Izhaja vsako drugo in četerto nedeljo v mescu in velja n poštnino vred: za celo leto 1 gld. ">0 kr.. za pol leta 8 > kr. Denar za naročilo „Kmetskega prijatelja*4 proximu pošiljati v go«po»ke ulice številka i» (Herren^iiMte Jfr. (i). — Zu oznanila »e plača za navadno vcr»to 8 kr. — Rokopisi se ne pošiljajo nazaj, nefrankovana pisma «e ne sprejemajo. Nr. 13. Celje 15. julija 1883. Cesar na Štajerskem. Med donečimi in šumečimi vriski in vskliki veselja, ktero pokazalo je zvesto Štajersko ljudstvo, pripelal se je naš presvitli cesar 1. julija na Štajersko, v našo preljubo domovino. Kamor koli je prišel, povsod so se drenjali vsi stanovi viditi svojega ljubljenega vladarja. Plemenitaši, mestjanje, kmetje in visoka duhovščina poskušali so prekositi eden druzega v pripravah za vreden in serčen sprejem našega cesarja. Pred vsem se je dobro pokazalo naše deželno glavno mesto Gradec, v kte-rem stanujejo bogati mestjani in so napravili, kar se tiče kinča hiš, ljudskih praznikov, razstave, raz-svitljenja i. t. d. toliko veličanskega, da cesar gotovo ne bo vidil na celem svojem potovanji kaj tacega. Cesar je bil jako 'adovoljen s preserčnim sprejemom, pozna dobro svoje Štajersko ljudstvo, vč da ima serce na pravem mestu, in da čuti v resnici to tudi v serca, kar izreka z ustmi; hinavstva tisti ne pozna, ki je ponosen biti Štajerc, ki je ponosen na svojo Štajersko domovino. Na srednem Štajerskem je bila cesarjeva zamuda odločena na 8 dni, in 9. prišel je cesar v praznično okinčano mesto Maribor. Pozdravljen od župana doktor Duhatach-a z izverstnem nagovorom, se je cesar preserčno zahvalil; bil je na celem potu skoz Štajersko deželo prav dobre vole. Med donečimi slavoklici mestjanov in kmetov, katerih se je zbralo več tisoč, peljal se je cesar v nar večje mesto na spodnjem Štajerskem. Našemu knezoškofu bila je v Mariboru in v Celji posebna čast, da ga je cesar izverstil pred vsimi drugimi. Cesar je prenočil v knezoškofovi palači, in obžalovati je, da se je prederznila peščica študentov cesarja mučiti po noči z njihovem de-monštrativnem vpitjem, cesarja, ki je bil gotovo potreben pokoja, ker vozil se je dolgo časa po pekočem solncu. Mariborčanje napravili so krasni slavolok, pred kterem je podala županova hčerka cesarju pri prihodu krasen šopek, kterega je cesar s preserčno hvalo sprejel; tudi s hčerko župana doktor Leonharda je govoril cesar nekoliko prav presečnih milostljivih besedi. Zvečer bila je bakljada, raz-svitlenje celega mesta in serenada, ktere so se vse prav izverstno izveršile. Posebno stolp stolne cerkve in piramida na gori Kalvariji bila sta čudno lepo razsvitljena, v obče enako bilo je celo mesto molju svitlobe V torek zjutraj bila je velika vojaška parada, ktera se je veršila v polno zadovoljnost cesarjevo. Blizo kraja, kjer bila je parada, napravil je gospod Mihael Wrezl krasen slavolok, ki je cesarju posebno dopadel. Po ogledanji vojakov, obiska.' je cecar mestno bolnišnico, kjer ga je sprejel doktor Maly. Cesar je pohvalil prav milostljivo ravnateljstvo bolnišnice. Ob devetih zjutraj odkril se je v nazočnosti presvitlega cesarja spominek našega slavnega sode-želana admirala Tegethofa. Spominek je krasen, in cesar je večkrat rekel, da mu zares dopade. Mestni .'upan doktor Duhatsch sprejel je spominek v mestno posestvo od doktorja Matevža Reiser-a. Obadva ta gospoda je cesar osrečil večkrat a svojim nagovorom. Ko se je svečanost pri spominku dokončala podal se je cesar v vojaško bolnišnico, potem v gimnazijo, v delavnico na koroškem kolodvora, ia v tamošne šole. Potem odpeljal se je v Ptuj. Ptujsko mesto kinčano je bilo vse z banderi, krasota in marljivost vidila se je pri vsaki hiši, ter bilo je mesto ne le prijazno viditi, temveč r resnici krasno. Že dopoludne priderla je v mesto množica ptujih, proti poludnevu šteli so se že na tisoče ptičji, kteri so došli vidit svojega cesaija, ter ga pozdravit iz celega serca. Iz vsih krajev, celo iz Ormužke in Ljutomerske okolice prišli so kmetje v praznični obleki, deputacije in društva. Cesar pogledal je v Ptuji krasno cerkev, napraviti si je dal od pijonirjev most čez Dravo, peljal se je potem skoz krasno okinčano mesto do c. k. okrajnega glavarstva, kjer so ga mestni častniki ponižno in častito sprejeli. Po versti skazali so spoštovanje cesarju duhovščina, vojaštvo, uradniki in zastopi Ptujskega mesta in okraja, Ormužkega okraja in učiteljstvo. Cesar je bil neznano prijazen, govoril je skoraj z vsakim, in rekel je večkrat, da ga serčno veseli, da so ga sprejeli Štajerci tako ljubo iu pri-serčno. Verli in vedno zvesti Ptujčanje sprejeli so cesarja prav krasno. Omenimo še, da je vodil gospod Konrad Fürst konje, kteri so peljali cesarja. Ko je prišel cesar, naš deželni oče, do kolodvora pričakovala ga je množica in od sto lepo belo oblečenih deklic podarila je ena cesarju lep šopek cvetlic, kterega je cesar sprejel milostljivo smeh-lajoč se. Med donečimi .