetnega celovečernega koncerta kroparskih pevcev so se udeležili številni domačini in predstavniki Slovenske prosvetne zveze. K nepozabnemu prijateljskemu kulturnemu večeru pa so pred koncertom in po njem prispevali tudi domači pevci, ki jih že 40 let vodi sedanji predsednik Slovenskega prosvetnega društva v Radišah ŠimejWrulich. Besedilo in slike: A. Zalar Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo V Kranju je bila v soboto, 11. decembra, ustanovna skupščina gorenjskega društva za cerebralno pa ralizo, ki združuje tako starše kot strokovnjake v skupnem prizadevanju vsestransko pomagati prizadetim otrokom — spastikom. Strokovna pomoč za obolele otroke je v gorenjski regiji že dokaj dobro razvita, saj je pred šestimi leti ustanovljena nevrološka ambulanta v Kranju prerasla v močno dispanzersko dejavnost, to pa je spodbudilo tudi ustanovitev osnovnih terapevtskih teamov še na Jesenicah in v Škofji Loki. Od leta 1971 dalje so strokovnjaki v regiji nudili strokovno pomoč več kot 200 otrokom, ki jim je bolezen ali poškodba možgan v najzgodnejši dobi, največkrat pa še med materino nosečnostjo, onemogočila normalno vključevanje v življenje in delo. Z zgodnjim zdravljenjem, pri tem je seveda posebno važno tudi zgodnje odkritje bolezni, h kateremu sodi fizioterapija, govorna in delovna terapija ter posebne pedagoške metode, lahko spastičnim otrokom pomagamo do zadostne samostojnosti in poklicne usposobljenosti v okviru njihovih zmožnosti. V Kranju že tri leta deluje tudi varstveni oddelek za predšolske spastične otroke, in sicer pri posebni osnovni šoli Kranj, otvoritev takšnih oddelkov pa se pripravlja tudi na Jesenicah in v Škofji Loki. L. M. Dražji »Viator« Jesenice — Jeseniška temeljna organizacija združenega dela Viator Ljubljana je povišala cene za prevoz v mestnem in medkrajevnem prometu. Tako velja vozovnica na progi H rušica —Koroška Bela 2 dinarja, prav toliko tudi na progi Bolnica — Tomšičeva, medtem ko je treba za vožnjo na progi Jesenice—Blejska Dobrava odšteti 2,50 dinarja, na progi Jesenice —Planina pod Golico pa 5 dinarjev. D. S. 80 LET TRGOVSKEGA PODJETJA MERKUR - VELEŽELEZNlNA KRANJ — 850-članski kolektiv trgovskega podjetja Merkur-veleželeznind Kranj je v soboto, 11. decembra, v kinu Center v Kranju proslavil 80-letnicO obstoja in tridesetletne uspehe v razvoju podjetja po vojni. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja-Uvodoma je ob tej priliki spregovoril direktor podjetja Jaka Kolenc, nato pO so jubilantom in upokojenim članom kolektiva podelili priznanja. Razvoj podjetja pa so prikazali tudi z barvnimi diapozitivi. Na sliki (zgoraj): ^a svečanosti je nastopil tudi ansambel Gorenjci; (spodaj) gostje in člani kolektiva na svečanosti. — A. Ž. — Foto: F. Perdan »Samo da se ni poškodoval...« Križajeva oče in mama Peter in Marija in hčerka Simona optimisti ob letošnjih nastopih našega najboljšega alpskega smučarja Bojana Križaja — »Ni še rekel zadnje besede in pokazal, da zna odlično voziti. Zato ob današnji smoli nismo razočarani,« pravijo PRISTAVA PRI TRŽIČU, 12. decembra — Kadarkoli tekmuje naš najboljši alpski smučar Bojan Križaj, ki bo •'(. januarja prihodnje leto star 20 let, so njegovi domači oče Peter, mama Marija in sestra Simona v Pristavi pri Tržiču nemirni .. . Po televiziji spremljajo Bojanov hoj s snegom, strmino, vratci in rasom Ker so rlaleč narazen, je ekran edina zveza v. njim in razglednice ki jih pošilja nas najboljši smučar, edini znanilec, kako je z Bojanom, kako se počuti, kaj je novega itd. Pretekla leta se je dogajalo, da