Poštnina plačana v gotovini
/A ■ J S t H ■-	-
Ljubljana, 10. januarja 1941.
Leto XIV. — št. 2.
■V	tš**
I
GLASILO
KR.J C A N JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Šoferji in zakon
o zaščiti delavcev
Širša seja JSZ
V	nedeljo 5. januarja je ibila v Ljubljani širša seja načelstva Jugoslovanske strokovne zveze, na kateri so obravnavali pereča delavska in socialno politična vprašanja. Za članstvo JSZ in javnost je ibila na seji soglasno sprejeta naslednja načelna izjava:
1. Jugoslovanska strok, zveza slej ko prej vztraja na načelu svobode delavskega združevanja.
2. Smatramo, da je za uspešno obrambo in dosego delavskih pravic tudi v prihodnje nujno potreben enoten nastop vsega slovenskega delavstva.
IX K št. 29/39-19
V	imenu Njj. Vel. Kralja!
Okrožno zborno sodišče v Ljubljani je .zaradi naredbe iz dne 10. aipr. 1940, s katero je .bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 14. maja 1940 javno pod predsedstvom sos. Breliha Ivana, v navzočnosti sos. Kralja Ivana in bos. Lederhasa Rajka kot sodnikov in Klemenca Staneta kot zapisnikarja, v prisotnosti izas. tožilca Ambrožiča Alojzija, njegovega zastopnika od v. Stareta Miloša, prostega obtoženca Rozmana Josipa in branilca dr. Breclja noe. dr. Stanovnika o obtožbi, katero je dvignil izasebni ob-tožitelj zoper Rozmana Josipa zaradi prestopka po čl. 52/1 z. o tisku in je po predlogu tožitelja, naj se obt. kaznuje v smislu obtožnice, dne 14. maja 1940 razsodilo takole:
Rozman Josip,
sin Jožefa in Katarine roj. Povšin, roj. dne 29. novembra 1902 ina Jesenicah, rk., poročen, oče dveh otrok, stanujoč v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 22, privatni uradnik in odgovorni urednik »Delavske pravice«, (nekaznovan,
je kriv,
da je dne 11. maja 1939 v 20. številki na tretji strani v drugi 'koloni pod »Po naših krajih« tednika »Delavska pravica«, ki izhaja v Ljubljani kot njegov urednik priobčil pod naslovom >Zveza stavbincev« članek, ki se glasi: »Dobrova. Kdor druigim jamo koplje, sam vanjo pade! la .pregovor se je prav dobro izkazal tudi ,na Dobrovi v teku dolgotrajne 'revizije nad poslovanjem bivšega šolskega upravitelja oziroimu krajevnega šolskega odbora. Sedaj je ta nadeva dosegla svoj višek. Seveda nam ni znano uradno besedilo revizije, pač pa se govori od hiše do hiše, da je padlo v to afero več bivših in sedanjih odbornikov, med njimi tudi znani sovražnik našega svobodnega lista in orgamizacije JSZ g. Ambrožič. Tudi on ima zaradi svoje »pozabljivosti« na vesti baje 4000 din. Mnenja smo, da je prav, da se je revizija nadaljevala in pokazala, da ni vse zlato, kar se sveti. Prav pa je tudi, da imamo delavci priliko ogledati si županske kandidate, da bomo znali pravilno ravnati ob bližajočih se občinskih volitvah.« S tem je obt. o zasebnem tožilcu priobčil nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njegovi časti, dobremu imenu, druž.abnernu ali pridobitnemu kreditu in zakrivil prestopek klevete po členu 52/1 zulk. o tisku ter se zaradi tega obsodi po čl. 56/11 z. o tisku <z uporabo § 71. t. 5. kz. na
180 din in 120 din, torej skupno na
300 din denarne kazni, plačljive po čl. 40. z. o tisku v 8 dneh po pravomočnosti sodbe in spremenljive v slučaju .neizterljivosti v 5 dni zapora.*
po §§ 310, 314 kip. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in ev. izvršitve kazni, plačljivih v 8 dneh po pravomočnosti sodbe;
po čl. 62. z. o tisku na plačilo mat. odškodnine 200 din zasebnemu tožilcu v 14 dneh po pravomočnosti sodbe;
P? čl 63. zak. o tisku, da mora na svoje stroške objaviti v prvi številki ki izide po dostavitvi pravomoone sodbe na čelu lista »Delavska pravica« dispozitivni del te sodbe.
Plačila povprečnine pa se po § 314.a k. p. oprosti.
Med Kovačem Jožefom, avtoprevoznikom v Tržiču in njegovim bivšim šoferjem Kuinšetoin Jožetom je nastal spor zaradi odškodnine za opravljeno nadurno delo. Iz naslova tega dela je zahteval od .svojega bivšega delodajalca din 6798,12. Ker Kovač ,ni hotel plačati tega zneska, je vložil Kumše proti njemu pri okrajnem sodišču v Tržiču tožbo.
I.
Okrajno sodišče v Tržiču je z razsodbo z dne 9. marca 1940, opr. št. P 21/40/4 razsodilo: Tožbeni zahtevek se zavrne.
Razlogi:
Sodišče je zavrnitev med drugim utemeljevalo takole:
Iz tožnikovih trditev izhaja, da opira svoj tožbeni zahtevek edinole na zakon o zaščiti delavcev oziroma na pravni naslov opravljenih nadur po § 10. omenjenega zukona in ne zahteva plačila za delo, opravljeno preko v pogodbi določenega okvirja.
Tožnikovo mnenje, da velja za tožen-čevo podjetje osemurni delavnik kot normalen delavnik in da je treba vse preko tega delavnika opravljene nadure plačati kot nadurno delo .po § 10. zakona o zaščiti delavcev, ne drži.
Toženca je tožnik 6am označil kot avtoprevoznika. Noto r no je, da izvaja toženec prosto obrt prevažanja blaga z avtomobili. To izhaja tudi iz obrtnega lista z dne 7. III. 1930 sreekega načelstva v Kranju, ki ga je toženec predložil na vpogled. Taka podjetja spadajo v vsakem primeru med prometna podjetja po § 6., odst. 5„ zakotna o zaščiti delavcev in ne med industrijska podjetja po odstavku prvem iz tega paragrafa, ne glede na to, kako veliko je število osebja, ki ga tako podjetje zaposluje.
Za taka prometna .podjetja predvideva zakon določitev normalnega delavnika po posebni ministerialni uredbi. Taka uredba pa do danes še ni izšla in zato ne veljajo za enkrat za prometna podjetja niikake zakonite omejitve glede dolžine delovnega časa (odločba stola sedmorice, odd. B, Ro 745/39).
Zaradi tega je tožnikov tožbeni zahtevek oprt zgolj na naslov opravljenih nadur preko normalnega delavnika nutem.ljen in je pri tem dejanskem stanju popolnoma irelevantna trditev tožnika, da je toženec sam v svojem obratu priznal nadure in da je na plačilnih kuvertah delil dogovorjeno plačo na dva dela, namreč na plačo za redni delavnik in plačo za nadure.
II.
Tožnik je proti tej razsodbi vložil priziv na okrožno sodišče v Ljubljani.
S siklepom z dne 29. IV. 1940, opr. št. P 21/40 je sklenilo:
Prizivu se ugodi ter se napadena so(lha, razveljavi in stvar vrne prvemu sodišču v ponovno razpravo in presojo, katero je opraviti šele po pravomočnosti te odločbe.
Obrazložitev:
Tožnik zatrjuje na splošno, da je opravil v toženčevem podjetju gotovo število ur tako preko osemurnega delavnika kakor tudi ob nedeljah. Na katero zakonito določilo opira ta svoj zahtevek, je za sodišče v toliko brezpredmetno, da se presoja ne more omejiti zgolj na vprajšanje, če mu gre
ilačilo v smislu y.akona o zaščiti de-avcev. Torej se tu ni držati samo predpisov zakona, ki v resnici za to podjetje, kakršno je toženčevo, ne velja.
Ko pa ugotavlja prva sodba, da izvaja toženec prosto obrt prevažanja blaga z avtomobili, bi sledilo, da spada njegovo i]K)djetje glede delovnega časa pač pod udar uredbe o odpiranju in zapiranju obrtnih poslovalnic z dne 15. IV. 1929 U. 1. št. 284, čl. 1., 5., 6., 22. in 43.