Živio", .Hoch" in .Gut Heil' klici odpeljal se je dvorni vlak z našim pre-ljubljenem cesarjem iz Ptuja. V slovenski Bistrici se je mudil cesar prav malo časa. Gospod Štiger ga je prosil, da bi dovolil napravo kasarne za kavalerijo (konjike) v prid tamošne okolice, kar mu je cesar milostljivo obljubil. Ljudstvo je vriskalo, kose je odpeljal preljubi vladar v Poljčane, kjer ga so čakali zopet na tisoče ljudi. Možnarji so pokali, zvonovi zvonili, ljudstvo je vriskaio veselja in slavo klicalo, viditi svojega vladaija, ko se je odpeljal na Slatino. V Slatini mu je vse ljudstvo neizrečeno iz celega serca klicalo slavo. Gospod Janez Ogriseg je pozdravil ponižno Nj. V. cesaija z besedami, ki so se glasile menda kakor sledi: Vašo Veličanstvo, premilostljivi cesar in gospod 1 Srečni smemo se imenovati viditi, Njihovo Veličanstvo pri nas, in meni kot predstojniku Sla-tinske občine zgodi se čast položiti V. V. nepre-menljivo zvestobo in ljubezen do nog. V imenu občine zahvalim se Vašem Veličanstvu za darila, k^era ste podarili nam pretečeno leto, v kterem bili smo Tavoljo slabe letine v hudi zadregi. Ti milostljivi pomoči se imamo zahvaliti, da je mnogo naših kmetov bilo rešenih lakote, skerbi in beraške palice, da so bili v stanu obdelati svoja polja, in da smejo upati letos dobrega pridelka in sreče za svojo družino, če nam Bog ohrani ugodno vreme in nas obvaruje druge nesreče; za to se zahvalimo iz celega serca, v kterem prebiva ljubezen in spoštovanje do milostljivega vladarja. Bog ohrani, Bog obvari v blagor Avstrijanskih narodov Vaše Veličanstvo! Cesar se je veselo zahvalil; ko se je zmračilo razsvitlili so krasno cel terg. Nj. V. podali so se zgodaj v pokoj, zato pak so delali že zopet ob treh zjutraj v svoji sobi. Iz Slatine peljal se jo cesar z vozom v Šmarski terg. kterega so tudi prav krasno okinčali. Župan gospod Lorber in gospod Anderluh kot predstojnik okrajnega zastopa sta cesarja pozdravila, kteri osrečil je različne kmete in gospode s svojim nagovorom. Ko je zapustil cesar prav prijazni kraj, zahvalil se je zopet za priserčen sprejem, kterega napravili so mu Smar-čanje. Pri prihodu v Šentjur se ni godilo vse, kakor bi bilo treba, kdo je tega kriv, se še ue ve, da cesaija niso spoznali. Na kolodvoru zbrali so se župan doktor Ipavic z vsimi teržanimi; zato pa žalibog niso skerbeli. da bi se bili dopustili tudi kmetje do cesarja. V Štorih bilo je polno krasnih banderov, več stotin delavcov, nastavljenih ob železnici, kričalo je cesarju doneče: .Bodi srečen* .Glück auf! Tudi občinski zastopi iz Teher-jev, sv. Lavrencai. t. d. pripeljali so množico ljudi pozdravit preljubega cesarja. Ko so je pripeljal cesar v Celje, pokali so možnatji, in zvonili so vsi zvonovi pri vsih cerkvah. Gospod župan doktor Neckermann sprejel je cesarja z nagovorom, na kterega je odgovoril cesar prav prijazno. Potem podal se je cesar k našemu knezoškofn, mu je roko podal, govoril je potem z mnogimi plemenitaši in vojaci, z uradniki, z predstojnikom okrajnega zastopa, notarjem Sajevitzom, na to dolgo časa z gospod Lutzom, Sonnenbergom, Hausenbichlerom in z Len-ko-tom. Potem nagovoril je cesarji gospod Lipoid iz Mozirjev z govorom, kteri bi bil znal biti malo bolj razumljiv, ker mi smo stali ravno zraven njega, pa nismo razumel: ne besedice. Nj. V. osrečilo je potem z nagovori Teherskega župana gospoda Gorischek in župana Kleinschrotta iz Vojuika, govorili so nazadnje dolgo časa prav priserčno z baron Hackelbergom , ki je prišel pozdravit cesaija kot župan od sv. Pavla. Ko se je potem podal cesar v krasno okinčano mesto na Sa-vini, vriskala in slavoklicala mu je množica. Podal se je cesar v nemško cerkev, kjer se mu je pela pesem, ki ga je zlo razveselila; od tod na kraj, kjer se vadijo vojaci, kjer je posebno pohvalil naše Štajerske deželobrance, od tod v bolnišnico, kjer je pokusil jed in vino; vse je spoznal prav dobro in je ravnateljstvo pohvalil. Ko se je pripeljal zopet na kolodvor, mu je podala mestna deklica krasen šopek, med .Hoch-' „Slava" in .Živio" klici odpeljal se je cesar, s prijazno smehljajočem obrazom, na Laški terg, kjer ga je pozdravil gospod župan Amon z izverst im nagovorom; tudi gospod Kačič, župan od sv. Krištofa, je prav dobro govoril. Potem oddirjal je vlak naprej v Toplice (RSmerbad). na Zidanimost in v Terbovlje; povsod sprejet od donečih živioklicov do deželne meje. V Terbovljah je bila velikanska poskušinja razrušanja premoga, pri kteri se je razrušilo na enkrat 30.000 centov premoga; cesaiju je bilo to kaj nenavadnega. V Terhovljsko bolnišnico se je dobrotljivi vladar tudi podal in je posebno doktor Prossinagga pohvalil. V Terkovljah čakal je cesarja že Kranjski c. k. deželni namestnik baron Winkler, kteri se je odpeljal z našim preljubim, visokim gostom v sosedno deželo. V slovo od Štajerske dežele klicalo je dve sto knapov iz Terbovljskega premogarstva cesaiju preserčen .Glück auf* (Srečno potuj). Davno že se na Štajerskem ni praznovalo v kratkem času toliko lepih praznikov. Cesar ima na Štajerskem ljudstvo, ktero ga ljubi iz celega serca, ter mu hoče ostati vedno zvesto. Bog ga nam še dolgo čaša ohrani! Z zedinjeno močjo 1 Izdoneli in odšumeli so glasovi vriska in radosti, ktere je izbudila nazočnost našega presvitlega cesarja na Štajerskem — cesarski dnevi so pretekli I Radostno živahno življenje kazalo se je po vsih krajih naše lepe domovine, in vsakdo je pripomogel po svoji moči. pokazati preljubljenemu gostu, kako zlo ga ljubi Štajersko ljudstvo iz celega serca, in kako ga vsakdo čisla. Pri ti priložnosti dobili smo skušinjo, ki nas neizmlrno veseli, obogatili smo se s prijetno skušinjo, da ves stranski prepir poneha, ko se pravi sprejeti našega preljubega cesaija, in da it vsaka nerodnost, ki bi jo morda napravili lu in tam posamezni prenapetnsži, zakrije z zedinjenim trudom pokazati cesaiju, kako ga ljubi celo ljudstvo, in mu napraviti zamudo na štajerskem tako prijetno, kolikor je le mogoče. Glasovi tacih prenapetežev niso prišli še nikolj do oblakov, in mislimo, da se to ne bo zgodilo tudi v prihodnje nikolj. Vse stranke trudile so se v dejanji, pokazati svojo vdanost cesaiju, in pri tem živahnem delovanji niso se pokazale samo vse moči, temveč razkrila so se vsa serca, ktera bijejo tako gorko za očeta Štajerskega ljudstva. Cesarjeva pot bila je po naših prijetnih dolinah, po naših zelenih gričih in gorah, poprek naših potokov in rek čistih kakor srebrč in zlatč, skoz premožne terge in mesta. In kamor vzerl se je cesar, povsod