so šli oče, mama fn sestra, najpogosteje pa samo oče Peter, z njim na pomembnejša tekmovanja. Zadnje čase se to ne dogaja pogosto. Bojan je zrelejši, samozavest-nejši in skušenejši, zato sam najbolje ve, kako se je treba ravnati na tekmah daleč od doma! V nedeljo pri Križajcvih skoraj za kosilo niso imeli časa. Ze dopoldne so po avstrijski televiziji spremljali neposredni prenos veleslaloma za svetovni pokal. K televizorju so ponovno sedli, koje posnetek veleslaloma prenašala tudi ljubljanska televizija. Bojan je vozil odlično. Po prvem teku je bil sedmi, v drugem pa je nesrečno padel Ušlo mu je najmanj šesto mesto, kar bi bil njegov največji uspeh po petku, ko je osvojil prvo točko v svetovnem pokalu. »Še nikdar nisem tako optimistično pričakoval razpleta veleslalomske tekme kot danes,« je pripovedoval po nesrečni drugi Bojanovi vožnji oče Peter. »Ce je prvi tek brezhibno zvozil, bo tudi drugega sem dejal. Bojan je postal letos pri vožnji mirnejši. Izredno se je ujel. Vendar je pri nesrečnih vratcih pritisnil na napačno nogo. Zaradi brzine je ni mogel več povleči in bil zato prepozen za naslednja vratca. ,Zajahal' je in padel. Enako se je pripetilo Thoniji v paralelnem slalomu. To je potrdil v pogovoru tudi Bojan. Po napaki, ki je bila prehuda za povratek na progo, je obležal. Mislili smo, da je poškodovan. Vendar je obležal zaradi jeze in žalosti. Mama, Simona in jaz smo srečni, da je zdrav in da bo še tekmoval ...« »Veseli smo, da je Bojan letos že dokazal, da ima sposobnosti in voljo za velike dosežke,« pripovedujeta mama Marija in oče Peter. »Ni še rekel zadnje besede, čeprav je bilo že slišati, da stagnira. Še nikdar doslej na začetku sezone ni dosegel takšnih uvrstitev. V petek je bil s startno številko 31 po prvem teku 15., po drugem pa 10. Danes »Zato danes zaradi nesrečne drug* vožnje nismo razočarani. Veliko je B°J*f{ že pokazal letos. Posebno v petek, ko je »}' deseti, in danes. V petek smo hiteli •* službe, da smo Bojana še lahko neposredno ujeli v prenosu avstrijske televizij6' Odlično je vozil, pravi mama, ki jo je Bojanova smola vseeno malce potrla. »Po ponesrečeni vožnji je Bojan bolj jezen od nas, ki ga gledamo po televizij'«* pravita oče in Simona. »Najrajši bi šla n* progo in vozila namesto njega. Vendar Bojan dozoreva in se kali iz treninga 0° treninga, od tekme do tekme. Za letošnjo sezono mu je dala največ Argentina. TaH" so naši resnično vadili po sistemu za vrhunske smučarje. Tudi sodelovanje na tekmah za svetovni pokal je zanj koristno-Srečuje se z najboljšimi smučarji sveta «n dosega uvrstitve kljub pogojem, ki zaostajajo za pogoji smučarjev iz drugih držav.« je bil še z višjo številko po prvem teku 7., v primeru srečnega drugega toka pa bi bil zanesljivo šesti. To pomeni, da vozi najmanj tako dobro kot najboljši. Ce bo letos tako nadaljeval kot je začel, utegne že februarja voziti v drugi jakostni skupini. Takšni borbi za startne številke pa ni podrvžen le Bojan, ampak je to usoda vsakega kvalitetnega smučarja.« Križajevi so večji del nedelje podarili ^oJ?' nu. Tako je skoraj vsak dan, kadar tekm"J^ Bojan. Koje tekma mimo, so na vrsti dom«? opravila. V nedeljo pa so pičle urice, ki so <>st?.'j do večera, izkoristili za smuko na Zelenici. "~. pozabijo na vsakdanje skrbi in za trenutek tn(1 na njihovega Bojana, osamljenega Jugoslovan' skega bojevnika med svetovno smučarsko elito ... J. Košnjek Seminar o inventivni dejavnosti v Kranju Simbolična podpora h gradnji kulturnega doma v Radišah: električna stenska ura Iskrine tovarne < Lipnici in ha l