Ni torej še iz tega razloga po temelju zavračati tožnikovega zahtevka, na plačilo preko rednega dela opravljenih ur, zaradi česar je priziv utemeljen. Toda, ker je treba dognati še število v poštev prihajajočih ur ter razpravljati tudi o ostalih vprašanjih glede višine tožbenega zahtevka, s katerim se prvo sodišče glede na zavzeto temeljno stališče še ni pečalo, je bilo treba stvar vrniti sodišču prve stopnje s pridržkom § 573. cpp.
III.
Toženec je proti temu sklepu vložil priziv na vrhovno sodišče v Ljubljani. To je s .sklopom z dne 25. X. 1940, Ut 153/40, Pl 419/40, P 21/40-12 sklenilo: Rekurzu se ne ugodi.
Razlogi :
Rekurz nima prav, ko spodbija iz razloga pravne pogrešnosti isklep, ki je razveljavil prvostopnjo sodbo kot pomanjkljivo zaradi pravnopomotnosti.
Po ugotovitvi spodnjih stopenj izvršuje tožena stranka prosto obrt prevažanja blaga z avtomobili. Tega njenega podjetja po pravilnejšem tolmačenju zakona ni moči glede na dejanski stan predmetnega primera uvrstiti med ona prometna podjetja, ki jih ima v mislih določba odstavka 5. § 6., zakona o zaščiti delavcev, kot so to: železnice, brodarstva, tramvaji, pošte, brzojavi, telefoni in podobna podjetja, za katera bo po tej določbi določil delovni čas resorni minister v sporazumu z ministrom za socialno, politiko. Toženčevo podjetje ni podobno nobenemu od označenih. Za njegovo podjetje velja kot tudi prometno po § 1. zakona o zaščiti delavcev odločba odstavka 6. § 6. cit. zakona, ki določa 8 do 10 urni delovni čas po naravi in teži posla. V smislu in na osnovi odstavka 7. S 6. zakona o zaščiti delavcev je z uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin in obrtnih podjetij in o delovnem času pomožnega osebja, izdano od ministrstva za socialno politiko v sporazumu z minstrom za trgovino in industrijo, s členom 22. določen za pomožno osebje delovni čas z največ 10 urami na dan, odnosno 60 urami na teden.
Tak delovni čas velja tedaj za toženčevo podjetje. Za delo. izvršeno preko tega časa, velja določba § 10. zakona
o	zaščiti delavcev.
Ker je iz § 12. zakona o zaščiti delavcev odnosno člena 29. uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih podjetij in o delovnem času pomožnega osebja zabranjeno delo ob nedeljah in praznikih, velja tudi za delo, opravljeno ob teh dneh kot preko zakonite meje izvršeno, določba S 10. zakona o zaščiti delavcev.
S to odločbo vrhovnega sodišča je bilo razčiščeno tako važno vprašanje za šoferje.
Zakaj nimamo več strokovno nadaljevalnih
šol za vajence
Banska uprava je predpisala, da 6.mejo po več občin združiti v eno šolo. Na ta način bi imeli v dravski banovini do 90% vajencev in vajenk, ki bi za časa učne dobo obiskovadi vajenške šole.
Za primer navajamo .sledeči dogodek: Banska uprava je lani dovolila otvoritev začasnega strokovnega tečaja, namesto zaprošene strokovne nadaljevalne šole od strani šolskega upraviteljeva in župnega urada r Stični. Tečaj bi se moral pričeti najkasneje s 1. novembrom 1. 1. V primeru, da se v tekočem šolskem letu uredijo denarna in vsa ostala vprašanja glede ustanovitve strokovne nadaljevalne šotle, se bo to odprlo s prihodnjim šolskim letom. V tem primeru bodo absolventi letošnjega začasnega strokovnega tečaja mogli vstopiti v II. razred strokovne nadaljevalne šole.
Šolski okoliš občinskega strokovnega tečaja odnosno strokovne nadaljevalne šole v Stični bo obsegal poleg občine Stična še občine odnosno kraje: Višnja gora, Št. Vid, Sv. Rok, Petruš-nja vas, Sv. Paveil in Gromlje. Občini višnja gora in Št. Vid pa bosta obvezani, da .sorazmerno s številom tamkajšnjih obrtniških in trgovskih vajencev in vajenk vstavljata v svoj vsakokratni letni proračun za to potrebni znesek in ga bosta izplačevali šolskemu odboru strokovno nadaljevalne šole v Stični kot prispevek za kritje stroškov imenovane šole.
Občina Stična je prevzelu nase in bo dala brezplačno na razpolago šolsko prostore, razsvetljavo, kurjavo, nekoliko bo prispevala za honorarje učiteljstvu itd. Ostali dve občini Št. Vid in Višnja gora, pa bosta morali še enkrat pretresati to šolsko vprašanje za njihove vajence, ki morajo .posečati šolo po predpisih zakona. Upajmo, da bodo pri drugi občinski seji občinski možjo sprevideli, da naši vajenci ne smejo biti brez šolskega pouka. Prav dobro je rekel nek mož: Ljudem je vendar treba pouka, predvsem so pa pouka in vzgoje potrebni vajenci, da no zaidejo na stranpota, ker .se le pre-rado zgodi. Morala ljudi je že tako obupno nizika, kar ibo v bodočnosti imelo za nujno posledico, da ne bo v narodu dovolj odporne si.le v odločilnih trenutkih. '
2 — 19 a — st. 2
DELAVSKA PRAVICA
Prav za vsakega dolavca nastaja da-oios vprašanje, kako vrednoti družbo, predvsem delovnega človeka kot delovalo silo, kaike pravice im dolžnosti ima ta do človeške skupnosti. To vprašanje si stavi jamo danes tein bolj upravičeno, ker vsak dan v večji meri doživljamo pritisk, na delavca kot človeka, ki ga pojmujejo vladujoči vedno <bolj kot človeka samo z dolžnostmi, ne ipa kot člo veka s pravico, mislimo s pravico do koliikor toliko urejenega življenja. Za svoje kolikor 'toliko urejeno življenje «o nedvomno potrebni vsaj nekateri osnovni pogoji. Ce teh ni, ne moremo govoriti o dostojnem življenju.
Seveda je 'to zelo nevarna igra, s katero smo prepričani, da se bo enkrat končala z neuspehom za tiste, ki jo danes uprizarjajo. Omejiti se moramo zgolj na dejstvo, ki danes pravilnost našega gledanja potrjuje. Skoda, ki jo delavstvo trpi materialno in idejino zaradi vedno večje odvisnosti, je očitna. Eno je gotovo! Delovnemu ljudstvu kot številčno najmočnejšemu zastopniku družbenega reda se ne lx> moglo samo jemati in omejevati pravice! Delovno ljudstvo mora dajati vedno več svoje fizične in tudi duševne sile, na drugi strani se mu pa jemlje kos 7,a kosom njegovih pravic, ki so osnovni temelji življenja. To sta dve skrajnosti, ki nista koristni razvoju normalnega življenja, od 'tega ima nedvomno tudi šikodo država in narod kot celota, iker se slabi moč njegovega jedra in njegovega lastnega življenja.
Medsebojne dolžnosti v državnem sestavu so urejene z zakonodajo, ki mora biti sveta zalkonodajailcu in zakonoje-inalcu. Oba morata zakone spoštovati in jih izvrševati. To zahteva harmonija življenja, če je že to sploh urejeno. Na vsak način pa je kršitev le harmonije, če se izvrševanje socialne zakonodaje omejuje ali »ploh onemogoča. Vsi vemo za dolžnosti, ki nam jih zakonodaja nalaga, posebno še sedaj spričo dogodkov v svetu. Na primer nobenemu ne pride na misel, da bi Ugovarjal, da ne bo plačeval davka, skrbi, da ise dolžnosti te vrste zakonodaje točno izvajajo. Vsi se zavedamo, da imamo dolžnost, da služimo domovini, kadar nas pokliče. Tu se z vso strogostjo iavajajo zakoni. In prav je tako!