obilni nebeški blagoslov, po poljih, po travnikih, po lokah in tratah 1 Iz rodovitne zemlje raste žlahtno štajersko vino, iz te zemlje redijo se nar boljši poljski pridelki, ktere kak človek more poznati, in Štajerski les, kteri raste na naši zemlji, čisla Türk v daljni Afriki ravno tako, kakor naš kmetovalec in Bemec, ktera se pečate s hmeljorejo, ki se pri nas na Štajerskem prav dobro razvija. Naši hribovi slavijo po čelom svetu zavoljo premoga in rudovine, ktera se dobiva iz njih. Divja koza, orel, jelen in serna stanujejo na gornjem in spodnjem Štajerskem; krasna živina in krasna plemena konj, na te ao Štajerci ponosni. V vseh razmerah javnega življenja hiti se do popolnega reda; sodnika pri nas častijo čez vse, ljudstvo mu obče zaupa, duhovna čisla, časti in ljubi ljudstvo, z izverstno marlivostjo spolnuje učitelj svoje težke in važne dolžnosti, nevolje pri njem ni viditi, in izgoja prihodno generacijo, ktera se bo borila z močjo vednosti in omike za ljudstveni blagor. Kupčija in obertnija množite se pri nas dan na dan, in fabriknih dimnikov, kteri se kadijo noč in dan vidi se pri nas vsako leto več, nar boljša znamenje, da omika napreduje. Tudi vsmiljenja-vredni rokodelci, kterim se je pred kratkem hudo godilo, se postavljajo sedaj pri nas na terdue noge. — Sinovi naše domovine so nar bolj hrabri vojaki cele deržave, v več ko sto bitvah so pokazali Štajerci svoj pogum, hrabrost in svoj um. Koliko tisoč Štajercev je, kterim kinča bronaste medalija s cesarjevo podobo z čemo rumenim trakom zveste persa, tih ne moremo prešteti. Kamor koli pride Stajerc povsod ga čislajo in radi imajo ravno teko, kakor lepo Štajersko deželo. Je — pa ne, rajše recimo bila bi lahko ta lepa zelena Štajerska dežela nar srečnejša, ker narava ni ravno vtliko krajev ouaarila teko obilo, kakor ravno našo Štajersko. Ne dobi se lahko ljudstva, ktero bi bilo tako talentirano in za vse dobro sprejemljivo v teko lepi deželi, toraj našemu ljudstvu ne manjka nobenega pogoja do srečnega življenja. V cesarjevih dnevih je bi! prepir pokopan, in vspeh edinosti je bil svičaven. Bog daj, da bi ne ostal iz groba. Prašamo tu, zakaj se pri nas ne živi boljše in mirnejše, ali ni v nebo vpijoč greh, porabiti nar boljše može med kmeti, da delajo prepir za medvedovo kožo. namesto, da bi delali v svoj in njihovih sodeželanov prid; da se ti možaki zapeljejo v politične bore, in tako tudi med svojimi sosedi delajo prepir? Zdi se nam, da je čert ali hudič obsedel nekoliko ljudi, da zapeljavaio ljudstvo, da gojijo pri njem strasti, ktere so deržavnemu življenju strup. ,Ne smete biti več pohlapčena pružnica ptujčevih pet* piše časopis, in se trudi s tim sejati nar hujše sovraštvo v persa slovenskih Štajercev proti nemškimi, in kake vzroke izjavlja ali napelujs? S čim podpihuje goreč ogenj?: .Ednakopravnost!• kliče pomagalec hujskanja ljudstva. To niso prijatelji naroda in kmetskega stanu, v obče niso prijatelji ljudstva, ki s teko gorečnostjo delajo za pogin in oslabljenje kmeta, kakor je delala kača v paradižu, da se je storil greh. Več sto leti smo živeli že v edinosti vsi, Nemci in Slovenci; to je tiste „ednakopravnost* ktero imajo sovražniki naroda vedno v ustih za meč proti javni varnosti, miru in redu v deželah, ki trobijo to ednakopravnost z velikim rogom množici, ki ne premišljuje veliko, ter so jo spravili na svojo stran, in sicer so zatiralci na enknt Nemci, ki so grozni tirani, ednakopravnost pa so vender pervi vstanovili 1 Kmetskim sinovom se ni nikolj branilo in ni jim bilo nikolj nobenega zaderžka priti na ravno tako visoke stopinje, kakor sinom mestjanov, če so se le kaj naučili. Predragi kmetski prijatelji 1 Le pomislite, koliko vaših sinov imajo sedaj visoke stopinje pri deržavnih uradnijah, koliko sinov imate oficirjev pri vojacih, koliko je profesorjev it kmetskega stanu, in koliko učiteljev! Poglejte, preljubi prijatelji na kmetih, koliko vaših sinov je premožnih kupcov po mestih, ki so čislani mestjani, «oliko jih je advokatov, notarov, zdravnikov in koliko jih je roko-delcov po mestih, kteri ne terpijo nobene sile. Na spodnjem Štajerskem Nemec še nikolj ni Slovenca zatiral, ja pri tisočerih priložnostih pomaga Nemec slovenskemu kmetskemu dečku z dejajno podporo doseči ravno tisto stopinjo v deržavnem življenji, ktero bi imel doseči lastni sin. To je resnica, to vidite vsak dan! In ravno to je prava „ednakopravnost* ktera ima po naših mislih pravo veljavo. Veselja ginilo nasje pretekle dni, pri cesarski navzočnosti viditi, kako lepo skupaj dsržali so vsi stanovi in vse stranke. Z veseljem pozdravili smo ednotno ravnanje — daj Bog, da bi čutili naši nasprotniki ravno tako, po tem bi hili mi vsi na nar boljšem potu spraviti in porizumeti se, za kar se vedno potegujemo in se bomo potegovali. Ne pozabimo na dni cesarskega prihoda, dajmo si v prid, kar smo doživeli, stanujemo vsi z enakimi človeškimi pravicami v preljubi deželi, ktero ljubimo vsi enako, imamo postavno vsi euake pravice , smo vsi ene vere. toraj so tu pri nas vsi temelji srečnega življenja. Kdor se ne trudi, pospeševati z vso moško močjo naš namen napraviti mir in spravo, U ni naš prijatelj! Če zedinimo vse moči v skupno delovanje z namenom napraviti mir v blagor svojega naroda, storili bomo veliko koristi naši deželi in naši deržavi. Zadovoljnost se bo povernila k našemu narodu, in sovraštvo zavoljo različnegr materinskega jezika bo zginilo, enako hudobni zmotnjavi. Bog nam pomagaj doseči ta namen! $Rit vtrcintai Gräften. Serflungen unb »errauf$t finb bie Stange be« Rubels unb ber greube, roelebe bie Slnroefenheit unfereS Jtaifer« in unferer §eimatb entfeffelt l)Qtie — bie fteirijd)en Äaifertage finb ootbei! Š« roat ein freubig-beroegte« Sehen, ba« in allen ©auen unfete« Saterlanbe« mattete unb 3ebet trug fein Sd)ärflein baju bei, ben geliebten boben Saft fo ted)t |u jeigen, roie et oon feinem fteirifd)en Solfe fo fetjr geliebt, fo t»od) gefcl)ät)t roirb. Sit boben bei biefet fd)önen Gelegenheit eine ©tfabrung gemacht, bie un« mit groger Seftiebigung erfüllt; roir finb um bie ange-nehme Erfahrung reichet gerootben, bag in bem Slugenblide, roo e« fich "ut unferen Äaifet hanbelt, bet Sarteienhabet auf untetfteirifchenr Soben aufhött, unb roenn auch ba unb bott ein bebeutung«Iofer Sligton in ba« tjarmonifc^e 3ufammcnn,'I'cn aller £anb«Ieute hineinbringt, er roitb ba, roo ade« im bunten munteten 2 reiben beftrebt ift, bem Äoifer bei un« ben Aufenthalt fo angenehm al« e« nur möglich ift }U machen, überhört, et gilt nicht unb bat auch nicht gegolten. SIUc Sßarteien entroidelten einen feht anjuerfennenben Wetteifer im $hun unb Schaffen, unb in biefem munteren Zteihen routben nicht nur ade Äräfte, fonbettt auch ude §erjen tunb, bie bem Sätet ftine« treuen fteirifd)en Solfe« fo roatm ent-gegenfehlugen! Durch unfete freunblichen Haler unb übet unfere grünen §ügel unb Serge, an unfeten ftlber-hellen bahineilenben Jlüffen unb Säch'n, burch roohl-habenbe Stäbte unb SDlärfte führte be« Äaifet« Sieg. Unb roohin fleh be« Äaif't« ©lief roenbele — überall be« Gimmel« reichet Segen auf ben gelbem unb Siefen, Sluen unb gluren! Dem fruchtbaren Soben entfpri'gt bet eble ftemfehe fflein, entteimen an SJelb-früchten bie heften, bie bet fllenfd) fennt, unb ba« fteitifd)e $olj, ba« auf unferem heimatlichen Soben roächtt, ehrt bet Surfe im fernen Slfrifa fo feht, roie bet Söhm' unb Saiet ben $opfen, bet bei un« gebebt; reich a« Sohle finb unfete Setge unb ba« ®rj, ba« fie bergen, ift auf bet ganjen fflelt berühmt. Die @emfe unb bet Übler, ber $irfchbod unb ba« Steh, !>e beben in Steietmart im Ülotben unb püben ihr §eim, prächtige Sieh- unb Sfetberaeen ftnb bet Stol) be« Solte«. Stuf allen Oebieten be« öffentlichen Sehen« gehen bie 3uftänbe rafchen Schritte« bet Orbnung entgegen: ber Sichtet fleht im böat ba« Serttauen be« Solfe«; ber Seiftliche bie hohe Hdjtung beffelhen; mit Unoet-btoffenheit, mit au«ge)eid)neter Seroiffenhaftigfeit erfüllt bet Sehtet feine h°h"> Sfich»«". unb bilbet tie ©eneration (pran, bic in ber 3ufunft mit bet 3)ta$t be« ffiiffen« unb bet Silbung unbeftegbat in bie Sd)ranfen treten foll, um ben Sohlftanb ju Ott-mehren. $anbel unb Setfeht ftnb in fteter 3unahme begriffen, unb bet tauchenben gahrifen Sdjlotte, biefet Segroeifer bet Kultur, roerben immer mehr; felbft bet überall bebauern«roerthe ©eroerbeftanb roitb oon ben tiefen fflunben, bie ihm bie 9teu)eit fchlug, geheilt roetben. Die Söhne unfete« Saterlanbe« ftnb bie heften Stieget be« Staate«, unb in meht al« hunbett Schlachten hat fid) ber SJluth unb bie Klugheit be« fteinfehen Solbaten beroährt. Daufenben oon Steuern jiert ba« broncene Silbnig te« Äaifet» am fchroarj-gelben Sanbe Oie treue Stuft. ffiohin immer bet Steirer fommt, man fchätt ben biebern SRenfAen roie fein fdjöne« Sanb. ®« ift — nein, fagen roit liebet e« fönnte ein glüeflilhet Sanb fein, biefe gtüne Steietmart, benn nicht leicht ho' bic 'Jlatut einen glecf ©tbe fo reich bebacht, roie fte; nicht leicht beroohnt ein mit allen Sebingungen eine« glüdlichen Seben« auigeftattete« Solt ein fo herrliche« Sanb. Der ©aber fdjroteg in ben Äaifertagen unb her (Jrfolg be« 3ufammfnro'rfen« roat ein glän^enber. Saturn, fragen roit, führt man hei un« ju Sanoc nicht ein heffere«, ruhigere« Sehen, ift e« nicht eine bimmelfdjreienbe ©ünbe, bafj bie beften Ätäfte be« SBolfe« nur baju eingefetjt roerben, um ba« Solf ju entjroeien unb ju politifdjen Rümpfen anzufeuern? e« ift al« ob ein böfet Seift geroiffe «Wenfdjen befeelte, bie bie Sinne be« Bolte« berütten, Seiben> fd)aften an i(jn etjiehen, bie für ba« Staattieben reine« Sift finb. „3f)t jottt nic^t mehr bie getned)-tete Unterlage für bie jufjtritte oon ber Jremben Werfe fein", fdbreibt ber Sine unb fudjt ben tieffien §a6 in bie ©ruft ber flooenif$-fpred)enben ©teirer gegen ihre beutfchen Sanbäleute )u pflanjen, unb roa« führt et al« Stunb an? roomit fdjürt et ba« oerheerenbe geuet? „Sleidibetedjtigung!" tuft fein Qelfet in ber Stbeit ber So(fSoerhet)ung. ®« finb ni$t bie Jteunbe be« SBauernooIte«, e« finb überhaupt feine SolfSfreunbe, bie, beftridt oon Seibenfdjaftlich-feit, an bet ®etfdjle<$terung ber gefeHf$aftIid)en 3"' ftänbe mit bem 6ifet arbeiten, roie bie Solange im SParabiefe an bet Srünbung ber ©ünbe. Seit oielen tjunbert Sohren leben mit alle ein frieblit^e« Sehen unb jene „Sleidjberedjtigung", bie bet Sotfäfeinb al« SBaffe gegen bie Otbnung im Sanbe in bie oft nid)t übetlegenben 3Raffen fdjteit, fie ift in ber Xf)at längft burdjgeführt, unb jroat butd) jene Seutfdjen burdjgeführt, bie nun auf einmal bie Untetbrüdet fein follen, bie alle 8igenf(t)aften elenbet Tyrannen (laben follen! Sie Söfjne be« ®auernoolfe« finb niemal« abgehalten njorben, bie gleiten Stellen im öffentlichen Sehen }u etflimmen, roie bie ©ohne bet 9ürger«leute. Sei)« unb benfet nad), nie oiete Surrt ©ötjne ba« Staat«fleib be« Beamten, be« Dfficiet«, be« ?Ptofeffot« unb fieptet« fdjmiidt! Seht nai), 3 it greunbe am Sanbe, roie otele Euerer Söhne unfete Stäbte al« roofjlhabenbe Sauf, leute, al« angefehene Bürger, al« Slboocaten, Notare, al« Slerjte, £>aubroerfer unb !f}rofeffiomften beroohnen ' Stiema!