Imamo pa tudi socialno zakonodajo, ki določa pravice delovnega ljudstva in ki mu daje okvir za razmerje med
  ■■mm  i r
Joža Mahnič:
Siromakova božična pesem
(Nadaljevanje)
»Da vas ni sirarn!« je planilo iz nje zaničevalno in ponosno. Hotela je oditi, Godlschmied je spoznal, da je govoril preveč naravnost, kesal se je, da ni znal za nekaj časa skrivati svojih strasti. Svojo prenagljenost je hotel popraviti. Prižgal je vse luči v pisarni, ji zatrjeval, da ga je napačno razumela, da so njegove simpatije do nje čisto duhovnega značaja, čustva, kakršna gojimo do vsakega bližnjega, ki . -je potreben naše pomoči. Toda Kramc-jca se ni dala preslepiti; odločno je izjavila, da od njega ne vzame niti pare, pa če bi imela od gladu umreti; da je poštena, poročena žena in da jo mora takoj pustiti svobodno oditi, sicer mu utegne kakšno zagosti, kakor je preprosta in neuka. On je uvidel, da ima opravka z nenavadno žensko. »Lej, lej, kdo bi si mislil! Talko krotka golobica, pa tako ostro brušen jeziček! In domišljija! Kaj ji ne pride na misel! Jaz
—	da bi se tako ponižal, da bi se vlačil po 'beznicah s takole beračico?« Njegov onemogel -saneh je čudino od-meval po visokih sobah. Hodel se je na vsak način znesti nad žensko, ki je imela v sebi toliko poguma, da ga je osramotila. Njegove oči so se nelbrzda-no pasle po njenem telesu. Tedaj je ugledal, da je nosna. »Nisem vedel,« je črhnil ironično v peklenskem zadoščenju, da imamo še toliko krepostnih žen. Dokler bo naš narod imel še kaj takih, 6e nam mi ničesar bati!« Nato je plosknil z rokama. Na divanu, z zelenina žametom prevlečenim, ki ga do-
delodajalcem in delojemalcem. Vsi pa smo prepričani, da je urejeno razmerje med delodajalcem in delojemalcem in primerno blagostanje delavstva tudi temelj močne države. Pretvarjanje in neizpolnjevanje socialne zakonodaje je obema — državi in delavstvu — v škodo, saj če slabimo moč delavstva, s tem slabimo tudi moč države. Socialna zakonodaja ščiti delavca v prvi vrsti pred prevelikimi fizičnim izkoriščanjem, pred škodovumjem delavčevemu
Tovariš in prijatelj, ali si že bil v Škofji Lokii?
Gotovo je bil še mnogoteri od vas in tudi ve, kje stoji tovarna »šeši'r«.
To je velika stavba s še večjim dimnikom, na zunaj je videti zelo solidna. Resničen je pregovor, da je prav lepo jabolko v sredini gnilo.
Danes se hočemo malo pobaviiti z zdravstvenimi in zaščitnimi napravami v tovarni »šešir«, ker razmere vpijejo po temeljiti preureditvi. Že način izdelovanja klobukov pove, da je delo težko in nezdravo, z živim srebrom prepojene sirovine, razne dru,ge kisline, vrela voda, suha para itd. Med posameznimi oddelki naj omenim najprej harvarijo. To so majhni prostori, katere so letos malo prebelili in popravili, druigače bi se sesuli, tako jih je vlaga razjedla, kako bi torej ne člo-veka-delavca! V barvariji stoji 5 velikih barvalnih aparatov in to v prostoru, ki meri v dolžini kakih 12 metrov in v šiiriini 5 metrov. Ko so popravili ta objekt, so zlasti polagali pozornost novi veliki in zračni pisarni. V barvariji je zrak neznosen, prepojen z vročino in s smradom po kislini, silna vlaga, vse to slabo vpliva na zdravje delavk v 'barvariji. SimkI.iiii oddelek, v katerem se izdelujejo tulci, je izpostavljen v zadnjih mescih strašnim razmeram glede zdravja. Ko se je bližala hladna jesen, se je pojavila nujna potreba po novem oddelku, ki se je tudi dozidali, a odprtine za okna in strešno stekleno steno so zavarovani z deskami. V tem novem oddelku stoji stroj, zavarovan z deskami in lepenko. Pa vidite delavca in delavke pri tem strojil, kaiko so do kože premočeni od pare im vlage, ker jim stalno pada mokrima z desk iznad glave. Od ene strani brije
slej Francka niti ni zapazila, sta se zganila dva psa — ta dva sta razširjala po pisarni tisti ogaben vonj — se leno pretegnila im zazehala ter skočila za gospodarjem, ki je ponosno odšel v svoje stanovanje. Francki se je zdelo, da jo je nekdo z železno pestjo udaril po sencih, meglilo se jd je pred očmi, noge so ji odpovedovale in kakor da je pod srcem tisto drobno v protestu zakričalo. V svoji dobrosrčnosti ni mogla verjeti, da na svetu kdo more biti tako surov.
Sama ni vedela, kako je našlo na cesto. Nu samostanski poti <sta se dobila ob dogovorjenem času z Ivanom. »Si ti kje kaj dobila?« jo je radovedno vprašal. Nemo je odkimala z glavo. Ivanu se je /delu čudno zamišljena in nemirna. »Nekaj jo grize. Moram priti do dna njeni skrivnosti.« »Francka, kaj te muči, povej mi, moraš mi povedati!« jo je rotil. »Sedaj ne, tu ne, Ivan, pozneje, zunaj, ko bova sama.« Borna večerja ji ni šla nič kaj v tek. Na ulici mu je razodela, kar je doživela piri veletrgovcu. Tako jo je razburil, da se boji za otroka. Ženine besede so ga pretresle in očital si je; »Sam sem kriv. Zakaj pa sem jo sploh pustil po hišah. Saj bi si lahko mislil, da bi se ji utegnilo kaj takega pripetiti! Nikamor več ne pojde sama!« Prosil jo je odpuščanja.
Za to noč še vedno nista imela strehe. Trkala sta na sto vrat. »Ce bi naju prenočili, lopo prosiva! Saj ne 'potrebujeva postelje. Samo košček poda, odeje imava s seboj. Žena je bolna. Lepo prosim!« »Nemogoče, sami smo na tesnem!« so jima odgovarjali Zunaj je pričel naletavati sneg in nato je pritisnil še veter, da je medlo.
življenju im često pred pomainkamjeim. Zdravo in dobro razvito delavstvo, posebno še, če je tega veliko število, je porok tudi zdravih razmer in najanoč-nejši branitelj vsakega nasilja od zunaj. Jemati delavstvu se pravi jemati tudi državi. Države Jie predstavlja danes ozek krog vladajočih, temveč široke množice delovaiega ljudstva.
Delaosiou nihče ne bo pomagalnaša rešitev je le v samopomoči in borbi!
S. K.
zimski mrzli veter, z druge strani jih muči vročima. Ko so podrli stari objekt, so s tem v zvezi morali razdreti oziroma zazidati dva velika ventilatorja, ki sta služila za odvajanje odvisne pare im za dovajanje svežega zraka številnemu delavstvu spodnjega oddelka. V vsem oddelku je za čas obratovanja tako gosta megla, da se delavec delavcu zdi, kakor da bi videl »fato morgano«. Vrh tega ti pa še nu glavo kaplja, kapljica za kapljico. Vse to moraš prenašati, da si prislužiš košček kruha. Predstaviti pa moramo še motorni oddelek. Ta oddelek je zarudi nepraktične namestitve in obenem ureditve jedro stalnih intervencij in zahtev delavstva po izboljšanju v tem oddelku. Doslej je bilo razen manjših izboljšanj vse zaman. Delavke v tem oddelku morajo požirati prah, s katerim je zrak prenasičen. S prahom je pomešana tudi barva, iki gotovo ni priporočljiva za zdravje. Oddelek je tudi izpostavi jen prepihu in mrazu, ki ni biil dosti manjši kakor zunaj na prostem. Vzeli smo zaenkrat samo te tri oddelke v pregled. Ukreniti se mora vse potrebno posebno sedaj, ko je bilo vise delavstvo tovarne »šešir« po 'posebni zdravniški komisiji pregledano in so baje ti pregledi zelo porazna. Za kopalnico prosimo že let u i n .leta, a za njo ni denarja, pač pa se stalno nabavljajo stroji, in sicer odikar stoji tovarna »šešir«. Za plačane letne oddihe ima uipravni svet gluha ušesa, ker rajši vidi, da bo delavstvo čisto izčrpano. Mnogo se je v podjetju »šešir« grešilo zoper zdravje zaposlenega delavstva. Sedaj je skrajni čas, da bi bilo tudi enkrat konec in se malo bolj zaščiti zdravje delavcev v tem podjetju.
Delavec.
Kadar je Ivaai pogledal svojo ženo, ga je zabolelo. Tako mlada, lepa in dobra, vrednejša od vseh teh starikavih, namazanih in izprijenih mestnih žensk, pa niima, kamor bi glavo položila. V lase in v veke so se ji lovile ostre, mrzle zvezdice, oči so ji vročično gorele, osinele ustnice so ji podrhtevale, noge je le mukoma vlekla za seboj, včasih se je stresla po vsem telesu. Na sebe niti misliti ni hotel, čeprav je vedel, da se je tudi vanj že prikradla bolezen in se zajedla tako globoko, da jo bo v ngodinih razmerah težko kdaj pregnati. Pri vsem idealizmu se je Ivana Skalovca loteval obup. Ali 'naj blodita vso noč po mestu? Naj prenočita kar na prostem! To sta bili edini možnosti, toda konec je bil obakrat isti: zmrznila bi. Prej ali pozneje. To je nazadnje vseeno.
Pogumno je potrkal na bogve katera že vrata. Na pragu se je pojavila starejša ženska, ki jo je skopost posušila do kosti: »Ah, kako bi vama rada pomagala, pa sem sama taka reva!« In že je vrata zaprla za seboj. Toda takoj nato jih je odprla vnovič, čisto malo; skozi ozko špranjo je pomolila svoj dolgi, ošiljeni nos z očali na koncu: »Vesta kaj? Stopita v podstresje Morda vama uspe. Tista gospa rada pomaga.«	y i ,	. „
Stopnice so se končavale v temi. Zadel je ob tram. Skozi nezavarovano strešno lino je brilo. Zaslišala sta otroški vrišč. Ivan je prijel Francko za rolko in je tipal po zamrzlem perilu, prašnih brunih in raskavem zidu. Nazadnje je zagledal pri tleli svetlo razpoko: to bodo vrata! Potrkal je. Nihče se mi odzval. Zaradi hrupa, ki so ga
Volitev obratnih zaupnikov ne bo!
Dravska ibanska uprava razglaša :
»Volitve 'delavskih in name-scenskih zaupnikov, ki 'bi so v smislu čl. 2. Navodil za volitve delavskih in naineščeinskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o zaščiti delavcev, imele vršiti tekom januarja t. 1., se od lože na poznejši čas.
Glede na to se obenem preklicujejo doslej že v posameznih primerih določeni dnevi volitev.«
Zdravstveno stanje tov. Jožeta Gostinčarja
V	novoletni številki »Delavske pravice« smo poročali o težki obolelosti tov. Gostinčarja. Njegov položaj »e je, hvala bogu, toliko izboljšal, du smemo upati na popolno Okrevanje. Pretekli teden stu napravila pri njem na domu gg. dr. Arko im dr. Matko operacijo na nogi in mu vzela nabrani gnoj iz noge. ilripa je .popustila popolnoma in 6edaj tov. Gostinčar nemoteno diha, le hud kašelj ga teži in bolečine v nogi mu ovirajo potrebno spanje. Pretekli teden ga je ohisikal tov. Pukšič z Jesenic, prav tako nekaj dni kasneje tov. Ravnik, ki si je prav za to izposloval en dan dopusta. Zadnjo nedeljo pa so ga obiskali tovariši iz Celja, Hude jame, Škofje Loke, Jarš in iz Ljubljane. Iz centrale JSZ pa je veflkrat kdo pri njeni, talko da stalmo zasledujemo njegovo bolezen in ga skušamo razvedriti. Obiskov je tov. Gostinčar zelo vesel in vsakemu priporoča, da iz vsemi silami delamo za našo JSZ.
Urednikova pošta
Na prošnjo odgovornega vtred-nika J. Rozmana pojasnjujemo, da on ni avtor članka »V novo leto, v novo dobo!« v letošnji 1. številki, kar so pa bralci lahko razvideli sumi iz vsebine in sloga sestavka. — Ur.
delali otroci, najbrž niso slišali. Potrkal je vnovič, močneje. Vrata so se škripaje odprla, na njih se je pojavila ženska srednjih let z usahlimi prsmi, vdrtimi lici, srebrnimi nitmi v kostanjevih laseh, a še zelo mehke polti brez gub im z dobrimi modrimi očmi.
JUVAN
IVAM in JUSTI
trgovina, Sr. Gameljne
p. Št. Vid nad Ljubljano
se vsem cenjenim odjemalcem še nadalje priporočata
»Brez posla sem. Zena pričakuje otroka. Nikjer nisva mogla dobiti prenočišča. Če ste tako dobri ...« Vdovi so se tisti hip ovlažile tiste lepe oči: »Le vstopita, se 'bosta malo pogrela!«
*
Stanovanje je obsegalo eno samo, preveliko sobo, ki je služila hkrati tudi za kuhinjo. Stene so bile poševno in od dima orumenele. Nedaleč od železnega štedilnika je bila ogromna miza, kjer se je gnetlo pet otrok, ki 60 ob prihodu tujcev utihnili in radovedno zrli vanju. Razen dveli omar, ku-
&twkemuL porodila—
Razmere v podjetju „Sešir66
DELAVSKA PRAVICA
1941 — St. 2 — 21
^Oo rialih krnjilt
Preserje
Že <le(lj časa ni bilo iz P resori j nobenega glasu. Seveda pa kljub temu ne spimo, ampak se stalno trudimo in prizadevamo za zboljšanje našega težavnega položaja. Preteklo leto je bilo za ji as črno leto. Polog težav, ki so zadele številne delavske družine v zvezi z orožniimi vajami, smo 19. okt. dobili vsi delavci 14. dnevno odpoved « [pristavkom, da izstopimo iz službe, ko bo podelan ves les, kar ga je na skladišču. Z 28. novembrom smo bili vsi na cesti, poleg polovice delavstva, ki je morala službo že poprej zapustiti. Talko se je znašlo tik pred zimo 70 delavcev brez kruha. Zaupniki in centrala JSZ so se kajpak prizadevali, da bi nesrečo kolikor mogoče preprečili ali da hi podjetje začelo s ponovnim obratovanjem vsaj z novimi letom. Kljub temu, za zdaj še ne kaže, da bi mogli začeti z delom. — Tako smo sedaj odvisni zgolj od podpor borze dela, ki pa prihajajo zelo neredno. Nekateri, ki so že po 2 meseca na cesti, so prejeli podporo komaj za 14 dni, nekateri pa sploh še nič. Borza dala bi morala skrbeti za bolj redno izvrševanje svojih zakonitih dolžnosti; delavci smo morali leta in leta redno plačevati svoje prispevke tudi mn jo.
—	Za božič nam je po posredovanju JSZ podjetje izplačalo enotedensko mezdo kot božičnico.
V soboto pred božičem smo imeli sestanek, ki je bil dobro obiskan. Tovariš Grošelj nam je obrazložil položaj lesnih delavcev drugod, posebno v Nazarjih, ki je po izdelkih sorodno ■tiaSe.mii. Prav tako je razložil, kako .je s podporami borze dela, s katerimi iima centrala mnogo dela in posredovanj. da tudi tu pridejo delavci do svojih pravic. — Naše delavstvo je hvaležno centrali JSZ za prizadevanje, da bi mam olajšala težki položaj.
Delavstvo je hvaležno tudi vodstvu tovarne Feliks Stare, posebno prokuristu g. Švajgerju za razumevanje in pomoč ob času najhujše brezposelnosti.
Jesenice
V nedeljo 19. januarja Ibo članski sestanek o'l> ')x»l 10 dopoldne. Dolžnost
vsakega člana je, da se ga udeleži in s tem pokaže, da se zaveda praviic, -ki mu kot delavcu pripadajo in da se zanje tudi bori. Dnevni red sestanka je važen.