« tat bet ®eutf(t)e im Untetlanbe feinen flo-oenifchen SanbSmann unterbrüdt, ja in taufenb gälten hilft et i^m, hilft et bem ©ohne be« SBauer«manne« biefetben Stubien ju machen unb bamit biefetben Stellen ju erreichen, roie fein eigener Sohn. Sa« finb £hatfadjen, ba« finb roahte ©orte! Sa« i ft bieSleichbere$tigung, bie einen nahten ÜB e 11 h befttjt, bie nad) unferem Sinne ift. SBir ftnb freubig beroegt geroefen in ben ner-gangenen Jtaifertagen übet ba« 3»fammengteifen aller ©tänbe, aller Parteien, mit hohen ba« f(f)öne SBilb be« gemeinfchaftliihen §anbeln« mit gteube begrübt — gebe Sott, baß bie gleiten Sefüfjle aud) unfete Segnet befeelen, bann ftnb roir am beften fflege ju einer Betftänbigung, bet roir immet ba« JBort teben roerben. Sergeffen roir ber »aifertage nicht, machen mit un« ba« Stiebte jum Seroinn — roir beroohnen 3eber mit benfelben 3Jlenfc^enrect|ten ein oon allen glei$geliebte« fianb, mit finb alle gleichberechtigt unb eint eine Steligion. Sie roichtigften gactoren jum glüdltdjen Sehen finb alfo oothanben, bet, ber e« nii^t förbert mit feiner 3Jlanne«fraft, fei unfev greunb nicht! ffijenn aller ffräfte ju gemeinfd|aftlid)em Xhun mit bet Shfät Sortierung be« 93olf«rooht<« an- geroenbet roerben, roerben mit im 3ntereffe be« engeren unb roeiteten fflaterlanbe« Stofje« balb erreicht haben, bie 3ufriel>rn^eit roirb Sinfeht hellen in unfere Bolfsfchichten, unb roie ein böfet fflahn roirb bet unbegtünbete ©a6 roegen bet Betriebenen 3)luttetfprachen oerfdjrounben fem. Sott laffe biet 3iel un« erreichen! Gospodarske stvari! Odvajenje mladih pratcev od zetanja. Način, po kterem ae odvadijo mladi prasci od zesanja nima vainoati samo za praace, temveč tudi za svinjo. Svinji naenkrat odvzeti vse praace, tega storiti se ne sme. Izvolijo naj se izperva nar močnejši mladiči, ki so dobivali od kraja nar več materinskega mleka, potem pa ie le slabeje enega za drugim. Taki odstavljeni mladiči naj dobivajo izperva veliko mleka meianega z nekoliko moke, ali otrobi, pak zmeraj mlačnega. Gleda pak naj se posebno n? to, ali dobiju dovolj hrane, ali ne, če irejo radi, se sme mlek sčasoma z vodo meiati in mu dodati krompirja ali drugih tvarin, ktere so po ceni. Sirovega masla ali kislega mleka jim dajati ni dobro, ker to jim rado grižo naptavi. Če se pa mleko z lanenimi prešumi zmeia se ta nevarnost bolezni odverne. Kaj ima kmetovalec storiti drugo polovico julija. Žetev je tu! Po nekod so zimski ječmen in zimsko rž uže poželi. Tudi plenica je po mnogih krajih dozorela. Po srednjem in spodnjem Štajerskem uže marljivo otjejo strnišča, da posejajo repo in ajdo, hoteči dobiti z njiv ie drugega pridelka. Ker tedaj dvakrat z njiv jemljejo pridelkov, treba je tudi, da vrlo gnojijo, drugače jim zemlja opeša. Ni prav, da pri nas v strnišča ne sejajo ničesar za zeleno krmo. To bi letos posebno kazalo, da bi mogoče dolgo prizanašali senu in otavi. Sena niso kmetovalci toliko dobili, kakor druga leta. Zima in spomlad bila je presušna. Otave bode več. Toda vsakako je prav t polaganjem sena in otave mogoče dolgo odlagati. V to svrho pa je treba skrbeti za zeleno krmo. No, in če hočemo, si nje lehko sedaj še nasejemo. Ttrnišče se podotje in vseje grašice, prosa in koruze. Ta ni draga in na 1 hektara zadostuje 1 hektoliter. Ce bi se ne mogla vsa koruza zelena spolagati pa se da požeti, v jame položiti, skisati in po zimi porabiti. Sedaj posajena koruza bo do konca septembra za polaganje dorastla, se ve pti ugodnem vremenu, kar pa velja tudi zastran grašice, ajde in repe, sploh vseh strniščnih pridelkov. Požeto rž gredo zvečinoma hitro mlatit, da se dobi zernja za seme. Rž zahteva mlado seme, staro ne kali rado. Svetujemo pa, seme dobro čistiti tudi takrat, ko bi se ne videlo veliko plevela t njem. Časih je vreme v spomladi plevelu močno ugodno in kmetovalec dobi njivo kmalu z njim preraščeno in pozneje močno smetljivo zrnje. Deteljo za seme tudi sedaj kosijo in ščetni oset spravljajo. Za prihodnje zimine kaže iti o rat. Gnojni kupi ne smejo usahniti. Kdor jih zamore vsaki teden eden ali dvakrat z gipsom potrositi, ta naj to le stori. Koristilo mu bode veliko, ker gips zabraiii, da amoni-jak ne izpuhti v zrak, Kompost treba je ob sušnem vremenu polivati. Sedaj je čas zeleno krmo živini polagati ali jo na pašo goniti. Na planinah se naj skrbi za seno, da je mogoče živini pomagati, kedar dež lije ali sneg zapade, kar se je letos uže večkrat zgodilo. Tudi se naj pogleda po planinah, da se popravi, kar poprave potrebuje. Tukaj se da marsikaj storiti, da pašniki več koristi vržejo. Planinsko in gozdarsko društvo ima nekaj denarjev na razpolaganje v podporo onim, ki hočejo planinske pašnike popravljati. Oglasiti se ima vsak, kateri želi od onih denaijev kaj dobiti, pri ravnateljstvu omenjenega društva, to pa do konca tega meseca. Nekaj o sadjereji. Lehko se reče, da stoji sadjereja na verhu vsega poljedelstva; kajti nova vodila se prikazujejo — in vsaka rastlina zahteva posebno odgojo in posebno opravljenje. Sadjereja lehko se pri nas primerja z odgojo bombaževeca, kakovca in čajevca v toplih deželah. Sadje je izverstni soživež, in kdor bi temu oporekal, ta misli in dela protinaravno. Vsakteri človekoljub naj bi se trudil sadjerejo raz-širjevati ne le zategadelj, ker je sadje okusen živež, timveč zategadelj, ker je neogibno potreben živež, ki z blagostanjem obdaruje mnoge krajine. Kaj je uzrok. da se sadjereja dandanes zanemarja, ne vem; a to je znano, da je nekdaj bilo na mizah več sadja, kakor sedaj; kajti sadje bilo je našim predstarišem glavno jedilo. — Temu krivo je zna-biti vedno naraščanje ljudstva in iztrebljenje sadu-nosnih dreves; naj več se pa pogrešajo izobraževani sadjerejci, kateri bi zmožni bili umnega obrezovanja sadnih dreves. Žalibože f da je med tem, ko je poljedelstvo se povzdignilo, sadjereja zaostala, ker se je na mnogih krajih drevje posekalo in tisti prostori posevajo se z žitom. In tako je na primer v severni in srednji Nemčiji, kakor tudi pri nas sadjerejstvo