Razglas Krajevne bratovske skladni-ce na Jesenicah. Za upokojence iin njihove družinske člane, ki so se prijavili v prostovoljno boln. zavarovanje pri krajevni bratovski iskladinici ina Jese-
nicah, se bo vršila zdravniška služba talko, da bo ordiniral: Dr. Hafner Jože za zavarovane upokojence v ambulan-ci bolnice dnevno od 8 do 10 dopoldne. Dr. Ceh Milan v ambulanei bolnice dnevno od 8 do 10 dopoldne za vse družinske člane, ki bivajo v okolišu: Vrba, Smokuč, Doslovče, Bireznica, Selo, Breg, Žirovnica, Moste, Potoki, Ja-vonniški rovt, Koroška Bela in Javornik do bolnice, ter za vse zavarovance in njihove družinske člane iz navedenega okoliša po potrebi tudi na dounu bolnika. Dr. Keržan Bartol v aiinbu-lanci bolnice dnevno od 14 do 16 za vse družinske člane, ki bivajo v okolišu: Jesenice, Hrušica, Planina, Plav-šiki rovt. Pod Možaki jo, Blejska Dobrava, Pod Kočno, Na Kočni, Poljane in Javornik do bolnice, ter za vse zavarovance i.n njihove družinske člane iz navedenega okoliša po [Mutrebi tudi na domu bolnika. Dr. De Gleria Jakob v Radovljici v ordinacijskih urah ter po potrebi tudi na domu bolnika za vse zavarovance in njihove družinske člane iz Radovljice in njene okolice, to je vasi, ki so znotraj črte: Rodne, Poljče, Begunje, Sv. Lucija, Leše, Brezje, Ljubno, Podbrezje, Podnart, Ovsiše, Kropa, Kamna gorica, Lipnica, Lancovo, Lesce, Hraše, Studenčice, Rodne. Dr. Wolf Vlado v Bohinjski Bistrici v ordinacijskih urah ter po potrebi tudi na domu bolnika za vse zavarovance in njihove družinske člane dz Bohinjske Bistrice in okolice. Bolniški listi se bodo izdajali v pisarni bratovske skladniice na Javorniku (bolnica).
Bohinjska Bistrica
V nedeljo 12. januarja bo zaupniški
zbor JSZ v Bohinjski Bistrici v gostilni Miinke Skuškove ob 11 dopoldne. Vsak naj se ga udeleži!
Jarše
V nedel jo 12. januarja 1941 bo ob 15 v prostorih gostilne Bunkež v, Jaršah članski sestanek naše krajevne skupine tekstilnega delavstva. Sestanek bo zelo važen, zato prosimo člane iin članice, da se iga v čim večjem številu udeleže.
Kočevje
Po sklepu odborove seje bo v nedeljo 12. januarja ob 15 v prostorih gostilne Beljain v Kočevju članski sestanek strokovne skupine tekstilnega delavsitva. Ker so sestanki posebno za nas zelo važni, naj nikogar ne manjka. Kot zastopnik centrale pride tov. Pe-stotnik. Na sestanek povabite tudi neorganizirane!
Radeče pri Zidanem mostu
Vse člane naše skupine papirmičar-jev obveščamo, da bomo po novem letu pričeli izplačevati iz parskega fonda vsem tistim, ki so v bolniškem stani ju več kakor deset dni, izv.zemši porodnice. Želimo tudi vsem članom skupine sirečno in zadovoljno novo leto.
Planina
V	nedeljo 12. januarja bo ob 15 v običajnih prostorih članski sestanek naše krajevne skupine lesnega delavstva. Za centralo bo prišel tov. Bore. Vse tovariše vabimo, da se sestanka polnošte vi l.no ud el eže.
V	evče
Prijetno iznenademje za delavstvo v Združenih papirnicah je bil prostovoljni božični prispevek podjetja vsemu delavstvu, ki je znašal v celoti okrog četrt milijona dinarjev. Razdeljen je bil tako, da se je upoštevalo družinsko stanje posameznika in so se gibali zneski od 190 do 560 din. Povprečje znaša okrog 400 din. Kljub temu, da je bil ta znesek podeljen tako socialno, je med delavstvom nastalo precej prerekanj, češ zakaj ne vsi enako? Nekateri nimajo pri takih dajatvah podjetja ali
stremljenjih organizacij pravilnega socialnega gledanja, ker jim je v mislih samo svoj lastni jaz. Vendar je tako pri družinskih dokladah kakor tudi pri tem božičnem prispevku treba urediti posamezne upravičene primere. Podjetje bo tudi tistim, ki so bili v letu 1940. dalj časa na orožnih vajah, plačalo primerno odškodnino poleg tega, kar je moralo dati na podlagi zakonskih določil. Vsak bo dobil za vsakih deset izgubljenih delovnih dni po 1(M) dinarjev odškodnine. Težava je sedaj le v tem, ker se svoječasno niso vsi upravičenci vpisali na iposebno polo. Drugič je treba malo bolj pogledati objave obratnih zaupnikov na oglasni omarici. S strani obratnih zaupnikov se je že ukrenilo potrebno, da se tudi ta nerodnost primerno uredi in se ne usvtarjajo razlike. Tudi tovarniških upokojencev se je na prošnjo obratnih zaupnikov podjetje spomnilo iin bodo od 1. januarja 1941 dalje prejemali samski in vdovci brez otrok po 65 din, poročeni in vdovci z nepreskrbljenimi otroki pa po 100 din mesečno poleg dosedanjih pokojnin. Pri sedanjih zelo skromnih rentah je ta nakloniitev podjetja vsakemu upokojencu ali upokojenki zelo dobrodošla in so vsi .podjetju za ta korak zelo hvaležni. Za prvo polovico januarja 1941 smo banski upravi prijavili volitve obratnih zaupnikov, od katere pa zaenkrat še
niismo dobili potrebnega dovoljenja. Kakor pa zvemo, so tudi letos začeli r. odlaganjem volitev. Kedaj bodo isedaj, ne vemo.
Celje
Ker je bila pred nedavnim objavljena nova mezdna lestvica za mizarsko stroko v Sloveniji, je bilo določeno, da se za celjisiko članstvo skliče sestanek, ki bo v nedeljo 12. januarja ob 9 dopoldne v sobi JSZ. Sestanek je sklican za nedeljo zaradi tega, da se ga morejo udeležiti tudi tisti tovariši, ki stanujejo iizven Celja. O zadevi bo poročal zastopnik centrale tov. Kovač. Ker je že snov sama za mizarske pomočnike zelo važna in ker bomo na tem sestanku še podrobno pregledali naš celjski položaj, pričakujemo od vseh, da se sestanka polnoštevilno udeležijo.
Rače
Nahajamo se sredi zime ter ugibamo, kako bi preživeli zimo do konca. Dela imamo še toliko, da se bomo prerinili skozi zimo s prehrano in obleko. Bojimo se pa, kako bo, če nam ziima zapre delo in smo vrženi na dom brez zaslužka in hrane ter ,pomoči od zunaj. Za silo bi že še šlo, ker si bodo nekateri iskali pomoči pri Borzi dela. Pa
kaj, ko se ni nadejati, da bi dobili še tisto, kar jim pripada. Kako bo letos z Borzo delo? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Odkar so bile minimalne mezde povišane in tudi bolniška blagajna se plačuje malo več, kakor tudi vsi drugi davki in skladi, se mora tudi podpora Borze dela povečati v istem razmerju, in sicer tako, da pride vsak delavec na svoj račun. Zato bi bilo potrebno, da bi v ta namen višja oblast ukrenila vse potrebno, da bi se rešilo tudi to vprašanje in želja delavstva. Ker se virši sedaj na zimo na mnogih krajih redukcija delavstva, je delavstvo prisiljeno, da zahteva svoje za preživljanje. Saj to je delo, delo delavskih rok samih, in če človek dola, je tudi upravičen, da prejme za svoje delo ustrezajoče plačilo. In to plačilo naj bo v tem, da bi se mu v njegovi nezaposlenosti dodalo to, kar je najbolj potrebno, in to je podpora od Borze dela v zvišani Obliki,
Kako ipa je iz organizacijo? Reči moramo, da stalno narašča, in to je upanje, da se bodo dosegli cilji, ki jih želi delavstvo. Dosegli bi se že bili veliki uspehi, ko bi se že prej pobrigali za svojo dolžnost in plačevali v redu svojo članarino. Ko bi ne bilo treba plačevati članarine, bi že bili skoraj vsi organizirani, 'tako pa se jim zdi škoda dati tistih nekaj dinarjev na mesec. Rajši jih spravi na kakšen
Rohavicc, nogavice« Komičnih. Neftolitnih
h tujske in one za obleko, so sestavljale pohištvo še tri postelje, od katerih nista bili niti dve enaka in so sobi dajale videz bolnice ali kasarne. »Zal mi je, da ne morem muditi boljšega. Večerjali še nismo. Ravno prav sta prišla. Za dva človeka več ali manj -se ne bo poznalo. No, le slecita se!« ju je nagovarjala, ko sta začudena še vedno ostala pri vratih, kakor da sama sebi ne verjameta, ali slišita prav ali ne. Billa sta 'malodane že prepričana, da je ljubezen, dobrota na svetu že umrla. Otrokom in prišlecema je gostiteljica prinesla na mizo žgancev in zavretega mleka. Mali so se sicer nekoliko sramovali, vendar so slastno jedli. Francko je mleko vidno poživilo, Ivan pa mi bil toliko lačen, ker je za silo potešil glad pri nunah. Kljub temu, da ga je -vdova s svojo plemenitostjo presenetila, ga je še vedno skrbelo zaradi prenočišča, ker o tem še niso govo.ri.li. Gospodinji mi ostalo ničesar. Da bi drugi tega ne opazili, jih je zamotila s kramljanjem. Vsaka podrobnost iz pripovedi siromakov, ki ju ni doslej še nikdar videla, jo je zanimala tako živo, kakor bi bila njena sorodnika. Seveda ju je tisto nož pridržala pri sebi. Odstopila jima je posteljo, sama pa se je tiščala z vsemi Petimi otroci na ostalih dveh, ki ju .je postavila tesno drugo ob drugo.