zlo zlo ponehalo, med tem, ko je pred petdesetimi letami cvetelo. Prosta leži zemlja brez sence iu pernatih prebivalcev — ter ne daje zaželjenega dobička. Na Češkem, Tirolskem, Solno-graškem v Švici in v pokrajinah Kena stoje mogočni drevesni možaki, pod katerim raste visoko žitno klasvoje. Drevo dobivlje svoj živež večinoma iz obližnja in nikakor ne odteguje redilnih snovi pod njemu stoječim rastlinam. Pri večjem gospodarstva naj bi sadjereja bila v posebnih vertih in ob cestah; pri manjših pa ob razpotju in med njivami, katere se pa z lopato in ne s plugom rahljajo, kakor na primer Amerikanci delajo. Temu nasprotovali bodo gotovo marsikateri gospodarji, toda večinoma je le nezmožnost, nekaj pa tudi okostena vtragljivost kriva, da se na manjših po-sestvah pri dobrih letah tudi na njivah sadjereja ne goji; vsaj lehko vsakdo razvidi, da tako gospodarstvo daje dvojnati dobiček, katerega se gotovo nobeden branil ne bo. Znamenito pa je to, ker upljiva sadjereja vsikdar na značaj in izobraženost človeško, se ona že po pravici kot odgojevalni pripomoček naše mladine priporoča. PožUhtnenje dreves požlahtnuje tudi necblaieno serce — in to je važen korak do splošne omike. Opravila konjerejca meseca julija. V pretečenem mesecu navedena vodila zastran paše in tekanja na prostem veljavna so tudi sedaj. V krajih pa kjer se polagale v hlevih zelena detelja, pomniti treba je sledeče. Kadar se zelena detelja podaja v tolikej meri, da se samo lo z njo ali pa z navadno prilastjo nasitijo mlada žrebeta brez žitne doklade ter se namerava stem prisvojiti toliko beljakove in solne tvarine, kolikor se je potrebuje v razvoj mišic in kosti, takrat preti živalim velika nevarščina. — Zelenjadi se na jednoletna žrebeta razne velikosti računa od 30—tO funtov, na dvoletna pa še čez pol centa. — Živali použijejo tedaj velikansko množino prilasti, kar pa prebavljavni organ raztezuje, ga obomočuje in prouzzočuje še tudi druge neprijetne nasledke. — Tako kermenje je uzrok, da se trebušna votlina vedno bolj globi, žival ne prebavlja pravilno, dobi koliko ali ščipanje, driskalico, rahljico kosti, jo napenja in lehko je tudi, če se jednoletna žrebeta še previsoko privezujejo, da se jim herbet neprimerno zdaljšuje in ponižuje. Konjerejci se jako pregrešijo, če čisto odtegnejo poleti žrebetom žitno prilago in jo nadomestijo z zeleno deteljo ali pa z drugo prilastjo. Se ve, da prihranijo s tem kermo, a s tako prihranitvijo skazijo vso rejo — in vprašanje je, če bo trudapolno delo tudi dober vspeh imelo. Z žitnim kermenjem, posebno z ovsem in ječmenom, ki je najpriličneja piča za konje, se nikdar ne sme opustiti, še celo na planiskih pašninkih želeti je omenjene dolage. — Opazuje naj se natanko skrajšanje ko-pitov, kako se rog odtolče in oddergne; sploh je dobro večkrat posvetovati se s kovačem. Koristno je tudi, če se žrebeta ženejo večkrat h kovačnici na podkovalni prostor; kajti tam se privadijo na ropot in pihanje mehov, na ogenj, na tolčenje s kladivom, na kovačevo sajasto lice — in stem se odesdi in odpravi poznejša uporna bojazUvost. V hlevu je treba konje vaditi, da radovoljno vzdigu-jejo nogo in kopito, zdaj eno, zdaj drugo. Pri taki vaji naj se po kopitu tolče, sterte, reže in pili, da se tega ravnanja privadijo. Kdor je kedaj imel z upornimi konji cele ure in dneve opravila, stoječ s kovačem vred v smertni nevarnosti in v nevar- nosti za ravne ude svojega konja, da se je le šiloma pribila mu podkev, tisti bode gotovo priznal dobroto in potrebo tega pripravnega ravnanja. Dvoletna žrebeta naj se počasno vaditi začnejo z delom. V hlovu naj se jim naobesi jermenasta priprava, da se je privadijo; toda le po dnevu. Pozneje vodijo naj se v tej opravi in oprezajo naj se pred hlodvoje in vozove. Vsaka teb vaj terpi naj najmanj 8 dni. (.Pferdezflchter.") Poduk mladega konja o opravilih, katere od njega zahtevamo, naj verši se vedno s poterpežljivosljo in pohlevnostjo; kajti nič ni lagijejega, kakor žival uporno in razposajeno storiti s preveliko in slabo ostrostjo, katero odvaditi pozneje je sitno in težavno. Perva vaja naj bi bila, da si žrebe pusti obesiti uzdo. Ako je žrebe strašljivo, bližati se mu je treua varno, gladi se mu fc.ava in objema naj se vrat; — sčasoma je ie voljno navešanja uzde, katero pa navežemo na dolgo verv, deržimo jo r rokah in tako vodimo mlado žival varno krog. kamor se sama nagibati hoče. Na ta način se privadi vajeti in rado se bo pozneje pustilo voditi od človeške roke. Če čemo privaditi žrebe, da bi hodilo poleg vajenega konja, treba ga je nekoliko časa v hlevu k njemu postavljati ; privadi se ga, da v hlevu zraven njega siopa — in pozneje tudi na prostem redno z njim hodi in leti. Navada! pepel na travniku. Staro pravilo je, da se navadni pepel ne sme raztrositi pred zimo na seuožetih. Pravi se tu in tam, da pepel zmerzne in potem ne koristi. Mraz seer ne prenaredi pepela, a skušnjo učč, da vender raztrosenje pred zimo ni priporočljivo. Ako je zmerznena zemlja potrošena s pepelom ter ie potem otali, odplavi ga in tako ne pride v tla. Če je pa zemlja peščena, prodira gnojilo globokeje, kojega ne dosezajo travne korenine. Tudi v pomladi pepel trositi, ko se je rast že pričela, je pomisleka vredno; kajti pepel pride v detiko z mladimi rastlinicami, katere se, ako solnce na nje prisija, lehko poškodujejo. Dobro bi bilo, ako bi se pepel na senožetib raztrosil kratko pred začetkom rasti v mesecu februaiju in marcu. Dober kit, ocet ali jesih. Kdor si v kratkem času dobrega jesiha ali kisa želi, naj v navadno novo vino dene nekoliko žago-vine od domačega berga, ki v nekih dnevih ie iiverstni jesih napravi. Razne stvari. (Habsburški praznik) praznoval se je po celem Štajerskem krasno in veličastveno. Po Božji službi bile vo večidel šolske svečanosti, ktere so pokazale, kako po krivem se večidel zasmehuje in zasramuje sedajna šola, in kako lepo se izgoju-jejo v nji otroci. Mi, ki amo hodili še v staro šolo, se moramo čuditi, ko vidimo napredek, kteri se je papravil pri učenji na sedajnib šolah — in vse brez palice, samo po učiteljih. ki so dob.