F ra neka je drugo jutro morala ostati v postelji, kar je bilo za Ivana, ki je užival dobroto v tuji hiši, zelo nerodno. Sam je zarana odšel vprašat ik> delu. Tisto noč je padlo precej na debelo snega in Ivana so na magistratu uvrstili med čistilce ulic. Opoldne si ni upal priti ma stanovanje, da se ne bi zdelo, da je prišel obedovat, čeprav ga je skrbelo, kako je ženi. Toda tej ona gospa skrbno stregla ves dan. ° «e je zvečer vrnil, je sporočil, da
je vsaj za nekaj dni dobil zaposlitev in da bo plačal za posteljo in hrano ob tednu.
Tako je prišel sveti večer. Vdova je mesila »pogačo«, ki v resnici ni bila nič drugega kakor navaden kruh z rozinami. Otroci so se drenjali v kotu in postavljali jaslice. V še vlažen mah so zasajal.i ovce in pastirce, posuli stezo do hlevčka, obesili na nit izpod stropa angelca, najstarejši deček pa je še pozno .popoldne slikal betlehemsko mesto, ki je moralo biti vsako leto novo, da je bilo kaj spremembe. Po večerji so božičevali: mati je pokadila z blagoslovljeno oljko in dišečim smrečjem, nato so pred jaslicami peli. Ko jim je mati ponovno zatrdno obljubila, da jih bo za polnočnico zbudila, so se odpravili k počitku, polnem lahnih, rožnatih, skrivnostnih, otroških sanj. Ivan je prinesel ženi za božičnico toplo jopo in ruto. Francki je bilo ta večer huje. Bedel je ob postelji in nepremično zrl vanjo. Obraz ji je bil droban, nežen i.n poduhovljen, kakršnega imajo ke-ruibni iz belega marmorja klečeči ob tabernakljih. Na oznojeno čelo so sc lepili, svileni kodri njenih las, od časa do časa je dvignila za trenutek kakor svinec težke veke in njene oči so se srečale z njegovimi, ustnice so bile brezkrvne, suhe in razpokane, prsi so se ji burno dvigale. Bila je kakor raz-cvela dehteča roza, ki se utegne vsak hip osuti. Okoli enajste jo je napadlo tako silno, da je gospodinja nasvetovala Ivanu, naj steče po zdravnika, ona pa da bo medtem že pazila pri bolnici. Kako>r da se mu udira svet pod nogami je drvel po strmih in docela temnih stopnicah na ulico. Doktor je s svojo družino čuJ ob razsvetljenem in pod težo obeskov in slaščic se šibečim drevescem in je bil takoj pripravljen iti. Ko sta se vrnila, je kriza dosegla
višek. Ivan ni mogel gledati svoje žene, ko se je zvijala od muk. Najrajši bi bil kje zunaj, da bi ne slišal niti njenih pretresljivih krikov. Toda ostal je v sobi in sc obranili od njene postelje. V sicer mračni sobi je gorela v kotu pred jaslicami oljnata lučka. Sedaj pvi sedaj je njen plamen visoko vziplapolal in vztrepetal in sence figur so pošastno podaljšane zaplahutale po stropu. Ivan je srepo zrl v Marijo. Iz duše mu je .kipela vroča molitev: »Sveta Devica, ti veš, kako izeilo jo ljubim, da je njeno življenje moje življenje, da je moje edino bogastvo; ohrani mi jo pri življenju!« To prošnjo je ponavljal z blazno vrnemo in naglico...
Tedaj je za njim zavekalo. Ivanu se je krčilo srce od negotovosti, strahu in upanja. Potem je planil k .postelji. Ob novorojenem detetu je ležala negibna žena. Ozrl se je v zdravnika in kakor na smrt obsojeni od sodnika pomilostitve' je pričakoval od njega rešilne besede. Doktor se mu je nasmehi j al, mu ‘pokimal i.n položil prst na usta v znamenje, naj molči. Neka j časa je še posedel ob bolnici. Ne da bi Ivan opazil, je z bistrim očesom in prodornim duhom v hipu ugotovil njune premoženjske razmere. Bolnica je iz neurejenega sopenja prešla polagoma v redno spanje. Tedaj se je zdravnik dvignil in pozdravil gospodinjo. Ivan mu je sledil v vežo. »Bodite brez skrbi, gospod Skalovec, žena vam bo zdrava ostala. Toda sedaj mora imeti nekaj časa popoln .mir. Upam, da moja strokovna, zdravniška pomoč ne bo več potrebna. Da me ne boste nadlegovali zaradi denarja. Stvar je v redu. Sam sem v študentovskih letih okusil vso grenkobo bede. Vem, koliko zmore človek, ki danes ne ve, s čiim si bo jutri kupil črnega kruha. Ne glede na .to, ali bo ženi dobro ali me, pridite jutri
dopoldne, kadar pač utegnete k meni. Vi nimate niti najpotrebnejše obleke. Jaz imam nekaj ponošene, a še doibro rabine. Poleg tega boste prihajali teden dni, vsako opoldne iin zvečer ob sedmih k moji ženi, da vam bo odstopila malenkost za vašo. Brez pravilne prehrane bi bilo njeno zdravje in življenje močno omajano, ker se je tudi močno prehladila. Pa vesele praznike!« In že je komaj slišno odbrzel s svojo baterijo po stopnicah, preden se je Ivan mogel osvestiti in se mu dosito.jmo zahvaliti. Nalahno je odprl vrata, da stara ključavnica ne bi preveč rogovolila, stopil po prstih do gospodinje, ji hvaležno stisnil roko in ji šepnil, naj gre malo pod romat, da jo bo že 011 poklical za polnočnico. Vdova je bila utrujena in ga je ubogala. Ivan se je vsedel k postelji in svojega pogleda ni niti za hip odvrnil od žene in otroka, ki se je tudi že unesel.
Nekje so se razmajali zvonovi, mogočna in ubrana pesem brona je plavala nad mestom, da so zadrhtela srca v sveti radosti. Ivanu se je zazdelo, da se je po vsej izbi razlila slepeča sivet-loba, pa sam ni vedel, odkod je sijala. Ali iz njegove srečne duše, ali iz žene mučenice, ali iz nedolžnega otroka, ali iz jaslic in nadzemske skrivnosti, ki je tisto uro prepojila ves svet, ali iz vsega skupaj? Tedaj se je za kratek čas prebudila tudi Francka. Ko je ugledala polog sebe Ivana, ji je .zaigral v očeh, na licih in ustnih smehljaj. On pa se je sklonil im jo poljubil na čelo.
Rodil se je brat Kristusov, brat v zunanjem uboštvu iin notranjem bogastvu, brat v trpljenju, veri, borbi, ljubezni in poveličanju...
Poravnajte naročnino!