-c izobraženi v svojem predmetu. (Razkritje spominka nadvoj vodja Janeza v Mariboru) izveršilo se je prav lepo. Cesarski princ narejen je kot lovec v Štajerski obleki. K prazniku razkritja tega spomin ka prišlo je na tisoče ljudi, med timi mnogo takih, ki so še osebno poznali nadvojvoda Janeza. (Deželni predsednik Kranjske) povzdignen je od cesarja med plemenita«. Kakor se poroča. imenoval se bo od vnaprej: .Andrej Winkler baron Tan.ieohorst.* (Za deželnega glavarja na Kranjskem) imenovan je od Nj. V. cesarja gospod grof Thurn. Kakor je znano, so pervaki se močno opirali proti voiitvi tega moža. Zdaj pa se mo slimjo. (Kolera) je nastala v Afriki. Tje donesli so to strašno bolezen baje Angleži, na nekterih krajih je pomerlo že po več sto ljudi na grozni bolezni. (Gospod doktor Schutz) v Sloven-gradecu je eden tistih ljudi, ki so hvala Bogu posamezni, kteri ne morejo dati nikolj miru. Iz nemške korenine, je strasten politikar in ima že mnogo tožb zavoljo sirovosti na svojem herbtu. Žalostno je, da možak takega stanu in take vednosti, pc kterih bi delal lahko veliko dobrega, obrača vse to ravno nasprotno v škodo svojega bližnjega, kar se mu gotovo ne spodobi. Mi še nikoli nismo pisali o osebah, ki niso v javnem življenji, mislime pak da se slabosti tistih oseb. ktere imajo službe v javnem življeni morajo grajati brez vsega ozira na kako drugo reč, posebno če delajo tako, kakor gospod doktor Schntz Pred kratkim tožil je .Tagespošto' zavoljo hujskalnega dopisa, kadar bi se pa bila žačela imeti obravnava, je od tožbe odstopH, dobro vedoč. da nima pravice. Gospod doktor Schutz naj bi bil v prihodnje malo bolj previden in pazljiv, če ne ga bomo še večkrat opomnili, kaj da je dolžan svojemu stanu. (Doktor Weitlof) predstojnik nemškega šolskega društva prišel je 29. junija v Maribor, pogledat po taraosnih krajih tiste šole, ktere zder-žuje nemško šolsko drnštvo. Krajni šolski svet iz Vičajna prosil je doktor Weitlofa, da bi se ustanovila ali napravila nemška šola. V Mariboru sprejel je predstojnika nemškega šolskega društva gospod župan doktor Duhatsch; iz raznih krajev prišla so pozdravila ga preserčno pozdravit Doktor Weitlofa veselilo je grozno, da je bil sprejel tako lepo povsod na kmetih in v metu. Druzega tega mesca peljal se je v Sevnico, pogledat iolo tam ustanovljeno od nemškega šolskega društva. Pri ti priložnosti napravil je gospod doktor Äusserer šolski praznik, ki se je prav izverstno izveršil. Posebno hvale vredno je, da so se otroci v ti pred kratkem napravljeni šoli že toliko naučili. (O o s p o d doktor O r e g o r e c), ki je kakor znano sodelavec ali boljše neodgovorni urednik časopisa .SOdsteirische Post* je menda prestavljen iz Maribora. Tako se sliši. (Gospod Haderlapp) urednik konservativnega lista .Mir', obsojen je bil na 4 mesce za-pora-zavoljo obrekovanja. (Vojaška pomoč.) Iz Odesse se poroča, da sta izmarširala dva cela bataljona vojakov z vsim orožjem v okraj Tamida, da bi pomagali z oboroženo roko kmetom proti navadnemu sovražniku, ki jih nadleguje vsako leto. Kaj mislite, kdo je ta sovražnik ? Hud je, ker šteje na milijone, in to so kobiljice, ktere grozijo uničiti letošno leto celo setev. (Kolera v Indiji.) Telegrami iz Kalkute in Bombaja nam poročajo, da je v Indiji nastala zlo huda kolera, in da tam umerje vsak dan več tisoč ljudi. Posebno kupce je to naznanilo grozno osupnilo. (Grof Chambord) naslednik nekdajnih Francoskih kraljev, ki sedaj stanuje blizo Dunaja, pa še zmerom misli na Francoski prestol, je zadne dni hudo zbolel. Njegovi politični priverženci, kterih na Avstrijanskem ni malo, so v grozni skerbi zavoljo njegove bolezin. (V Zagrebu) umeri je papežovi hišni prelat, kanonik, in kantor tamoänega domkapitelja, kanonik Franc Milašinovič, 75 let star. (Sramotno.) Časopis .SOdsteirische Post' list konservativcov (?!) natisnil je pred kratkem pesem, ktera zasramuje in zasmehuje moža, ki je imel nesrečo peljati se po Dravi z neko gospo, in je moral viditi, kako je vtonila v valovih, sam pak si je rešil le z velikim trudom svoje življenje. Zasramujejo ga kot strahopezdljiveca. Preden se je tiskala pesem, poslali so jo tistemu, kogar zasramuje, rekoč, da ne bo tiskana, — če zato dobro plača. To so lepi gospodje ti konservativci! (Seje m.) 13. julija na dan sv. Maijete živinski ino kramarski sejem pri sv. Duhu v Ločah. (Ostanki Celjskih grolov) so shranjeni v Celjski nemški cerkvi za velikem oltarjem, da jih more viditi vsakdo. (Kolera v Egiptu) razsaja tam dan na dan hujše. Skoraj vsak dan umerje na ti bolezni 100 ljudi, se ve da večidel revnega stanu, kteri nimajo prave hrans, in si s svojo nesnažnostjo kužno bolezen sami privabijo. (Napaden) je bil pred kratkim giuntni posestnik Franc Vrečko iz Slivnica ko je šel domu skoz gozd od hlapca Kunšeka, ki je služil popred pti njem. Kunšek ga je namreč srečal, ter tiijal burovito od njega dva goldinarje plače, ktera mu je bil menda še dolžan ostal. Ko pak poprejšni gospodar ni mu hotel dati tirjanih dveh goldinarjev, vzel je Kunšek kamen iz žepa po kratkem prepiru, in je s kamnom tako dolgo mlatil po Vrečko-tu, da se je zgrudil na tla. Vrečko pak je imel še toliko zavednosti, da je vzel iz žepa svoj nožič, in se je z njim branil proti Kunšekovemu napadu in proti vdaret s kamnom, še le ko je bil Kunšek z nožem ranjen, je opustil svoje mlatenje, in