4 — 1941 — Št. 2
DELAVSKA PRAVICA
drug (način s ipoti, samo na svojo dolžnost se ne spomini. Pa takim je škoda vsaka 'beseda, ker se ji/h .ne prime, kakor kamen zidu ine, če ga vržeš vanj. Kadar je pa človek v hudi stiski, je le dobro, če se ima kam obrniti in iskati pomoči. In jo tudi dobe, če je bil skoz in skoz zvest član svoje organizacije. Večkrat se zgodi, da kdo pravi: »Plačal bo prihodnjič, sedaj me morem.« Pa pride tisti prihodnji, pa spet
ffZazghdi
ne moire. Taki, ki talko pravijo, no bodo nikoli nič plačali in inikoli ostali zvesti svoji organizaciji. Kje še lahko dobi ipomoč, to dobro vedo, samo me upajo stopiti ma .tisto pot, ker jih je sram iin se za.vedajo, da jo hočejo le izkoristiti, me da bi kaj prispevali. Kar boš sejal, 'to boš žel. Ne upaj, da bi iz nič .dobil to, kar bi rad. Clamil Bodi/te zvesti svoji orgamizaciji in zaupajte ji!
V odločilnih časih
Pogled nazaj v preteklo leto je poln velikih svetovnih dogodkov. Evropska voj,na se je razplamtela v svetovno vojno. Zajela je neposredno ali posredno v sivoj metež vse dele sveta. Slika evropskega zemljevida je v kratki dobi enega leta dobila zari-sajne nove oblike. Za Avstrijo, Češkoslovaško, Albanijo in Poljsko so izgubile svojo samostojnost še Danska, Norveška, Belgija, Nizozemska, Francija, Romunija. Baltske države Estonska, Letonslka in Litva so postale sestaven del Sovjetske Rusije. Del Finske si je osvojila Sovjetska Rusija z vojno. Nove vojne so se v jeseni razvile v Afriki im Grčiji. Milijoni mrtvih im iranjenih, ujetih, pregnanih, brezdomcev, sirot, armade brezposelnih, lačnih rastejo še vedno. Na način, kot si ga je komaj mogla zami-silirti majbujnejša domišljija v fantastičnih knjigah in filmih, se uničujejo zgradbe in tehnične naprave.
V	silnih potresih in trpljenju se rušijo 'temelji, na katerih so doslej živeli med seboj narodi, na katerih se je doslej razvijalo svetovno gospodarstvo in kulturno življenje. Živimo v zgodovinskem času, ko se podirajo temelji starega sveta im iz ruševine tega silijo na dan zamisli novih redov. Sedanja vojna, sredi katere živimo, je samo eno izmed znamenj, kako se podira stari svet in ustvarjajo pogoji za nov družbeni red. Pomembnejše kot vojmi dogodki sami je dejstvo, da se obenem z veliko svetovno vojno nujno razvija tudi velik svetovni družbeni preobrat, ki so iga veliki .misleci im mnogi državni pretresi med zadnjo in sedanjo vojno že zdavnaj napovedovali
Sedanja vojna je dejansko prav za prav le nadaljevanje zadnje svetovne vojne v lotili 1914—1918. Spopad svetovnih imperializmov pred dobrimi 25 leti pa je bil boj za razdelitev svetovnih bogastev, ki si jih 'takratne velesile niso mogle mirnim potom razdeliti. Iz nebrzdane sebičnosti, katera je postavljala za načelo miselnost zadnjih sto let vsakemu posamezniku, je zraistla tudi miselnost nebrzdane sebičnosti za posamezne narode. Veliki narodi 'So si postavili za načelo živeti na račun malih evropskih in kolonialnih narodov. Pri tem lovu za svetovnim bogastvom sta prišla v usoden spopad dva velika bloka velesil v zadnji svetovni vojmi. Mir leta 1918. teh nasprot-stev ni odstranil. Mir po zadnji svetovni vojni ni postavil mednarodnega sožitja na druge, pravilnejše osnove, ki bi dejansko omogočili med narodi miroljubno sožitje. Načelo o samoodločbi narodov je obveljalo samo za zaveznike zmagovalcev. Vsi napori de-lotvnega ljudstva, da si po končani vojni pribore nov družbeni red v Evropi, ki bi dal osnove mednarodnega sožitja, pa so bili po skupnem sporazumnem nastopanju med premaganimi in zmagovalnimi vladajočimi zadušeni. Nepripravljenost delavstva na eni strani ter usodna razcepi j emoisit na drugi strani sta pripomogli k temu, da zadnja svetovna vojna osnov družbeni ureditvi v Evropi ni spremenila.
Dobo dvajsetih let po zadnji svetovni vojni označujejo same težke krize v mednarodnih odnošajih. Francija s svojimi zavezniki iz svetovne vojne vodi prvo vlogo v Evropi. Anglija s svojo konservativno stranko, v kateri ima prvo in zadnjo besedo angleški kapital, dela Franciji pogoste težave z namenom, da Francija nikakor ne sme postati odločilna moč v evropski politiki. Zato Anglija podpira vstajanje Nemčije, s simpatijami spremlja fašizem v ItaJiji, daje podporo raznim revizionističnim gibanjem. Preprečuje z vsem vplivom zbližan je Francije z Rusijo.
Iste težke krirze doživljajo tudi vse države v svoji notranji politiki. Veliki štrajki, gospodarske krize, borba z brezposelnimi, borbe z neštetimi na-
rodnimi man j Šimami, 'borbe proti prevratnim poskusom delavskih gibanj. Zelo številni so boji v raznih azijskih in afriških kolonijah, Cas teče hitro in tudi velike dogodke .meče v pozabljenje. Samo skromen koledar, ki bi naštel največje dogodke, bi pokazal, koliko težkih mednarodnih in notranje političnih kriz so države preživele od zadnje svetovne vojne do danes. Mirno delo za ljudsko blaginjo se ves čas po vojni ni več vrnilo med narode. Stalne napetosti, v katerih so se med seboj prepletale gospodarske, politične in ideološke krize, so napovedovale dvajset let, da se nahaja svet pred velikimi in odločilnimi gibanji.
Stvaren pogled na dogodke po zadnji svetovni vojni je napovedoval novo, strašnejšo in za zgodovinski razvoj odločilnejšo vojno, Samo želja, da se nova vojna prepreči, ni mogla dati prav tistim, ki so si zakrivali oči pred takimi napovedmi ter so imenovali vsakogar, ki je vojno napovedoval, »vojnega hujskača«. Preteklo leto, ki je značilno po tem, da se je vojni požar razširil že izven Evrope, je dalo prav vsem, ki so napovedovali, da bo vsaka omejitev vojne nemogoča. Ze lani sc je področje vojne raztegnilo na Afriko in Azijo. V začetku tega leta pa stojimo pred vprašanjem, kdaj se zapletejo v vojno še Amerika, Japonska in Rusija. Dogodki zadnjih mescev leta 1940. pravijo, da to me more biti prav daleč. Vojna je razdelila ves svet v tri tabore:	evropskoazijiska	trozveza (Ita-
lija, Nemčija, Japonska), angleškoa,meniška skupina s svojimi zavezniki in Sovjetska Rusija. Prvi dve skupini sta (po svojih odgovornih predstavnikih že nekajkrat povedali, da je boj med njima boj na življenje in smrt. Vsakršno poravnavo sta obe sitrami odločno odklonili. Dejansko drugega izhoda resnično ni, razen če eden ali drugi obenem s poravnavo prizna hkrati tudi svoj popoln notranji zlom. Rusija kot tretji samostojni tabor se doslej še mi pridružila nobeni obeh skupin. Ostala je nevtralna ter čaka, da bo posegla v razvoj zgodovinskih dogodkov po svoji zamisli o ureditvi sveta.
Ko ob koincu leta gledamo .na dogodke in presenečenja, ki smo jih .bili deležni zadnjih dvanajst .mescev, se še z večjim zanimanjem sprašujemo, kako se bodo svetovni dogodki razvijali v letu, ki ga začenjamo. Vsa znamenja kažejo, da se bo že v prvih .mescih vojina razširila obeinem tudi zaostrila. Ameriško-aingleški blok si obeta lažjo zmago po dolgotrajni vojni. Blok tro-zveze poudarja, da bo odločitev izsilil hitro, to je preden bosta Anglija in Amerika do konca izvedli svoj oborožitveni program in dosegli vrhunec vojaške in politične moči. Po izjavah nemških iin italijanskih vodnikov bi morali pričakovati že v prvih mescih tega leta najodločilnejših spopadov. Želi se, da bi moralo res tako biti, ker sta sili osi vedno zavračali v svojih načrtih dolgotrajno vojno. Pri tem sta računali s tem, da se mora končati
♦ ♦♦♦♦»♦♦♦»M«« ♦»♦««»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦«
Priporoča se gostilničarka
Maček Marija
Sp. Gameljne
p. St. Vid nad Ljubljano
Priporoča sc
Bizant Frančiška
gostilničarka, Zg. Gameljne
p. St. Vid nad Ljubljano
Priporoča se trgovec
Tomo Svetina
Šmartno pod Šmarno goro
p. St. Vid nad Ljubljano
mSt \ flltfjB	Jlepe tiskovine
	VAM OSKRBI
§ff|m \ fP :glif	SOLIDNO
	IN POCENI ZADRUŽNA
i wm'	TISKARNA
mmm	LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 17
	
prej, preden bi Amerika lahko izdatno posegla v spopad. Ravno zaradi tega so odločilni dogodki sedanje vojne v tem letu verjetni, obenem pa razširjenje vojne na ostale velike države skoraj neizogibno. Vendar bi si pri vsem tem upali misliti, da takih presenečenj kot preteklo leto pri vsem tem ne bomo doživljali. Pač pa moramo biti pripravljeni, da bodo trdote vojine tndi nam ved.no manj prizanašale. Strahote vojne se bodo še stopnjevale in čim večje bodo, tem bolj bouno upali, da jih bo kmalu konec. Konec pa bo pomenil tudi začetek nove dobe, novih .mednarodnih odnosov, novega notranjega življenja v narodih. Veli.ko je naše prepričanje, da bo konec vojne pomenil za delovno ljudstvo vseh narodov novo dobo. Vse novo se d>oraja po velikem trpljenju in boju. Tudi v slovenskem delovnem ljudstvu mora vse druge misli in račune prevladati trdna zavest, da bomo morali v teh žrtvah doprinesli svoj delež.
*
Pomirjenje na Bulkanu ni bilo dolgotrajno. V zvezi s potovanjem predsednika bolgarske vlade Filova v Nemčijo je pričakovati, da bo Bolgarija morala izjaviti, ali pristopi k tro.zvezi ali ne. Ob zadnji napetosti je Rusija posredovala v .korist bolgarske 'nevtralnosti. Bližnje odločitve Bolgarije bodo
usodne važnosti za dogodke na Balkanu. številne nemške čete v Romuniji in na bolgarski meji čakajo nadaljnjih povelj. Turčija je začasno in kratkotrajno »pomirjenje« pravilno presojala ter je v.so svojo armado obdržala mobilizirano in pripravljeno. Turčija ostaja pri svojem sklepu, da bo smatrala vsak pojav tujili^ čet ma bolgarskem ozemlju za ogrožanje Turčije.
Pomemben govor bolgarskega predsednika vlade Filova za novo leto je imel tudi izjavo, da Bolgari čakajo v novem letu z novim upanjem na boljšo bodočnost ter verujejo v triumf pravičnosti. Da bodo Bolgari pri tej boljši bodočnosti morali sodelovati^ jih je opomnil z bolgarskim pregovo.roin »da Bog daje, toda v koš me meče« iin da je »vsak narod svoje sreče kovač«. Opomnil je Bolgare, da naj bodo pripravljeni na nove napore in na nove žrtve. Po tem govoru je takoj odpotoval v Nemčijo.
Od volje bolgarskega naroda smo se oddaljili, je izjavil na isti dan v parlamentu bivši bolgarski minister Petko Stainov, ker je bolgarski narod izvolil sedanji parlament pod geslom: za mir in za nevtralnost. Rekel je, da mora Bolgarija voditi politiko aktivne nevtralnosti kot jo vodi Sovjetska Rusija. Zagovarjal je tudi zbližanje Bolgarije s Sovjetsko Rusijo.
En teden že trdijo v Rimu, da bo konec vojne že v teni letu. Konec vojne bo povzročil napad na angleški otok, po katerem bo Anglija premagana — tako pravijo v Rimu. Utemeljujejo to tudi s tem, da so take napovedi utemeljene .na podlagi poslanice, tal jo je Hitler poslal nemškim vojakom za novo leto.	.	.
Ko bo letalska vojna na vrhuncu, pravi italijanski vojaški kritik Cabi-atti, tedaj bo blizu tudi čas, ko bo Nemčija začela izkrcavati čete na Angleškem in mogoče tudi na Irskem. Tako se bo razblinila v nič angleška nada, da bo vojina dolgo trajala in da bodo moči .sile osišča vedno slabše, obenem pa da bi se Anglija okrepila.
»Srečen konec vojne se ni zagotov-
ljen za nas« je rekel kanadski predsednik Makemzie King za novo leto. Hotel je še poudariti potrebo, da Kanada z vsemi močmi pomaga Angliji. Dalje je rekel: »Mogoče je, da se bo vojina .končala v teku leta 1941. Toda ravno tako je verjetno, da se lx> še bolj razširila na druge zemlje. Naloge, ki so pred nami, zahtevajo ogromne žrtve vsega naroda.
Ta vojna ima značaj revolucije, pišejo italijanski listi ob priliki Hitlerjeve novoletne poslanice nemškim vojakom, iin pravijo, da se v tej vojni plutokratske sile bojujejo proti proletarskim silam. Ta boj se bojuje na življenje in smrt. »Regime Fascista« poziva vse narode v to tako imenovano proletarsko fronto.
Pomoč Amerike je treba preprečiti, pišejo italijanski listi, kajti sicer bo vojna trajala dolgo. Vojno je treba končati hitro in to »za vsako ceno«. Koliko časa bi še vojna trajala, če se ne konča še letos z zmago osi* listi ne pišejo.
Popolnoma izmišljene so vesti o mobilizaciji v Madžarski, so izjavili madžarski vladni krogi.
Bog je doslej blagoslovil naše orožje, je pisal Hitler v svojem novoletnem razglasu članom narodno socialistične stranke. »Če bomo zvesto in hrabro izpolnjevali svoje dolžnosti, .nas Bog tudi v bodoče me 'bo zapustil. S to vero
stopamo v leto 1941.« V proglasu vojakom je za novo leto zapisal: Vojaki narodno socialistične vojske Velike Nemčije! Leto 1941. bo prineslo konec nnjvečje zmage v naši zgodovini.
Boj Italije je tudi naš boj, je zapisal Hitler v svojii poslanici, njeno upanje jo tudi naše upanje. Otročja je misel propagandistov, da bi mogli .s cepljenjem doseči kakšno spremembo v končnem izidu vojne.
Ob prihodu nemških letalskih sil na italijanska bojišča so bili vsi listi soglasnega mnenja, da je pričakovati večje napadalne poskuse osi tudi v vsem sredozemskem prostoru. Samo nekatere angleške poročevalske agencije so objavile, da je tako prevoze nemških čet na Balkan kot odhod nemških letal v Italijo treba smatrati kot poskus .prevare, da bi se od rv.ni.la pozornost od napada na angleški otok in
1	rsko, ki da ga Nemčija prav resno pripravlja.
Uvod v nove dogodke na Balkanu lahiko sproži napetost, ki se že dobrih deset dni javlja med Madžarsko in Romunijo. Madžari pišejo, da so Madžari na romunskem ozemlju strašno preganjani. Romuni pišejo in izjavljajo, da presega ravnanje Madžarov z Romuni vse meje in da bo Romunija po vojni še večja kot pred .sedanjo okrnitvijo. Ker sta obe državi v istem mednarodnem bloku, se bo konflikt lahko poravnal ali pa zaostril kakor bo pae zahteval trenutni položaj.
?^“PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Izhaja vsak Četrtek popoldne, ▼ primeru praznika dan prej. — Uredništvo Ln uprava Je ▼ Ljubljani, Mlklofl»6ev* oe-•ta 22-1. - Oglasi, reklamacije ln naročnin« na upravo, Miklošičeva t!-L Oglasi po ceniku. — Telefon »tev. 4»4S. Številka pošt. čekovnega računa 1000.
Posamezna Jtevllka 1 din. Naročnina! ia 1 meseo 4 din, za četrt leta 10 din, ca pol leta S' din, za vsa leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din. letno 70 din.
Urejuje ln odgovarja Rozman Joiko v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice* Srečko ?amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. i.io.a. v Ljubljani, Tyrfieva o. 17 (Maka Blejec)