je pete odnese). (Žetveni časi po zemlji.) Ker je razdelena zemlja v različne pase, kamor dohaja solnce različno, so tudi letni časi različni od drugih krajev; da se godi po tem takem tudi žetev po različnih krajih v različnih časih, to bo gotovo skoraj vsakemu znano. Da pa čas žetve obsega več ko tri četertine leta, in da sta komaj dva mesca v letu, da se po celi zemlji nikjer ne žanje žito, to gotovo marsikomu ni znano. Toraj mislimo, da bo marsikoga zanimivalo če naznanimo čase, kedaj se po različnih krajih žito žauje. V Avstraliji, Neuseeland^ v večjem delu deržave Chili (reči Kili), v nekterih krajih argentinske republike žanje se žito meseca januvarja; meseca februvarja se žetev začne v izhodni Indiji, in se konca meseca marca, toliko pozneje, kolikor bolj proti severu kraji ležijo. Meksika, Egiptovsko, Perzija in Sirija žanjejo meseca aprila; meseca maja pa se verši žetev po severni mali Aziji, v Kini, v Japanu, v Tunis-u, v Algeriji in Maroki in v Teksas-i. Meseca junija se žanje v Kaliforniji, na Španskem, na Portugalskem, na Laškem, na Gerškem, po Siciliji in po nekterih krajih južnega Francoskega. Po drugem Francoskem, po Avstrijansko - Ogerskem, v južni Rusiji in po večjem delu zedinjenih deržav v severni Ameriki žanjejo meseca julija. Meseca avgusta sledijo Nemško, Belgija, doljne dežele (Niederlande), Dänemark in Newyork. Meseca septembra pridejo na versto Škotsko, Švedsko, Norveško, večji del Kanade in Ruskega; v severnih krajih Rusije in v Finmarken se spravlja sledna pičla žetev še le konec meseca oktobra. Po tem takem sta na celi zemlji samo meseca november in december, da se ne žsnje nikjer. (,Č e r n o - r n d e č e -11 a t o*). Ker nekteri ljudje po krivici sumičijo te barve, ali bandere tih barv, naznanimo, da so vzete te barve i i cesarjevega g e r b a. Čerao - rudeče - zlato bandero iina gotovo tudi svoj pomen, to je nemški pomen: Dati Avstrijanskemu cesarju na Nemškem v resnici tisto mogočnost, ktere iznebil se je naš presvitli cesar, ker bila je mogočnost le na videl. Kaj pa moramo misliti od Serbskega bandera: belo-inodro (plavo)-rudeče, de Ljubljanski pervaki hujskajo gori omenjene baive černo-rudeče-zlato,, nemško revolu-cijonarske ali puntarske barve. Star pregovor pravi: Kakorien je človek sam, tako tudi misli od druzih! (Nov sovražnik Avstrija) menda misli nastati Kumunskn kraljestvo. Rumunijaje, kakor bo ie znano, na jugu Rusije in na južnoizhodnem Avstrije, meji na Erdeljsko (Sedmograško) in Buko-vino, v kterih dveh deželah stanuje mnogo Rumunov, Prebivalci Rumunske kraljevine bili bi radi všeč v vsem Rusom, kako pa ti mislijo in delajo proti Avstriji, znano in očividno mora biti vsacemu, ki ima le še količkaj možgan v glavi, znano ni le tistemu, ki ali nalašč noče viditi, ali pa sam derži bolj z Rusko, kakor z Avstrijo — in lalibog se najdejo tudi taki. Ruska šunta brez prenehanja proti Avstriji, pred nekoliko časa v Serbiji, zdaj pa v Černigori, na Bolgarskem, na Rumeljskem in v Rumunskem. Zdi se nam, da je bilo obljubleno Rumunski od Rusije, da bo dobila na Avstrijanske stroške tiste dežele, po kterih stanujejo Rumuni, to bi bilo plačilo zavoljo vdanosti proti Ruski. Ruinunci, ki imajo politično bolezen, ktera bi se smela imenovati domišlija mogočnosti, že prav težko čakajo, da bi dobili imenovane iežele v svoje posestvo. Pred' nekterimi dnevi se je to očitno izreklo pri svičanosti, ktero vdeležil se je tndi kralj. Prijel je namreč nek Rumun za kupico, ter naznanil je v svoji ošabnosti v imenu tistih Rumunov, ki stanujejo po Avstijanskih deželah, toraj so Avstrijanski podložni, da kralj le poklicati sme, in ti se bodo mahoma spuntali, in kralju pomagali bojevati se proti Avstriji. Kralj je vstal, terčil s kupico z govornikom, in mu je segel v roko, ter s tim naznanil, da je enakih misel. Ce se prav spominjamo, smo čitali blizo pred letom v nekem Mariborskem pervaškem listu članek, ki je bil poln ljubeznivosti do Rumunske. Članki v .Slov. Narodu", ti so polni ljubezni do Černegore in Bulgarije, so vsakdanji in tu se vidi, da deržijo ravno tisti ljudje z sovražniki Avstrije, ki imajo vedno široka usta, zagotovljajoči, da hočejo za Avstrijo živeti in umreti. Serbsko pak je .Slovenski Narod* pred kratkem dobro okaral in obsodil, ker je toliko nehvaležna, da se je ločila od Rusije, ter se derži prijateljstva z Avstrijo in Nemčijo. Ptič se pozna na perji, mi jih poznamo, daj Bog, da bi spoznali te ptiče tudi v merodajnih krogih. MMMMMMM ••• ••• ••• ••• *»* ••• ••• *»* Jan. Ratascü v Celji gosposke ulice, prodaja ••• • •• ••• •t« ••• ••• • •• ••• i 500 pol lepega konceptnega papirja po ir i*.M kr. -mm 500 pol uradnega (kancolijskega) papirja W a i. kr. -wm 100 pol oaiertanega papirja za pisma ■r a« kr. -«I 100 ovitekov (couvert) za pisma 34 kr. I škatljica 144 dobrih jeklenih peres ir as kr -ti prodaja po tako niskej ceni le Janez Rakusch v Ce(Ji. ••• ••• ••• ••• ••• za „Kmetskega prijatelja" sprejcmlje administracija v Celji, gosposke ulice 6. Devet medalij. — Grenka Rakoczy-voda Is Rude, analizirana in priporočena po deželni akademiji v Buda-Pešti, od profesorja doktor Stölzela v Monaku, od profesorja doktor Hardy v Parizu in profesorja doktor Tichborne v Londonu, rabi se od gospod profesorja doktor Gebhard ta v Buda-Pešti, od profesorja doktor Zeisela na Dunaji in od drugih imenitnih, skušenih zdravnikov, ker ima vsebi mnogo Litana, posebto za hude bolezni pri delah trupla, ki preskerbljavajo prebavanje, če se teško voda spuša, z nar boljšim vspehom in se priporoč i toraj bolj ko vse druge grenke vode. Na zalogi v vsih večjih lekarnicah in proda-jalnicah mineralnih vod, vedno frišno napolnjena. J>«'4M« »e rtnkrat xnhtrralt Mtn- l>s<;y->-